Poštnina plačana v gotovin? Leto IX, Si. 60 Ljubljana, sobota 10. marca 1928 Cena 2 Din mm ob 4. nrtraj. Stane mesečno Din ij-—; u sematro Din 4804, ponoči tudi it. «>34. Rokopisi so no vračajo. Uprsvotttvo* Ljubljana, to. s«* — Telefon to. 103^ ______U Ljubljana, Prešernova ulica to. 4. — Teletoa to. 149« Dnevnik za^gospodarsivo, prosveto in politiko Podnritnid: Maribor, Alekn to. 13 — Celic, Aleksandrova cesta KaCaa pri poitam cek. zavoda: Ltob. lana to. u.8«s • Praha čisto 7&.i8a. W»en, Nr. nj.141. Ljubljana, 9. marca. V septembru lanskega leta je zavladalo v Bukarešti veliko zmagoslavje, ko so prišla iz Ženeve poročila o odločitvi sveta Društva narodov v zadevi rumunsko - madžarskega spora zaradi odškodnine optantom. Danes prihajajo Iz Ženeve vesti, ki z njimi v Rumuniji niso prav nič zadovoljni; nasprotno, smatrajo novo od'očitev ženevskega sveta za ugoditev madžarskemu stališču. Spor se vrti okrog vprašanja, koliko odškodnino naj dobijo oni madžarski grofi-veleposestniki, ki jih je zadela ru-munska agrarna reforma. Rumunija se je postavila na stališče, da jim gre prav tolika odškodnina kot onim razlaščenim veleposestnikom, ki so rumunske narodnosti; Madžarska pa zahteva, naj ščitijo razlaščene madžarske optante posebne določbe, kakor jih vsebuje mirovna pogodba za optante. Agrarna reforma je bila sklenjena kmalu po vojni in vsota, ki se je odmerila madžarskim magnatom, je od takrat izgubila velik del svoje cene spričo devalvacije rumunskega denarja; sedaj zahtevajo Madžari višjo vsoto brez ozira na devalvacijo. Rumunija se temu upira, češ da bi na ta način dobili madžarski optanti innogo več odškodnine nego rumunski državljani, sklicujejo se pri tem, da optanti niso morda prizadeti zaradi tega. ker so optanti, marveč le za to, ker so bili veleposestniki in le prav v toliki ineri kot ostali veleposestniki na primer rumunski državljani. Zanje, odnosno za njihovo odškodnino ne prihajajo tedaj v poštev mirovne določbe glede op-tantskega prava, marveč normalno rumunski državni zakoni. To je jedro spora. V posledicah spora pa se je afera razvila v vprašanje, kdo je kompetenten za razsodišče. Ko se je Madžarska pritožila pri Društvu narodov, je želela, da se spor predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu. Rumunija pa se je temu odločno upirala, ker nikakor ni hotela priznati mednarodnega značaja optantskega konflikta. V septembrskem zasedanju lansko leto je svet Društva narodov odločal o tem sporu, ni pa prišel do definitiv-nega zaključka. Nasvetoval je obema državama, naj se sporazumeta v direktnih pogajanjih, zraven pa je podal smernice za rešitev spora, kakor ga je podala pravna komisija pri Društvu narodov. Te smernice so bile principijelnega pomena. Obsegajo tri velevažne točke, in sicer prvič, da je agrarna reforma notranja zadeva Rumunije, drugič da optanti ne morejo imeti pravice do večje odškodnine nego rumunski državljani in tretjič, da navedena razlastitev veleposestev ne more imeti ničesar skupnega z likvidacijo posestnih in pravnih odnošajev v smislu mirovnih pogodb. Te smernice so pomenile tedaj stvarno ugoditev rumunskemu stališču. Direktna pogajanja niso dovedla do uspeha in sedanje zasedanje sveta je imelo zopet opraviti z optantskim sporom. Po pravici se mora reči, da je odločitev sveta nekoliko presenetila, ker ne reši spora, marveč določa po Cham-berlainovem predlogu, naj izreče razsodbo tročlanska komisija juristov, toda pomnožena še z dvema novima članoma nevtralcema. Madžari smatrajo ta sklep za svojo zmago, češ da je odločitev prešla s tem s političnega področja na juridično, kjer pričakujejo, da bo prodrlo njihovo stališče. Rumuni so ogorčeni in v Bukarešti so zelo nezadovoljni; Titulescu je izjavil, da sprejme sklep sveta samo, 6e se mu da zagotovilo, da se bo razsodiščna petčlanska komisija ravnala po navedenih treh smernicah iz septembra leta 1927., ta pridržek pa je seveda madžarski delegat odklanjal. Spor sicer s tem še ni odločen, vendar se je svet s svojo odločitvijo zares približal madžarskemu stališču. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali se ni madžarska aristokratska gospoda vendarle veselila prezgodaj. Za razširjenje organizacije Društva narodov Ženeva, 9. marca s. Na današnji javni seji je odobril svet zakliuček glede svečanega poziva Braziliji in Španiji ter besedilo obeh pisem, ki sta bili odposlani obema državama v katerih jih ie svet spominial na dragoceno delo, ki sta ga vršili pred izstopom, ter jih pozval, nai zopet vstoDita. Predsednik Urrutia je porabil to priliko, nai bi se tudi vlada Kostarike. ki ne sodeluje, nujno pozvala, da zopet vstopi v Društvo narodov. Nadalie se ie svet bavil z dooisom poljskega zunaniega ministra. V isti zadevi ie pred nekaj dnevi predlaeal tudi Litvinov. naj se Turčija pritegne k pripravljalnemu razorožitvenemu odboru. Svet ie sklenil pristati na poliski predlog: glavni tajnik je dobil nalog, da uvede potrebne korake. Dr. Stresemann ie opozoril, da ie Litvinov prosil za obvestilo o rešitvi niegovega predloga. Predsednik Urrutia ie obliubil. da bo Lit virov o tem obveščen. Ženeva. 9. marca (že) Po poročilu nizozemskega delegata Beeleartsa van Block-landa ie sklenil svet Društva narodov, da se preloži vprašanje litvansko - poljskega spora na junijsko zasedanja* Optantski spor pred Društvom narodov Ugoditev madžarskemu stališču? — Zdi se, da je Chamberlainov predlog spremenil situacijo začasno y škodo Rumunije. — Potrtost y Bukarešti, v Budimpešti pa se smejijo... poskus, da bi preprečil neodvisno razsodiSč-no postopanje in ga zato odklanja. Ženeva, 9. marca. g. Svet Društva narodov je popoldne na javni seji sklenil, da odgodi nadaljnje obravnavanje madžarsko - rumunskega spora na prihodnje zasedanje. Ta sklep predvideva direktna pogajanja med obema strankama in naj bi dal rumunski viadi časa, da zavzame definitivno stališče k današnjemu priporočilu Sveta Društva narodov. Do tega sklepa je prišlo, ko je grof Apponnyi izjavil v imenu svoje vlade, da brezpogojno sprejme Chamberlainov predlog in priporočilo, ki ga je sprejel Svet Društva narodov, dočim je rumunski zunanji minister Titulescu spravljal današnje priporočilo v zvezo s poročilom Sveta iz meseca septembra in zahteval, naj veljajo v njem Vsebovane tri smernice in da morata biti oba nova Člana rumunsko - madžarskega razsodišča vezana na te tri smernice. Če ta pogoj ne bi bil sprejet, mora po nalogu svoje vlade predlog odkloniti. Bukarešta. 9. marca. g. Odločitev Sveta Društva narodov v optantskem vprašanju je izzvala v Bukarešti, kjer jo smatrajo za zmago madžarskega stališča, veliko razočaranje, da celo potrtost. Ko je ministrski predsednik Bratianu na seji senata zvedel za odločitev, je takoj zapustil dvorano ter odšel na posvetovanje k namestniku zunanjega ministra, nakar so bila odposlana izčrpna brzojavna navodila zunanjemu ministru Titulescu. Opozicijonalno časopisje pripravlja proti Titulescu najostrejše napade. Budimpešta. 9 marca. g. Odločitev Sveta Društva narodov je izzvala v političnih krogih veliko veselje. V odločitvi vidijo zmago Madžarske in izjavljajo, da šele sedaj prav razumejo Bethlenov govor. Naziranje političnih krogov se odraža najbolje v uvodniku jutrišnjega se bavi z monoštrsko zadevo in piše med drugim o izjavi zunanjega ministra Titulesca, ki je izjavil: Zasiguran sem, da se bodo tudi med Jugoslavijo in Italijo razvili boljši odnošaji. Mir med tema dvema državama ni samo potreben za splošnost. temveč tudi za obe državi. Minister je dalje izjavil, da je imel minister dr. Marinkovič več razgovorov o dobrem učinku, ki ga je jugoslovenska vlada izzvala s spontano gesto na nadaljnji razvoj italijansko - jugoslovenskih odnošajev *n pristavil, da bi bila ratifikacija nettun-skega pakta najbolj primerna eresta. V splošnem, je rekel Titulescu, je vesel dobrih odnošajev med Italijo in Madžarsko, ker na-pravljajo Madžarsko nasproti Rumuniji manj nevarno. Jasno je, da lahko Madžarska, ki je tesno zvezana z Italijo, s katero smo tudi mi v dobrih odnošajih, zasleduje v Budimpešti samo mirovno posredovalno politiko. Kraljestvo brez kralja Madžarski parlament je sprejel fana in kraljevskih insignij. - Budimpešta, 9. marca s. V poslanski zbornici je min. predsednik grof Bethlen pri razprav' o zakonskem osnutku giede zaščite svetoštefanske krone in prestolnih insignij naglasil, da je poslanska zbornica že 1. 1920 smatrata z3 prvo nalogo, ustvariti zakon za ureditev vseh državnoprav-nih vprašanj. Ta zakon je bil pozneje dopolnjen z novim, ki določa, da Madžarska vzdržuje dedno kraljevsko hišo. Trditve grofa Julija Andrassyja izven parlamenta, da je vlada predložila sedanji predlog, ker se boji, da bi pri svobodni volitvi kralja čuvar krone ne izroči in bi se izvoljeni kralj ne mogel kronati, niso utemeljene. Vlada je predložila ta zakon, ker je treba izročene institucije spraviti v sklad s sedanjimi razmerami. 7bonwca je nato za. konski osnutek sprejela z veliko večino. Pri debati o zakonskem osnutku glede zavarovanja krone in kraljevskih insignij je imej socijalno demokratski poslanec Propp^r senzacijonalen govor, v katerem je med drugim izvajal, da niti iz zakona niti iz motivacije ni mogoče dognati, da bi bile kronske insignije v nevarnosti. Nastane torej vprašanje, ali je z legitimistič-ne strani padla kaka pretnja ali grozi kaka nevarnost. Bolj važno je, da se reši dr-žavnopravna nesigurnost glede državne oblike. Cas bi že bil, da o tem vprašanju odloča narod. Po zakonu iz leta 1918 je Madžarska ljudska republika po zakonu iz leta 1920 pa kraljestvo brez kralja. V resnic; obstoja državnopravna nesigur-nost, ker sta oba zakona priznana. Predsednik je pozval govornika zaradi te izjave k redu in ga prosil, da ostane pri predmetu. Poslanec Propper: »Kar govorim, je zakon o zaščiti krone sv. Šte-Pravilna socij ali stična kritika s predmetom v najtesnejši zvezi.« Predsednik: »Vprašanje državne oblike ni aktualno ln tudi ni nikdar bilo!« Poslanec Propper: »Ni mogoče, da bi se moglo o zgodovinskih dogodkih po takih izjavah reči, da se niso nikdar zgodili. Vprašanje državne oblike sploh še ni razčiščeno.« Govornik je izjavil končno med splošnim razburjenjem, da je treba dati propagandi o državni obliki prosto pot, da se lahko razvije tud; propaganda za republikansko državno obliko. Naš dolg Ameriki VPashington, 9. marca. g. Finančni od. bor senata je odobril pogodbo o dolgovih z Jugoslavijo, v kateri so določeni jugo* slovenski dolgovi z 68 milijoni dolarjev. Naš novi poslanik na Dunaju Dunaj, 9. marca. s. Novi jugoslovenski poslanik Jeftič ie danes prispel semkaj in prevzel poslaniške posle. Titulescu obišče Berlin Bukarešta. 9. marca g. Po zaključku zasedanja sveta Društva narodov bo odpotoval zunanii minister Titulescu v Berlin, da se posvetuje z nemško vlado o rešitvi raznih nerešenih vprašani. Istočasno bo potoval v Berlin tudi bivši finančni minister La-pedatu. Vi ie v Averescnvi vladi vod;l poga-iania z Nemčiio. Te dni biva v Parizu ru-munska komisiia za rešitev raznih finančnih vprašanj, ki bo naibrže pri tei priliki tudi potovala v Berlin. Italija sega po naši Dalmaciji Sistematična fašistična akcija za osvojitev jugoslovenske Dalmacije. — Žalostna, toda resnična ugotovitev o nenaravnem položaju £adra da Jugoslavija »sistematično in zlobno* izvaja rapallsko pogodbo na škodo Italije in da je to pogodbo večkrat prekršila. Zameril je Jugoslaviji celo to. da ima na meji, ki loči Zader od jugoslo-venskega dela Dalmacije, finančne stražnike. Prešel je k glavnemu delu govora, ter je razglabljal o nenaravnem položaju, v katerem je danes Zader. Nagla-šal je. da je trajna pomoč vlade in na. roda neobhodno potrebna za življenje tega mesta. Končno je med velikim navdušenjem poslušalcev naglasil, da gledajo oni dalmatinski Italijani, ki še niso odrešeni, z neomaianrm zaupanjem v Italijo in na Mussolinija. Benetke, 9. marca, 1. Tajnik zader-ske fašistične zveze dr. Mandel je predaval na tukajšnji trgovski visoki šoli o Zadru in Dalmaciji. Predavanju so prisostvovali zastopniki oblasti med njimi tudi prefekt videmske pokrajine ter člani raznih fašističnih organizacij, ki so z veliko vnemo vzklikali Italiji in italijanski Dalmaciji, ko se je prikazal dr. Mandel za govorniško mizo med dalmatinskimi in splitskimi zastavami, ovitimi z žalnimi floti. Voditelj zadrskega fašizma je na dolgo govoril o rimski preteklosti Dalmacije in končno o novejši zgodovini, ki se je žalostno zaključila z rapallsko pogodbo, ki je dala Italiji samo Zader, pustila pa vse ostale Italijane Dalmacije «v suženjstvu*. Govornik je naglašal, Resni zapletljajl v Arabiji Prvi spopadi med Vahabiti in Angleži. — Angleški listi označujejo položaj za resen in obtožujejo sovjete morske ceste skozi Suez v Indijo in na daljni Iztok. Egiptski nacijonalisti sumijo v londonsko vlado, da hoče v Kairu odpraviti parlamentarizem in vpeljati diktaturo. Res je sicer, da ima Anglija navzlic svoječasni Lloyd Georgejevi kapitulaciji še vedno ogromne izsiljevalce adute v rokah, zlasti v Sudanu, ravno tako pa je mogoče, da se bo teh sredstev tudi res morala poslužiti, če . se noče odreči kvalifikaciji prve sile na Sredozemskem morju in na arabskem vzhodu. Da bi Baldwinova vlada kaj takega storila, je malo verjetno. Zato je pričakovati novih komplikacij. Londonska vlada bo skušala piše v uvodniku, ki ga je napisal senator Tolomaio o nacijonalnih zahtevah bivših okrajev Sterzinga in Bolcana. smatra sklep avstrijskega glavnega odbora tudi za uspeh kanclerja, ki je s tem dal opoziciji razumeti, da bi nadaljevanje akcije koristilo drugim državam, a škodilo Južni Tirolski. List prinaša dalje članek iz Budimpešte o dozdevnem zatiranju Madžarov na Gradiščanskem. Urednik »e vršile občinske volitve. Po prvih rezul. tatih je bilo izvoljenih 58 pristašev občin, ske reforme, 31 delavske stranke in 5 libe* ralcev. London, 9. marca. s. Po rezultatih, ki so bili znani do polnoči so prejeli v grofiji London, konservativci 46, delavska strau. ka 26 in liberalci 6 mandatov. Preprečen Radekov pobeg Varšava, 9. marca, (be.) V Smolensku je bil aretiran voditelj boljše viške opozicijo Karel Radek, ki je skušal iz pregnanstva ubežati v inozemstvo. Pred novo boljševiško akcijo v srednji Evropi? Moskva. 9. marca. d. Izvrševalni odbor komunistične internacijonale je sklenil ustanoviti v zapadni Evropi stalen urad, ki n*»j bi bil neke vrste podružnica moskovskega osrednjega urada. Kot sedeža tega urada se imenujeta Berlin ali Dunaj. Krvave protiameriške demonstracije Newyork, 9. maTca g. Po poročilu fz Ca-racasa v Venezueli so diiaki priredili proti-ameriško demonstracijo, ori kateri ie prišlo do krvavih spopadov s Doliciio. L;rčan'h ie brlo 6 stražnikov. 30 diiakov pa ie bilo ustre ljenih. Demonstraciie so bile naneriene proti ameriški politiki v Nikaragui. Mnogo oseb ie bilo aretiranih. Smrtne kazni v Švici ne bo Bern, 9. marca, (že.) Narodni svet je s 144 proti 38 glasovom odklonil uvedbo smrtne kazni v nov kazenska zakonik. c JUTRO« It. <5C Sobota 10. m. 1928 Dvojna mera vedno in povsod Pristranost pri razdelitvi državne podpore za giadujoče Srbijanske pokrajine dobe 51, prečanske pa samo 37 milijonov. - Podporo dobijo tudi male srbijanske oblasti, v katerih ni pomanjkanja hrane Beograd, 9. marca 1. Nocoj se je vršila v ministrstvu za socijalno politiko konferenca odbora, predvidenega v zatonu o prehrani pasivnih krajev. Na tej konferenci je bila v smislu včerajšnjega sklepa min. sveta definitiyno določena razdelitev podpor. Skupno je bilo razdeljenih na današnji seji 88 milijonov 500.000 Din. Tudi v tej razdelitvi se v polni meri izraža hegemo-nistična tendenca sedanjega režima. Dočim so za prečanske pokrajine, ki so podpore najbolj potrebne, dodelane skoraj malenkostne vsote, je vlada dodelila podporo raznim srbijanskim oblastim, o katerih doslej še spioh ni bilo slišati, da bi trpele pomanjkanje. Srbijanske oblasti so dobile skupno 51 milijonov, vse prečanske skupno pa 37 milijonov 500.000 Din. Slovenija dobi komaj 1 milijon, a še ta znesek je bii dodeljen ie zato, da bi se kierikalci lahko oprali pred očitkom, da za Slo' venijo niso ničesar storili. Podpora je bila razdeljena tako-le: podrinska oblast 5. mostarska 8, podu-navsfoa 4, kruševska 5, splitska 2. ra-ška 3, bihaška 5. kosovska 5, niška 4, vrbaška 5, sarajevska 3. zetska 8, tno-ravska 3, šumadijska 5, požarevska 1.5 primorsko-krajiška 0.5, valjevska 1, vranjska 2, timoška 3, travniška 5, tuz-lanska 2, dubrovniška 1, bregalniška 0.5, zagrebška 5, mariborska 0.5 in ljubljanska 0.5 milijonov dinarjev. Priprave KDK za razpravo o finanč. zakonu Snočnja seja poslanskega kluba KDK. — Finančni zakon pride na razpravo najbrž prihodnji torek. - Predlog za izvedbo agrarne reforme v Dalmaciji Beograd, 9. marca, p. Poslanski klub KDK je imel zvečer sejo, na kateri je razpravljal o nadaljnjih predlogih, ki jih bo stavil v Narodni skupščini. Na jutrišnji seji bo stavljena nujna zahteva, naj vlada v roku 1 meseca prične z izvajanjem agrarne reforme v Dalmaciji. Klub je nato obširno razpravljal o amandmanih. ki jih bo predlagal o priliki razprave o finančnem zakonu. Ker bo Narodna skupščina danes zopet sprejela dva proračuna, ostanejo za soboto in za ponedeljek — v nedelio bo Narodna skupščina bržkone počivala — še proračuni ministrstva za šume in rude, za socijalno politiko, trgovino in industrijo in za zunanje ministrstvo, tako da bo Narodna skupščina pričela razpravo o finančnem zakonu že v torek. Razprave o finančnem zakonu se bo udeleževala tudi KDK. V političnih krogih zato pričakujejo, da bo debata o finančnem zakonu zelo živahna in bo po vsej priliki trajala več dni, ker je pripravila KDK celo vrsto predlogov in amandmanov. Siliti 1ME siliti riti! S svojo odsotnostjo ovirajo skupščinsko delo Ostri in utemeljeni protesti proti malomarnosti poslancev vladne večine. — Poslance morajo z avtomobili iskati po Beogradu, da je Narodna skupščina sklepčna l nih poslancev, poslanci KDK pa skoro pol- noštevilno. Beograd, 9. marca p. Današnja seja Narodne skupščine je znova pokazala, da vladna večina samo še avtomatično raz. pravlia o najvažnejših zadevah, ne da bi z aktivnim sodelovanjem "v debati skušala vsaj to ali ono Izboljšati. Današnja dopoldanska seja se !e pričela ob 10.3u. Pri čitanju zapisnika snočnje seje je opozicija ugotovila, da je viadna ve. čina sprejela proračun brez kvoruma, ker je bilo navzočih mnogo premalo poslancev.. Stjepan Radič je med čitanjem zapisnika zaklical: »Sramota, klepali ste o proračunu ob navzočnosti komaj 12 poslancev!« Dr. Bankovič je tudi danes zahteval, da se v zapisniku ugotovi, da KDK v proračunski debati ni sodelovala. Tajnik je to zahtevo odklonil. Sprememba uredbe o gospodarstvu z gozdovi Predsednik Narodne skupščine je nato sporočil, da je dr. Maček vložil nujni zakonski predlog o spremembi uredbe o ustrojstvu ministrstva za šume in rude in o organizaciji šumske stroke v naši državi. Rpizen tegq sta stavila gg. Nastas Petrovič in dr Tupanjanin predlog nujne resolucije, v kateri zahtevata, da se njunim zakonskim predlogom o likvidaciji kmečkih dolgov prizna nujnost Po nekaterih formalnos-fcih je prišel v debato nujni predlog dr. Mačka, ki se glasi: 1. čl. 5. uredbe o ustrojstvu ministrstva Za šume in rude z dne 27. junija 1921 naj se izpremeni tako-le: Država ut>rav'ja. vodi in razpolaga z vsemi državnimi gozdnimi posestvi in vrši. ne da bi kršila lastninsko pravico, nadzorstvo nad gozdovi krajevnih imovinskih občin, samostanov, cerkva, cerkvenih veledostojanstvenikov. va-kufa, nadarbin, zemljiških zajednic in podeželskih in mestnih občin ter raznih korporacij. kakor tudi nadzorstvo nad privatnimi gozdovi brez razlike na njih velikost. 2. Naredba ministra za šume in rude z dne 4. maja 1922 št. 13.054 se razveljavi v ce!r>ti i.n se vrne uprava vseh gozdov in posestev krajevnih imovinskih občin v direktno upravo teh občin. 3. Najdalje v roku dveh mesecev po razglasitvi tega zakona morajo imovinske občine v smislu zakona z dne 15. junija 1873. o imovinskih občinah v hrvatsko.sla-vonski vojaški krajini osnovati gospodarske urade in nastaviti potrebno osobje za nadzorovanje gozdov, a najdalje v roku nadaljnjega meseca morajo vsi ti gospodarski uradi prevzeti upraivo imovine od državnih organov. 4. Uradništvo in ostalo osobje imovinskih občin, ki je bilo upokojeno pred 4. majem 1922, dobiva svoje prejemke nadajije iz blagajne šumarsko-gospodarskih uradov, odri. imovinskih občin, dočim se penzije onih, ki so bili upokojeni po tem datumu, kakor tudi plače aktivnega uradništvn in ostalega osobja, k; ga občine v smislu čl. 3.^ teza zakona ne prevzamejo, z dnevom prevzetja uprave v, lastno gospodarstvo ustavijo. 5. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga sprejme Narodna skupščina in podpiše kralj. Debato je otvoril predlagatelj dr. Maček, ki je utemeljil predlog, češ, d« je nujno po-trebno. da se uprava gozdnih posestev zopet vrne lastnikom. Govorila sta še federalist dr. Pavelšč in poslanec SDS dr. Metrkoš, nakar je minister za šume in rude dr Miovič izjavil, da pristaja na nujnost predi! nga in je bila nujnost nato soglasno sorejeta, dopo'danska seja pa zaključena. Sicer pa bi bil predlog spreiet tudi brez ministrovega pristanka, ker je bilo v zbornici navzočih samo par ylad- Kmečko-demokratska koalicija priredi Predlog o regulaciji kmečkih dolgov Popoldanska seja je bila napovedana za 17. uro. Predsedujoč; podpredsednik dr. Hrasnica je, upoštevajoč malomarnost poslancev vladne večine že skoraj pol ure prej začel z zvonci pozivati poslance v dvorano in je končno ob 17.10 otvoril sejo. Navzočih Pa le bilo iedva kakih 20 poslancev vladne večine, tako da ni bilo kvoruma. Na dnevnem redu je bila razprava o nujnem predlogu radikalskega disidenta g. Nastasa Petroviča in zemljoradnika dr. Tupanjanina. ki sta zahtevala, da se njunim predlogom o likvidaciji kmečkih dolgov, ki sta jih vložila že pred dalj časom, prizna nujnost. Predsednik ie tako! podelil besedo poslancu g. Nastasu Petroviču, ki se tičejo kmečkega naroda, na katerem večina tako malo zanimanja Za skupščinsko delo. podal le sledečo izjavo: »Z obžalovanjem ugotavljam, da ne kažeta vlada in njena večina za vprašanja, ki se tičejo kmečkeag naroda, na katerem slone temelji naše države, nikakega zanimanja Danes, ko je na dnevnem redu vprašanje, kako bi se pomagalo kmečkemu narodu ki je v najtežavnejšem položaju in ki mu grozi spričo nemarnosti sedanjega režima naravnost pogin, vladna večina niti ne prisostvuje seji. Onim, ki se potegujejo za to, d3 se pomaga kmečkemu narodu, tega ni treba še posebej razlagati. Ker pa od vladne večine ni skoraj nihče navzoč, sploh nimim komu govoriti, zato s protestom zapuščamo sejo. Narod sam Pa bo sodil, kdo je njegov prijatelj in kdo se briga za njegove križe in težave.« Poslanec Nastas Petrovič ie nato ogorčen odšel, besedo pa je povzel drugi predlagatelj zemljoradnik dr. Tupanjanin, ki je prav tako ostro protestiral proti omalovaževanju kmečkih interesov s stran; vladne večine, ki se stalno izogiba vsaki akciji v pomoč kmečkemu prebivalstvu. Pridružuje se protestu Nastas* Petroviča ln izjavlja, da pred tako maloštevilnimi zastopniki sploh ne mara govoriti. Predsedujoči dr. Hrasnica ie bil v skrajno mučnem položaju, ker ie bila opozicija v večini in bi bila pri eventualnem glasovanju vlado preglasovala. Med ozorčenimi protesti opozicije je zato prekinil seio in razposlal tajnike in dru«e skupščinske uslužbence z avtomobili na vse strani, da spravijo poslance vladne večine na seio. Šele ob 18. ie bilo navzočih toliko poslancev, da se le seia lahko nadaljevala. Besedo je ponovno dobil poslanec dr. Tupanjanin, ki ie v svojem zovoru konstatiral, da je g. Vukičevič pred volitvami na vsakem shodu obetal, da bo prva skrb vlade sprejem zakona o regulaciji kmečkih dolgov Enake obljube je dajal tudi e. Ljuba Davi-dovič. Mi smo čakali, je oovdarial govornik kdaj se bo to izvršilo, toda sedai vidimo, da se vlada za to sploh ne briga. Danes lahko samo ugotovimo, da so bile vse te obljube le prazna demagogija. Vlade se ne more izgovarjati, da za to ni bilo iniciiative. Predloženi so ji bfli kar triie zakonski predlogi, ki Kh ie tozadevni odbor vse tri sprejel in na katere je v odboru pristal tudi minister. Toda vlada ie vse do danes zavlačevala sprejem teh zakonskih predlogov, tako da nam ne preostaja drugeea. nesro da ponovno apeliramo na Narodno skunščino. da obnovi nujnost predlogov. Govornik ie v svojih na-daljnih izvajaniih obširno opisoval bedo kmečkega prebivalstva, ki ea izžemaio razni oderuhi. Na ena strani kmetom vlada ua- . v nedeljo, dne 18. marca ob 10. dopoldne na Taboru v Ljubljani protestni in manifestacijski shod Na zborovanju govorita kot glavna govornika oba predsednika KDK Svefozar Pribloevič ™ g. stepan Radič Pridite vsi na to veliko zborovanje! laga vedno nova bremena, na drugi strani pa se moraio zadolževati in plačevati za posojila ogromne obresti. Govornik sam se je na lastne oči prepričal, da nlačuiek) ponekod 40, 50 in celo po 60% obresti Kmečkemu prebivalstvu preti ood takimi razmerami neizbežna katastrofa, če se vlada v dvanajsti url ne bo zavedla svoie dolžnosti in mu priskočila na nomoč. Istočasno nai se reši vprašanie kmečkih kreditov, ki ie z zakonom rešeno že Dred tremi leti. a se do danes v praksi še ne izvaia Rešitev tega vprašania ie v svrho sanaciie nuino potrebno, ker bi se moralo sicer kmečko nrebival- stvo tudi če se vprašanie dolzov zaenkrat likvidira zopet znova založiti. Minister za poljedelstvo dT. Stankovič je v svoiem odgovoru na izvaiania dr. Tupanjanina priznal, da so bili pripravljeni doslej že triie zakonski oredloei o likvidaciji kmečkih dolgov, da oa iih ie vlada odgodila. ker namerava sama sestaviti nov zakonski načrt, ki bo boli odzovarial svoiemu namenu Med njegovim eovorom so se posianci vladne večine zonet razšli tako da zopet ni bilo kvoruma. Pri elasovaniu ie bila opozicija očividno v nremoči. vendar na ie predsednik izjavil, da ie oredloe odklonjen ,M311 Neveseli dogodki na sinočnji seji Tudi proračunskih razprav se gg. poslanci vladne večine ne udeležujejo. — «Ako Črnogorci nimajo vode, naj pijejo vino.» Proračun poljedelskega ministrstva sprejet Beograd, 9. marca. p. Tudi nocoj je Na* rodna skupščina še le ob 8. zvečer prešla na nadaljevanje proračunske debate. Prvi je bil na dnevnem redu proračun ministrstva za poljedelstvo. Uvodoma je podal minister dr. S tenko* vtc daljši ekspoze, v katerem je najprej zavračal trditev, da bi bil letošnji proračun manjši od sedanjega. To navidez si« cer drži, vendar pa je treba k temu pri* šteti tudi 78 milijonov, ki jih dobijo raz« ne gospodarske ustanove, in 95 milijonov, ki so bili razdeljeni po prenosu poslov na oblastne samouprave. V podrobnosti proračuna se minister nI spuščal, češ da je že v svojem ekspozeju v finančnem odboru orisal politiko svoje« ga ministrstva. Povdarjal je le, da se tudi v njegovejn proračunu izraža finančna kri« za in da se zaradi tega ne morejo izvesti razne sanacijske akcije. Iz istega . razloga je ostalo nerešeno vprašanje poljedelske banke in kreditov poljedelskim zavodom. Pač pa upa, da bodo vsa ta vprašanja po« voljno rešena po najetju inozemskega po« sojila. V svojih nadaljnjih izvajanjih je minister povdarjal potrebo racionalnejšega obdelo* vanja zemlje. Navedel je celo vrsto ukre« pov, ki jih namerava vlada podvzeti za po« vzdigo poljedelske produkcije. Naglasa! je zlasti potrebo poljedelskega pouka. Sedaj je v državi 22 kmetijskih šol, med temi tri srednje. Ministrstvo bo tudi v bodoče posvečalo zadružništvu največjo pažnjo. V debati je prvi govorili zemJjoradnik Vojn Lazič, ki je uvodoma protestiral proti neverjetni malomarnosti vladne večine, ki se ne ude« Ježu je sej niti takrat, ko se razpravlja o poljedelstvu, ki tvori temelj države. Ostro je kritiziral predloženi proračun, ki kme» tijstvu ničesar ne nudi in čigar izdatka se nanašajo zgolj na upravo. Za povzdigo po« ljedelstva, živinoreje, sadjarstva in zadruž« ništva predvideva proračun tako malen« kostne vsote, da se o tem sploh ne izpla* ča govoriti Govornik zahteva, naj se čim« prej sprejme zadružni zakon, potom kate« rega naj se izenači zadružništvo v vsej dr« žavi in se nato obširno bavi s kmetijskim šolstvom. IzTaža bojazen, da bo šolstvo po prenosu na oblasti trpelo, ker poedine oblasti ne bodo imele dovoljnih sredstev za vzdrževanje obstoječih zavodov. Za po« plave in druge vremenske katastrofe pro« račun ničesar ne predvideva in pravtako ni nobenih kreditov za kataster v krajih, kjer ga še ni, četudi je to v davčnem za« konu predvideno. Demokratski poslanec § k e r o v J 6 je v svojem govoru zavzel zlasti za izsušenie Skaderskega jezera, češ da bo poten dovolj prehrane za vse pasivne kraie. Nato je govoril še radikal Matič. Med mezovim govorom je radikalski poslanec Puniša Račič ogorčeno protestiral proti malomarnosti poslancev vladne večine, ki so zapustili sejo, tako da ie bilo navzočih vseza skupaj komaj 15 poslancev. Zahteval ie. naj predsednik pozove vse odsotne, da se takoj vrnejo na sejo. Govorili so še poslanci Oenjanovič, Kokanovič. Pavlovič. Dioka Popovič, nakar je znova povzel besedo Puniša Račič. Med njegovim govorom je prišla v dvorano večja skupina radikalskih poslancev, ki so se v zelo veselem razpoloženju vračali od večerje. Poslanec Račič iih ie orecel ostro napadel, zaradi česar je prišlo med njim ie-nega zgražanja nad nečloveškim ravnanjem z našimi krvnimi brati in sestrami v Primorju. Niti čez to se klerikalni listi niso bogvekaj zgražali, da so fašisti v Trstu pregnali slovenskega duhovnika sredi maše iz cerkve. Zato pa čitamo v zadnji številki «Domolju-ba» pod naslovom »Največje preganja-nje» pretresljiv uvodnik o preganjanju katoličanov v Mehiki. Kadar klerikalcem v -politiki med ljudstvom slaba prede, tedaj pridejo Meksikajnarji pri njih zopet v modo. Mehika je daleč, o njej se lahko piše resnico in l_ž in nihče ali pa le malokdo pri nas lahko spozna, kaj je resnica in kaj ne. Težko pa je preganjanja, ki se vrše pred našimi očmi m za katera je že več kot preveč dokazov, zabrisati drugače kakor 1 molkom, zlasti če nastopa kot branitelj Glavnjače sam načelnik SLS. ki ga di« či ornat katoliškega duhovnika. Ce sa v Mehiki klerikalci taki glavnjačam kakor so v Jugoslaviji naši, potem tudi tamkaj nista v nevarnosti vera in katoliška cerkev, temveč le interesi poii« tikujoče duhovščine. Ford pride v Nemčijo Novi Fordovi avtomobili »o vzbudil umevno kakor po vsem svetu tudi v Nem. čiiji ogromno pozornost in obenem srdit« borbo za in proti njim. Fordovi nasprotni« ki, na čelu jim nemški avtomobilni kidu* strijci, dokazujejo, da nova tipa Fordovll vozov ne ustreza evropskim razmeram M zlasti ne evropskim varnostnim, odnosoa cestnopolicijskim predpisom. Glavna napa. ka nove«* voza da je ta, da nima dvojM zavore, kakor jih predpisujejo cestnopoIV-cijski redi v večinj evropskih držav. Pa teh predpisih mora ime« avto dve, doceia ločeni ia samostojni zavori, dočim deluje. ta prj novem Fordovem vozu 1 roča^ | nožna zavora na isti mehanizem. Na to pomanjkljivost opira neirgk® a^fe tomobttska Industrija svojo akcijo, m zmanj^a Fordovo konkurenco. Dosegla J« že to, da ]e berlinsko deželno sodišče prepovedalo Fordovi družbi v propagandnih in reklamnih objavah zatrjevati, da odgovarjajo novi Fordovi vozovi glede svoja zaviralne naprave zakonitim predpisom T Nemčijj In da so že odobreni za javni promet. Seveda pa se tudi Ford ne da kar tako zlahka ugnati ta njegove pisarne dokazujejo, da je zavora tudi pri novih vozeh brezhibna in absolutno varna. varnostni predpisi evropskih držav pa zastareli. Kakor poročajo nemški listi, namerava priti Henry Ford osebno v Nemčijo, da uredi zadevo in likvidira spor Za prihod najbogatejšega Američana vlada v vsej Evropi te as&i x£Mta Kraji in Univerza - samopomoč Kakor j« bilo kratko že objavljeno, se bo vršil jutrišnjo nedeljo v zbornični dvorani unlvejze ob 10. uri dopoldne ustanov, ni občni zbor »Društva za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada« v Ljub. Ijani. Sklicatelji so določili za to prvo 'zborovanje bistveno naslednja dnevni red: 1. Po. zdrav udetežnikov. 2. Historijat vse akcije. 3. Razjasnitev namena in sredstev, ki •aj služijo v dosego stavljenega cilja temeljem pravil, ki so odobrena 4. Volitev prvega odbora in preglednikov računov. Slovenska javnost ve zadostno, koliko ae ie trudil naš narod v preteklosti, da pridobi najvišje kulturno institucijo, kakor h vsaka univerza. Ve pa naš narod tudi, v kakšnih finančnih stiskah se nahaja ta ra3 najvišji zavod Po temejitem premišljevanju so se odločili merodajni krogi za princip samopomoči. Narod slovenski je dandanes sicer nedvomno do krajnosti obremenjen z najrazličnejšimi dajatvami, tudi ako ne upoštevamo državnih davščin. Ako se obračajo sklicatelji v danem položaju navzlic temu do slovenskega naroda, računajo edino le še z ono ijubavjo, s katero se je zavzemal mali naš narod v preteklosti vedno za idejo univerze. Cesar nismo mogli doseči do osvobojenja, tega »ie pustimo, da se nam ogroža danes od katerekoli strani. Tega tudi ne za ceno, da moramo doprinašati kake posebne tozadevne žrtve. Morda bodo vsaj te dovedle me-rod^ne kroge do spoznanja, da se s vpra. lanjem obstoja naiše univerze nima sploh rtč več pečati — politika! Naša univerza — le, ona — obstoji, se giblje in prinaša tudi že — sadove! Velika splošna kriza, pod katero trpe »fanes države sploh, je vzrok, ki pritiska tudi na naš ideal. In zato so se odločili sklicatelji za ustanovitev predmetnega društva, ki naj ne bo sicer nikaka demonstracija, ki naj pa vendar pokaže, kaj je *rčna žeflja našega naroda. Do ustanovitve novega društva naj pride, s katerim se obračajo sklicatelj do celokupnega slovenskega naroda brez vsake razlike strank. V tem društvu in v njegov prospeh naj bo politika izločena. Zastopani nad bi bili najširši krogi naroda. Snujoče se društvo naj ne bo niti najmanj kako profesorsko ali univerzitetno društvo. S tem, da se hoče voliti odbor na najširši demokratska podlagi, da bo za. stopan v njem ves slovenski narod, se hoče dokazati, da je tu mesta za vsakogar. Temu primerno so se tudi določili prispevki članov, ki se razvrščajo v več vrst, da je omogočena udeležba tudi najširšim slojem. Vsaj Din 20 letne članarine utrpi pač vsak iizmed nas kot podporni član. Redni člani bodo plačevali letno le po 50 Din, ki jih pa lahko plačajo celo v obrokih. Juridične osebe 100 Din. Dobrotniki, ustanovniki in pokrovitelji prispevajo seveda primerno več. To pa je povsod taka navada. Zgornja meja prispevkov se zato sploh ne določa. Apel naših akademskih krogov se obrača tako do posameznika kakor do občin, hranilnic, posoji'mc, bank in raznih drugih gospodarskih podjetij. Obrača se pa klic univerzitetne samopomoči ne le do Slovencev v oži. domovini, marveč tudi do oblagodarjenih izvem nje. Tudi oni, ki jih je srečala sreča morda šitom sveta, v Ameriki ali kjerkoli, tudi za te je dosti mesta v snujočem se društvu. Dobrodošli kot člani! Odhod Ivana Meštroviča v Ameriko Danes odpotuje iz Zagreba v Ameriko naš veliki umetnik Ivan Meštrovič. V njegovem prostranem domu v Mletački ulici je bilo te dni prav živahno. Meštrovič se je pripravljal, da drugič prebrede Ocean. Pripravljali se je na dolgo pot v novi svet, ker pač še ni uveden zračni promet med Evropo in Ameriko. Njegovo potovanje iz Zagreba v Chicago bo trajalo kakih 10 dni. Meštrovičeva ogromna spomenika Indijancev, ki ju je izvršil po naročilu mesta Chicaga, sta bila že pred tednj odposlana iz Zagreba ter v Trstu natovorjena na ladjo in bosta izkrcana v Newyorku, od tam pa odpremljena z železnico do Chicaga. Tekom zadnjih tednov je bil veliki umetnik silno zaposlen. Kot rektor umetnostne akademije je dovrševal nekatera svoja dela in se je ob slovesu dalje časa zamudil pri vsakem svojem učencu. Prijemal je Naša prva podmornica «Hrabri» je bila nedavno zgrajena v Angliji in se zaenkrat še nahaja v Portlandu, kjer se po* •adka vežba v poskusnih vožnjah. Še tekom tega meseca bo podmornica «Hrabri» prispela ▼ domače morje. Moštvu poveljuje poročnik bojnega broda g. Boris Pire, stn g župana v Kranju. «Hrabri» je, kakor je razvidno s slike, podmornica modernega velikega tipa, ima 900 ton nad vodo. Druga podmornica istega tipa, ki je tudi že do* grajena, se imenuje »Nebojša* in bo Istočasno s »Hrabrim« dospela v domovino. Zadnji spored pred zatvoritvijo vseh kinematografov v Jugoslaviji! Danes premijera najzaunimivejšega filma iz produkcije pustolovnih filmov »UNIVERSA« V orlovih krempliih Senzacija nad senzacijo. — Zrakoplovi. — Podmornice. — Železniške nesreče itd. itd. V glavnih vlogah: Svetovni prvak Fred Thomson, zračni vrag Al. Wilson in dražestna Anny Little. Predstave ob: pol 6., pol 8 in 9. Telefon 2124. Elitni Kino Matica. za dleto in nazorno kazal, kako Je treba modelirati trdo materijo in ji vdihavati življenje. Pa ne samo umetnostna akademija, tudi privatno delo povzroča Meštroviču mnogo posla. Zadnja ti i leta so bila posebno plodna v njegovem ustvarjanju. Veliki kip Gregorja Ninskega že komaj čaka, da bo zapustil Zagreb in zavzame svoje mesto v Splitu. Kako bo Amerika spreje1a Meštrovičeve Indijance? Menda nimamo povoda, da bi dvomili o triumfu Meštrovičevega genija tudj v novem svetu. Ko bosta koncem marca oba spomenika postavljena v Chi-cagu, se bo Meštrovič še nekaj časa zadržal pri svojih prijateljih v Zedinjenih državah in se bo početkom junija zopet vrnil v domovino. Tako bo torej Zagreb za par mesecev izgubil iz svoje srede svojo najznamen:tejšo osebnost, ki jo obišče vsak ugledni tujec, čim pride v Zagreb. Parnik »Leviathan« bo vozil Me. štroviča preko Oceana in z njim tudi ci-zelerja Emila Jungmana, ki bo v Chicagu postavil Indijance na določeno mesto. Čigava je elektrarna v Žirovnici? Žirovnica, 9. marca Klerikalci so prevzeli v svoj strankarski zakup tudi elektrarno v Žirovnici, kakor da bj tok uporabljali le klerikalni mogotci in bi isti ne bil last ljudstva. Odločujoči gospodje v Ljubljani so očividno mnenja, da jim je ljudstvo zato dalo zaupanje, da smejo uganjati samovoljnost, kolikor in kjer se jim zljubi, samo da je zadoščeno strankarstvu in osebnim zadevam tega ali onega. Ravnatelj elektrarne inž. Vagaja je bil odpuščen brzojavno brez kakršnekoli preiskave. Nečuvena je ta metoda, ki so se je menda klerikalci navzeli v Beogradu, da v človeku vidijo le živino, ki jo lahko z bičem prepodiš Ljudstvo brez razlike strankarske pripadnosti je zaradi teh klerikalnih »Bogu dopadajočih dejanj« skrajno ogorčeno. Zahteva, da se proti takim nasilnim razvadam protestira in da se krivice popravijo. Protestno zborovanje kmetov in drugih konsumentov električnega toka iz bližnje in daljne okolice se bo vršilo v nedeljo popoldne ob 16. pri Svetini v Žirovnici. Kmet in vobče vsak človek poštenja in st-ca krivic ne bo prenašali! Grozeča katastrofa pri Oborovu Savski nasipi pri vasi Oborovu na Hrvatskem se rušijo, f?ko da ovirajo promet po sami cesti, ki vodi po nasipu, a ogrožene so tudj hiše v neposredni bližini nasipa. Državne oblasti se ne brigajo za obupne prošnje seljaškega ljudstva, ki mu preti strahovit pogin. To alarmantno poročilo je včeraj prinesel Radičev dnevnik »Narodni val«. Grozj resna katastrofa. Predstojnik od. delka za javna dela in promet pri zagrebškem oblastnem odboru inž. Avgust Košu-tič je dal včeraj novinarjem izjave, v katerih pravi, da je Sava pri vasi Oborovu ustvarila eno najbolj opasnih mest. Tam se je že predlanskim pripetila katastrofa, vendar se državna uprava ni pobrigala, da bi uredila savski tok na tem kritičnem mestu. Državni hidrografični uradi nimajo niti načrta, kako naj bi uredili regulacijo, in tudi ne proračuna, koliko bi stala ureditev tega nasipa. Zagrebški veliki župan je istotako prejel brzojavko o gro. Premijerski abonma. Ponedeljek. 12. orcča-jo. bo vodil obravnavo sam predsednik sodnega dvora g. Bačac, dočim se za votante še ne ve. Sklepajo, da bosta med drugimi votanta gg Josip Mrnjavčič in Janko Go-golja, zapisnikar pa g. dr. Bazala. Za vseh 8 kandidatov smrti so že preskrbeli krstne liste. + Demonstracije brezposelnih v Zagreb«. Včeraj dopoldne se e oglasilo na krajevni borzi dela v Zagrebu več sto brezposelnih delavcev, da dvignejo brezposelno podporo. Ker .ie šef borze svetnik g. Mučafir poslovno odpotoval v Dugo Reso, ni moglo osobje borze dela izplačati podoore, ampak jim je svetovalo, naj počakajo na šefov povratek. Le-ta odgovor pa je tako razkačil nezadovoljne in gladne delavce, da so vprizorili demonstracije po ulicah, pri čemer so vzklikali: »Dajte nam dela!« »Dajte nam kruha!« Ko je sprevod več sto delavcev krenil v smeri proti Delavski zbornici, je stopila v akcijo alarmirana policija, ki je demonstrante brezobzirno razgnala in jih več odvedla v policijske zapore. Moderni kostumi In Kompleti p<> meri iz kasha volne. Modna trgovina in strojno pletilstvo F. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul 7. ! M * Grozna rodbinska drama v Bosni. V selu Vrči pri Bugojnem se je odigrala te dni grozna rodbinska tragedija. V hiši so skupno živeli 75 letni starec Mustafa Hajdaro-vič s svojo 70 letno ženo. s svojo hčerko Zuko, njenim možem in dvema otrokoma. Zaradi Zukine dote ie večkrat priš>c do prepira med zetom in taščo. Tako je tudi prošlo sredo prišlo na domačem dvorišču do ostrega spora. Pri tem je starec svojega zeta vrgel na tla in ga obrcal. Zuka se je potegnila za svojega moža, nakar je njena mati pohitela v hišo po nož in ga svoji hčeri zabodla v prsa. Zuka, ki je bila Dred tretjim porodom, je mrtva obležala na tleh. Nož jo je zadel naravnost v srce. * Zagonetna smrt vdove. V Batajnici pri Zemunu se je preteklo šredo pripetil zagoneten dogodek. Vdova Kata Morača, sicer močna in zdrava žena, je umrla v strašnih mukah. V njenem krilu so našli listek, na katerem je bilo zapisano: »Za mojo smrt ne dolžite nikogar. Umiram svojevoljno«. Vsi so bil mnenja, da se je vdova zastrupila. Dognalo pa se je, da vdova ni znala pisati in da gre najbrže za zločin. Uvedena je preiskava. + Huda nesreča v mengeškem kamnolomu V mengeškem kamnolomu se je včeraj dopoldne okrog 9. pripetila huda nesreča, čije žrtev ie postal pri posestniku Habjanu uslužben hlapec Franc Burja. V kamnolomu sta se namreč nenadoma zrušili na voz, na katerem je sedel Burja, 2 težki skali, ki sta pokopali pod seboj voz, voznika in oba konja. Konja sta skali na mestu ubili dočim so opasno ranjenega Burje potegnil izpod skal polmrtvega Poškodovanca ki ima utrto črepinjo, so prepeljali takoi z rešilnim avtom v splošno bolnico v Ljubljano, kjer še vedno leži v popolni nezavesti. * Huda avtomobilska nesreča. Na gozdni progi tvrdke Gregerson pri Zepču v Bosni se je v četrtek pripetila nesreča, ki ie zahtevala človeško žrtev. Na kraj nesreče se je podala sodna komisija, pri kateri so sodelovali sreski poglavar, sreski zdravnik, sodnik in sodni pisar Jurčič. Komisija se je vozila z avtomobilom. V bližini mostu prekc Bistrice ie nastal v avtomobilu defekt. Pri sunku je pisar Jurčič padel iz avtomobila na kamenje ob bregu, kjer je obležal mrtev. Ostali člani komisije so dobili Ie neznatne poškodbe. | * živčno bolnim in duševno utrujenim, povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« dobro prebavo, lahko glavo ln mirno spanje Po preizkušnjah znamenitih specijalistov za živčevje je uporaba »Franz-Josef« gren čice neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane n— Na akademijo ▼ proslavo prezldenta dr. Masaryka, ki se bo vršila danes v soboto 10. t. m. v veliki dvorani Kazine, opozarjamo naše občinstvo in ie vabimo, da se je v čimvečjem številu udeleži. Začetek je .točno ob pol 21. Vstopnine ni, sprejemajo pa se v pokritje stroškov prostovoljni prispevki. Po končanem sporedu prosta zabava. Sodeluje pri prireditvi sloveči pevski zbor g. prof. Emila Adamiča, obstoječ iz gojenk in gojencev obeh učiteljišč, kar je z ozirom na to, da ta zbor že dolgo ni nastopil. atrakcija prve vrste. u— Društvo »Soča« priredi drevi v Ljubljanskem dvoru predavanje ge. prof. dr. Angele Piskernikove o rastlinstvu v vodi in ob vodi. Po predavanju prosta zabava. — Vabljeni člani in prijatelji društva. Začetek ob 20.30 uri. Vstop vsem prost. u— II. zimska olimpijada v skloptlčnih slikah. Jugoslov. zimskosportni savez priredi prihodnji teden zanimivo predavanje o drugi zimski olimpijadi, ki se ie vršila v februarju ob sodelovanju 24 držav vsega sveta. Piedavanje bo spremliano z SO ski-optičnlmi slikami, deloma v barvah, ki bodo pokazale olimpijado samo in pa prekrasne zimske terene naravnih krasot Švice. Predaval bo g. Gnidovec, ki je bil sam kot tehnični referent našega saveza v St. Mo-ritzu in ie sam že tam zbral potrebni materija!. Kraj in čas predavanja objavimo pravočasno. Predavanje se bo ponovilo v Mariboru, Celju in, Zagrebu. u— Seksualna vzgoia mladine.. Ponovno opozarjamo občinstvo na izredno pouini film, ki ga ie postavila ZKD na današnji svoj spored v kinu Matica Zanimivi, hlgijensko vzgojni film nam v nazornih slikah predo-čuje moderno poučitev mladine o seksualnem vprašanju, ki docela nasprotuje sedanj. metodi natvezanja bajk o roienicah in drugih laži. K filmu govori o tem vprašanju zdravnik ljubljanske ženske bolnice g. dr. Slavko Grum. Mladini izpod 16 let je pristop k temu sporedu prepovedan. Današnja predstava se prične točno ob 14.30 uri, jutrišnja pa ob 11. dop. Priporočamo vsakomur, zlasti pa staršem ogled tega filma. u— Iz Mestnega središča TM. Danes se bo vršil kurz iz alkoholnega vprašanja ob 17.30 v akad. kolegiju. Pozivam vsa kola, da pošljejo, vsaka vsaj tri svoje delegate. Po kurzu seja širšega odbora. Udeležba dolžnost! — Tajnik. u— Koncert železnlčarskega pevskega društva »Sloge«. Predprodaja vstopnic za ponedeljkov koncert železničarskega pevskega društva »Sloge« je od danes (sobota) popoldne dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. u— Mladinska čajanka Atene se bo vršila v beli dvorani .»Uniona« jutri 11. t. m. od 17. do 19. ure popoldne. Vabimo člane in prijatelje društva k udeležbi. 535 u— P. R. Križa na I. državni deški meščanski šoli v Ljubljani, Prule, bo priredil danes ob 16. in jutri ob 11. akadpmijo v šolski telovadnici na Prulah. Za obisk uljudno prosi odbor P. R. Križa. u— Preporodaši! Današnje predavanje prof. dr. E. Turka je zaradi nekaterih zadržkov preloženo na prihodnjo soboto. u— Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila In Metoda v Šiški priredita drevi ob 20. uri pri Keršiču družabni večer s plesom. Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabita odbora. 534 u— Plesna vaia se bo vršila iutri v nedeljo popoldne od 15. do 19 ure v hotelu Bellevue. 533 u— Beraška nadloga. Prosjačen.ie. zlasti cb petkih, v mestu še vedno bohotno cvete. Včeraj aretirali policijski organi, ki imajo strikten nalog prijeti vsakega berača, skupno 10 beračev raznih starosti in obeh spolov. Med aretiranci je bilo tudi več znanih kriminalnih tipov. Priporoča se vinoteč - kavarna „CENTRAL" V nedeljo že ob 4. zjutraj odprto! u— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki; 1 oskrumba, 2 sleparstvi, 1 prestopek kaljenja noč. miru, 1 pretep v lokalu, 1 prestopek pasiega kontumaca, I prestopek obrtnega reda in 10 prestopkov cestnega porcijskega reda. Aretacij ie bilo izvršenih 7, in sicer zaradi beračenja. u— Po stopnicah je padel. Včeraj popoldne se je v Ljudskem domu hudo ponesrečil brezposelni delavec, 30 letni Lovro Peme. Imel je v Ljudskem domu neki opravek, pa mu je na stojmicah nenadoma spodrsnilo, da je padel in se poškodoval po obrazu in ostalem telesu. Obenem ie nesrečnik dobil tudi hude notranje poškodbe. Pretresel si je možgane in bo le težko ostal pri živlieniu u— Zopet izgnana vlačugarica. Liub-janska poliera ie postala zadnii čas napram notoričnim vlačugaricam, ki imaio navadno na vesti tudi druge grehe, naravnost ne'zprosna. Zato iih izganja brez pataona mlade in stare. S pravomočno razsodbo ie policija včeraj izgnala Za dobo 2 let *udi znano nav hanko 22 letno Amalijo Kilerjevo rojeno v Trbovljah, pristojno pa v Studenec, ki ie v Liubliani posameznikom napravila že doka i gor ja. n— SeJmar, bit ln zdravnik. Posestnikov sin Jakob iz neke vasi blizu Vrhn'ke je pripeljal v srrdo na seiem lepega plemenskega b'ka ki ga je pa končno prodal me-sariu. Dob:l ie zanj čisto spodoben denar, zato ie po sklenjeni kupčiji tudi zašel v gostilno. Tu je jel razpravljati in je tekom dneva, večera in noči zapravil lepe denarce Slednjič se je sponmS, da mora domov, zato je hitel na vrhniški vlak. ki pa ned tem 2e od puhal proti BrezovicL To ie Jakoba tako zjezilo, da je pričel pred kol> dvorom razsajati in hruliti ljudi brez .z:>u_e. Postal je zaradi zavžite pijače cdo tako divji, da se je nekaterih dejansko lotir Obveščeni stražniki so fantina kmalu spravili v »Zelenega Henrika« in dalje na policijo, kjer je prespal noč. Obenem pa se je '».kom dtpoldneva javila pri policijskem dežurnem uradniku mlada ženska v blagoslovljenem stanju, ki jo je prepog imni Jakob v gneči preveč osuval in le nurala revica iskati zaravniške pomoči. Stvar se !e riadnjič vendarle poravnala, in sicer na ta način, da bo nbogi Jaka namesto celega prinesel domov le pol izkupička pod kapo pa strahovitega mačka. u— Onemoglost na ulici. Predsnočnjtm se je nenadoma zgrudil v Knafljevi ulici na tla starejši moški. Pasanti, ki so našli starčka ležati na teh, so vonjali lizol, zaradi česar so naglo opozorili stražnika, ki je telefoniral po rešilni avto. Onemoglega starčka Franceta P., stanujočega na Vodnikovi cesti v Šiški, so spravili v bolnico, kjer je že izven nevarnosti. u— Stoječe ure pri F. Čuden, Prešernova ulica 1. Iz Maribora a— Oblastne in kmetijske šole. Po odredbi ministrstva za poljedelstvo prevzame mariborski oblastni odbor v svoio upravo vse kmetijske šole Najprej prevzame kmetijsko šolo v Št. Jurju ob juž. žel. in v Ra-kičanu v Prekmurju ter dveletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Ta šola v Mariboru se pa ukine in prenese najbrž z vsem premakljivim inventarjem vred v Bukovo pri Negotinu. Oblast prevzame od države tudi upravo drevesnice v Ptuju, Pra-gerskem, Draml.iah, Vukanovcu, v Medji-murju in v Kapeli. Izvršen je že prenos se-menogojske postaje v Beltincih in kmetske preizkusne in kontrolne postaje v Mariboru. a— Iz bolniške blagajne samostojnih trgovcev. Na občnem zboru bolniške blagajne samostojnih trgovcev je bil ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Weix-lom. Iz poslovnega poročila je razvidno, da ima blagajna 176 zavarovancev. Dohodkov je bilo 70.962.64 Din, izdatkov za zdravje članov in upravo pa 58.295.97 Din. Predsednik g. \VeixI je povdarjal, da je vsak pe-sim zem glede obstoja bolniške blagajne trgovcev odveč. a— Stavka v »Kovini«. Včeraj je v podjetju »Kovina« na Teznem, kjer je zaposleno okrog 200 delavcev izbruhnila stavka, katere neposredni povod je bil odpust dveh delavcev ob istem času, ko je podjetje eno delovno moč na novo sprejelo. Delavci se že nekaj časa pritožujejo zaradi netočnega izplačila zaslužka. Tako pravijo nekateri, da so zadnjo soboto prejeli le del svojega zaslužka. Včeraj popoldne so delavci v popolnem redu in miru zapustili tovarno, kjer so čakali na odgovor na svoie zahteve. a — Surova mladina. Na Ruški cesti so neki pobalini zažgali obcestno grmovje ter s kamenjem obsuli nekega voznika, ki se je vozil mimo ter jih svaril. Voznik ie bil precej ranjen na glavi, poleg očesa. Policija je ugotovila, da so bili med nasilnimi pobalini tudi neki vajenci, ki so s takim oočetjem izpolnjevali odmor med poukom obrtno-na-daljevalne šole. Iz Celja e— Narodni guslar Tanasije Vučič v Celju. Napovedan je bil Celjianom že za preteklo sredo. Zanimanje za ta večer je bilo med celjskim in okoliškim občinstvom izredno veliko, torej tem večje obžalovanje, ko se je razširila vest, da ga sploh ne bo Včeraj v petek, se je pa nepričakovano pripeljal v Celje ter je nastopil ob 8. zvečer v mali dvorani Celj. doma. Škoda, da se občinstvo, zlasti pa ono iz Saviniske doline ni moglo več obvestiti o tem zanimiven večeru. Na sporedu so bile pesmi: »Majka Jugoviča«, »Kraljevič Marko in Ljutica Bogdan« in »Boj pri Kumanovem«. Danes obišče guslar Tanasije Vučič vse celjske šole, kjer bo pel in sviral šolski mladini, med katero se počuti najbolje. e— Zlato poroko sta slavila te dni na Tehariih zakonca Ivan in Marija Žoher. Še na mnoga leta! e— Prva deložaclja. V sredo smo imeli v Celju prvo nasilno deložaciio. V Kandu-šarjevi hiši v Prešernovi ulici ie stanoval mehanik Podlogar, kateremu ie bilo stanovanje odpovedano, ker ni plačeval najemni-Znesli so mu pohištvo na ulico pred hišo, kjer je ostalo do drugega dne dopoldne. Podlogar se ni dosti zmenil, kaj se je z njegovo ropotijo godilo. Ne vemo oa kom je b la krivda v tem primeru. Sodili pa smo lahko, kakšni prizori se bodo odigravali po 1. maju in pri katerih bodo žrtve popolnoma nedolžni ljudje. Govori se. da nameravajo deložiranci ustanoviti svojo kolonijo na Glavnem trgu. e— Lovska veselica, ki bi se imela vršiti v soboto, 17. marca je preložena zaradi nastalih zaprek. Vršila se bo v soboto, 14. aprila v vseh prostorih celjskega Narodnega doma. e— Zopet tatvina kolesa. 13 letni Franc Švarc iz Ivence pri Vojniku je v sredo pri gostilni Krušič na Lavi ukradel kolo, ki je ast g. Ivana Koklja. Ker se pa fant ni znal voziti, ga je to izdalo. Opazovali so ga do mesta ter ga končno v Celju izročili policiji. e— Raznoterosti s hriba Sv. Jožefa pr! Celju. V noči od četrtka na petek ie obiskal predrzen uzmovič podstrešje neke nove hiše. S pomočjo lestve je zlezel skozi okno na podstrešje, kjer je ukradel v naglici nekaj srajc in drugega perila. Ostalih stvari si ni mogel privoščiti, ker ga je nekdo prepodil. Vile na Jožefovem hribu so bolj v samoti, zato bi bilo h varnostnih ozirov nujno potrebno, da dobijo javno razsvetljavo. — Te dni sta zažgala dva tovarniška delavca jz Gaberja na hribu sv. Jožefa ob poti k cerkvi suho travo. Ogenj se }e hitro širH proti kozolcu lastnika vile »Krisperc. Bila bi se pripetila lahko večja nesreča, ako ne bi bil oskrbnik vile pravočasno zapazil ogenj ter ga s pomočjo drugih ljudi pogasil, Oba storilca sq vtaknili pod ključ. Iz Novega mesta n— Guslan>ki koncert v Novem mestu. Podružnici Jugoslovenske Matice v Novem mestu se je posrečilo pridobiti znameni« tega guslarja Tanasija Vučiča za koncert, k< se bo vršil jutri 11. t m. v veliki dvo» rani Sokoiskega doma ob 20 uri. Znano je, da je bil ta zastopnik še vedno žive narodne tradicije in umetnosti pri Srbih (žroglašen na dveh tekmah guslarjev iz ce* e države: v Alipašinem mostu pri Saraje* vu in v Beogradu ja prvaka kot tak je nedavno z velikim uspehom pel za zlate gramofonske plošče v Berlinu. Koncertiral je tudi v Pragi im celo pred samim pred« sednikom CSR T. G. Masarykom! Njegovi uspehi, ki jih je žel pred tednom dni ▼ Ljubljani in v Zagrebu, Ln odlične kritiko so porok za prvovrsten umetniški užitek. G. Vučič bo pel v Novem mestu najlepše narodne pesmi, ki jih bo poprej razložil go» spod prof. Jos. Kovač. Predprodaja vstop« nic v trgovini g. Koširja in zvečer pri bla* gajni — Podružnica Jugoslovenske Matico v Novem mestu. n— Ustanovni občni zbor r Jadranske straže a bo drevi ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. Poverjenik io kurzist J. S. učitelj g. Viktor Pirnat bo predaval o pomenu in namenu Jadranske straže. Pri slučajnostih se bo določil med drugim tu« di čas, trajanje in stroški velikonočnega izleta podružnice na morje v Split in Du< brovnik. Spričo velevažnega pomena dru« štva je upati, da bo udeležba nad vse čast« na. Vabljeni vsi, ki se za ta pokret zani« mate! Posebej še vabljeno dijaštvo. Pover« jeništvo JS. Iz Litije i— Odhodnica g. Bena Pečnika. V krat« kem zapusti Šmartno g. sodni uradnik Be» no Pečnik, ki je bil prav agilen na Šmar« skem Sokolskem odru. Nedeljska igra «Scampolo» bo obenem njegova poslovilna predstava. Pozivamo prijatelje šmarskega odra, da izkažejo i številnim posetom pri« znanje odhajajočemu režiserju g. Pečniku. «Scampolo» ima prav zanimivo dejanje, in se je igrala na vseh odrih z velikim uspe« hom. i— Skrajna malomarnost. Pred dnevi, ko je zapadel sneg, se je podrl na robu mo« sta, poleg trafike drog za električno nape« Ijavo. Drog, ki je bii seveda pri tleh že močno nagnit, je padel na ograjo Šribarje« vega vrta s tako silo, da je železje kar od« trgal. Sreča, da težki drog ni udaril koga po glavi, sicer bi imela odgovorna uprava precejšnje sitnosti. Apeliramo na odgovor« ne oinitelje, da odstranijo ležeči drog in popravijo ograjo, ki moti vhod v Litijo. Priporočamo pa, da se ugotovi v bodoč« večkrat stanje električnih drogov. i— Razpeča\'anje «Jutra* na Savi prt Lit tiji je prevzel trgovec in gostilničar gospod Vladko Berdajs. Iz Kranja KIJ U t najboljše, nsjtrajnejše zato najcenejše I r— Podružnica Kola Jugoslov. sester r Kranju bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 11. t. m. ob 16. uri v Na« rodnem domu (Kocbekova soba) z običaj« nim dnevnim redom. Poslovne knjige so na vpogled pri društveni tajnici gdč. Pipa« novi. K obilni udeležbi vabi odbor. 529 r— Sokolsko društvo v Kranju priredi v nedeljo 18. t. m. ob 20.30 uri v Narodnem domu notranji društveni nastop, ca kate* rega že sedaj opozarjamo. r— Kranjska podružnica SPD sporoča, da ostanejo objave za polovično železniško vožnjo v veljavi do nadaljnega. Uverenja Izdaja blagajnik g. Rici Mayr. r— Kulturne votačije. Mestna občina kranjska je votirala za Vilharjev spomenik v Planini 300 Din, za spomenik pesni* ka Simona Jenka v Podreči 500 Din ter »a Dečji dom gospe Franje dr. Tavčarjeve na Jadranu 500 Din. r— Higijena v zakonu. Ljubljanska Zve* za kulturnih društev bo priredila prihod« nji teden v četrtek in petek filmske pred« stave o «Higijeni v zakonu», ločeno za mo« ške in ženske. Film, ki je izredno poučne« ga pomena za zdravstveno«seksualno vzgo« jo in življenje v zakonu, je dosegel pre« tekli mesec v Ljubljani ogromen uspeh. Vse predstave so bile nabito polne. Upati je, da bo tudi v Kranju zavladalo potreb« no zanimanje, ker je že splošno spraševa* nje po omenjenem filmu. r— Sokolsko društvo v Stražišču priredi jutri ob 17. uri popoldne svoj notranji te« lovadni nastop, pri katerem bodo nastopi« li vsi oddelki telovadečih. Spored: MoSki naraščaj vaje s puškami, proste vaje mo« ške in ženske dece, člani raznoterosti, mo« ški naraščaj skupine, člani vaje na bradlji, moški naraščaj vaje na konju, člani vaje na drogu, člani proste vaje za pokrajinski zlet v Skopiju, skupina vseh telovadečih. Po nastopu družabni večer. K obilnemu posetu vabimo vse prijatelje Sokolstva. r— Iz zapora v zapor 401etni trgovski pomočnik N. Oman, doma iz Tenetiš pri Preddvoru, je star znanec sodnije in orož« ništva; pretekli teden je odsedel lSmeseč« no ječo. Včeraj dopoldne je stopil v Gei« gerjevo kavarno ter si naročil kavo. Komaj mu je gospa iz kavarniške 9obe obrnila hr« bet je že irmaknil iz predala 150 Din ter jo jadrno brez slovesa odkuril. Ko se je gospa vrnila, je takoj zapazila tatvino in naznanila nepridiprava mestni policiji. Pri aretaeiji so našli pri Omanu še 120 Din; 30 Din je namreč plačal na račun fotogra« fu, pri katerem je naročil po izvršeni tat« vini fotografije. Omana so izročili v zapo« re tukajšnje okrajne sodnije. r— Nedelja v kranjskem Nerodnem do* mu. Gledališki od-er ponavlja jutri ob 16.30 uri popoldne v Narodnem domu znano ša« loigro «Cigani», ki je dosegla najlepši uspeh Pomnožene pevske točke. « JUTRO* St. 60 a Sobota 10. ITI. 1928 Poslano Gospodu Otonu G. Ambrožu, v Ljubljani. Kar ste VI z enostranskim in netočnim citiranjem samo enega dela tendencijozoo prikazali v »Vremenu« našo brošuro »Kle-rikalizam i Narodna Radikalna Stranka u Slovenačkoj«; ker smo nadalje bili primo-rani tudi pred pričam; ugotoviti, da se Vi lažno predstavljate Za člana našega kluba, kaiteremu sploh nikoli niste pripadali; posebno pa, da v pravo luč postavimo tudi Vašo vlogo v javnem plasiranju takšne izjave, g. dr. Vladimira Ravniharja, pod katero čitamo i Vaše ime ki pa vsebuje tudi klevetniške insinuacije, — Vas pozivamo. predno končno obračunamo tako z g. Ravniharjem kakor z Vami, da nam javno odgovorite na sledeča vprašanja: 1. S kakšno pravico in s kakšnim namenom ste se Vi doslej lažno predstav" ijald za člana našega kluba. 2. Da-li je to Vaša informacija: da se cela naklada dotične brošure v svrho raz-pečavanja nahaja v tukajšnjem sekretariatu SDS? 3. Da-li ste komurkoli govorili, da je predstavnik »Narodne tiskarne« g: Fran Jezerš-ek Vam osebno ali pa sp'oh komu baje reked: da je to našo brošuro dala tiskati in plačala SDS? 4. Zakaj niste brošure vzeli direktno pri nas, članih kluba, ki nas večino dnevno »rečavate ter od katerih bi jo za osebno informacijo dobili tudi Vi kot naš znanec, (v ta namen smo jo dajali celo prijateljem pristašem SLS), ampak ste šli poizvedovat o njej k g. sekretarju SDS? To vprašanje posebno povdarjamo. ker se nam zdi važno z ozirom na tozadevne neresnične informacije v dotični izjavi dr. Ravnihar-la — in eventualno karakteristično Za Vaš način dela! 5. Kako ste kot discipliniran radikal smelj dali publiciteto v novinah tej naši brošuri, n* kateri je izrecno označeno, da je tiskan^ kot rokopis ter smo jo tudi mi samo za osebno informacijo rezervattio ad personam dajali našim somišljenikom in prijateljem, s posebnim poudarkom vsakomur: da brošura ni zfl širšo javnost, kar smo tudi v predgovoru izrecno podčrtali in zaradi česar te brošure tudi nismo dostavili knjigarnam? Ako nam na ta naša vprašanja ne boste odgovorili jasno in brez vsakega izmikanja. potem nam je tudi tozadevna Vaša vloga jasna ter bomo napram Vam- postopali kakor ste zaslužili. Ljubljana, dne 9. marca 1928. Uprava Študentskega radikalnega kluba »Slovensk; Jug« v Ljubljani. M\ onstran p— Katoliški kult je žalil na javnem pro* štoru Fran črnič iz Sv. Mihela na Krasu. Sodišče v Gorici ga je obsodilo na 110 lir globe. V zadnjem času je bilo več takih obsodb. p— Pravočasno se nI prijavil za vojaško službo fant Srečko Prinčič iz Števerjana. Goriškim sodnikom je pripovedoval, da je bil v Turinu pri svoji sestri, nima očeta in tudi ne matere, sploh ni vedel, da se mora zglasiti k vojakom, ker ni imel o tem nobenega obvestila. Sodniki so mu naložili 5 mesecev zapora ali le pogojno. p— V Škrbini na Krasu je napravil po* žar na parceli «Srednji breg» škode nad 50.000 lir. Drugi dan je gorelo na Volčnja* ku. Le s težavo je bil udušen požar, ker je bila burja. p— V Klancu se je pričelo s pogozdova* njem in kmetje upajo, da bo okoli Črno« tiča, Kastelca in Podgorja zopet polno drevja. Čez milijon mladik (bora in snvre« ke) bodo nasadih. 250 delavcev je sedaj tam zaposlenih. Kmetje sadijo tudi hru« šike in breskve. p— «I o son asino*. V Trnovem pri Bi« otrici imajo laškega učitelja, ki grdo gle« da slovenske otroke in jih pretepa. Otro* ci ne razumejo tujca in seveda v šoli ne znajo nič. Te dni se je laški gospod zopet jezil nad slovenskimi otroki in nekaterim je nalepil na čelo košček papirja z napi* som «Io son asino*. Potem jih je pognal iz šole. Ljudje so spraševali otroke: kdo ti je to napisal? Otroci so odgovarjali: naš gospod učitelj. Smejali so se otroci in smejali so se ljudje ob razkritju, kdo uči« teljuje v šoli. p— čepičko jezero pod Učko v Istri ho« čejo izsušiti. Pripravljalna dela so se pri« čela v februarju. Dno jezera bo rodovit« na zemlja. p— Nov železniški most čez Vipavo med Prvačino in Dornbergom je gotov. Sedaj sta čez reko dva mosta vštric: eden za progo PodbrdcfcTrst, drugi za progo Ajdovščima«Gorica. p— V Argentini je sedaj že okoli 10.000 primorskih Slovencev. Od leta 1923. dalje gre glavni tok slovenskega izseljevanja v Argentino, ki je ogromna dežela in Evrop« ci mislijo, da se bo dalo tam dobro živeti. Dosedanja poročila iz Argentine tega ne potrjujejo. p_ Plače občinskih nameščencev. V pra« vilniku za občinske nameščence, ki je iz« šel te dni, so navedene plače za nje. Pra« vilnilca se bodo morale držati vse občine. V občinah do 2000 prebivalcev bo dobival tajnik letno 8000 do 9000 lir poleg 1500 lir doklade, občinski pisar 4000 do 4500 poleg doklade 500 lir. V občinah do 4000 prebivalcev ima tajnik enako plačo kot do 3000, pomožni pisar 4000 do 5000 lir poleg 800 Ur doklade. Ob finski sluga do 5000 lir. | Po višini prebivalstva rastejo plače tako, . da ima v občinah do 6000 prebivalcev taj» j nik plače 11.000 lir z doklado 2500, dva pi» j sarja po 7000 z doklado po 1200, dva ob* činska slugi po 4500 z doklado po 500 lir. Preskrbljena imajo povsod lepa stanova* nja. Dobro bodo živeli! p— V Renčah so imeli 4. t. m. priredi* tev s petjem, solospevi, deklamacijo, kup« leti in igro v enem dejanju. Nastopil je tudi pevski zbor «Švica», ki je žel obilo pohvale. Dvorana je bila polna občinstva. Prireditev se je končala še pred 7. uro zve* čer. p— Nova vojainlca v Idriji. Najprvo so začeli graditi vojašnico ob mirno Skopi ie . . . _ 7-9 0 4 Q3 mimo Dubrovnik t 'ti 6 7"> F I Split . - I -7571 8 SE 2 Praha Solnce vzhaja ob 6.25. zah-aja ob 17.57, luna vzhaja ob 21.7, zahaja ob 7.55. Niajvišia temperatura danes « L|tihliHii> 8.6 C, najnižja 4.9 C. Dunajska vremenska napoved ca soboto: Bolj toplo, ponoči mraz. Dnevna temperaturi okoli ničle Severni vetrovi. V nevernih Alpah semintja sneg. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo oblačno, nekoliko megle in morda nekaj iežja. Temperatura okoli 9. stopinj. Morje mirno. Padavine Vrvta v dnu io I ur* dež 5.7 dež 6.0 dež 4.0 dež 04 dež 30 tekmi igr. Kuraman (SD Rapid) proti GAK v Gradcu dne 11. IIL Verificirajo se prvenstvene tekme Že« lezničar : Svoboda (Mb.) 3 : 1, Rapid : Ptuj 6:2. — Upravnemu odboru se preda v disciplinarni postopek SK Ptuj, ker pri tekmi ne 26. IL ni oddal postave moštva na predpisani tiskovini. ASK Primorje odjavlja igr. Poduje Sime. Na predlog MO v Mariboru se odobri prijateljska tekma Rapid : GAK, dne 11. III. v Gradcu, pokalni semifinale Rapid : Maribor p« se preloži na 19. IIL v spora* zumu s S&K Mariborom. Zaradi točnejše kontrole in olajšanja blagajniške službe pri tekmah, je posl. od* bor sklenil, da s« bodo odslej vsakemu klubu, ki ima nastopiti, dostavile z žigom LNPa in datumom opremljene vstopnice, ki jih bo treba ob prihodu na igrišče pri blagajni oddati. Izdalo se bo za vsak klub vsakokrat 18 vstopnic, in sicer za 11 igral* cev, 2 rezervi, 1 stranskega sodnika in 4 reditelje. V bodoče se ne bo nikogar pu* stilo na igrišče brez vstopnice, odnosno vet Ijavne savezne ali podsavezne izkaznice za prost vstop, na kar se klubi nujno opo* zarja jo. Tajnik II. ŽSK Hermes. Danes ob 19. sestanek v klubskem lokalu. Pozivam vse igralce I. moštva in rezerve, da se zanesljivo ude* ležijo v svrho postave moštev za nedelj* ske tekme. Glede opreme naj se zglasijo sledeči: Novak Stane, Barducky, čop, Kna pič I. in II., Ložar I. in II., Svetic, Mihalek, Jeglič, Kopač, Bajde, Starman, Mravlja, Fi* lipič I. in II. — Načelnik. SK Slavija (nogom. sekcija). Sklicujem sestanek prvega moštva in rezerve v so* boto ob 20. uri. Zaradi nedeljskih tekem prosim brezpogojne udeležbe. — Tajnik. /4SK Primorje (nogom. sekcija). Jutri ▼ nedeljo 11. t. m. se odigra prvenstvena tekma rezerv s SK Slavijo ob 10. uri na našem igrišču Sledeči igralci se pozivajo, da pridejo ob 9.30 na igrišče: Turkovič, Corradini, Vidic, Sočan, Može, Pečar, Tav* čar, Jug II, Privšek, Slapar, Šenica, Ter* ček, Zalar, Kramer. — Načelnik. SK Jadran. Jutri v nedeljo ob 14. po* poldne obvezen trening za vse igralce pr* vega in rezervnega moštva. Po treningu sestanek v gostilni Pele, kjer se bo volil kapetan obeh moštev. — V slučaju slabe* ga vremena se vrši samo sestanek v gostil* ni Pele ob 14.30. Udeležba strogo obvezna! Tajnik. Službeno iz LLAP. V nedeljo 11. t. m. ob 11. se pozivljejo v svrho ureditve pod« savezne blagajne na sestanek v posebni sobi kavarne «Evropa» gg. Ček (od ASK Primorja) ter A. Oblak in M. Pevalek (od SK Ilirije). Važno! — Tajnik I. Razpis crossecountryja na 10.000 m za prvenstvo Jugoslavije. Jug. lahkoatletski savez razpisuje za 1. april ob 16. uri na terenu «Maksimir» v Zagrebu cross»coun* try na 10.000 m za prvenstvo Jugoslavije. Tekmovati morejo a) moštva z najmanj štirimi tekači istega kluba, od katerih se placirajo prvi trije po točkah, b) poedinci, ki so verificirani člani saveznih klubov. Moštva se klasificirajo tako, da dobi prvi na cilju eno točko, drugi dve itd., kakor predpisuje tekmovalni pravilnik. — Prija* ve naj se dopošljejo najkasneje do 25. mar* ca 1928. s prijavnino, namreč 30 Din za moštvo in 15 Din za poed nea na tajnika JLASa N. Inkey, Zagreb, Marovska 8. Na* grade dobijo najboljši trije poedinci in klubi najboljših treh moštev. Tekmuje se po pravilih JLAS. Hašk v Monakovem. Za Veliko noč bo Hašk gostoval v Monakovem, in sicer bo odigral tri tekme, dve proti Wackru eno pa ali proti bavarskemu prvaku Bavern ali pa proti Miinchen 1860. Ni pa izključeno, da bo tretjo tekmo igral v Niirnbergu. Gradec : Zagreb. Medmestna tekma Gradec : Zagreb se bo vršila 29. aprila v Gradcu. Izjava Izjava Gospodarstvo Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov svojega sina Jožeta. Grosuplje, dne 9. marca 1928. 536 MARTIN BOH. Podpisani Jakob Golob, posestnik v Dor* navi št. 27, obžalujem in preklicujem ža* litve napram Ožbaltu in Mariji Bratušek, pos. v Dornavi, z dne 3. IIL 1928. v gostil* ni Hrga v Dornavi in se zakoncema Bra* tušek zahvaljujem, da sta opustila zaseb* no obtožbo. Ptuj, dne 8. marca 1928. 537 JAKOB GOLOB. viesnikWsreCe Vsebina druge številke izide 15. marca. Lista za žrebanje III.- razreda dTŽavne razredne loterije. Žrebanje zadolžnic držav, ne hipotekarne banke kraljevine Srba, Hr» vata i Šlovenaca. 2% premijske srečke Knježevine. Srbije i* leta 1881. Žrebanje 4X% komunalnih zadolžnic Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Žrebanje 6% komunalnih zadolžnic Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Posojila mesta Zadra iz leta 1911. Čehoslovaške državne stavbene srečke. Srečke ital. Rdečega križa iz I. 1885 Turške drž. srečke iz leta 1870. gl. na Fra. 400. \% zadolžnice peštansko madžarske ko« mercijalne banke. 4H% založnice peštansko . madžarske ko« merciialne banke 1Vi% zadolžnice Madžarske eskomptne in men banke. Brezprocentne premijske obligacije Mad* žarske Hipotekarne banke. Naše domače dobrodelne in razredne lo* terije Odgovori uredništva j Dobave in licitacije. Poskusna številka zastonj! Predplačilo za , fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 — 535. Mariborski svinjski sejem (9. t. m.) Dogon 213 komadov, prodanih pa ;*e bilo 109 komadov. Pri srednji kupčiji so bile cene naslednje: prašiči 5—6 tednov stari 125—150 Din, 1—9 tednov 250—300 Din, 3—4 mesece 38u do 450 Din, 5—7 mesecev 480 — 550, 8—10 mesecev 580 - 650 Din 1 leto 1000 — 1200 Din za komad; za kg žive teže 10 — 12.50 Din, mrtve teže pa 16 — 17 Din. Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: baška. 77-78 kg 335 - 340; sremska, 77-78 kg 335—340; gornjebanaška, 78-79 kg 330 — 335; promet 10 vagonov. Ječmen: baški, 66 kg 295 do 305, makedonski 240 — 245; promet 1 vagon. Turščica: baška, sremska in banaška 247.5 — 252.5; baška, sremska in banaška, pariteta Vršac, za marc - april 255 do 260; za april - maj 257.5 — 262.5; sremska, pariteta Indjija 250 — 255; promet 20 vagonov. Moka: baška in 445 — 455; <5> 425—435; <6» 370 do 380; <7> 800 — 310; <8> 220 — 230; promet 3 vagon« Dunajska boraa ia kmetijske proizvode (8. t. m.) V skladu z ugodnejšimi inozemskimi notacijami je ostala tendenca na dunajskem tržišču dalje čvrsta. Kupčija je bila glede na večjo ponudbo kakor tudi glede na boljšo kupčijo z moko živahnejša. Cene pšenici. zlasti pa rži so zelo čvrste. Za turščico ni posebnega zanimanja, oves pa je pri visokih cenah brez prometa. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine pSenica: domaČa 41 — 42, madžarska Tisa (81-82 kg) 46.5 — 47; rž: march-feldska 42.25 — 42.75, madžarska 4l.5 do 41.75; turščica: 33 — 33.75; oves: domači 35 — 36, madžarski 36.25 - 36.75. « JUTRO* 5t. 60 «= Sobota 10. ITI. 1928 Nova metoda za zdravljenje raka Kakor poroča »Intransigeant*. se je pariškima zdravnikoma Proustu in Na-biasu posrečilo najti novo metodo za pobijanje raka. ki se je v 60 do 100 primerov pokazala kot uspešna. Zdravljenje se vrši z radijem. Dočim so do-sedaj zdravili z radijem le v močnih dozah, se je sedaj posrečilo za vsak primer točno določiti potrebno dozo. Mi-kroskopična preiskava ugotovi najprej stanje bolezni, nakar se uredi jakost doze. Kakor zatrjujejo, se bo dala sedanja formula še zboljšati. Na ta način se bo dal odstotek uspešnih zdravljenj zvišati. Metoda, da se z obsevanjem radija preprečijo nove tvorbe, je znana že od 1. 1896. Prof. Dominici v Parizu jo je že često uporabljal v nekoliko drugačni obliki, a je tudi dosegel presenetljive uspehe. Ameriški zdravnik dr. Burger je uvedel splošno prejeto metodo radi-jevih igel. ki jo smatrajo sedaj za posebno učinkovito v kombinaciji z rent-genovo terapijo. Vedno dosedaj pa so operirali z neznanimi dozami radijevih žarkov, dočim so pri obsevanju z ront-genovimi žarki že uporabljali metode, ki so natančno merile dozo. Ce se ie Francozoma Proustu in Nabiasu posrečilo najti metodo za doziranje pri obsevanju radija, bi bil to precejšen napredek. ker so se pri premočnih dozah često pojavljali dolgotrajni radijevi tvori. Vest o novi metodi ne pove, kako se dozira. Mikroskopična preiskava tvora, ki jo izvedejo povsod, preden pričnejo zdraviti z radijem ali Rontge-nom, pokaže sicer stopnjo do katere se je rak razvil, nikakor pa ne možnosti za doziranje. Znano pa je. da je rak, ki je že napredoval, mnogo bolj dostopen obsegajoči energiji, kot rak, ki se šele prične razvijati. Mikroskopična preiskava danes že dožene ali je treba raka zdraviti z Rontgenovimi žarki, ali z radijem, ali pa operirati. Praksa bo metodo, ki bo točno določila zdravljenje z radijem, pozdravila z veseljem in to tembolj, ker je odstotek uspelih zdravljenj za 20 odst. višji kot dosedaj. Preiskava krvi poenostavljena Dva nemška zdravnika iz Hildeshei-ma, dr. Fritz Meyer in zdravstveni svetnik dr. Bierast sta iznašla nov način krvne preiskave, ki omogoči zelo kratek proces, da se kri lahko preišče takoj pri zdravniškem obisku. Na pivnik se na kaplje tri kapljice krvi. ki se pomeša z raznimi barvili (rdečilo, zelenilo in modrilo). nakar se opazujejo konture. Po časopisnih poročilih je nova metoda uporabljiva zlasti pri latent-nem sifilitičnem stanju. Za ugotovitev drugih specijalnih bolezni novi način krvne preiskave še ni preizkušen. Pač pa je zanesljiv pri ugotovitvi sifilide celo v slučajih, kjer se Wassermannova reakcija ne obnese. Huda epidemija gripe na Japonskem Iz Toflrija poročajo o veliki epidemiji, ki doslej dnevno zahteva do 60 žrtev in je zavzela vse širši obseg ko 1. 1918. Obolel je tudi cesar in njegova najmlajša hči. Cesarjevo stanje sicer ni opas-no, pač pa so zdravniki na okrevanje male princeze Hise izgubili vsako nado. Med obolelimi se nahaja tudi japonski ministrski predsednik in se je glasom najnovejših vesti bati najhujšega. Glasom najnovejših poročil je princesa Hiša, druga hči japonskega cesarja. medtem podlegla bolezni. Potomci križarjev v Arabiji Pri zadnjih bitkah med Vahabiti in iraškimi plemeni so poklali karavano 12 mož, ki pripadajo plemenu Sulbitov, «plemenu križa«. To pleme smatrajo v Arabiji splošno za potomca evropskih bojevnikov, ki so ostali med križarskimi vojnami v Arabiji in se pomohame-danili. Ljudje iz tega plemena kažejo še danes v svoji zunanjosti znake evropskega pokolenja. Helij v Evropi Helij je silno redek plin. ki ga je odkril fizik Lokyer 1. 1868. potom spektralne analize v solncu in v beložare-čih zvezdah. Na zemlji so ga našli v večjih količinah samo v Ameriki in so ga uporabljali za polnitev zrakoplovov, ker je silno iahek in ima pred vodikom to prednost, da ne gori. Znana revija «Rec!ams Universum* poroča, da je odkril sedaj nemški bajaničar Graeve podzemeljsko nahajališče tega dragocenega plina v Russelsheimu pri Frank-furtu, ko je iskal v tistem ozemlju vode. Čarodejna šlbica mu je pri tem tako močno nihala, da si je moral zavarovati prsa z blazino. Ta najdba je prva v Evropi in se je pripetila baš ob šestdesetletnici, ko so to važno prvino prvič ugotovili. »Slepi Edison" V Stockholmu so vkrcali te dni na velik prekooceanski parnik zanimivo manjšo ladjo, dolgo 14 m. široko 32 m. To ladjo je naročila Kolumbija in jo bo rabila v pristanišču mesta Kartagene kot svetilniško ladjo: Zgrajena je zelo močno, na visokem morju kroži lahko okoli svoje osi kakor kakšna boja. a se vrača nato vedno v svojo normalno lego. Ker sestoji iz mnogih hermetsko zaprtih oddelkov, se ne more potopiti. Svetilnik je opremljen z zvoncem, ki zazveni v enakih presledkih s štirimi udarci. Najbolj nenavadna naprava na ladji pa je naprava za svetlobne signale, ki se zasvetijo avtomatično ob prihodu mraka ali megle. Ta luč deluje dve leti, a ne potrebuje absolutno nobene človeške pomoči, kakor tudi vse ostale naprave na tej čudni ladji. Zanimivo je, da so zgradili to ladjo po načrtih slepega švedskega inženjerja Dalena, ki ga imenujejo zaradi velikega števila njegovih izumov tudi »slepega švedskega Edisona*. Dalen je izgubil vid pri eksperimentiranju za neko novo iznajdbo, a to ga ne moti dosti. Avtomatski lučni signali na njegovi novi svetilniški ladji slonijo na izumu tako zvanega «Dal6novega solnčnega ventila*, ki je za svetlobo in temo tako občutljiv, da prižge ali ugasne luč po tem, kakršna je pač atmosfera, svetla ali temna. Priprav, ki uporabljajo Dalčnov izum na ta ali oni način na cestah, na morju, v zračnem prometu itd. je danes po vsem svetu že dosti. Znanstvena zloraba umirajočih otrok Socijalni demokratski poslanec doktor Moses je poročal v glavnem odboru nemškega državnega zbora, da izvajajo v velikih bolnicah znanstvene poskuse na umirajočih otrokih. Gotovo je, da bo zaradi postopkov, ki jih je ugotovil dr. Moses. čimprej uvedena preiskava. Ce se bo pokazalo, da je na stvari količkaj resnice, bodo uvedene najstrožje kazni. Značilno je vsekakor priznanje, ki ga je objavil šef-zdravnik dr. Volmer v berlinski bolnici »cesarice Avguste Viktorije* v nekem članku nemškega medicinskega tednika. Dr. Volmer sporoča. da so delali poskuse na sto podganah in 20 rahitičnih otrokih, in pripoveduje, da so imeli otroci, ki so bili namenjeni za poskuse, zelo slabo prehrano in jako mak) luči. V istem članku priznava dr. Volmer. da se pod takimi pogoji rahitis ni niti najmanj boljšala. Monoštrska afera v ženevi Titulescu, rumunski zunanji minister in zastopnik Male antante. Briand, franooski zunanji minister, ki je zahteval investigacijsko anketo. • Grof Apponyi, madžarski delegat, ki je moral kapitulirati pred Briandom. Nemško orožje «za smeh» Ob priliki Amanulahovega poseta v Berlinu je priredila Reich9weJir velŽko paradot pri kateri je nastopala tudi težka artiljerija — iz lesa in skupina tankov — brez to* pov, ki sta jih vlekla po dva in dva krepka reichswehrovca. Nemci »o hoteli afgaa istanskemu vladarju pokazati, kako »e držijo mirovnih pogodb glede razorožitve. Listi so poročali, da je bil gost nad to zanimivo parado zelo presenečen. K resnemu položaju v Arabiji Ibn Saud, ralj vseh Vahabitov. Iz zadnjih poročil je razvidno, da Je kralj Ibn Saud napovedal Iraku in Transjordaniji vojno. V ozemlju Maan so že močne vaha-bitske čete z modernim orožjem. Na sliki vidimo del vahabitskega vojaštva, ki je zaposlen s prevozom ranjenega vojaka. Basnih, 9. marca. d. Arabska plemena Hedžasa so prej pričela ofenzivo, kakor se je v splošnem pričakovalo. Kakor poročajo iz Transjordanije. so že nekatere vahabit-s';e tolpe napadle kraje, ki leže ob meji, in ji'i upepelile. V Koweitu pričakujejo vsako pro, da bodo Vahabiti napadlL Neki angle- ški oddelek z 10 oklopnimi avtomobili in 10 letali za bombe, se je ustalil pred mestom, oddelki angleške križarke cEmerald>, ki je zasidrana v luki, pa patruljirajo po mestu. Mejo južnega Iraka stalno stražijo angleška vojaška letala. Kakor se doznava, ogrožajo Vahabiti tudi avtomobilsko cesto, ki vodi iz Bagdada v Damask, tako da je promet ustavljen. V ostalem si prizadevajo, da bi prišlo do pogajanj s kraljem Ibn Sau-dom. ker bi bilo le rra la način mogoče, da bi v zadnjem trenotku opustil svoje vojne namene. Posvetovalnica za samomorilne kandidate Etična družba na Dunaju je osnovala posebno posvetovalnico za tiste, ki so življenja siti, pa ne toliko, da bi ne hoteli poslušati še kakšnega dobro mišljenega nasveta, preden se spravijo tja, odkoder ni več vrnitve. Posvetovalnica je nameščena v poslopju dunajske rešilne družbe in je vsakomur vsak čas odprta, ne glede na državljanstvo, spol, veroizpoved, svetovno naziranje ali starost samomorilnega kandidata. Pomoč deli le z besedo, denarne podpore in službe so izključene. V bližnjem času bo otvorila vrsto predavanj, ki bodo obravnavala vprašanje samomora in vse, kar spada v to poglavje. Kdor išče na tej predzadnji rešilni postaji pomoči, mu ni treba navajati svojega imena in sličnih podatkov. Pohod beračev Na Danskem so se berači in del brez-poselnfli rokodelcev organizirali v komunistični organizaciji. Člani te organizacije so se na Jiitlandu zbrali v močen oddelek in korakajo sedaj proti Kodanju. Oddelek, ki šteje kakih 400 mož, vodi bivši huzarski poročnik Kaas. Danski pravosodni minister je poslal 60 stražnikov na Jiitland, da z orožjem razženejo oddelek in preprečijo, da bi berači prekoračili ožino Belt. Kljub temu, da je vlada izdala potrebna navodila, sprejemajo po vseh mestih demonstrante zelo prisrčno in jim prirejajo pojedine. Prijetna noč Odvetnik v Metzu je zagovarjal morilca in je dobil dovoljenje obiskati ga zadnjo noč pred obešenjem. Paznik je spremil odvetnika v celico, jo zaklenil in odšel. Odvetnik je rabil kakšno uro, da spiše oporoko. Nato se je poslovil od obsojenca, a ni mogel nikamor. Vrata so bila zaprta. Pred vratmi pa je stal nov paznik, kateremu je pozabil njegov predhodnik povedati o odvetniku. Paznik ni smel odpreti vrat, to bi bilo zoper pravila. Advokat je dvignil leseno mizo in pričel razbijati vrata. Obsojenec mu je pomagal in je bil prav vesel, da ima zadnji dan toliko zabave. Paznik se ni zmenil za ropot. Končno sta morala izmučena jetnika spat. Obsojenec je odstopil odvetniku posteljo in se je zleknil na tla, dasi mu je ta prigovarjal, naj uživa posteljo sam. «Ce moram jutri umreti, mi ni treba danes povečati vaše neprilike, ki sem je jaz kriv,» je odgovoril vljudni morilec. Paznik je javil slučaj šele ob navadnem zaslišanju, ko je zapustil ob 6. zjutraj službo. Odvetnika so zbudiH In osvobodili in se je prisrčno poslovil od ljubeznivega gospodarja, ki niti pred smrtjo ni postal surov. »Sumljivo zlato" Sovjetska vlada je poslala Združenim državam 5 milijonov dolarjev v zlatu kot naplačilo za velike nakupe blaga, ki so bili kreditirani sovjetskemu komi-sarijatu za vnanjo trgovino. Ameriški zakladni urad pa se brani prevzeti zlato pošiljko in zahteva, da se pred prevzemom ugotovi, da-Ii je pošiljatelj pravni lastnik tega zlata. Zakladni urad utemeljuje svoje stališče, češ da je pošiljka zlata »sumljivega izvora*. V trgovskih krogih je ta korak zakladnega urada izzval silno negodovanje, ker se je bati, da sovjeti na tako ravnanje ne bodo oddali svojih naročil ameriškim tvrdkam in bodo preklicali dosedanje sklenjene kreditne posle. Dober kristjan in dober Francoz V Parizu je umrl poslanec radikalne levice duhovnik Lemire. Pokojnik, ki ie dosegel starost 75 let, je bil najprej profesor filozofije, od 1. 1893. dalje pa poslanec mesta Hazebroucka. V zbornici se je posebno udeleževal dela za demokratično in socijalno reformo. V letih, ko je prišlo v Franciji do ločitve med cerkvijo in državo in končno do preloma diplomatskih odnošajev med Rimom in Parizom, je bil opetovano izročen cerkvenemu preganjanju. V znak protesta ga je takrat zbornica izvolila za podpredsednika. Za njegovo osebnost je značilno dejstvo, da je dal nad vrata svojega župnišča napisati stari francoski pregovor: »Niti hugenot. niti papist, temveč dober kristjan in dober Francoz.* Še vedno Zubkov V neprestano vrsto škandalov ln afer, ki jih povzroča visoki rodbini Hohen-zollernov mladi Rus Zubkov je berlinsko sodišče vplelo novo neprijetno zadevo. Zakonca Zubkova sta vložila tožbo proti piscu in založniku senzacionalne knjige m, OgLasrusod> cUUk Jutra,' hub^aruL, Prtjtnurua. T*L st. z+gi Tff\ /f/\ i Vjt, prtsiojbui*. J9. uparla* ti obtM/iu t iutrocd/m,, so-c*r n. oglasu t* pru>baM> čtkovtu, račun, poslu.4. Ira %Uri*c* Cjitblfgjia.sl n S JLaJLu oglasi, k** jIu u parrvxiovaln+ tn. roafaL rut, icuna/tc. obouLsioa, vsaka btstda, gopcu~ —Naj mxuyli zn+sak Din, Prvetojbuia. &a> fifro Via. jv Za/ucIl*., <£&po*-ovruAfa. ul, o-^Ulsu hryourkuptm!nren und Rechneo, Esselhorn, Elektrotecbnik. irodi po ugodni ceni Hin-:o Sever. antiki'arijat. Sv. Jakoba trg. 6642 r HK *i Izučenemu špeceristu mhišemu ag lnemupro dajflcu z djbro predii-obiazbo, ki je vešč več jezinov, se nudi, če je sposoben >a potovanji dobra bodoč o->t O > čtrne las oiočno p;sane ponudbe s prepisi spri tevni je posta ti pod .Stremljiv 500/28—18' B» ISTtRREKLAMd d Zagteb, Marovska 2b. — 3579-a — Mlajšega brivskega pomočnika ■prejme brivski salon Ve-Koelav Vyborny, Slovenj-(radec. Kaetop 15. marca. 7775 t -- Zastopnike rjmemo takoj sa proda. lukrativnih predmetov proti fiksni plači Kavcije Be »ahtevamo. Pogoji: po- Cen in zanesljiv. Zumbu-viremeniti sedanjo sin ž bo Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna prodajalka« 7676 Trg. pomočnik mešane stroke, želi primerno službo z dobro plačo Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Takoj 2000» 7794 Agronom z večjo prakso želi na-meščenja Gre tudi k trgovini ali za kletarja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agronom» 7849 Klavirskega učitelja prvovrstnega, sprejmem na dom k fantku, ki se je že nekaj časa učil" — Rozt Meglič. Stari trg št 1'TI 7805 Motvoz špagoi kupit* o»J<«ne]» d) rektno » tovarni Mrhaničn* vrarna Šinkovec Grotuplje «61 Najboljši premog Oebin. Wolfov» olioa t/11 844 Ribie olje ktiram samo na pridne in skrbne gospodarje — brez otrok Kavcija 10.000 Din. Cenjene ponudbe na naslov: Josip Lovko. Brežice — kolorlver. 7711 Kovačnlco žeK T najem v prometnem kraju v mestu ali na deželi vozni in podkovski kovač. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kovat«. 7833 Lokale v Murski Soboti na zelo prometnem meetu oddam pod ugodnimi pogoji v najem So trgovski prostori s tremi portali — zelo primerni za modno trgovino in trgovino s čevlji. Naslov: Hartner. Murska Sobota. 7795 Lokale oddam < 1 aprilom v najem v hotelu Tratnik, le za trgovino ali pisarne Sedaj v niih začasno ka ^-arna — Več pri lastniku 7674 Pisarno ali prazno sobo, ki bi jo lahko porabil u pisarno, s posebnim vhodom želim. Ponudb« na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna stranka«. 7843 Lokal na ulico in 4 dvoriščne lokale na najbolj prometni ulici v sredini mMta takoj oddam Pojasnila daje A Mastnak, Celje. Kralja Petra cesta 22. • 7723 Prostor v sredini mesta oddam za lokal ali pisarno. Pojasnila v oglasnem oddelku Jutra. 7809 Stanovanje r novi. hiši, s posebnim vhodom in el^ktr. razsvetljavo, obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje in priti-klin oddam tafcoj ali s 1. aprilom v Rožni dolini — cesta IV/26. 7878 G Th Rotman cZdaj pojdeva k doktorju Vsevedu, ki si mi pravil o njem,» je nadaljevala. «A peš hoditi ne maram, moje kratke nožice niso ustvarjene za to. Stoj. že vem. kako napra-viva!» Odletela je in prinesla dolgo vrvico. (Privezi mi jo na nogo,» je dejala. Tako sta krenila sa pot. Debelinko je držal lastovko za vrvico, ona pa je letela pred njim. Doktor Vseved je živel v starem drevesu. Lastovka je pozvonila in doktor je stopil na balkon. <0, kak prijazen dečko!> je vzkliknil. To rekši je spustil brad« z balkona. A.li je bila dolga! Ne I 486 «8—1 7812 Razglas Okrajno sodišče v Novem meetn bo potom prostovoljne javne dražbe prodalo enonadstr h 11 o v Novem mesto Sv. Florljana trg 123 obsegajočo 8 stanovanja in pripravno Za marsikatero obrt. dne 17. aprila 1928 ob 10. uri dopoldne, soba 3 — VzkTicna cena 100.000 Din, radij 10.000 Din. LESNA INDUSTRIJA parna žaga Škofeljca pri Ljubljani Prodajam vagocske količine vsakovrstnega rezanega blaga ter prejemam ▼ razža« ganje vsakovrstno množino lesa letno 10.000 do 12000 m*. Kupujem vsake vrste gozdne komplekse po najvišji ceni proti gotovini Nadalje se priporočam cenj. občinstvu za razna tesarska dela po najnižji ceni Postrežba točna in solidna. Fran Martinec, mestni tes. mojster in industrijalec z lesom, LJUBLJANA, PRULE 8. Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin želi mirna stranka i 1 majem v sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «800—1000 Din« 7757 Stanovanje s 4 sobami, kopalnico ta drugimi pritiklinami želi mirna stranka t enim šoloobveznim otrokom v sredini mesta s 1 majem, junijem. julijem ali avgustom Eventuelno zamenja - stanovanjem iz 8 sob m pritiklin Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »O J.» 7732 Stanovanje 3 sob in pritiklin ielim v sredini mesta s 1 majem ali avgustom. Ponudb« na oglasni oddelek »JutTa« pod značko »4 odrasle osebe«. 7565 Stanovanje lepo, obstoječe iz 8 sob, kuhinje in kopalnice, oddam proti predplačilu u par let Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7841 Stanovanje S sob in pritiklin telim ta maj. eventuelno avgust ni Mirju. Bleiweisovi cesti ali v bližini Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod lifro »Dogovor«. 7763 Stanovanje 8 sob, kuhinj« in pritikBB. z elektriko in parketi. oddam v Šiški, Aleševčeva 86 7822 <> 'Z j Opremljeno sobo po možnosti ▼ centru, a električno razsvetljavo in [•osebnim vbodom želim sa takoj Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »fnženjer 80«. 768S Mirna dama želi veliko, čisto, prazno sobo ali sobo in kuhinjo za 1. april. Ponudbe pod »M. S.» na oglasni oddelek »Jutra*. 7860 Sobo > elektr razsvetljav« tn posebnim vhodom iz stopnišča želim v centru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam dobro«. . 7869 Majhno Sobico želim, ali grem kot sostanovalec. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Sobica 12«. 7847 Dijak želi poceni stanovanje. — Ponuabe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj 30». 7830 2 gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov pove oglae oddelek »Jutra*. 7855 Prijazno sobico z elektr razsvetljavo oddam solidni gospodični — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7817 V separlrano sobo v centru sprejmem t gospoda ali dijaka • vso oskrbo, po ngodni ceni — Naslov v oglasnem oddelki' »Jutra*. 7859 Sobo s separiranim vhodom Ielim za stalno. Ponudbe na ocrlasni oddelek »Jutra« pod »Za april*. 7811 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. . 7842 Družabnike * 10-60 000 Din sprejmemo v dobro vpeljano podjetje v Jugoslaviji — bres konknrenee. kovinska industrija Naslov v Ogla«, oddelku »Jutra*. 7170 2 opremljeni sobi v eentrn mesta, o tir blizu kolodvora, s souporabo kuhinje želim proti dobremu plačilu. — »Posredovalec«. Sv. ePtra cesta 18. 7783 Opremljeno sobo v mesta oddam takoj ali « 15. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7784 Lepo sobo parketi! ano, i elektri razsvetljavo in posebnim vhodom poceni oddam solidnemu gospodu v bližini vojašnice Kralja Petra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7880 Opremljeno sobo prijazne, oddam takoj boljSemu gomodu v bližini rv. Petra. Naslov v oglas, oddelku »JutTa«. 7831 jgfd^l^^ d i« Kdor ima takšno brado, mora biti sila umeten in učen, je pomislil Debelinko sam pri sebi. Kar sitno se mo je storilo; nato pa je prije) za brado in je okretno spleza) kvišku. cTako.i je rekel doktor, narijaje brado spet okoli vratu. cKaj te pa boli? Glava? Vrat? Ušesa? Zobje? I kakopak, aobje ga bolijo !> Z večjim kapitalom vstopim kot družabnik v modno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kapital*. 7888 Družabnika sprejmem v prvovrstno trgovsko hišo na Gorenjskem, v razširj«inje trgovanja na debelo. — Potrebno minimalno 50.000 Din, čem več tem bolje! Stanovanje ete. v hiši. Cenj. ponudbe na Oglasni oddelek »Jutra* pod »Merkur-Triflav«. 1798 Dvpifi Harem! ZadnjiC nemogoče. Pismo oddano. Prosim: danes gotovo! Pokloni Pišuradža 7864 Kdo bi pomagal pošteni gospodični do eksistence in posodil 6000 Din proti visokim obrestim in garanciji Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod lifro »Hvaležna 65«. 7865 8/ '8 Solnčni žarek pomladanski, vzbudil novo je življenje, k Tebi moja draga zlata, mene lene hrepenenje — 7780-a .Tivoli. Gospodična, k! je odgovorila pod šifro »Opoldansko solnce*. naj dvigne pismo v oglasnem oddelku Jutra pod značko »Tivoli«. 7756-a Istrijanskega braka psico 4—6 let staro, belo, resodlako, proda L. Fflr-sager v RadovljicL 7791 Gillette Mem ter druge britve sprejema v elektr brušenje in manikirne aparate v popravilo drogerija Kane sinova. Židovska ulica 7565-a P R E D N A K U p si oglejte zalogo a krasnih brzošivalnih strojev, najnovejše 1*1 Iznajdbe moderne tebnike Na ta stroj šivate popolnoma enostavno vsakovrstno blago, našitke in čipke i cikeak Šivom, ve-žete vezenine, gumbe in gumbmoe Pouk v vezenju brezplačen. — Prodaja tudi na obroke Ceniki fr&nko »Tribuna« F B L.. Ljubljana, Karlovska cesta 4. 42 OREHE v lupinah ima naprodaj večjo množino & Din 8-— za kg Mihael Salobirf Sv. JAKOB, p. Sv. Jurij ob juž. žel. oinnmnnnuiJLJULJLijuuLJiiuiJULii JULJI M NAJCENEJŠA " ZABAVA " »o lepe povestL Naročite: IOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. — Broš Din 26—. vez Din 34.—. MESKO: Kam plovemo. Roman.— Bro5 Din 34.—. vez DiD 44.—. KERSNIK J.: Testament. Povest — Brol Din 18.—. vez Din 26—, KNJIGARNA TISKOVNE . ZADRUGE v Liublianl in Mariboru. Nogavice po znižanih cenah 1 damsloe me!6 prej Din 19 zdaj Din 14 damske melč prej Din 24 zdaj Din 1*. damske svilen flor prej Din 19 zdaj Din 1( damske svilen flor prej Din 24 zdaj Din 2 » » Din 38 zdaj Din J. » * Din 45 zdaj Dim 3i volnene modne prej Din 89 zdaj Din 6) A. Šinkovec nasL K. Soss SENZACIJA NAD SENZACIJAMI In vendar ZDRAVA, NEOPOREČNA KNJIGA! Prigode, ki kri zastaja ob njih. — Borb« dveh plemenitih dui. — Trpljenje in zmaga ljubezni. — Prelepi opisi prirode v gorah in Sumah Severne Amerike! J. O. CURWOODt Lov na ženo ROMAN.. Knjižnica cJUTRAc, sv. 18. Nevezan izvod 80 Din, vecan 40 Din. Poštnina se zaračuna posebej. Jugoslovenski patent štev. 3126 pod naslovom »BLAGAJNA ZA REGISTRIRANJE« na prodaj in daje licence. Informacije pri dr. Janko Ofipti, odvetniku ▼ Beogradu, Kralja Milana 78. NOVO! NOVOI Pravkar je izšel roman UGRABLIENIMIUONI zelo humorist i čen detektivski roman, borba SIovenca«Američana, tatu ljubezni ki h v a* ležnostL Kdor s« hoče zabavati s najslovitejšim romanom, naj ga naroči pri upravi *Jutra«, LJubljana, Prešernova ulica 54. Vezan Din 45.—, broširan Din 35.—. Poštnina se zara&una posebej. TJTTTmrscm 8 Sobota 10. m. 1928 tane Grey: 73 Železna cesta Roman. Srce Ji je poskočilo do grla. Trepetale po vsem telesu je z ostrim, zvedavim očesom ogledovala neznanega moža. Ko je •»tajal izza mize, je bil prav tak črno oblečen in krutook kvarto-pirec kakor vsi ostali njegovega stanu; zdaj pa, od blizu, se je njegovo bitje nenadoma izpremenilo. Pod mrzlimi, brezizraznimi Črtami mu je zaigrala bežna senca mehkejšega čustva. Njegove oči so bile kristalno jasne in čudne v svoji presunljivi ostroti. Svetile so se od začudenja, radovednosti in sočutja. Allie si je nehote rekla, da sme zaupati temu glasu, ta Je nato s svestno odločnostjo prenesla svoje zaupanje na moža. »Oh, sir, vsa bolna sem od strahu!« je zajecljala. »Če bi se le smela drzniti —« »Brez skrbi mi lahko poveste vse,« ji je hlastno posegel v besedo. »Hitro. Ali ste iz svoje volje pri tem človeku?« »Ne, ne!« »Kako pa?« »O, sir — menda ne mislite —« »Ko sem vas prvič pogledal, sem vedel, da ste nedolžni... Kdo ste?« »Allie Lee. Moj oče je Allison Lee.« Ancliffe je bil pristopil. »Hči Allisona Leeja, velikega moža pri U. P. R.!« je rekel začudeno. »Zdaj ne utegneva poslušati vaše zgodbe,« jo je ustavil Hough. »Verjamem vain... Tedad vas šiloma zadržujejo?« »Da, zaklepajo me. Nikoli ne vidim belega dne. Tako strašno so mi grozili, da se dosleg nisem upala prositi pomoči. Toda Du-rada se loteva blaznost. Nič več ne morem prenašati te usode.« »Saj vam tudi treba ne bo, Miss Lee,« je odvrnil Ancliffe. »Rešila vas bova iz te ječe.« »Kako?« je kratko vprašal Hough. Ancliffe je bil za to, da bi brez ceremonij odvela Allie iz hiše, toda Hough je zmajal z glavo. »Oh, poslušajta me,« je hlastno začela Allie. »če bi videl, da hočem pobegniti, bi me na mestu ubil. Ljubil je mojo mater. Noče mi verjeti da je mrtva, in njegova edina želja je da bi se ji osvetil... Ljudje, ki ga obdajajo, so sami lopovi in obu/panci. Ne, žive me ne rešite iz njegovih krempljev, razen če se poslužite zvijače.« »In če pokličeva vojnike?« »Durate bi me pri tisti priči ubil.« »Ali vas ne bi mogla ponoči spraviti iz hiše?« »Ne vem, kako. Pri nas ne gre nihče spat; zaipahnejo me in me stražijo... Oh, rajši se okoristite z Duradovo slabostjo. Zlato! Na zlato je kakor blazen. Kadar ga pograbi ta vročica, bi bil nemara zmožen, da me zaigra ali proda za gotove novce.« Mrzle Houghove oči so zažarele kakor dva ognja v ledenih kroglah. Odprl je ustnice, da bi se vrnila k mizi. Komaj sta bila sedla na svoji mesti, sta se že vrnila prva dva igralca in z njima Durade. Zadovoljno si je mel roke. »Zaradi česa so se sprli?« je vprašal Hough, otresaje pepel s svoje smotke. »Zato, ker so v pijanosti izgubili svoj denar.« »In v zahvalo ste jih vrgli čez prag?« »Da, MuH in Presno sta spet doma.« Igrali so dalje. Allie je začutila čudno izpremembo. Igralec Hough je sedel zdaj tako, da je bil z obrazom obrnjen proti njej; in videti je bik), da se skriva v sleherni karti, ki jo je vrgel na mizo, mrk namen ta tajinstvena sila. Ancliffe je kmalu prestal igrati, toda zdel se je ves priklenjen in zamaknjen, čeprav je bil preje poln ravnodušnosti. Kmalu se je izkazalo, da goni Hough s svojo drznostjo in spretnostjo nasprotnike v zagato; dražil je njihovo igralsko besnost in jih je grabil prav za čustva. Durade bil videti slabši igralec, dasi je imel veliko več sreče. Ona dva sta se oba borila proti Houghu. Večerne sence so že zatemnjevale prostor, ko je Durade kriknil, naj prineso luči. Črnook Mehikanec, gibčen kakor tiger, je stopil v sobo, da izvrši ukaz. Imel je nož za pasom in je vobče nalikoval razbojniku. Ko je prižgal svetiljke, je stopil k Duradu in mu je po špansko nekaj zamrmral. Durade mu je odgovarjal v istem jeziku. Nato je Mehikanec odšel. Eden izmed igralcev je vstal izza mize. »Ali dovolite, gospoda, da stopim po nekaj denarja ta se nato vrnem igrat?« je vprašal. »Gotovo da,« je odvrnil Hough. \ ! ' Tudi Durade je zlovoljno pristal. Igra se je nadaljevala in je postajala čedalje bolij zanimiva. Najbrže je bil dal Durade Mehikancu kako povelje; zakaj čez nekaj časa sta se njegova lopovska pajdaša drug za drugim vrnila v sobo. S tihimi koraki in isrečimi se očmi sta stopila k mizi. »Ali ste zunaj ustavili igro, Durade?« je vprašal Hough. »Večerjati je čas,« je odgovoril Muli. »Zaprli smo.« Hough ga je ostro in smelo premeril z očmi. B. S. A Svetovno znane tvrdke Schmel Arius Std. Birmigham MOTOCIKLI Zahtevajte cenike in ponudbe! Rezervni deli vedno v zalogi. najnovejših modelov 1928 Vam nudi promptno iz skladišča zastopstvo: AutomoNlčs-Motocikles MARIBOR, Trg Svobode 6. Kupim dobro ohranjen avtomobil s petimi sedeži. Ponudbe pod „Auto" na Al orna Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2 Rast brade pri damab in vse nadležne kocine na tilniku, pod pazduho in na obrazu odstranite sami na najpripro-stejši način z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak. — — Kompletni samo Din 60. franko, ako pošljete denar naprej. Kosm. laboratorij W. ECKHARDT, Augsburg. Bajern, Ravenspiirgerstr. 12 /93. n.' nnnrinni "--nnHrinnnnnnnnnnnnrinn Učitelja glasbe dirigenta sprejmemo v začasno službo od 2 do 6 mesecev. Nastop 1. aprila. Dokumente dovr* šenih študij in prakse prilo« žiti prošnji na podpisano upravo. V prošnji je označiti zah* tevano mesečno plačo. Pro* silec lahko postane stalen kapelnik. Uprava gradjanske glazbe METKOVIC (Dalmacija). □ □ □ □ □ □ □ O S □ □ □ □ □ B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ K. & E. Skabernč Ljubljana Največja izbira češkega in angleškega sukna. ZAHVALA! ■ Za premnoge izkaze iskrenega in globokega sočutja povodom prebridke izgube našega nadvse ljubljenega in predobrega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda Franca Gamsa za podarjeno cvetje in vence se vsem prav iskreno zahva» ljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. gospodu Cadežu, župniku iz Mekinj, za njegove tolažilne obiske, kakor preč. gospodom patrom za brezplačno spremstvo na zadnji poti. Enako zahvalo pa izrekamo pevskemu društvu »Mekinje« pod vodstvom upravitelja Mekinjske osnovne šole gospoda nadučitelja za ganljivo petje, kakor vsem navzočim društvom in korporacijam bodi naša najiskre* nejša zahvala. Nadvse se pa toplo zahvaljujemo »Lov« skemu društvu Kamnik«, ki je korporativno kot eden nastopil pod vodstvom gosp. dr. Trampuša, gosp Schle» gelna in gosp. Vmassija; njegovi iskreni lovski prijatelji so oddali v zadnji pozdrav lovske salve, v slovo mu je zapel lovski rog, medtem ko je gosp. dr. Trampuš v imenu vseh lovcev pri odprtem grobu, pri njegovi gomili, govoril in se poslavljal tako ganljivo, da so njegove iskrene besede vsa navzoča srca globoko ganile. Končno se zahvaljujemo tudi mestnemu županu gosp Kratnerju. glavarju Keteju, mekinjskemu županu Iskri, gg častnikom uradnikom in njegovim sotrudnikom iz Smodnišnice, ka» kor vsem številnim prijateljem za nadvse čaščeče sprem« stvo na njegovi zadnji poti. Kamnik — Mekinje, dne 5. marca 1928. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Walter Hadclon, London, James Mc. Donald, Westoruby Welland in John Alfred Fullilove, Carisbrook, Anglija, lastniki jugoslovenskega patenta štev. 3564 izboljšanje v izdelovanju akumulatorskih rešetk ali ploč žele prodati svoj patent ali dati licenco istega. Informacije daje dr. Janko Olip, odvetnik v Beogradu, Kralja Milana 78. Ind. Trg. A. D. »SUVOBOR«, Obrenovac, parna žaga, žaga z valjčnim mlinom, sprejme glavnega ravnatelja - komercialnega s strokovnim znanjem, za preureditev zgradbe in mlinskih produktov. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe z zahte« vami in oznako referenc do 25. marca 1928 Beogradski za* ložni banki v Beogradu. + Vsemogočnemu se je zazdelo umestno, da je odpoklical v boljše življenje našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda Ivana Petriča st gostilničarja in mlinarja Zapustil nas je povsem nepričakovano danes zjutraj v starosti 52 let. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 10. t. m. ob 8. na pokopališče v Podcerkev. Belimalen, dne 8. marca 1928. Marija Petrič roj. Krašovec, Ivan, Ladislav, Franjo, soproga. sinovi. in ostali sorodniki. Opravilna številka: S 23/27 — 38 kk. Dražbeni oklic. Dne 16. marca 1928 dopoldne ob 10. uri proda se v Ptuju, Cankarjeva ulica 18, po javni dražbi razno špecerijsko blago in oprava trgovine v skupni vrednosti 10.600 Din. Natančen seznam vseh za prodajo določenih predmetov je na vpogled v pisarni gospoda dr. M. Senčarja, odvetnika v Ptuju. Na draženje se bo jelo pozivati šele pol ure po ravno navedeni uri; med tem se smejo ti predmeti ogledovati. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VII, dne 7. marca 1928. Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki pre* bridke izgube našega nadvse ljdbljenega soproga, brata, strica iin svaka, gospoda Ariurja Jakšeta za poki on j eno krasno cvetje se vsem najprisrčneje za* hvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena g. dr. de Gleriji za njegov izreden trud in požrtvovalnost za časa njegove bolezni, pevskemu zboru »Glasbene Matice« za prelepo petje, bratom Sokolom in vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi po. "^slednji potu V Ljubljani, dhe 9. marca 1928. Žalujoča soproga in sorodstvo. Lep naj bo Vaš dom. Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, Bleivveisova cesta št 15. Slikarstvo in pleskarstvo. _Najmodernejši vzor J! Nizke cene! Prepričajte se! Kdor hoče kupiti moderno in solidno iz* delano vsakovrstno POHIŠTVO naj si ogleda zalogo pri EGIDIJU in KARLU ERJAVEC, Brod (poleg Tacen* skega mostu). Št. Vid nad Ljubljano. Ogled tudi ob nedeljah. Za delo jamčim. Daje se tudi na obroke! loi visim v Pragi 18.—25. marca ZNIZANA VOŽNJA za posetnike pri osebnih in brzih vlakih: Jugosla« vi j a 25 X, Čehoslovaška 33%, Avstrija 25%. BREZPLAČNI VIZUM. Pojasnila in legitimacije po 22 Din daje: Čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg, Alorr^a Company, Ljubljana, — Aleksandrova 2. — češka industrij* ska banka, Marijin trg. »Putnik« Dm najska cesta. Jos. Zidar, Dunajska cesta. »Prijatelj zdravili tolažba bolnih" lahko so nazivali že naši sta riši in dedje pravi lepodišeči >Fellerjev« bol ublažujoči tako bo nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in kozmetikum, ter v mnogim zahvalnim listima priznavajo, da se imajo zahvaliti e#ino pravem Fellerjevem »Elsafluidu«, ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kašljem, hri-pavostjo, kakor tudi da niso trpeli oa nespavanju, nervozi in slabosti. Ker kaj je vzrok vsem tem težavam? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguje in na kaki način se krvotok aajneškod-Ijivije in najugodnije pospešuje? Potom otiranja. mazanja in pranja s pravim »Fellerjevim« Elsafluidom. kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu ostalemu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila, čutili se bodete osveženi in pomlajeni! Toda kje si bodete nabavili ceno pravi >Fellerjev< Elsa-Fluid? V lekarnih in vseh tozadevnih trgovinah ker-koli bodete zahtevali. Povsod bodete plačali za poiskusno stekleničioo 6 Din, za dvojno 9 Din, za špecijalno steklenico 26 Din. Ali ako naročite direktno po pošti stane z omotom in poštnino vred 9 poiskusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poiskusnih ali 18 dvojnih ali 6 špeci-jalnih samo 139 Din. " Naročila nasloviti I jasno; Lekarnarju EUGEN V. FELLER Stubica Donja, Elsatrg 245 — Hrvatska. I Urejuj« Davorin Ravljcn. Izdaja za Kopzorcdj cJutru Adoii Riboikac, Z« Narodno tiskamo dd, kot Oskarnarja fraa Jcser&ck. Za iascrstiii dol Js odgovoren Aioizti Novak. Val s LiiihAimL