Leto LXXVn it. 13 Spedizione in abbonamento postala. Poštnina plačana v g o tov i ni. Ljubljana, ponedeljek 18« Cena so cent. UKLDrtifilVU LN UPKAVA: LJUBUAMA. PUCOMUKVA ULICA 5 — TBLJCFON: SX-'£L 31-Jtt. 51-14. 91-25 IS «1-2 rZKLJUCNo zastopstvo «a ocia*e t« Kraljevine i tanje m moiemitu ima Kacini pn poitno čekovnem uvodu: Ljubljana štev 10-S51 UmOVK PI'BBliriTA PTAI.IANA ^ A.. Wn.ANO 4eclace attacco opoldne — MeaečD a naročnina 11.— lir. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta pubbltcita Tla nottc sul 12 »licem bre reparti di assalto dc!!a R. M. fnrzota lVntrata d«»l porto di Algori, attaccavano numcrose navi. E' stato accertato, fino ad oggi, il iiluramento di un »ncrociatorc e di tre* grcšsl pir sc?fi dne d\ questi »ono sjrura-m»-nt«' affcmlati. il terzo tneagliato, mentre 1'incrociatore ven va danneggfato. Risulta clie nonostante la vinlenta reazione avycr- *aria, qur**; tutti ^11 audnei vlolatori »ono riiiirsti illesi. Sul fron! sirtie intonso fnoco di arti-^Ho ta: il n jnice non ha ritano VB ta gli at-taoch* del glorno preertlento. In TunUia un eclpo di mano dj nfKtri rlementi avan-rati rontro un fortino aveva suocesso. NVIIa fal!ita azi np nemlca ne! seftore TTiPi-idionaJe, dolla qnale hi d«»tn not;zla fl boMrtt no dol giorno 15, Favversario ha lascjato sl,l terreno 120 morti. No^tre formazioiii aeree hanno h nihar-da to con huoni rffetti le basi algerino e le attrezzature di Malta; ad onera d<"'l» *sim? cia tec'esca tre appareccbi eran0 dlstrurti in combattfmento Velivolj nemic] mitra~Havano teri Pa-cbTno (Siraousa) ceusando Itevi danni a\-Vib'trt-, tra la popob.z onp nn ferlto. Anche sU Lampodnsa sono state nuava-mente lanciate. sen7a conserucnze. alcune bombe: un appnreccbio e stito abbattuto da!Ia dlfcsa tVeH'Isnla. Non e riontrato dallo azionj di guerra della giornaia un nostr. aerco. H Qunrtler Generale dolle Forzo Armatc romunica in dr ta di 16 gennaio U seguente bollettino n. 9G3: Allp az oni aeree degli seorsl gtomi »ono seguiti. sul fronte sirtico, aspri comhatti-mrnti torrestr!, ne! corso dei quall le unjta hritanniche attaerantj venivano c ntrnule e r^spinte |n dura prolungata lotta. 35 carri armati nem rl risultano distruttt. In Tunisla elementi av"versari, appog-giati da mezzi hiindati, erano costrettl a ripi"sare a seguito di v vaci scontri. In entrambi . settor| d: l!a battagrlia !e lvir.zioni italiana e germanica sono int€»r-vrnute con sucesso borabardanUo centri delle retrov'e e basi p rtuali. mitra^Iiando colonne in marcia e In sosta. interootlando con sucosso le formazioni delPopposta aercnautica. Tre apparrcehl son - stati abbattuti da cacciatori italiani, trcdlci da qiielli tede-schi, molti altri incendiati o danneggiatj al suolo. Incnrsioni su Tripoli non hanno provo-cato danno dl riliovo: sono segnalati tre m.« rti e cinque fcrlti tra la popolaz^cne lih ca: duo bombardierl precipitavano sotto il tiro dellp artiglicrie della dlfesa. Alcune hoiv.be venivano pure sgranclate sullisnla dj Lampedusa e su Gela. le cui hattorie contraeree centravano e dlstmg-gevano ciascuna un velivolo. Due nostri aerei nnn hanno fatto r»t:rno dalle oporazioni dolla giornata. Nolla nottc sul 16 la torpediniora «Por-«sOO>5 al comando del tenente di casccllo Savcrio Marotta mentre navigava jn ser-vizlo di protezi np del trafico, e stata at-tacciita da tre grossl cacciatcrpcd niere nrmcl Gli ha audacpmcnte affrontati s"lu-rando uno e. sohhcnp colpitn e con Tincen-dio a bordo, e ri u sci ta a rientrare alla base. Dvajsetletnica Milke Svecnist" je v Flnrc^cl ct^crfl ?cf rl2\'rcra stara M lice general Galfciati — Navdušene maniSastacije prebivalstva Firence, 17 jnn. s. Sof glavnoga ?tarn Milice ,e otveril pr'sl^vo prve dva j ctlet-nice oborožene straže Revoluc'je s tem da je izvršil orcerled pomembne formacije ba-ta'jon-v črnih Srajc, sostnvljrne z starih in najmlajših le/T-onanov. Ni brez pomena da so ae proslr.ve 20-letnlce — seveda ro ne pr" slave, kakršne cdgovar a;o sedanjemu trenutku — začele v nadvse fašistični Florenci. ki je na revolucionarna đ * nnja veznna po ne:zbris?n h sponrnih. Olrsk generala Ga!b:at = a v Fireneah dokazuje, da so atar1 izvori Milce v skvadrizrtu in ' h-}^ fv^: vo^ažke oblasti S ?^^"v^wikl rvsrpi" lofTJr^arif»V. Sof gla\^t odredil noz^rav Kralju in Duce4u ter t^k-* z^k14"^11 nrv' d°l sy**<*«Si bivanja med ■fTrrrt"t'^»«-k*w»' nr^^t^vo^ei. Kasn^4-* V v p-^—^ VfiM^ln nod*»1 ^oročilo 600 f0P^-rirrr\ 7. ^-"-u rn—*a rrajc ln jim podal točne smernice o bodočem delu na področju zbiranja in uvrščanja mladih sil v vrste Mil ce. Velika množica oficirjev, teh pravih zastopnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Firenc je napoto in s ponosom sledila poročilu, ki se je zaključno s ponovnimi vzkliki Duce-ju in Milici. Končno s: je general Gnlbiati ogledal protiletalsko katerijo Milice, pri Čemer se je zan;mal za življenje leT so darovali industri|.%i bclonj-ske pek raj: ne Kot gl^v-n govornik ie na-9topi;j vo:ni invalid in od'1 kovanec za vojaško hrabrit G;useppe Steiner. k ca ie nacfofublno prcd^edst\-o vcin h pohibTjcn-cev d.Vo'Mo na'a^ć za to pril ko Ste-ner je oKrnz'ožil pomen sveč'nr.^t4 na kateri vidi združeno airis-tcikrac:jo dc'a prav v trenutku ko s«o \-s«e dc1 -v.-ne s:le mob-lzirane v &'u/bi domovine Manifestacija sc jr zaVju-či!a s toplimi manifostac-jajn»i na Ducejev naslov. Eksc Ga!b'ati z&slzal Lucco Lucca, 17. jan. s Sef glavnega stana M -lice je prispel v Lucco v prvih popoldanskih urah in sn takoj nato ogledal legionarske formacije, sestavjene iz mladih in starih lecionarjcv. ki s0 se razvrsti] na Napoleonovem trgu. Po pozdravu Kranu in Duceju je šef genera'neea štaba izrg-e-l prapor neki legionarski edinici. ki je bila pred kratk m ustanovljena. Nato je razdelil nekatera od^ikovania za vojaško hrabrost in odlikoval o^dolke. ki so se ude'.ežili nacionalnih tekem v psliskem teku za čete. ki j:h je organizirala Ml ca in ki so se dopoldne zaključile. General Gplbititi je nato govoril Črnim ?rajc?m in vzbudil s svojinv besedami dolge manifestacije navdušenja in vzklikanja Duceju. Po manifestaciji je šef genera'ncga štaba podal poročilo oficirjem 86. legije Crnih srajc v Fašističnem domu. španski cblsfc v Berlinu Berlin, 17. jan. s. Na povabilo Narodno-8ocialistične stranke je davi prispel v Berlin tajmk španske Falange m nister Arese Sal-garo. Gost se bo ustavil nekaj dni v prestolnici tretjega rajha. da si ogleda organizacijo Narodno socialistične stranke. Spremljajo ga podtajnik organijacrjske službe Falange Valdez, potajaik v ministrstvu za na-rodeo vzgojo Arias in druge osebnosti Falange. Berlinski listi objavljajo slike Arese-ja in pozdravljajo njegov pr.hod v nemSko prestolnico, pri čemer poudarjajo pomen njegovega obiska v Nemčiji. Bedlln, 17. jan. s. Minister in tajnik Falange Arresse je davi prisostvoval maši v cervi sv. Klementa, nakar se je poklonil pred spomenikom junakov Unter den L»'n-den. Drzen napad napadan h ocfdelkov Kr. mornarice na a žrsko Iv ko Sovražna križarka torpedirana, dva velika parnika potopljena, tretji poškodovan« Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil 17. januarja naslednje 967. vojno poročilo: V noči na 12. decembra s<* napadalne enote Kr. mornarice ob vstopu v pristanišče v Alžiru napadle Številne ladje. Ugotovljena je bilo do danes, da je bila torpedirana ena krttarka In tr je veliki parniki. tzmed katerih sta se dva z gotovostjo potopila, tretji pa je vozil na sipino, medtem ko je bila križarka poškodovana. Ne gl^de na močan nasprotni odpor so skoraj vsi drzni napa* clple! ostali nepoškodovani. Na fronti v Sirtikl živahno delovanje topništva. Sovražnik ni ponovil napadov prejš-njerra dneva. V Tunisu je imela uspeh nagla akcija nnS'h prec'njh oddelkov proti neki utrjeni postojanki. Med ponesrečeno iovrazafkovo akcijo f luž nem odseku, * kateri je bilo govora v vojnem p'irrčllii dne 15. t- m., je nasprotnik pustil na bojišču 120 padlih. Nasi letalski of'dVIki so z dehrlm učinkom bombardirali alžirska oporišča In naprave na Malti. Nemški lovci so v borbah uničil) tri letala. Sovražna letala so včeraj s strojnicami obstreljevala Pachino (S'raeusa), pri čemer so povzročili majhi.e škode na poslopjih, med preblvnlsrv-m pa je bila ena oseba ranjena. Tudi na Lampcduzo so bile ponovno vržene nekatero bombe brez posledic. Eno letalo je se*!' protPetalska obramba na ot~?-n. Z akcij dneva se nI vrnilo eno nase letalo. C:fcc£no vr|no pTr^5*l3 Glavni stan fta!TjanskTn OboroženTh S"I je objavil 16. januarja naslednje 966. vojno poročilo: Letalskim nastopom zadnjih dni j« sledila na sirtiškem bojščn ostra berbena delavnost na kornem. Napadajoče brđanske eno'e so bile zaustavljene in odb:te v tlo'go'rajni ostri borbi Razdejanih je bilo 35 Fovražn;kcv:h ok!cpnTh vozil. V Tunisu so bHe sovražne skup'ne. ki so jrh po^p:raTa okTci:na voz'la. po živahni «prr^drb prr«-'?jene k umiku. Na obeh boj!šr?h je italMan^ko In nemSko letalstvo z ucreb"m podp;ralo borbe na kopnem. Romb^rcPralo ie sredTšča v za'edju in pr^stan^ka oporišfa. obstreljevalo kre'a'ore se kolone »n re*e ter u^p^š-no pre=*re7a'o nasprotne le*al*ke skunme. Italijanski lovci so eestreHi 3 letala, nemški pa 13 Mncpn drnj?'h je bTlo za-že?n"h in pcškedovan"h na *Teh Napad na Trpolis ni povzročil pomembn« škode. Poro "p io o treh ub:t"h :n ?> ran»en:h med li-bViskim preb:val**vem F>va bomhn;ka sta bila secfrcTjena od protiletalskih obramb* n'b ba*erTj. Nekai brmb je bJ'o vrren;h na o*ok I.p.mprduzo in na GcMo Prot^e'ft's-ke ba-terrie so zadale in uničile dve letali« ▼ vsakem kraju po eno. Dve naši let?l! se n*«*a vrnili z vojnih poV«ov včernišnjega dne. V noči na 16. t. m. so terpedovko »Per-spo«, k: ji |v>vetfoJe IadTcki porcčn;k Xa- verio Maro**a. ko le pl"'a v prometni za-šč?*n; s'nžhi. nanarlli trvi'* ve'?kl sovražni ruš;ioi. ka*er:m se .ie drzno nprta *n enera torred;ra1a. C*eprav Je Ivla rade*a In ie na«:*al na njenem krovu požar, se H je vendarle posrečil povratek v oporišče. Jura^ka rotrt geccrala Pacla Tamassia Rim, 17. jan. s. Z ruskega bojišča je prišla vest o junaški smrti brigadnega generala Paola Tarnasssia, ki je padel v bojih. Pokojni general je bil rojen v Santa Maria Capua Vetere (Caserta) 29. oktobra 1890. Podporočnik je postal 17. septembra 1910 in se je udeležil najprej ita-lijansko-tur^ke vojne v letih 1911-12, nakar je 8. junija 1916 s svojim regimentom šel na alpsko bojišče, kjer je sodeloval v sijajnih akcijah proti sovražniku. Junija naslednjega leta je spet odpotoval v Libijo, kjer je bil dodeljen k konjeniškemu polku Caserta. ki je operiral v Crenajki. Dne 31. maja 1917 je bil povišan v kapitana, 9. junija 1927 v majorja, 26. februarja 1934 v podpolkovnika. 11. oktobra 1935 pa je bil premežjen v Eritrejo, kjer je vodil ope-rac je v Italijanski Vzhodni Afriki. Ko se je vrnil v Italijo, je bil povlSan v polkovnika konjeniškega po ka Msnferrato. O • 29. junija 1939 se je na čelu svojega polka udeleževal bojev na zapadnem u t. Ko je bil potem poslan na rusko bojišče, je bil 8. julija 1912 pov^an v geneia*a. Polastitev italijanskega junaka iz Argentine Buenos Aires, 17. jan. a. Lista »Premsac ln iNaCiOn« objavljata daljši življenjepis grofa Štefana Marcliia dl Cellero, ki je padel na polju časti v Severni Afriki, in poveličujeta njegovo slavno žrtev, pri čemer opozaijata. da se je kot argentinski prebivalec prostovoljno vrnil v Domovino, da bi izvršil svojo dolžnost kot vojak. V spomin na hrabrega italijanskega oficirja so brali tu mašo, ki so se je udeležili italijanski odpravn k posle v ter mnoge italijanske in argentinske osebnosti. Portugalski protest pr:ti kršitvi nevtralnost} Lizbona, 17. jan. a. V zvezi s preletelom a e .s~.ia vorSkih letal preko portugalskega, ozemlja Je pozornost javnega mnenja osredotočena na energične protestne akcije portugalske vlade, ki so bile Izv.š^ne v VVashingtonu in Londonu. V političnih krogih komentirajo novo kršitev portugalske uevtrumoati po ameriških letalih v tem smislu, da je letalsko poveljstvo Zedinjenih držav v Severni Afriki sklenilo, da mora glede na vedno večje izgube zaradi o'pora Osi tvegati vse, samo da odpošlje svoj-* letala v firn^osko Severno Afiiko po najkrajši poti. Pričakujejo, da bo portugalska vlada zaradi najnovejšega inc.denta kar najbolj energično potestira'a. Turški list o zm^cviti pzđtnsralski vajni Osi Carigrad, 17. jan. s. List »Kumburiet« piše o zmagoviti podmornički vojni O^i in poudarja, da anglosaški naroii ne morejo navzlic vsem svojim naporom zavarovati svojih pomorskih prometn h zvez z bojl*či, na katerih so angažirane njih čete. Ogorčeni boji v Rusiji Savjeti izgubili 133 tankov in 41 letal — Brezuspešni ssvražni napadi prt Stalingraču Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. jan. Vrhovno poveljuištvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na jugovzhodu fronte so nemške čete tudi včeraj zavrnile močne sovražnikove napade, deloma v gibljivi obrambi, in prizadele sovražniku v hud h in tudi v ostrem mrazu izvedenih borbah težke izgube. V dneh 15. in 16. januarja jo bilo sestreljenih 60 sovjetskih oklopnih voz. Močni letalski oddelki so ščitili obrambno fronto in podpirali lastne protisunke Na področju pri Stallngradn so bile naše ćete še nadalje v težkih obrambnih borbah proti ponovnim napadom v množicah, ki pa so se zopet vsi Iz j il »vili ob nezlomljivi volji In hrabrosti braniteljev. V srednjem odseku fronte uspešno delovanje Izvidnlških in napadalnih oddelkov. Posadka trdnjave v Vel kiti Lukah se je po izdanem povelju prebila k bojni skupini, ki se je borila za njeno razbremenitev, in je pri tem v pehotnih protinapadih uničila 47 oklopnih voz. Oddelki bojnih letal so bombardirali podnevi In ponoči med gornjo Volgo in Lovatom sovjetski dovozni promet. Lovska letala so v spopadih sestrelila 41 sovražnih letal. Posamezni napadi sovražniki južnovzhod-no od Umenskega jezera so bili zavrnjeni. Pri ponov'tvl napadov južno od LadoŠke-ga jezera je utrpel sovražn'k velike krvave Izgube. Uničenih je bilo 26 oklopnih voz. V Severni Afriki so se tudi včeraj nadaljevali siloviti obrambni boji italijansko-nemške oklopne armade. Sovražnik, ki je n*»nadal na širokem bojišču a močnimi oklopnim I silami In pehoto, je bil zavrnjen, potem, ko je utrpel ogromne krvave izgube. Ne-nška str-notrt-vvna. *n bojna letali so posegla v borbo in unlči'a med drugim deset tenk"*- ter poškodovW mnogo oklopnih avtomobilov. Letalski napadi na prlstantšče nono so se nadaljevali. Odvržene bombe so povzročile silovito opustošenje. V Sredozemlju so bila v letalskih spopadih sestreljena tri britanska letala. Angleški bombniki so prileteli v večernih urah nad nemško državno ozemlje. Kazen brcznačrtnlh vznemrjevalnih nnpadov na nekatere kraje je vrgel »ovraznik tudi na področje Velikega Berlina rušilne in zažiga Ine bombe. Prebivalstvo je Imelo Izgulie. V stanovanjskih okrajih, pa tudi na javnih poslopjh in bolnišnicah je bila povzročena škoda, pretežno zaradi požarov. Dve letali sta bili sestreljeni. Ođ Angležev birat armirana berlinska bolnišnica Berlin, 17. jan. s. O letalskem napadu, ki so ga včeraj popoldne izvršila nekatera britanska letala nad nemško ozemlje, «e doznavajo na pooblaščenem mestu naslednje podrobnosti: Po daljšem odmoru so Angleži Izvršili včeraj zvečer letalski napad na nemško prestolnico in odvrgli zažigalne in rušilne bombe, predvsem nad gosto naseljenimi deli mesta. Med zadetimi poslopji je tudi bolnišnica »Urbane. Več zažigaln h bomb je padlo na Deutlrchlandhalle. znano veliko poslopje, ki služi za velike ljudske predstave. Po požaru, ki je nastal na strehi poslopja, se je velika kupola zrvšila. Gledalci, ki so zapustili poslopje, ko je bil znak za alarm, so bili ob napadu že na varnem, tako da ni bilo tu nobene žrtve. Skupno so našteli 31 mrtvh ln 150 ranjenih. Morda bodo te številke še nekoliko večje, ker se očiščevalna dela pri ruševinah niso še končala. Potrjuje se, da sta bili dve sovražni letali sestreljeni. Hrvatska »siva knjiga14 Dskumenti o str?tortah :n pust:"enjih uforeikov na Hrvatskem m 9 s c krivd i acgteske vlade Zaercb. 17. 1an. s. V navzočnosti hrvatskega zunar-jega m!n;stra je D'la inozemskim nov'nariem izročena »siva knjiga« t. besedilom v italjanskemi n nerrš!:em jeziku. Knjigo je izdalo zunanje ministrstvo in vsebuje izredno drrmatično dokumentacijo strahot in divjaških opustošenj upornikov na hrvatskem ozemlju Knjiga se naslanja zk'jučno na uradne vire. Zunanji minister je ob tei pri];ki 'mttl gTovor, v katerem je obrazložil pomen dokumentov in oz^&l njihov značaj, obenem pa tudi nastanek in cilje komunističnega pokreta. Dejal je med drug m, da se ta pokret pojavlja v dveh skupinah: pan-srbki in zastopa idejo velike Jugoslavije in ki ga vodi polkovnik M hajlovič in je odviha od jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu, 'n partizansko-komun1 stični pokret v odvisnosti od komunistične inter-narionale, ki hoče pripraviti sovjet-ko republiko v Jugoslaviji. Skupine to^va^ev. k5 so v začetku najn**el sodelovale med seboj, so se kas^e}e ločile. Neso*»la<*je med Londonom ln Moskvo glede vrvašnnj evropskega Jugovzhoda se je pokaži lo tudi v nesoglasju med obema skupkiarna tolo- vajev, ki se medsebojno prib!;2uJeto le v pog'edu Istovetnosti svojih zločinskih naporov. M nister ie opozoril tudi na zelo remo ;n dokumentirano odgovornost angleške vlade, ki moralno in finančno preko tako zvane Jugoslovan-ke vlade Dosredno in neposredno s svojimi agenti in oficir j podpira pveriljo na Hrvatskem, s č imer samo nadaljuje svoje prejšnje prothrvaKko sta-ififc*! ki ga je zavzela že pod srbskimi režim'. S tem ie dokazala vrednost, ki jo je praktično mogoče dati tako zvanim humanitarnim idealom, o katerih govori angleška propaganda. »Srva knjiga« bo s svojimi primeri. k: so pi^-ani s krvavimi črkami, obraz'ožila praktično uporabo atlantske listine in izpričala o red vsem svetom, kaj si angleško-ameriško-^ovjet^ka koalicja zanv'šlja pod svobodnim jn demokratičnim človeštvom. Zu'-anli m-nister je svoj govor zaVjuč'1 s temine besedanv: »Hrv-»t^ki narod, k« sledi svoi'm izročjVm, ostaja tudi *edaj zvest svojemu zgedovin^kemu poslanstvu v obrrmbi civilizacije, trdno odločen, da se bori z zavezniki do končat zmage.« \ • Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 18. januarja 1043-XXI. Ste*. 13 Nedeljsko zdravljen]« s snegom Sankali Wa to putala pomtaJevaUHa mežčanov — Drsališča xasneiena Zapadel je sicer pristen sneg, tsolidno blrgo*, kakršnega so /čaklh smučarji tako zelo pogrešali v naravi, ko so se jezili nad * i zvrst no smuko* vremenskili poročilih. Kljub temu pa meščani tudi »daj niso povsem ravnodušni do snega; ravnodušni so Jo njega nekateri morda le n^ hodnikih, dokler ne prejmejo ukora. Zdaj se s sne_ gcm na hodnikih pečajo celo pravniki — vsaj na papir ju. Sicer se pa marsikdo zdaj loti tudi snega na hodniku, nu glede na svoj pckJic. Meščani sose v zadnjih l?*lh. odkar obdelujejo vrtova, sprijaznili tudi z lopato ter sprevileli, da se jc lahko rklenejo tudi njihove nežne roke, ustvarjene za same vzvišene opravke. Pvi kidanju :'nega smo pa še odkriii. da je zdravilno; naj bi poslej tudi zdravniki pripo:*oeaii meščanom kidanje snega. Tako prijetno se egrejes. ko ne- knj Časa vihtiš lopate, da se čudiš, zakaj te Sicer tako zelo zebe na prestem. Kidanje ^nega. zlasti takšnega. karkJnega imamo zdaj. zaleže vsi j toliko kakor lipov čaj. Prejšn,e čase smo poznali zdravilne lastnosti ?ne«ra o', druge strani: aamo pri smu- C ^nju. že skoraj povsem je bilo pozabljeno sankanje in drugi zimski športi zaradi izrednega navdušenja za smučanje. Drsanje je postalo staromodno, in če so se drsali odrasli, so tvegali, cla jih bodo prištevali med fosilije. Zdaj pa dobivata sankanje in drsanje zopet zasluženo veljavo. Sankanje je razširjeno bolj kakor drsanje, menda, ker primanjkuje drsališč. O tem jc pa tiefca govoriti zaradi tega, ker ce ne sanka le mladina. Sankanje nikakor ni »troška bolezen, spada pa v zdravstvo prav tako kakor v rport. V športnih predelih, kjer zve-mc toliko zanimivega o športnih dogodkih po vsem svetu, ne čitam nič o domačem scjikanju, zato se mora te hvaležne naloge lotiti reporter bmz svojo sta-ne rubrike. Najpomembnejše pri vsem je, da se meščani pri sankanju vprav vidno pomlajujejo. Pomladitev lahko opravi vsak sam brez posebno bolečih operacij. Nekajkrat je sicer treba zaorati z nosom po snegu in priporočljivo je, da imaš dobro podloženo Bedalo. Zato se ne čudimo, da se na naših skromnih sankal!ščih udejstvujejo tako vneto tudi odrasli, ne le mladina. Najlepše in edino sankališče, ki zasluži vsaj svoje Ime. je pod tivolskim gozdom ob Cekinovem gradu. Tam je poleti rasel krompir in pridelovali so fižol. Prvič je bilo lani obdelano to zemljišče, kjer je včasih rasla le trava. Tam je bila včasih tudi osnovna šola za smuko. Zdaj je že zaradi tega malo več prostora za sankanje, ker se smučajo le sankači po hlačah. Dan za dnem ln posebno ob nedeljah se nudijo glnljivi družinski prizori. Očka n. pr. pelje svojo družino na nedeljsko zabavo na saneh. Sploh je očka nepogrešljiv na sanka-lišču. da prevaža sani navzgor ln pobira mamico lz snega. Roditelji prihajajo na sankališče seveda le zaradi tega, da nadzirajo ljube otročičke; tako se vsaj izgovarjajo. Zato pa morajo sedeti tako široko mamice ter se otroci smejo zvaliti v sneg samo v njihovi družbi. Tudi odraslim, ne le mladini, vprav žare lica ln oči. Sredi mladine se pomlade že spričo vsega tega mladostnega veselja in navdušenja, največ pa seveda pripomoreta sneg in zrak. fikoda res, da nimamo več sankallSft. Mladina si sicer skuša pomagati in celo mračna dvorišča spreminja v sankališča. samo da je kup snega dovolj velik, da se lahko zvališ po njem. Tudi drsališč je premalo, vsaj mladina jih zelo pogreša, posebno še, ker ni poledice, da bi se lahko drsali po hodnikih. Sneg prejšnjega tedna je pokril drsaliSča, tako da je bilo včeraj na dnevnem redu le sankanje. Toda marsikje se je zdelo preveč snega tudi za sankanje, ker je bil Se prenežen ter so se sani preveč ugrezala. Vendar so meščani mladi in stari včeraj užili lepo merico zimskega veselja. „Prima linea" Izšla je 11. številka glasila borbenih fa-šijev s pestro in zanimivo vsebino. Uvodnik je posvećen osnovni misli Stranke, nesebičnosti, ki je jamstvo za vse uspehe. Druge stran vsebuje članke o vojnem položaju tretja pa prinaša daljše poročilo o naši Na. rodni galeriji in o naših slikarjih. Prinaša tudi reprodukcije dveh Subičevih in ene Groharjeve slike. Ostala vseb na je name. njena vojakom ter sodelovanju vojske z narodom. Zanimiva je vsekakor razprava »Evropska in slovenska mladina«. Preselitev uredništva lista „Prima Linea44 Tiskovni urad Zveze borbenih fašijev v Ljubljani sporoča: Opozarja se, da se je uredništvo Usta ^Prima Linea« preselilo v VVolfovo ulico št, 12, prvo nadstropje, v prostore bivšega dijaškega doma, ki jih je vljudno stavil na razpolago Visoki Komisar. Tečaj za učiteljice, nadzirateljice kolonij S 1. februarjem bo tukajšnje Zvtzoo povelj niStvo Italijanske liktorske mladine* v Ljubljani otvorilo tečaj za nadzirateljice šolskih koiomj. Tečaj bo trajal tri mesece 9 tTcrni učmimi urami na teden. Tećaa se morejo udeležvfcj vse učiteljice slovenskih ljudskih m meščanskih šol, bivajoče v Ljubljan:, čeprav mso \ službi, da imajo le redne d.plomske izpite in n'So stare nad 40 let. Vpisati se morejo tudi gojenke 5. letnika učiteljišča. Ob zaključku tečaja prejmejo obiskovalke spričevalo, s katerim pridobe prednost za sprejem v učiteljsko silužbo na ljuds^h ali mešč^nsk;h soLah v prihodnjem šouskern letu. Prošnje je predložiti tukajsnjemu Zveznemu poveljništvu najpozneje do 25. januarja t. L Športna nedelja Ats!&?3siana je v Torinu porazila Torino Livorno ponovno v vodstvu — Tri zmage gostujočih moštev — Juventus v Milanu poražen Ljubljana, 18. januarja Ve" fSnje prvo povratno krlo tekem za italijansko nogometno prvenstvo v divi-z ji A se je končalo z naslednjimi rezultati: Firence: Fjorentlna—Roma 3:0 (1:0), Vlcenza: Genova—Vicenza 1:0 (0:0), Milano: Mjlano—Juventus 2:0 (1:0), Venezia: Livorno—Venezia 1:0 (0:0), Torino: Ambroži«na—Torino 8:1 (1:0), Genova: Ligurla—Bari 1:0 (0:0), Bergamo: Atalanta—Bologna 1:0 (0:0), Roma: Lazio—Tr'estina 3;1 (2:0). Najvažnejša tekma je bila v Torinu, kjer so morali domačini P° močnem odporu položiti crožje pred boljšim nasprotnikom. Za Ambrcfltano je bil dvakrat uspešen njen srednji napadalec Gaddonl, enkrat pa levo kr*lo Rebuzzi. častni zgoditek za Torino je dal desno krilo Menti. Malo pred koncem je moral sodnik tekmo prekiniti za nekaj mjnut. ker je nekaj gledalcev vdrlo na ijrrišče. Bili so zelo egorčeni na4 njegovim sojenjem. Druga važna tekma je bila v Venezii. Livornu se je posrečilo poraziti Venez-o in tako ponovno prevzeti vodstvo. Venezia je prevladovala v prvem polčasu, vendar ni d:segla nobenega uspeha. Zgoditek za Livorno je zabil desni krilec Stua po kazenskem strelu. V Milanu je polagal važen Izpit Juventus. Tokrat je po dolgi vrsti uspehov prvič — padci. Mileno ga je porazil brez prigovora. Moštvi sta si bili / prvem po:času enakovredni, le napad Milana je bil aktivnejši. V drugem polčasu so biti terinski gostje že zelo utrujeni. Gole za Milano sta zab'la V prvem polčasu levo krilo Rosel-lini, v drugem pa leva zveza Corbelli. Tekma v Firencah se je končala z novim porazom Rome. Zmaga Fiorentine ni bila n ti za hip dvcmljiva. Vse tri zgoditke je zabil levo krilo Suppi. — V Vicenzi je Genova zmagala zaaluženo. Otoe m^tvi sta nastopili nepopolni, vendar je Genova j red vedla znat.io boljšo Igro. Zmagoviti gol je zabila njena desna zveza Trevisan. V Genovi sta si b:la Ligurla in Bari v začetku enakovredna, kasneje je Ligurla prevladala. Po odločilnem golu, ki ga je zabil srednji napadalec Callegari, je Bari nekaj časa krepko pritiskal ln napadal, vendar brez uspeha. V Bergamu je b;la Atalanta hitre.ša v svojih napadih. V prvem polčasu je zgreš la tri priložnosti. Zmagoviti gol je zabila iz enajstmetrovke, ki jo je realiziral levi krilec Schiavi. Bologna je kasneje krepko reagirala, pa se kmalu znova sesula in prešla v obrambo. Zelo zanimiva je bila tekma v Rimu. Prvi polčes je bil Lazio znatno boljši. Prvi gol zanj je zab;l levo krilo Manola, drugega pa leva zveza Flamini. V drugem polčasu pa so se morali Rimljani zelo. zelo braniti. Napad Triestine je igral kakor prerojen. Napad za napadom je šel protj nasprotnikovim vratom, v katerih se je z uspeh*m uveljavljal vratar Gradella. V 28. m'nuti se je končno posreč'Io Triestini pogoditi mrežo, žoga je odletela z noge De Filipisa. Pet minut kasneje pa je Lazio znova dvignil rezultat po Manoli in tako pokopal vse nade Trier,tincev. Razmerje ketov 8:5 za Triestino. Po včerajšnj'h tekmah je stanje V tabeli d vizije A naslednje: Livorno 23 točk. Torino in Ambroaiana 21, Juventus 20, Lazio. Ficrentina in Atalanta 18. Genova in Milano 17. Bologna 16, L'guria 13. Roma in Bari 12. Triestina 11. Venezia 9 in Vicenza 8 točk. Spezia p novno sama v vodstvu. V diviziji B so igral j predzadnje začetno kolo. Rezultati so: Napol i: Napol!—Udinese 2:1. Siena: Sena—Cremonese 4:2. Savona: Savona— Palermo 2:2, Pešcara: Peseara—Fanfulla 4:1, Roma: Plsa—Mater 2:1, Padova: Padova—Pro Pa tria 2:1. La Spezia: Spezia—Novara 4:0. Aneona: Aleasandria— Anconltana 2:0 in Brcscia: M dena—Bre-acia 2:1. Lankemu meštvu prve dlvizlle Moden! ae je v Bresci! posrečila pomembna zmaga, ki je glede na zadnje rezultate Bre-sc'e presenečenje. Podčrtati je treba tuđ' zmago Pise v Rimu in Alessandrje v An-cani. Spezia je odpravila svojega nasprot- nika z neoporečnim rezultatom. Pro Pa-trla pa je imela v Padovi premočnega nabprotnika, da bi megla še naprej korakati vštric z hjo v vodstvu. Stanje v tabeli divizije B je sedaj takole : Spezia 23 točk, Pro Patria in Pisa 21. Napoli 20, Brescia, Medena in Padova 18 Anconltana, Cremonese 16, Novara 15. Fanfulla, Palermo in Alessandria 14. Udinese 13. Savona 12, Peseara, Siena in Mater 11. e — V prvenstva divizije C so b:le včeraj dve tekmi v Triestu, po ena v Gorizii in Fiume. V Triestu je Pcnziana premagala Flumano 1:0 in vojaško moštvo 94. Di-stretto moštvo TreVsa 1:0. Visoko zmago je dosee-ia Pro Gor'z-a na svojem Igrišču proti Milanu. Premagala ga je 9:1 V Fiume sc Magazzini Generali i?n**.i necd trčeno s Pierisom 1:1. V Monfalc-onu jo domaČi Monfalcone premagal Ampaleo 1:0 —• Otvoritev smučarske tekmovalne sezone v Italiji. V Trentu na gon Bondon* je bila včeraj prva smučarska tekma v Italiji. Vršilo ae je tradicionalno tekmovanje v teku na 18 km za zlato kolajno Gior-gia Graferja. Proga je imela 550 m višinske razlike. Prijavilo se je 22 tekmovalcev. Start je bil ob 10. v Venezeu. Zmagal je Rinaldo V'talini v 1:21.5. Drugi je bil Se-verino Compagnoni, tretji njegov brat Aristide in Četrti Vincenzo Perusson. vsi člani Vojaške alpinistične Š:le vojvode Aoste. Njim je tudi pripadla zlata kolajna. — Včerajšnji nogomet v Nemčiji. Iz vrste nogometu h tekem po vseh okrožjih Nemčije zabeležimo da je znano nemško nogometno moštvo, večkratni in tudi lanski državni prvak Schalke včeraj p stalo že sedmič zapovrstjo prvak Vestfalske. — V Berlinu je bila v olimpijskem stadionu pred 20 000 gledalci nogometna tekma med berlinsko reprezentanco ta neko vojaško enajstorico. Tekma je b la zelo živahna in borbena. Zmagala je berlinska reprezentanca 6:2. Prijava pnevmatik za Kolesa Od 15. januarja t L dalje ostanejo vse pnevmatike dvokoles (plašči in zračnice) blokirani na razpolago V;sckega kom sari a ta. V ta namen morajo vsi trgovci s plašči predložiti do 18. t. m. pokrajinskemu korporacijskemu svetu prijavo s številko novih plaščev in zračnic, ki jih imajo v zalogi. Takisto se morajo prijaviti v treh dneh vsi prejemi pnevmatik od dobaviteljskih tvrdk v starih pokrajinah ali kakorkoli uvoženo. Tako blokirane pnevmatike se bodo lahko prodajale proti istočasni predložitvi izrabljenih, proti predložitvi posebnega nakazila za nakup, izdanega od Pokrajinskega korporacijskega sveta. Prodaje so dovoljene samo onim, ki imajo dovoljenje za kretanje na dvokolesu ali trokolesu po prejšnji ugotovitvi resnične potrebe. Vsaka izdaja novega blaga in dovoljene prodaje bodo morale biti vpisane v poseben register za prihod in izdajo blaga ter si ga morajo tvrdke napraviti. Kršitelji bodo kaznovani s tem, da se jim začasno ali trajno odvzame dovoljenje za obrat. še dve za zelenjadar je Cez dobra dva meseca bodo na naših vrtovih zopet zapele lopat^ in grablje. Za to priliko bi rad opozoril naše marljive obde. lovalce vrtov na korenasto zel en jad, ki ?o kaže gojiti na vsakem vrtu, zaradi njene vsestranske uporabnosti ln finega okusa. Kdor enkrat poskusi z njo, je ne opusti več. To je pastinak. Skromen je gle le obdelave in zemlje: globoko predelana in ne sveže gnojena. Odporen je pa bolj kakor korenje. Setev zgodaj pomladi. Cez zimo ga pustimo lahko kar v zemlji; mraz mu ne škoduje, obratno, koreni postanejo okusne jši. Izboren nadomestek je za peteršilj. Juhi da prav dober okus. Sam skuhan in ocvrt spominja na ribje meso. Delikale i je na kocke zrezan in kuhan s koštrunovim mesom ali pa na rezine zrezan. skuhan ter zabel jen s sirovim maslom. Štajerska in severne dežele dobro poznajo njegove vrline. Pri nas s^ šele, kakor po navadi, polagoma uveljavlja. Pa de ena o »prijatelju« vrabcu. V preteklem mesecu je poročal neki skrbni vrtnar o svojih izkustvih v letu 1942. Pri tem je k sklepu nasvetoval, kako zabranimo vrabcu njegovo škodljivo delovanje po vrtnih gredicah. Nasvetu je: prepreči gredice z belo bombaževo nitjo. Te pa te prefrigance popolnoma nič ne motijo in ne plaše. Pri-lete ln odlete lahko neovirano, ker oviro — vidijo. Drugače pa je, ako namesto belih, preprežemo gredico s temnimi, rujavimi ali temnomodrimi nitmi. Teh vrabci ne vidijo. Ako prilete, se zadenejo s perotrnl ob niti in konec je obiskov. Temne niti opazi tudi nase oko Šele, ko smo tik ob gredici. Probatum est. Poskusite! F. Kunaver Dpazorilo davkoplačevalcem Davčna uprava Ljubljana-mesto je iz-i dala naslednje razglase in pozive: Plačevanje uslužbenskega davka Vsi gostilniški obrati, kavarne itd. za katere je napitnina v smislu naredbe Vi-I sokega kormsar.ata obvezno določena z določenim odstotkom, so dolžni napitnino prišteti k rednim plačam uslužbencev v mesecu, ko se jim izplača, in od skupnega zneska zaračuniti uslužbenski davek po ČL 95. Ta napitnina ima namreč značaj ponavljajočih se prejemkov. Navedeni obrati se morajo točno ravnati po tem navodilu. Obrati in podjetja, ki plačujejo družbeni davek ali so temu davku načeloma zavezani, so dolžni plačevati uslužbenski davek v gotovini. Ker je mnogo teh podjetij doslej plačevalo uslužbenski davek v davčnih znamkah, pozivam vse te obrate, družbe z omej. zav. i. dr., da počenši z januarjem tega leta plačujejo usluž. davek v gotovini potom plačilnih seznamov, in sicer najkasneje do 15. prihodnjega meseca za pretekli mesec. Opustitev plačila ali prekoračenje roka se kaznuje po čl. 139. zakona o nepesr. davkih z dvakratnim zneskom neplačanega davka. Vsi delodajalci, ki zaposlujejo povprečno nad 20 uslužbencev, morajo plačevati uslužbenski davek v gotovini ter se morajo prijaviti do 25. januarja t. 1. davčni upravi zaradi vpisa v knjigo delodajalcev. Opustitev te prijave ali prepozna vložitev se kaznuje po čl. 138., in sicer z največjim zneskom kazni, ki jo ta člen določa. Davčne karte za hišno služinčad Davčna uprava ponovno poziva vse delodajalce, ki zaposlujejo hišno služabni-štvo, da si davčne karte za lete 1943 nabavijo pravočasno, to je do 31. januarja t. L Po tem roku bodo pregledani vsi seznami in se bo izvršila kontrola pri delodajalcih. Kdor se ne bo mogel izkazati s davčno karto bo kazi>/an s 5kratnim zneskom rednega davka. Maksimalni cenik za tržna blago v Ljubljani Visoki kemisariat za Ljubljansko pokrajino je 15. t. m. odobril naslednje tržne cene v Ljubljani, ki so veljavne ol 18. t. m.; lelje v glavah za količine od 10 kg 1.75 lire za kg, rdeče zelje 2.25, kislo zelje 4, ohrovt 2.25, repa na debelo 0.75, na drobno 1, kisla repa 2.50, endivija 5, motovileč 12, radič 5, gojen radič 10, Špinača 5, rdeče korenje brez zelenja 3, rumeno korenje 1.50. peteršilj 4, zelena 4, rumena koleraba 1.50, kolerabca 4, črna redkev 1.50, čebula 2, ša-lota 4, česen 8, hren, osnažen 4, jabolka I. vrste, namizna zbrana 5.70, n. vrste 5, suho lipovo cvetje 18 lir za kg, jajca 2 liri za komad. la pokraHne Trieste — Slikarska razstava Dal Sena podal j. -4Uia. V Michellazzijevi umetnostni galeriji v ulici San Nicolo je razstavil svoje umet-n ne slikar Pavel Dal Seno. Razstava j< ula podaljšana. — Starkin smrten padec. 771etna zaseb-nica Josipina Compara iz ulice Ludo vic t Ar i os to v Triestu je padla tako nesrečno v ovojem stanovanju, da si je pretresla mož--Tane in zlomila levo nogo. Revico so prebijali v trestinsko bolnišnico, kjer Je n odlegla za poškodbami in umrla Smrtn. nevarne poškodbe je dobil pri padcu 84-letni Anton Dagnelut iz ulice Gambmi 37 Ima poškodbe na nogah in glavi. Njegovo stanje je zelo resno Smrtno se je ponesrečil 281etni rudar Ivan Veshovec. k je kmalu po prevozu v triestinsko bolnišnico izdihnil. Levo nogo si je zlomil med delom 521etnj delavec Julij Pahor iz ulce Udi^e 37, ki je bil zaposlen v nekem skladišču pristanišča D u ca d'Aosta. Zdravi se v bolnišnic' Kraliice Helene. — Vsak dan nezgode. Na desnem očesu se je poškodoval med igro 11 letni Ignac Del Tacco. Slična usoda je doletela 131et-nega Antona Sossija iz kraja LaniŠje pn Poli, ki ima ranjeno levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v tiestinski bolnišnici Kraljice Helene. — Ljudsko gibanje. Dne 8. januarja je bilo v Triestu 11 rojstev, 10 smrtnih primerov in 10 porok. Z Gereniskesa SKANDAL — To je Škandal, dragi nečak, da 'mas tolika dolgov! — Strinjam se s teboj, dragi stric. Res 5e stamota, da Ima nečak tako boHotel bi vas samo spomniti, da sta bila talijanski jezik in kultura v teh kraj»h zanemarjena v korist drugih jezikov, posebej Se francoščine, katere poučevanje so šiloma pospeševali na tak način in v taki mer, da se je moglo to zdeti tudj vam samim premalo naravno. Zaradi tega tudi ni prineslo pričakovanih sadov. To pa se je d gajalo v škodo jezika, k ga govori italijanski narod, vaš ve'iki sosed, narod, ki je — čeprav vam ni bil zadosti znan — edinstven na svetu po avoji veliki stari civil zacijj in prav tako veliki s~dcbni civilizaciji. Ta narod je postal uč telj lepote v vsem svetu in si je zat; ustvaril tudi najlepši jezik, kar jih Je na svetu. Prav zaradi tega vas vabim, da popravite zmote preteklosti in izpopolnite te vrzel . Dobro ^oznam vašo posebno nadarjenost in m^r' st za uče-n e jezikev in sem zato prepričan, da se boste z vnemo lotili tega k ristnega in lepega Studija, ki vam omogoči, da boste poslej neposredno spoznavali dela velike italijanske civilizacije.-?: LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Oelavtiiki. Matica ot> 14.30, 16.50, 18.30. Sloga od 14.30 dalje; Union ob 16.. 18.15. — Nedelje in prazniki: ob 10.30. 14.30. 16.30 tn IS..SO 1 I Od odrske plesalke do kmetiee Dunajsko-koroška zgodba Vse zaradi ljubezni V glavni vlogi: Gusti Huber. VVolf Albach Retty Predstave: ob delavnikih ob 16. ln 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 in 18.30 SDNEVNE VESTI — Neapeljski kardinal med ranjenci. N:-;-. P oljski nadžkof kard nal A?calesi se je podal v b0ini5n:co Pellegrini, kjer je poselil žrtve zadnjega letalskega napada. Za vse je imel izpodbudne bodrilne besede. Pred odhodom iz omenjene bolnišnice se je pomudil Se v bolnišnični mrtvašn:ri, kjer je blagoslovil smrtne žrtve omenje-ga letalskega napada. — Glasbeni kritiki koncertiraJo. Zanimiva, izvirna pobuda je bila uresničena v Rimu. V okviru Italijansko-nemškega združenja so koncertirali glasbeni kritiki vseh rimskih dnevnikov od Messaggera do •;ka Lovoro fascista, od Tribune do Popola di Roma, od Tevera do O>servatora romana. Izvajali so precej novih sklado. >i:evilno občinstvo je izvajalcem toplo vzkiikalo. Prireditvi so prisostvovali rim-guvemer, predstavniki nemškega veleposlaništvu in drugi zastopniki kulturnih ustanov. Med občinstvom so bili po večini najvidnejf-i rimski glasben Ud, godbeniki in pevci, ki so so topot vsedli na prostore po_ ov ter zavzeli mesto — kritikov. — Znamenit nemški sl'kar razstavlja v Milanu. V palači stalne razstave v Milanu je bila otvorjena individualna slikarska razstava odličnega nemškega slikarja Konrada Petra Bcrgmanna. Razstava je bila organizirana na pobudo lomburdskega odseka Italijansko nemškega združenja. Svečani otvoritvi so prisostvovali nemik; generalni konzul v on Halem. senator Trec-cani, general Barni. predstavn ki oblastev in ustanov, številni zastopniki milanskega kulturnega in umetnostnega življenja. Na razstavi je zbral Bersmann 45 slikarskih umetnin. Umetnostni nadzornik prof. Niccodemi je v svojem otvoritvenem nagovoru razčlenil umetnostna prizadevanja tega odličnega, močnega nemškega umetnika, ki je živel štiri leta v naselbini Alto Ad ge, od koder je lahko z umetniškim pogledom zrl na Dolomite. Zatem se je pre-selil v Abmzzo, kjer je začel ustvarjati a umetnostna dela. v katerih prikazuje življenje in ctelo tamkajšnjega prebival-tva Odličniki so sj po formalni otvoritvi natančno ogledal-; razstavljene umetnine, razmeščene v treh dvoranah, in so izrazili • nu nemškemu slikarju svoje priznanje. — 21.000 lir vtapeclranih. 60]etni Evarjst Lupa je oddal v neki svoji milanski hiši v ulici Monterosa mizarju Ginu Terenziju iz Lodija v najem dva lokala, kjer je preje stanovala pokojna Nanda Adorni. Pri vselitvi je b lo treba popraviti tapetniške dekoracije ob zidu. Toda pri tem so našli ;>eriranih 22 bankovcev po tisoč lir. ki so bili spravljeni v prostoru med tapetniško dekorac jo ta zidom. Zadeva je prišla pred sodišče, ki bo sedaj odločilo, kdo je lastnik omenjenih 22 000 lir, tapetnik, ki jih je odkril, novi najemnik, hišni lastnik ali pa pokojničina sestra, ki se smatra za polnopravnega dediča najdenega denarja. Pravna spornost je v tem. ter ni nikjer nobenega dokaza za to, kdo je prav za prav spravi] tja tistih 22 tisočakov. — Milijon lir vreden ovratni nakit je izginil. Iz Tnrina poročajo* Policija preiskuje zanimivo zadevo. Izginil je nad milijon lir vreden ovratni nakit, posut z neštetimi dragulji. Nakit je kupil leta 1920. inž. An-zelm V., ki ga je daroval svoji nevesti Sredi 1940 je b'l nakit izročen v zakladnico neke banke. Te dni je inž. Anzelm V. dvignil dragoceni nakit in ga je za nekaj časa I shranil v ročni blagajni. Ker mu je bilo do tega. koliko je danes vreden omenjeni nakit, ga je nesel k nekemu strokovnjaku, ki ga je ocenil za največ 3000 lir vrednosti. Strokovnjak je dognal, da gre za imitacijo draguljev. Toda že svojčas je bilo ugotovljeno, da so vsi sestavni deli te dragocene ogrlice pristni. Policija skuša sedaj s temeljitimi poizvedbami pojasniti skrivnostno zadevo. — Italijanski preporod ter avstrijska policija. Znana zbirateljica zgodovinskega gradiva iz dobe preporoda Lina Gasparini, po rodu iz Triesta, je objavila v obsegu zgodovinskega preporodnega zbornika tretjo serijo »Poročil avstrijske politične policije 1857—59^. Uporabila je važne dokumente iz Švice, Pariza. Londona, Toscane, Bolcgne in Parme. To gradivo je proučevala v milanskih ter dunajskih arhivih. — Preureditev in povečanje gledališča Quirino v Rimu. Minister za ljudsko kulturo Pavolini si je ogledal prostore rimskega gledališča Qu:rino, kjer so bila končana prena vi jalna in razširit vena dela, ki jih je započel Italijanski gledališka zavod. Ministra Pavolinija so sprejel- ob prihodu glavni gledališki ravnatelj Nikolaj De Puro. nadalje gledališki kritiki rimskih dnevnikov, predstavniki tiska, pisatelji in kulturni predstavniki. Comm. De Pirro je ministru Pavolini j u podrobno obrazložil prenovitvena dela. Id so bila izvedena Po načrtu arhitekta Piccninata, Minister Pavolini je izrazil svoje zadovoljstvo nad obnovitvijo ter je izrekel prisrčna voščila glede nove gledališke sezone, ki je bila otvorjena isti večer z Goldonijevo »Novo hišo* v priredbi Renata Simonija. — Na bojišču sta padla bolničar Alojzij Martinis, rojen 1920, in Tilh Perego, ki je služil pri nekem tankovskem oddelku. Martinis je padel pri Tobruku, Perego pa pri Bir Hakeimu, Oba sta bila člana mladinskih bojevniških fašijev v Corsicu pri Milanu. — Osem sinov pod orožjem. 61 letni Avgust Zanardo iz Milana ima osem sinov pod orožjem. Te dni je odrinil k vojakom osmi sin Henrik, ki je bil rojen leta 1907. — Novi milijonarji. V Rimu so bile izžrebane nagrade zakladnih bonov serij 20 do 29, ki zapadejo dne 15. septembra 1950-XXVIII. Izžrebane so bile miljonske in polmiljonske nagrade. V seriji 20a: nagrada 1 miljč lir za št. 1,275.864, pol mi-Ijona Lir za št. 1,286.991. V seriji 2la: milj oo lir za št 176.209, pol milj. lir za št 1.273.177. V seriji 22a: miljon lir za št. 503.737, pol miljona za St 1,618.783. Serija 23a: miljon lir za št. 493.661, pol miljona za št 106.308. Serija 24a: miljon lir za št 115.828, pol milij. za št 1,104.399. Serija 25a: milj. lir za št. 701.447, pol milj. za št 925.544. Serija 26a: milj. lir za št. 944.483, pol milj. za št 1,639.373. Serija 27a: milj. lir za št. 1,092.697, pol milj. lir za št 1,711.241. V seriji 28a: miljon lir za št 1,813.537, pol milj. lir za št 1,221.961. Serija 29a: miljon lir za št. 259.732, pol milj. lir za št 50.094. — Odjsejada junaško padlega poročnika. Na afriškem bojišču je padel tankovSki p r-čnik fetefan Mačehi, potomec grofov di Cellere. Ob Izbruhu vojnih sovražnosti e bil v Argentini, kjer je posedoval cvetoča kmetska gospodarstva, S pomočjo lažnega potnega lista se mu je posrečilo, da je pr spel v Italijo. Zaprosil je za sprejem k oddelkom padalcev. Njegcva prošnja pa je bila odklonjena, ker je bil Mačehi kratkoviden. Ponovil je svojo prošnjo, ki je spet bila brezuspešna. Na podlagi tretje ilcč lepote Miha n Pavel sta hitela iz urada na obed. — Oho. kaj je pa to? — se je ustavni na VOgalu M ha — Nova gonilna! — Pusti to in požuri se. saj vdiš, da sva /e pozna. — mu je odgovoril Pavel. — Kaj se pa us*.:-.' ai pn tem ne<>ku.*nem lokalu! Lokal je bil res neokusen. PrtT>!eskan je o! z motno žoito barvo in mračen kakor !f mišmca. Toda M he to ni motilo. — Mar ne vdiš te lepe mladenke? — je dejal Pavlu, ki pa je bil že potegnil za rokav, da bi ga spravil naprej. In kmalu je buijii tudi Pavel v neokusni 4"! 7. enakim zanimaniem kakoT Miha Za točilno mizo stoječe dekle je bilo zares 'zredno lepo Vitko, krasnih kostnjevih as in d vir h oči. — Zdi se nr'. da sem lačen! — je zamr-nral M*ha. — Tudi jaz sem že lačen. — je pripomnil Vst'-jpilđ sta v lokal in sed7a za mizo. Dekle je tkoj pristopilo Miha je zahtevaj ied:lni list — Žal le ni sestavljen lme'i *mc mn^o 4c!a, pa n'-mo utegnil- sestav ti ga. Toda iaz vama takoj na'-cjem, ka i ''mamo! — ie dejo-ic dakie ».n je!o s čarobnim nasmehom naštevati: — Mrzla pečenka, šunka, kuhana jajca, telečji zrezek Miha se je takoj odločni za te*ečj; zre-zcik, ker je bila to njegova nadjubša jed Pavel je naročil isto. Po dolgom času je trli zrezek pečen Mihe in Pavla čakanje n: prav nič motilo. Zaljubljeno s+a g!edn! — sta odgovorila Miha in Paved v en glas. Dekle se je za hip zamislilo, potem pa je vprašalo: — Ali bi se hotefa morda abonirati? Plačala bi enkrat po tisoč 'tr. na bi Wm ves mesec p-eskrbljena s brano Gu*j>od Petrič. gospod Jurkovič. gospod Mahmč in onile m1 jhm gospod — gospod Prp'č so že a bori : ra n i . .. Torej te štiri je dekličina lepota teko (,čara.la da so že ^klecii^ žvev n ves mesec telečje zrezke, ki bi spadali botj kot podplati na čevlje kakor pa kot *rczici trn krož- ■ n;k. s>ta pomislila istočasno Miha in Pavel. ; uINO MATICA — TELEFON 8S-4J Tajinstvena ljubezenska drama Molčeča usta z znanimi igralci: Fosco Glachetti. Anette Bach. Andrea Checchl» Carlo, CampaaJnl Predstave dnevno: ob ^3.. r-;5., ^7; ob nedeljah in praznikih: ob ^n.. V2Z.. ^a5., Jri7. Na splošno željo samo Se danes in jutri: Film izredne zanimivosti, globoke in pretresljive vsebine Trgovec s sužnjami Enzo Fiermonte — Baeh Annette Sledi. »LJUBLJENA DE VOJKA« z Wll!y Fritschem in Camlllo Horn prošnje ^e bil prideljen tankovskemu oddelku. — Strop se je porušil in pokopal pod seboj 20 oseb. V Bolognj se je v hotelu Adele PoluzzU v ulici Garibaldi nenadoma porušil strep neke sebe prvega nadstropja. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Ruševine so pokopale pod seboj 20 oseb, ki so bile pre-peijane v boln snico. — Umrla Je 101 leto stara vdova. V za-vodu Paiazzolo v Milanu je umrla vdova Jos pina Venini. Pokojnica je bjla rojena 13. junija 1841 in je doživela častitljivo starost 101 leto, devet mesecev in sedem dni. O pokejnici je obširno pisalo italijansko časopisje ob njeni lOllctnici. 53 let je bila natakarica. Rodila je sedem sinov, od katerih je ostal samo eden prj živijenju. Vse do zadnjega je ohranila pok. Venim-jeva bistrino duha in vednost m sli. Pred nekaj dnevi je morala v postelj, s katere se ni več dvignila. Svojim znankam in prijateljicam je rada pripovedoval o svojih doživljajih in o star h. dobrih časih. — 16 redovnikov in SO redovnic se je vrnilo iz Italijanske Vzhodne Afrike. Z italijanskimi povratniki, ki so prispeli iz Abesinije v Brindisi, je bilo tudi 16 redovnikov in 30 redovnic, ki so bili razmeščeni po raznih misijonarskih postajah v Keniji, Somaliji in Tanganiki. Vrnivši se redovniki ter redovnice so pripotovali v Turin. Med vožnjo so pomagali in stregli bolnikom, ženam in otrokom. Ob vrnitvi so izrazili svoje zadovoljstvo nad srečno vrnitvijo. V Abesiniji je ostalo še okoli sto redovnic in okoli 50 redovnikov. Med njimi je tudi glavni superijor Barlassina, ki se bo pa tudi vrnil v Italijo, čim bo uredil vse potrebno za vrnitev še preostal'1^ J ■—n*Vr»v *r» r-oHvn 'c. — Orjaški orel ustreljen. Lovec Sllvij Filippi iz mesta Carru je šel te dni na lov na divje race vzdolž reke Stura. Nenadoma pa je opazil v zračnih višavah krasnega orla, proti kateremu je naperil svojo lovsko puško. Orel se je, smrtno zadet, spuščal na tla, kjer je lovec ugotovil, da meri orel v dolžino en meter, dolžina razprostrtih kril 257 <-m. Dn'rn" na rti devet centimetrov. Dolžina kril 107 cm. — Številne umetnostne razstave v Rimu. V drevni rre^oip'ri vzhina^o v zadnjem času pozornost kulturnega občinstva šte-vune slikarske razstave. Svoje umetnine razstavljajo Jurij De Chirico, Alojzija Ro-selli, Terezija Martucci, ki je značilna ve-ristka, Anton Barrera, ki ljubi eksotične motive, nadalje Lentini, Carguel, ki sledi umetnostnim vzorom beneških umetnikov iz 17. stoletja, tradicionalist Aimetti ter impresionist Casabruna. Vse omenjene razstave razodevajo slikovito strujno m tehnično različnost posameznih razstavljajo-čih umetnikov, od katerih ima vsakdo v izboru motivov ter izdelavi svoje posebne značilnosti. — Italijanska proizvodnja Črnil. Gospodarsko finančni dopolnilni vestnik agencije »Agit« poroča: Na italijanskem industrijsko kemičnem odseku je omeniti predvsem industrijo črnil, ki povsem ustreza italijanski potrošnji. Industrija Črnil ima nad 700 majhnih obratov, ki so urejeni in opremljeni tako, da lahko služijo proizvodnji vseh vrst črnil oo: splošno uporabnih pa do tako zvanih kitajsk h. od tiskarskih pa do onih, ki se uporabljajo pri polnilnih peresih. Letna skupna proizvodnja vseh Črnilnih vrst je presegla že nekaj let sem dvajset tisoč m. stotov letno, kar izpričuje, da je italijanska črnilna industrija med najbolj razvitimi ter najbolj ustreznimi. — Melioracijska dela v Bolgariji. Ka- m istočasno sta segla vsak po svoji denar nico, da bi se aboniraJa za mesec dni. — Čo že nič drugoga, — je deja- M;ha, ko sta odhajala iz posrplne, — sva se mo rala abcmiraiti zato, da zaščtiva dekle pred poželjivimi pogledi teh gospodov. — Seveda, — je pri trdni Pavel. Ko sta prišla drugi dan v gostilno, jo sedelo v nji najmanj deset moških. Sedla sta za mizo 'n čakala, ia pride dra-žesitno dekle. Kar so »e odprla stranska vrata m v ff> stidno je prihrumela prav* funja. — Dober da«, gospod *e. — je dejaUu potem j« pa privlekla iz žepa zamazan notes m jela Krati: — Danes imamo mrzlo pečenko, šunko, kuhana jajca .. . — In telečji zrezek, — ji je posegel v besedo Miha. — Da. gospod, moja nečakrnia me je že opozorila, da j« tele j-i zrezek vaša naj-lrub?« jed. Tasti majhni gospod, gospod Prpč. je bil najbolj nestrpen in je prvi vprašal: — Kje je danes gospodična? — Doma. — j« odgovor la furija. — Kdaj se pa vrne? — je vpraial M:ha. — Morda prihodnje poletje. — je od ?mrorila gc*podmja, — To je zares dobrr dekle. Od doma do sem ima pol dne vožnu z vlakom, pa jc včeraj vendarle prispela da mi je pomagafla urediti lokal... i c? kor poročajo iz Sofije, je sprejel bolgarski poljedelski minister Petrov te dni v navzočnosti italijanskega opolnomočer.ega ministra pri sofijski vladi bolgarske člane pristojnega sveva italij'ansko bolgarskega zavoda za splošna melioracijska dela v Bolgariji. Odtekovrii člani so izčrpno poročali o vprašanjih, k rj bila r-ioučena v prvem mesecu ^vodovei;a delovanja. V februarju bo v Sofiji plenarno zasedanje omen;enega sveta, ki mu bc prisostvoval tudi predsednik fenator Prampoi^vi z vsemi ita!:jan>k:mi člani. Svet bo v ^o-jem februarskem zasedanju začrtal delo, k: ga bo treba izvršiti v letu 1313 v prid izboljšanju bolgarske zemlje. — Nov greh. Včeraj popoldne =n položili na prkopai5ču pri Sv. Križu k večnemu počitku v rodbinsko grobnico bivšo gosti)-n:Čr.rko in pose?tnico gospo F a n i de S e h i a v a. vdovo Kopitar, rejeno De-singer. Na zadnji poti jo je spremno mnogo prijateljev m znancev ugledne redb-ne Bodi ji lahka 7em!ia. 2alujocim svojcem nase iskreno sožalje! — bO.COO operacij znamenitega kirurga. Iz FJorence poročajo: Znameniti kirurg prof. Teodor Stori se je od'očil. da se umakne v zasebno življenje Ob tej pri! k: navaja italijansko časopisje, da ima prof Stori za seboj nič manj ko 60.000 operacij Pri tem ni upoštevana zdrav.-*venn pomoč-ki jo je nudil tisočem in frečem brez oro-rativne intervencije. 60 0^0 cpcv-noij predstavlja orjaško delo. s kakršnim so more Ponašat; le malokateri kirurg Prof. Stori je bil rojen 15. oktobra 1875 v Ostigl ji pri Mantovi. Mod visokimi ter od'ičir'mi osebnostmi, kj jih je prof Stori uspešno operiral, so med drugimi vojvod nja Iier.a d'Aosta. kralj Mihael rumunski ter kardinal nadškof Mistran^elo. — Gospodinje nabavite si pravočasno »Gospodinjski koledar« za 1. 1!H3-XXI-XXII. Brez »Gospodinjskega koledarja« vam bo težko gospodinjiti. Kazen gospo, dinjskih tabel obsega koledar tudi nove kuhinjske recepte, primerne za sedanji čas. Dobi se v Knjigami Tiskovne zadruge, Selenburgova ul. 3. — Hotela je umreti v plesni "Hl«*ki ter z veliko rožo v laseh. 421etna Ana De Štefani lz kraja Cannera pn Verbamji je bila v mladih letih zelo lepa. Obkrožalo jo je vedno polno občudovalcev V 42. letu pa je pričela razjedati njeno zdravje neozdrav- jiva bolezen Ko je zaslutila, da se ji bliža konec, je izrazila žejo, da ji prinesem plesno obleko, v kateri je doživela nailcnše trenutke v svojem življenju. Tudi lepe rože si je zaželela. Ko si je nadela p'esno obleko in si zataknila rožo v lase. je stopila pred zrcalo, da o^-udi še enkrat ^d'-e spomine iz mladosti. Kmalu potem jo nekdanja lepotica izdihnila. — Duhovniško posvečanje 14 francosk?h vojnih ujetnikov. V katedrali v Reimsu je bila slovesna duhovniška po-vetitcv 14 f.-anCG^kih Vo.'nih ujetnikov, ki so dobili dovoljenje, da smejo iz nemškega ujetnL škega taborišča v Reims, da prejmejo duhovniško posvećenje. Zatem so se podali v svoje rojstne župnije, kjer so peli novo mašo. Cez nekaj dni so se vrnili v Nemčijo v ujetniška taborišča, kjer bodo opravljali duhovniško službo. — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici so iskali zdravniške pomoči naslednji ponesrečenci: Marija Springer, 141etna hči hi-šarja iz Velikih Lašč, si je na slamoreznici obrezala prste levice. — Neža Božič 53-letna žena uradnika iz Ljubljane, se je pri padcu na stopnicah potolkla na kolenu. — Stanislav Petek. 291etni železniški kurjač Lz Ljubljane, se je pri padcu potolkel na lev; nogi. — Fr. Starkež, 291etni delavec iz Loga, si je pri padcu zlomil desnico. — Afa-nazij Sorokin, 451etni deiavec iz Ljubljane, se je ranil na levi nogi- IZ LJUBLJANE —-lj Nocojšnji koncert pianista Gina Go- rinija, se je moral preložita za par dni. Natančni novi datum koncerta bomo objavili takoj, ko dobimo obvestilo od koncertanta. Na vsak nač-n pa bo koncert v bližnjih dneh. —lj Zopet hujši mraz. Kakor pred tednom, je tudi zdaj začel pritiskati mraz in prčakovati moramo, da bo zopet vsaj tako mrzlo kakor je bilo 11. in 12. t m. Doslej nas je pred mrazom še precej varovala megla, da ni biio ponoči tako močno izžarevanje toplote, sicer bi b;iQ zdaj že silno mrzlo. Cim bi mrzel veter pregnal meglo, da bi se zjasnilo, bi pritisnil mnogo hujši mraz. V soboto je bilo še sorazmerno toplo, saj je maksimalna temperatura znašala celo —1° C. V noči med soboto in nedeljo se je močneje ohlad lo in včeraj zjutraj je znašala temperatura —7.4° C. Megleno je ostalo ves dan. Včerajšnja maksimalna temperatura je znašala —3.6° C, v pretekli noči se je pa mraz zopet stopnjeval in davi je znašala temperatura —11.5° C. Zračni tlak je v soboto naraščal, včeraj je pa ostal na približno isti višini ves dan. —lj Ker je za danes ob pol 7 najavljen koncert odpovedan, se vrši ob isti uri kino predstava. j— Podpornemu skladu za slepe na zavodu za slepe otroke v Kočevju so darovali: g Anton Preiog, trgovina pisalnih strojev, Ljubljana, 300 lir; g. Franc Prelesnik, trgovec v Kočevju, 110 lir; gg. Joško in Jožica Subert in ga. Francka Kajfež iz Ljub ijane po 100 lir. — Vsem navedenim dobrotnikom slepe ml a line iskrena hvala! ŽE VE, ZAKAJ — Ali se je Peterček že vrnil iz dole? — vpraša mati Verico? — Nisem ga vllela, toda gotovo je že doma, ker se je mačka skrila pod posteljo. Iz pokrajine Gorizia — Sneg je pobelil tudi Oorizio ter goai-^ijsko pokrajino. Sneg je zapadel po vrhovih v >Gornh«, pa tudi v Vipeccu ter na Carsu. Caven si je nadel zimsko olejo, prav tako okoliški hribi. Posebno mnogo snega je bilo pri Godovicih. kjer je znana pot iz Vipacca v idrijski okoliđ. V sami Gorlzijl smo imeli nckijkr.t nekaj stopnj pad ničlo, kar nas pa ni vzneimrjalo, ker ljubo sonce Goiizljc ne zapusti in je tudi letos ni, tak'j da je snegu in mrazu sproti sledilo. — Duhovniška ve**t. Za spintuala oered. njefra bogoslovja v Goriziji je bil imenovan prof. dr. Franc Močnik. Dosedanji lavnatelj ocenjenega bogoslovja dr. Janez Butto je odstopil, ker je bil lani imenovan z^ nnd-škcf.jskoga generalnega vikarja. — V.ižen kulturni dogodek za Gorizfjo je slikarska razstava odlieneg.i trlestinskegn. slikarja A. Cerngoja. Italijansko časopisje ln kritika poudarjata izreden umetniški pomen, visoko kvalitetno stopnjo umetnin, ki jih je razstavil Cemigoj v gortzijski umetnostni prodajnim. Številno občinstvo si je ogledalo to razstavo, ki izpričuje živi enj-sko silo in značilno umrtniško hotenje A. Cemigoja. Ljubitelj: likovne umetnosti 90 nakupili več razstavljenih umetnin. Med njimi prevladujejo krajinski motivi a trie-stinskega in gorizijskega področja. — Nesreča zasleduje ubogega kmetovalca. Ni dolgo tega, ko je doletela kmetovalca Stanislava Sorlija iz Rutte di Oracova Scirav.de huda nesreča. Konj je treš-'il 7. vozom vrel v obcestni jarek. Konj je p v -nil. Ko je bil Sorli oni dan zaposlen pri posestniku Antonu Klevarju. mu je zgove1^ precejšnja skladovnica drv. ki so bila zn-netenr po m-si t onem naključju. Te itni yx je Sorli .s,.k.il diva v svojem gozdu. Pri ioni se je s sekiro globoko zasekal v levo nogi>, tako da so ga morali prepeljati v gorizij kr> bolnišnico Dva meseca ne bo mogel delati. — Vsak dan nezgode. Po glavi in obrazu se je med delom poškoUovuJ z vei i^o 4U-letni lelavec Jakob Kos iz Rutte di Gra-cova Levi komolec si je zlomila pri padcu na poledenelih tleh r>41etna gosp *linja Ur. šula Pavlin in ulice Lunga 44. Levo noj;o si je zlomil pri smučanju 121etni Alf^od Gni-den iz naselbine Nemci Hrbtenico si je poškodovala pri padcu po stopnicah štiriletna, Pavla Korsič iz Visnevica. Slična nezg «i» je doletela petletno Alojzijo Gi-brevec, ki »0 je pri padcu po stopnicah ranila levo oko in pobila po čelu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v gorizijski bolnišnici Brig ;ta Pava. Radio LJubljana PONEDELJEK. 18 JANUARJA 19*J*XX1 131h) Mapi ved tata; pfjTOčlA f italija-n^m: 13.15 PoroOlo Vrhovnega pi»-veljnistva Oboroženih %i\ v »lovcn^č n L 13.20: Glasba m pesm. m-kester \\*$r dirigent Segunni 14.00 P(,nientti.r enev-nih dogodkov v slovtn^čtr. J0.4v Sunfo-nično-vokalni koncert vod1 dirgent Pe Fabritiis sodeluieta sopran stk.a Po Tat*-v nan in tcncrrst Fernico TtftiavhT1 214^: Gos.ll->a 22.15: Pcsm za me oma( \ igra Vlado Golob. 22.05: Orkester Cetra vodi dirigent Barzjzza. 22.45: Poročila v italijanščini. MALI OGLASI KROMPIR IZ DANSKE naj dvignejo v ponedeljek popoldne in torek predpoldne in popoldne črke A, Bt kakor tudi ostali, ki so prejeli nakaznice za večje množine. 5? PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica S Telefon 20-59 inseriraT" v 9Slov Narodu1 Umrl nam je nas dobri oče in dedek, gospod Ivan Merčun v 94. letu svojega življenja. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 19. t. m. or 3. uri popoldne z Zat kapele sv. Marije — na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 17. januarja 1943. •» « . Rodbina DR. MEKOUN-OVA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« ponedeljek, 18. januarja 1943-XXX. «tcv. 13 aj nam povedo o na vnih prednikih nar silni c bi čaji ,ostal:iie" davnih obredov in vercvanj — Zanimiva dognanja Borisa Orla o igri „most" Ljuoljana, 18. januarja M-.og: našj narodni čaji se niso d. volj dobro raziskani. Nekr.tcr m nis.-no posvečali n:tj toliko pozorn-sti da bi jih sku-3'-'. rU' " * al' z njim seznaniti tuli razumnike ki C ' •". bolj obračiio hrb?t ljuel tvu. Za pr • v , življenja našega ljudstva je neobh Mino potrebno tudi. da poznr.mo ljudske ob čaje ^nj se sicer ne nrremo dovolj pogl >bit' v nri'seln sS ter duSeuuuOst ni roda Le p sanm k. so na-g^ašaT, kal:o potrebne je. da varujemo ter bpcčtu^emo tudj ostaline davnih i. u iskih verovanj in obredov, če nam je za to. da bi ljudstvo Ostal • v svojem značilnem bistvu s^m v. kle tei r.op kvarjeno ter da bi razumeli njegovo Čustvenost n na aelnost. žal razumi: s' -o pogosto išče v iju I k.h ob:čnjih le predmet nnriv. :n n.' kare za n*e glcb'^e;a razumevanja. V t Ikl meni blagu vidijo le dekorativne [gi ičke kakor se j:m zd da • narodna n< •*>.■ p tiebna zgo'j zaradi vesel Čnega razpoloženja. Zdi se. da dand hi - n več takšnega sprštova-n;n do na Inlh običajev, narod:pisnega blag in no ijul s kakršne s o se ob kon- cu P*ej5ajega stoletja javnj delavci zb rali nar dne po mi ;n zapisoval1 ljudske običaje. Prav zaradj teg! za luži posebno prlznsnje delo tistih redk h kulturnih delavcev, ki se posvečajo z znanstenc- temeljitostjo rrz . iju ljudskih običajev Med ni.mi jc v zadnjem času zrcalo bi iti pozorno t ime Borisa Orla. k je nap:sr.l tudi za Vodnikov pratlko tehtno razpravo o prastari l^uaski ;gn »most«. Večno mlada ig^a Med ljudskimi igram b n ;š!i težko katero dru~o. ki bi bila tako priljubljena ter i S"rjena, večno mladu kakor »most« a!i »trden most«. Poznajo jo prav tako dobro mesč nskj kl; r podeželcki otrcc\ kar je najbrž predvsem zasluga šclo, kajt; med š-"lak »ni f^rrnmi je ta ena najboljših. Zato mondn n: treba opisovati poi >bno. sa1 jo pozu' mo sk raj vs' B Orel je od .jal tu H, kake to igro igraj v Ljubljani o pr na dvTi'ču kolizeja: Največja in najmočnejša dečka se po- ta vi ta dru proti eru gomu ter se pnmeta z obema rokama ki j h đv'gnita kvišku Poprej se skrjvaj do-gnv rita kdo izmed n^iju bo »z'ato jab 1-ko* in kdo »zlata hruška*. Dnipri dečki, ki jih jo navadne do 15 al* tudi več. se zvrste oru;: za drugim. Vs:k se drž svojega s §eda pred seboj. Prv; na čelu jih vxx!l in je pogaja z dečkoma ki drž!ta mest, podaja ram al' v zboru. Vpraša ga: >Al jo kaj trden ta vaš most?« »Most* mu odgovori: >K:kor k^mon kost« Deček še vprašuje: >A1 gre lahko naga voj ka sk-z'« Odgovor: »Same, če nam zadnjega pustite. »Potem stoče veiska »skoz most aH vrata, dečka, ko držita most, pa zadnjega ujameta, trko da spustita dvignjene roke. Vprašata ga: *Ka-j jmas raje zlato j'bo'ko ah zl"ti hru.-ko?* Kakor se ujetnk od'oči tako ga dečka uvrstita, b drsi »z^to jabolko« za seboj, ali pa njen nasprotnik »zla-ta hruška«. To se ponavlja, dokler n-so raz-vrScen1 vsi igralci v dva tabora ki se potem razmoflta z r:som na tleh. nak"r s»e začne boj: zi^n: se vleč in. če dečka nasprotne skupine potegnejo čez ris. poštare Djih'V pripadnik; tako nasprotni tabor ©si o bi — Ta igra se v posameznih pokrajinah ralilruje več al1 anj po besad:lu L'ub-Ijsnski most je sp1 osen tip m stne gre ki ga je razširila predvsem šola Na deželi ie pa tu in tn.n r talo v »mostu« več prist-ne"-a. n pr. v Ziljski dolini, a!l v Središču ob Dravi. »Most« razširjen nri številnih narodih Igra most ie zelo razširjena med številnimi narodi, seveda je pa ni m geče tako lahko vselej prepoznati ter istovetiti z na-š'm mostom. Pr< drugih narodih ima tuai dru^o jrr.r Seveda se zelo razi ku.e tudi besedilo, kljub temu le pa mogoče d-gnat: sorodnost med vsemi temi grami. Igro mod p znajo Slovak; pod imenom »Kra-lovna.t" li »Hoja Dundi« Pn Poljakih se igra tud: Imenuje »most« ah »jawr« Nem. šk; otroci pa igrajo »Go'dene Briicke« v T'i»-fng:j in »Meieische Brucke« (Hesi) Tu 1 • Alzaciji so poznali to igro. V It ali j4 ie p a mostna igra prvič omenjena ze 1. 13«: - je naistare š; zapis. Igra je razširjena i udi med Španci, Rusi. Angleži. Francoz4 in Čehi. a igraj? jo celo na Madagaskarju in na Novi Gvineji. Mest« i£rcjo *udi odrasli F. k.valeč je p posebno pozor- DOSt igri zlasti, jo pri nas. v Bel1 Kra„. rajo tudi obrasli ob določenem času, n sioor na vel-kon čn: ali binkoštni ponedeljek na posebnem prostoru v okv ru svojih obrednih ples:v in iger Razlikovati je treba tri vr. te igre »most« v Bel; Kra- jini: metliški most, crnome!jsko kelo-mest in predgradski m st. B Orel Je op'sal vas tri igre z n;ihov;m; boredil: Da'je omenji, da ie -most« kot svoj tvena podrta med drugim plesnimi liki ohranjen v starodavnih vftesk*h plesih prj raznih evropskih narodih, n pr v vftesXJ plecn-; \tt »Ktim-paniia^ ?. dahnattnskega otoka Korčule.« Skrivnost r-?s\z-2 :^re Prvi j,e začel poiaanfevatl zagonetna icrro mo t danski pa^t - O Frilh-*-?:. Ugo-t'l Je, da »most« v isrri n: nič podoben navadnemu most.; č^z vodo tenmveč sra ie trebn istovetit-; z vr^ti. vhodom, obok-m. hrani, predoru skratka z o-'nrtino. Tako postan.« razumlllvo zakaj nekateri narodi te igre ne imenujejo mest. temveč ^leie na n-'eno glavno, dejansko p-dobo: zlata brana (Cehi) ali vomta (Rus) Naš raziskovalec je šel da';e ter n°a v*d; v pvet [jud-ske^rs čaranja: dokazu e da so vsa ta de-j i a' i'h omenj^io besedila t^er - ali c sključena v čarana iti skozi lezti, sk Z) povleči itd — zdrav Ina sredstva. S:ovenrk 'iudS:«- zđravi'stvo. na^i občani in pripovc-i -e prav; B Orel. prav aobro poznale posebna Garovna delan a p s^c to dokazuje Omenja Volvasorfa ki je pojoča! v »Slovi« o votlem kamnu* v gozdu Medvfci pr; Turjaku Rk z ta kam^n so lez'i boln'kr. ki so se hoteli res'ti r^i^ n v hrbtu Tr.ko so se zdravili pojato kmetle ;n ko -je zvedel za to neki župnik, k: Je men^a trpel za revmatizmom -je rucli on poizk- -il in ozdravel Davorin rrsten1?k le Z3pisa1. da je na P"hor-'u poznal človeka, .i' ie zdrnv'1 Inid1 p tem da jih le no-tiskal skoz' votle pečine — Pisec o •»',*e-del še več zanimivih • "imerov k^k"1 zdra. v:|o al- čarajo v **az^:h kraiih s pomočjo odprtine, loka c 'td V nekaterih krajih zdrav*}n tudj otroke tako da ga potegnejo skozi k'->n;'sk; komat Dalie verujejo da je d bro pot»»crnit' otroka ?k^zi okrso Prav tako je prip-roč! ivo odčorati otroka t3ko da ga poteomerno skoai rokav Skozi rokav aH hlačnico vlačijo tueti umčeno živn- Vsi t- primer1 kaZelo dn vlečenje ali lezen-e skozi te^no odprtino czdravlja ali odčara. Izvori te£a čarrnja R32fskov?dce BkuSa tudi Igovorltl na \apra^anja, kje so izvori tega čaranja in v ta namen še podrobneje opisuje znač'me primere takšnega čaranja tudi pri drugih nar i celo tisoč kilometrov daleč Kai drugega noj tcr^i Pojo ž;ce. kakor vecti k; ^ jm pearedniki med ljudmi na velike razdalje Oče sicer dobro ve da brzojavne ž cene izdojajo nobene zaupane iim b',c^de trda zakaj in koj p jo teera tudi on ne zna p jacnit otrokom če drvi tovorni avto po cestj in šv:gne mimo p-p-tnika cp ka1 rado prpeti. da odnese slednjemu klobuk z orlave. ki se zotrklja d":leč za avtomobilom po cesti Suho listje k ščkj papirja n cestni prah večkrat p'eše}o za drvečim avtomobilom čuden ples To si kaj ahko sajrfi brezzračn? prostor, ki bi nastal za naglo drvečim srnučarjera in da ?a onemo-o jo Tako lahko doseže smučar večj.» hitrost. A kaj ima vse to opraviti z naftjm petjem brzojavnih žc? Brzojavne Ž'ce vise na vetru. Veter piha vanje in tu nastajajo enaki vrtinci kakor za smučarjem al' drvečim avtomobilom. Zrak )e namreč istif če se pot skn predmet vanj in ga p t!akp ob str^n ali pa. če se zagania zrak sam vanj n se mu mora umikati Veterna senca, kakor bi lahko nazvali to. kar naataj3 ob b^z^javnih žicah, uč nkuje torej povsem enako kaker sesajoči »brezzračni prostor« Brzojavnim žic.: m pa ne morem: dat j obli-ke modernega avtomobila, da bi bil zračni odpor čim man ši odnosno, da b* zrak na i letel na čim manjžo oviro. Veter piha zdaj od ene. zdaj od druge strani, pa/ pa Vidimo na letalih, da «o žice razperejene in potrjene Lak0, da nudijo vetru čim man-upora Pri letalih so prihranki konstmk-terii sedem cam nk odpora, ki bi ga sicer audf] zrak letalu med poletom in ki bi ga moralo letale premagati, kar bj povzročilo poj3:nimo Po cesti drveč: avto reže /ran ; ^natnc zmanjšanje hitrosti. Pr* brzojavnih pred seboj in ga potiska na obe stran: In , ž;can pa t,. ne ffe Qb n,ih torej nastajaj ker hitro vozi nastaja za mina skoraj oi maniš zr^čn; vrtine^ ki vlečejo žice ser rekli, brezzračni prost r Tam k^er ic bi se malo prej avto. nastane naenkrat praznina. In v ta »brezzračni« prost "r pritisne zrak, ki se mora umakniti avtom -»b lu Ob v:eh C egovih robovih pritiska v pr^z-n no in tako nastajajo vrtinci, ki udarjajo drug ob drugega. Ce hočemo prepreč:t; za Irtro vozečim avtom bilom ali sp'oh za hitro premikajočim se predmetom vrtince moramo -brezzračni« prostor za njim skrbno n "»polniti Te^a pa ne 9tor mo samo. da bi preprečil' vrtince, temveč zato. ker povzroča brezzračni prostor neposredno okrog sebe sesaj :č učinek, ki ga je treba premagati s silo motorja Iz istega nagiba si obešajo smučarji na 9!alomu na hrbte grbom podobne zračne vreče, ki jih p^eroto vadimo na smučarsk h shkah Te vreče imajo samo eno nalogo, da namreč napolnijo se- vlečejo žice sem n ta Na'ik strunam na citrah se brzojavne ž'ce tresejo in seveda tudi zvene cd nosno pojo Zračni vrtncl so torej v tem primeru nekakšni naravni godbeniki. Ražn? alje iz Turčije Turška proizvodnja rožnega olja, omejena skoraj izključno na okraja Isparta in Burdur v jugozapadn; Anatoliji je znašala lani okrog 200 kg. V Lsparti, kjer je državna destilacija, so izdelali iz rož 90 kg olja ostala količina je pa o'.padla na zasebna podjetja. Prejšnja leta je bila proizvodnja rožnega olja znatno večja, večkrat je dosegla 800 kg Cena rožneg3 olja je posko čila v zadnjih mesecih od 800 na 1110 turških funtov. HaJOa —M oklepni vozovi v pohodu ua »everuouiri^keui bojišču Sloveči skopuhi Primerneje bi bilo. če bi rekli zloglasni n nesloveči skopuhi. Skopuštvo in varčnost se bistvene raz'ikujeta. 2vita s'cer skupaj, pa vendar nimata nič skupnega. Varč-n st je lepa lastnost, dočim je skopustvo grda. Varčen človek je v pretežni večini primerov dober in rad pomaga bližnjemu, dočim je skopuh seb žnežt k! misli samo nase ali pa še to ne. Skopuh živi zaverovan vase. izogiblje se ljudi in vse njegovo prizadevanje rrre za tem. da bi čim več nagrabil. On ne ustvarja nobenih dobrin *n je čl:vešk: družbi Škodljiv. Ko je sedel nekoč kardinal Richelieu z mnogimi gesti za igralno mizo. je uaen-krat zlezel angleški poslank, ki je bil izredno bogat prav tak0 pa tudj skop. pod nvzo in jel nekaj 'skati po prepr gi. — Al) ste kaj izgubili Ekscelenca? — ga je vprašal gospodar. — Da lu dor mi je padel na tla — je odgovoril poslanik, in nadalleval :skanje Ped mizo je pretemn0, je menil Richelieu, k1 je bil takrat gmotno že upro_ paščen — Dovolite, da vam posvetim — In ne da bi do'go p miši jal. je vzel pred seboj ležeč tisočak, ga pr žgal na sv *čl in posvetil z njim pod mizo. — Kaj pa počenjate? — Ta potratn^at je zajecljal angle_ 'ki pns'anik ves iz sebe. — Oh. nič ne de ekscelenca, — je odgovorjl Richeleu mimo. — VaS izgubljeni luidor pač odtehta to neznatno moje žrtev. Prapraded VVinstona Churchilla Marlho- rough nasprotn k Ludvika XVI. v Španski naa'cdstveni vojni, je živel zelo potratno, vendar sta pa bjla cn in njegeva soproga zelo skepa piše Coxe v njegovem življenjepisu Poz'mi sta hodila vojvoda in voj-vedinja spat 9 kurami, da bi pr hranila na razsvetljavi, vaška šola je pa imela svojo učilnico kar v kuhinji, da vOjVodj ni h lo treba plačevati kurjave za šolske prost:re. Adclph Menzcl slavni sMkar, je *mel izdaten tekoči račun v banki, vendar pa n: dovolil kuriti peči v svojem ateljeu Stre-'aa njegovega ateljeja Je bila tr.ko slaba 1a je curljala ob deževju voda skozj njo Menzel si je pa pomagal kar z vedrom, da ;e mu n' voda razlivala po ate'jeju M z 'n stolov sploh ni imel S svojimi nr deli je -arantal za vsak bel č in če je že najel žensko, da mu je sedela v ateljeju k^t m.»dei nu je morala ta čas krpati nogavice. Razširjenje solunske univerze Druga grška državna univerza v Solunu je bila razširjena, dobila je še melicinsko n teološko fakulteto. V navzočnosti grške-ga ministrskega predsednika so bili oni dan zapriseženi profesorji teh novih fakultet Solunska univerza ima sedaj medicinsko, teološko, filozofsko, pravno in poljedelsko fakulteto. v vodo Tako živi po'žkt začut'jo nevaTn-st in se j skušajo |z >gn:ti. Tudi na tem primeru vidimo, kako niodro jC poskrbe'a na rav za najmanjša in na^priimllvnej^a ž. v u bitja. Mladinska rr'išča v Bolgariji Bolgarski pravosodni minllter dr. Partov je ksjavil v pogovoru z novinarji, .la je predložil ministrskemu svetu osnutek zakona o mladinskih sodiš ih V bodoče se mladoletni obtoženci v starosti nad 12 let ne bodo več zagovarjali pred kazenskimi. temveč pred mladinskim isodlšči. Meje letalske hitrrsti Prof. dr. Inge Klejmvachter ohravnava v revij1 »Um chau i meje lcta'skt» hitrosti na podlagi najnove š h izkušenj in ua <•-hov. Človek b skoraj m sli I d;i sc Pli\ i leta'ska histrost neomejeno stopaiuj^ T I i pri letalih in letalskih motorjih. kmkrSai uporabljajo zdaj. to ne jrre C* M na-;nr.■«'■ letalsik hitrost prfbl'ža hitrosti zvok-« znaša okrog 1.200 km na uro se iraCn tok okrog letala teme^ito izpremem Pri tem ipra odbf;!no vl-p-o stopnin do ketere ^e lahko zrak stisne Pri tako ve':ki hitrosti nastanejo egoSdeva^Bj šunk' in r-nčn! odpor s Ino naraste knr povaroča na rtrupn strani potrebo mno^o ifeCje odpf rnosti o solivdno^ti letala Polet; tejr:i »o učenaki ugotovili, da je h;trost zv^ka iz aerod'nn- mčnih razlogov zaenkrat še nepremagl meja. Propeler take h^trrrt^ ne more dc^oć*. Zato prre razvoj za tern d i bi dvn p?op»_ eria arUagadllJ votlemu valu tako da M delovala v nasprotnih kretnjah VaCji hltr sti po postav'. ?jo vcć'p zahteve tuii do m-terljala Ne prlode nrt to se pa oinži h't •■» ^tna mera tudi pr- p rtu Pri normalna a bdenju uč nkujejo bežne sile v Hn ri glava—sedalo t-ko. da prihaja mani kr.-i v moisrane in oči toki dn ».? k-nčnn letalcu zamegli vse obzorje Pritisk krv; k sr^-u noiema in kor-čno od po do letalcu - r'4 oreve''ke h*rocti vsi ^rnran Iz +<■' r> r vidno, da bo pri sedanji konstrukcij I<*ta1 etal ka h'trost *e do^go jn daleč zaostajala za hitrostjo zvoka. Bežeči polži Neki nemški naravoslovec je opazoval Irobne pclžke. s katerim so v akvariju trmlli želve. Kako so urno zbežali jn se orž zarili v pesek. Skrlj so se med rast-ine, aij pa so jo popihali iz vode č'm je -elva pohrustala enega izmed njih. Naravoslovec se je zanimal za ta pojav in dognal. 1a povzroča »beg« polžov kemično draže-aje. Tudi polži imajo sveje čute n sicer taibrž v glavi. Organi nj'hcvih čutov sc občutljivi za s: k zgr'zenega polža, ki pride REKORD — Jona Je bil tri dni v HMem trebuhu, toda to še nič ni Hoi stric je bil v kito* vem trebuhu mnogo dlje. — Kako doirro** — On se sploh n1 vrnil . .. ŠPORTNI PT7H — Draga gospodična n zaJcofislK) živ- ijenle ne zadostuje, da znate dobro plesati in plavati. — To ml je znano in zato sem začela Igrati tudi tenis. NASLEDSTVO — Od koga je vaša hči podedovala tak^ lepe ustne in trepalnice ? Od očeta ali od matere ? — Niti od mene niti od trn^re temveč od svojega strica, ki ji je zapustil drogerijo. MILO ZA DRAGO — Rada bi vedela, če so vsi moški tako neumni kakor ti. — Ne, vsi niso saj je na svetu tudi mnogo neoženjenih. 43 J. O. CURWOOD: hamova polja ROMAN Nato se je obrnil k Tonijeti in dodal, govoreč v tisti nepravilni, goltni francoščini kakor malo prej: »Kadar ne boš mogla več hoditi z nami, te moramo ubiti.« Namesto odgovora se je mladenka hitro pripravila za pot in si v naglici spletla lase. Jeems se ji je približal, in Tonijeta je čitala v njegovih o<"eh strašen, bolesten dvom. >Ne boj se, Jeems, močna bom,« ga je por-lazila z živahnim, čeprav pritajenim glasom. »Uganila sem, kaj si jim pravil in kaj oni mislijo, zato ti povem, da hočem biti močna in da bom uspela Hočem uspeti! 2iveti hočem... živeti s teboj. Tako rcida te imam, Jeems, da me ne more nič ugonobiti... niti njihovi .tomahčki' nc!« Mladi bojevnik, Tajaogov nečak, se jima je približal. Vsaj ta je bil prijatelj. >Ime mi je Šindas,« je dejal. »Namenjeni smo v daljne mesto, in pot je dolga. V Ce^ufsajo gremo. Do tja je mno^o milj goščav hribov in moč var. Prijatelj sem ti,« je nadaljeval, obračaje se pre^ vsem k Jeemsu, »ker si mi bil brat in si me pustil živega; dve svojih orlovskih peres sem ti dolžan. Odnesel sem tvojo sekirico, ker nisem hotel, da bi z njo koga udaril in bi te potem samega ubili. Ti ljubiš to belo dekle. Tudi jaz imam deklico, ki jo ljubim.« Scnekove besede so Jeemsa presunile, a ne zgolj zato. ker so mu da;ali trohico upanja. Ti ljudje so bili iz čenufsaja, »Skritega mesta«, o katerem je sam neustrašeni Hepsiba zmerom govoril kot o nedosegljivem kraju, kamor se utegne kdaj drzno vzdigniti na pot. Skrito mesto! Srce, skrivnostno, bajeslovno središče seneškega rodu! Ta kraj je bil pač res zelo laleč: da si prišel tja, si moral najprej čez ozemlje Oneidov. Ooondeeov in Kejugov. Ležal je nekje ob Eriiskem je7eru. med jezeroma z Velikimi slapovi. Stric je bil neko* rekel: »Preden se spustiš na taksno pot, moraš počakati, da dorasteš v moža. in to v krep!:eo;a. kajti Seneke so izmed vseh dvonorih živali naiholiši pešci*.« Potem je Šinc'as nadaljeval: »Moj stric Tajnoga ki ie velik glavar, n! tako hudoren. kakor je videti. Ko je bil še deček, mu je neki MoMkanec v n^eraro tako razre^al oV»raz. Vendar bo ostal mož beseda: in če mlaHa košuta, ki je s teboi, ne bo mogla hoditi, jo bo uril.« Z obraza nove Ta priiateiia ie Jeemsovo oko preskočilo na Tonreto. Pribhžala se je bila staremu vojščaku ter mu 7 na^meš^om in izrazom zaunania v očeh poknz°!a svbie raztrgane če ve ličke. Neka i trenutkov je kazal Tajaoga popolno ravnodušnost te^n urei*i Peresa o^ tehe Z n^mi rsni^e, in da mu poplačam veliko^n*-^ M ti fa iA izkazal, vzamem deklico v svoj čotor. da stoH n«n mesto Srebrne pete Glei da m