List delavcev v vzgojnd-izobraževalnih zavodih
Ljubljana, 18. januarja 1974 - številka 1
Za morja so celine eno, in veter ne kroji strani neba, le človek rad bi svojo peno razvelprek vseh celin sveta.
Obrabil Kissinger si je podplate, čeprav je reaktiven vsak nebeški let, pred LE DUC THOJEM tajne - že bradate -zakuje v mir varljiv, s plohami besed.
Za cioniste, imperialiste, kolonije, za črno lakoto, državne udare, velegoltno diktaturo, za velekapital, za krajo zemlje, razprtije udarja malih ljudstev gong in bije zadnjo uro.
Evropa z Ulstrom je začela, besneča IRA vžiga domovinski dinamit, deviški otok je pred sedmimi stoletji vzela angleška pest, ki vselej vleče k sebi nit.
Za pol sveta ljudi blešči Alžir:
tam brusijo se kopja, ki so dolgo spala,
pogoj, da ne usahne nafte vir,
ker Zemlja bi brez nje v kameno dobo pala.
Julija bili so v Helsinkih posveti, kako naj skupaj diha stoedini svet okužen zrak, filter-Prometej naj sveti v črne saje duš, je humanistični obet.
Berlin je segel preko zida v Bonn, dve Nemčiji sta v eno zanko ujeti, pripravljeni za rod in ekonomiko prezreti, kar štirje včliki grizljajo desetletja kot bonbon.
V ZRN vihrajo socialdemoKARATNE „fane“, obljublja Brandt med kapitalom in marksizmom pot, v čeladah starih Bundestag ne plane nad novi dih, ki zmernim nudi vse manj zmot.
-Za Vietnam namenil Nixon je rakete, v Aziji bi sam rad plesal laser - beat,
Pentagon svoje orle, za dobičke vnete, pošilja sončni vzhod krotit.
Neuvrščeni se uvrščajo v panje, za silne bo njih roj nasilni pik, korupcije, cenena sila, kolonij jecljanje štrle iz OZN kot Everest navpik.
Iranski ŠAH imperialiste k MATU drega, z naftno paličico daje cenam takt,
Evropa sivih las pred krta bega, oktanska žila Nizozemski toči pakt.
Kambodža hoče krono Sihanuka, fantomi so prikazni, B-52 privid, ki sejejo, prepolni bombnih iker za pravnuka, jekleno žezlo, ki ni ljudstvu v prid.
Pakt NA TO je raketniško zaplato ponudil varšavskemu bratu - češ: dam - daj. Za milijone mož, armade za potrato se oži žep. Streap-tease vojakov - lačnih raj!
Na pragu nove ere je obstal Pariz. ■
Američani so končali petnajstletni vietnamski kviz. A komunizem, ki ga nosi vsaka kri, s Kitajci kot požrešni tiger spet preti.
Ponižno dolar vdre v japonski vrt,
Sa Nemec kupi milijardo, dve. Pa ni zatrt, le rahlo opoteče se, na borzah devalvira, a marka - milijonarka vitaminsko trium fira.
^ Chilhi zmagoslavno prekosi Allende ^sprotni tabor Hunov, s hunto opit, rad bi tankistov jeklo, mračne trende Prekucnil v jarek zgodovine, a je žal — ubit.
Bdeči oblak v ZDA spet Ranjeno koleno kaže, rrtu bledoličnik jemlje še lovišča večna.
"por plemen že v času Washingtona maže svetniški sij Svobode, ki je mutcem neizrečna.
Slikarji Picassoja denejo na pare, za jasnovidce je slekel našemu stoletju kožo, kubizma pionir, mit dobe, genije potare: zdaj naš je čas, da pridemo v to ložo.
feu***|
Z Arabci Židje skočijo si v lase, puščava je zahrbtna, pesek seje vsem v oči, zdaj ta zmaguje, zdaj spet drug ne da se, a zemlje tuje se brez boja ne zgubi
Oaza bil bi svet in Izraelov sto lahko bi jafasto cvetelo na planetu, a kdo naj le odpravi baze tuje, to oko; ponos in čast in dedno slo, dobljeno po očetu.
Pesnikom umrl je kralj — Neruda.
Če bi bil on v kakšnem paktu prvi žarek, bi iz širin premnogih src prišla pobuda, da svet brez pesnikov je strelski jarek.
RAZUM pa svoja pota tiho ubira, za znanost NOBEL daje svoj posmrtni sij, dva Amerikanca, dva Angleža, Nemec salutira, in dviga misel, ki norcem je preteči kij.
Mi nismo tih odsev sveta, ne jemo vdano, kar ponuja.
Pri nas vsak svoj statut ima in vsak v imenu vseh se - kuja.
Kaj so počeli lani Šentflorjanci?
Začeli smo anti-strip-kiču rapsodijo, da trajen cvet vrednot častijo še zanamci, in se prisrčno, nemuzejsko msmejijo.
Prešernu izpulili z rok smo kultnagrado, za ustvarjalce, ki sršenijo deželo.
Neslišno, brez parade, brez posmrtne nade pa jasnovidci opravljajo Sizifa delo!
Za znanje doba naša je kot dobra paša: ob splošnem še poklicno, družbeno, kulturno naj v kolektive se in buče vsakovrstne vnaša. A vsak sam plačaj delo glav nadurno.
Naš Beograd obleče frak za FEST: sveta elita, film za filmom se zvrsti, šampanjca reke, gost za gostjo se vrti, a NAŠ FILM, v kotu, na koruzi, stiska pest.
Že milo CVETJE V JESENI frfota v april, scenarij je otožno nostalgijo romantizma oživil, z asfalta vsak beži. A kdo med kmeti bo prebil? To kmetstvo mestno striže nam širino kril
F6 ->7// / -
7 7~r
Kulturne skupnosti stabilizirajo kulturo, spet naj poseže globlje v žep občan: pa vendar vedno neostriženo frizuro ima divjakov misel, ki ji je kulturnik žrtvovan.
V Milanu kažejo zobe fašisti: presiti štrajkov, padcev vlad, skozi pižamo Mussolinija se vidi do obisti, kaj bi piščanček nežnoriti rad.
•le Bela hiša izgubila Water - gate, zaupanje volivcev zdrsnilo je v hlače, sušenje množic ne uduše obljube in zaplate, °t gluhi spomenik uho je vladine palače.
Berlin se z rdečo Moskvo zbrati, saj izolacije se brani vzhod - zahod, a_ težko je preteklost pokopati, se teže ukrotiti škorenj, šivan za pohod.
Matija Gubec nam na rodno grudo zdomce kliče, ni dolgo čakal — borih 400 let, da v beemvejih, fordih delavne fantiče ne mika več ob naftni krizi repo plet.
Področja druga naj tiskarski škrat opiše.
Za tisk teh verzov spet bo zmanjkal tok.
Drug svet naj vam drug kraljevič Matjaž nariše. Veriga časa le ječarjem ne zakuje nog.
Prvi satir f sati ril besedo): IVAN CIMERMAN Drugi satir (satiril ilustracijo): STANE JAGODIČ
Sole uveljavljajo delegatska razmerja
Oglejmo si ta seznam bolj natančno.
Proslave 500-letnice kmečkih uporov se bodo nadaljevale tudi letos. Sklenila jih bo velika proslava, ki bo junija na ljubljanskem Gradu. Uredili bodo ploščad pred Gradom in tja postavili spomenik Matiji Gubcu.
1.	junija bo v Trbovljah velika proslava 50-letnice spopada z Oijuno, kjer bo veliko delavsko zborovanje. Tudi ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik, ki bo ponazarjal spopad in boj delavskega razreda, in odprli prenovljeni revirski muzej ljudske revolucije. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja zbira gradivo za simpozij, ki bo ob istem času v Trbovljah. Na simpoziju z naslovom Revolucionarno delavsko gibanje na Slovenskem bodo naši znani revolucionarji in zgodovinarji obravnavah približno devet tem o razvoju delavskega gibanja, uvodni referat pa bo imel Boris Ziherl.
Še ta mesec bomo slovesno počastih 50-letnico Leninove smrti (21.1. 1974). Proslave bosta organizirala ZK in marksistični center.
Leto 1974 bi lahko imenovali leto proslavljanja raznih 30-letnic: preteklo bo 30 let, odkar je bil v Semiču zbor kulturnikov, ki so delovah na osvobojenem ozemlju. Hkrati s tem dogodkom se bomo spomnili tudi 125-letnice Prešernove smrti. Ožja proslava bo v Semiču, po vsej Sloveniji pa bodo kulturne skupnosti organizirale razne proslave. Osrednja proslava bo v Ljubljani, organizirala pa jo bo republiška kulturna skupnost. Slovenskega kulturnega praznika ne bodo torej praznovale samo šole: postal je spodbuda za popestritev dejavnosti kulturneega življenja po vsej Sloveniji. Kulturne skupnosti bodo po tej poti skušale uresničiti geslo: Kulturo delav-
Še nepopoln, vendar pa za več osnovnih in tudi srednjih šol značilen pregled kaže, dav procesu konstituiranja organizacij združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja delavci šol in delovni ljudje uvajajo v prakso ustavna določila. Z delegatskimi razmerji se uveljavljata vzgoja in izobraževanje kot dejavnosti posebnega družbenega pomena; torej kot skupni dejavnosti enakopravnih subjektov, kot so: prosvetni delavci, delovni ljudje v krajevnih skupnostih in delavci temeljnih organizacij združenega dela, starši ter učenci oziroma dijaki.
Ena od zanimivosti na seminarju za strokovno izpopolnjevanje učiteljev tehničnega pouka je bilo praktično delo pod vodstvom inženirja Vukadina Ivkoviča. Izdelali smo marsikaj praktičnega za uporabo v 8. razredu osnovne šole pri obravnavanju elektronike. Takih seminarjev si učitelji tehničnega pouka še želimo! Na fotografiji je montaža elektronskih telefonskih central v Iskri. — Foto: F. Brus
Kdajr kaj in kako bomo letos proslavljali
Pri republiški konferenci SZDL dela poseben odbor, ki skrbi za to, da bi se slovenska javnost pravočasno pripravila na proslavljanje vseh pomembnejših obletnic v naši republiki; zato da se ne bi ponovili nečastni zgledi, ko smo včasih na pomembne obletnice kratko in malo pozabili ali pa jih preveč na tiho obšli Odbor za proslave je že sprejel in dopolnil predlog proslav v letu 1974 in ga dal v politično presojo in potrditev predsedstvu in izvršnemu odboru RK SZDL Slovenije.
cem! — zamisel o kulturni akciji, ki je bila doslej bolj ali manj porinjena na stranski tir.
V februarju bo v Črnomlju proslava 30-letnice zasedanja SNOS, v kraju Gradac bodo proslavili 30-letnico Rdečega križa Slovenije, RO ZZB NOV bo pripravil počastitev 30-letnice smrti komandanta Franca Rozmana, maja pa bo v Ljubljani osrednja proslava ob 30-letnici OZNE. Tudi Ljubljanska banka bo letos proslavljala 30-letnico denarnega zavoda Slovenije*
Proslava 30-letnice pohoda XIV. divizije na Štajersko se je sicer že začela, nadaljevala pa se bo z akcijami, ki jih pripravlja ZPM Slovenije. Pionirji bodo šli po poti pohoda XIV. divizije. Letos bo zbor slovenskih pionirjev v Črnomlju — proslava bo povezana tudi s 30-letnico ustanovitve SNOS in spominom na dogodke v tistih krajih Bele krajine,/Od koder se je začel pohod XIV. divizije. Tu se bodo slovenski pionirji srečah s hrvaškimi.
Tako kot vsako leto bo priredila tudi letos Zveza mladine Slovenije pohod po poti slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ. Akcija ima politično-vzgojni pomen.
S slavnostnim koncertom v Ljubljani, razstavo, posebno publikacijo in s proslavo v Črnomlju bo praznoval svojo 30-let-nico Partizanski invalidski pevski zbor. In še ena 30-letnica: v Beli krajini je bila pred 30 leti ustanovljena I. oficirska šola.
Večina spominskih dogodkov in proslav je torej vezana na kraje v Beli krajini. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij predlagajo, naj vse organizacije, ki so bile ustanovljene pred 30 leti v Beli krajini, proslavijo svoje jubileje z manjšimi prireditvami, konec junija pa bo skupna proslava na Planini pri Črnomlju.	M. K.
V statutih je določeno, daje svet šole.skupni organ delegacij enakopravnih subjektov, ki deluje po načelih sporazumevanja in dogovarjanja. Svet ima zlasti tele pristojnosti:
-	daje soglasje k statutu
-	sprejema delovni načrt zavoda
-	oblikuje in obravnava kadrovsko politiko šole (enakopravno sodeluje pri imenovanju, npr.: vodij oddelkov po panogi, dislociranih šol, vrtca v sestavi šole ipd., sodeluje pri predpisovanju strokovnih in še posebej moralno-političnih kadrovskih meril v statutu itd.)
-	obravnava rezultate učno-vzgojnega dela, daje pripombe in mnenja za izboljšanje dejavnosti
-	obravnava poročilo o poslovanju in zaključnem računu
-	sprejema razvojne programe in investicije
-	daje smernice za sklepanje pogodb za opravljeno delo
-	obravnava poročila samoupravnega delavskega nadzora glede na svoje pristojnosti
-	odloča o drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu, statutu ter samoupravnih aktih
-	sprejema poslovnik o svojem delu
Posamezni subjekti takole organizirajo svoje delegacije v svet šole: Starši se organizirajo prek roditeljskih svetov v razredih do šolskega sveta staršev, ki potem izvoli delegacijo v svet šole. Delavci šole izvolijo delegacijo na svojem zboru. Učenci izvolijo delegacijo prek svoje šolske skupnosti učencev, delavci v TOZD in delovni ljudje šolskega okoliša pa uberejo svojo delegacijo prek pristojnih organov teh organizacij. Za srednje šole se volijo delegacije temeljnih organizacij združenega dela predvsem prek zainteresiranih gospodarskih in drugih organizacij, za katere posamezna šola izobražuje kadre.
Vsaka delegacija v svetu šole, ne glede na število delegatov, je enakopravna (en glas). Delegati v delegacijah se sporazumevajo po večinskem načelu. Če se o bistvenih vprašanjih ne morejo sporazumeti, med delegacijami ni preglasovanja. Delegati gledo s spornim vprašanjem pred svoje organe, ki so jih izvolili, in se potem ponovno dogovarjajo in odločajo v svetu šole. Če taka odločitev ne more biti sporazumna, odločajo po načelu večine delegacij in ne po načelu večine članov sveta - ne glede na delegacijo. Dokončno. je sprejeta tista odločitev, za katero se je odločila večina dele-
gacij. Torej ne gre za imperativni mandat delegatov, ki bi onemogočil delo sveta, ampak za vsebinsko uveljavljanje delegatskega načela v skladu z načelom neposrednega odločanja. S takim načinom dela in odločanja je omogočeno kar največje sporazumevanje in usklajevanje posamičnih interesov v skupno sprejeti (družbeni) interes.
Številčnost delegacij in s tem sveta šole je odvisna od konkretnih razmer; je taka, da omogoča funkcionalno delo sveta šole. Osnovne šole se odločajo — navajam kot primer — za svete s približno 20 člani, posamezne delegacije pa štejejo od 5 do 7 delegatov.
F nekaterih šolah so se odločili za skupni organ in so delegate, ki niso delavci šole, vključili neposredno v šolski kolektiv, ki glede na majhno število delavcev opravlja tudi funkcijo sveta delovne skupnosti. Kljub temu da so tudi tu delegacije enakopravne, menim, da taka organiziranost ni funkcionalna, ker tako velik zbor ne more dobro opravljati svojih nalog. Vsekakor je boljša tista rešitev, po kateri je svet šole poseben organ, delovna skupnost pa sama organizira svojo notranjo samoupravo.
Samoupravne pristojnosti delovne skupnosti so določene enako kot v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, upoštevajoč seveda dejavnost posebnega družbenega pomena.
Na področju vzgoje in izobraževanja se uveljavljajo rešitve, ki upoštevajo število zaposlenih.
Tako v delovnih skupnostih s približno do 60 zaposlenih uveljavljajo rešitve, po katerih delovna skupnost neposredno opravlja tudi funkcijo sveta delovne skupnosti, poleg pristojnosti, ki jih že tako ima po ustavnih dopolnilih za temeljne samoupravne odločitve. V večjih organizacijah so prešle ustavno določene temeljne pristojnosti na kolektiv, delavski svet pa postaja z uveljavitvijo delegatskih razmerij predvsem izvršni organ delovne skupnosti. Ponekod se predvsem kot posledica nekaterih vzorcev v terminologiji še vedno uporablja pojem posrednega in neposrednega upravljanja. To se v sedanji akciji že presega, delavcem postaja jasno, da predstavlja vsebinsko uresničevanje delegatskih razmerij neposredno samoupravljanje in zato tako poimenovanje upravljanja ni pravilno.
Pri uveljavljanju učencev kot subjektov samoupravljanja so se pojavljala različna mnenja.
kako v statutih to definirati. Vprašanje je namreč, ali lahko npr. učenci osnovne šole odločajo. Vrsta šol ima v statutih že uveljavljene določbe, po katerih so delegacije učencev vključene v upravljanje; lahko dajejo pobude in obravnavajo posamezne zadeve. Težišče torej ni v odločanju, ampak v neposredni vzgoji za samoupravljanje s tem, da vključujemo učence v samoupravne procese. Rešitve se razlikujejo gjede na starost učencev in dijakov; dijaki so nepo-sredneje vključeni v samoupravljanje, posebno v strokovnih šolah, kjer soustvarjajo dohodek.
Ko nastajajo nove samoupravne interesne skupnosti po določbah nove ustave, je treba iskati funkcionalne rešitve, da ne bi družbenega interesa v vzgojno-izobraževalnem procesu šole uveljavljali po dveh ločenih tirih - po eni strani skozi delegatsko organizirani svet šole in po drugi strani skozi skupščino enote interesne skupnosti. Prevladuje mnenje, naj bi imeti en organ, zato deluje svet šole že kot zarodek prihodnje skupščine enote temeljne samoupravne skupnosti
VINKO KASTELIC
Enako pomembni deli organizma
Kako poteka akcija o izvajanju resolucije o ekonomski politiki v letu 1974 in kako je z uresničevanjem samoupravnih in družbenih sporazumov? Katere naloge na področju družbenih dejavnosti so pri tem najbolj aktualne? Kaj storiti, da bo akcija dosegla zaželeni namen?
OSNOVNIM IN SREDNJIM ŠOLAM'
KONSTITUIRANJE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
Da bi pomagali vzgojno-izobraževalnim organizacijam pri razreševanju vprašanj, ki se pojavljajo ob konstituiranju organizacij združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, je pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo ustanovljena delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki sekretariata, zavoda za šolstvo SRS, izobraževalne skupnosti SRS in republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Naloga komisije je, da svetuje vzgojno-izobraževalnim organizacijam pri oblikovanju samoupravnih aktov in iskanju najprimernejših rešitev za konstituiranje organizacij zdmženega dela.
Vzgojno-izobraževalne organizacije vabimo, da pošljejo pismena vjprašanja na republiški sekretariat za prosveto in kulturo Ljubljana, Zupančičeva 3.
Problematiko v zvezi s temi vprašanji je pojasnjevala podpredsednica slovenskega izvršnega sveta dr, Aleksandra Korn-hauseijeva v pogovom z novinarji letošnjega 9. januarja.
Pred nami je novo gradivo: Teze za druži eni dogovor o programiranju in financiranju splošne in skupne porabe v letu 1974. Razvoj samoupravnih odnosov se odločno nadaljuje. Razloček med določili družbenega dogovora za leto 1973 in izhodišči za leto 1974 je precejšen. Sedaj so še bolj poudarjeni tisti mehanizmi, ki omogočajo izvajanje začrtane politike in racionalizacijo porabe; k temu se pridružuje tudi vpliv nove ustave glede sprejemanja odločitev.
Cilji, zapisani v izhodiščih, opozarjajo, da je treba z družbenim dogovorom na ravni republike in z družbenimi dogovori na ravni občin zagotoviti nov sistem programiranja, organiziranja in spremljanja dela družbenih dejavnosti, ki bo omogočal delovnim ljudem, da bodo sami neposredno odločali o obsegu in kakovosti tega dela Programe bodo sprejemali glede na resnične potrebe in se prav zato prizadevali, da bodo uresničeni (financirani). Tak način programiranja dela družbenih dejavnosti in splošne porabe bo pripomogel, da se bo zvišala družbena raven na tistih področjih, ki lahko najbolj pomagajo odpravljati vzroke socialnega razlikovanja.
Trd oreh je bila posebno v zadnjih letih velika odtujenost, ki je prevladovla med družbenimi dejavnostmi in protvod-njo. Družbene dejavnosti so bile za porabnike (ki se niso zavedali, da to v resnici so) zgolj odvečno breme, ki ga je pač treba prenašati in zanj ob letu celo odšteti denar. Nova določila pa jasno povedo, da je vsaka teh dejavnosti - zdravstvo, kultura, otroško varstvo, šolstvo itn. sestavni del enega samega družbenega organizma (imenovanega združeno delo), v katerem ima vsak organ (vsaka dejavnost) svojo določeno in pomembno funkcijo.
Delovni programi postajajo ponudbe, o katerih sklepajo delavci na področju ene dejavnosti pogodbe z delavci druge dejavnosti - po sistemu daj-dam. S problematiko družbenih dejavnosti se bodo morali dodobra seznaniti vsi delavci v približno 18. 000 TOZD na Slovenskem. Pri tem bodo morale pomagati družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti. Debvni programi bodo morali biti seveda ustrezno pripravljeni in napisani tako, da jih bo lahko vsak delavec tudi razumel.
Nastale samoupravne sporazume bo treba uskladiti že do prve polovice letošnjega febru-
arja, in sicer na ravni republike, regije in občine. 1. aprila bo začel veljati nov sistem; ustavne spremembe bodo zaživele tudi v praksi. Uresničevanje samoupravnih sporazumov bo treba spremljati, sporazume pa sproti usklajevati z družbenoekonomskimi gibanji.
Ustvariti bo treba možnosti za neposredno menjavo dela in njegovo pravično vrednotenje, ob tem pa upoštevati obseg in kakovost.
In kako bo z osebnimi dohodki za delavce družbenih dejavnosti v letu 1974? Merila, sprejeta z aneksomv letu 1973, veljajo tudi za leto 1974: delitev OD po sprejetih samoupravnih sporazumih. Pri materialnih stroških bo potrebna izredna štednja. V izhodiščih je racionalnost še posebno poudarjena. Opozoriti pa je treba, da gre za tako smotrno porabo, ki ne bo zavirala razvoja in bo omogočala uspešno delo. V vseh dejavnostih je treba doseči boljše medsebojno sodelovanje, ki bo pripomoglo k smotrnejšemu delu in intenzivnejši izrabi obstoječih kadrovskih in materialnih zmogljivosti. Dogovoriti se bomo morali za usklajeno mrežo skupnega izkoriščanja večjih zmogljivosti, združevanje sredstev za reševanje sklepnih nalog itn Z družbenim dogovorom je treba uskladiti programe samoupravnih interesnih skupnosti v občinah in tudi na širših območjih.
Družbeni dogovor na republiški ravni bo vključil novo postavko - vzajemnost, t j. usklajevanje temeljnih smotrov družbenega razvoja v vsej republiki. Sole bodo policentrično porazdeljene, nič več jih ne bo mogoče kopičiti na istem območju - četudi bi imel kdo za to denar. Vzajemno načrtovanje, vzajemna uporaba osebja, odprtost institucij za vse zainteresirane, vzajemna uporaba opreme, obvezna bo tipizacija opreme - v vsem tem naj bi odsevala vzajemnost pri načrtovanju
V družbenih dogovorih na ravni občine, regije in republike je treba opredeliti vire financiranja, načine spremljanja in posredovanja celostnih podatkov (za to bodo odgovorne strokovne službe), zagotoviti združevanje služb, povezovanje njihovega dela in preprečiti povečevanje administracije.
Republiški štab za sklenitev družbenega dogovora o splošni in skupni porabi je v lanskem decembru že organiziral vrsto regionalnih posvetov, na katerih je seznanil delavce z novostmi našega prihodnjega družbenoekonomskega razvoja. Zanimanje je bilo izredno: to sta dokazala številna udeležba in zavzeto sodelovanje delavcev v razpravi.
MARJANA KUNEJ
Ob 50-letnici jugoslovanskega podmladka Rdečega križa
S humanostjo do miru
Ko je Jernač napolnil jasli s starim senom, se je naslonil na ograjo in vzdihnil: „Prmej, krave so pametnejše kot človek. One se ne tepejo za bogastvo. Če so site, imajo vsega dovolj." Vsega dovolj. Teh besed se je ustrašil. To je tisto. Ljudje po svetu so lačni Lakota zahteva vsak dan nove žrtve. Sto milijonov Indijcev strada, umira od lakote, veliko pomanjkanje v Afriki in drugod. Jernač je vedel, kaj se pravi bili lačen. Prav zato je resnico še grenkeje občutil. Žena ga je poklicala na zajtrk. Ko je sedel ob skodelici vročega mleka in ob kosu dišečega koruznega kruha, se je globoko zamislil in počasi segel po nožu. Drobtine in drobtinice je delil v mislih z lačnimi v Indiji, vroče mleko je srebal z lačnimi in bolehnimi afriškimi otročiči.
To je odlomek iz nagrajenega spisa Majde Petelinškove, učenke 8. razreda osnovne šole »,Ljubo Šercer” v Ločah pri Slovenskih Konjicah, ki je dobila nagrado republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. Predsedstvo RK Jugoslavije je namreč ob praznovanju 50-letnice Podmladka razpisalo natečaj za najboljši literarni prispevek na lemo „S humanostjo do miru”, ki se ga je v Sloveniji udeležilo 278 mladih članov Rdečega križa.
_ Iz vseh teh del, iz teh kratkih sporočil ljudem, diha velika ljubezen do tihega, brezskrbnega življenja. In za tako življenje niladi radi tudi kaj dajo, odrečejo se čemu, ponudijo polno prgišče topoline in razumevanja. Zakaj ne žive vsi ljudje v miru? To vprašanje jih muči, skušajo se spoprijeti s prastarim vprašanjem, od kod zlo v svetu; 210, ki prinaša bolečino, solzo, grenkobo. In mladi gredo naprej. Pa spet odkrijejo krivico, neenakost, zatiranje; in obupano mater, ki ima ob sebi kup tačnih otrok; pa bedo, bedo ... Veliko bede! Gredo spat in mislijo, da bo jutri, ko se zbude morda povsod po svetu mir. 2bude se, a glej, že jih čaka v časopisu novo poročilo o bombnem napadu nekje v azij-
ski vasi, vest o lakoti, hudem boju za življenje. In gredo naprej ... V sebi pa nosijo spoznanje o človeku, o svetu.
Kolikokrat jih obsojamo, te otroke današnjega dneva! In vendar je v njih velika želja po pravici, velika potreba po humanosti — brez parol! To smo lahko spoznali tudi ob akcijah, ki jih prireja Rdeči križ za pod-mladkarje. Mladina rada sodeluje, rada dela. In če seje razumevanje in pomoč v majhnem koščku sveta, naredi velik korak za človečnost in boljše odnose med ljudmi sveta nasploh.
Prizadevamo si, da bi pospešili gospodarski, družbeni in kulturni napredek manj razvitih predelov. Začnemo lahko že v svoji vasi in mestu: sosedu damo prijazno besedo, pomagamo starki, ji prinesemo kaj iz oddaljene trgovine, obiščemo bolnike in vse, ki potrebujejo pomoč - tega se zaveda tudi mladina. In spet gre naprej . . . Pomaga pri krvodajalski akciji, v prizadevanjih za zdravstveno-socialno vzgojo, higieno, na tečajih prve pomoči, v akcijah za urejeno prehrano šolarjev, organizira pomoč tistim, ki žive v slabših razmerah - skratka, mladina je danes tam, kjer lah-
ko po svojih močeh pomaga človeku.
Leta 1921 je Svet Lige društev RK izglasoval resolucijo za organiziranje podmladka. Izdelal je program za mladino po vsem svetu: predvsem skrb za higieno, skrb za lastno zdravje, prizadevanje za širjenje mednarodne solidarnosti, prijateljstva med ljudmi. V Jugoslaviji je bil
1.	1922 ustanovljen začasni iniciativni odbor, 1. 1923 pa odbori podmladka v Zagrebu in Ljubljani. Za to obdobje je značilno, da mladina ni sodelovala pri načrtovanju nalog, zato se tudi podmladek ni razvil v množično organizacijo. Med NOB so mladi pomagali reševati ranjence in bolnike, požrtvovalno so dajali prvo pomoč žrtvam vojne. Mladi so aktivni tudi danes, udeležujejo se človekoljubnih in humanitarnih akcij.
Na proslavi ob 50-letnici delovanja so se spomnili tučli vseh tistih, predvsem pedagogov, ki s svojim delom pomagajo mladim. Jubilejne diplome so dobili: Ivo Zobec, Vida Vičar, Andrina Žaucar, Martin Šlibar, Branka Jurca, Maca Kalin, Irena Gostiša, Olga Žerjav, Martina Bostič, Iva Prijatelj, Anica Ažman, Mihael Kodrin, Valerija Iskra, Bogica Mihelič, Malči Re-celj, Danica Jovanovič, Helena Šager, Miro Lužnik, Meta Ha-biht, Milan Vrtačnik, Janez Pre-stor, Majda Prelec, Matilda Reš-Komik, Oskar Klančar, Irena Čebašek, Ivica Žnidaršič, Štefka Frangež, Dora Premrl, Marjan Pavliha, Sonja Stepišnik, Marija Ružič, Olga Žerjal, Majda Gosak, Lojzka Koritnik, Anuška Turk, Majda Juvan, Alojz Bertoncelj, Mirko Šuligoj, Danica Inocente, Mimica Korpar, Mira Svetina, Marta Jug,
Gizela Žagar, Berta Tišler, Nuša Hafner, Marija Slabe, Magda Malovrh.
Zasluga vseh teh je, navsezadnje, da se je mladi človek vpra-šal: Kaj je vojna? Tako kot Pe-telinškova:	„Kam to vodi,
kam? “
MARJANA VONČINA
ENAKE PRAVICE ZA VSE OTROKE?
Na konferenci, kije obravnavala izobraževanje v Severni Angliji, so poudarili, da morajo imeti vsi otroci enake možnosti za šolanje. Ugotavljali pa so, da je v praksi precej drugače kot v teoriji.
Resnične enakosti pravzaprav ni. Otroci, ki začno obiskovati prvi razred, prinesejo s seboj zelo različno znanje. Množe se dokazi, da so družbene razmere, v katerih otrok živi, in uspeh v šoli tesno povezani med seboj. Anketa je pokazala, da 6 % otrok, starih 7 let, ne živi z obema staršema, 11 % pa jih živi v slabih razmerah (veččlanske družine). Ugotavljajo, da sedemletni otroci iz velikih družin ponavadi kar 12 mesecev zaostajajo za svojimi vrstniki iz maloštevilnih družin; otroci nekvalificiranih delavcev zaostajajo 17 mesecev za otroki visokošolsko izobraženih staršev, otroci tistih staršev, ki so se zgodaj prenehali šolati, pa 6 mesecev za otroki staršev z visokošolsko izobrazbo. Večina teh in podobnih problemov nastaja v strnjenih naseljih. Udeleženci konference so predlagali vladi, naj posveti več pozornosti tem otrokom in reši socialna vprašanja na teh območjih.
PORTRETI
Sosed z našega dvorišča
Zavod za šolstvo SR Slovenije se prisrčno zahvaljuje vsem šolam in drugim vzgojno-izobtaževalnim organizacijam ter posameznikom, ki so mu poslali novoletna voščila. Hkrati želi v letu 1974 mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva vsem delavcem na področju vzgoje in izobraževanja.
. Politični trenutek, ki so ga butali jugoslovanski škofje za I^dprto pismo” oziroma „pri-T^vek k zorenju javnega mne-"If o verski svobodi” najbrž ni ** izbran niti po naključju niti zaradi namenov, ki so v Psinu navedeni. Ne glede na to P3 velja pozdraviti izraženo do-. ^namemost in sprejeti ponu-Jen<> povabilo h konstruktiv-nemu dialogu, da bi lahko do-°^neje opredelili nekatere P?jme, okrog katerih po mne-Ju škofov nastajajo težave, če •te kar nevarnosti za svobodo eiškega prepričanja kot ene od Pomembnih človekovih svoboščin.
.Zaupamo iskrenosti pisma in ^®v v njem, da ne gre za zaobljenost take vrste, ni pa mo-jpoe tudi mimo vprašanja, ®mu in čemu pravzaprav ra-objektivni učinki nekaterih O^šč škofovskega pisma v da-i^asu in prostoru? Pot v f\Kel je jjaje tlakovana z do-orm!i nameni.
aleč smo od tega, da bi od ^sih sobesednikov pričakovali Drirfj0 03 tihom želeli, naj v <,*. dobremu sožitju molčijo o O3*^ ki jih težijo. Gre pa za vseK- ”atančneje opredelimo razsežnosti nekaterih
pS?’ 0 katerih sovor'
samost, ki jo cerkev na-svef P3 0*^* v tem pismu pomore V28°P' PravzaPrav ne p02e Presenečati nikogar, ki
cerk*a tradiciorialne interese dre o f,|Z3 to dejavnost pri nas in Sod, dasi so nekateri načini
Marksizem v našem ZmJemju*
Šola žn poslanica jugoslovanskih škofov _
uveljavljanja teh interesov tu in tam že v nasprotju z deklariranimi sodobnejšimi stališči cerkve po koncilu. Šolstvo in vzgoja sta povsod v sodobnem svetu pa tudi pri nas predmet povečane družbene pozornosti. Snovanje novih koncepcij in reformiranje zastarelih vsebin, organizacijskih oblik, notranjih odnosov in metod vzgojnega delovanja so v Evropi in v svetu aktualne teme. Tudi pri nas so zlasti socialne, izobraževalne in vzgojne funkcije šole deležne vse večje družbene pozornosti. Zato je povsem razumljivo, če se tudi predstavniki cerkve oglasijo, še toliko bolj, če menijo, da so interesi verujočih ljudi v nevarnosti, torej da so ogrožene morda celo ustavne človekove pravice.
„Nesprejemljivo je vsiljevanje ateizma v šoldtem pouku” ... kategorično izjavlja pismo in z ustavnimi pravicami človeka o verski svobodi, pravico staršev do vzgoje (tudi verske) v družini in cerkvi opozarja in dokazuje, da utegnejo biti pri nas celo človečanske pravice ogrožene.
Kaj je „ateizem“ v šolskem pouku in kaj njegovo vsiljevanje”? Vse naše učne načrte in v njih napisane družbene vzgoj-no-izobraževalne smotre lahko presedamo, pa v njih ne bomo našli ne takega in ne drugačnega „ateizma“, opredeljenega kot splošen ali posamičen vzgojno-izobraževalni smoter. V vseh učbenikih, navodilih in družbeno-političnih dokumen-
tih, ki obravnavajo šolo, ne bomo našli vsiljevanja”, ne „ateizma“ in ne česa drugega podobnega. Avtorji pisma to dobro vedo. Zakaj torej gre?
Po besedah pisma je znanstvenost šole sprejemljiva in sama po sebi ni „v službi ateiza-dje”. Vzrok ogroženosti je torej prenapetost, zmeda, nepoznavanje stvari, zahteve po določeni idejni usmerjenosti šole v skladu s potrebami in usmeije-nostjo socialistične samoupravne dražbe, ali kar naravnost povedano, zahteva, naj vsebina in delovanje šole temeljita na marksizmu.
Sprejemati znanstvenost šole in hkrati trditi, da pri nas zahtevamo, naj bo šola „instrument ateizma”, pomeni v naših razmerah določeno mero zavajanja ljudi, zlasti tistih, ki naše stvarnosti ne poznajo dovolj. Od naše šole pričakujemo in zahtevamo, da posreduje učencem znanstvene resnice o svetu in družbi, da jih usmeija in usposablja v angažirane svobodne in kritične osebnosti — da bodo lahko postali oblikovalci in branilci samoupravne socialistične družbe, nihče pa ne pričakuje in ne zahteva indoktrinacije in produciranja ateistov.
Iz našega učnovzgojnega delovanja, pisanja cerkvenega tiska, iz obravnavanja cerkvenih predstavnikov in ne nazadnje tudi iz veroučne prakse bi lahko izluščili nekatera dejstva, ki v resnici sestavljajo del učne vsebine v naših šolali, pa, kot kaže, predstavnike cerkve bolj
ali manj motijo. Vprašanje pa je, ali jih res lahko označimo kot „vsiljevanje ateizma”. Ker pismo o tem ne govori konkretno, lahko le bolj ali manj ugibamo, za kaj gre, z vso nevarnostjo, da se pri tem tudi zmotimo.
V mislih imam zlasti tisti del družbenih ved, ki v sklopu celotnega prikazovanja sveta obravnavajo tudi funkcijo religij, zlasti krščanstva in posebej katoliške cerkve v zgodovini. Vse kaže, da je cerkev zelo prizadeto angažirana za ustvarjanje pozitivne slike o svoji družbeni vlogi v vseh časih za vsako ceno — tudi za ceno zgodovinske resnice. Pri nas se ta odnos še posebej zaostruje ob znani vlogi klera in cerkve v politični preteklosti naših narodov, posebej še v času NOB. V preteklosti je bila taka občutljivost posebno opazno izražena pri nekaterih poglavjih naravoslovnih ved, zlasti še o evoluciji živega sveta in posebej človeka, vendar je s spremembo cerkvenih stališč o tej tematiki to področje postalo manj sporno.
Ali bomo torej imeli objektivno seznanjanje mladih ljudi z dejstvi in resnico za „vsiljevanje ateizma”?
Kolikor gre za odnos do znanstvene resnice, se tudi ne kaže sklicevati samo na pravice staršev do vzgoje svojih otrok in „prenosa svojega prepričanja” svojim otrokom. Vsak otrok ima pravico svoje prepričanje oblikovati sam in nihče nima pravice, da pred njim prikriva
ali ponareja dejstva. Kot dražba smo odgovorni, da to otrokovo pravico zavarujemo. Sicer pa moramo ugotoviti, da v praksi tako rekoč ne poznamo primerov, ko bi zaradi tega prišlo do sporov med šolo in starši. To kaže, da tudi ti prav tako stališče šole prejemajo in podpirajo. Seveda pa tega ne gre zamenjevati s pravico staršev do verske vzgoje svojih otrok, če se zanjo odločijo. Verska vzgoja, ki tega ne upošteva, se spreminja v nekaj drugega. Žal pa tudi pri nas veroučna praksa od tega velikokrat odstopa in niso redki vero učitelji, ki skrbno spremljajo šolski pouk in sproti popravljajo zgodovino”.
Glede na te razmere je mogoče opredeliti tudi stališče do vprašanja, ki ga pismo posebej nekoliko izzivalno zastavlja. Ali je vernik lahko učitelj?
Način, kako je zastavljeno vprašanje, otežuje jasno opredelitev. Avtorji namreč operirajo z izrazom „vemik“, kot da to pomeni čisto enovito določen pojem. Znano pa je, da se struktura vernosti in način izražanja pripadnosti k neki verski skupnosti od posameznika do posameznika bistveno razlikuje. Ravnanje posameznika v konkretni situaciji, pa tudi njegov odnos do poklica in dolžnosti je odvisen prav od tega. Vprašanje bi prav tako lahko obrnOi in vprašali: ali je učitelj lahko vernik? Ali je cerkev pripravljena dopuščati, da nekdo, ki osebno sprejema njen verski nauk in je član cerkvene organizacije, s svojim poklicnim delom deluje na način, ki, kot kaže, tu in tam v vseh podrobnostih ni vedno v skladu z aktualnimi in dragimi zahtevami te cerkve?
Pismo pravilno ugotavlja, da mora biti človek v svobodni dražbi priznan in svoboden — skupaj s svojim prepričanjem. Ali se bo v konkretni družbi odločil za učiteljski poklic, je poleg dragega tudi stvar njegovega odnosa do zahtev, ki jih dražba
postavlja v zvezi z njegovim delom, zlasti še zato, ker tudi prepričanje konkretnega verujočega človeka ni zmeraj identično s cerkveno interpretacijo le-tega. Če te zahteve niso v skladu z njegovim prepričanjem in če ni v skladu z njegovo svobodo, da bi se moral temu prepričanju odreči, potem je mogoče samo dvoje — da dražba posebej zanj odstopi od svojih zahtev ali pa da si sam poišče ddo, kjer zahteve ne bodo v nasprotju z njegovim prepričanjem.
Če elementi vernosti učitelja pri celotnem opravljanju njegove poklicne funkcije pomembneje ovirajo, postaja problematična njegova vloga v družbenem vzgojno-izobraževalnem rocesu, ne pa njegova vernost ot taka. Kolikor bolj se cerkev angažira za cilje, ki so po svojem učinku politični cilji (pri nas so danes taki zlasti najrazličnejše oblike zbiranja in angažiranja občanov na podlagi verske pripadnosti — od izletov do oblikovanja in uveljavljanja raznih „posebnih stališč”), toliko bolj je veijetno, da bo tudi veren in cerkveni politiki podrejen učitelj prihajal v nasprotje z zahtevami svojega poklica in šole kot družbene institucije.
Na vprašanje samo pa bi lahko odgovorili zelo kratko in jasno: če bi na učitelja njegova vernost tako vplivala, da bi resno ogrožala uresničevanje družbenih vzgojno-izobraževal-nih smotrov, če bi npr. še on v šoli delil učence na verne in ne verne; če bi učil, da je vernost pogoj za moralnost, če bi avtoriteto in vpliv družbene funkcije, ki jo opravlja, postavil v službo cerkvene politike, če bi v pouku ^zamolčal dejstva, kot so npr. Jasenovac in sv. Urh -skupaj s tistimi, ki so bili za to odgovorni — potem bomo pač morali reči, da ne more biti učitelj — ne glede na to, če bi lahko postal škof.
POLDE KEJŽAR
%
čim bolje se bomo pOZDdli
o<w>
štipendije in štipendisti
V začetku lanskega leta je bilo na območju celjske občine le nekaj več kot 530 štipendistov. Po začetnih dogovorih in potem, ko je bil sprejet družbeni dogovor o štipendiranju mladine v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, imajo po najnovejših podatkih v Celju že več kot tisoč štipendistov, ki prejemajo štipendijo . celjskih delovnih organizacij, občinske skupščine, temeljne izobraževalne skupnosti in republiške izobraževalne skupnosti.
Največ štipendistov imajo organizacije združenega dela v trgovini in gradbeništvu, nekoliko manj jih štipendirata obrt in komunala, celjsko gostinstvo pa ni dalo štipendije niti enemu učencu.
Družbeni dogovori o štipendiranju in kreditiranju so Idjub številnim še neizdelanim vsebinskim izhodiščem in drugim slabostim močan porok za izenačevanje socialnih razlik, ki jih pri nas ni malo. Na to so še posebej opozorili na eni izmed zadnjih sej občinske skupščine. Pripravili so tudi posebno gradivo, ki obravnava štipendiranje in kreditiranje učencev, dijakov in študentov z več vidikov.
Podatki povedo, da porabijo v celjski občini skoraj pet milijonov dinarjev za štipendije, kar
je več kot en odstotek od skupnih investicijskih naložb in skoraj 0,6-odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih na celotnem območju celjske občine. Štipendijo celjskih delovnih kolektivov prejema 255 dijakov in študentov iz sosednjih občin, to je skoraj tretjina vseh celjskih štipendistov.
Prav zato so odborniki celjske občinske skupščine v gradivu, ki je obravnavalo štipendiranje in štipendijsko politiko v občini, pogrešali tudi mnenja štipendistov, ki bi morali o tem gradivu razpravljati in ga oceniti.
64-odstotni osip študentov na višjih in visokih šolah v Sloveniji je prav gotovo tudi posledica prenizkih štipendij. Dokazano je, da izdela več tistih študentov, ki imajo višje štipendije. li se tudi bolj zavedajo odgovornosti in tega, da jih družba, ki jim daje denar, potrebuje. Zato so menili na seji celjske občinske skupščine, da štipendij ne bi smeli samo razdeljevati, temveč skupaj s štipendisti obravnavati študenta kot osebnost v delovnem procesu. To pa bi nedvomno dosegli le s tesnejšim sodelovanjem med štipendisti in delovnimi organizacijami, ki dajejo štipendije.
Na rob
Denar bo!
Kdo pravzaprav ve, koliko šol — stoletnic še imamo v Sloveniji, ki se bodo nekega dne „naveličale“ otroškega vrišča. Podprti stropi se bodo zamajali in spet bomo imeli „seznacijo“: „Streha se je porušila — otroci rešeni." Lahko pa se bo končalo vse zelo žalostno, mnogo bolj žalostno kot takrat v Šmarjah, ko je prisebna učiteljica rešila otroke.
Posebne strokovne komisije so sicer po nekaj takih nesrečah natančno pregledale vse stare šole. Številne med njimi so predlagali za temeljito obnovo, mnoge šole so dobile stropne podpornike, nekatere pa tudi navodila in priporočila, naj bodo učenci v prvih nadstropjih bolj mirni, posebno med odmorom.
Kljub vsem opozorilom in priporočilom strokovnih komisij pa še tu in tam kakšna šola nenadoma opozori nase: to se je zgodilo pred nedavnim v enem izmed razredov skoraj sto let stare šole v Šempasu pri Novi Gorici. Šolo bi bilo seveda treba popraviti. Menili pa so, da so mnoge druge šole v novogoriški občini še bolj potrebne popravila. Zato je temeljna izobraževalna skupnost v Novi Gorici namenila in preskrbela denar prav za te šole. Denarja za preureditev starih šol pa skoraj nikjer nimajo dovolj, niti v Novi Gorici ne, čeprav so v zadnjih nekaj letih odšteli za to kar precejšnje vsote.
Del stropa je padel na šolske klopi. Denar za popravilo šole bo treba najti kar kmalu. Učenci nižjih razredov imajo za sedaj pouk kar v zadružnem domu, učenci višjih razredov pa gostujejo v drugih šolah ajdovske in novogoriške občine.
TONE URBAS
Predoslje:
Šola
Josip Broz-Tilo
Učenci osnovne šole v Predosljah so imeli vse do zadnjih dni lanskega leta izmed vseh šolarjev na območju kranjske občine • prav gotovo najslabše možnosti za šolanje. V dveh učilnicah v stari šoli iz leta
1860 in petih učilnicah v kulturnem domu se je šolalo približno 380 učencev. Pouk so imeli v treh izmenah.
Zadnjo lansko soboto pa so se učenci in številni dragi gostje udeležili slovesnosti ob odprtju nove šole, ki so jo imenovali po Josipu Brozu-Titu. To je že šesta šola, ki je bila zgrajena s samoprispevkom občanov, delovnih organizacij in občinske skupščine. Novim šolam v Besnici, na Kokrici, v Naklem, na Orehku in v Trbojah, ki so bile zgrajene lansko poletje, se je pridružila še sedanja šola v Predosljah. To je hkrati tudi prva popolna osemletka, zgrajena po programu gradnje šol in vzgojno-varstvenih zavodov iz leta 1970. Nova šola v Predosljah je stala okoli 15 milijonov dinarjev; poleg 16 učilnic in kabinetov ima še veliko telovadnico, dvorano in drage prostore, ki sodijo k sodobni šoli.
Ribnica na Dolenjskem:
Iz proračuna za TIS____________________
Temeljna izobraževalna skupnost v Ribnici na Dolenjskem je dobila lani za vzgojo in izobraževanje 4.861.268 din. To pa je, ob sicer še nepopolnih izračunih za okoli 330.000 din premalo. Na zadnji seji občinske skupščine v Ribnici so sklenili pokriti primanjkljaj temeljne izobraževalne skupnosti. Če bo dohodkov v občinskem proračunu več, kot pa znaša primanjkljaj v temeljni izobraževalni skupnosti, bodo presežek namenili v sklad skupnih rezerv pri skupščini občine Ribnica. Ze sedaj pa je vprašanje, ali bo presežek dohodka tolikšen, kolikršen je primanjkljaj temeljne izobraževalne skupnosti. Zato so sklenili, da bodo za redno financiranje temeljne izobraževalne skupnosti, predvsem pa za pokritje primanjkljaja iz lanskega leta, porabili tudi stabilizacijske davke, ki se bodo zbrali v občini še do letošnjega marca.

iS§li«ll®glig
Predsednik izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v Krškem CIRIL PLUT - Foto: T. Urbas
Temeljna izobraževalna skupnost Krško
Potreb in načrtov veliko,
denarja premalo!______________________________
Z domiselnostjo in veliko iznajdljivosti se je posrečilo v zadnjih nekaj letih odgovornim pri temeljni izobraževalni skupnosti v Krškem zgraditi več, kot so načrtovali. Kljub temu da niso imeli dovolj denarja za preurejanje osnovnih šol in gradnjo novih vzgojno-varstvenih zavodov. Sedaj je na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Krškem vzgojno-var-stvena dejavnost organizirana v Krškem, Brestanici, Leskovcu, Kostanjevici in Senovem. V štirinajstih oddelkih je okoli 380 predšolskih otrok, prav toliko pa jih je ostalo „pred zaprtimi vrati".
„Že marsikaj smo poskušali, veliko smo v zadnjih letih tudi naredili, vendar z denarjem, namenjenim temeljni izobraževalni skupnosti in pa z denarjem za vzgojno-varstveno dejavnost v zadnjem času nismo mogli zgraditi več kot dva vzgojno-varstvena zavoda: v Kostanjevici in Senovem. Vsak od njiju lahko sprejme po 70 otrok. Sedaj gradijo podoben vrtec tudi v Brestanici. “
To je že takoj na začetku najinega pogovora poudaril predsednik izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v Krškem profesor CIRIL PLUT, ki je sicer ravnatelj osnovne šole v Leskovcu.
— Slišal sem, da ste veliko razmišljali, preden ste se lotili gradnje vzgojno-varstvenih zavodov na svojem območju in se odločili za klasično gradnjo. Zakaj ste se odločili prav za to zvrst gradnje? V Sloveniji namreč že lep čas prevladuje mnenje, da so montažni vzgojno-varstveni zavodi precej cenejši? “
,,Res je! Mnogi trdijo, da je klasična gradnja dražja, montažna cenejša. Preden smo se dokončno odločili, kaj in kako
TONE URBAS
bomo gradili vzgojno-varstvene zavode, smo temeljito razmišljali Primerjali smo celo predračune in se m koncu odločili za klasično gradnjo. Povedal sem že, da sta vzgojno-varstvena zvoda v Kostanjevici in Senovem že zgrajena in da gradijo prav takšen zavod sedaj tudi v Brestanici. V njem bodo tri igralnice, kuhinja in prostor za razdelitev hrane pa seveda še vsi prostori, ki sodijo k sodobno urejenemu vzgojno-varstvenemu zavodu. Načrt je izdelal inž. arh. Vojko Ce-rovšek, gradi pa GP Pionir iz Novega mesta. Vsa dela skupaj z opremo in zemljiščem nas bodo stala približno 12,6 milijona dinarjev. .Klasični’ vzgoj-no-varstyeni zavod bo zgrajen prav tako hitro kot montažni! Sedaj bodo še posebno pohiteli, jeseni pa bo vrtec že sprejel prve otroke. Torej niti v ceni niti v času gradnje ne bo velike razlike, čeprav nekateri še sedaj trdijo, da je montažna gradnja za 30 odstotkov cenejša, predvsem pa hitrejša!“
— V zadnjem času ste se torej na območju vaše temeljne izobraževalne skupnosti pospešeno lotili gradnje vzgojno-varstvenih zavodov, vendar so ti v večjih središčih. Toda vzgojno-varstvene zavode potrebujejo tudi na podeželju, saj je vedno več družin, ki imajo oba starša zaposlena, predšolski otroci pa so največkrat prepuščeni sami sebi. Kaj menite o tem?
„Prav je, da končno vendarle že poskrbimo za otroke v večjih središčih, saj smo glede tega do letos veliko storili.
Trdim pa, da bi morali predšolskim otrokom pri sleherni šoli na podeželju, v še tako oddaljenih vaseh, dati najmanj leto dni pred vpisom v šolo najboljše varstvo in celoletno malo šolo. “
tem bolje bomo
čimprej sprejeti družbene dogovore
Na zadnji lanski redni seji skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana so člani skupščine posvetili veliko časa tudi programu in financiranju vzgojno-izobraževalne dejavnosti v letu 1974.
Nedvomno zahteva obravnavani program financiranja vzgojno-izobraževalne dejavnosti še popolnejšo vsebinsko utemeljitev, ki naj bi izhajala iz sedanjih in novih dejavnosti. Učitelji in vzgojitelji bodo imeli tudi tokrat težko nalogo, če bodo hoteli uspešno premagati dosedanjo odtujenost med gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi in uveljaviti nove odnose se bodo morali na pogovarjanje" temeljito pripraviti.
TONE URBAS
Radovljica:
Dobro bodo morali poznati delovne programe in jih znati predstaviti. Le tako bodo namreč ovrednoteno delo lahko pravilno prikazali.
Med 10. in 30. januarjem letos, tako so sklenili na seji, naj bi potekale akcije za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje v. temeljnih organizacijah 'združenega dela in krajevnih skupnostih. V razpravah bodo sodelovali vsi člani skupščine, vo dilni delavci posameznih šol ir vzgojno-varstvenih zavodov ir seveda vsi prosvetni delavci, po sebno člani Zveze komunistov Z zavzetim sodelovanjem bodo pripomogli, da bodo družbeni dogovori o splošni in skupn porabi hitro sprejeti.
Za vse je dovolj prostora
Približno 45 predšolskih otrok lahko, sprejme preurejeni vzgojno-varstveni zavod v Kamni gorici, ki je hkrati tudi edina vzgojno-varstvena ustanova na območju radovljiške temeljne izobraževalne skupnosti. Zavod
lahko sprejme v dnevno varstvo vse predšolske otroke s tega območja. Preureditev vzgbjno-varstvenega zavoda v Kamni gorici je stala približno 170.000 dinarjev.
Grosuplje:
Premalo
vzgojno-
varstvenih
zavodov
komisija ugotovila, da so pn nujeni prostori za vzgOjno-vaf; stveni zavod neprimerni. 'V : Višnji gori upajo, da bodo ! 1 pomočjo domačinov in zapo | slenih letos ali pa prihodnje le6 ' vendarle preskrbeli ustreznf varstvo za otroke zaposlenih staršev.
Po programu gradnje šol in vzgojno-varstvenih zavodov na območju grosupeljske temeljne izobraževalne skupnosti naj bi že letos začeli graditi vzgojno-varstveni zavod v Šentvidu pri Stični. Skoraj do konca lanskega leta se niso mogli odločiti, ali naj postavijo montažni vzgojno-varstveni zavod ali pa zgradijo večje poslopje, v katerem naj bi bila tudi ambulanta in stanovanja. Po mnenju strokovnjakov so se odločili za gradnjo montažnega vzgojno-varstvenega zavoda v neposredni bližini osnovne šole.
Vzgojno-varstveni zavod potrebujejo tudi v Višnji gori. Delavci obrata Iskre so sicer pripravljeni odstopiti prostore, vendar je posebna strokovna
Ajdovščina:
Neizkoriščene štipendije___________,
Kombinat Mlinotest V Ajdovščine nameni vsako let* več denarja za štipendiranje štu dentov na višjih in visokih š° lah. Toda štipendistov je pri malo. Med šestnajstimi št* pendisti jih imajo le šest ^ srednjih šolah, deset na visok*? šolah, približno prav toliko nj1 1 hovih delavcev pa izredno šri 1 dira. Lani so za izobraževanj* delavcev in štipendiranje p° rabih v Mlinotestu ok°' 200.000 din, letos pa so za št* 1 pendije namenili kar 250.00' din.
delali
St. 1 _ 18. I. 1974
974 ----------------------
STRAN 5

Seminar za učitelje tehnične vzgoje na inštitutu Jožef Štefan
Veliko praktičnega
Elektrotehnika in elektronika v osnovni šoli — to je bila vsebina seminarja zavoda za šolstvo, na katerem smo se zbrali učitelji tehnične vzgoje lanskega decembra. Prišli smo z vseh območij Slovenije m prevzeli nalogo, da bomo pridobljeno znanje posredovali svojim kolegom, učiteljem tehnične vzgoje v posameznih okoliših, kjer poučujemo.
V vsakdanjem življenju se vse
nujni ustrezni učni pripomočki. Na seminarju smo spoznali v posebni zbirki zbrane elektronske elemente - sestavljanko TN sistem, edino tovrstno zbirko, ki jo je mogoče kupiti na našem tržišču. Vendar naše šole tudi tega učila še nimajo. Poleg tega nas je večina študirala v obdobju, ko je bilo področje elektronike le skopo predstavljeno ali pa sploh ne. Tako smo na raznih aktivih in srečanjih po-

ti® ;'!!
i :
^'
*
fllptil
^ Na seminarju so predavali znanstveni sodelavci instituta Jožef Štefan - Foto: F. Brus
bolj srečujemo z elektroniko, saj vso sodobno tehnologijo in Proizvodne procese vodijo elektronske naprave. To bi moralo odsevati tudi v šolskem delu. Tehnična vzgoja mora slediti napredku, torej mora skupno s fiziko predstaviti učencem tudi to področje. Omogoči jim naj, da bodo sami že v osnovni šoli °b praktičnem delu razvijali Ustvarjalne sposobnosti tudi na tem področju. Za tak pouk so
udarjali, da se želimo dodatno izpopolnjevati.
Seminar je odlično organiziral pedagoški svetovalec zavoda za šolstvo Marjan Tomšič..Vsa predavanja in vaje smo opravili na inštitutu Jožef Štefan, ki nam je dal tudi odlične predavatelje. Informacije so bile podane zelo nazorno z najsodobnejšimi instrumenti in napravami. V delovnem procesu smo
Dobro knjigo tudi v poklicne in strokovne šole
Na seji republiškega odbora ^veze bralnih značk Slovenije 80 navzoči z zadovoljstvom ugotavljali, da naša kultumo-y?gojna akcija po dvanajstih le-tu* ni uplahnila, da so torej tekmovanja za bralne značke še zmerom najboljša oblika prostovoljnega pridobivanja mladih uralcev za dobro knjigo. Zaslu-§a za uspeh gre predvsem požrt-v°valnim mentorjem na naših ^°*ah, brez katerih bi ta akcija Ze zdavnaj opešala. Žal pa daje-m° tem mentorjem vse premalo javnega priznanja, kot da se ne Zavedamo, kaj pomeni podatek, a je samo lani tekmovalo za značke več kot 70.000 mladih, m je desetkrat toliko prebra-nih knjig. Zato so navzoči komaj razumeli, da dobiva ta akcija tako malo finančne podpore ‘republiška kulturna skupnost ji J.e nakazala 20.000,00 din, in to Je todi vse!), ko hkrati dajemo f1*0 denarja za (kulturne)
C|je, ki še zdaleč nimajo take-8a množičnega odmeva in uspe-
Navzoči so še posebej raz-dnk J3*' °. tem, da bi akcijo za nie knjigo razširili še na sred-vkr tnekaj šol je z uspehom n "učenih že vsa leta) ter zlasti a poklicne in strokovne šole, ni m°ramo tudi dijake teh šol P dobiti za dobro knjigo ter jih d^anjati predvsem z deli so-vel J11^ av^OI3ev- Uresničitev je , ko bolj zahtevna in se nam ^posrečila le, če bomo za to staJj. najprej učitelje slovenja jezika ter mladinske akti-
L.S.
ve na teh šolah. Oblika pridobivanja za dobro knjigo bo za te šole bržkone drugačna, specifična. Poskusimo lahko s klubi (krožki) prijateljev dobre knjige idr. Za te mlade bralce bomo pripravih poseben izbor del, ki bodo primerna in privlačna zanje. V februarju bomo povabili na posvet predstavnike poklicnih in strokovnih šol, aktivov Zveze mladine, pedagoško-sve-tovalne službe, na katerem se bomo pogovorili o možnostih za uresničitev te zamisli.
Odbor je potrdil, da še za letos velja program del, ki naj jih preberejo tekmovalci vseh bralnih značk. Medtem bo za naslednje dveletno obdobje pripravil novega. Izbral bo med najboljšimi deli, ki so jih v zad-njOr letih natisnile naše založbe. Obvezni program del zajema le eno tretjino vseh del v seznamih za tekmovanja (potrdili so ga predstavniki tekmovanj z vseh območij Slovenije!), dve tretjini pa izberejo mentorji posamezne bralne značke. Soglašali smo tudi s predlogom o novem letniku zbirke Moja knjižnica, saj bodo med drugim izšla dela, na katera organizatorji tekmovanj že težko čakajo (na primer izbor Meška).
Tudi letos bo Zveza bralnih značk financirala deset obiskov pisateljev (in drugih ustvarjalcev) za šole, ki so vključene v tekmovanje za bralne značke, njihove mlade bralce pa (zaradi oddaljenosti, pomanjkanja denarja) le redko obiščejo pisatelji. Šolo in mlade bralce bodo ob pisateljevem obisku tudi na-^•adili s knjigami.
spoznali merilne tehnike, saj smo bili vsi opremljeni z univerzalnimi merilnimi inštrumenti, ki jih je za tečaj posodila tovarna električnih merilnih instrumentov Iskra v Otočah.
Prvi dan seminarja je bil namenjen teoretičnim osnovam. Beseda je tekla o istosmernem toku in istosmerni napetosti, o izmeničnem toku in izmenični napetosti, o polprevodnikih in o računalniški tehniki. Nazadnje smo si v inštitutu ogledali še procesni računalnik in elektronski pospeševalnik. Drugi dan je potekal v znamenju ekskurzij. Ogledali smo si jedrski reaktor v Podgorici, novo moderno tovarno avtomatskih telefonskih central Iskre v Laborah ter radijske in televizijske naprave na rtv Ljubljana. Dan smo sklenili na inštitutu, kjer smo preizkušali in merili polprevodnike. Zadnji dan je bil namenjen praktičnemu delu, sestavljanju elek-
T.Z.
(ronskih vezij s sestavljanko TN sistem. Učilo je namenjeno učencem in je vsekakor kori-
sten pripomoček. Ob delu smo spoznali, da ni dovolj pretehtan. Vezij ne moremo sestavljati hitro in tudi ne dovolj precizno, da bi zanesljivo delovala. Spričo pomembnosti področja bi bilo pričakovati, da bi domači konstruktorji pripravili sistem učil za pouk elektronike in elektrotehnike na vseh stopnjah izobraževanja. Menimo, da bi prav sodelavci inštituta, ki kaže sicer veliko razumevanja za vzgojo kadrov, lahko razvili tak sistem. Proizvajalca, predvsem pa tržišča, bi ne bilo težko najti.
Seminar je za nami. Udeleženci se toplo zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli omogočili, daje povsem uspel. Vsakdo izmed nas bo bolj samozavestno, vsekakor pa bolj strokovno zaoral v nezorano ledino, da bo šolo res približal vsakdanjemu življenju.
Naša beseda — skupna beseda
Spremenjeni in dopolnjeni učni načrt za osnovno šolo naj ne ostane samo zapisana črka, ki je sicer tudi uzakonjena, ampak naj se v resnici tudi povsem izvede. Med bistvenimi novostmi učnega načrta pa je predvsem, da so postale prostovoljne dejavnosti za šolo obvezne in tako res sestavni del vzgoj-no-izobraževalnega procesa. Med zelo pomembnimi dejavnostmi je tudi kulturno umetniška ustvarjalnost in vzgoja mladega rodu. Zdi se mi, da smo prav tu v dokajšnji zagati. Izvajati ta program, pomeni tudi obvladati temelje mnogih kulturnih področij. Vemo pa, da so tako nekdanja učiteljišča kot danes pedagoške gimnazije in akademije pa tudi fakulteta bore malo seznanile svoje študente, n.pr. s temelji režije ali pa z izvajanjem gledališke vzgoje. Kako torej ustreči težnjam učencev, ki imajo premalo znanja? Iz izkušnje vem, da je na vsaki šoli veliko pionirjev in mladincev, ki bi radi igrali in sodelovali v gledališkem ali lutkovnem krožku. Če že šola upošteva želje otrok, pa se navadno stvar zaustavi pri vprašanju, kdo bo lahko te krožke (saj prijav je prav gotovo za več gledaliških krožkov) uspešno vodil. Za začetek je treba imeti predvsem učitelje, pripravljene za delo, pa tudi vodstvo šole mora načrtno skrbeti za njihovo izpopolnjevanje. Zato pa je treba izrabiti vsako možnost, ki se nam ponuja.
Pred nami je razpis NAŠE BESEDE 74 — srečanja mladinskih in pionirskih gledaliških skupin in kultu mo-vzgojn ih klubskih prireditev. Srečanje razpisujejo: republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Združenje gledaliških skupin Slovenije in odbor zklubsko dejavnost pri predsedstvu Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije. Namen prireditve je, da bi med mladimi poglobili zanimanje za govorjeno slovensko besedo, za gledališko ustvarjalnost, ter vplivali na izboljšanje sporeda in uprizoritvene ravni mladinskih in pionirskih gledaliških skupin. Radi bi poživili in vsebinsko usmerili dejavnost na področju gledališke in kulturne vzgoje mladega rodu, obogatili delo recitatorskih in literarnih krožkov ter spodbudili mladinske gledališke skupine in klube, da bi v svoje programe uvajali najrazličnejše kulturno-vzgojne prireditve. Gre pa tudi za manifestacijo najboljših uprizoritev na tem področju, ki naj dobe priznanja za svoje delo.
JANEZ KARLIN
Ob vsem navedenem pa bi radi spodbudili tudi pisatelje, da bi napisali več gledaliških besedil za mlade.
Naša beseda ne želi biti tekmovanje, temveč le pregled gledaliških in recitacij škili dosežkov mladih. Prireditev naj bi zajela vso Slovenijo! Vanjo sodijo že nastopi doma, pa občinska, območna srečanja in sklepno srečanje, ki je predvideno za čas od 6. do 12. maja 1974. Naša želja je, da se v to veliko prireditev vključijo prav vsi, ki sta jim pri srcu lepa beseda in gledališče. Prav bi bilo, če bi sodelovale vse šole s svojimi gledališkimi, literarnimi in recitacij-skimi krožki. Skupine lahko izbirajo program po svoji volji, potrebna je le umetniška in idejna vrednost besedila in dostojna raven izvedbe.
Pri iskanju in pripravah bo precej pomagal priročnik Naša beseda, ki so ga organizatorji prireditve izdali lani. Namenjen je režiserjem in vodjem pionirskih in mladinskih krožkov in skupin. Priročnik vsebuje programske nasvete, ki lahko kadarkoli pomagajo pri pripravi gledaliških, literarnih, klubskih idr. večerov. Trajne vrednosti so prispevki Miloša Mikelna: Feljton o dobrih in slabih igrah, Marjana Beline:	Režiserjevo
delo ob pripravi na režijo, Janeza Povšeta: Nekateri problemi mizanscene in Poldeta Bibiča: Tehnika gledališkega igranja. Lanskoletni razpis (ki sicer velja za leto 1973) pa vam lahko pove še več o prireditvah Naše besede. Prireditelji Obljubljajo programski svetovalec tudi za leto 1974.
Pomoč pa vam je zagotovljena, ko postanete člani Združenja gledaliških skupin Slovenije, ki vam pošilja besedila, priročnike in vsestransko strokovno pomaga. Te pomoči ne bi smela zanemarjati nobena šola, saj je prav tu ena temeljnih možnosti za izpopolnjevanje vsakega učitelja. Vsak razrednik se« mora spoprijeti z recitacijami, razrednimi proslavami, prireditvami ob novoletni jelki in vseh drugih prilikah. Ob srečanjih Naše beseda pa so na programu posebni seminarji, ki bi jih morali obiskati vsi, ki se ukvarjajo z režijo ali pa#tudi samo gledališko vzgojo mladih. Temeljno znanje teija tudi odgovornost, da se pravilno lotimo zelo občutljivega področja ustvarjanja mladih. Če tega ne znamo ali delamo napačno, lahko mlademu človeku zelo škodujemo. Zato je potrebno in prav, da postane Naša beseda 74 res naša skupna prireditev in skrb.
LOGIČNE IGRE Z MATEMATIČNIMI PLOŠČICAMI
(Prirejeno po knjigi: Siegfried Kotke „Denken macht Spass“ -Denkspiele mit den ,,Logischen Bloecken" von Z. P. Dienes)
L PRIPRAVLJALNE (UVODNE) IGRE 1. Poljubno sestavljanje ploščic
Otroci vselej žele novo igračo preizkusiti. Iz Dienesovih blokov, ki obsegajo 48 ploščic, sprva ni razvidno, za katere igre so predvideni. Običajno jih otroci sprejmejo kot gradbeni material. Ne da bi od njih terjali, grade otroci npr. hiše in ladje. Ker pa določilne lastnosti ploščic preprečujejo izvedno določenih gradbenih načrtov, otroci sestavljajo tudi domišljijske figure. Pri delu s ploščicami si pridobivajo otroci na neprisiljen način izkušnje, ki so za poznejše načrtno vodene igre zelo pomembne. Hitro spoznajo, da ne morejo vedno graditi v višino, pač pa da lahko polagajo ploščice drugo poleg druge. Ploskovno prikazovanje (sl. 1) daje več konstrukcijskih možnosti. Statičnih problemov tako ni več.


A © [Jrj
1 ^ i 0	© © H 0|
Otrokom damo tudi možnosti, da sproste svoje domišljijske sposobnosti. Vidiki estetike nas vodijo do abstraktnih upodobitev, kot kaže npr. slika 2. Pri teh vrstah prikazov otroci nehote primerjajo vseh 11 določilnih lastnosti ploščic (rdeča, rumena, modra, trikotna, okrogla, kvadratna, pravokotna, debela, tanka, velika, mala).
Šest velikih trikotnih ploščic lahko sestavlja šestkotnik; pri tem se lahko spremeni določilna lastnost „debel“ in „tenak“, hkrati pa se lahko spremeni tudi barva. S šestimi malimi ploščicami lahko položimo šestkotnik, barvno pa jih razporedimo drugače. Domišljijske upodobitve, ki postavljajo v določene odnose barvo, obliko, velikost in debelino ploščic, so za poznejše igre zelo pomembne. Pri ustvarjanju takih upodobitev spodbujamo otroke s pohvalami, posebno če se odlikuje urejenost ploščic po skladnosti in kontrastih. Prav polaganje ,Jepih“ oblik pri poljubnih upodobitvah nam pokaže, kateri otroci sami opažajo določilne lastnosti pri urejanju ploščic. Mnogim pa je treba pomagati tako, da jim sestavimo ustrezne igre.
Načrtno igranje s ploščicami pomaga otrokom, ki nimajo dovolj razvitih govornih sposobnosti in so zato mnogokrat tudi slabše ocenjeni, da o pravem času pokažejo svoje sposobnosti. Nemalokrat je bilo ugotovljeno, da so prav ti otroci pri praktičnem delu obvladali zahtevne igre brez napak, niso pa bili sposobni, da bi svoje delo tudi ustno opisali. Mnogokrat tudi težko razumejo ustna navodila. Zato je pomembnejše, da neko dejavnost opazujejo in delno pri njej sodelujejo, kot pa da jim na dolgo in široko razlagamo. Svojo boječnost hitro premagajo, če jim neprisiljeno in neopazno pomagamo.
2. Poimenovanje ploščic
Za skupno igro je nujno nedvoumno poimenovanje lastnosti ploščic. Besede za lastnosti ploščic, razen pravokoten, kvadraten, trikoten, so učencem že znane. Učenci jih izgovarjajo, hkrati pa takoj pismeno prikažemo ustrezen simbol (najbolje na belem kartonu). Oznake barv nas vodijo k prvi igri.
DOLOČILNE LASTNOSTI BARVE
Iz osnovne množice 48 ploščic poiščemo vse tiste ploščice, ki imajo npr. oznako „rdeč“, kar nam da kupček (množico) 16 ploščic. Ploščice se razlikujejo, toda vse so rdeče. To pokažemo tako, da poleg kupčka položimo listek z rdečo liso. Tudi za druge določilne lastnosti imamo listke z ustreznimi znaki.
Pri pouku naj otroci sami praktično rešujejo naloge, svoje delo pa naj tudi ustno opišejo. Razumljivo je, da pri omenjeni nalogi opazujemo tudi preostalo množico (kupček), ki jo sestavljajo rumene in modre ploščice. Uredimo tudi te! Poleg kupčka z modrimi ploščicami položimo kartico, na kateri je narisana modra lisa. Tako nam ostanejo rumene ploščice.
NOVE STROKOVNE KNJIGE
Izdaje Naučne knjige in Instituta za pedagoška istraživanja,
Beograd:
1.	Slobodanka Milovanovič - Nahod: Ispitivanje poznavanja osnovnih pojmova iz društvenih nauka kod učenika za-vršnih razreda osnovne škole.
2.	Milan Bakovljev: Osnovni nedostaci praktične realizacije
zahteva za misaonu aktivizaciju učenika u nastavnem sa-znajnom procesu.	\
3.	Konstantin Orlov — Milan Bakovljev: Eksperimentalno proučavanje programirane nastave algebre.
poštni predal355VI
Čuvajmo naše vrste!
Zadnji dan starega leta. Prihaja novo, z njim nadaljevanje življenja, dodatne naloge, še več sprememb; mnogo stvari bo ostalo na papirju, mnogo jih bo uresničenih in v pomoč delovnemu človeku.
Sindikat je eden tistih dejavnikov v naši družbi, ki naj bi skrbel za ravnovesje delovnih ljudi, odpravljal razlike, kazal s prstom da smo tu, da delamo in soustvarjamo, da imamo poleg raznih dolžnosti tudi pravice.
Tako nekako je bilo povedano na KONFERENCI SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV OBČINE ŽALEC, ko je sklicala vse v prosvetni stroki zaposlene, tudi upokojence.
Sobota. Čez noč je nastopila zmrzal, z obrazov, ki so se zbirali v dvorani HMEZAD, pa je velo prijetno razpoloženje, da smo končno spet skupaj v tako velikem številu, da spoznamo, kako številna množica je to, ki jo je treba obvarovati pobega v druge poklice, za boljšim zaslužkom z manj odgovornosti.
Prišli so tudi vsi najvišji predstavniki občine, izrekli nekaj tehtnih besed, dali stvamejše obljube, da bo leto 1974 lepše in morda še plodnejše; s samoupravnimi sporazumi bo moč doseči to, da bo tudi prosvetni delavec dobil v naši družbi tisto veljavo, ki so jo mnogi več let omalovaževali Zgrajene so nove šole, stare obnovljene, najbrž bo zgrajena tudi nova POSEBNA ŠOLA. Konferenca sindikata prosvetnih delavcev je predlagala, da se ob koncu leta 1974 razpiše referendum za tretji samoprispevek, s katerim bi popolnoma rešili problem sodobno urejenega šolskega in vzgojno-varstvenega prostora.
Navzoči so predlog podprli s ploskanjem.
Kleno je bilo predavanje profesorja Emila Rojca o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja ter o prihodnjem razvoju V
teh področij. V dobri uri je nanizal probleme včerajšnje, današnje in jutrišnje šole ter ljudi v njej. Ponovno je poudaril, da je bila storjena napaka, ko so čez noč ukinili učiteljišča, saj pedagoške gimnazije doslej niso dajale diplomantov takega profila, kakršnega bi prav sedaj potrebovali, zato tudi tolikšen beg v druge službe; manjka nam več sto učiteljev. ..Čuvajmo naše vrste!" je nekajkrat poudaril Emil Rojc. Očuvali pa jih bomo tako, da bomo za ta poklic izbirali zares prave ljudi, ki bodo prinašali v šole ne le veselje za poklic, marveč tudi veliko znanja, ki ga bodo na znanstveno-marksistični ideologiji posredovali naši mladini.
Razpravljala so poudarjali, da je večina učiteljev doslej opravljala delo v šoli pa tudi zunaj nje z navdušenjem, vendar za uspešno delo ni bilo vedno dovolj moralnih, še manj pa materialnih priznanj. Verjetno pa se bomo morali tudi prosvetni delavci še bolj seznaniti z samoupravnim mehanizmom, če hočemo, da ga bomo otrokom višjih razredov osnovne šole pravilno tolmačili. In še več takih srečanj — več ljudi več ve in
-	kar je zelo važno - med seboj se bomo bolje poznali.
Krepka poživitev je bil nastop gojencev GLASBENE ŠOLE, ki so z zahtevnimi melodijami dokazali, koliko truda je vloženega v tako delo; gojenci pa so zaigrali s posebno vnemo, saj so videli v dvorani svoje učitelje, tovariše in v mnogih tudi
-	prijatelje.
Ob malici se tudi duša pro-svetarja najbolj sprosti. Tako je bilo tudi pri nas. Sindikalna miza je tokrat zares bogato ponudila. Organizatorjem najlepša hvala! Zbralo se je staro, srednje staro in mlado. Ob kozarcu dobre kapljice in v ritmu valčkov in polk so bile izmenjane misli, videti je bilo stiskanje rok in slišati eno samo željo:
SREČNO 1974!
Dravograjski otroci so praznovali
V soboto, 29. decembra 1973, smo v dravograjski osnovni šoli pripravili otrokom prijetno praznovanje ob prihodu dedka Mraza
Tovarišice iz vrtca in šole so pripravile različne kotičke, ki so jih otroci obiskovali v spremstvu staršev. Po obisku kotičkov so se zbrali v novi telovadnici, kjer so imeli lep pro-NADA KANDUČ
Predstavili so skladatelja Janka Slimška_______________________________________
Prizadevni organizatorji šolskega kulturnega društva Zvonček so pripravili v nedeljo, 16. decembra, v avli osnovne šole v Šmartnem je bila na vrsti zanimiva glasbena prireditev.
Letos so sklenili predstaviti tudi domače kulturne ustvarjalce. Tokrat so predstavili glasbenega pedagoga in skladatelja Janka Slimška, ki dela na osnovni šoli v Šmartnem. Že vrsto let ustvarja, pisal je popevke, zdaj pa piše predvsem zborovske skladbe in samospeve. Napisal je več priredb in besedil. Zanimiva umetniška osebnost, ki je vredna, da povemo o njej kaj več. Tokrat se je skladatelj predstavil s svojimi samospevi, ki so jih peli solisti ljubljanske opere: Vanda Gerlovičeva, Sonja Hočevarjeva in Marcel Ostaševski ob spremljavi pianistke Milene Trostove. Pesmi Otona Župančiča, Ivana Minattija, Francija Lakoviča, Radovana Palčiča in Jožeta Sevljaka (slednji trije so iz Zagorja ob Savi — literarna skupina Dediči), ki jih je Janko Slimšek uglašbil, pa je recitiral zares doživeto Saša Miklavc, član Mestnega gledališča iz Ljubljane.
Prireditev je dopolnil nastop mladinskega pevskega pevskega zbora osnovne šole v Šmartnem in domačega moškega zbora Zvon, M ju je tudi vodil Janko Slimšek in se tako predstavil v še drugi dejavnosti — kot odličen zborovodja.
MILOŠ DJUKIČ
0 televizijski oddaji, ki je vredna pozornosti
Promet v letu 1973, linorez, Aleksandra Ahačič, 6. r. o. šole Stan« Žagar, Kranj
Učenci nam pišejo______________________________________
Vedno smo veseli, kadar nam tovarišica za likovni pouk Danice Potočnik prinese v razred Prosvetnega delaveh in nas obvesti c objavi naših likovnih del. Še posebno veseli smo zato, ker vemo, de ta list prebirajo učitelji in profesorji po vsej Sloveniji.
Najlepša hvala uredništvu Prosvetnega delavca za objavo! Št vnaprej si želimo sodelovanja, zato vam zopet pošiljamo nekaj del Vsem prosvetnim delavcem in uredništvu mnogo lepih želja ob novem letu!
Učenci osnovne šole Stane Žagar, Kranj
gram, zraven pa je bil seveda tudi dedek Mraz. Otroci so bili zelo navdušeni in na njihovih obrazih smo lahko brali zadovoljstvo nad tako lepo pripravljenim programom ob njihovem najljubšem in največjem prazniku.
Pri pripravah so nam veliko pomagali tudi člani organizacije DPM.
Pisani svet je mladinska oddaja, ki si je v preteklih mesecih pridobila veliko občudovalcev med mladimi in starejšimi gledalci. Med mladimi še prav posebno.
Oddajo so začeli pripravljati spomladi, do sedaj smo videli vsak mesec po eno. Vsaka oddaja je zgrajena iz več krajših prispevkov, ki prikazujejo življenje in delo otrok po naših šolah. Rad bi povedal nekaj več o zadnji, decembrski oddaji, ki so jo predvajali 21. decembra in jo čez dva dni ponovili.
Oddajo so začeli z nastopom orkestra iz Grosupljega, vmes pa prikazali nekaj lepih posnetkov zime.
Potem so nam predstavili učence iz Kočevja, zbrane v Društvu mladih za zaščito Živah. Pravzaprav čudovit prikaz o skrbi otrok za ptice, o ljubezni do ptic, ki je vredna posnemanja. Upajmo, da bodo mladi iz Kočevja spodbuda za mnoga druga podobna društva po naših šolah, kjer so sicer že skrbeli in še skrbijo za ptice, vendar ne tako organizirano.
Dragocen je prispevek o mladih iz Sodražice, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo. Izdelovalci čebrov in škafov so zgled, kako in kaj vse mladi radi počno, mi učitelji pa o tem skoraj nič ne vemo. Kmečka peč, otroci na peči, domače pesmi in lovci -vse to je čudovito ozračje, bolj značilno za preteklost kot sedanjost, saj ta idilika žal izginja iz naših vasi.
Predstavili so nam še pogumne mlade smučaije-skakalce iz Logatca, kakršnih ne najdemo v vsakem kraju.
Pa še novoletni program dramskega krožka osnovne šole Ledina kot uvod v različna no-
MILOŠ DJUKIČ
voletna praznovanja po naših šolah.
V vsaki oddaji smo spoznali po enega izmed članov Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Tokrat se je predstavil igralec Sandi Pavlin; odkril nam je tudi svoje likovno ustvarjanje, ki bogati njegovo življenje v prostem času.
Prav bi bilo, če bi na podoben način spoznali tudi mlade pesnike, Ukovne ustvarjalce, glasbenike in sploh vse, ki delajo in ustvarjajo za mladino. Oddaja je povsem zapolnila vrzel, ki je nastala po ukinitvi televizijske pionirskega tednika, ki so ga predvajali pred leti, le da je Pisani svet bogatejša, bolj raznolika, skratka, boljša oddaja.
Skoraj bi pozabil omeniti uganko za mlade gledalce: Gradovi na Slovenskem. Domiselna je in poučna, za nagrajence pa je pripravljena čudovita nagrada — izlet po gradovih na Slovenskem.
Oddaja bo na sporedu tudi letos. Ustvarjalcem morda tale namig: do sedaj ste se ustavljali največ po večjih krajih, večjih šolah, kjer so dobre možnosti-za delo. Morda bi nam v prihodnje predstavili tudi manjše, po-' družnične šole in njihovo dejavnost. Šole, kjer dela malo učiteljev ali celo samo eden, dva, pa kljub temu skušajo razviti nekatere dejavnosti. Tudi take šole bi bilo treba poiskati in prikazati izsek iz njihovega življenja.
Oddaje pripravlja in v zadnjem času tudi vodi Katarina Lavš (prve oddaje je vodil Rado Časi), za glasbo skrbi Oliver Teleban, za kamero Vitan Mal, realizator pa je Lado Troha. Pomaga jim še vrsta sodelavcev, ki so naredili odlično mladinsko oddajo, v kateri odkrivamo zanimiv, bogat in privlačen svet mladih.
Vzgojno-varstveni zavod Strunjan
Posebne šole - naša posebna skrb
Ob 20,-letnici obstoja posebne osnovne šole Strunjan
jjQV0 literarno glasilo mladih: Vezi Tam, kjer obup nima zadnje besede
Izšla je prva številka VEZI, literarnega glasila mladih, ki ga je začel izdajati Kulturni center domov učencev srednjih šol v Ljubljani Urednik je Ivan Cimerman.
V uvodu so zapisali: Literarno delo je le eno izmed sedmih panog estetsko-vzgojne dejavnosti. Za skupno literarno glasilo je pripravljeno delati petinštirideset članov kulturnega centra. Glasilo naj bo most med velikimi revijami (Sodobnost, Dialogi. . .),v katerih se pojavljajo avtorji, ki se iz srednješolskih glasil prebijajo k svojemu prostoru na soncu.
Namen glasila je zapolniti vrzel, ki je nastala po reviji Mlada pota, ki izhaja kot občasna literarna priloga Mladine.
Sčasoma bo list pričel objavljati poleg proze in poezije tudi esejistiko, kritiko in polemiko, tudi informacije o meddomskem delu, pisma in komentarje. Prav tako so v načrtu tudi krajši prevodi, ki zrcalijo snovanje dmgih narodov.	,
Prispevki izražajo mišljenje in občutke mladih, razvijajočih se ljudi, ki stremijo k dobremu in potrjujejo, da je med njimi mnogo takih, ki se zavedajo resnosti življenja in težav, s katerimi se pogumno soočajo. ..
JANEZ DODIČ
Le trideset kilometrov iz Ljubljane v Ponikvah na Dolenjskem je delovno varstveni zavod za težko prizadete irivali de*To je edinstveni zavod v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji. Invalidi delajo v posebnih delavnicah in se sami vzdržujejo. Ko sem se pogovarjala z njimi, so mi s ponosom dejali, da so enakovredni drugim delovnim ljudem. In prav zato, ker so enakovredni, imajo pravico zahtevati določene stvari.
Pred kratkim so se zbrali na delovni konferenci, kjer so udeležence seznanili s programom preureditve in razvoja zavoda. Poslopja so stara in še zdaleč ne zgrajena tako, da bi bila pri-
MARJANA VONČINA
merna za težke invalide na vozičkih, saj so večnadstropna. Tudi delavnice so v neprimernih prostorih, brez prave osvetlitve. Ni urejenih skupnih prostorov za razvedrilo, sanitarije so zanemarjene. V zavodu ni niti zdravnika niti laboratorija, za vsako preiskavo je potreben prevoz v Ljubljano ali Grosuplje; to pa je povezano s stroški in dodatnim naporom oskrbovancev.
Prave povezave z zunanjim svetom ni in zato se zdi obiskovalcu na prvi pogled življenje tukaj turobno. Pa ni. V ljudeh je veliko optimizma, veliko vere v izboljšanje razmer.
Glavni vtis, ki ga dobi obiskovalec je, da invalidi žele čim več delati, ustvarjati — materialno in kulturno.
Proti koncu lanskega leta je posebna osnovna šola Strunjan praznovala 20-letnico. Prvotno je bila šola v Portorožu, kjer je delala v zelo težkih razmerah. Januarja 1961 pa se je preselila na grič nad Strunjansko dolino — v nekdanji samostan.
Vendar v tem poslopju ni mračno ne otožno. To kaže tudi dvorišče, kjer je urejeno veliko igrišče za športne in druge igre; tam je bazen z zlatimi ribicami; dokler je jeseni kaj sonca, cvetijo rože — in ob prvi pomladi zacveto znova. Spal--niče so svetle in vedro urejene. Kuhinja, likalnica, šivalnica in drugi prostori, kjer se gojenke usposabljajo za vsakdanja dela, so smotrno urejeni. V pokritem atriju je oglasna deska, kjer so obvestila športnega društva; tam so tudi izrezki iz mladinske periodike. V vitrini so izdelki gojencev — celo gobelini — ter pokali, ki so jih osvojili tukajšnji mladi prebivalci.
V tem zavodu, ki je znan pod imenom Elvira Vatovec, je tudi posebna osnovna šola, v kateri se šola 211 laže duševno nezadostno razvitih z obalnega območja in zaledja. Dobra četrtina jih gostuje na Debelem rtiču, v mladinskem okrevališču je namreč dislocirani oddelek za prve štiri razrede in še poseben oddelek za teže duševno nerazvite. Da, za tiste, o katerih pravi dr. Marie Egg v knjigi „Moj otrok je drugačen*1: „Skromni so in to tem skromnejši, čim bolj so prizadeti. Njih edine lahko napravimo v njihovem malem svetu na neki način srečne.“
KAJ PA VKLJUČEVANJE V ŽIVLJENJE?
Pedagog - defektolog mora za vsakega posameznika poiskati najustreznejšo pot, ki mu bo omogočila vključitev v normalno življenje in delo. Zato je tudi razumljivo, da je v zadnjih
Štefanija cvitan
razredih pouk' usmerjen pred vsem v praktično uporabo pri' dobljenega znanja. Celoten pro' ces specialne vzgoje in izobraže' vanja prepleta pridobivanje zna' nja s pridobivanjem delovnih navad in spretnosti. Tudi socializacija je eden od smotrov vzgoje v posebnih šolah.
Številne študije so nam po-kazale, da se večina laže du ševno nezadostno razvitih dobro socializira in zavzam« koristno mesto v družbi (so spe-cializirani in priučeni delavci) " seveda ob ustrezni vzgoji, vodenju in izobraževanju. Od časa do časa je takemu delavcu šv potrebna pomoč svetovalni službe — in to predvsem takrat' kadar nastanejo težave na pod' ročju socialnega prilagajanja. R statističnih podatkov šole Elvi' ra Vatovec - od leta 1954 d^ 1970 je razvidno, da se jih je od 74 absolventov zaposlilo 52' Med zaposlenimi je največ poročenih, nekaj invalidov L stop' nje, ki so se sami odločili, ds bodo ostali doma. V šolskeip letu 1972/73 so se zaposlili vsi razen štirih absolventov.
Vsak absolvent posebni osnovne šole, ki je usposoblje11 za delovno mesto in za živ' Ijenje, je za našo skupnost pri' dobitev. Vsak nezadostno usposobljeni ali nezaposleni nek danji učenec pa je moralna h1 materialna obremenitev tako Z3 starše kakor tudi za šolo h1 skupnost.
Z načrtnim in smotrnim zaposlovanjem absolventov posebnih šol tudi uresničujem3 Deklaracijo o pravicah duševn3 prizadetih, ki jo je sprejela g3' neralna skupščina OZN, dflc 20. KIL 1971. Med drugiH1 piše: „Duševno prizadeta oseh1 ima pravico do ekonomske varnosti in primernega življenjskega standarda. Pravico im3: da se, kolikor je to v njeO1 moči, ukvarja s produktivnih’ delom ali katerimkoli drugh1’ koristnim poklicem.“
; Osnutek resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji je skupščini SR Slovenije pred-4 ložila v obravnavo skupna komisija republiškega in enotnega zbora delovne skupnosti skupščine SR ! Slovenije za izdelavo dokumenta o razvoju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Pristojna zbora ; skupščine SR Slovenije bosta osnutek resolucije obravnavala v februarju leta 1974.
j Osnutek
resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja
e Da bi čim uspešneje razvijali ustvarjalne sposobnosti in krepili svoj samoupravni položaj v socialistični družbi, so delovni ljudje Slovenije sklenili, da kot neločljivi in nezamenljivi del samoupravne družbe opre-’ delijo novim zahtevam in mož-L nostim ustrezno vlogo vzgoje in 5 izobraževanja.
Vzgoja in izobraževanje temeljita na zakonitostih našega i	družbenega razvoja in omogo-
l	čata svobodo človeku in delu,
j človekovim tvornim močem, s katerimi človek spoznava in spreminja sebe in svet. Izobrazba, znanje in delovna usposobljenost v samoupravni družbi so temeljni in nepogrešljivi pogoji za popolnejšo človečnost in vsestransko potrditev človekove osebnosti. Vzgoja in izobraževanje, temelječa na razrednih osnovah samoupravne socialistične družbe, postajata s svojo trajno dejavnostjo ob delu odnos, ki traja vse življenje. S svojo zasnovo prispevata k demokratizaciji pravice človeka do izobrazbe na osnovi njegovih sposobnosti, družbenih potreb in možnosti. Vsa vzgojno-iz-obraževalna dejavnost je grajena kot integralni del združenega dela in je organizirana na samoupravnih načelih. Takšna zasnova vzgojno-izobraževalnega procesa terja odločnejše reformne posege. Nove obveznosti, izražene v tem dokumentu, sprejemajo delavci in drugi delovni ljudje kot temeljni, vsesplošno obvezni dogovor vseh samo-upravljalcev. 1
1.	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE - GIBALO IN POGOJ DRUŽBENEGA RAZVOJA
1.	1 Socialistična vzgoja in izobraževanje sodita med temeljne pogoje za uveljavljanje in razvoj samoupravne socialistične družbe. V družbeni reprodukciji sta pravica in dolžnost, ki ju ni mogoče odtujiti delavcem in delovnim ljudem.
Povezanost vzgoje in izobraževanja s proizvodnim delom, s spoznanji naglega razvoja znanosti in tehnologije terja bistvene spremembe v vzgojno-izobra-ževalnem delu. Zmanjšuje se razlika med fizičnim in umskim delom, raste pa proizvajalna in ustvarjalna moč združenega dela.
Delovni ljudje si v proizvodnem procesu in v samoupravni Praksi nenehno izpopolnjujejo in bogatijo izobrazbo in znanje ter se tako usposabljajo za pohabljanje samoupravnih odno-s°v. Samoupravljalec se mora stalno usposabljati, saj bo le z znanjem o naravi, družbi in človeku mogel obvladati in pospe-^evaii razvoj proizvajalnih sredstev in družbenih odnosov.
. Tako pojmovano vlogo vzgoja in izobraževanja bodo delavci ut delovni ljudje uresničevali le, n® bodo to družbeno dejavnost Usmerjali solidarno in skladno z urugimi dejavnostmi.
1- 2. Z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih .nosov v družbenih dejavno-sfih in njihovim samoupravnim vključevanjem v celokupen sistem družbene reprodukcije se un svobodni menjavi dela bistveno spreminjajo odnosi med clovnimi ljudmi na vseh pobočjih združenega dela. V tabu družbenoekonomskih odno-ii ,.^e\avci hi delovni ljudje vcljavljajo svojo pravico do S°je in izobraževanja. Solidar-o združeni samoupravljalci do-8ajo s tem vsestranski razvoj
otrok, mladine in odraslih, razvijajo njihove sposobnosti in odpravljajo posledice različnega materialnega položaja posameznikov, družine in okolja.
Vzgoja in izobraževanje sta predvsem interes združenega dela, obstajajo pa še posebni in posamični interesi delovnih ljudi, njihovih asociacij in drugih organizacij. Združevanje, usklajevanje in izražanje teh interesov je organizirano v samoupravnih interesnih skupnostih, v katerih delovni ljudje vodijo politiko razvoja, skrbijo za materialno osnovo in urejajo tudi druge zadeve s področja izobraževanja.
Svobodna menjava dela na področju vzgoje in izobraževanja se uresničuje zlasti v izobraževalnih skupnostih, ki se oblikujejo tako, da omogočajo smotrno izražanje in zbliževanje posebnih interesov ter njihovo usklajevanje z družbeno politiko. S tem je delavcem na področju vzgoje in izobraževanja zagotovljen enakopraven družbenoekonomski položaj.
Za predšolsko vzgojo in izobraževanje v osnovni šoli se občani združujejo neposredno in prek krajevnih skupnosti ali Temeljnih organizacij združenega dela v temeljnih izobraževalnih skupnostih, kjer združujejo sredstva, odločajo o programu in organizaciji dejavnosti, zagotavljajo brezplačno šolanje za vse učence in solidarno izenačujejo možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok.
Izobraževanje po osnovni šoli je priprava za delo. Združeno delo je glavni nosilec interesa, zato delavci v organizacijah združenega dela združujejo interese in sredstva za izobraževanje iz dohodka TOZD. Združeno delo ne izčrpa svojega interesa samo z interesi posamezne temeljne organizacije združenega dela, temveč prek različnih oblik in enotnega sistema skrbi za celotno družbeno kadrovsko reprodukcijo.
Občani, delovni ljudje in organizacije združenega dela, združeni v samoupravnih izobraževalnih skupnostih, usklajujejo skupne interese, s čimer skrbijo tudi za zadovoljevanje načrtovanih družbenih potreb po kadrih in, za izenačevanje možnosti za izobraževanje za vse, ki se učijo, ne glede na njihovo regionalno ali socialno pripadnost.
Podlaga' za enakopraven družbenoekonomski položaj in svobodno menjavo dela bodo sprejeti programi izobraževanja, njihova realizacija in strokovno ter družbeno verificirane cene programov izobraževanja. Razvojna politika družbe mora vključevati materialno podlago za delo šol in ustvarjanje takšnih delovnih razmer, da bodo izobraževalne organizacije dejansko odgovorne za rezultate svojega dela.
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah uveljavljajo svoje interese za vzgojo in izobraževanje s soodločanjem v upravljanju vzgoj-no-izobraževalnih organizacij. V samoupravljanje temeljnih organizacij združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja se enakopravno vključujejo učenci in študentje kot udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa.
1.3	Da bo delovni človek svoboden v svojih odločitvah pri uresničevanju vseh svojih
pravic in nalog, potrebuje široko izobrazbo in kulturo. Zato je izobraževanje, kritični in tvorni odnos do stvarnosti, humanost in družbena aktivnost splošna dolžnost mladostnikov, delovnih ljudi, vzgojno-izobra-ževalnih organizacij, staršev, temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, strokovnih organizacij in vseh ljudi v kakršnemkoli delovnem, samoupravnem in interesnem združenju, še posebej v družbenopolitičnih skupnostih.
Mladi in odrasli dosegajo socialistične vzgojno-izobraževal-ne smotre, ki temeljijo na osnovah marksizma kot filozofije, znanstvene teorije, ideologije in prakse delavskega razreda, tako da:
—	z materialistično dialektično metodo spoznavajo in proučujejo zakonitosti in vzročne zveze v razvoju narave, družbe in človeka ter si pridobivajo marksistični svetovni nazor; razvijajo kritično in ustvarjalno mišljenje, ki omogoča samo-upravljalcu, da prodira v bistvo stvari in pojavov, da odkriva resnico, da razume protislovja sodobnega sveta, se svobodno opredeljuje in vključuje v fronto socialističnih sil za izgradnjo komunistične družbe;
—	obvladujejo osnove znanosti, se usposabljajo za ustvarjalno uporabo znanstvenih dosežkov in tehničnih odkritij; s tem spreminjajo značaj in strukturo dela, si pridobivajo odgovoren odnos do dela kot edinega vira vrednosti in merila za lastni ekonomski in družbeni položaj, razvijajo svoja nagnjenja in delovne sposobnosti in smisel za gospodarnost in delovno kulturo;
—	spoznavajo bistvo družbenoekonomskih odnosov, politični ustroj, pravice in dolžnosti občanov v samoupravni socialistični družbi, se usposabljajo za neposredno odločanje o pogojih in dosežkih svojega dela, za neposredno spreminjanje družbenih odnosov, obvladujejo demokratične metode pri uveljavljanju osebnih pravic in svoboščin in solidarnost pri delu in skupnem življenju;
—	se vzgajajo v slovenskem in jugoslovanskem patriotizmu, v enakopravnosti, bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, v zvestobi socialistični domovini in pripravljenosti pri obrambi njene neodvisnosti, v duhu spoštovanja drugih narodov, mednarodne solidarnosti delovnih ljudi in miru na svetu, obenem pa v odločni volji, da v primeru potrebe branijo čast in neodvisnost svoje domovine;
—	se usposabljajo za boj zoper vsakršno izkoriščanje človeka, rasno in nacionalno nestrpnost, proti vsakemu podcenjevanju pravic in dosežkov drugih narodov;
—	bogatijo svojo osebnost z etičnimi, estetskimi, kulturnimi vrednotami naših narodov in vsega človeštva in da živijo kulturno življenje;
—	razvijajo v zasebnem in javnem življenju humane medsebojne odnose, se usposobijo za presojo lastnega ravnanja in obnašanja, kakor zahteva skladnost osebnih in družbenih interesov, se vzgajajo za humane in zdrave odnose med spoloma ter za skladne, odgovorne odnose v zakonu in družini;
—	se telesno in duševno razvijajo v zdrave in vsestransko razvite osebnosti, ki bodo čutile trajno potrebo po izobraže-
vanju, osebnem in kulturnem napredku in telesni kulturi, oprti na sodobna pojmovanja o njeni vlogi v socialistični družbi.
Navedeni sociahstični vzgoj-no-izobraževalni smotri so idejno izhodišče in vsebinska opredelitev vzgoje in izobraževanja kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Ti smotri so temelj vzgojno-izobraževalnega sistema. Učitelji so dolžni, da jih dosegajo, zanje so odgovorni delegati organizacij združenega dela v krajevni skupnosti in v samoupravnih organih vzgojno-izobraževalnih organizacij. Strokovne in pedagoške službe so dolžne ugotavljati, kako se ti smotri dosegajo, v soglasju z družbenimi zahtevami. Dolžnost raziskovalnih organizacij pa je, da smotre konkretizirajo in prirede za šolsko rabo.
2.	TEMELJNA NAČELA VZGOJNO-
IZOBRAŽEVALNEGA
SISTEMA
2.	1 Pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega sistema izhajajo delavci in delovni ljudje iz temeljnih vzgojno-izobraževalnih smotrov, s stališč Zveze komunistov Slovenije in družbeno-pohtičnih organizacij v SR Sloveniji o vzgoji in izobraževanju na samoupravni podlagi in iz ustave SR Slovenije. Zato mora vzgojno-izobraževalni sistem temeljiti na naslednjih načelih:
Samoupravna socialistična družba je razredna družba. Njena vodilna sila, delavski razred, ustvarja družbene, politične in ekonomske možnosti za osvoboditev dela in prehod v brezrazredno družbo oziroma skupnost svobodnih proizvajalcev. Zato sta tudi vzgoja in izobraževanje razredno zasnovana.
Idejna osnova razredne opredeljenosti in usmerjenosti vzgoje in izobraževanja je marksizem. Za razredno zasnovanost vzgojno-izobraževalnega sistema so najpomembnejši elementi: samoupravnost, demokratizacija vzgoje in izobraževanja in solidarnost združenih proizvajalcev.
Samoupravnost je temeljno družbeno in pedagoško načelo. Opredeljuje odnos med učiteljem in učencem in vse odnose med šolo in družbo. Le v tako zasnovanem vzgojno-iz-obraževalnem procesu je učencu omogočeno, da se oblikuje v svobodno, delovno, tvorno in kritično osebnost. Samoupravni odnos v šolah, ki odseva skozi, celotno pedagoško delo, v katerem enakovredno sodelujeta učitelj in učenec, je prva samoupravna praksa mladih ljudi, hkrati pa najbolj učinkovito sredstvo proti tistim pojavom v družbi, ki mladega človeka odtujujejo in mu zbujajo občutek nemoči. Mladino navajajo na samoupravne socialistične odnose v družbi in med ljudmi, krepijo etična načela, kot so tovarištvo, solidarnost, medsebojno razumevanje, kulturnost v vzajemnih odnosih, odgovornost in spoštovanje do dela.
Pri izobraževanju odraslih so samoupravni odnosi pravica slušateljev in sredstvo njihovega vsestranskega razvoja.
Demokratizacija vzgoje in izobraževanja pomeni ustvarjanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje mladih in vseh drugih delovnih ljudi po njihovih sposobnostih za osebni in načrtovani družbeni interes. Združeni proizvajalci solidarno zagotavljajo sredstva za delo vzgojno-izobraževalnih organizacij.
Da bi mladini omogočih enake možnosti za izobraževanje, je treba razvijati vse oblike predšolskega varstva in vzgoje in izenačiti kvahteto osnovnih šol, povečati zmogljivosti domov za učence in študente in odmeriti večja sredstva za štipendiranje in druge oblike za pomoč učeči se mladini. Treba je zagotoviti, da bodo te dobrine koristile tistim slojem mladine, ki brez družbene pomoči ne bi mogli razviti svojih sposobnosti.
Zagotoviti bo potrebno tudi, da se hitreje izenačujejo možnosti odraslih za nadaljnje izobraževanje ne glede na njihov materialni in socialni položaj.
Ekvivalentnost in medsebojna vsebinska povezanost vzgojno-izobraževalnih programov vseh vrst vzgojno-izobraževalnih organizacij v vseh smereh tako med ustanovami iste ravni — horizontalna povezava — kakor med nižjimi in višjimi ustanovami — vertikalna povezava — sta pogoj za oblikovanje prožnejšega in s tem dostopnejšega vzgojnega in izobraževalnega sistema.
Vse izobraževalne oblike so med seboj enakopravne in tvorijo neločljivo celoto.
Vzgoja in izobraževanje sta po svoji družbeni vrednosti in pomembnosti enakovredni in neločljivi sestavini dela vzgojno-izobraževalnih organizacij. Družbene vzgojno-izobraževal-ne smotre je mogoče dosegati le s skladnim učinkom obeh sestavin.
Družbena skupnost pričakuje od vseh vzgojno-izobraževalnih organizacij, da stalno izpopolnjujejo in izboljšujejo kvaliteto in učinkovitost svojega dela v vseh vrstah in na vseh stopnjah šol.
Vse izobraževalne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in pristojne strokovne službe morajo skupno ukrepati, da se v osnovni šoli popolnoma odpravi osip in da se uveljavi ekonomičnost vzgojno-izobraževalnega procesa.
Načelo o trajno učeči se družbi, o permanentnem izobraževanju terja, da ga delavci in delovni ljudje uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževal-nem sistemu, delovnem procesu in v življenju posameznika in družbe.
Vzgojno-izobraževalne programe organizacije pouka morajo izobraževalne organizacije in strokovne službe snovati na spoznanju, da se izobraževanje v sodobni družbi ne konča s šolanjem v mladosti, temveč mora z družbeno in strokovno podporo hitreje postajati trajen proces, v katerega se vključujejo šole in specializirane organizacije za izobraževanje ob delu. Pri tem dobivajo vse pomembnejšo vlogo delovne organizacije, saj njihovi delavci pridobivajo svoje znanje v združenem delu in z njim ustvarjajo možnosti za delo in za lastno izobraževanje.
Predmetniki, učni načrti in študijski programi morajo jasno in javno opredeliti obseg obveznega nujnega znanja. Vse zastarelo znanje in nebistveno faktografijo je treba izločiti. V tem smislu je treba učne načrte nenehno preverjati in izpopolnjevati z novimi spoznanji znanosti in tehnologije, z izobraževalnimi potrebami delovnih ljudi in občanov. Težišča učne oziroma študijske snovi morajo biti na temeljnih splošnih in strokovno teoretičnih znanjih in njihovi tvorni uporabi, nikakor
pa ne na pozitivizmu, za katerega so značilni idejni nevtrali-zem, historicizem in enciklope-dičnost, na učenju, na razvijanju sposobnosti, pridobivanju znanja in razvijanju miselnih procesov.
V učno-vzgojnun procesu naj se razvijajo kritično in ustvarjalno mišljenje, razumevanje pojavov in uporaba znanja v praksi.
Neprimerne načine ocenjevanja je treba zamenjati z novimi, ki bodo spodbudno vplivali na učenje in delo.
Vzgojno-izobraževalne organizacije krepijo dialektičen odnos med teoretičnim izobraževanjem in družbeno prakso. V ta namen uporabljajo izobraževalne metode, ki so uspešne, in oblike družbenega delovanja, ki krepijo interes in sposobnost za samoizobraževanje po končanem šolanju. Načrtno pospešujejo izobraževanje ob delu kot sestavni del vzgojno-izobraževalnega sistema, da se bodo delavci v čim večjem številu izobraževali, ne da bi pretrgali delovno razmerje. Pri tem uveljavljajo delavci svojo pravico do izobraževanja ob delu v delovnih organizacijah v skladu s svojimi nagnjenji, željami in razvojnimi programi delovnih organizacij.
2.	2. Temelj splošne izobrazbe je obvezna osnovna šola. Uspešno jo mora končati vsak telesno in duševno zdrav otrok.
Vzgojno-izobraževalne organizacije in še posebej osnovne šole so odgovorne, da v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami pri razvijanju poklicnega svetovanja omogočajo mladini, da povsem uveljavi svoje naravne sposobnosti in nagnjenja za poklic, da izbere sebi primerno izobraževalno pot in da se po končanem šolanju ustrezno zaposh.
2.	3 Vzgoja in izobraževanje slovenskih otrok v tujini sta sestavni del vzgojno-izobraževalnega sistema. SociaHstična skupnost je dolžna doseči, da je čimvečje število otrok, ki so s starši začasno v tujini, deležnih organiziranega dopolnilnega pouka v materinem jeziku in kulturi lastnega naroda. Socialistična skupnost je odgovorna za to, da se tudi zdomske mlade generacije vzgoje v samoupravnem socialističnem duhu. Vzgojno-izobraževalne organizacije morajo posvetiti mladini, ki se vrača iz tujine, vso pozornost, jo sprejeti in ji približati temeljne vrednote naše samoupravne socialistične družbe.
2. 4 Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, je pripadnikom obeh narodnosti zagotovoljen pouk v njihovem jeziku. Pripadniki madžarske narodnosti se vzgajajo in izobražujejo v dvojezičnih šolah, kjer je pouk organiziran tako, da si učenci pridobijo znanje obeh jezikov in se enakovredno seznanijo z zgodovino in kulturo obeh narodov. Socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj šolstva in za usposabljanje kadrov, ki so za to potrebni, prek samoupravnih interesnih skupnosti.
2. 5 Razvijanje vzgojno-izobraževalnega sistema je stalna družbena aktivnost. V njej ne sme biti površnih, nestrokovnih prijemov in neutemeljenih ukrepov, ki jih ni možno izpolniti. Zato je na tem področju potrebno intenzivneje razvijati znanstveno raziskovalno in strokovno delo. K uspešnemu 'razvi-
Osnutek
resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja
janju vzgojnega in izobraževalnega sistema bo pripomoglo tudi dogovarjanje med neposredno zainteresiranimi dejavniki.
2. 6 Sodobno življenje in z njim povezani problemi mladine in zaposlenih zahtevajo premišljeno pozornost in izvirne oblike družbene skrbi, da bi mladina in zaposleni laže zadostili potrebam po znanju, kulturi, umetnosti, tehniki, športu, rekreaciji, skratka vsem sestavinam vzgoje in izobraževanja, ki omogočajo celovito, vsestransko veljavo, sposobnost in sproščenost delovne, tvorne osebnosti.
V sodobnih razmerah tehničnega razvoja in urbanizacije je treba zdravstveno in telesno vzgojo in izobraževanje pojmovati in uresničevati kot neločljiv del vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s športnimi in drugimi aktivnostmi. Poskrbeti je treba, da bo postala telesna kultura na šolah učinkovitejša in preseči njeno zaprtost v klasične oblike učne ure tam, kjer še je.
Telesna vzgoja, šport in rekreacija morajo postati življenjska oblika mladine in delovnih ljudi. S tem so seveda povezane zahteve po novi organizaciji pouka, telesne vzgoje; potrebni so novi objekti, igrišča, rekreacijski parki, predvsem pa materialne možnosti za tako izrabo prostega časa.
3.	1 Družina je prvi in nenadomestljivi oblikovalec mladega človeka. Pri oblikovanju vsestransko razvite socialistične osebnosti ima posebno vlogo, saj kot primarna družbena skupina močno vpliva na socializacijo osebnosti. Ena izmed osnovnih nalog družine v samoupravni sociahstični družbi je v tem, da razvija moralne in psihične lastnosti otrokove osebnosti in da ji oblikuje osnovne elemente socializacije. Družina prenaša in oblikuje najboljša izročila, kulturne vrednote in etične norme. Starši v veliki meri zasnujejo psihosocialne značilnosti z vzgojo svojih otrok, zato je v veliki meri od njih odvisna opredeljenost mladine. Vzgoja in izobraževanje v družini pomenita socialistični družbi osnovo njene skrbi za mlado generacijo. Zato si družba prizadeva uveljaviti takšno družinsko vzgojo, ki bo temeljila na vrednotah socialističnega humanizma. Za to družbeno odgovorno vlogo se morajo starši ob pomoči samoupravne socialistične družbe nenehno usposabljati.
Krajevna skupnost povezuje starše, vzgojnovarstvene in vzgojno-izobraževalne zavode, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in društva in jih vključuje v proces družbene vzgoje. Odgovornost za mladino se razodeva v stvarnem delu vseh naštetih dejavnikov, ki morajo imeti za to nalogo sposobne kadre.
Organizacije združenega dela kot dejavnik povezovanja izobraževanja in dela vplivajo na oblikovanje profilov poklicev in vsebino vzgojno-izobraževalne-ga dela. Hkrati morajo biti glavni nosilci stalnega izobraževanja lastnih delavcev. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, zavedajoč se moralne in materialne soodgovornosti za rast mladih in odraslih, sodelujejo s svojimi delegati v samoupravnih organih vzgojnih in izobraževalnih organizacij in pomagajo v prizadevanju družbe za napredno vzgojo in izobraževanje.
Vse pomembnejši in enako odgovorni dejavniki so pri tem radio in televizija, kinematografija, tisk, založniška dejavnost, kulturne institucije in drugo. Treba je zagotoviti močnejši vpliv ustanoviteljev in družbe-nopolitičnih skupnosti na kadrovsko politiko in na oblikovanje njihovih programov, saj postajajo ti sestavni in vedno bolj vpliven del vzgoje in izobraževanja. Če hočejo usmerjati programe, morajo vplivati na kadrovsko pohtiko.
Za trajno krepitev samoupravne socialistične zavesti delavcev in delovnih ljudi, njihove patriotične vzgoje in mednarodne solidarnosti je pomembno delo družbenopolitičnih organizacij ter kulturnih, športnih in drugih specializiranih društev.
3.	NOSILCI PODRUŽBLJANJA VZGOJNO-
IZOBRAŽEVALNEGA
DELA
3.	2 Predšolska vzgoja je začetna stopnja telesnega, intelektualnega, estetskega, socialnega, čustvenega, moralnega in delovnega oblikovanja socialistične osebnosti. Družbeno organizirana predšolska vzgoj-no-varstvena dejavnost je zato . sestavni del enotnega vzgojno-izobraževalnega sistema.
Predšolska vzgoja v vzgojno-varstvenih zavodih podpira pozitivno družinsko vzgojo in izravnava ali vzgojno zbližuje razmere, v katerih rastejo otroci, in skrbi za enotnost vzgoje in varstva otrok.
Možnost otrok za uspešno šolanje je treba čim bolj izenačiti. Vsi otroci naj bodo po programu male šole vključeni v družbeno organizirano vzgojo in izobraževanje že pred vstopom v osnovno šolo. Tam, kjer so zaradi manjše razvitosti območja razlike prevelike in tam, kjer je še zaposlenost mater visoka, je potrebno dati širjenju vzgojnovarstvene dejavnosti prednost.
3.	3 Obvezna osnovna šola je za mladino in odrasle temelj nadaljnjega šolanja in trajnega izobraževanja. Zato je družbena skupnost dolžna, da jo čimbolj razvija in izpopolnjuje.
Osnovna šola je zato po vsebini in organizaciji enotna šola, ki po enotnem programu razvija vsem učencem njihove sposobnosti, dispozicije in interese.
Sestavni del vzgojno-izobra-ževalnega dela in življenja šole so poleg pouka tudi dopolnilni pouk in dodatna pomoč učencem ter prostovoljne dejavnosti. Osnovna šola si mora prizadevati, da z racionalizacijo in sodobnimi metodami dosega večjo učinkovitost ob snovni razbremenitvi pouka.
Da bi zagotovili dogovorjene enake osnovne možnosti za izobraževanje in vzgojo, je potrebno razporediti osnovne šole tako, da poleg pedagoških in ekonomskih kriterijev upoštevamo tudi socialno in kulturno poslanstvo šole. Pouk v kombiniranih oddelkih je treba omejiti na pedagoško utemeljen obseg. V socialno, kulturno in gospodarsko manj razvitih območjih je treba z dobrimi učiteljskimi kadri, z gradnjo šol, s sodobno opremo učilnic, s potrebnimi učili in učnimi pripomočki hitreje izenačevati objektivne možnosti za vzgojno-izobraževalne delo. Razvijanje šol s podaljšanim in celodnevnim programom bo zlasti v manj razvitih območjih omogočilo hitrejši socialni in kulturni napredek. Povečati je treba skrb za zdravstveno varstvo in prehrano učencev, posebno tistih, ki se dnevno vozijo v šolo.
Sodobni pouk in razširjeni program osnovne šole, zlasti pa aktivna samoupravna vloga učencev v vzgojno-izobraževal-nem procesu, zahtevajo zadostne funkcionalne prostore, ki jih je mogoče prilagajati za različne namene, oblike vzgoj-no-izobraževalnega dela in za kulturne naloge šole. Pri gradnjah novih poslopij in adaptacijah obstoječih šol je treba predvideti poleg notranjih prostorov s telovadnicami tudi primerne zunanje površine za šport, telovadbo in tekmovanje šolske mladine ter rekreacijo odraslih.
Otrokom, ki so v svojem telesnem in duševnem razvoju sicer moteni in ne spadajo v posebne zavode, mora šola s posebno pedagoško pomočjo omogočiti normalen razvoj in uspešno napredovanje.
Osnovna šola sodeluje s starši, jih usposablja za ustrezno družinsko vzgojo in jim pomaga pri vzgoji in izobrazbi njihovih otrok. S tem prispeva k skladnosti družinske in družbene vzgoje in k večjemu skupnemu vzgojnemu učinku družine in šole.
Mladim in odraslim, ki niso uspešno končali osnovne šole, je treba omogočiti, da si pridobijo osnovno splošno izobrazbo z izobraževanjem ob 'delu. Vsebino, delovne oblike in metode z mladostniki in odraslimi je treba prilagoditi njihovim sposobnostim in starosti.
3.4	Otrokom in mladostnikom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju mora biti brezplačno zagotovljeno celostno in neprenehno usposabljanje za življenje in delo. Ti otroci se morajo usposabljati že v predšolski dobi.
Zagotoviti je treba pravočasno odkrivanje motenj in strokovno neoporečno kategorizacijo takih otrok in njihovo pravočasno vključevanje v usposabljanje. Z odgovornostjo je treba spremljati psihofizični razvoj kategoriziranih otrok in jih pravočasno vključiti v reden vzgojno-izobraževalni proces, če so se zanj usposobih.
Glavna skrb je poklicna usmeritev teh otrok, sistematično delovno usposabljanje in izobraževanje v posebnih poklicnih šolah in posebnih šolah za specializirane delavce v poklicih, ki ustrezajo njihovim psihofizičnim sposobnostim.
3. 5 Usmerjeno izobraževa-
3. 5. 1 Usmerjeno izobraževanje mora biti kot del celotnega sistema vzgoje in izobraževanja enotno, stopnjevano, zelo prožno in hitro prilagodljivo samoupravnim, znanstveno-teh-nološkim, ekonomsko socialnim, demografskim in drugim spremembam v razvoju naše družbe. Da bi to dosegli, moramo sistem usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji reformirati tako, da se bodo učenci po sklepu vsake učne stopnje lahko vključevali v delovni proces oziroma ustrezni poklic ah takoj nadaljevali šolanje ali pa se nadalje šolali ob delu.
Po ciljih in nalogah šolanja naj bo izobraževanje po končani osnovni šoli vsebinsko zasnovano tako, da bo možno:
— nadaljevati in graditi na vzgojno-izobraževalnih dosežkih osnovne šole, pri čemer naj bo splošno in strokovno izobraževanje tesno povezano;
Vzgojno-izobraževalno delo je treba usmeriti tako, da bodo vsi učenci v 8 letih uspešno končali osnovno šolo. Ponavljanje razreda naj bo samo izjemna možnost.
- usposabljati za poklic, upoštevaje sodobno tehnologijo, razvoj proizvodnje in poklicev, omogočati trajno nadaljnje izobraževanje na višji strokovni ravni in stalno, izpopolnjevanju ob delu;
—	združevati teoretični in praktični pouk s proizvodnim delom;
—	zagotavljati dovolj srednjih in visokih strokovnih delavcev za potrebe v organizacijah združenega dela.
3. 5. 2 Usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoli bomo morali uveljaviti tako, da bo najprej zajelo obvezni in ekvivalentni učni program za vse učence, obvezni izbirni program in fakultativni program. Vsi trije programi so podlaga za usmeritve v naslednjih letih šolanja.
Obvezni program naj razvija sposobnosti, znanje in osebne kvalitete, potrebne za učinkovito nadaljnje izobraževanje in usposabljanje.
Obvezni izbirni program, vezan na učenčevo usmeritev, naj se dopolnjuje z dodatnim fakultativnim izborom iz programa, da bi čim bolje razvih individualne sposobnosti in zadovoljili interese ter nagnjenja učencev. Tako oblikovan učni program — obvezni enotni program za vse učence, obvezni izbirni in fakultativni program — naj omogoča vsem učencem individualni razvoj, poklicno in delovno usposobljenost ter možnost za nadaljnje izobraževanje.
Da bi dosegli tako usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoli, je treba razviti različne prožne organizacijske oblike (npr. šolske centre), ki bodo omogočale programsko diferencirane, horizontalne in vertikalne povezave.
Usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoli naj bo dostopno mladim in odraslim po njihovih sposobnostih in nagnjenjih v skladu z družbenimi potrebami in razvojnimi programi v organizacijah združenega dela.
K dostopnosti in uspešnosti usmerjenega izobraževanja po končani osnovni šoli bodo pri-spevali kvalitetni učiteljski kadri in racionalna mreža srednjih šol in domov za učence teh šol, mreža, ki bo nastala po načelu policentričnega razvoja v naši republiki.
Zato bo treba spremeniti sedanja učna razmerja in sedanjo periodično organizacijo pouka. Namesto te bo treba vzpostavljati pogodbene odnose med šolo in organizacijami združenega dela. Za pridobivanje temeljnih praktičnih poklicnih znanj bodo potrebne tudi dobro opremljene šolske delavnice.
Usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoli terja konkretno strokovno zasnovo celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema.
3. 5. 3 Visoko šolstvo uresničuje v spremenjenih družbenoekonomskih odnosih proces trdnejšega povezovanja z gospodarskim ter drugimi področji združenega dela.
Ta povezanost terja večjo odprtost visokih šol vsem plastem delavskega razreda, usklajenost programov visokih šol in organizacij združenega dela, pretok strokovnjakov iz prakse v visoko šolstvo in nasprotno ter samoupravno konstituiranje v združenem delu. Da bi izboljšali socialno strukturo študentov v prid delavske in kmečke mladine, je treba za kandidate, ki so ob delu brez formalne izobrazbe razvili velike delovne in umske sposobnosti, organizirati primerne izobraževalne oblike, da bi lahko nadaljevali šolanje.
Da bi izenačili obseg znanja za uspešno vključitev v visokošolski študij, so visokošolski zavodi dolžni sodelovati z organizacijami združenega dela in s srednjimi šolami vseh vrst.
Visokošolški zavodi morajo organizirati sodobne izobraževalne oblike ob delu, jim prilagajati učne načrte in delovne oblike ter razvijati študijske centre.
Visokošolski zavodi se morajo spremeniti v močne centre za izobraževanje in neprenehno izpopolnjevanje visokih strokovnih in znanstvenih kadrov različnih profilov in stopenj, zlasti z dopolnilnim in podiplomskim študijem, ki bodo poglabljali in dalje razvijah teorijo in prakso socialistične samoupravne družbe. Zato je treba v visokem šolstvu doseči naslednje spremembe: na marksističnih idejnih osnovah zasnovano modernizacijo učnih načrtov in programov, da bi na ta način zagotovili osnovni obseg sodobnega znanja in zaželeni profil strokovnjakov, prilagojene učne načrte in programe, predvsem v prvih letih, študijski režim, ki upošteva različno prejšnjo izobrazbo študentov in takšno organizacijo študija, da bodo študenti sproti študirali in opravljali izpite; pedagoški proces, zasnovan na rezultatih sodobne znanosti, v katerem študent in profesor s .skupnim delom obvladujeta študijsko gradivo in večji učinek pri študiju.
Visokošolski zavodi razvijajo organizacijske oblike, ki omogočajo smiselno povezano raziskovalno in pedagoško delo. Načelo enovitosti pri izobraževalnih in raziskovalnih nalogah na fakultetah in visokih šolah zahteva skupne organizacijske enote za pedagoške in raziskovalne naloge.
Ker dobiva študij vedno bolj interdisciphnami značaj, vzpostavljajo zavodi organizacijske enote, ki z drugimi raziskovalnimi organizacijami in raziskovalnimi enotami pri organizacijah združenega dela zagotavljajo pedagoško in raziskovalno delo ter razvoj smeri praviloma v okviru ene temeljne znanstvene discipline (matičnost). Tak sistem omogoča programsko sodelovanje dislociranih enot, nastajanje močnih delovnih skupin in racionalno uporabo pedagoškega in raziskovalnega potenciala. Visokošolski zavodi urejajo te odnose s samoupravnimi sporazumi.
Uveljaviti je treba dogovoije-ne kriterije za elekcije in reelekcije visokošolskih delavcev. Poleg znanstvene ustvarjalnosti in aktivnega apliciranja znanstvenih dosežkov v prakso je treba enakovredno poudarjati pedagoške sposobnosti in pedagoško uspešnost, socialistično družbeno usmerjenost, samoupravno in tvorno vnemo kandidata v okviru stroke in v širšem družbenem delu.
Pri kadrovanju visokošolskih učiteljev in raziskovalcev je treba dosledno upoštevati načelo o pretoku strokovnjakov iz prakse v visoko šolstvo in iz visokega šolstva v prakso.
Zagotoviti je treba tesnejše sodelovanje med visokošolskimi zavodi in delovnimi organizacijami tudi pri oblikovanju mladih strokovnjakov. Zato je treba uveljaviti poleg delovnih mest rednih asistentov tudi delovna mesta za mlade raziskovalce, ki prihajajo na podiplomski študij iz delovnih organizacij.
Osnovni koncept študijskih programov mora temeljiti na marksizmu in na načelu, da morajo diplomanti obvladati predvsem temeljno znanje svoje stroke. Zato je treba izločiti zastarelo, ožje usmerjene predmete pa prenesti v okviru specializacije in trajnega izobraževanja ob delu. Z natančno opredeljenim obsegom in vsebino znanja in z uvajanjem intenziv-
nejšega individualnega dela s študenti, z uvajanjem metod raziskovalnega dela v študijski proces, s čimer se razvijata mišljenje in kritičnost, je treba	l
doseči takšno učinkovitost štu-	c
dija, da bodo študenti diplomi-	r
rali v predvidenem roku. Inten-	t
zivnost študija je treba izbolj-	i
šati tudi s smotrnejšo zasnovo	1
študijskih programov. Ta vse-	I
buje temeljni del, obvezni,	1
usmerjeni in fakultativni. Bolje	s
je treba izrabiti čas s sodobnimi učnimi metodami. Opredehti je	r
treba zahtevnost študija in od-	v
govornost visokošolskih peda-	t
goških delavcev, študentov in	c
zainteresiranih organizacij zdru-	v
ženega dela za študijski uspeh,	c
Sestavni del redne dejavnosti vi-	t
sokošolskih učiteljev je neposredno mentorsko delo s štu- t denti.	t
Študij na fakultetah in viso-	j
kih šolah traja štiri leta, izjema	š
je medicinska fakulteta, kjer	c
traja študij pet let. Na višjih šo-	1
lah traja študij dve leti.	r
S samoupravnim povezova-	v
njem, s smiselno vsebinsko in	2
organizacijsko delitvijo dela iz-	c
polnjujejo visokošolski zavodi	1
in njihova združenja zahtevo po	1
racionalnem in učinkovitem si-	s
stemu našega visokega šolstva.
Pri tem se vključujejo tudi v ju-	J
goslovanski visokošolski sistem,	'
tako da prek medrepubliškega	1
dogovarjanja z visokošolskimi	^
zavodi in njihovimi združenji	^
drugih republik in pokrajin	2
usklajajo stališča do temeljnih	s
vprašanj visokega šolstva in se v	1
skupnem interesu vsebinsko in	c
organizacijsko povezujejo.
Ker je visokošolski študij za-	\
hteven in obstajajo potrebe po	t
stalnem prelivanju novih znan-	t
stvenih in tehnoloških spo-	$
znanj, morajo biti visokošolski	j
zavodi in njihova združenja po-	1
vezana z enakimi in sorodnimi institucijami v svetu.
slih.
3.5.4	Spričo pospešenega [ znanstvenega, tehničnega in družbenega razvoja ter vse večjega vpliva znanja in izobrazbe na ta razvoj je izobraževanje, izobraževanje ob delu in vključevanje dela v izobraževanj eT dejavnost, ki traja vse življenje. Pri tem naj temeljne organizacije združenega dela zlasti:
— zagotovijo hitrejši dvig izobrazbene strukture in ravni za-
poslenih z načrtnim širjenjem možnosti za organizirano izobraževanje ob delu na šolah	^
vseh stopenj in v institucijah za	s
izobraževanje odraslih;
— v okviru sistema nenehne-	s
ga izobraževanja zaposlenih	1
omogočajo, da bodo delovni	1
ljudje nenehno bogatili svoje	1
delovne, samoupravljavske in	1
življenjske izkušnje z novimi	č
dosežki človeštva.	c
Sistem izobraževanja odraslih	■
mora biti kot del celotnega	:
vzgojno-izobraževalnega sistema	'
programsko usklajen s potreba-	s
mi in interesi delovnega člo-	2
veka, organizacij združenega dela in celotne družbe; po organizaciji pa prožen in povezan z r delom ter družbeno aktivnostjo r odraslih in v metodah in obli- c kah sodoben ter prilagojen psi- 1 hofizičnim značilnostim odra- l
Organizacije združenega dela	1
morajo okrepiti svoje izobraže-	'
valne centre in službe ali pod-	f
preti razvoj izobraževalnih cen-	J
trov pri delavskih univerzah ali	^
drugih izobraževalnih organiza-	j
cijah, ki služijo hkrati več orga-	(
nizacijam. Družbenopolitične skupnosti pa naj bistveno okre-	'
pijo kadrovske in materialne	(
razmere delavskih univerz, da
bodo lahko uresničevale dolgo-
ročnejšo programsko usmeritev
v skladu s celotnimi izobrazbeni-
mi potrebami občanov.
Osnutek
resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja
4.	DRUŽBENA VLOGA IN USPOSABLJANJE UČITELJEV
Učinkovitost vzgojno-izobra-ževalnega dela in doseganje družbenih vzgojno-izobraževal-nih smotrov je zelo odvisna od učitelja, od njegove strokovne in pedagoške usposobljenosti, motiviranosti in zavzetosti za pedagoško delo, družbenopolitične razgledanosti, idejne in svetovnonazorske usmerjenosti.
Vloga učiteljev zahteva v razmerah, ko se izobraževanje razvija na samoupravnih družbenih temeljih, trajno in odgovorno doseganje vzgojnih in izobraževalnih smotrov ob aktivnem sodelovanju učencev in študentov.
V združenem delu in pri svobodni menjavi dela imajo učitelji enak družbenoekonomski položaj kot drugi delavci. Takšen položaj terjata vrednost in družbeni pomen njihovega dela. Utrditev takšnega družbenoekonomskega položaja bo prispevala k odpravljanju kadrovske zadrege, zagotovljeno bo zadostno število usposobljenih učiteljev za vse oblike vzgoje in izobraževanja mladine in odraslih.
Smotri našega vzgojno-iz-obraževalnega sistema zahtevajo kvalitetne vzgojiteljske in učiteljske osebnosti. Učitelj mora ustrezati s strokovno pedagoškim in s svojim svetovnim nazorom, to je ž dosledno marksistično orientacijo in socialistično moralno opredeljenostjo. To opredeljenost mora izkazovati z družbenopolitično dejavnostjo v šoli in zunaj nje in z osebno vnemo za vrednote samoupravne socialistične družbe, s pristnim patriotizmom do ožje in širše domovine in s prizadevanjem za osvoboditev dela in delovnega človeka.
Učitelji morajo teoretično in Praktično obvladati strokovno Področje, obenem pa pedago-
ško, andragoško, psihološko, metodično in družboslovno-ekonomsko znanje, zasnovano na marksističnih znanstvenih temeljih. Zato je treba takoj reformirati šole za izobraževanje učiteljev in zagotoviti sodobno izobraževanje pedagoških in andragoških delavcev.
V	pripravniški dobi mora biti vsem učiteljem omogočeno sistematično uvajanje v pedagoško prakso ob mentorstvu izkušenih učiteljev in ravnateljev.
Vodstveni kadri imajo v vzgojno-izobraževalnem sistemu izredno pomembno vlogo. Izbirati jih je treba po pedagoški praksi in strokovni razgledanosti, moralno-političnih, idejnih kvalitetah in organizacijskih sposobnostih.
Družbeno in strokovno izpopolnjevanje učiteljev naj bo načrtno in učinkovito. Nosilci izpopolnjevanja so kadrovske šole in pedagoška služba. Sistem družbenega in strokovnega izpopolnjevanja učiteljev temelji na njihovem aktivnem sodelovanju pri izpopolnjevanju vzgoje in izobraževanja, na načrtnem samoizobraževanju, na sistemu permanentnega izobraževanja in ustvarjalni uporabi novih dosežkov. Treba bo žago toviti moralno in materialno stimulacijo in tak sistem napredovanja učiteljev, ki bo nagrajeval močnejšo družbeno angažiranost v vzgojno-izobraževalnem procesu, strokovno znanje in kvalitetne delovne metode.
5.	ZNANSTVENE
IN STROKOVNE SLUŽBE
V	SISTEMU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Raziskovalno in razvojno delo na področju vzgoje in izobraževanja je interdisciplinarno in povezuje raziskave na področju pedagogike, andrago-gike, psihologije, ekonomije, sociologije, filozofije in drugih temeljnih znanosti in znanstvenih disciplin.
Načrtno je treba spremljati in ovrednotiti pobude, novosti, delovne uspehe in prizadevanja najboljših učiteljev in vzgojno-izobraževalnih' organizacij ter jih v posplošeni in uporabni obliki uveljaviti v vzgojno-iz-obraževalni praksi. Pri novih spoznanjih in pri njihovi uporabi mora biti učitelj neposred-neje vključen v proces raziskovalnega, strokovno-proučeval-nega in razvojnega dela.
p'dagoška služba spremlja, p, .učuje in nadzoruje, kako se uveljavljajo družbeni vzgojno-iz-obraževalni smotri, svetuje pedagoškim delavcem izboljšave pri njihovem delu, prenaša dosežke pedagoške znanosti in druge inovacije v vzgojno-iz-obraževalno delo, preizkuša njihovo vrednost v praksi in s svojimi ugotovitvami seznanja znanstveno-raziskovalne organizacije in širšo družbeno javnost. V sodelovanju z visokošolskimi zavodi, znanstvenimi in drugimi inštitucijami ter s strokovnimi društvi pripravlja predmetnike in učne načrte, skrbi za pedagoško in družbenopolitično izpopolnjevanje pedagoških delavcev, za učbenike in učno tehnologijo ter sodeluje pri sestavljanju in realizaciji razvojnih projektov in pri znanstvenih in drugih raziskovanjih.
Strokovne službe za poklicno usmerjanje in šolske svetovalne službe, ki povezujejo šolsko delo s specialno pedagoško zdravstveno in psihiatrično obravnavo učencev, je treba hitreje razvijati.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z raziskovalnim in strokovno razvojnim delom, bodo morale sproti reševati temeljna teoretična in konkretna vprašanja na področju vzgoje in izobraževanja in njihovo uporabo v pedagoški praksi in vprašanja o organizacijskih oblikah pouka na različnih stopnjah in oblikah vzgoje in izobraževanja.
Uveljaviti bodo morale tehnološko, metodično in didaktično modernizacijo dela pri vseh nosilcih in pri vseh oblikah vzgoje in izobraževanja.
Resolucija o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja je družbeni dogovor med delovnimi ljudmi za uspešno vsestransko rast mladine in stalno izpopolnjevanje vseh zaposlenih ljudi. Njena načela in smernice veljajo za vzgojne in izobraževalne organizacije in za vse druge dejavnike, ki skrbe za vzgojo
13. in 14. decembra je bil v Ljubljani seminar o aktualnih problemih na področju vzgoje in izobraževanja za učitelje tujih jezikov na srednjih šolah. Seminar, ki ga je organiziral zavod za šolstvo SRS, je bil dobro zamišljen, toda program žal ni bil povsem uresničen. Prvi dan sta udeležencem govorila,Stane Kranjc o marksistični idejnosti vzgoje in izobraževanja ter Inka Štrukelj o ..Nekaterih vprašanjih idejnosti pri pouku tujih jezikov11. Drugi dan je s svojim predavanjem o literaturi in marksizmu nastopil dr. Franc Zadravec. Zadnja predvidena tema o nacionalizmu in smotrih domovinske vzgoje je zaradi službene zadržanosti predavatelja Milana Kučana odpadla. Na seminarju je bilo poudarjeno, da učitelj mora biti angažiran, da mora spremljati dogajanje v družbi in razvoj znanosti.
Osrednje vprašanje je bila seveda idejnost pouka. Ne da bi se spuščali v globlja teoretska razglabljanja, smo sklenili, daje idejnost zastopanje stališč in
mladine in odraslih kot ustvarjalnih osebnosti naše samoupravne socialistične družbe.
Resolucija bo v prihodnjih le- ’ tih doživljala dopolnitve, ki jih bo narekoval naš družbeni razvoj. Vendar taka, kakršna je, obenem s sklepi in priporočili skupščine SR Slovenije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja in z drugimi dokumenti predstavlja programski dokument, ki učence, študente, učitelje in vse druge prizadete dejavnike družbeno in politično
idej znanosti in njihovo izvajanje v praksi. Pri tem pogosto nastaja razloček med družbeno stvarnostjo in vzgojnimi ideali, ki so nujno usmerjeni v prihodnost. Da je delo učitelja še lahko uspešno, ta razloček ne sme biti prevelik, ideali ne v prevelikem nasprotju z resničnim razmerami in cilji ne preveč oddaljeni in nedosegljivi. Idejnost pa ni v tem, da o njej govorimo, izražati se mora predvsem v našem delu. Učitelj pač ne more biti „idejno utrujen občan“, kot je dejal eden od udeležencev seminarja. Nasprotno, v razredu in zunaj njega mora izžarevati prepričanje v ideje, ki jih posreduje. Zavest, da družba ceni naša prizadevanja in jih tudi primerno nagrajuje, bi bila pri tem prav gotovo zelo pomembna. In kako naj učitelji tujih jezikov vpletamo marksistično idejnost v pouk? Moram reči, da smo o tem najvažnejšem vprašanju na seminarju najmanj slišali. Tudi vse učno gradivo, ki nam je na voljo, je glede tega zelo pomanjkljivo. Zelo pravilno je
obvezuje vse dotlej, dokler ne bo uresničen.
Na podlagi sprejetega osnutka resolucije pripravi republiški sekretariat za prosveto in kulturo v sodelovanju z vsemi odgovornimi republiškimi institucijami, kot so univerza in visokošolski združenji, pedagoški inštitut, zavod za šolstvo SR Slovenije in drugi, aneks k resoluciji, v katerem bodo natančno opredeljene posamezne naloge, njeni nosilci in program uresničevanja.
mnenje tov. Kranjca, da bi morali učbeniki vsebovati tudi besedilo, ki bi obravnavalo naše socialistično stvarnost. Ker teh besedil ni, je razumljivo, da naši dijaki tujcu le težko povede npr. kaj o naši družbeni ureditvi ali o samoupravljanju, ker besednega zaklada v zvezi s tem nimajo.
Seminar bi bil gotovo ko ristnejši, če bi delo na njem vsaj deloma potekalo po skupinah, ne pa „plenamo“.
Na večino vprašanj, zaradi katerih smo se pravzaprav zbrali, na seminarju nismo dobili dogovora. Pogrešali smo zlasti predavatelje — strokovnjake za tuje jezike, saj smo — menda upravičeno — pričakovali, da bomo v zvezi z idejnostjo zvedeli tudi kaj konkretnejšega za naše delo v razredu. Sprašujemo se, ali takšnih strokovnjakov v Sloveniji res ni — niti na fakulteti niti kje drugje? Če so, bi se na takšnem seminarju morali pojaviti, če jih pa ni, je to vsekakor zaskrbljujoče.
L LASBAHER
Seminar o idejnosti pouka za učitelje tujih jezikov na srednjih šolah
Kje so strokovnjaki?
. „Uveljavljati bo treba uskla-Jene samoupravne sporazume o razporejanju dohodka in delitvi Sredstev za osebne dohodke. Le ^ko bodo namreč udeleženci ^nioupravnega sporazumevanja ^hko uveljavljali svoje neodtuj-Vve pravice in odločali o do-tj°dku v združenem delu .. .“ *0 je bilo temeljno izhodišče c|anov predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev druž-ber>ih dejavnosti Slovenije, ki so na decembrski seji razpravljali o Vsebinski in organizacijski za-sn°vi samoupravnega spora-fUrnevanja v skladu z novim za-Konom.
^ samoupravnim organizira-jern na novih osnovah se nam-c tudi za družbene dejavnosti aPira možnost uresničevanja stavnih dopolnil, zlasti dopol-1 a o svobodni menjavi dela. u° pomeni nadaljnji korak v ^resničevanju načela izenače-|Ja družbenoekonomskega P01ožaja delavcev ne glede na ^javnost, v kateri delajo. Gre |..rej za uresničevanje neodtuj-J1Vlh pravic do odločanja o do-°dku v združenem delu kot e u družbenega dohodka ter o ravici do osebnega dohodka — u adno z načeli delitve po v arjenih rezultatih dela, ki so novih samoupravnih odnosih n^gateni še z načeli solidar-trg5.1' ^se to pa je temelj za hi-JS! družbenoekonomski raz-
voj samoupravne socialistične skupnosti in socialne varnosti vsakega posameznika.
Ker z novimi samoupravnimi odnosi vse bolj uveljavljamo enak družbenoekonomski položaj delavcev na vseh področjih združenega dela, bodo tudi zasnove za samoupravni sporazum o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu in družbenih dejavnostih v glavnem enake. Pri tem je treba upoštevati le nekatere posebnosti, zlasti posebnost oblikovanja dohodka, ki se v družbenih dejavnostih večinoma ne oblikuje na tržišču, temveč po programu dela, ki je ovrednoten po dogovorjenih merilih.
Triletne izkušnje in dosežki na področju samoupravnega sporazumevanja dokazujejo pravilnost usmeritve, hkrati pa opozarjajo tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Tu mislimo na temeljna vprašanja uveljavljanja meril, ki bodo spodbujala k načrtovanju dela in kakovostnemu uresničevanju programov dela. To je namreč prvi pogoj, če hočemo doseči svobodno menjavo dela. Pa ne samo to; v samoupravne sporazume je treba vgrajevati tudi osnove in merila za razporejanje dohodka in delitve denarja za osehne dohodke, ki bodo še bolj dosledno
zagotavljala načelo nagrajevanja ,/d. enako delo — enako plačilo". Zato je treba samoupravne sporazume s področja družbenih dejavnosti vsebinsko dopolniti zlasti z izhodišči za oblikovanje dohodka in z izhodišči za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke.
Izhodišča za oblikovanje dohodka v samoupravnih sporazumih družbenih dejavnosti.
V izpopolnjenem samoupravnem sporazumu družbenih dejavnosti, ki svojega dohodka ne pridobivajo na trgu, bi morali opredeliti:
— normalni poslovni uspeh, ki je rezultat opravljenega programa dela. Ce podpisnik samoupravnega sporazuma v obsegu in kakovosti preseže dogovorjeni program ali če dogovorjenega programa ne opravi, je to razlog in osnova za spremembo višine dohodka, ki je dogovorjen kot povračilo za opravljeno delo. To, kako je dogovorjeni program dela uresničen, obvezno ugotavljajo financerji dejavnosti in samoupravne interesne skupnosti, prek katerih se opravlja svobodna menjava dela.
— Ustvarjeni dohodek je treba deliti na del za osebno in skupno porabo, za materialne stroške in sklade. Ta delitev pa mora biti usklajena z razvojnimi načrti in predvidevanji družbe-
noekonomske politike za vsako leto ter s programi dela in načrti razvoja posamezne podpisnice sporazuma.
Izhodišča za delitev sredstev za osebne dohodke bi morala v samoupravnih sporazumih za družbene dejavnosti vsebovati še tole:
—	obveznost udeležencev samoupravnega sporazumevanja, da bodo v notranji delitvi upoštevali spodbujajoče oblike nagrajevanja; take, ki upoštevajo delovne dosežke:
—	po enotni metodologiji opredeljene tipične poklice ali poklicne skupine;
—	razmerja med posameznimi poklici ali poklicnimi skupinami, ki izhajajo iz analitične ocene delovnih mest ali iz rangi-ranja značilnih poklicev v posameznih dejavnostih;
—	primerjalno vrednotenje dela tipičnih poklicev ali poklicnih skupin;
—	enotne osnove in usklajena merila delitve sredstev skupne porabe po načelu vzajemnosti;
—	enotna izhodišča za vrednotenje posebnih delovnih razmer, kjer zaradi specifičnosti niso zajeti v analftični oceni delovnega mesta;
—	usklajeno politiko združe-
vanja denarja za urejanje zadev širšega pomena za dejavnost (npr.:	politika štipendiranja,
graditev stanovanj, otroško varstvo, rekreacija, splošni ljudski odpor itd.);
—	določitev ukrepov za zagotavljanje načela javnosti ter ukrepov za morebitno kršenje samoupravnih sporazumov;
—	organiziranost udeležencev samoupravnega sporazumevanja;
— enotna izhodišča za vrednotenje delovnih izkušenj, ki predstavljajo element minulega dela. Pri tem poudarjamo, da so izkušnje le eden od dejavnikov za ovrednotenje minulega dela in se s tem pojmom ne morejo izenačevati. Menimo, da je treba izdelati enotna zvezna in republiška merila za vrednotenje minulega dela.
Udeleženci družbenega dogovora iz 28. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke naj bi se dogovorili, da bodo v samoupravnih sporazumih dogovorjena merila za družbeno vrednotenje dela uporabljena tudi kot merila za kalkulacijo cene storitev oziroma programov v procesu svobodne menjave dela. O teh osnovah bi se morali dogovoriti podpisniki družbenega dogovora v sodelovanju s skupnimi komisijami. Določiti in ovrednotiti bi morali merila svobodne menjave skladno z izhodišči ekonomske politike.
Navedena izhodišča, na katerih gradimo nove sporazume, kažejo, da bo uspešnost samoupravnega sporazumevanja odvisna predvsem od tega, koliko bodo posamezna določila USKLAJENA.
Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije predlaga, da skupne komisije za posamezna značilna področja v družbenih dejavnostih oblikujejo skupine strokovnjakov, ki bodo usklajevale delo.
Tako bi v prvi fazi usklajevali določila samoupravnih spora-
zumov iz ožjih grupacij (npr.: šolstvo med seboj, kultura med seboj); nato določila sporazumov med grupacijam)(npr.: šol stvo — kultura itd.). Šele v tretj fazi bo komisija za presoje usklajevala določila samouprav nih sporazumov med vejami dejavnosti.
Republiški odbor predlaga naj poteka postopek usklajevanja po tehle grupacijah:
—	upravni organi, družbeno-pohtične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, zavodi za zaposlovanje, službe socialnega zavarovanja, krajevne skupnosti, pravosodna administracija;
—	vzgojno-varstveni zavodi, osnovne šole, srednje šole, posebne šole, glasbene šole, dijaški domovi, delavske univerze, študentski domovi;
—	višje in visoke šole ter njihova - združenja, raziskovalne organizacije;
—	področje zdravstva in socialnega varstva;
—	področje kulture;
—	področje bančništva in zavarovalstva
To pomeni, da je treba takoj začeti ustanavljati komisije za usklajevanje, tako da bodo določila samoupravnih sporazumov usklajena že v zasnovi.
Republiški odbor je po sklepu predsedstva prevzel pobudo za konstituiranje; zato sklicuje sestanke s predstavniki skupnih komisij po naštetih grupacijah.
Meni tudi, da bi bilo treba za primeijavo voditi razvid tipičnih poklicev oziroma poklicnih skupin. To bi morala opravljati ena sama služba, ne glede na vrsto dejavnosti.
SLAVKO PEVEC
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Vaja
za odgovornost
Velikim črkam v naslovu sledi droben tisk. Mnogim je opešal vid; preberejo krepko odtisnjeni pomen izoblikovane misli in odložijo časopis. Tudi taki so, ki se jim je vid popravil.
V družbi je vse mogoče: telovadnica na prostem in z orodjem, narejenim iz smrekovih vej. Telovadnica s plavalnim bazenom, telovadnica v šolskem razredu, šola brez telovadnice ...
„Da te ne vidim s knjigo v roki! Vzemi nogometno žogo in treniraj, da bo nekoč kaj iz tebe," pravi oče smrkavemu sim.
Kubertenove misli je mogoče razumeti tako ali dni gač e; pomembno je zmagati in ne samo sodelovati Hočejo imeti telovadnico. Z družbo so sodelovali tako, da so varčevali. Pozneje so denar, ki je bil namenjen za telovadnico, namenili za novo centralno kurjavo. Pričakujejo pomoč republiške izobraževalne skupnosti, razmišljajo o sodelovanju z Gozdarskim centrom, tudi o montažni telovadnici in hočejo ZMAGATI.
Če bi pred leti ne bilo, kot je bilo, bi ga morda srečali na le-_ tošnji novoletni skakalni turneji. Spustiš se po naletu, bližaš se odskočni mizi in paziš na odriv. Od tega, kje boš doskočil, sta odvisna osebno zadovoljstvo in družbeni ponos.
Bil je podoben mnogim učiteljem z voljo na nakovalu nujnosti. V vzgojno-izobraževal-nem procesu je spoznal hotenja, ki so bila neodvisna od osebnih stremljenj. Odličen športnik ni isto kakor odličen vzgojitelj in pedagog.
Pouk telesne vzgoje je v programu vzgoje in izobraževanja sameval na zadnji stopnici. Tako je bilo na podeželski šoli, kjer je pridobival osnovno znanje. Prve pedagoške spodbude v zvezi z omenjenim predmetom je dobil na ljubljanskem učiteljišču. Še vedno se razneži ob spominih na tisto, kar je pokopala gimnazija s pedagoško smerjo.
Pouk telesne vzgoje ni čas za
vse in nič, je razmišljal mladi učitelj. Pri tem pouku je mogoče spoznati v otroku, kar je sicer vztrajno skrito: tovarištvo, iskrenost, osebne motive, psihofizične sposobnosti. ..
Ponekod 'se celo v desetih letih pouk telesne vzgoje ni bistveno spremenil. Morda je tako od prvega do četetega razreda osnovne šole. Pozablja se na to. da je potrebno v elementarnih ra z Vedi h osnovne šole učencem privzgojiti temeljne gibalne sposobnosti.
In učitelj je pred leti spoznal: pouk telesne vzgoje je obremenjen s staro miselnostjo. Zavedal se je, da bi bilo potrebno tudi v ta del vzgojno-izobra-ževalnega procesa uvajati novosti - pouk modernizirati. Iz takih razmišljanj je nastal SLIKOVNI KARTON. Pri pouku telesne vzgoje je začel uporabljati slikovno gradivo.
V zadnjem obdobju je navdušilo učitelja spoznanje, da je dobil pouk telesne vzgoje v srednjih šolah z novim učnim načrtom izredno pomembno vlogo. To je sodoben program. Približal se je socialističnemu humanizmu otrok. Prav gotovo so ga podprli vsi prosvetno-pedagoški delavci. Otroke je treba naučiti plavati, smučati, planinariti; to naj bi bilo težišče pouka telesne vzgoje. Otrok naj bo vztrajen, močan in gibljiv. Te lastnosti naj bi dosegle v srednji šoli najvišjo stopnjo. Pomembno je tudi, da se v srednji šoli mlad
človek odloči za športno panogo, ki jo bo še po končanem šolanju gojil in se ob njej psihično in fizično krepil.
To pa so menda tisti debelo začrtani naslovi, pod katerimi je droben tisk. Tako naj bi bilo! Smer je začrtana. Srečali smo se s prvimi uspehi. Pred nami je vedno več obveznosti. Na visokih in višjih šolah so začeli uvajati pouk telesne vzgoje šele pred tremi leti Vezi psihofizične kulture so bile v naših šolskih institucijah nasilno prekinjene. Zdi se, da so v delovnih kolektivih namenili temu področju več zanimanja. Seveda pa je pri nas premalo organizirane telesno-vzgojne vadbe.
Šolska športna društva so zelo pomembna pri razvijanju zanimanja za šport. To velja tudi -za različna republiška šolska športna tekmovanja. Telesna vzgoja v šoli je premalo za -razvoj osebnosti, kakršno si naša družba želi in jo potrebuje. S tem v zvezi velja omeniti, da nam primanjkuje objektov za rekreacijo. Premalo je učiteljev telesne vzgoje in idealistov. In koliko telovadnih društev imamo v Sloveniji?
Pred leti je bilo drugače in razumljivo je, da danes ni tako. Nekdo pa le mora biti v družbi, ki bo človeka nenehno opozarjal na tisto, kar mu ni v prid, kar ga dela telesno manj vzdržljivega in psihično bolj obremenjenega. Sole se v večini primerov zavedajo svojega po-
slanstva, niso pa dovolj močne, da bi zapisane smotre uresničile.
Učitelji bi potrebovali konkretna napotila, učbenike za pouk telesne vzgoje. Dodobra bi morali biti seznanjeni z znanstvenimi dognanji na področju telesne vzgoje doma in v svetu. Morda bi bilo potrebno večje sodelovanje med šolami in športnimi društvi?
Pravi, da mu je žal, ker ni mogel razviti svojih smučarskih - skakalnih sposobnosti. Ni mu žal, ker ni postal nogometaš ali morda nogometni trener z milijonom in pol starih tisočakov včak mesec v kuverti. Žal mu je, ker ne more povsem razviti individualnih sposobnosti učencev. Med željami in uresničitvijo je plot materialne nemoči. Tudi razumevanje kolektiva in uprave gimnazije v Postojni ni dovolj. Učenci se izpopolnjujejo v interesnih dejavnostih - v krožkih. Za to jim je na voljo prostor: devet metrov dolg, šest metrov širok in dva metra in pol visok. Učenci kritično ocenjujejo športno delo. V vsakem šolskem letu imajo šest ur teoretičnega pouka: predvsem v ''•zimskem času. Takrat jih profesorji seznanijo z vsem, o čemer se sicer v družbi veliko govori. To so razumni pogovori o amaterskem in poklicnem športu, o svetovnih športnih prireditvah, tudi o nogometnih aferah.
Na gimnaziji v Postojni so ugotovili: med 352 dijaki je
(
11,6 odstotka takih, ki imaji ploske noge. Izredno velik od stotek terja razmišljanja o pri ventivni in korektivni gimnasn ki; to je treba izvajati z učenci ki so sicer opravičeni za izosto nek pri pouku telesne vzgoji Le-te je nujno potrebno zapc šiiti z dejavnostmi, ki njihc v emu zdravju ne morejo škodo vati.
Učitelji bi morali paziti, da g, otroku ne povečujejo občutk & manjvrednosti. (Te vaje ne bo z, mogel narediti, ker si predebel! k Učenci naj sami oblikujejo & pouk telesne vzgoje. Tudi pl 6 tem delu je mogoč skupinski ii o ne samo frontalni način pouči n vanja. Novi učni načrt tud sl predolga, naj učenci pod ,,B' o programom sami izbirajo dejav nosti. Tako sprejemajo dolo čene odgovornosti, na osnov r le-teh pa se hhko učitelj '■ učenci primemo dogovarja ^ Učitelj vadbo samo oblikuje Na gimnaziji v Postojni dobiji 1 učenci - vodniki na listih nah ’ sane in opisane vaje oblike r vanja, po katerih dijaki vadijo- [ Želja učiteljev je, da dobiji „ učenci kar največ odgovornosti V vsaki redovalni konferenci s l lahko izberejo športno dejav ' nost za določeno uro telesni vzgoje. Žal pa to pozimi zarad I neustreznega prostora ni vednt ' mogoče.	J
Samo toliko za droben tisk;' naslovu pa Bernardu Urbančiči zahvala za prijeten klepet.
\
SODOBNA POTA VZGOJE
IN IZOBRAŽEVANJA
PIŠE: DR. ANA KRANJC
Socialistična vzgoja je nosilka pridobitev jugoslovanske socialistične revolucije_________
Zveza pedagoških društev Slovenije je organtirala 8. decembra enodnevni posvet o socialistični vzgoji. Udeležili so se ga številni vidni pedagoški delavci iz vse Slovenije. Predavatelj prof. dr. ILIJA MRMAK iz Beograda se že dalj časa prizadevno ukvarja s problemi vzgoje pri mladini in odraslih. Vodi večji raziskovalni projekt o socialistični vzgoji, ki obravnava vso Jugoslavijo. Pri tem delu sodelujejo tudi pedagogi iz naših raziskovalnih inštitucij. Z razpravo o problemih vzgoje in samovzgoje se je predstavil na drugem kongresi andragogov Jugoslavije, ki je bil v Budvi sredi novembra preteklega leta. Vabilu, da bi o tem spregovoril tudi slovenskim pedagogom, se je prijazno odzval. Med obiskom se je prvi dan srečal s študenti pedagogike na filozofski fakulteti, naslednji dan pa je imel predavanje za naše pedagoške delavce. Razdelil ga je na dve temi:
a)	Pridobitve jugoslovanske socialistične revolucije in njihov delež v socialistični vzgoji in marksističnem izobraževanju mladih.
b)	Vloga šole in učitelja v procesi socialistične vzgoje.
Po končanem prvem in drugem delu predavanja se je razvila živahna razprava. Udeleženci so razpravljali o mnogih problemih, ki so neposredno ali posredno povezani s predavanjem. Ugotavljali smo, da je na področju vzgoje še zelo veliko nerešenih problemov, ki jih ni mogoče na hitro odpraviti. Reševati jih bomo morali posptop-no, v usklajenem procesu.* V x Pri
x Predavanje prof. dr. I. Mrmaka bo objavljeno v eni naslednjih številk ..Sodobne pedagogike".
tem bomo podrobneje razvijali naše koncepte vzgoje in jih hkrati uresničevali.
Mrmak je izvirno filozofsko opredelil pojem „pridobitve socialistične revolucije", iz katerih izhaja naša socialistična samoupravna vzgoja. Dejal je, da pridobitev socialistične revolucije ne smemo šteti kot nekaj, kar je že za nami. Te pridobitve še vedno žive v naši družbi. Če neko stališče, načelo ali izhodišče ni vrednota tudi za prihodnost, potem to ni pridobitev. Pridobitve se spreminjajo glede na družbeni razvoj, v katerem se nadaljuje socialistična revolucija „v neoboroženi obliki". Brez spreminjanja pa bi pridobitve postale dogma in bi zavirale razvoj družbeno napredne vzgoje.
Še vedno ugotavljamo, da pojem „socialistična vzgoja" ni dovolj determiniran in jasen. V mnogih deželah razvijajo socialistično vzgojo, vendar je ta vzgoja v različnih deželah precej različna. V vsaki od posameznih dežel se razvija na temelju družbenih razmer in odnosov ter dobiva samosvojo podobo. Mi težimo za razvijanjem take socialistične vzgoje, ki temelji na naših jugoslovanskih družbenopolitičnih razmerah; vzgoje, kakršna izhaja iz naše samoupravne socialistične družbe.
KAJ JE VZGOJA?
Ko govorimo o vzgoji, si pri tem ne smemo predstcnljati samo vzgojnega procesa v ožjem pomerm besede, pri katerem se v vzgojno-izobraževalnih institucijah namensko in načrtno prenašajo določene vrednote. Celoten proces vzgoje, ki obli-
kuje in spreminja osebnost, je mnogo širši, ima več razsežnosti Pomembna vzgojna dejavnika sta neposredna praksa in razmere, v katerih Ijiidje živijo. Vzgojno bodo delovali tudi odnosi na področju gospodarstva, politične silnice, ki bodo uravnavale družbeno življenje in razni družbeni pojavi, s katerimi se bo v naši družbi srečal posameznik. „ Človek postane to, kar živi. “
Nekdanje definicije vzgoje so postavile gojenca v položaj objekta, niso upoštevale njegove aktivne udeležbe in angažiranosti. Kot vzgojo so definirali proces „sistematičnega, namernega, zavestnega in načrtovanega delovanja na mladega človeka". Danes gledamo na vzgojo precej drugače.
Gojenec je subjekt vzgoje, vzgojni proces pa se prepleta s samovzgojo. Vzgojni vplivi niso več odvisni samo od enosmernega prenašanja vrednot z vzgojitelja na gojenca, ampak nastajajo tudi v nasprotnem aktivnem odnosu gojenca do svojega vodje. Vzgojni proces se razširi in vključuje nove elemente, ki jih prejšnja teorija vzgoje ni priznavala. Vzgoja v širšem pomenu je vsako vplivanje na osebnost in njeno spreminjanje.
a)	.Sistematičen namenski in k cilju usmerjen vzgojni proces nastaja tudi zunaj vzgojno-izobraževalnih institucij. Tako vplivajo na oblikovanje osebnosti množična komunikacijska sredstva, kot so televizija, radio, revije, časopisi, javna predavanja, množični sestanki itd.
b)	Kot vzgojni vplivi se priznajo tudi impulzi, ki prihajajo iz vsakdanjega življenja brez prvotnega namena, da bi oblikovali osebnost. Ljudi oblikuje družbena praksa, življenje, ki ga živijo. Posebej prepoznavamo te vzgojne vplive kot neformalno, funkcionalno vzgojo (oblikovanje osebnosti, ki nastaja s samim funkcioniranjem in obstajanjem raznih družbenih skupin in družbe t’ celoti, take, kakršna je).
c)	Po novem konceptu se vzgojni proces tudi generacijsko razširi. Ko govorimo o vzgoji, ne mislimo le na mlade. Vzgdja je permanenten proces, v katerega so vključene vse generacije. Zavedamo se, kako zelo pomembni so npr. družbena vzgoja in razvijanje človekove zavesti pri odraslih ter še druge oblike vzgoje odraslih. Zato vzgoje odraslih ne bomo zanikali.
Pri vzgojnem debi smo si postavili kot globalni vzgojni cilj vsestransko razvito socialistično osebnost. Ali smo res verjeli, da bomo tako zahteven cilj dosegli že v prvih letih življenja? Ce smo posvečali kaj pozornosti vzgoji, smo to delali v predšolski dobi in v osemletkah. ,,Naša vzgoja se še hi vpisala na srednjo šolo, še vedno je osnovnošolka. “ Seveda bi tudi zaman iskali kake večje pozornosti, ki je bila pri nas doslej posvečena vzgojni problematiki pri delu z odraslimi. Posvečati pa smo začeli vedno več pozornosti vzgoji na sploh in ne samo dosedanjim oblikam in generacijsko omejeni vzgoji. „Nova“ vzgoja je vsestranska, družbeno in strokovno utemeljena dejavnost.
V določenem obdpbju razvoja se je pri nas uveljavljalo objektivistično scientistično gledanje na izobraževanje, ki je vzgojo potiskalo v ozadje, in v podrejen položaj. Ustaljena merila v praksi, po katerih so ocenjevali posameznika, so se nanašala na šolsko formalno uposob-Ijenost, na izobrazbo in niso upoštevala ali pa predvidevala vzgojnih vplivov. Pomanjkanje vzgoje ni bila samo pomanjkljivost šole, ampak tudi pomanjkljivost naše neposredne družbene prakse.
JASNA DRUŽBENA IZHODIŠČA IN VELIKA PRIPRAVLJENOST PRAKTIKOV -TEMELJ ZA RAZVOJ VZGOJE
Ko preštudiramo odnos med družbo in vzgojo v samoupravni jugoslovanski družbi, vidimo, da so temeljna izhodišča, na-
čela in temeljne globalne vrednote jasni. Zapisani so v raznih aktih in resolucijah. Tudi naši praktiki - pedagogi so pripravljeni napredne pridobitve naše družbe uresničiti, prenašati v prakso in vzgojo sistematično razvijati.
Jasno pa je, da za resničen razvoj socialistične vzgoje to dvoje še ni dovolj. Manjka vmesni člen. Manjka nam izdelana teorija, sistem in organizacija socialistične samoupravne vzgoje, v kateri se bo zrcalila naša družbena stvarnost in bo zastopana ideologija Brez izdelanih „vmesnih členov" se naša vzgoja opoteka, je negotova, naslanja se bolj na intuicijo, prepuščena je mnogim naključnim vplivom in vdoru tujih vrednostnih sistemov, s katerimi nima naš globalni družbeni vrednostni sistem nič skupnega. Pogostokrat se pritožujemo nad vrednotami potrošniške zahodne družbe, ki so vdrle med naše ljudi Naša vzgoja bi morala biti pripravljena, da se sistematično in aktivno bojuje proti takim vplivom. Prosvetni delavci so že jasno negodovali proti takim vplivom tujih vrednostnih sistemov, za spremembe pa naj bi se po določenem konceptu zavzela naša šolska politika. Samo ta ima namreč izvršno funkcijo, posebno ker se moramo pri spremembah obregniti še ob druga področja naše družbene dejavnosti Tiskanje cenenih, pornografskih revij in poplava stripa so lahko ekonomsko povsem opravičljivi, vprašanje pa je, ali so tudi vzgojno tako neoporečni, če imamo v mislih izhodišča naše socialistične vzgoje? Hočemo samoupravljavca, zavestno družbeno angažiranega človeka. Ali pa ga bomo res vzgojili s kilometri stripa in publicistične plaže? Kakšni marksisti pa smo, da tako sklepamo? Ali pa samo ekonomiki m ljubo pustimo, da se nekatera množična komunikacijska sredstva, tisk in drugo sanio-pašno razvijajo pod tujimi vplivi. Naivni smo in nemarksi-stično mislimo, če zapiramo vzgojo samo za šolske zidove.
Našega mladega človeka, otrok in odraslega vzgajajo tudi drugi televizijski ekran, kiosk z ral obešeno plažo, reklame, vzot drugih ljudi in še in še.
Vzgojni vplivi tujih vred nostnih sistemov niso ostali 1‘ na individualni ravni; včasU opazimo, da so ponekod dobil že širše družbene razsežnosti Premalo se jih zavedamo, da ti se proti njim borili, kajti & naše prakse je odvisno, kakšri bo naša vzgoja. Upiranje takit vplivom pa bi pomenilo di naše neoborožene socialistična revolucije.
Izhodišča za vsako vzgojo ti neke splošne vrednote, ki pr? živijo zob časa in se prenašaj? iz družbe v družbo; v vseh dnil bah jih sprejemajo kot splošni veljavne. Nekaj omenjeni! sološnih vrednot nam bo pov? dalo, kaj imamo v mislih: resn1 ca, prijateljstvo, delo, pošteno?! itd. NOB je prinesla s sebč nove pridobitve in nove vred' note. V naši družbi se je uveljš vila družbena lastnina in z nj? se je spremenilo veliko vredno? ki so bile s tem povezane. Ljud je so začeli drugače gledati ti‘ denar, materialne možnosti žir Ijenja; nastala so nova merila po katerih je postal nekdo ugl? den, spoštovan in vpliven v na? mladi družbi Iz oboroženeg dela revolucije so iz šli tudi soci? listični internacionalnem, bra? stvo in enotnost narodov ter nf rodna enakopravnost. To pa t bilo prav za našo družbo zel? pomembno.
Razvoj družbe je v povojni'1 letih postavil delo kot vrednoti v svojevrsten položaj. Posta' smo družba, ki zavedno izgU juje samoupravni sistem, izgU juje in vzgaja samoupravljavci Samoupravljanje je superiorti vidik svobode in se vedno pf? pleta z revolucionarnim gibi' njem.
V snovanju socialištičti vzgoje je še marsikaj nejasni Teoriji vzgoje bi morala velik? pomagati sociologija, da ne ti nekaterih rešitev poenostavljal', Lenin je rekel: ,Jtiajslabše ti
služi idealu, če se ga pripelje dd
nesmisla. “
sr-s »■ e a £ 5“ ®*
Spoštujmo mnenje drugega
Ko se staro leto prevesi v novo, si stisnemo roke in izmenjamo dobre želje. Delamo „bilanco“ staljenega, pregledujemo svojo prehojeno pot (in posejane napake). Prižigamo nove upe in izrečemo veliko dobrih misli in sklepov. Nič boljši nismo zato in prav nič „novi“, vendar je prav, da ne stopamo v novo leto brez novega upanja. Dobro bo, če se bo ob stisku roke uresničil le en sklep: več razumevanja in medsebojnega zaupanja in kar je najvažnejše — več upoštevanja mnenja drugega. Zaželimo to sebi in dmgim! Številne težave in neskladnosti ne bodo „prešle“, če jih ne bomo odstranjevali s prizadevnostjo in delali s prepričanjem, da zmoremo, kar hočemo.
„Upoštevanje mnenja drugega" — te besede bi lahko imenovali geslo dvodnevnega posveta o temi „Poklicno usmerjanje na osnovni šoli“, ki je bil tik pred novim letom v Škofji Loki. Pripravila sta ga zavod za šolstvo SRS in republiški zavod za zaposlovanje. Posvet, ki je potekel v prijetnem ozračju, je vodil svetovalec zavoda za šolstvo SRS, psiholog Jože Trček. Iz vse Slovenije se ga je udeležilo 68 delavcev: 28 šolskih psihologov, 3 pedagogi, 14 socialnih delavcev, 13 zastopnikov poklicnih posvetovalnic in kot gostje — 10 ravnateljev osnovnih šol. Namen posveta je bfl: uskladiti delo šolskih svetovalnih delavcev in delavcev poklicnega usmerjanja ter opredeliti naloge osnovne šole pri poklicnem usmerjanju.
Delo posveta je potekalo plenarno in v skupinah. Prvi dan je plenarno delo zajelo kar osem referatov na temo poklicnega usmerjanja. Osrednji referat ..Poklicno usmerjanje v vzgoj-no-izobraževalnem procesu osnovne šole“ je podal svetovalec zavoda za šolstvo SRS Jože Trček. Drugi dan posveta so udeleženci nadaljevali delo (po načinu skupinske dinamike) v treh skupinah. Posvet je sklenil plenarni del, ki je zajel poročila vodij skupin, razpravo in sprejem sklepov ter predlogov.
DELO, KI JE HKRATI POČITEK
Ko so vprašali slovitega ameriškega kimrga dr. De Backeya, kdaj in kako počiva, je odgovoril, da počitka sploh ne potrebuje, ker mu je delo počitek in rekreacija hkrati. Če delaš tisto, kar najraje delaš, pravi sloviti zdravnik, ne potrebuješ posebnega počitka, kajti delo samo je tista aktivnost in tista oblika življenja, ki sprošča, zadovoljuje in osrečuje. Delo je sočasno največji užitek in največja rekreacija.
Njegov odgovor nam potrdi temeljno vrednost pravilne poklicne izbire in pomen poklicnega usmerjanja nasploh.
Na to temo se veže osrednji
referat na posvetu ..Poklicno usmerjanje v vzgojno-izobraže-valnem procesu osnovne šole“, iz katerega povzemamo nekatere misli:
Na začetku ali ob koncu neke izobraževalne faze ne moremo pričakovati odločitve o izbiri poklica, saj izhaja ta odločitev iz celostnega oblikovanja mladega človeka. Z njegovim razvojem in ob načrtnem vzgoj-no-izobraževalnem delu osnovne šole se oblikuje tudi zanimanje za poklic. Osnovna šola je torej dolžna razviti pri oblikovanju mlade osebnosti tudi možnosti za pravilno oblikovanje interesnih vsebin (kot rezultati vsega motivacijskega sistema osebnosti). Učencem mora dati vse informacije o poklicih: o zahtevah različnih poklicev, delovnih razmerah in o možnostih zaposlovanja. Po predavateljevem mnenju predstavlja jedro zahtevnosti poklicnega usmerjanja usklajevanje ■ možnosti s poklicnimi interesi. V tem je vloga šole še posebno pomembna: sočasno z oblikovanjem mladega človeka mora razviti tudi stvarno zanimanje za poklic in stvarne odločitve. Zato se mora učitelj nenehno zanimati za širše družbeno dogajanje, poznati mora družbeno sestavo in vsaj do neke mere
predvideti splošni razvoj družbe in tudi svojega strokovnega področja.
Pri tem ne smemo pozabiti na vlogo šolskih psihologov, ki naj na osnovnih šolah pomagajo pri neposrednem usmerjanju v poklice pa tudi pri notranjem razporejanju skupin in posameznikov za diferencirano učnovzgojno delo. Od učitelja se zahteva, da učence oblikuje in usmerja v smeri svoje stroke, vsi učitelji pa naj bi skupno med šolanjem dopolnili učenčevo znanje s spoznanji iz svojih strokovnih področij. Poudarjeno je, naj pridobi šola za sodelovanje tudi zunanje sodelavce, predvsem ustanove za poklicno usmerjanje. Pisec priporoča, naj ne bodo poklicne šole ozko specializirane; izobražujejo naj bolj široko in splošno. Utemeljitev: vsebina delovne usposobljenosti, ki jo določeno delovno mesto zahteva od posameznika in ki je vezana na določen poklic, se zelo hitro spreminja. Mlad človek s temeljito splošno izobrazbo se hitro prilagodi različnim delovnim mestom in nenehno povezuje konkretno vsebino svojega delovnega mesta s širšo izobrazbeno osnovo.
Jasno je, da moramo pri poklicnem usmerjanju poznati tudi dmžbeno načrtovanje (širše nacionalno in regionalno), svetovna gibanja, gospodarske tradicije kraja in podobno. Ne smemo pozabiti tudi na razmere v okolju, od katerih je precej odvisna vsebina poklicnih interesov.
POENOTEN KONCEPT
Živahno razpravo in poročila vodij posameznih skupin, ki so si bila v marsičem enotna, bi lahko povzeli takole: Razmejili bodo naloge med šolskimi svetovalnimi delavci in delavci za poklicno usmerjanje. Pripravili bodo načrt dela šolskih svetovalnih služb. Zavzeli se bodo, da bo delo potekalo povezano in usklajeno. Priporočili so, naj bi imel vsak učitelj priročnik za poklicno vzgojo in se zavzeli za
razširitev nomenklature poklicev. Poudarili so potrebo po razvoju metodologije poklicnega usmerjanja, ki je bila doslej premalo razvita in potrebo po zgodnjem poklicnem usmerjanju — že v 4. razredu osnovne šole. Poskrbeli bodo za večjo popularizacijo dela in za razvoj mreže šolskih svetovalnih služb zunaj mestnih območij. Predlagali so, naj bi pri občinskih komunalnih zavodih za zaposlovanje odprli dodatna delovna mesta glede na specifičnost terena.
Poklicno usmerjanje naj bi potekalo načrtno že pri rednem šolskem delu. Dogovorih so se za sodelovanje z zavodom za šolstvo SRS in za sprotno dogovarjanje med šolskimi svetovalnimi službami in zavodom za zaposlovanje. Strinjah so se, da je diagnoza v nižjih razredih osnovne šole potrebna, zato bodo pozorno proučili teste, pravilno uporabljali staro metodologijo in dodajali nove podatke. Test za 8. razred bodo pri-pravili po dogovom s šolsko svetovalno službo. Dogovorili so se za redne obojestranske povratne informacije med zavodom za zaposlovanje in šolskimi svetovalnimi službami. Šolam bodo predlagali, naj izberejo stalne člane komisij za poklicno usmerjanje.
V razpravi smo slišali, da na Primorskem izredno dobro sodelujejo delavci šolske-svetovalne službe z delavci pokhcnega usmerjanja. Njihove akcije so enotne in dogovorjene. Zaslužijo vso pohvalo in seveda — posnemanje. _
Udeleženci posveta so izbrali šestčlansko komisijo, ki bo pregledala in uredila sklepe posveta ter jih posredovala šolam in vsem zainteresiranim ustanovam.
Lahko trdimo, da je posvet dosegel svoj namen, saj je razčistil nekatera sporna vprašanja in utrdil sodelovanje. Udeleženci so izmenjah izkušnje, našli osnovne smernice in poenotili koncept dela.
TEA DOMINKO
Kdo naj kaznuje družbo?
Ob prebiranju poročila Zveze prijateljev mladine Slovenije v obdobju med V. in VI. skupščino se nam prikaže razvejano Področje, ki ga zaobsega ta organizacija. Zakaj tako na široko? Zato ker skrbi za celosten razvoj in napredek otrok.
In kakšni so rezultati? Veliko prizadevanj, veliko truda in tudi lepi uspehi tam, kjer so ti odvisni od truda posameznih članov (ali skupin) naše družbe.
Merijo te besede na vso družbo? Da. Družbe ni mogoče poklicati na odgovornost, niti je obsoditi. Je tako rekoč neopri-1 etnij tv a. Družba že nekaj let (recimo - desetletje) ne sliši, da sta od materialnih možnosti in družbenega ugleda odvisna se-in število vzgojiteljev in učiteljev po VVZ in šolah; ne sbši, da so svobodne dejavnosti ln razvedrilo mladine odvisni od Prostorov, mentorjev, športnih ln drugih objektov. Družba se ne zmeni za klice posamez-ttkov, skupin in celo družbeno-P°litičnih organtiacij, ki opo-Zarjajo, da zastrupljamo otroke ne le s slabim zrakom in po-ttanjkanjem primernih igrišč -temveč tudi z neprimernim, tevzgojnim berivom in s prav takimi fdmi
Družba je ob vseh teh bese-.fb, uporih, prizadevanjih, kri-Kfh in načrtih za izboljšanje Popolnoma mirna, da ne rečem brezbrižna.
Besede o družbeni odgovor-
nosti so zgolj lepa fraza - to nevede in nehote dokazuje skrbno pripravljeno poročilo o delu in prizadevanjih Zveze prijateljev mladine med leti 1969 in 1973. Tu je npr. navedena že tolikokrat povedana resnica, kako si tudi Zveza prijateljev mladine prizadeva, da bi bilo čim več otrok deležnih predšolske družbene vzgoje - in vendar je 85 % predšolskih otrok še vedno zunaj vzgojno-varstvenih zavodov. Prizadeva si dokazati, da bi družba spoznala, kako živijo otroci delavcev v neustreznih stanovanjih.
Navajam: ,,Glas Zveze prijateljev mladine je bil skoraj brez izjeme upoštevan, vendar pa se v praksi stvari vse prepočasi premikajo otrokom v prid. Reforma in gospodarski ukrepi še prizadevajo - predvsem otroke. Še vedno niso ustvarjene enake možnosti za vzgojo in izobraževanje vseh otrok, v praksi še ni povsem odpravljena delitev na A in B program. Kadrovske šole še. ne usposabljajo učiteljev za pedagoško delo zunaj šole in za delo s starši. Še vedno imamo nezadostno materialno bazo za družbeno vzgojo predšolskih in šolskih otrok.'1
Prizadevanja takšne množične organizacije kot je Zveza prijateljev mladine, ni majhno. Navajam številke: v Sloveniji je 318 društev prijateljev mladine, v katerih je včlanjenih 64.643
naših delovnih ljudi; aktivno jih dela v odborih 3.521. Poleg tega deluje pri organizaciji Zveze prijateljev mladine 120 pionirskih starešinskih svetov ob osnovnih šolah (kot mentorji pionirskih odredov); v njih je 3.948 članov (od tega jih 820 ni iz vrst prosvetnih delavcev).
Rezultati: v razvitih območjih, kjer so se po družbeni zakonitosti ali pa po naključju našli aktivni, iniciativni in požrtvovalni ljudje, so vprašanja šolstva, zunajšolskih dejavnosti, otroškega varstva, pionirske organizacije, šolskih knjižnic in vsega, kar sodi k zdravemu razvoju otroka, zadovoljivo ali celo odlično rešili, (Posamezni primeri na nerazvitih območjih so izjeme, ki potrjujejo to ugotovitev.) Kjer pa ni prizadevnih posameznikov in tam, kjer so posamezniki brez moči - to je npr. izdajanje knjig za otroke od dobrih slikanic do stripov, proizvodnja ali uvoz filmov za otroke, gradnja športnih in kulturnih zbirališč in središč, sestavljanje televizijskega sporeda, množično širjenje ljudske tehnike, ustanavljanje mladinskih in lutkovnih gledališč, da o vzgojno-varstvenih zavodih in kadrovski politiki ne govorim — skratka povsod, kjer bi lahko nekaj storila samo širša družbena skupnost, je zastoj.
NEŽA MAURER
Podčetrtek -center poklicnega usmerjanja_________________
Komunalni zavod za zaposlovanje v Celju je pobudnik temeljitejšega usposabljanja učiteljev za poklicno usmerjanje, ki bi ga bilo treba razviti zaradi ustreznejše dolgoročne kadrovske politike in boljše izbire življenjskega dela. Prvo posvetovanje so sklicali v Podčetrtku, ker so prav tam že dolgo časa posvečali posebno skrb pripravam mladih za vključevanje v delo, ki jim najbolj ustreza.
Posvetovanja so se poleg gospodarskih organizacij udeležili tudi predstavnik zavoda za šolstvo SRS, predstavnik, mariborske PA in nekateri pedagoški in pohtični delavci šmarskega območja. Ugotovili so, kako primerno bi bilo razviti center za usposabljanje učiteljev za boljše poklicno usmerjanje; zato so imenovali iniciativni odbor, ki je takoj pričel delati. Mariborska pedagoška akademija naj bi v svoj delovni program še posebej vgradila delo na tem področju in tako omogočila dopolnilno usposabljanje vsem učiteljem, interesna skupnost v Podčetrtku pa bo pomagala razviti ogledno središče in prakso.
rl.
Slovaki in Madžari v Mariboru
Pedagoška akademija v Mariboru že nekaj let sodeluje s pedagoško fakulteto bratislavske univerze Komenskega v Trnavi in z visoko pedagoško šolo v Sobotišču (Szombathely) na Madžarskem. S prvo jo veže narodnostna bližina, ki se kaže v mnogih skupnih značilnostih slovaške in slovenske kulture, z drugo pa skupna skrb za narodnostne manjšine v obeh deželah; vsem pa je skupna jasna socialistična razvojna usmeritev in ustvarjalno sodelovanje v pedagoškem raziskovanju in praktičnem delu.
Pred kratkim so podpisali novi sporazum o sodelovanju, po katerem bodo trnavski in mariborski pedagogi izmenjavali študijske programe, strokovno literaturo in skupaj izdah pedagoški zbornik v Trnavi, občasno pa prirejah tudi dni slovaško-slovenskega prijateljstva, kjer se bodo srečali predvsem študentje na športnih in kulturnih prireditvah. Tmavska pedagoška fakulteta je moderna ustanova s 4000 slušatelji, ki usposablja učitelje za osnovno šolo. Njene izkušnje prav gotovo lahko dosti koristijo delu in razvoju pedagoške akademije v Maribom.
Z visoko pedagoško šolo v Sobotišču se delo še bolj poglablja, ko se združujejo interesi za usposabljanje učiteljev za narodnostni manjšini v Pomurju in Porabju. Že več let deluje na PA v Mariboru lektor za madžarski jezik iz Sobotišča, mariborski učitelji pa so hodili doslej le po nekaj dni predavat slu-
šateljem na Madžarsko. V dogovoru, ki so ga pred dnevi podpisali, so sklenih, da bo odslej tudi v Sobotišču redno deloval lektor za slovenski jezik. Madžarska delegacija si je ogledala še obalno šolstvo za italijansko narodno manjšino.
Obe delegaciji sta obiskah osnovno šolo v Podčetrtku, ki slovi po izrecnih naporih za vzgajanje samoupravnih odnosov v vzgojno-izobraževalnem procesu in za usmerjanje mladih v srečno življenje in delo. V tem je tudi bistveni razlog, da sta PA Maribor in osnovna šola Podčetrtek letos junija sklenih poseben, doslej edinstven samoupravni sporazum o sodelovanju. Gostje so bili prijetno presenečeni, posebno nad tem, kako so učenci ponosni, da ne potrebujejo ključev in neposredno ter odgovorno upravljajo v šoli. Napore v Podčetrtku bi morali pedagoško ovrednotiti, pa bi se še bolje razvijah. Gostje so odhajah z vtisom, da je to pot v šolo prihodnosti. Zapro-sih so kolektiv, da bi smeh šolo še obiskati s študenti, spoznanja objavljati v pedagoškem tisku in celo eksperimentalno poskusiti s takim in podobnim načinom dela.
Tako se širi zanimivo področje sodelovanja, ki vedno tesneje povezuje mariborsko pedagoško akademijo s pedagoško prakso in raziskovanjem čez meje ožje domovine, narodnostno pomembno in značilno za sodobno mednarodno razumevanje.
R. L
Skupinska slika__________________________________
Veseljak_______________
Ko nas je bilo v krčmi samo še nekaj, prvi, ki se nam je očitno najbolj mudilo na zmenek, smo skoraj stavili, da bo prišel Jože s harmoniko, s svojim starim mehom z okroglimi tipkami, ki so spominjale na srajčne gumbe.
Ali pa ima novo, klavirsko, na reagistre?
Skoraj raje bi, če bi prišel s staro, ki smo je bili vajeni, njene podobe in njenih glasov. Z njo bi prinesel tudi staro razpoloženje, in če bi nam zaigral svoj valček, bi se zavrteli, kakor smo se nekoč.
Kadar smo odhajali na udarniško delo, je stopal Jože na čelu in igral udarne koračnice. In ko smo se zlivali na ulice in demonstrirali in protestirali, tista leta smo kar naprej z zastavami in s transparenti hodili po mestu, je bil Jože prav tako prvi. In če smo po sestanku v razredu zaplesali, včasih ni bilo plesa, če ni bilo prej sestanka, je sedel Jože na kateder in ubral vesele viže.
Svoj valček, sem zapisala. Jože je zložil en sam valček V njem je bilo nekaj Straussa in nekaj Lebarja, in če bi takrat poznali Avse-

nika, bi bil zagotovo tudi ta. Valček pa je bil vendarle Jožetov, se pravi naš, ker je bilo takrat vse skupno. Bili smo edini razred, ki je imel svoj valček
Jože je bil veseljak Znal je pomigati z ušesi, po rokah se je znal pretelovaditi čez klopi od enega konca razreda do drugega, iz vrabca je znal narediti goloba, če ni bilo narobe, Jože je bil naš smeh, brez njega bi bili hudo čemeren razred, veljali pa smo za najbolj veselega.
Najprej bo pomolil skozi vrata glavo, sem ugibala, potem bo pomigal z ušesi in vprašal, če je že zvonilo, potem pa bo prišla za njim njegova harmonika.
Bilo je povsem drugače.
Jože je vstopil tiho, nasmihal se nam je, kakor da se opravičuje, ker je tu, in bil je brez harmonike.
„Se spominjate profesorja Bartolomea? “ je vprašal, ko smo se zgrnili okoli njega in z radovednostjo silili vanj.
„ Tistega pusteža? ‘‘smo osupnili.
Kako je mogel pomisliti prav nanj?
„Ta mi je prerpkoval, da me bo harmonika pogubila," je rekel Jože. ,Jn prav je imel. “
Jožetova zgodba je nenavadna, a naj jo vseeno povem. Tudi njegov obraz je na naši skupinski sliki, njegov obraz in njegova usoda.
Oženil se je, kako bi se tak veseljak ne, četudi se je otepal. Imel je učiteljsko plačo in pridno ženo in dvoje otrok in harmoniko, to pa mu je bilo dovolj. In ljudje so ga imeli radi, ker se je znal smejati in ker jim je rad zaigral.
Največkrat je igral v vaški gostilni, tam so se ljudje zbirali, najraje v nedeljah po maši, in tam so mladi zaplesali, če je bilo le mogoče.
A W
satira h mor
Pa je prišel za našega Jožeta črni dan.
Bila je nedelja in v šoli so sklicali nekakšno zborovanje. Ali je bilo zaradi davkov ali zaradi oljne repice ali zaradi koloradskega hrošča, se Jože ni več spominjal. Sicer pa to ni bilo pomembno. Usodno je bilo, da vaščanov sestanek ni posebno zanimal in da je Jože pozabil nanj.
Si morete misliti, da bi v tistih letih minil na vasi sestanek, pa da bi ne bilo zraven vseh učiteljev? Na Jožetovi šoli jih je bilo osem, in če je prišlo na sestanek še osem kmetov in upravnik zadružne trgovine in poštarica, so skoraj napolnili učilnico in sestanek je veljal za uspelega Takrat sta prišla od kmetov samo dva, pa še od teh je eden mislil, da bo nekaj drugega, in je takoj šel. Tovariš s okraja, ki naj bi na sestanku govoril, je bil besen. Z očmi je preletel učiteljsko vrsto in vprašal:
„Kje so učitelji? “
„Jožeta ni,“ se je izgovarjal upravitelj. „Takoj v ponedeljek ga bom opomnil."
Če bi ostalo samo pri tem, če bi Jože samo manjkal in če bi ga bilo treba zato le opomniti.
Tovariš z okraja je sestanek končal, še preden je povedal svoj govor, potem pa je odšel v gostilno, da bi popil kozarec belega in se podprl s klobaso.
V	gostilni so bile skoraj vse mize zasedene.
In med brezskrbnimi gosti je sedel še bolj brezskrben Jože in igral m harmoniko.
Tovarišu z okraja je kri zalila obraz. Stopil je k Jožetu in ga potrkal po rami.
,,Si ti učitelj? “
Harmonika je utihnila in Jože je zajecljal:
„Sem. “
V	trenutku, ko je ugledal tovariša z okraja, se je spomnil tudi na sestanek.
,JVisi. Ti si protiljudski element," je hladno presodil tovariš z okraja.
Jožetu so se tla zamajala pod nogami Poznal je tovariša z okraja in njegovo jezo.
„Zavajaš poštene ljudi," je nadaljeval tovariš z okraja. „Nalašč si jim igral, da si jih zadržal v gostilni in da niso prišli na zborovanje. “
Tovariš z okraja še klobase ni pojedel, kakor se je bil namenil skraja. Sedel je v avtomobil in se odprašil v dolino. V ponedeljek pa so Jožeta že po telefonu poklicali na zaslišanje.
Ne, zaprli ga niso, pač pa so ga spodili iz službe, ker je zaman dokazoval, da je obtožba tovariša z okraja krivična. Komu pa bodo verjeli, prosim vas? Sicer pa tudi Jože ni tajil, da je visel okoli njegove harmonike cel grozd ljudi, okoli tovariša z okraja pa ni bilo skoraj nobenega
Poslej je imel Jože samo pridno ženo in dvoje otrok in harmoniko brez učiteljske plače, to pa je bilo tudi za skromnega učitelja premalo. Saj je iskal delo, a mu je tovariš z okraja pritisnil preveč nevaren pečat, da bi ga kje upali vzeti.
Zato je prodal harmoniko.
In ko je zmanjkalo denarja od harmonike, se je vdinjal nekemu zidarju.
„Deset, dvanajst let sem mešal malto in zlagal opeko, “ nam je dejal. ,,Zasluži pa se pri takem mojstru malo in bolniške nimaš in leta ne štejejo. ‘‘	__^___
Po dvanajstih letih so Jožetu svetovali, naj se znova pritoži.
,,Sedaj sem spet učitelj," nam je dejal.
Ker so pritožbi ugodili. Okraja namreč ni bilo več, tovariša z okraja pa tudi že zdavnaj ne. Nekaj je bilo narobe pri odkupih, nekaj z denarjem, pa so ga odstavili.
Naj se še tako čudno sliši, mene je najbolj prizadela izguba Jožetove harmonike. Ob njenih zvokih smo verjeli v velike čase in prepričani smo bili, da nikoli ne bo utihnila.
„Kako si mogel brez svoje muzike? " sem ga vprašala.
Jože se mi je nasmehnil in mi zaupal:
„Saj nisem. “
Segel je v žep in sramežljivo potegnil na dan orglice, majhne, da jih je lahko skril v eni pesti.
Tudi zaigral nam je.
Spominjam se, da je Jožetova harmonika nekoč vriskala, orglice pa so jokale.	*
MIHAELA SRŠENOVA
Aforistična vprašanja
Kako naj klecne narod, ki se je rodil kleče?
Kako naj sterilizirana kultura rodi velike umetnine?
Kako naj se zebra pretolče prek prehoda za pešce, ne da bi jo pohodili?
Kako naj filozof na oslovski farmi opraviči svojo eksistenco?
Kako naj vladam ljudstvu gluhonemih z neskončnimi govori?
Ste že videli odpadli list, ki je padel - navzgor?
kako naj vlada golota v deželi večnega snega?
Kako naj ječar dojame, da metulji brez prahu na krilih ne morejo letati?
So plazilci tisti, ki pridejo po štirih tja, kamor jasnovidci letijo s krili?
Kaj je pri stonogah najhuje? Medtem ko obuješ 99 nog, je pri prvi nogi že prst zunaj.
Ali je robot tisti človek, ki najde za vsak svoj pokvarjeni del nadomestek?
Kdo pozna grobarja, ki stabilizira spomenike?
Ali mi lahko pokažete metulja, ki se hoče spet spremeniti v gosenico?
Ali ni najhujše za Kamenodobpe, če žive v deželi samega peska?
Ali ni za ljudožerca nekulturno, če živi kot rastlinojedec?
Ali niza pismenega najboljša blazina nepismeni?
Je kje kakšna opica, ki ji je žal, da se ni razvila v človeka?
IVAN CIMERMAN
Učitel učitelju za novo leto
Prijatelj moj dragi!
Začenja se novo leto. Po stari navadi pridem tedaj, in Ti prinesem poln koš najboljših voščil. Voščim, da ne bi imel vedno zdravih čutov, da ne bi slišal, kako nekateri ljudje slabo govore o šoli in učiteljih, da ne bi videl, kako marsikdo je boljši kruh, pa ima polovico manj dela in potu, kakor učitelj mučitelj.
Voščim, da bi po drugi strani imel dobre čute in ude, kakor sicer noben človek na svetu: 50 oči, da bi videl, 50 ušes, da bi slišal, kaj se vse godi pri Tebi, in kaj otroci počno v najzadnjem kotu; 50 rok, da bi popravljal otroške napake in jih zavra-čeval; 50 nog, da bi mogel biti ob enem povsod, kjer je učencem treba kazati in jih verde-vati.	,
Voščim, da bi imel spomin kakor kralj Cir, kateri je vsa imena svojih vojakov na pamet vedel, - da bi tako tudi Ti vse svojih 100 učencev do dobrega
poznal. Potem voščim, da bi ne imel dobrega spomina, da bi pozabil na vse, kar Ti ljudje, veliki in mali, vsak dan store krivice. Voščim, da bi imel prav hladno kri, da bi se ne jezil preveč, in pa da bi imel tudi zopet gorko kri, da ne bi zmrzoval v mrzli svoji sobi Voščim, da bi imel dober želodec, kateremu bi vsaka jed ugajala; voščim, da bi bil hraber vojak, da bi se bojeval z vsemi silami, ki jih mora učitelj prenašati. Voščim, da bi bil čarovnik, da bi svoje učence vselej veliko naučil, naj imajo dobro glavo, ali slamo v glavi, naj hodijo v šolo, ali naj bodo doma, ali na polji pri svojih opravilih. Voščim, da bi bil kakor „dvojna prikazen" - ena za tega, druga za unega nadzornika. - Sicer pa mi bodi v novem kakor v starem letu zvesti prijatelj ter se spominjaj svojega zvestega sotrudnika.
Naboreta
Učiteljski tovariš 1883 str. 2
Vabilo kot ponavadi: pridi, udeležba strogo obvezna!
Prišli smo iz vseh krajev naše občine. Mlajši, srednji, starejši.
Znanci, dobri tovariši, prijatelji?
Mogoče.
Roke v ogenj ne bi dal za to naše tovarištvo in še za kaj.
O čem bomo govorili?
O našem delu, o našem prostoru v družbi, o priznavanju našega, učiteljevega dela. In seveda tudi o medsebojnih odnosih, ki često niso najbolj rožnati, čisti.
Najprej beseda predstavnika sindikata: Kadrovska komisija pri občinski skupščini nima prav, ko imenuje ravnatelje šol, ne da bi upoštevala mnenja učiteljskega kolektiva. V taki komisiji morajo sodelovati tudi učitelji!
Nato: O vlogi sindikata se precej govori, prave veljave pa nima. In člani upravičeno negodujejo, sprašujejo:
- Kje in kakšen je prostor sindikata? Zakaj so sindikalna srečanja tako redka, zakaj ugotavljamo, da so osrednje šole vedno bolj nekakšne državice v državi? Zakaj smo si iz leta v leto bolj tuji, postajamo neke čudne neznanke?
Razprava je kratka, skopa, nepopolna, suhoparna.
Nekateri zapisujejo misli na lističe. Ali bodo te misli tudi javno izrekli? Ne, čez čas porinejo zmečkane lističe v žep, torbico, vržejo jih v pepelnik.
Biti dober razpravljalec ni tako preprosto. Nobenega ponavljanja, učenja pridigarstva.
Zato je razpravljalcev malo, čeprav nas je v dvorani kar krepka četa, nekaj čez sto mlajših, srednjih in starejših članov ZK.
Stiskamo glave in šepetaje obravnavamo domače zadeve. Šepetamo, govorimo, načrtujemo, sklepamo. In obsojamo, često neupravičeno.
Kakšni smo kot člani ZK v zbornici, v celotnem šolskem prostoru?
Priznamo ali ne priznamo: često smo veliki bojevniki! V sporih iščemo dlako v jajcu.
Naša sekretarka govori strnjeno, misli so lepo nanizane, sprašuje, koliko članov je pripravljenih prevzeti kako funkcijo in tako na-
pogledskozi šolsko okno
Razmišljanje ob sestanku ZK _
prej. Molčimo, nočemo funkcij. Na listič zapišemo: Plačajte, pa bomo delali! Sekretarka je nekoč poudarila: Za vse zbornice naj bi obveljalo geslo - NE GO VORIMO SAMO O DENARJU!
Izrek smo obsodili za nesmisel. In vendar je pravilno mislila. O denarju naj bi razmišljali gospodarstveniki in politiki, mi pa bi se temeljiteje posvetili poučevanju, vzgoji.
Kaže, da smo včasih preobčutljivi.-Preveč smo navznoter vklenjeni in prek praga domače hiše neradi posegamo. Zato nas je večina o samoupravnih odnosih premalo poučena. Redki poznajo gospodarsko, kulturno in politično življenje občine.
Dve tretjini udeležencev je študentov. Največ na višjih šolah. In zato je težko dobiti novega f unkcionarja, zato smo o širših problemih premalo poučeni, nočemo biti seznanjeni.
Nekoč, v povojnih letih, je sekretar preprosto določil: Ti boš šel študirat, ti boš delal na terenu, ti boš prevzel mladinsko, ti pionirsko organizacijo, ti boš pomagal kontrahirati in tako naprej. To je bil zakon, ki se mu nisi mogel zoperstaviti. Vsaj kot član KP ne.
Danes je vse drugače, bolj preprosto, demokratično.
Tudi glede stabilizacijskih ukrepov nismo bili enotni. Vsi smo
pripravljeni nekaj narediti. Toda kaj? Predlagamo je bilo, naj bi ob prostih sobotah pospravljali predale, pripravljali učila, brisali prah, lepili slike. En glas, ki pa je bil prešibak, je rekel: Odpovejmo se določenemu odstotku mesečnih dohodkov. Toda razlika naj ostane šoli in ne občini!
V dvorani ni pretoplo in vendar človeka prešine občutek, da smo vsi skupaj podobni počasni, utrujeni reki, ki se zvija v sklopu tisočerih dogodkov, ki drug drugemu spodbijajo noge, mečejo polena in prehitro spreminjajo obraz.
Torej - kje smo obstali?
Aha - pri odnosih!
Bolje, da se jih ne lotimo. Nihče ne mara biti kritiziran, vsi smo v razredu najboljši, do otrok in dela smo resnični tovariši. Ne denar, človek nam je prva misel!
Ob nekem srečanju sem sekretarki osnovne organizacije dejal: Ali bi hotela povedati nekaj stavkov o delu in odnosih med člani ZK?
Pa mi je odgovorila:
- Iz ust na uho, to že. Ne pa za tisk. Ni vse zlato, kar se sveti-To bi me naši člani obdelali! Resnica je lepa, ampak včasih tudi boli. In zaradi ljubega miru se v take zadeve ne bi spuščala, res ne...
Tretja ura gre h koncu. Izgovorjenih je bilo veliko besed. Tudi novega sekretarja smo izvolili. Tokrat je moški. Skupaj se vračava proti domu. Zelo je zaskrbljen, kajti delo z učitelji ni tako preprosto, čeprav mislijo nekateri drugače. Mogoče se res preveč utapljamo vase, obračamo se navznoter in si včasih tiho, pa vendar iskreno priznavamo: Nekoga moraš imeti rad!
-dk-
Festival »Kurirček« o berilih
Osrednji del delovnega programa XI. festivala Kurirček, ki je bil od 17. do 20. decembra lani v Mariboru, je bil strokovni simpozij s temo: Književnost NOB v osnovnošolskih berilih in v knjigah za domače branje. Tako je festival obravnaval tiske, ki so posebno pomembni za mladega bralca, saj ima berilo vsak učenec, pa tudi domače branje je obvezno.
Referate so prispevali: Velimir Batič iz Maribora, Neda Bendelja iz Zagreba, Muris Idri-zovič iz Sarajeva, Petar Pešut in Vukašin Stanisavljevič iz Beograda ter Atanas Nikolovski iz Skopja. Ugotavljali so, kako so dela s to tematiko zajeta v berila, kolikšna je njihova umetniška vrednost, koliko ustrezajo otrokovi razvojni stopnji in kako so zastopani pisatelji iz posamezne republike v berilih drugih repblik. Ker se je festival lotil tako konkretne in aktualne naloge, je zbudil posebno zanimanje; zato se je udeležilo delovnega zasedanja poleg pisateljev, kritikov in založnikov iz vse države tudi precej družbe-mh in kulturnih delavcev ter veliko slavistov iz severovzhodne Slovenije. Zborovanje je pričel predsednik festivala Ivan Potrč, z izbranimi besedami pa je udeležence prva pozdravila republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih-Atena.
Razpravljalci so ugotovili, da najdeno literaturo s tematiko osvobodilnega boja v vseh jugoslovanskih berilih, da učenci spoznavajo ob njej junaško preteklost, hkrati pa bogatijo svoj čustveni in miselni svet. Niso pa bili vselej zadovoljni z izborom književnih del glede na izpovedbo moč in umetniško vrednost, mladinska književnost s to tematiko je nastajala iz elementarnega čustva že med samim bojem, se svojstveno razvijala, Pa tudi odmikala umetniškim merilom in pogosto zasledovala Poenostavljene učne in vzgojne smotre; pozneje je vedno bolj Preraščala v pravo, umetniško zahtevno literaturo. Osnovnošolska berila odsevajo ta razvoj m tako So razmere dosti boljše v tistih republikah, kjer so be-nla večkrat zamenjali, in slabše ^m, kjer še vedno uporabljajo tara berila. Udeleženci so se za-^elb naj bi bila kakovost odlo-nno merilo pri izboru besedil s eirjatiko osvobodilnega boja v e ril ih, zavrnili pa so tako knji-Zevnost za otroke, ki preveliču-je nterarno estetiko in dovršeno ePorečje na škodo spoznav in umetniškega sporočila.
Iz vseh naprav je bilo čutiti željo, naj bi posvetili tematiki osvobodilnega boja v osnovnošolskih berilih čimveč pozornosti, da bi za otroka izbrali, kar je najboljšega, umetniško vrednega, doživetega in prepričljivega, da bi tudi v tej literaturi ohranili človeško razsežnost. Le tako bo literatura o NOB v naših berilih polnokrvno izžarevala svoj čas. Precej razprav so posvetili tudi izboru knjig za domače branje in ugotavljali, da prinaša novi učni načrt bistvene novosti tako glede številčnosti knjig in daje večje možnosti učencem, da se odločajo za branje bolj po svojem preudarku. Vse gradivo bo dal festival na voljo republiškim institucijam, ki se zanj zanimajo, da ga bodo lahko uporabile kot pomoč pri nadaljnjem delu.'
Sklepne prireditve festivala Kurirček so obsegale poleg delovnega simpozija še več drugih manifestacij. Tako so na začetni slovesnosti nastopile dijakinje srednje vzgojiteljske šole iz Maribora z recitalom ,,Po poti bratstva in prijateljstva", v kulturnem programu ob literarnem nas topu pa so sodelovali učenci osnovne šole Franc Roz-man-Stane. V razstavnem salonu Rotovž so odprli razstavo likovnih izdelkov pionirjev na temo Naš spomenik NOB pripoveduje, pesniki in pisatelji pa so dva dni brali svoja dela učencem osnovnih in srednih šol v severovzhodni Sloveniji
Najvišje priznanje festivala tumrcek - kipce partizanskega kurirja so dobili: Venčeslav Winlder iz Ljubljane, Slavko Ja-nevski iz Skopja, Danko Oblak iz Zagreba in Aavan nožič iz Sarajeva. Letos so prvič podelili nagrade za nove otroške in mladinske zborovske sklade. Nagrajeni so bili: Pavel Šivic, skladatelj iz Ljubljane, za pesem pogumna pot" (besedilo je napisala Milena Batič); Makso Pir-nik iz Tolmina za pesem „Očku na grob" (besedilo Pavle Zidar) in Jakob Jež iz Ljubljane za skladbo „Kaj je domovina". Podelili so tudi tradicionalne literarne nagrade.
Delo festivala Kurirček postaja iz leta v leto pomembnejše, tradicija pa ga je zasidrala v naši kulturni zavesti. Ob vstopu v novo desetletje je festival razširil obseg svoje dejavnosti; to je zahtevalo tudi več organizacijskih priprav, za katere je uspešno skrbel sekretar festivala prof. Jože Filo. Prihodnje leto bodo razpravljali o uglasbeni partizanski pesmi.
VELIMIR BATIČ
Fotografi so razstavljali
Na Gospodarskem razstavišču so razstavljali poklicni fotografi Slovenije. Na prvi republiški razstavi se je predstavilo 25 fotografov v različnih tehnikah, z različnimi prispevki ter s fotografijami različne namemosti. Lahko bi dejali, da je obseg prve republiške razstave dokaj skromen in da bodo prihodnje razstave najbrž obsežnejše. Vsekakor pa so bile razstavljene fotografije na visoki poklicni ravni. Tudi tam, kjer gre za delo učencev. Pri razstavnem katalogu bo treba v prihodnje poskrbeti za širši izbor fotografij ter za natančnejša sporočila pri poimenskem seznamu, kjer bi pri fotografijah lahko navedli vsaj tehniko, pa tudi druge podatke. Razstavo si je vredno ogledati
Razstava Kathe Kollvvitz
Ljubljanska Moderna galerija je priredila razstavo Kaethe Kollvvitz. Grafike znane nemške umetnice so bile obiskovalcem na voljo do 2. januarja. Razstavo je posredovala A kademija umetnosti Nemške demokratične republike iz Berlina po dogovoru o sodelovanju s SAZU. Prav gotovo grafike Kaethe Kollvvitz niso neznane našemu občinstvu, ki jih gotovo pozna po reprodukcijah, toda razstava daje izbor njenih originalov.
Za Kaethe Kollvvitz je najbolj značilna poteza socialna angažiranost in razumljivost. Izbor grafik, ki so nastale med leti 1891 in 1938, to najbolj ilustrativno ponazarja Čeprav je literarna vsebina grafičnih listov tako odprte vsebine, da kar ne potrebujejo napisov, ne bo odveč, če opozorimo na nekatere motive. Revolucionarne vsebine je cikel ,,Kmečki upor" in „Upor tkalcev". Pretresljivo obtožujoča je umetnica v ciklu,, Vojna". Kaethe Kollvvitz ni nikoli tajila, da s svojimi deli ni služila konkretnim ciljem: „Strinjam se s tem, da ima moja umetnost namene. Hočem učinkovati v tem času ..,. “ Upravičeno so jo uvrstili med revolucionarne umetnike nemškega proletariata. Malo preden je Hitler prevzel oblast, je pozvala nemško javnost, zlasti delavce, naj se strnejo proti nevarnosti nacizma. Seveda je nacizem pozneje odstranil vsa njena dela iz galerij, njeno ime pa je bilo izbrisano. Konca vojne ni dočakala, a je kljub temu izrazila vero v nove čase ter upanje, da vojna ne bo več krotovičila človeštva. Če bi hoteli kratko označiti grafike Kaethe Kollvvitz, potem sta upadljiva socialnorevolu-cionarna vsebina in realistični izraz. Oboje je umetnica uporabila za to, da bi čim jasneje opozorila na neposredne probleme življenjske stvarnosti.
Napotki
Vtp • •
epenim učiteljem: Čversto hodite svojo pot „naprej“! Zavest do ^ domače šole in mladine naj vas navdušuje v vseh okoliščinah! astopnim učiteljem: Na vsem vašem obzorji sveti naj vam hlineča zvezda — ljubezen do poklica! Iz te luči naj izhajajo žarki, Uč't ,Pre?*njaj0 *n oživljajo mladinska serca!
1 eljskim pripravnikom: Vestno se pripravljajte za svoj imenitni stan in ukrepite se z vsemi prednostimi; čaka vas mnogo težav-^ »ega dela!
adi: Raji vzrejaj mlade ljudi v dobrih šolah, kakor pozneje v
s Poko ril nicah!
re»jam: Ne bodite skopi pri šoli; hiša znači gospodarja, šola pa Vs občinsko gospodarstvo.
e,n vkup: Delajmo združeno'za boljše čase s tem, da boljšamo sole in s šolami narod! uc,teljsld tovariš 1872, str. 1.
' v.,» Č-Č-fg ' .	** »< y t	-
Materinska sreča, litografija, 1931, Kathe Kollvvitz
Igrajmo se poroko * V
Ljubka, prisrčna, vedra lutkovna igrica, ki privablja v MARIONETNO GLEDALIŠČE na Levstikovem trgu toliko odraslih in otrok, kolikor jih majhen prostor sprejme.
Predstava je sestavljena iz dvem motivov - eden je naš domač, narodni in ima naslov „0 lažnivi Laži, za možitev godni", drugi pa je finski z naslovom „0 iznajdljivem kovaču in njegovih drsalkah".
V obeh primerih je konec enako srečen - saj se konča s poroko; ali kot pravi slovenska lažniva Laž: „In kot lažejo pravljice, bova še dolgo srečno živela in imela veliko, veliko, veliko otrok. “
Ze sama uvodna pesem, ki jo je napisal Frane Milčinski, ustvari v gledalcih vedro razpoloženje - saj trdi, da je treba dati komaj drobno jagnje za 100 krav. čudovita kupčija. Oblika lutk je silno preprosta, prav tako prizorišče. Svetlobni učinki, ki uspešno vnašajo svojo čarno varljivost tudi .v to majhno gledališče, pa ustvarijo gledalcem predstavo menjave pokrajin in gibanja. Poskočna glasba izredno lepodopolnjujenagajive pogovore naše Laži in njenega Pri-lažiča s kmeti, ki jih srečata na poti. Besedila za lutkovno igro sta priredila Matija Milčinski in Jože Rode; režiral je Matija Milčinski.
Navajam imena samo iz te zadnje predstave. Letos namreč slavi Lutkovno gledališče Ljubljana (marionete in ročne lutke) svojo 25-letnico. Ob tej priložnosti je izšel almanah, ki s članki in fotografijami vsaj nekoliko prikaže prizadevno, neutrudno in poživljajočo dejavnost naših dveh lutkovnih gledališč. V tem času so pripravili 53 samostojnih premier - koliko je bilo predstav za sklenjene skupine v Ljubljani in na ljubljanski televiziji, ne naštevajo. Omenjajo samo gostovanja na Dubrovniških letnih igrah, v Bukarešti, Zahodni Nemčiji, Varšavi, v Gradcu ter v Gorici in Trstu.
Naj se čas spreminja kakorkoli, naj divja ali teče počasi - predšolski otroci najprej dojamejo igro lutke in jo tudi iskreno vzljubijo. Lutka je tista, ki jim odpre vrata v umetniški svet igre. Pa tudi mnogim večjim otrokom in odraslim je lutka izredno blizu. Njena izredna sposobnost, da lahko nemoteno prehaja iz resničnih dogodkov v pravljične ali drugopomenske, daje gledalcu možnost bogatega umetniškega doživljanja. Čestitka ob tem jubileju je mnogo premalo - posebno če vemo, v kako majhnih prostorih ustvarjajo, vadijo in igrajo slovenski lutkarji, da o njihovem skromnem plačilu, ki je pogosto samo veselje nad ustvarjenim, ne govorimo. Tako jez njimi kot s soncem: znamo uživati sadove njihovega dela, dokler so; njih ceno pa bi najbrž znali pravilno določiti šele tedaj, če jih nenadoma ne bi bilo. Ne za naše otroke ne za nas. Nobene lutkovne predstave več. Kot da bo svet odslej vedno siv, oblačen.
N. Maurer
3+1, reprodukcija, Ivan Sporčič, učenec fotografske šole Ljubljana
flKTUALNO JIO DANAŠNJI llUMETNOSn
Postanki
Pot do umetnosti je danes mnogo daljša, kot je bila nekdaj. To velja tako za ustvarjalca kot tudi za opazovalca. Umetniška dela so imela včasih obredni pomen in če si bil deležen celotnega obreda, si spoznal tudi smisel del, ki so ga spremljala. Danes si človek ne pusti soliti pameti - zato mora sam ugotavljati svojo slanost.
„Zanima me, če razumete današnjo umetnost? “ To vprašanje slišite na vsakem koraku. Da, današnjo umetnost je treba tudi razumeti, ker jo človek snuje pretežno z razumom. Racionalistične težnje so v njej več kot očite. Toda samo z racionalnostjo umetnost še ni povsem predstavljena. Marsikaj v njej odseva danes mnogo jasneje, kot je odsevalo nekdaj. Kakšen odnos ima lahko človek do nje, nam kaže naš zgled
Oglejmo si fotografije stopnišča eksperimentalnega paviljona beneškega bienala Na njej vidimo kar štiri nivoje: „Na tleh", „Pogled nazaj", „S prvo jasnostjo" in „Na vrhu". Tako bi lahko poimenovali stopnje, na katerih so se ustavili obiskovalci. Kaj vse si domislijo ob najnovejših poizkusih, da bi napravili moderno umetnost še modernejšo in aktualnejšo. To vprašanje bi prav gotovo z veseljem reševal psiholog. Nas zanima le to, da so se obiskovalci tako zaustavili. V postopku simbolizirajo človeka ki težko zapusti trdna tla Na svoji poti navzgor preverja, če ni morda na tej „višji ravni" izgubil nekaj elementarnega. Na prvi etaži vidimo skupino ljudi, ki so postavljeni kot fotomodeli in obrnjeni v vse strani Prvi se je zagledal v prazno steno paviljona, ki pomirja Dmgi fotomodel - ženska se ozira na trdna tla, tretji skuša s to vzpostaviti pomenek, četrti zvedavo gleda višje: kaj bo tam nenavadnega, boljšega, novega? Na vrhu vidimo trojico s prekrižanimi rokami pred seboj, četrti med njimi brska po katalogu, da bi našel potrebni podatek Vsi pa pomišljajo: Ali so to največji dosežki današnje umetnosti v svetu ?!
Že zavest, da so vse te situacije možne, nas vodi do spoznanja, da nazaj ni mogoče; ostane edino dialektična pot. To je tista, ki lahko obogati, kar je bilo že na trdnih tleh bogato. Fotografski posnetek se je torej več kot posrečil. Nazorno nas povede v svet današnje kaotične podobe tistega, kar gledamo na razstavah. To naj bi bila torej naša vsakodnevna kulturna hrana, za katero sije treba celo stiskati pas. In ob tem ne vidimo veselih obrazov. To so obrazi začudenja in tope brezizhodnosti. Če je novo še manj zanimivo kot staro - mar je potem to sploh še kaj? To je le poizkus nadaljevanja nečesa, kar se je izgubilo. Je torej potrjevanje niča.
IGOR PLES KO
Eksperimentalni paviljon beneškega bienala: Foto: I. Pleško
RADIO IN ŠriLA
Prišlo je pisemce
Te dni smo dobili precej pisem iz Švedske, iz kraja, ki se imenuje Koeping. Če vas zanima, kje je to mesto, ga iščite zahodno od Stockholma, glavnega mesta Švedske. To so prva pisma, ki smo jih dobili od slovenskih otrok v tej deželi. Takole pišejo:
Čeprav se ne poznamo, se vam oglašamo. Imenujemo se: Zvonko, Jožek, Janko, Slavko, Marjan in Angelca. Skoraj vsi smo s Štajerskega, iz okolice Slovenskih Konjic, samo Marjan je Primorec. Na Švedskem živimo že osem let. Slovenski jezik smo že precej pozabili, saj se povsod srečujemo s švedščino, razen doma. Predstaviti vam moramo tudi našo slovensko učiteljico Reziko Hlep. Doma je iz Kungote pri Mariboru. To je prva slovenska učiteljica pri nas. Slovensko šolo imamo že drugo leto. Ravno pravi čas je prišla med nas slovenska tovarišica, da obnovimo pozabljeno materinščino. Radi bi si tudi dopisovali s prijatelji v domovini. Zelo bi bili veseli razglednic iz domačih krajev. Vsem otrokom v domovini želimo srečno novo leto!
Pismo smo malo skrajšali. Dodamo naj le še to: če bi kdo želel pisati Zvonku, Jožku, Janku, Slavku, Marjanu ali Angelci na Švedsko, naj nam to svojo željo sporoči, da mu bomo lahko poslali naslov.
Naj vam preberemo še nekaj pisem posameznikov. Angelca Meglič, ki hodi v 7. razred švedske šole in drugo leto v slovensko šolo v Koepingu, opisuje, kako je bilo, ko so se selili na Švedsko.
Moj atek je odšel na Švedsko za boljšim zaslužkom. Ko je dobil na Švedskem stanovanje, nam je sporočil, da lahko pridemo za njim. Mamica nas je vse tri otroke pripravila za dolgo pot. Potovali smo sredi najhujše zime z vlakom. Meni je bilo tedaj pet let. Na mnogih postajah je bilo treba prestopiti na drug vlak. To je bilo naporno potovanje: trije otroci, težka prtljaga, povsod tuji
ljudje, tuja govorica, povrh pa še komaj devetmesečni bratec. V Stockholmu se je naše življenje začelo čisto na novo. Navajati smo se morali na tuj, švedski jezik, na drugačne navade, druge ljudi, nove kraje in na drugačno podnebje. - Šedaj sem stara trinajst let. Vsi smo se novemu življenju že privadili. Mamica in atek sta zaposlena v tovarni avtomobilov Volvo, otroci pa hodimo v šolo. Obvezno obiskujemo švedsko šolo, enkrat na teden pa hodimo redno tudi v slovensko šolo. Švedski jezik mi ne dela več težav, le podnebje mi tukaj ne ugaja Sedaj imamo zimo z dolgimi nočmi; v temi hodim v šolo in v temi se vračam domov. Tukaj lemi časi niso tako lepi kot doma Na lepe slovenske navade, kot je ličkanje koruze.
trgatev in drugo, se samo spominjamo. Kostanje si lahko Kupimo uvožene v trgovinah. -Rodnega kraja nisem pozabila in ga vsako leto rada obiščem. Želim se vrniti domov, samo ne vem, kdaj bo to. - Pozdravlja vas Angelca Meglič iz Koepinga na Švedskem.
Pisem s Švedskega imamo še več, žal pa ne moremo vseh objaviti. Toda dve pesmici morate le še prebrati. Joži Meglič, ki hodi šele v drugi razred, piše o svoji muci.
Naša muca je mucke dobila in jih na podstrešje skrila Vsak dan hrano išče in svoje mucke obišče.
Ima komaj dovolj mleka, saj njena deca vedno veka.
Marjan Boštjak iz 4. razreda pa je napisal pesmrco, ki ji je dal naslov Moji ptici.
' Moji ptici nista sinici, ampak papigi.
Po naravi sta zelo norčavi da jima para ni.
Gulan je rumena,
Pele pa zelena.
Imata svojo posodo, kjer pijeta vodo.
Prevzetna ni nobena in jesta tudi semena.
Našim prijateljem iz Švedske se lepo zahvaljujemo za pisemca, ki so nam jih poslali in za vse lepe želje. Zdaj pa pobrskajmo še malo med pismi, ki so nam jih poslali naši stari znanci iz Stuttgarta, iz slovenske šole, kjer uči-tovarišica Dragica Nunčič. V zadnjih pismih opisujejo največ svoje družine, svoj delovni dan in pišejo o tem, kaj bi radi postali. Tanja Hočevar iz 3. razreda slo-
Sprehod, 1973, barvni vernis-mou in jedkanica, Metka Krašovec
venske šole v Sindelfmgenu piše takole:
Imam očka in mamico. Mi trije se imamo radi Moj oči in moja mamica delata pri Daimler-Benzu. Delata v izmenah, da nisem sama doma Ob sobotah in nedeljah smo pa vsi skupaj. Takrat je v naši družini lepo in jaz sem srečna.
Jože Sprajcer hodi v peti razred v Sindelfmgenu. Takole piše:
Ne morem še govoriti o svoji družini, ker sem še otrok. Lahko pa povem, da imam mamico, očka in sestro. Mamica in oče
hodita v službo, midva s se- i s trie o pa v šolo. Star sem deset let. Učim se zelo rad, saj si zelo ' želim študirati Rad bi bU , zdravnik ali kaj podobnega. Tudi v slovensko šolo hodim rad, saj bi zelo rad znal dobro pisati in brati tudi slovensko. V s slovenski šoli sem tudi član f folklornega krožka.
t
To je bilo samo nekaj pri- / spevkov naših šolarjev, Id živijo t s svojimi starši na tujem. Med , novoletnimi prazniki so bili 2 mnogi izmed njih doma, v Slo- , veniji. Želimo jim, da bi se r doma vedno prijetno počutili in j da bi bili srečni ter zadovoljni v 2 novem letu 1974!
Odrasli tako, kako pa mi
Odrasli prenašamo ponavadi svoje odnose do človeka tudi na njegove otroke. Če nam je nekdo simpatičen in prijeten, bomo tudi njegovega otroka prisrčneje sprejeli. Tak odnos otroci zelo hitro občutijo v šoli. Če so učitelju otrokovi starši simpatični (žal igra pogostokrat pomembno vlogo tudi ugled), bo verjetneje sprejel njihovega otroka drugače; v nasprotnem primeru pa bo gotovo negativen odnos prenesel tudi na otroka. Povsem normalno je, da prenašamo stališča do nekega človeka tudi na ljudi, ki so z njim tesno povezani. Pogosto imajo tudi vsi ti ljudje podoben življenjski stil, določene nazore, stališča. Marsikateri otrok iz družine, ki je „bogata“ ali „pomembna“, začne že zelo zgodaj kazati znake družinske mentalitete. Mnogi otroci pa ne zapadejo tem vplivom.
Tudi učitelj je človek s svojimi nazori in stališči. Svojo naklonjenost ali nenaklonjenost do staršev marsikdaj nezavedno
h r
t
s s
X t
prenaša na njihovega otroka. ^ Otrok pa ni kriv niti za pre- 1 teMost niti za ideologijo, ne za ! moralo ne za socialni status sv o- t jih staršev. Če je torej učitelj že i po naravi svojega poklica bolj l izpostavljen temu, da prenaša c odnos do staršev tudi na otro- i ke, je dobro, da je pozoren na / svoj donos do otrok, ki prihajajo iz družin, katerim učitelj iz kakršnih koli razlogov ni naklonjen. Poizkusi naj razčistiti, kakšen je njegov odnos do učenca. Analizira naj, kaj iz tega odnosa gre na rovaš otroka in kaj na rovaš njegove družine.
s
Naslednje, kar lahko učitelj c naredi, je, da nadzoruje svoje ^ vedenje do otroka, ki mu je, ^ kljub vsem poskusom, ostal c neprijeten. Tako bo lahko do- f segel, da otrok ne bo začutil ' njegove nenaklonjenosti in ne 5 bo prizadet zaradi stvari, pri i' katerih ni bil udeležen. Iz tega ^ in še kakšnega drugega vidika z pa bodo stvar osvetlili mladi v f naši sobotni oddaji.	l
t
ARMADA SMO VSI
★ ★ ★ ★ ★
Fantje v uniformah pomagajo mladim škofjeločanom
Škofja Loka je mesto, ki se je postavilo v preddverje dveh dolin — Poljanske in Selške. To velja še posebno za njen stari del; novejše zgradbe in druge objekte postavljajo v ravninski svet pred starodavnim mestom. Dolini sta ozki, obdani s hribovji, ki se strmo dvigajo prav do starega mesta. V možnostih, kakršne daje naravno okolje mestu in njegovemu zaledju, deluje mladina v različnih dejavnostih in tako seveda tudi pri splošnem ljudskem odporu. V Loki imajo, kot pri drugih občinskih konferencah Zveze mla-. dine, komisijo za splošni ljudski' odpor. Sestavljajo jo predstavniki specializiranih organizacij, mladinskih aktivov - dva predstavnika za vse aktive — štaba partizanskih enot in Jugoslovanske ljudske armade. Sodelovanje z armado se uspešno razvija, posebno taborniki aktivno povezujejo svoje dejavnosti z vojaki. Mladi prebivalci občine pa so nam povedali, da si želijo še bolj živahnih in množičnih stikov s čuvarji naše domovine v uniformah. Mladina ima premalo možnosti za vzpostavljanje stikov z vojaki, vojaško vodstvo pa z mladimi zelo dobro sodeluje. Prepričani so, da bo kmalu bolje, saj imajo v predsedstvu občinske konference vojaka, v komisiji za splošni ljudski odpor pa vojaškega starešino.
Skupne akcije dosegajo svoj namen — ustvarjajo enotno zavest.o obrambi v najtežjih letih narodnoosvobodilnega 1 boja zgrajene domovine. Za neposredne stike med fanti v uniformah in mladimi domačini poskrbijo predstavniki loške garnizije ob svečanih prisegah novih vojakov. Tedaj povabijo mlade civiliste na obisk v vojašnico. Ponavadi se lahko odzovejo vabilu le dijaki srednjih in učenci višjih razredov osnovnih šol, kajti prisega je v dopoldanskem času; zato mladina iz delovnih organizacij ne more priti na svečanost. Najbrž ni prav, da je tako, in verjetno ne bi bilo težko ob dogovoru z „obeh strani“ to zadevo urediti. Tudi mladince iz delovnih organizacij zanima, kako žive vojaki in kakšno orožje imajo. Po prisegi si •namreč obiskovalci vse to ogledajo.
Prireditev, ki je manifestirala enotnost vojakov in mladincev, je bila ob dnevu artilerije JLA. Tedaj so v klubu vojašnice pripravili skupen kulturni program. Za recitacije in petje so poskrbeli gimnazijci, kitarist in harmonikaš sta bila tudi civilista, vojaki pa so zagotovili hu-moristični*del programa ter zabavno glasbo. Vendar to še ni bilo vse. Vojaki so pokazali mladincem tudi osnovne veščine na taktičnem poligonu. Med
tradicionalne akcije enotnosti „obeh strani14 sodijo prireditve v mesecu mladosti, v maju. Družbeno najbolj manifestativ-na akcija v zvezi z mesecem mladosti je nedvomno organizacija štafete s pozdravi tovarišu Titu. Med majskimi športnimi prireditvami, v katerih vojaki enakopravno sodelujejo, je zelo zanimiv tek po Škofji Loki. K teku povabi mladina Loke vrstnike vseh gorenjskih občin in vojake vseh gorenjskih garnizij.
POHODI
Zelo uspešna oblika priprav mladih na splošni ljudski odpor, v kateri sodelujejo tudi vojaki, so pohodi. Takšen je bil na primer pohod po poteh osvoboditve. Udeležilo se ga je sto ljudi, od tega so približno tretjino udeležencev zagotovile teritorialne enote, vojakov je bilo dvajset, drugi mladinci pa so bili izbrani brez posebnih meril. Odred je hodil po poteh Cankarjevega bataljona iz Gorenjske na Primorsko. Vodili so ga rezervni starešine, v spremstvu je bila bolničarka. Najbolj razveseljivo je, da so se pohoda udeležih tudi štirje nekdanji borci bataljona. Organizatorji so pripravili partizanski miting, na katerem je govoril politkomisar odreda. Noč je skupino zatekla med potjo. Zato se je ustavila pri kmetih, ki so njene pripadnike z veseljem vzeti pod streho. Na cilju - v Cerknem so sprejeli udeležence pohoda:
predsednik	idrijske občine,
predsednik	občinske Zveze
združenj borcev, Zveze mladine in drugi. Odred si je na tem pohodu ogledal tudi enega najbolj znamenitih spomenikov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, bolnišnico Franjo.
Za prenos tradicij narodnoosvobodilnega boja na mladi rod in s tem za njegovo trdnejšo obrambno pripravljenost je bil pomemben pohod škofjeloškega mladinskega odreda na osrednjo proslavo tridesetletnice ustanovitve partizanskih odredov Slovenije. Namen akcije je bil zbrati mladinske enote, ki nosijo imena nekdanjih odredov. Komisar loške enote je mladincem predal prapor, ki je bil narejen na novo, vendar podoben shranjenemu originalu partizanskega odreda. Borce tega odreda so mladinci povabili tudi na ta pohod. Ko je bila v Cerknem proslava tridesetletnice sklepa o priključitvi Primorske k matični domovini, so se v kraj proslave odpravili tudi mladi iz Loke. S seboj so vzeli prapor in ga prinesli na cilj, čeprav je vso pot deževalo.
Vsako leto januarja je prire- ' ditev ,,Po stezah partizanske Jelovice11. Posvečena je legendarni bitki med partizani in Nemci, ki je bila pred dvaintridesetimi leti v Dražgošah. Takoj po vojni so v spomin na ta dogodek pripravljali partizanske mitinge; kasneje se je prireditev spremenila v široko športno spominsko manifestacijo, ki se je udeležujejo tekmovalci vseh starosti.
Pomerijo se v sankanju, smučarskih tekih, veleslalomu, v skokih na smučeh, pa v biatlonu in v nočnem slalomu. V patrol-nem tekmovanju se posebej merijo ekipe JLA, partizanskih enot in milice, športne in družbene organizacije ter republiške reprezentance. Tekmovanja so v šestih krajih. Prireditev je vsako leto dobro pripravljena, žal pa je med organizatorji premalo mladine. Lani so v Dražgošah prav zaradi tega ustanovili mladinski aktiv.
Komisija za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci Škofja Loka razmišlja, da bi ustanovili posebna središča, v katerih se bo zbirala vsa mladina in. si izmenjavala izkušnje. Tako bodo člani specializiranih organizacij seznanjah druge s spretnostmi, ki jih obvladajo ali se jih uče, vsi pa se bodo ob strokovnem usmerjanju družbe-no-politično izobraževali. V teh središčih bo konferenca ustanovila enoto, ki se bo v vsakem trenutku sposobna v najkrajšem času zbrati in upreti morebitnemu sovražniku. Za drugo mladino bodo pripravili načrt za hitro mobilizacijo. Poudariti pa moramo, da nobena od teh oblik ne predstavlja vojaštva — gre le za uvajanje mladih ljudi v pripravljenost.
ČE SE TABORNIŠKE IN VOJAŠKE VEŠČINE ZDRUŽIJO ...
Zelo tesno sodelujejo z JLA loški taborniki. Vojaki jim tako zaupajo, da jim posojajo celo prenosne radijske oddajnike in sprejemnike brez spremstva svojega tehničnega osebja. Taborniki organizirajo tudi razna orientacijska tekmovanja. Na zadnjem tekmovanju, ki je zajelo tabornike raznih krajev Slovenije, je bilo nekaj več kot sto udeležencev. Med njimi so bili tudi vojaki, ki so skrbeli za prehrano in celo za zabavo. Pohod je trajal tri dni, zmagovalci pa
so šli na zvezno orientacijsko j tekmovanje k Sutjeski.	r
Zanimivo je tudi zimsko orientacijsko tekmovanje, ki postaja že tradicionalno. Tabor- l niki iz raznih krajev Slovenije * se odpravijo na 7 km dolgo ne- ( znano pot. Ločani so zmagali 2 trikrat zapored. Tako je postal < pokal njihova trajna last — po- 1 delila gaje občinska konferenca ZM v Škofji Loki. Letošnje merjenje sil je že četrto po 1 vrsti. V igri „Skrij — poišči11 se taborniki prav tako orientirajo v prostoru. Razdeljeni so v dve skupini. Prva postavlja čim bolj skrite bivake, druga pa jih mora naslednji dan poiskati. Pri tem si pomagajo s specialkami, v katerih so označeni štirje kvadratni kilometri (območje, na katerem so skriti bivaki). Za iskanje je osem ur časa. Posebej pri- 1 pravljajo zimsko bivakiranje. Letos ga bodo organizirah tretjič. Na Sorški planini ali nekje na območju Blegoša si bodo . postavih snežne bivake; v njih bodo tudi spali. V preteklih dveh letih so bili na Starem vrhu oziroma pod Bogatinom, i
i
Ker so veščine, ki jih tabor- r niki obvladajo, zelo primerne za i vojaške namene, zapišimo še to, ; da se loški člani te organizacije / vsakokrat v prvomajskih dneh i odpravijo v neznano — z radij- i skimi oddajniki in sprejemniki. < Skupine z radijskimi zvezami < ugotavljajo, kje so in ah se pra- i vilno gibljejo. Ob večerih se 1 morajo vsi sestati na enem mestu.
Vsako leto 22. decembra obi- * ščejo škofjeloški taborniki na povabilo predstavnikov armade ; vojašnico. Tam praznujejo z vo- ( jaki, se pomerijo z njimi v raz- j nih športih in si ogledajo ( orožje.
J 1
K i
Tako je torej v Školji Loki, ( In kako je drugod? Pogledali ] bomo in poskusili čim bolj na- ] tančno zapisati.	, i
J. H.
Šola in njeni ljudje
Kdor zadnje čase potuje skozi kozjansko vasico Lesično Pri Kozjem, lahko marsikaj vidi. Že s ceste opazi mrzlično vrvenje okoli še ne tako stare osnovne šole Narodni heroj Tončka Čeč. Če pa stopi malo bliže, nui bodo z veseljem povedali, da čisto sami pripravljajo teren za svoje športno igrišče. Prav-taprav za več igrišč: za roko-n}et, kolesarsko stezo in košarko. Tik pod gozdom, na zemljišču posestnika Rebrnika lahko vidi trop mladih ljudi, ki grebejo v rušo in jo spravljajo na kup. Tam želijo zgraditi novo 17-metrsko smučarsko skakalnico. Če se jim bo to posrečilo, bo drugo leto na vrsti še večja, takšna, ki jih bo „me-tala“ še več metrov v zrak. Odločitev ni bila rojena čez noč: tovrstni šport je na tem predelu Kozjanskega pravzaprav že kar tradicionalen, le zadnja leta so se mu nekoliko izneverili Popotnik se torej lahko prepriča, da so tudi najmlajši občani, ki žive okoli osnovne šole in v krajevni skupnosti Lesično, pridni.
ŠOLA NAJ BO VEČ KOT ŠOLA
Vrvenje okoli šole v Lesičnem izraža skupno hotenje °bčanov ustvariti svojim otrobom boljši jutrišnji dan. Okoli šole so se v teh dneh zgrnile vse družbenopolitične organizacije, bi jih premore vasica, vsi šolniki to slednjič celotna krajevna skupnost. Vzrok za pridno delo je pravzaprav asfaltiranje ceste Lesično- Virštanj. Ko bodo začeli oblagati cestišče, bodo toarljivi otroci skupaj s svojimi učitelji in učiteljicami poprosili cestno podjetje, naj pomisli todi nanje. To so že obljubili
Takšne stvari se seveda ne delajo zastonj, zahtevajo denar. Kje torej dobiti denar, raz-toišljajo ljudje v Lesičnem.
Ravnateljica šole Celca Če-Pinova to ve. Pravijo, da če kdo nebaj hoče, to tudi naredi Gele a Čepinova to hoče čisto zares, z vsem kolektivom. Med drugim nam je povedala tudi tole:
„ Kolektiv naše šole si je zadal pomembno nalogo, da poživi sodelovanje s krajevnimi dejavniki Vemo tudi, da to ne bo lahko, da so potrebna igrišča, prostori, da je edino tako mogoče obdržati ljudi doma Športni objekti so le del naših želja, uporabljali pa jih bodo lahko vsi Naša šola je v tem trenutku edina v občini, ki ima travnata igrišča Otroci dosegajo na temovanjih dobre rezultate, a še kljub temu slabše kot otroci drugih šol, ki trenirajo v telovadnicah. Recite temu kakorkoli, jaz pravim da je tudi to socialno razlikovanje. “
Veliko razumevanje za ravnateljičine načrte, za načrte vsega učiteljskega kolektiva, je pokazala tudi krajevna skupnost, vsi občani Njihova pripravljenost se je pokazala na roditeljskih sestankih, na sestankih krajevne skupnosti Pomagali pa niso le z besedami, temveč tudi z dejanji: prav te dni yozijo pesek, kopljejo na igriščih in opravljajo druga dela. Nekateri so prispevali denar. Razumevanja v Lesičnem torej ne manjka. Pri tem je treba poudariti, da gre za nerazvito območje, za vsem znano Kozjansko.
Vse to pa še vedno ni dovolj. To ve tudi ravna teljica
..Igrišče bo veliko 1300 kvad. metrov, predračunska vrednost je 41 starih milijonov. Od tega moramo sami zbrati 12 milijonov: 7 za asfalt in 5 za strojna dela Ostalo, 29 milijonov - za zemeljska dela bomo zbrali sami ali pa bomo pomagali delati. Pomagali sta nam še dve sosednji krajevni skupnosti: Zagorje in Prevorje. “
KAKO MISLI UČITELJ ANDREJ KOLAR?
Na šoli je le kratek čas. Te dni ne ve, kje se ga glava drži. Dela je na pretek Moral bi imeti krila, pravi. Potem -bi lahko poletel od športnih igrišč do smučarske skakalnice, od tam do šole, od šole do ljudi, ki jim delajo cesto, od teh do avtoprevoznikov in tako naprej. Kril nima, zato ureja stvari, kot ve
in zna. Pomaga mu kolektiv. Čas je prehud tiran.
„Naše šolsko športno društvo je zelo aktivno. Cel kup sekcij imamo. Lani, na primer, smo organizirali sankaško tekmovanje v počastitev pohoda legendarne XIV. udarne divizije. Tudi letos ga bomo. Postati mora tradicionalno.' Druga stvar je skakalnica. Načrte nam je naredil Alojz Jevšenak iz Velenja, zemljo nam je brezplačno odstopil domačin Rebmik Tudi tukaj pomagajo občani, največ pa šolarji. Na vseh objektih je bilo dosedaj oprav-
Žilica nam ni dala miru, da se ne bi pogovorili še z občanu Vsi pozdravljajo akcijo in ne samo to: navdušeni so. „Če je treba kaj pomagati, samo povejte, pridemo," pravijo. Tu in tam še kdo pristavi: „Tudi kakšen dinar bom še dal, saj gre za naše otroke. “
Le to vedo v Lesičnem, da jih čas ne sme prehiteti Kmalu bodo povezani s svetom. In šola končno ni samo za poučevanje, je še veliko več: središče slehernega manjšega kraja, vsi ra-
Lopate in krampi pojo, zgrajeno bo igrišče. - Foto: M. Strašek
Andrej Kolar
ljenih okoli sedemsto prostovoljnih ur, izkazali pa so se tudi moji kolegi in kolegice. Rezultat: udarniški dan je bil uspešen. “
Celca Kovačič
čunajo nanjo, prihajajo k njej po pomoč in ji pomagajo.
MILENKO STRAŠEK
■ ■
llgjovni čas
VPRAŠANJE: Sem
Šo/a ■ n‘žie8a razreda o a, e imam majhnega < .^Podružnični šoli bo : z’lca na porodniški i Dri* 1726 ravnateljica šo da bom morala p leno dei0 M ■ delovni
den J,ako 48 učnih “r
ohv„ 2 le tok zakon, k to riZ^Va^ d* moram p odatno obremenitev
10 DGOVOR: Učiteljeva d ten Zveznost znaša 42 i jte-ens^°- V ta delovni čas i J® poučevanje, priprav ^'^izobraževalno in drug ;7 ?’ k* je v zvezi z vzgojm 0„ Sevalno dejavnost: ^ovne šole. Zakon vas tor (e r6.1®®3 popolnoma ščiti, i del™ mater> temveč tudi ki lovnih83 človelcai katerega d iziem ne 51116 biti, razen
urSskSmerih’daijšikot4
Problem odsotnosti zaradi porodniškega dopusta bo morala šola rešiti dmgače, saj je v takih primerih mogoče skleniti razmetje za določen čas, to je do vrnitve tovarišice s porodniškega dopusta. — T. Š.
Združitev
oddelkov
VPRAŠANJE: Sem strokovna učiteljica telesne vzgoje. Med kolegovo odsotnostjo sem poučevala združene razrede. Pri obračunu osebnega dohodka pa sem ugotovila, da pravilnik šole priznava poseben dodatek za združevanje oddelkov za vse predmete razen za telesno vzgojo. Ali sem upravičena zahtevati razliko? - M. Z.
ODGOVOR: Menimo, da gre za neupravičeno neupoštevanje telesne vzgoje nasproti drugim predmetom kot tudi za neenako vrednotenje dela, ki zahteva iste sposobnosti in strokovnosti. Samoupravni spo-
razum o delitvi osebnih dohodkov žal glede tega ne določa ničesar. Na njegova določila se torej ne morete opreti. Zato vam svetujemo, da zahtevate dopolnitev ali spremembo pravilnika o dehtvi osebnega dohodka in enaka merila za vrednotenje telesne vzgoje glede na druge predmete. Pogoj za pridobitev dodatka je torej sprememba pravilnika, ki ga lahko spodbijate tudi iz razlogov neusklajenosti z ustavo. — T. Š.
Učiteljeva obveznost_________________
VPRAŠANJE: Imam visokošolsko izobrazbo. Ker nimam strokovnega izpita, mi odtegujejo 47,3 točke. Nimam raz-redništva, zato imam manjšo plačo kot učitelj s srednješolsko izobrazbo in petletno delovno dobo. Ali mi je šola upravičeno povišala učno obveznost na 22 ur tedensko in me s tem prikrajšala za osem honorarnih ur mesečno? - S. M.
ODGOVOR: Delavcem brez strokovnega izpita se kalkula-tivni osebni dohodek, izračunan po 8. členu samoupravnega sporazuma, zmanjša za 10 %. Učno obveznost učiteljev določa zakon o osnovni šoli. Tako znaša obveznost učiteljev za razredni pouk toliko učnih ur, kolikor jih določa predmetnik, vendar ne več kot 24 učnih ur tedensko. Učn£ obveznost učiteljev za predmetni pouk je torej 22 ur tedensko. Če organizacija vzgoj-no-izobraževalnega dela tako zahteva, lahko svet osnovne šole poveča ali zmanjša posameznim učiteljem za predmetni pouk učno obveznost za največ dve uri tedensko. Učna obveznost 22 ur tedensko je torej v vsakem primeru v skladu z zakonom. Razlog, da imate vi kot začetnik z visokošolsko izobrazbo pravzaprav enak dohodek kot učitelj s srednjo izobrazbo, je v tem, da imajo prosvetni delavci z več kot 5 let delovnih izkušenj poseben dodatek na delovno dobo, ki vam ne pripada, ker še nimate delovnih izkušenj.
Foto: R. Ranfl
VZGOJA,VARSTVO
Moja mala uganka
V začetku šolskega leta sem dobila v svojo skupino dva novinca - dečka. Z Alešem ni bilo težav, hitro se je vživel v skupino^ Milan pa se je bolj počasi prilagajal na kolektivno življenje — in včasih celo neobičajno. Postal je moja mala uganka, ki sem jo želela čimprej razvozlati.
Njegova mati nam je že prvi dan povedala, da Milan vsak dan po kosilu bruha in da je tako že od prvih korakov naprej. Prešel je že v obdobje prvih dni, ko novinčki v vrtcu predvsem opazujejo. Pričel se je že igrati z otroki in sodelovati pri zaposlitvah. Toda pri nekaterih zaposlitvah se je umaknil. Nekateri novinčki najprej sodelujejo pri pravljicah, drugi pri telovadbi, tretji pa pokažejo za; vse zaposlitve enako zanimanje. Milan samo nekaterih zaposlitev ni maral. Opazila sem, da je bil do otrok v skupini precej grob. Če se je le nadejal, da ga ne opazujem, je svojega soseda boksnil ali pa odrinil z vsem telesom.
Hotela sem ga bolje spoznati. Motile so me neprijetnosti, s katerimi nas je vznemirjal po kosilu, motile so me njegove grobosti in odklanjanje nekaterih zaposlitev. Iskala sem skupni imenovalec zaposlitev, Id jih ni maral. Potem sem nekega dne pri kosilu opazila, da je imel žlico naslonjeno na levi rob krožnika. Videl je, da ga gledam: prijel je žlico v desno roko in jedel naprej. Čez nekaj dni sem otrokom k uri individualnih zaposlitev prinesla prenosno tablo in barvne krede. Milan je sicer pogosto odklanjal likovne zaposlitve, toda tisto jutro se je le približal tabli. Deklice so me poklicale v kotiček, kjer so „spekle“ pecivo. Povabile so me, naj poskusim in povem, ali so „spekle“ okusno. Ko sem ponovno prišla k tabli, sem opazila na njej nekaj čačk. Milan me je zagledal in odložil kredo. Povabila sem ga na „sprehod“ po tabli. Rekla sem mu, da lahko riše tudi z obema rokama, če želi. Prijel je dve kredi. Po nekaj potezah sem ugotovila, da so sledi krede, ki jo je držal v levi roki, malo bolj trdne, ravne in pogumneje začrtane kot sledi, ki jih je puščala kreda v njegovi desnici. Kaj pa, če je otrok levičen? sem se vprašala. Toda vsa opravila, ki so zahtevala spretnost desne roke, je dobro opravljal. Spomnila sem se na žlico, naslonjeno na levi rob krožnika. V skupini sem imela levično deklico, ki je jedilni pribor odlagala na levo stran krožnika.
Milan se je kmalu preusmeril: začel je graditi hišice iz kock in tako ga nisem mogla več opazovati. Kadar smo risali, je držal pisalo v desnici. Njegovi izdelki so dokazovali fazo njegovega likovnega razvoja: bila je na stopnji upodabljanja glavo-nožca. Zaostanek v razvoju petletnega otroka!
Pri kosilu sem rekla otrokom, da jih bom preizkusila, če vedo, katera roka je leva in katera desna, poizkusite zajeti juho z žlico v desni roki! Dobro, Sedaj pa še z žlico v levi roki! Rada bi videla, kako ste
spretni! Pojejte nekaj žlic juhe z levo roko!“ Moje opazovanje je bilo namenjeno Milanu, ki pa ni smel vedeti, da preizkušam spretnost njegovih rok. Prijel je žlico z levo roko prav tako spretno kot z desno. Drugim otrokom se je juha polivala iz žlic, on pa jo je prinesel z levico k ustom bolj polno žlico kot z desnico. Le dvoje je bilo mogoče: da ima otrok obe roki enako spretni ali pa je levičar, ki so ga „preusmeijali“.
Po roditeljskem sestanku me je Milanova mama počakala. Vprašala sem jo, če je doma opazila, da opravlja otrok nekatera opravila z levo roko. Odgovorila je, da so že zelo zgodaj opazili, da raje dela z levo roko, vendar pa so dosledno zahtevali, naj uporablja desno. Prosila sem jo, naj pelje otroka v vzgojno posvetovalnico in se posvetuje s strokovnjaki. Menila sem, da je bolje, če ji povedo tam, da je otrok levičen. Zvedela bo tudi, kakšno napako sta naredila z možem, ko sta otroka nasilno usmerjala k delu z desnico. Kmalu mi je mati sporočila, kaj so v posvetovalnici ugotovili: otrok je levičen. Dali so ji tudi napotke, kako naj z njim ravna. Potem sem se pogovorila z Milanom. Rekla sem mu, naj riše, je in opravlja opravila s tisto roko, s katero laže dela. Če želi risati z levo, naj riše z levo, tudi je naj tako, saj mene to prav nič ne moti. Morala sem mu pokazati, da želim, da bi bil bolj sproščen.
Milan po kosilu ni bruhal.
Kako pa je bilo vsa leta prej? Mama ga je silila, da je počel zanj nemogoče. Pisal naj bi z desno roko, možganski center za motoriko pa je imel na desni strani. Zaradi mamine vztrajnosti je poizkušal doseči nekaj, za kar njegov organizem ni bU sposoben. Ni mu dovolil razvijati sposobnosti tam, kje je imel vse možnosti za dober razvoj. Uprl se je, moral je pokazati, da ga silijo vsak dan v nekaj, kar ni sprejemljivo; zato je bruhal. Saj je šlo, njegova desnica je postda bolj spretna, toda ne tako kot levica. Koliko moči je moral porabiti za to, koliko nesmiselnih naporov, ki so zavirali njegov razvoj na drugih področjih. Lahko bi se sproščeno razvijal, dobro razvil spretnost leve roke in ob tem dosegel lepe uspehe. Z levico bi lahko narisal čudovito mamo, sicer s predolgimi nogami in okornimi prsti na rokah, z velikimi gumbi, z rožicami na bluzi in s travo okoli njenih nog. Tako pa riše glavonožca in ga je sram risati, ker znajo drugi veliko bolje. In skupni imenovalec zaposlitev, Id jih je odklanjal? Našla sem ga že pred pogovorom z Milanovo mamo: vse zaposlitve, pri katerih bi moral pokazati ročne spretnosti. Sedaj je Milan že bolj sproščen in med otroki tudi bolj priljubljen. Še kdaj koga porine in udari. Po kosilu z njim ni več težav. Mama ga je pohvalila, da je bolj ubogljiv. Hudo je, če te silijo v to, česar ne zmoreš.
ZMAGA GLOGOVAC
Nova vsebina razprave in sklepov Srečanje mladih slovenskih lutkarjev
V soboto, 12. januarja so zborovali prosvetni delavci občine Krško
Tudi v Krškem so se odločili za ustanovitev osnovnih sindikalnih organizacij po šolah in konference prosvetnih delavcev po delegatskem sistemu. Po odličnem predavanju prof. Veljka Trohe o lepem in estetski vzgoji na šolah, so nastopili prvaki ljubljanske Opere. Prvič so podelili za zasluge v šolstvu plaketo dr. Franceta Prešerna. Delo akad. medaljerja Vladimirja Štovička je prejel ravnatelj osnovne šole Leskovec in poslanec republiškega prosvetno-kulturnega zbora Ciril Plut.
Krško je bila ena od redkih slovenskih občin, kjer so bili delavci, zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, doslej združeni v skupnem sindikatu, Id je štel 256 članov. V času proračunskega financiranja šolstva so se tako čutili politično močnejši in so dosegli tudi pomembne uspehe. Poslej bo to nalogo prevzela konferenca prosvetnih delavcev. Tovariš Niko Žibret, dosedanji predsednik skupnega sindikata, je v svojem poročilu pokazal na vse izboljšave, ki jih je bilo v zadnjih štirih letih deležno šolstvo krške občine. Razprava je to njegovo trditev tudi potrdila. V tem času so za investicije v šolstvu dali več kot 2 stari milijardi: novi osnovni šoli v Brestanici se je pridružila sodobna zgradba v Krškem, novo šolo pa bodo kmalu zgradili tudi v Koprivnici. Predšolski otroci so dobili nove vrtce v Senovem, v Krškem in Kostanjevici, graditi pa so pričeli tudi v Brestanici. V Raki, Leskovcu in drugod so dobila šolska poslopja nova pročelja, pa/sod imajo že centralno ogrevanje in parket, kupujejo sodobna učila in opremo, mnoge šole pa imajo tudi svoja športna igrišča. Odkar je bila ustanovljena temeljna izobraževalna skupnost, so se osebni dohodki prosvetnih delavcev precej izboljšali. Družbena pomoč tokrat ni izostala; uspeh je bil
dosežen, pomagale pa so delovne organizacije, republiška izobraževalna skupnost in občani, ki so v Krškem in Koprivnici izglasovali krajevni samoprispevek.
V krški občini na srednjih šolah ne manjka veliko učiteljev — slabše je na podružnicah. Ugodno kadrovsko zasedbo so dosegli s pravilnikom, ki zagotavlja posebne olajšave pri izrednem študiju in daje možnost študijskih dopustov. Vse šole so se do roka tudi konstituirale v OZD in oblikovale samoupravne akte. Delo je bilo naporno, zato pozdravlajo pobudo, da bi prišlo do ustanovitve republiške skupnosti osnovnega šolstva. Ta bi s strokovnimi službami lahko precej pomagala pri podobnih akcijah. V Krškem namreč ugotavljajo, da imajo sedanji samoupravni sporazumi še precej pomanjkljivosti: vzgojiteljice s končano srednjo šolo niso izenačene z učitelji, izkušnje po 25 letih poučevanja niso posebej nagrajene, minulo delo ni ovrednoteno, osebni dohodki se dodeljujejo vse preveč linearno ipd. Zato pozdravljajo prizadevanja slovenskega izvršnega sveta, naj bi se faktor stimulacije obračunaval po trimesečjih. Nekatere omenjene težave so kljub temu že sami reševali:
V. P.
DIJAŠKI DOM MAJDE ŠILC Novo mesto, Kristanova 60
razpisuje delovni mesti
2 vzgojiteljev
—	z višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri — za nedoločen čas
—	ali s srednjo izobrazbo pedagoške smeri — za določen čas. Nastop službe je mogoč takoj. Za enega vzgojitelja je na voljo garsonjera v domu.
Razpis velja do zasedbe obeh delovnih mest.
Naročnikom Prosvetnega delavca
Prvi letošnji številki PD smo priložili položnice. Zato prosimo predvsem naročnike, ki kljub stalnim pozivom v PD in kljub opominom še vedno niso poravnali naročnine za lansko in predlansko leto, naj to čimprej store.
Konec decembra 1973 so nam neredni naročniki dolgovali 7,500.000 SD, kar je velika vsota za naše razmere. Obžalujemo, da tolikšno število prosvetnih delavcev redno prejema naše glasilo, pa se ne spomnijo na svoje obveznosti do njega; s tem nam povzročajo velike finančne težave, saj je naročnina eden naših poglavitnih dohodkov, s katerim plačujemo stroške za tiskanje, ekspedit in poštni pavšal. Nekateri naročniki, npr. v Gorišnici, Podgradu in drugod niso poravnali naročnine niti še za leto 1971.
Prvo letošnjo številko smo poslali vsem naročnikom, drago številko pa bomo poslali samo tistim, ki bodo naročnino za pretekli dVe leti poravnali. Neredne naročnike bomo črtali, naročnino od njih pa izteijali.
Hkrati prosimo naročnike, naj čimprej poravnajo tudi naročnino za to leto v znesku 30 N din, ker nam je denar na začetku leta najbolj potreben.
Uprava in uredništvo PD
Obvestilo
Občinska Zveza prijateljev mladine Novo mesto in Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Novo mesto razpisujeta
pod pokroviteljstvom občinske skupščine Novo mesto IV. REPUBLIŠKO SREČANJE PIONIRJEV LUTKOVNIH SKUPIN
Srečanje bo 12., 13. in 14. aprila 1974, pričelo pa se bo v petek 12. aprila ob 8. uri v avli osnovne šole Grm v Novem mestu — po programu Jugoslovanskih pionirskih iger 1973 — 1974 „Lepota v ustvarjanju in radost v odkrivanju".
1.	Prijavijo se lahko lutkovne skupine pionirskih odredov. Če je v občini več lutkovnih skupin, naj občinska ZPM izbere in prijavi eno z najboljšimi uspehi.
2.	Lutkovne skupine bodo na republiškem srečanju sodelovale s predstavami (do 30 minut) ali s kombiniranim programom (več krajših predstav) enake časovne dolžine. Lahko nastopijo z ročnimi in drugimi lutkovnimi tehnikami.
3.	Prijave sprejema občinska Zveza prijateljev mladine Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30, do 10. marca 1974.
V prijavi je treba navesti:
a)	ime skupine z natančnim naslovom, ime mentoija in poimenski seznam nastopajočih,
b)	naslov igrice, ime avtorja in čas trajanja igrice.
4.	Strokovna žirija bo obiskala prijavljene skupine mladih lutkarjev v času od 15. do 28. marca 1974 in si ogledala njihove uprizoritve ali vaje ter jim strokovno pomagala, če bo potrebno. Ob tej priložnosti bo sestavila izbor skupin za republiško srečanje. Občine, ki so najbolj oddaljene od Novega mesta (Lendava, Murska Sobota, Radgona, Ljutomer in Ormož) ter (Piran, Izola, Koper), naj se dogovorijo za takšen razpored uprizoritev, da jih bo žirija obiskala v enem ali dveh zaporednih dneh.
5.	ZPM občine Novo mesto bo do 2. aprila 1974 obvestila skupine, ki jih bo žirija izbrala na IV. srečanje mladih slovenskih lutkarjev v Novem mestu.
Strokovna žirija bo ocenjevala vse predstave na IV. republiškem srečanju v Novem mestu.
Po predstavah bo pogovor z nastopajočimi.
Organiziran bo tudi strokovni posvet z mentorji, ki vodijo lutkovne skupine pionirjev. Tega posveta se bodo lahko udeležili vsi, ki imajo veselje do dela z lutkovnimi skupinami.
Za udeležbo na IV. srečanju mladih slovenskih lutkarjev bodo vse skupine prejele posebna priznanja.
Skupine mladih lutkarjev — udeležencev na IV. republiškem srečanju naj bi v prostem času priredile posebne predstave za pionirje novomeške občine; vabijo jih naši pionirji in jih prosijo, naj jim sporočijo, če so pripravljeni sodelovati.
Mladim lutkarjem - udeležencem tega srečanja bo organizator zagotovil prenočišča in prehrano.
Spremljevalci naj s prijavo sporočijo, če želijo rezervacijo prenočišča.
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE, Videm 35
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja zemljepisa in zgodovine za predmetno stopnjo za nedoločen čas.
Pogoji: PRU
Z Ljubljano so ugodne prometne zveze s šolskim avtobusom. Pouk samo dopoldne. Nastop službe 1. 2. 1974.
Svet
OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR VRHNIKA
razpisuje za določen čas delovna mesta:
-	učitelja za 3. razred od 15. marca
-	učitelja za 2. razred od 10. aprila
Obe mesti sta na centralni šoli na Vrhniki, nadomeščanje v času porodniškega dopusta; za eno od teh dveh mest je mogoče nastopiti delo s 1. februarjem - poučevanje v mali šoli;
-	učitelja za 3. razred na podružnični šoli Log pri Brezovici od 1. februarja do konca šolskega leta.
Za vsa tri delovna mesta je potrebno znanje MOM. z Svet bo sprejemal prijave 15 dni po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA
SIMON GREGORČIČ KOBARID
razpisuje prosto delovno mesto
predmetnega učitelja za zgodovino in zemljepis za nedoločen čas.
Na voljo je samsko stanovanje.	^—
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni.
Svet
OSNOVNE ŠOLE PETER ŠPRAJC-JUR ŽALEC
razpisuje delovno mesto razrednega učitelja
od 1. februarja 1974 dalje za določen čas.
Pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani obvešča, da je publikacija HIPOTETIČNE MINIMALNE UČNE NORME ZA OSNOVNO ŠOLO razprodana. Predvidoma bomo izdali že konec leta Verificirane minimalne učne norme za osnovno šolo od L do IV. razreda.
prosvetni delavec

List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor,
odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VTI.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in drage ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643.
GIMNAZIJA „FRAN MIKLOŠIČ"
LJUTOMER
razpisuje prosto delovno mesto profesorja ali predmetnega učitelja za matematiko in fiziko. Delovno mesto je za nedoločen čas.
Nastop službe takoj ali s 1. II. 1974.
Rok za vložitev prijave je 7 dni po objavi v Prosvetnem delavcu.
GOSTINSKA ŠOLA CELJE
razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za italijanski in nemški jezik, P Stanovanja ni.

Z N VSEH %
VETROV*
*
%
ADIJO, ŠTORKLJA je simpatičen družbenokritičen in vzgojen film — predvsem za odrasle. Režiser Manuel Sumers je z veliko duha, z izoblikovanim odnosom do pomanjkljive spolne vzgoje in vzgoje nasploh ter z izredno občutljivostjo ustvaril film, ki nas zadovoljuje po idejni in realizatorski plati. Prijetno presenečenje ob španskem filmu. — mb
PREPOVEDANE STRASTI je film Giuseppa de Santisa, ki je ustvaril obrtniško dokaj uspešen film. Ponavljajoč že obrabljeno tezo o pokvarjenosti bogatih, o dvoličnosti duhovščine in težki usodi brezpravnih pa se ni uvrstil med svoje sonarodnjake in sodobnike, ki izražajo družbeno in moralno zavzetost veliko bolj prizadeto in samoniklo. — mb
HAMMERSMITH JE POBEGNIL je film zvenečih imen: Peter Ustinov je režiser, Richard Burton in Elisabeth Taylor pa sta nosilca glavnih vlog. Film je pravzaprav moderna različica Fausta. Je zanimiv, predvsem po igralski plati, manj po režijski. — mb
DETEKTIV KLUTE je fantastična zmes napetosti (skorajda hičkokovske) in nežne erotike. Zločin in iskanje zločina posegata v družbeno plat in kažeta nekatere družbene deformacije. Erotika v filmu je optimističen, z grenkim navdihom pobarvan spev človekovi potrebi po ljubezni. Na srečo brez melodramatskih zapletov. Enako kot je storil re-
žiser Alan Pekula že v filmu Napadalno dekle. — mb
CATLOW je tretjerazredni westem z Yul Braneijem v glavni vlogi. Ob njem igra še Daliab Lawi. Zgodba je sestavljena iz mnogih za lase privlečenih akcij, brez repa in glave. - mm SEX - SHOP komedija na račun seksa; zrežiral jo je Claude Berry. Ko lastnik nedonosne knjigarne preuredi svoj lokal v sex-shop, mu posel zacveti. Toda sedaj bi se moral tudi sam vključiti v seksualno revolucijo in spremeniti svojo miselnost; to pa mu nikakor ne gre od rok. Je tipičen družinski oče in posestniški mož, zato ga vidimo v raznih smešnih situacijah. Tudi ženo sili, naj bi postala bolj „svobodnega mišljenja"; ko ga ta uboga, je neznansko ljubosumen. Režiser film duhovito konča; ob koncu se lahko nad marsičem zamislimo. — mm KLIC DIVJINE je franco-sko-nemško-italijansko-španska koprodukcija. Bo že držalo: čim več je koproducentov, tem slabši je film. Film bi bil lahko dobro delo o zvestem psu, ki je moral marsikaj prestati, dokler ni postal vodja volkov, toda to bi bilo premalo komercialno-Zato so dodali kopače zlata, med katerimi je glavni možati Charles-Heston pa lepo lastnico salona, ki jo igra Michele Mer-cier. Tako kot je razkazovala svoje telo kot Angelika, ga razkazuje tudi tokrat. V filmu ne manjka pretepov in poceni skonstruiranih ,,nape tih" situacij. - mm
kinematografi prikazujejo * V
MATEMATIČNA GIMNAZIJA V PRIŠTINI
Pokrajinska skupnost za izobraževanje SAP Kosovo v Prištini je izdala odločbo o ustanovitvi matematične gimnazije. Nova šola, ki jo financira pokrajinska skupnost izobraževanje, je začela delati z letošnjim šolskim letom. Delala bo po učnem načrtu in predmetniku, ki ju je odobril prosvetni svet SR Srbije.
ŠE ENA
NOVA OBVEZNOST ZA UČITELJE:
DELO Z OBOLELIMI OTROKI
Po odloku občinskega oddelka za narodno izobraževanje morajo sovjetske šole organizirati individualni pouk za tiste otroke, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo obiskovati osemletne šole (ki so dalj časa kronično bolni, imajo posledice paralize ipd.)
Za delo s takimi učenci prejemajo učitelji, ki poučujejo učence od 1. do 4. razreda, 4 ure nadomestila tedensko, tisti) ki poučujejo od 5. do 8. razreda, po 6 ur nadomestila.
BOLJŠI
UČITELJSKI KOLEKTIVI POMAGAJO SLABŠIM
Večina ukrajinskih učenci ki konča osmi razred splošno izobraževalne šole, nadaljuje šolanje v višjih razredih srednjo šole. Srednjo šolo uspešno konča 89,4 % vpisanih učencev. Del učencev, posebno v kiroV-skem, nikolajevskem, poltav-skem in viniškem obmoČj» sploh ne obiskuje srednje šole-Velik osip je tudi v večernil1 šolah. V nekaterih območjih ^ doneckem, karkovskem, ode-škem in kirskem, je preneha* obiskovati 9. in 10. razred vsak četrti mladi delavec.
V prosvetnem ministrstvo USSR so razčlenjevah vzroke teh pojavov in proučevali ukrepe, ki naj bi pripomogli k rednemu obiskovanju šol in izbolj' šanju kakovosti pouka in učenja. Predsednik sindikata delavcev te republike M. P. Ševčenko je na sestanku kolegija predlagal, naj boljši učiteljski kolektivi prevzamejo patronat nad slabšimi in jim tako pomagajo-Zahteval je tudi, daje treba bolj poskrbeti za življenjske razmer6 učiteljev; 30.000 učiteljev na vasi še vedno stanuje pri privatnikih.