frofffiffir ?Tggawff vgSfavTnT JUTRA Leto I. (VIII.), štev. 166 Maribor, sobota, 19. novembra 1927 lakaja razun nodstjs in praznikov vaak dan ob V6. *rt pri poStMm v *• «,400 >»o, prefoma* » ati p« poW 10 Dta, do«te«4jan m dam pa «1 Oti T efefon: tfradn. 440 Uprave 496 Uredaiitv« ta uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi pa tarih —^^3—3 tTOOvrv— v L. ^ rrsNrouM mata Joffe-ja EDEN PRVIH IN NAJBOLJŠIH SOVJETSKIH DIPLOMATOV. — USTA NOVITELJ LISTA »PRAVDA«. V Moskvi se je ustrelil v noči od četrtka na petek bivši sovjetski poslanik na Dunaju, Adolf Abramovič J o f f e. Kot vzrok samomora se navaja neozdravljiva živčna bolezen, domneva se pa tudi, da je šel Joffe v smrt iz političnih razlogov. Trocky in Joffe sta bila velika'prijatelja. Joffe se je rodil 10. oktobra 1883 v Sinferopolu na Krimu, kjer je dovrši] tudi gimnazijo. Ker se je že kot dijak udejstvoval v socialističnem po-Kretu, so mu bile vse ruske univerze zaprte. Odšel je v Berlin, Curih in končno na Dunaj, kjer je hkrati študiral pravo in medicino. Kot visokošo-*ec je po Rusiji vneto širil socialistične ideje ter je postal že 1. 1906. član centralnega odbora ruske socialne demokracije. On in Trocky sta bila ustanovitelja lista »Pravda«. Po Rusiji je * hodil Joffe pod tujim imenom in ko so ga 1. 1912. zalotili v Odesi, so ga obsodili in odposlali v dosmrtno prognan-stvo v Sibirijo. Iz pregnanstva ga je Marborska ©kolka in gledališče 7 št. 152 »Večernika« je izšel vrlo umesten članek pod gornjim naslovom. Povdarjal je potrebo, da stopi mariborsko gledališče v čim ožje stike z okolico ter prireja zanjo posebne Predstave, zlasti ob nedeljskih popoldnevih. 2e davno si je to želela gledališka uprava sama. Saj je njena dolžnost, da širi dramatsko umetnost med kar najširše sloje. Na drugi strani pa ji more to tudi financijelno le koristiti. Zato se je vedno trudila, da uvede popoldanske predstave, ali se ji je to šele lani v polni meri posrečilo. Vso lansko zimo so se vršile popoldanske predstave, nekatere od njih že prav dobro obiskane. Ali ker je bil to šele Začetek, je pričakovati, da bo ta akcija letos uspela Še mnogo bolje. Razume se, da pridejo za te predstave v poštev le igre, ki so okoliškemu občinstvu prav posebno dostopne, pred vsem ljudske igre, uspele komedije In operete. In tega principa se gledališče tudi vedno drži. Letos se pripravlja med drugim izza časa pred vojno najbolje akreditirani igri »Rokovnjači« in »V znamenju križa«, dalje priljubljeni »Lumparij Vagabund«, ter za Maribor novi hudski igri »V raševini« in »Slaba vest«. i * popoldanske predstave veljajo v splošnem znižane cene. Nekatere igre, ki POvzrogaj0 gledališču manj stroškov, pa bodo gie ge pri nižji vstopnini, za takozvane ljudske cene (v drami vsi ložni sedeži brez razlik po Din 15, par-terni po 12, balkonski po 10, galerijski po 6, stojišče pa pa 3). 2e to nedeljo po poldne, pri veleuspeli angleški komediu »Pygmalion« veljajo te cene. Razume sc, da je od obiska te predstave odvisno, ali se bodo prirejale tudi kasneje predstave za tako nizko vstopnico. Za popoldanske predstave pa velja za okoličane še pravilo, da dobi oni prosto vstopnico, ki pride po naimanj ^ rešila revolucija pred desetimi leti. Ob preobratu, ki so ga izvedli boljše-viki, je igral važno vlogo. Bil je tudi član vojnega sveta, radi znanja mnogih jezikov je pa kmalu postal eden prvih sovjetsko-ruskih diplomatov. Kot diplomat je nastopal že v Brest-Litovskem, kjer je. ugovarjal konč-noveljavnemu sklepanju, miru. L. 1918. je bil sovjetski poslanik v Berlinu. tri dni pred izbruhom nemške novembrske revolucije je pa moral Berlin zapustiti. Potne liste mu je dostavila še Viljemova vlada. Nekaj časa je bil ljudski komisar za Ukrajino, potem je pa zopet deloval kot poslanik na Kitajskem in Japonskem, kot šef ruske delegacije v Londonu, poslanik na Dunaju, nazadnje pa šef komiteja za koncesije v Moskvi. Mnogo je deloval tudi v institutu za raziskovanje orienta. Na Dunaju je bil Joffe zelo čislan in priljubljen kot dobrohoteč človek in globok učenjak. deset vstopnic skupno najdalje do ne-nedelje opoldne. Gledališče je storilo vse, kar Je moglo, da gre okoliškemu občinstvu čim bolj na roko. Zdaj je odvisno od okolice, da podpira v svojem interesu to akcijo gledališča s čim večjim obiskom, pa bo vstreženo vsem. Mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 19. novembra ob 20. uri »Eva, deklica iz tovarne« ab. A. Premijera. Nedelja, 20. novembra ob 15. uri »Pyg-malion«. Ljudska predstava pri jako znižanih cenah. — Ob 20. uri »Eva, deklica iz tovarne«. Pondeljek, 21. nevembra. Zaprto. Torek, 22. novembra ob 20. uri: «Igra s smrtjo«, ab. C. Kuponi. Sreda, 23. novembra ob 20. uri »Revi-sor«, ab. D. Kuponi. Nedelja gledališču. V nedeljo, dne 20. novembra se vprizori popoldne ob . f3;) ur* prva h’«dska predstava pri najnižjih cenah, veleuspela angleška komedija »Pygmalion«, zvečer pa bo repriza prekrasne Leharjeve operete »Eva«. Težka letahka nesreča Drl Saraievu Včeraj dopoldne se je zgodila na aerodromu v Rajlovcu pri Sarajevu težka letalska nesreča. Pri poletu treh letal tipa »Potez XV« v višino, sta dva aeroplana 400 m nad zemljo trčila. Aparat poročnika Normalija je treščil takoj na tla. Poročnik Normali je obležal takoj mrtev, njegov mehanik Brati č pa je tako težko poškodovan, da je smrt neizbežna. Komandant drugega aeroplana, diplomirani pilot Petar Gavranovič in njegov mehanik Kesič sta se le z nenavadno Spretnim manevriranjem rešila gotove smrti. Spustila sta se polagoma brez defekta na tla, vendar pa sta tudi onadva dobila pri trčenju v zraku Poškodbe, čeprav samo lažjega značaja. Mariborske skrivnosti MARIBORSKA PREDMESTJA. — TIHOTAPSTVO. — KVARTOPIRST-VO. — MARIBORSKE VENERE. — KOKAIN. — KRIMINAL. Maribor, 19. november. Zima je pritisnila in boj za vsakdanji kruh je otežkočen. Socijalna beda še ni ponehala, še skoraj huja je, kot pred leti. Povsod: kriza, kriza . . . Ni čudno, če se tudi mentalitet ljudskih mas še vedno pogreza v močvirju povojne dobe. Saj nam policijske statistike kažejo prav žalostne šte vilke, tako v celi oblasti, kakor tudi v Mariboru. Povojna psihoza se noče sprav dvigniti s krvave točke: krimi-S nal ima svoj ples... ! Maribor se je po zaslugi naše agilne policije precej »poboljšal«, kot pribežališče kriminalnih tipov mesto pač j ne pride več v poštev, čeprav je blizu državne meje, kjer se po mnenju marsikoga zbira »svakojaka roba«. Za tihotapce je bil svoj čas Maribor res eldorado, dandanes je slabše. V predmestju imaš sicer še večkrat priliko spoznati tihotapca, ki te celo nagovori, če se mu ne zdiš »nevaren«, včasih ti zaupa . celo kaka »gospa«, da ima poceni saharin ali »solo«-vži-| galice, še celo svilo po 30 Din meter lahko dobiš, če si »zanesljiv«. Seveda je sve to dobro skrito, nihče ne nosi ničesar seboj, češ »financarji imajo dober- nos in še v civilu hodijo za nami!« Pa so tihotapci že res prebrisani, saj ima večina že 9 let prakse, kar sigurno zadostuje za najnerodnejšega »kontrabantarja«. Če si še tako »zanesljiv«, nikdar ne zveš, odkod in kako se »šmugla«. To je skrivnost in ostane vedno, tudi predmestnim gostilničarjem, kjer so centrale teh ljudi, blago pa bogsigavedi kje. Težko jim je priti v okom. Ako posetiš za spremembo kako podzemeljsko ali tudi drugo »oštarijo«, zapaziš manijo kvartopirstva, ki se je v zadnjem času posebno razvilo. Najdeš krčme, kjer se stalno zbira »klapa« kvartačev, seveda vedno kje v »posebni sobi«, kjer je za hazard najbolje. Tu gre za manjše vsote, dočim se pravi špecijalisti zbirajo že kje izven mariborskega policijskega rajona, kjer je čisto varno. Tudi za take ljudi ne zveš, če nisi slučajno poučen o visokih tisočih, ki se v resnici stavijo, na videz se pa le pišejo v edi- nicah na tablice. Marsikdo si je ž« olajšal žep v predmestju in jo popihal deprimiran domov, dočim jo je drugi mahnil v mariborski »Dancing« ali »Klub-Bar«, kjer se zbira elitna pono5- na družba — s polnimi žepi... Skrivnostne mariborske prikazni so tudi Venerine boginje, ki jih na promenadi pač ne ločiš od ostalih Evinih hčerk. Dobro se znajo skrivati in le tuintam se stražnikovemu bistremu očesu posreči, uhvatiti kako nerodno Urško ali Nežiko. »Svoj čas je bilo v Mariboru pač vse drugače!« se p6-toži taka Afrodita in ti našteje ne-broj reminiscenc. »Oj tam pri Dravi... in pri kolodvoru... Dandanes je vse drugače, tako .nekulturno’ je v Mariboru! Poglejte v Zagreb, Sarajevo, Beograd!« Da, da, tudi — kriza! Pa se kljub temu tem tajnim »metuljčkom« ne godi slabo v Mariboru. Se baje lahko in dobro zasluži, le ob »visokih datumih« je slabše... Promenada, kavarna, bar je njihov delokrog, v največji sili tudi predmestje, kjer se nahaja tudi njihovo stanovanje: navadna soba s separiranim vhodom. Mnogo »metuljčkov« ima tudi svojo podnevno službo v tovarni, le »pro forma«, to je le — postranski zaslužek za priboljšek. Vsekakor mora biti to dvojno življenje grozno! Še neka tajna prikazen se je pojavila po vojni po širnem svetu. Prodajalci kokaina nekdaj niso bili znani, najmanj pa v Mariboru. Sicer so redki in to so celo iz najboljših krogov. V Evropi reprezentirajo to stroko večinoma ruski emigranti, katerim je kokain »živce osvežujoča (v resnici uničojoča!) dišava* že nekdaj bila neizogibna in so jo hitro razširili. V Mariboru se danes kokain težko dobi pod roko, pred leti so ga importi-rali iz Zagreba, kjer je pa bila vsa »akcija« razkrita. Kokainizem je s tem propadel, najbrž tudi v Mariboru. To so znani mariborski skrivnostni pojavi, ki jih skuša oblast zatreti, kolikor se da, kar je čisto umestno. Popolnoma izginili ne bodo, dokler človek ne bo videl v sosedu človeka, ga vzljubil kot brata in dokler ne bo izginila splošna beda. Nal novi driavnl proračun PRORAČUN VEČJI KOT LANSKI. — VSE INVESTICIJE ČRTANE XI REDNEGA PRORAČUNA. BEOGRAD, 19. novembra. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je izročil danes skupščini državni proračun za leto 1928/29. Novi proračun znaša 11.592,794.000 Din in je torej za 115 milijonov 224.000 Din večji kot lanski, ki je znašal le 11.477,570.000 Din. Proračun je razdeljen na dva dela: v splošni državno-pravni in državno-gospodarski del. Splošni administrativni proračun izkazuje 7.497,942.000 Din izdatkov in 7.. .0,942.000 Din dohodkov. Primanjkljaj znaša 37 milijonov. Finančni minister izjavlja v čl. 3 finančnega zakona, da bo kril primanjkljaj naknadno. Drugi del proračuna se nanaša na dohodke ra izdatke državnih gospodarskih institucij. Izdatki znašajo 4 milijarde 94.852.000, dohodki pa 6.301,122.560 Dim Prebitek v znesku 2.206,670.560 Din se prenese na splošni proračun. V naslednjem nekaj številk iz novega proračuna: Vrhovna državna uprava: Izdatki 119,790.689; pokojnine in invalidnine 916,358.172, anuitete državnih dolgov 858,281.103 Din. Izdatki v raznih važnejših ministrstvih: Prosvetno ministrstvo 809,488.170 Din, vojska in mornarica 2.428,471.226 Din, promet 70,025.573 Din (vse investicije so črtane in bodo krite s posojili), socialno skrbstvo 30,221.091 Din, skupno 11.592,794.000 Din. Trideseta partija v matchu za svet uo šahovsko prvenstvo je kopčala ren Bila je dan poprej v 40. potezi prt njen?, v nadaljevanju pa je napri Aljehin, ki je bil. beli, samo eno ; tezo, nakar sta se nasprotnika spora da proglasita igro za remis. C 21111 DIH Marfiidfsirt v t C FKMK Jutra. "V Wa rmorik dne W- XT. 192T. Sela obilnskega sveta BARAKE V DANJKOVI ULICI. — TOVARNE SREDI MESTA. Zadnje vprašanje je bilo stavljeno radi Maribor, 19. novembra. Za sinočnjo 10. redno sejo mariborskega občinskega sveta je vladalo zlasti ve-Hko zanimanje med prosilci za stanovanja v novih mestnih hišah. Ozadje posvetovalne dvorane je bilo zopet polno. Ob otvoritvi seje je župan predlagal, naj se seja kolikor mogoče skrajša, da odborniki ne bi bili zadržani od obiska koncerta, za postavitev spomenika kralju Petru. Najvažnejše delo seje je bila gotovo razdelitev 70 stanovanj, za katera se je priglasilo blizu 600 prosilcev. Ker so se morale razpravljati družinske zadeve prosilcev, se je stvar obravnavala v tajni seji. Sledila je tudi določitev članov za volilne komisije pri občinskih volitvah. Zupan je prebral kot predlog listo članov za vsa volišča, ki je bila soglasno sprejeta z dodatkom, • da lahko mestni svet za zadržane člane določi namestnike. Socijalistični odborniki so stavili sie-ideča vprašanja in predloge. Najprej nujen predlog, naj bi se ob sedanji konferenci glede obmejnega železniškega prometa sprožilo vprašanje odprave vizuma po vzgledu Češkoslovaške in avstrijske republike. Predlogu se priznava nujnost. Drugo vprašanje je bilo radi popravila barak v Danjkovi ulici. Dve baraki sta popravljeni, tretja pa še ne, četudi je bilo to nekdaj že sklenjeno neglede na to, ali je ta baraka last občine ali pa erarja. Sklep se ni izvršil in sedaj sc celo povprašuje pri sreskem poglavarstvu, če gava je baraka. Zupanu se očita samovoljno spreminjanje sklepa občinskega sveta, on pa odgovarja, da je stavbeni urad ugotovil, da se razpadajoče barake ne izplača popravljati in da je občina med tem že drugod oskrbela lepo število stanovanj. Občinski svetnik B a h u n je izrazil mnenje, da bi župan drugače govoril, če bi le en dan prebival pod tako streho. Kakor ni prav, da se sklep ni izvršil, tako tudi pridobljena stanovanja ne odpravljajo dolžnosti, oskrbeti reveže. v Danjkovi ulici s človeka dostojnim bivališčem. Občinski svetnik Eržen je sprožil zopet zadevo razširjenega tovarniškega obrata v Linhartovi ulici, ki vznemirja vse sosede s silnim ropotom. Zupan odgovarja, da je šlo vse redno in pravilno pot ter da o vsej stvari na tem mestu ne more biti več govora. Občinski svetovalec B a h u n je opozarjal na sličnost slučaja tovarne sredi Mlinske ulice. Zupan je pojasnil, da je tudi to pravilno rešeno. izvoščkov, ki so — itak že skrajno ogroženi v svoji eksistenci od avtobusnega prometa — sedaj še v nevarnosti, da jim občina prepove stajališča na Grajskem trgu. Občinski svetnik Eržen je predlagal, naj se ž njimi postopa vsaj tako, kot z mesarji, to je, da se vse uredi sporazumno z zadrugo. Občinski svetnik B a h u n je še navajal, da leži že preko pol leta nerešena njegova interpelacija radi bivšega plinarniškega usluž benca Lamprehta, ki je baje brez vsake pomoči in pokojnine. Zupan je obljubil, da odgovori na to na prihodnji seji ter je zaključil javno posvetovanje. Tajna seja, na kateri so se končno le razdelila stanovanja, se je začela ob 6. uri. Po razdelitvi stanovanj se je zopet nadaljevala javna seja, na kateri so se obravnavale in rešile sledeče zadeve: Nepragmatični mestni uslužbenci dobijo ob sklepu 1 et> 50 ?o svoje plače kot doklado. — Reguiacija Slovenske ulice se odloži. — Gostilničarska zadruga dobi za svojo strokovno šolo 5000 Din podpore. — Dnevniranem mestnih uradov in obratov se davek odpiše. Proračun je prekoračen za 892.000 Din. To se bo kriio iz drugih aktivnih postavk. — Občinske doklade od novih stanovanj se bodo določile o o ocenitvi posebne komisije. — Preuredbo mestnega kopališča se odloži kakor tudi projekt dravskega kopališča. Sklenile so se sledeče nabave: 3 avtobusi za mestni avtobusni promet, avto za skupno uporabo električnega podjetja in plinarne, nova črpalka pti mestnem vodovodu it: za hidraulično napravo v plinarni se je določilo 17.000 Din. Gledališče dobi pred meseci sklenjeno subvencijo, garancije /a dolg pa občina ne prevzame. Za popravilo barake-izolirnice se določi 50.000 Din. Podpore: 10.000 Din odbor za proslavo Zupančičeve 501etnice, 10.U00 Din borzi dela za podpore brezposelnim. Ugodilo se je tudi prošnji šolskih sester, ki oskrbujejo nekdanje železniško otroško zavetišče v Wolfovi ulici. V tem zavetišču je sedaj 71 otrok. Obč. svetovalec Eržen je predlagal, naj vzame zavetišče občina v svoio upravo. Uradniška menza ostane še nadalje v dosedanjih prostorih. Poverjenikom Vodnikove družbe Mariborske poverjenike Vodnikove družbe obveščamo, da so danes prispele knjige, ki jih lahko dvignejo v upravi »Večernika«. Člani, ki so vplačali naročnino pri g. Hlebšu, pa dobe knjige direktno pri njem. tudi v upravi »Večer-nika«, na Aleksandrovi cesti 13. — Sinočnji slavnostni koncert v korist fondu za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju je nad vse sijajno uspel. Redkokatera umetniška prireditev se v našem mestu lahko ponaša s polno unionsko dvorano poslušalcev. Sinočnji koncert orkestra Glasbene Matice in vojaške godbe s sodelovanjem goske Fani Brandlovein g. Hermana Erischa je našel polno razumevanje med Mariborčani, ki so zavzeli menda vse prostore največje naše dvorane. Navzoči so bili predstavniki vseh državnih in samoupravnih uradov, med njimi gg. veliki župan dr. Schaubach, general Spasič, predsednik oblastnega odbora župan dr. Leskovar itd. itd. — Spored koncerta je obsegal kot prvo točko M. Bruchov »Vijolinski koncert« v G-molu, ki sta ga briljantno absolvirala ga Brandlova in g. Frisch, tako da je prišla Bruchu lastna posebna melodijoz-nost in oblikovna dovršenost skladbe do popolnega izraza. Sledila je »Ogrska fantazija« (klavir s spremljevanjem orkestra) najznačilnejšega zastopnika ta-kozvane programske glasbe Fr. Liszta. G. Frisch je pokazal, da popolnoma obvlada klavir, kp je interpretiral nedo- segljivega mojstra svojega instrumenta. Orkester je pokazal s spremljevanjem, da se poprime brez skrbi lahko tudi raz tneroma težkih del. Tretja in zadnja točka sporeda je bila Čajkovskega Patetična, VI. simfonija, za veliki orkester. Slišali stno jo lani ob priliki Matičnega orkestralnega koncerta meseca decembra. 2e takrat je dosegla izreden uspeh, kar je bil tudi povod za njeno ponovitev. Popolnoma na mestu je, da se je postavila ta znamenita in učinkovita skladba na spored sinočnjega svečanega koncerta. Sinoči smo spoznali, da pridejo mnoge krasote »Patetične« šele pri ponovnem poslušanju do prave veljave in pravega razumevanja, kakor je to pov-daril pred koncertom v svoji uvodni besedi g. prof. H. Druzovič. Tu smo imeli priliko prepričati se, kaj že premore naš orkester pod spretnim vodstvom jako sigurnega dirigenta g. Hladek-Bo-hinjskega, ki je žel za svoj trud obilo zasluženega priznanja. Živalsko čudo na Meljskem hribu Posestnik Ivan R u p e n a na Meljskem hribu št. 42 je doživel v torek nenavadno presenečenje. Junica mu je namreč povrgla tele z dvema glavama In 8 nogami. Da reši junici življenje, je veterinar odrezal nenavadnemu teletu eno glavo in dve nogi, toda brez uspeha. Junico so morali zaklati, izredno abnormiteto pa bo g Rupena nagačil in teleta potem prodal koliko skuoin kandidira v občinski svet mariborski? Včeraj je bilo uradno javljeno, da so postali volilni imeniki za volitve v občinski zastop mariborski pravomočni, da bodo v smislu določb zakona razgrnjeni vsakomur na vpogled do 22. novembra med uradnimi urami v konskripcijskem uradu mestnega magitrata in da prične danes zjutraj teči dsetdnevni rok za vlaganje kandidatnih list pri srezkem poglavarju. Ker je imela večina strank oziroma skupin že davno sestavljene in pripravljene kandidatne liste, je bilo že v prvih jutranjih urah vloženih šestero list v naslednjem redu: 1. SLS z nosilcem dr. Leskovarjem, 2. NRS — Janko Tavčar, 3. SDS — dr. Kac, 4. Delavsko-kmečki republikanski blok — Andrej Čanžek, 5. NSS — Rudolf Tumpej,' 6. Domača gospodarska stranka (Nemci) — dr. Miihleisen. Svojo posebno listo vložijo še obrtniki in socijalisti, tako da se bo borilo za čim večji uspeh pri občinskih volitvah osem skupin. O vitezu Zagorskiju topot ni ničesar siišati v! ljub temu da baje presenečania niso izključena. — Nov slovenski list V pondeljek, 21. t. m. zjutraj izide prva številka slovenskega lista, ki bo izhajal samo ob pondeljkih in bo imel naslov „Pondeljek“. Izdajal ga bo konzorcij .Jutra*. List bo prinašal najnovejše športne, lokalne in politične vesti. V Maribor bo prihajal z dopoldanskim vlakom in dobe že prvo številko vsi .Jutrovi* naročniki na ogled. Naročnina bo znašala mesečno 4 Din, z dostavo na dom 1 Din več; celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din plus dostava. Gospodarsko in politično društvo za magdalenski okraj ima danes v soboto 19. novembra ob 20. uri v »Mariborskem dvoru < važno odborovo sejo. Pridite vsi! — Oddaja stanovanj v mestnih hišah. Na sinočnji tajni seji mariborskega občinskega sveta je bilo oddanih 59 stanovanj v 4 novih občinskih hišah v Smetanovi ulici, 11 stanovanj v bivši Hofrna-novi tvornici v Tattenbachovi ulici in 8 adaptiranih stanovanj v Dravski vojašnici. Nato so bile rešene še razne uradniške perzonalne zadeve. — Banket na čast delegatom Prometne konference in Delavske zbornice. Mestna občina mariborska priredi drevi v restavraciji na južnem kolodvoru na čast udeležencem Železniške prometne konference v Mariboru slavnostno večerjo, jutri, v nedeljo zvečer, pa v Grajski kleti banket na čast članom Delavske zbornice, ki ima dopoldne v kazinski dvorani svojo prvo plenarno sejo v našem mestu. — Pogreb Albina Eržena ni kakor je bilo včeraj javljeno jutri popoldne ob treh, ampak že ob pol treh iz bolnišnice na pobreško pokopališče. Vsi prijatelji šaha se ponovno opozarjajo na današnjo prireditev ob 20. uri zvečer v kavarni »Jadran«, kjer bo g. S t u p a n na stenskem šahu pokazal par partij iz boja med Capablanco in Aljehinom. Po predavanju prosta igra med člani in gosti. Domače koline, 1715 klobase, jetrne, riževe, pečene, domači krofi, ljutomersko in pekrsko vino, staro in novo sladko, v soboto in nedeljo. Mariborski dvor in Narodni dom. Oset. Sokolsko društvo v Mariboru priredi dne 4. februarja 1928 v Narodnem domu „Sokolsko maškerado“ ter prosi vsa mariborska društva, naj se na to ozirajo. Obenem opozarjamo oziroma vabimo že sedaj vse brate in sestre ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo na to prireditev. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. 1713 V vinskem hramu 1714 danes in jutri koline, v nedeljo puran. V restavracij! „Prl trah ribnikih" v nedeljo 20" : KONCERT S Pojedina piščancev, pitenih klobas in krofov. Priložnost za ples. Dobra vina, sveže pivo. Smrtna nesreča starega viničarja. Iz Ivanjkovcev nam poročajo: Dne 16.' t. m. je podiral 701etni viničar Pete* Rubin v Cerovcu v hosti svojega gospodarja v družbi s svojim gluhonemim sinom bukve za drva. Ob 16. uri je zadela padajoča bukev Petra Rubina tako ne-j srečno, da je bil takoj mrtev. Rubin je : bil prej dolgo vrsto let v viničariji Ne-[ govske graščine v Veličanih in se je šele s 1. novembrom preselil v Cerovec, ter na novem mestu našel naglo svojo smrt. V SNEGU ZMRZNIL V noči na preteklo srede je zmznil v snegu kakih deset minut hoda od svojega doma na Novinah viničar Anton Škroflič, upokojeni železniški delavec. j Škroflič je odšel v torek okoli poldne s svojem gospodarjem Karlom Maherjem od Sv. Miklavža v Avstriii na Sladki vrh, kjer je popival v gostilni Franca Schaffa. Alkohol je Škrofliča tako prevzel, da je na potu proti domu padel v sneg in v njem zmrznil. Truplo viničarja so prenesli v sredo zjutraj na njegov dom in ga poskušali oživeti, toda brezuspešno. Pokojni Škroflič zapušča ženo in dvoje nedoraslih ptrok. Težka poškodba deteta. V Selnici on Dravi se je nevarno ope* kel 10 mesečni sinček splavarja Laknerja. Mala sestra ga je pestovala, pa ji je po nesreči padel iz rok na vroč štedilnik. Borza dela v Mariboru išče prvovrstnega soboslikarja, ki dobi izvrstno plačo in pa vulkanizerja. Rapallski dan pri Šmarjeti ob Pesnic) so priredili dne 13. novembra po pozni službi božji podružnica Jugosl. matice, pevski zbor in učenci v šolskem poslopju. Prav ljubki so bili nastopi učencev. Do solz nas je ginila Harbova Nežika U I. razreda; korajžna sta bila Irena Pepček. Učenec Štefan Kjietnik nam ie pripovedoval smešen a obenem obžalovanja vreden dogodek s.ovenske dece V italijanski šoli. Kakor vedno, smo tudi tokrat občudovali neustrašeno in nadarie-no malo govornico, učenko Markovo Ti-liko, ki je krasno govorila obširen »Pozdrav neodrešeni domovini. Vmes so peli učenci in pevski zbor domoljubne pesmi. Prav učinkovit je bil sklep: spreieii sme protestno resolucijo proti postopanju Italije napram tamošniim Slovencem, čemur je sledilo skupno petje učencev in pevskega zbora v pestrih »Fantje se vkup zbirajo« in »Lepa naša domovina«. — Tako tu na severu čutimo in delujemo za naše tužno Primorje! — Citraški koncert, ki ga je priredil pretečeno nedeljo citraški klub v mali dvorani Narodnega doma, je zelo dobro uspel. Vse točke so bile dobro izvajane. Poseben aplavz so povzročili komadi, ki jih je komponiral in za citre priredil g. Josip Lovec in j so se morali ponoviti. Zelo ginljivo je| vplival nastop 71etne Tilde Bauerle, ki je svojo točko z občudovanja vredno j mirnostjo zelo dobro igrala. Dvorana jel bila polna. i Najlepše in najprimernejše darilo za Miklavža ali Božič, je usnjat suknjič' i (jopič) katerega si naročite pri A. Pre-1 gledu, izdelevatelju usnjatih suknjičev/ Ruše pri Mariboru. — 1695 i Jadranaši! Odborova seja v pondeljek v Kosov®.\ 1703) Pametni ljudje 'ahko dosežejo z vestnim uporabljanjem! Franc-Jožefove vode Izprazn:onje že-ij>dci brez \ečjega Ir »da. Tudi pri reumi in diabetisu uporabljajo zdravniki z u-spehom Franc - Jožefovo grenčico. Smučarji! Dospelo je sukno za smučarske kroje. Franjo Majer, Glavni trg. — 1669 Prosvetni klub »TRIGLAV« 77 Z :----------. “ priredi 19. novembra 1927. Kupujte železniške vozne j_-.x_i._i karte v billetarni,Putnika‘ i OTUIaDM * .. ai i _ja ne v gostilni Puntigam, Mlinska ul Začetek j V Mariboru, Aleksandr.35|0|, 20. uri. K udeležbi vabi odbofc ^ M" s m© ib, ase m xr. mr: MarttJorsfc! 'V E?T E E NI K JuTrE STran 3, tfičztsnč &43ŽČoSe. £n-. . &ri&3utfč čec^CC „WIMPASSING 182*4 W1MPASSING V.G. Pri čudodelni pohorski »dohtarci" TAJlU MEDICINA. »MAZAŠTVO PADARJEV. _ POHORSKA »ČUDODELKA«. _ OBŠIREN DELOKROG. - POD KLOPNIM VRHOM. — ZANIMIVA »ORDINACIJA«. — KARLJERA »DOHTARCE«. — RAZKRINKANO »ČU DODELSTVO«. Maribor/19. novembra. . K ljudski mediciui-v naših krajih spadajo tudi razni- tajni zdravniki in -idrav-oice, ki imajo svoje »rajone« in so znani daleč naokrog. Značilno je za današnje ■Čase, da se ljudje kaj radi zatekajo k takim, »čudodelnikom«, naj si bo »Stainzer Hansi«, »Linzerdoktor« ali pa še tajna Pohorska »knidohtarca«. . O čudodelnih »zdravnicah« in »zdravnikih« so nam ohranjene najrazličnejše vesti iz raznih krajev. Večini teh čudodelnikov je slava prav hitro zatemnela, ho se je razkrinkalo goljufivo »mazašt vo», nekateri pa se smatrajo še dandanes za prave svetnike. Iz pretekle dobe je v mariborski okolici še znana oseba selniškega Felba, ki je baje imel izvrstne uspehe pri ljudeh in živini. Vsa zasledovanja oblasti niso nič pomagala, ponoči •?o prihajali razni »pacijenti« po nasvete in zdravila. Posebno zdravilno moč so imele žene konjedercev in mrhovinarjev, ki so vsak Čas lahko nudile pasjo mast proti sušici, kakor tudi mačjo mast proti vnetju pljuč. Dandanes je vera v. te »zdravnice« že Precej propadla in le malokatera praznoverna ženica išče pot k »šintarici«. Zato so mnogo bolj znani drugi »padarji® za ljudi in živali, ki so »dobri in poceni«. Javna tajnost v mariborski okolici so . čudežna ozdravljenja pohorske »dohtar-■ ce«,- ki ima že obširen krog paciiontev, ne samo s Pohorja,:še celo iz Slov. .goric, Ptujskega polja in Mislinjske doline prihajajo zdravja iskajoče: množice. Dobro zastopan je tudi Maribor,- celo 7 — boljšimi sloji. Hotel sem se na lastne oči prepričati o vseh govoricah in sem jo lepega jesenskega dne mahnil naravnost k bajni »Čudodelki«. Pot iz železniške postaje je dolga in zmedena (brez markacije!), da S6 Prav lahko izgub'5 v obširnih pohor-skih gozdih. K sreči so ljudje tu še izredno gosto naseljeni (kar pa nikakor d Pripisati bližini čudežne zdravnice!) zato se prav lahko informiraš in prebrisan pohorski gospodar ti smehljaje pokaže pot čez hrib in dol. V dobri uri sem na cilju in ker je ravno nedelja, opazim še več »pacijentov«' iz majširših ljudskih plasti, ki prihajajo iz »ordinacije«. Mlad fant ml pripoveduje, da nese zdravilo za mater, ki jo »trga«, starejša ženska nosi steklenico »dišeče vode« za mazanje križa, še celo za živino še dobijo -arc-hije«. »Koliko pa stanejo take čudodelne 'kapljice?« vprašam naivno. »Če (nič ne) računa keka, keko kaj čete dat!« se odreže stara Pohorka, ki Je že neštetokrat bila pri »dohtarci«, baje še nikdar brez uspeha. Pogumno stopim proti mali-bajti, tipični pohorski stavbi, kjer sta žival in človek- pod isto streho. Še dokaj Čedno je Pospravljeno okrog hlevov; razgled — kljub dolgi poti — malenkosten; nekaj srab, obširnih pohorskih kmetij, sicer pa s*nio gozd, tja do Jodla in vrh« . videl brezuspešno moje javkanje o ženini bolezni, vendar me je »čudodelni-ca« zadržala s prijetno tolažbo, da mi bo vendar dala neko tekočino za mazanje, ki jo je res nalila v lično parfumsko steklenico. :Na Vprašanje giede »fabrikacije« tega zdravila mi ;e pojasnila, da je to lastni izdelek iz raznih »kreitlihov« (zelišč). Po navodilu o večerni parni kopeli, v kateri se je treba »dunstati«, je ordinacija' končala. Za plačilo ni niti vprašala, v roko sem ji vtaknil kovača in začel s privatnim pogovorom. Zvedel sem vso zanimivo »v..irijero« njeni »zdravili-.;.c«a* poklica, ki ga je podedovala,že po očetu, ki je bil kot »knidohtar« slavnoznana pohorska oseba. Tudi Ona zastopa posebno samaritansko stališče' in za zdravila nikdar ničesar ne zahteva, čeprav ima stroške z nabiranjem zdravi-nih zeiišč, marsikaj pa celo dobavlja iz lekarne in. celo znane »Kola-Lecitih« tablete priporoča za slabe živce. Oblasti so jo že tožile, vendar še baje ni imela nikake kazni, ker pač ni-nikaka Ju Šarca«, ampak dela po priznanih 'receptih pravih »kreitlihov« in se drži — župnika Kneipa ... . . Nešteto hvaležnih bolnikov je že ozdravila, zato jih mnogo prihaja od blizu- in daleč, da- - ji je včasih že nerodno. .Večkrat tudi napoti bolnike k .zdravniku, če vidi, da je bolezen že prehuda. Dobil sem utis, da to res ni »mazašt-vo«, pa tudi ne »hudodelstvo«, Doma ljudska univerza v Studencih Začetek delovanja. — Čudna otvoritev. V bodoče brez nemščine! Dne 15. t. m. je začela Ljudska univerza s svojim delovanjem v Studencih. Nedvomno je bil tega dogodka vsakdo vesel, komur je količkaj do tega, da se širi prosveta tudi med nižjimi sloji, oso-bito med delavstvom, ki tvori veliko večino prebivalstva v naši občini. Kdor pozna Studence, ve, da se je v tem pogledu dosedaj prav malo delalo. Predavanja je prirejal Sokol, vendar pa jih ljudje iz strankarske zaslepljenosti niso tako posečali, kot bi zaslužila — niti ledaj, kadar so bila na sporedu zdravniška -to je predavanja vseobčne koristi. Predavanja, bolj verske vsebine,- je prirejalo tudi Kat. izobr. društvo, vendar le za ožje kroge svojih pristašev; za vse druge pa se ni našla prilika, da bi se česa naučili, razun morda nekaj političnih resnic na kakem agitacijskem zborovanju. Vse te pridobiti zase, prikleniti, jih, izvabiti jih iz zakajenih gostiln — imamo jih hvalabogu čez trideset — to bo velika naloga Ljudske univerze v bližnji bodočnosti. Začetek je storjen in je bil lep. Vendar pa nam način, kako se je. izvršil; ne ugaja in dvomimo, da bo ž njim dosegla Ljudska univerza one cilje, ki si jih je stavila. Ljudska univerza je ustanova za vse, brez razlike strankarske in verske pripadnosti, kakor je to lepo povedal prof. Šumlak v svojem otvoritvenem govoru, in vendar se je kar prvi večer o-pazilo, da pri nas temu ni tako. Vabilo se je z lepaki in dobili so jih po naključju menda samo gotovi ljudje, dočitn .drugi — celo društva — niso bili niti obveščeni o tem. No, prišli so kljub temu, saj še je izvedelo potom časopisov in pa lepa- sem pogledal steklenico z.,—/ vinskim ^°y> ^Hi nalepljeni v mestu. A žganjem, kafro in arniko* kar si lahko napravi lahko vsak po dr. Brecljevem receptu v Mohorjevem koledarju brez — »vode«. Obiskovanje »knidplUarce« je pač že stara navada, ki najbrž tudi nekoliko sugestivno vpliva na ljudske mase in to se bo godilo do njene smrti, če tudi bi hotela oblast preprečiti »o zdravilno »romanje«. Sploh pa ni povoda za razburjanje niti za — reklamo. Razna pohorska zelišča gotovo ne bodo nikomur Škodovala, nasprotno bo vsaj sčasoma izginila pasja in mačja mast iz pohorskih »:a-jinstvenih škrinj«. Nadomestila jih bo zdravilna voda pohorske »dohtarce«, kar bo pa tudi že majhen napredek! — Najbogatejši lastnik gledališč umrl. važnejše je to, da se je vsa stvar, kar prvega dne začela obravnati iz marksističnega vidika. Morda je bil to samo poklon naši večinski stranki, morda je to samo vaba za nerazsodneže — a v redu ni. Človek je dobili utis, da je vse skupaj samo socijalistična ustanova in kot taka Ljudska univerza pri nas nebo mogla obstojati. Mogoče je bilo vs.e le samo nakbučje — napisali smo te besede v upaijju in z željo, da bi ostala Ljudska univerza na pravi poti in bi dosegla to, kar je njen namen, namreč širjenje, prosvete med vsemi nižjimi sloji našega prebivalstva. In še nekaj: pri zadnjih volitvah ie dobila nemška stranka pri nas samo 29 g’: sov in nikdo teh, ki so zanjo volili, ni bil navzoč pri predavanju. Mislimo torej, da nemška predavanja . _ . . , , , . niso ravno neobhodno potrebna, razun V Genovi je pred dnevi umrl 65 letni mor(ja> ge pride kak predavatelj, ki ni ouis Lombard, Francoz, ki je svoje- vešč našega jezika. G.'upravitelj Grčar časno v Ameriki našel srečo. Lombard je bil znan gledališki menažer. Nadzoroval je 21 opernih gledališč. Kot 14-Iet-ni deček je na krovu neke tbvorne ladje odpotoval v Ameriko. Vse njegovo premoženje so bile gosli. Razoglav, v raztrgani obleki in navrtanih čevljih se je preživljal s svojim instrumentom' Nadarjeni mladenič je po Newyorških ulicah postopal kot muzikant, kjer ga je (slišal vijolinist enega izmed javnih new • Klopnega j yorških orkestrov in se navdušil za Prijazen možakar me vljudno J dečka ter ga vzel v svojo oskrbo. Lom-Pozdravi in me takoj povede v sobo, j bard se je izobrazil, poučeval je vijoli-Kjer Slugajn0 ni bilo nikake »ordinacije*, no, bil vodja neke potujoče skupine in ure n‘s0 določene in ljudje baje končne postal ravnatelj velikega konzer je. imel lepo Zamišljen marksističen govor, a opazilo se je, da mu večina težko sledi — torej bi bil bolje storil, če bi.bil predaval v slovenščini. Studenčan. Iz Studijske knjižnice v Mariboru Priobčuje Janko Glaser. III. Belovlč J.: Die Sitten der Siidslav/eo. Dresden 1927, (II 784). Blago, Narodno. Sakupio M. beg Ka* petanovič Ljubušak. U Sarajevu 1887* (1205). Etnolog. Izdajatelj in urednik N. Zupanič. Ljubljana 1926 — (670). KrauB F. S.: Sreča. Gliick und Schick sal im Volksglauben der Siidslaven. Wien 1886. (1167). -----: Volksglaube und religi8ser Brauch der Siidslaven. Munster L W, 1890. (1206). - Murko M.; Bericht iiber enine Be-reisung von Nordwestbosnien . . . be-hufs Erforschung der Volksepik der bosnischen Mohammedaner. Wien 1913. (1202). : Bericht tiber eine Reise zura Studium der Volksepik . , . Wien 1915. (1203). : Zur Geschichte des volkstflm- lichen Hauses bei den Siidslaven. Wien 1906. (II. 1242). Pajek J.: Črtice iz duševnega Žitka štaj. Slovencev. V Ljubljani 1884. (260.) Pesmi, Izbrane narodne, hrvatskr.. srbske. I. Priredil 3 Vodnik. Ljubljana 1913. (1197 — 6). Pesmi, Slovenske narodne. Zbrala in uredila K. Štrekelj in J. Glonar. Ljubljana 1895—1923. (526). Pjesme, Hrvatske narodne. Uredili J. Broz, St. Bosanac i N. Andrič. Zagreb 1896—1914. (15.802). * Pjesnl, Bolgarski narodni. Sobrali Miladinov D. i K. v Zagreb J8$l, (II 1249). Poplevke, Južno-slovjenske narodno. Sakupio Fr. Š. Kuhač. U Zagrebu, 1878 —1882. (II 783). * Prlpovijetke, Srpske narodne. Sku* pio ih V. St. Karadžič. U Beču 1870. (1161). Pripovjedke, Narodne. Skupio u i oko Varaždina M. Kračmanov Valjavec. U Varaždinu 1858. (1194). Sagen und Miirchen der Stidslavefl. Von F. S. KrauB. Leipzig (1883—1884). (1003). Sič A.: Narodni okraski na pirhih in kožuhih. Ljubljana 1922. (III. 1258 — 1). -----: Slovenske narodne noše. Ljub- ljana 1927. (II. 792). Štorije. Zbral in uredil F. Kotnik, N* Prevaljah 1934. (15.220 — 3). Strmšek P.i Orožje v jugoslovanski narodni epiki. Zagreb 3921, (15.331). Voiksdichtungen, Bulgarische. Ueber-setzt von A. StrauB. Wien 1895- (15.948). Volkslieder der Slawen. Uebersetzt von P, Eisner. Leipzig 1926. (15.261). Wa!lisch F.: Der Atem des Balkanu. Leipzig 1928. (1219). Zbornik za narodni život i običaj« južnih Slavena. Uredio J. Milčetič. U Zagrebu 1896 — (712). prihajajo 0(j zore do mraka. Zgovorna ženska srednje postave; se pojavi in evo tir »čudodelna« pohorska zdravnica! Takoj se začne živahen pogovor: odkod, za koga, kako itd. Povedal sem, da prihajam za svojo boljšo polovico, ki ima razne križe in težave, ki jih je »dohtarca« s pravim »strokovnim« zanimanjem vzela na znanje. Obžalovala je le, da nisem prinesel »vode«, ki baje najboljše .pokaže’ vse najbolj skrite bolez ni. Hotel sem se že posloviti, ko sem va torija. Kasneje ;e poi/ku.Ji s špekulacijami na newyo-Ški borzi in uspn1o mu je, da je zaslužil težke denarje. Kmalu je postal dolarski milijonar. Kupil si je v • Švici komfortni gradič Atrevano, v katerem se je nahajala koncertna dvorana in gledališki oder. Grad je imel tragično predzgodovino. Vsakdo, ki se je vanj vselil, je, kmalu nmrl. Toda Lom bard je tudi v tem imel srečo, kajti krasote posestva je v sreči in razkošju uživaj nad 20 let Ljudska univerza. Kakor smo že poročali, priredi Kroe- .češ da je v filmu »Puške kvišku! merjev trio v sredo, dne 23. t. iti. v ve- ! liki kazinski dvorani komortjo-glasbeni večer. Vspored je sledeči: 1. Brahms: Trio h-dur; 2. Mozart: Trio b-dur in 3. Juon: Trio caprice. Vse točke so za Maribor novosti in Sloves umetniškega ansambla nam jamči za prvovrstni umetniški užitek. Pianist, profesor Kroemer, vodja mojsterske klavirske šole na graškem konzervatoriju, nam ni neznan. Nastopil je opetovano z velikim uspehom na tukajšnjem koncertnem odru. Tako je 1. 1922 proizvajal z vojaškim orkestrom Čajkovskijev klavirski koncert op. 23 ter priredil I. 1925 z domačo violinistinjo go Brandlovo komomo-glasbeni večer v Ljudski univerzi. — Vstopnina h koncertu je običajna in predprodaja vstop- _______ nic se vrši **ri °\ Brišnikovi in g. Hofer- | ki tega velikanskega cirkusa nasrima Vju. —. Chaplin — plagijator? Pisatelj Loeb je obtožil filmskega igralca Charlie Chaplina plagiatorstva, ‘« uporabil motiv iz. nekega njegovega gledališkega komada. Zahteval je 5.000 dohar Jev odškodnine. Iz Newyorka poročajo, da je sodišče Chaplina oprostilo, ker ob tožba ni bila dovolj podprta z tehtniigi dokazi. Hagenbeckov zverinjak. V zadnjem času so se razširile vesti, da se bodo bratje Hagenbeck, lastniki največjih zverinjakov, z vsem preselili v Ameriko. Berlinski listi pa sedaj poročajo, da ostane veliki živalski park tudi v bodoče v Stellingenu. Hagenbecki zalagajo mnogoštevilne cirkuse in zverinjake. Sami imajo tudi največje cirkuse na svetu. Ravno sedaj nastopa v Buenos Airesu Hagenbeckov cirkus, ki ima 6 tisoč uslužbencev. V eni sami toč 1600 dresiranih živali in 300 ljudi. V Maribora, 3ne 19. 30. 1927 Mariborski tipi ORIGINAL VSEH ORIGINALOV — NOVINAR ZMAGOSLAV, VULGO »ČUK NA PALCI«. Maribor, 19. novembra. V tistih časih so ga krstili za Viktorja, kar pomen: danes Zmagoslav. Po državljanskem imenu te spominja na modri bankovec sedaj veljavnega denarja ali na človeka, ki kuje železo, podkuje ~konje in osle. Po poklicu je novinar in se nieg. v > vzvišeno zvante kaj lepo krije z njegovim krstnim in državljanskim imenom. On je tipična prikazen mariborskih ulic in lokalov, kjer se zbira mariborski svet. Zdaj je v Aleksandrovi cesti in če se voziš z autom, ga srečaš naenkrat v inagdalen-skem predmestju, kmalu se ti pojavi pri glavnem kolodvoru in zopet ga najdeš na drugem koncu mesta. Vendar ima kakor vsi čestiti »purgarji» mariborski syoj »štamlokal« in sicer ga najdeš v dalmatinski kleti hotela »Kosovo«, kjer sedi ob polliterski svetilki napolnjeni z dalmatincem — najcenejšim seveda — sklonjenega nad svojimi rokopisi, ka-fere redovito pomnožuje z indigo-pa-pirom, kajti on ni karsibodi kakor drugi enostranski tintoinazci, ki pišejo samo v en lišt. On namreč piše samo s svinčnikom, za katerega je izumil nemški ppevod »Schweinkerl«. Po naturelu je blagodušen, mirne krvi in nikdar ga še' ni noben Mariborčan videl jeznega. Priden kakor mravlja piše za vse liste nemške in slovenske, pa tudi francoske. On je izvrsten stenograf, izumitelj lastnega stenografskega sistema, za katerega pa nima naša prosvetna oblast pravega smisla. Morda zaleže ta opomba ih bo naš Viktor vsaj za prihodnjo Veliko noč dobil »čist nov gvant« — ker je tudi drugače »zauber fant«, ki pa nič kaj ne mara za žene in dekleta. On je izrečit mizogen ter je z dušo in telesom vdan svojemu nehvaležnemu poklicu. — Priimek »čuk na palci« pa je dobil tiste dni, ko je bil deklariran za pravega očeta mariborskih šal in »pravijo« v pokojnem »Čuku«, s katerim je zgubil lep vir honorarjev v lirah . .... Večkrat, ko govori o tej izgubi, se. mu zalesketa diskretna solza žalosti v dobrodušnem levem očesu, medtem ko mu desno oko zatrepeta — kakor lučka na grobu ... Poglejmo si Zmagoslava, novinarja in dobrodušnega človeka, ki se nikdar ne jezi — v različnih pozah! 1. On na ulici. Hitrega, malo drsajočega hoda ti maha po ulici hitreje in točneje kakor avtobusi. Praktičen in iznajdljiv je, ne nosi nikdar zimske suknje (lani jo je imel! Op. stavca), ampak obleče dvojne hlače, od katerih mu spodnje gledajo v svet, da je originalnega možakarja di-vota gledati. Kadar pa je pod vplivom neizogibnih okolnosti, meri cesto brez ozira na strogi predpis »desno vozi« v cik-cak serpentinah in če piha v kritičnem času kak brezobziren veter, tedaj se zgodi, da frčijo iz njegove tipične in jedinstvene aktovke rokopisi, kopije, in-dlgo-pagir in — kovači, bridko prislu-ženi honorar tintnega kulukarja ... Če sreča prijatelja ali znanca, ga s steno-grafično brzino »intervjeva« po novicah, katere oe'eži na preostali beli rob kakoršnegakoli časopisa in jadrno odbrzi po svojem poslu. Priden je kakor mravlja, reven pa kakor cerkvena miš! 2. On v gostilni. Mirno sedi pri svoji mizi in če ne južina mariborskih »kvargelnov«, tedaj piše ob blesku pol litra najcenejšega dalraatinca svoje vjete novice in tudi Sanke ter poročila iz sodne dvorane na čisto, da jih ob točni uri odda na merodajno uredništvo ali pa na pošto. Pri pisanju mu migajo ušesa kakor zajcu in tedaj so kakor radio-sprejemnice s finimi dovzetnimi membranami, ki sprejemajo pogovore gostov čisto neopaženo. To je tipičen novinar, rojen za svoje zvanje, kakor da se prereka po njegovih žilah namesto krvi — črnilo. Če se spustiš ž njim v pogovor, laz-bereš iz njegovih besed skrmrcca člc-veka blagega značaja, ki sicer nič ne da na svojo obleko in zunanjost (tudi klobuka nič ne spoštuje), zato pa je v Jedru dober in ne zdrči s tira, če je reporterska konjunktura bolj pasja Jca* kor pravima 3. Njegov dnevni red. Ko se Maribor zbudi in so ulice in trgi podobni mravljiščem, teaij jo pri-maha naš vedno zamišljeni Zmagoslav od policijskega poslopja, kjer se je informiral o nočnih dogodkih iz mariborskih ulic in oštarij do vremenske hišice pred Glavno pošto, kjer razbere stanje tlaka in vremenske prognoze, kar si vse strokovnjaško zapiše. Potem odda eventuelno par poročil na pošto in jo odkuri na rešilni oddelek ter požarno brambo. Nato zajutrkuje zelo skrimno in gre čakat svojega pismonošo. Došlo pošto prebere spotoma po pravilu, da je čas zlato. Potem jo mahne na sodnijo soba št. 15 ali 53, kadar ni porote. Na sodniji ga poznajo vsi od strica , Stergarja do zadnjega paznika. Med vsemi reporterji je najpridnejši, najmarljivejši, ki svoja poročila skicira s posebno prak tičnostjo in rutino. Le, kadar je razprava tajna, — ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar. Točno opoldne je na pošti, medtem ko je v ostalih minutih predpoldne v a prepredel vsa mariborska rrednr-tva poč^nši pr: »Slov. Gospodarju« in »Slovencu« preko »Marburger Zeitung« do »Morgenblatta« in »Volks-stimme« ter »Delavske politike«, dokler ne prijadra tupatam tudi v »Večerni-kovo« uredništvo, ki si posebno hska, da zamore priobčiti ta bledi fragment iz biografije najbolj novinarskega novinar ja mariborskega. V svoji nesebičnosti ne zahteva naš Zmagoslav za vsako ma‘enkost honorarja, četudi je v marsikatero uredništvo znosil malenkosti, ki so izpolnile zevajoče rubrike tega ali onega lista. Neki list zalaga že pet let, pa še do danes ni dobil niti raztrgane pare. Ni lepo, če so mu nekateri novinarski kolegi zavidni in grdo je, če govorijo, da veliko, veliko zasluži, ko sfe pa vendar ta domnevni zaslužek nikjer ne pozna: ne:na hlačah, ne. na Oguljenih rokavih in niti ne na mastnem klobuku, še manj pa na njegovi, novinarski aktovki, kakršne nima nobeden kolega tintomazec. Denarnice pa sploh nima; kajti kaj bi tudi denarnica pomenila ža novinarja. To je torej površna skica novinarja Zmagoslava Kovača, tipične prikazni naših ulic in kleti. Ta skromen, nesebičen tovariš, ki bogati s svojo mravljično pridnostjo stolpce jugoslovanskih in avstrijskih listov, žanje za svojo delavnost in pridnost nehvaležnost, ki je plačilo tega sveta. Želim le, da bi ta skromna slika dala tudi meni nekaj honorarja in ni izključeno, da me bo dobrodušni tovariš za to skico še posebno nagradil s tem, da se ne bo samo na-me jezil, ampak plačal za pol litra opola, 10 kakor žensko lice mehkih Zeta in dva »kvargelna« z eno bigo! Bojim se pa, da mi bo mesto uresničenja te druge želje, pokazal — figo! Sokotstoo V. Štekl: Konere’a v naši oblasti trpi predvsem radi tega, ker ni skoro več prodajne možnosti za žrebeta in (u-di cene ne odgovarjajo, radi česar se vzreja žrebet ne izplača. Vkljub temu je zaznamovati letos mal napredek v številu konj napram letu 1926: letos 31.517, lani 31.753. Pri pospeševanju konjereje sodelujejo: Konjerejsko dru- š v o, žrebčarna Selo ter strokovno uradništvo. Letos je bilo licenco-vanih 109 privatnih žrebcev in razmešče nih 61 državnih žrebcev, tako da je danes 170 plemenskih žrebcev primerno razdeljenih v konjerejskih okoliših ce'e oblasti. Število žrebcev je vobče zadostovalo, kvaliteta starejših državnih žreb cev pa pojenjuje in je treba izpopolnitve. Premovanje konj se je vršilo v Ljutomeru, Ormožu, Ptuju, Šmarju, Konjicah in Žalcu, dirke pa na Cvenu in v Mariboru, kakor običajno vsako leto. — Vse za naraščaji (V številki od 5. t m. smo prinesli poziv roditeljem, naj pošiljajo svojo deco k Sokolu. Kakor je pokazala akademija ob priliki proslave 20-letnice Sok. društva v Mariboru, zasluži enako pažnjo tudi naraščaj. Uredništvo). Čim več bomo imeli naraščajnikov, tem mogočnejša bo sokolska organizacija v telovadnem oziru, kajti iz naraščaja se dopolnjuje telovadeče članstvo in najsposobnejši borci so bivši naraščaj niki, ld obiskujejo telovadbo z ljubeznijo in brez pritiska. Saj je žal vrsta mladih bratov, ki hodijo k telovadbi, samo zato, da izpolnijo telovadno dolžnost, a takšni bratje ne gojijo tolike ljubezni, do telovadbe kakor oni, ki jim je telovadba potreba. Kdor se navadi nepretrgane telovadbe, prenaša težko, ako nastopi v njej kedaj premor. Akoje tak -premor potreben, tedaj se je treba s tem izmiriti, toda ako se delajo premori brez dovoljnih razlogov, tedaj je to škoda za one, kateri radi telovadijo, in — samo po sebi razumljivo — škoda tudi za društvo. Običajno so »počitnice« čez božične praznike in telovaditi se začne šele po Novem letu ali pa se napravijo počitnice po kaki prireditvi, n. pr. po javni telovadbi, mislim pa, da zadostuje za oddih popolnoma teden, če pa traja ta premor cel mesec; in čez nekaj časa zopet 14 dni ter še 3 tedne, kar znaša skupaj 9 tednov po 2 telovadni uri, torej 18 telovadnih ur, v katerih se je že mogoče nečesa naučiti, tedaj je to velika škoda in kazen za one, ki imajo veselje do telovadbe, pa je ne. morejo obiskovati. Kjer se take stvari dogajajo, tam se da sklepati na komodnost pred-njaškega zbora oziroma načelnika. Zato, bratje, nobenega odvišnega premora! »Kjer je zastoj, tam je smrt!« Ljubezen do telovadbe je treba vcepljati že deči in v še večji meri naraščaju. Naraščajnik mora hoditi k telovadbi marjjivo in ne. da se misliti, da bi vaditelji' vodil v seznamu naraščajnika, ki vobče ne telovadi ali pa vežba le malo. Takemu je treba prigovarjati in ga navajati k telovadbi, toda če si tak naraščajnik ne da dopovedati z dobrim, tedaj ga je bolje črtati iz seznama. Bratje! Pridobivajte nove naraščajnike med temi, ki še niso pri Sokolu, s tem storite mnogo. Mnog deček more podleči slabim nvadam ali pa pride v slabo družbo, če pa ga pridobite za na-‘ raščaj, ga rešite. Vsak oče Sokol M moral pošiljati sina k telovadbi, vsak trgovec Sokol svoje učence ali nameščence, vsak obrtnik Sokol svoje učence in delavce! So društva, ki vobče nimajo naraščaja ali pa je njegovo število le majhno; takšno društvo čaka životarjenje in morda celo pogin, kajti ko starejši sokolski delavci izginejo drag za drugjm, ne bo za nje nadomestila. V celoti je naraščaja v primeri z deco in članstvom maio. Treba je napeti vse sile za pridobivanje naraščaja, kajti sedaj pridejo leta, ko bo vobče znaten upadek naraščaja. Od 1. 1928. do 1. 1932. bode hodila k telovadbi deca, rojena v vojnih letih, a ta leta so bila za deco izgubljena. Zato je treba pridobiti čim največ naraščaja, da nas ne bo iznena-dil občutljivi upadek. A vi, bratje vaditelji, bodite svojim naraščajnikom dobri svetovalci in prijatelji! Ako spoznajo, da mislite ž njimi dobro, se vas oklenejo tesneje in hodili bodo k telovadbi z ljubeznijo in marljivo. Ko dosežejo članstvo, bodo navdu šeni delavci v društvu. Pridobivajte v naraščajnikih tudi mar Ijive odjemalce »Sokoliča« in drugih naraščaju namenjenih publikacij. Naj bi ne bilo staršev, ki imajo sina ali hčer pri Sokolu, ki bi ne žrtvovali 18 Din. za »Sokoliča«; najrevnejšim pa, ki jim to ni mogoče, bi moralo dajati društvo ta časopis zastonj. V bodočnosti se to društvu dobro izplača. Tisk je moč. Tedaj le malo dobre volje. Vsak človek ima čitati. Pojdite od naraščajnika do naraščajnika ter mu prigovarjajte; in če se vam ne posreči prvič ponovite poizkus znova. Samo z vztrajnostjo se doseže uspeh. Kjer se vam, bratje, posreči pridobiti kar največ odjemalcev oz.: nagniti kar največ staršev za to žrtev svoji* otrokom — naraščajnikom in narašČU* nicam, tam izpolnite s tem velik del svoje dolžnosti in imeli bodete veselje sami, imeli , ga bodo naraščajniki in veselje napravite tudi upravništvo in ured ništvu »Sokoliča«. Samo naobražen narod bo trajal večno! (Po »Sokolu na češkem zapade« priredil M. K:). Jugoslovenski ples priredi Jugoslovenska Matica v veliki tdvorani pivovarne »Union« v letošnji sezoni dne 1L februarja 1928, kar naj , blagovolijo naroda« društva upoštevati. Točilne takse In mali obrtniki Maribor, 18. nov. Javnosti je dovolj znano, da morajo vsi točilni obrati veliki ali mali plačevati polletno predpisano takso 750 Din in to vsakega pol leta v naprej brez ozira na to ali je stočil 100 litrov alkoholnih pijač ali pa 20 hektolitrov v istem času, t. j. v razdobju enega polletja. Z uvedbo te takse niso udarjeni gostilničarji z včlikim obratom, ampak lastniki malih točilnic, branjarij ter predmestnih in vaških gostiln. Ker se ljudstvo na eni strani pritožuje čez draginjo, na drugi strani pa obrtnik komaj zmaguje svoje tekoče stroške (režijo) kakor davke, najemnino. nabavo blaga itd., bi bilo umestno. da se plače.vanje točilnih taks normira nekako takole: 1. Pavšalna točilna taksa po 750 Din plačljiva polletno v naprej, naj se odpravi. 2. Da ne bo država oziroma njeni. dohodki oškodovani, se naj plačilna taksa pobira ž ozirom na faktični kon-sum (potrošek) od litra alkoholne pijače analogno kakor se pobirajo krajevne vinske oz. alkoholne doklade. 3. Ta preuredba bi bila pravična, ker je državni upravi na prosto dano, s kakim zneskom hoče taksirati 1 liter iztočene pijače. Poleg tega pa bi bil prihod za državno blagajno večji; kajti marsikdo iztoči v enem polletju več kakor 750 litrov vina in če vzamemo slučaj, da znaša taksa samo I dinar, j« država U oškodovana, ned tem ko je lastnik male točilnice, branjarije in sličnih obratov v sličnem slučaju na boljšem: Ako pa ostane pri starem, pa pomeni gospodarsko smrt marsikaterega malega obrtnika. Z ozirom na navedeno se obračajo mariborski in okoliški lastniki malih točilnih obratov do poslancev kmečko-demokratske koalicije z nujno prošnjo, da o tem perečem vprašanju stavijo kr. vladi svoj tozadevni decidl-ran predlog, ki bo v korist lastnikov malih točilnih obratov. . Javnost bo sprevidela, da je ta predlog umesten in da je dokaz socijalne pravičnosti. Slične uredbe namesto točilnih taks (pavšalno stalnih) imajo tudi druge moderne Uržave. zato ni mogoč jz?o-vor, da je nemogoče te takse odpraviti oziroma normirati no faktičnem konsumu alkoholnih pijač. Prizadeti pa se zavarujemo proti eventuelnemu očitku, da je ta naš predlog naperjen proti velikim točilnim obratom: kajti, komur priteče mnogo dohodkov- ta tudi ne čuti predpisanih dajatev; medtem, ko mali človek. ki komaj zmaguje najemnino in ostale davke, ki se sproti ali naknadno pobirajo, stoji pred nevarnostjo, da mu obrat zaoro. ako v določenem roku od par dni ne položi predmetne plačilne takse ter je tako gospodarsko uničen. Preuredba te takse odn. normiranje iste po faktičnem konsumu pa finančni upravi, ki itak vodi spiske o dobavah in zalogah alkoholnih pijač, ne bo delalo novih težav. Odgovorni faktorji, ki rešujete ljudske težave, storite svojo dolžnost! Eden ▼ imena mnogjn. a rib o rti, dne 19. XI. !927, Marfborsfc? V E C F R t R ftitra. Sasfistni svetovni mornar SAM Z MALO LADJO 2E 4 LETA NA MORJU. — STRAŠNA MORSKA SAMOTA. štiri leta že traja tekma, pri kateri lahko eden od tekmovalcev vsak čas iz gubi življenje, dočim ostane drugi — tudi če bo premagan — vedno enak. Tekmovalca sta Alain Gerbault in svet okrožujoči ocean. SfraUf S. Leta 1923 je sklenil mladi francoski športnik Gerbault, da s svojo malo jadrnico sam brez vsakega sp;emstva objadra svet Sklep je javnost sprejela najprej s smehom, češ, da je človek, ki si kaj takega domišljuje, zrel za norišnico. Le malo prijateljev in znancev je bilo prepričanih, da Gerbault ni fantast ali pa bahač, ki bi nekaj napovedal samo radi tega, da vzbudi veliko pozornost. Odkar je s svojo lupino zapustil Pristanišče ter odplul v zapadni smeri Proti Ameriki, ni bilo glasu o njem več tednov. Potem je pa prišlo lakonično Pismo iz Amerike: »Prispel z zamudo, ker je 22 dni vihar delal velike težave na Atlantskem oceanu.« To je bilo vse. Tako poročilo je značilno za moža, ki se je tri tedne boril s strašnimi, elementi ter noč in dan gledal smrti v oči. Namesto dolgega opisa viharjev je poslal Par suhih vrste. Potem je prep’ul Panamski kanal in pred seboj je imel silno prostranost Tihega oceana. Pot je usmeril proti Havajskim otokom in ker ni bilo vetra, je njegova jadrnica po več dni stala na morju. Najmočnejši veter ni tako nevaren, kakor strašna večdnevna samota med nebom in zemljo, ko jadro na jamboru ne plapola in ko somi okrožajo čoln. Tako je pisal svojemu prijatelju, ko je dosegel Havajske otoke. Po poli-nerkih vodah je krožil eno leto, predno je zaplul v Indijski ocean. Po vseh pristaniščih so ga sprejemali z veliko slovesnostjo in Angleži so mu dali ime »samotni svetovni mornar«. Z ugodnim vetrom se je obrnil zopet proti zapadu in sedaj je dosegel otok Reunion na vzhodni ali iški obali. Če ne bo nesreče, bo prihodnjo spomlad jadrnica, ki ima kapitana in posadko v eni sami osebi, dosegla domače francosko pristanišče. Nekoč je samotnega mornarja vprašal neki amerikanski novinar: »Zakaj pa jadrate pravzaprav okrog sveta?« — Alain je odgovoril z nasmehom: »Ocean sera preplul, ker sem hote* sam sebi dokazati, da sem kaj takega zmožen. Čim dalje sem prišel, tembolj mi je postalo gotovo, da ne morem živeti brez molja z vso njegovo radostjo in nevarnostjo«. Tudi Lindbergh se je ravno tako mlad, sam in smel podal v na j večjo nevarnost Samo da je zrakdplovec svoje življenje stavljal na kocko 60 ur, dočim ga samotni mornar stavija že 60 dolgih mesecev. Zadnji Sobieski umrl. rf Los Angelesu je umrl polkovnik John Sobieski, zadnji potomec zmagovalca Turkov in poznejšega kralja Jana III. Zadnji potomec staroslavne rodbine je živel silno burno in romantično življenje. Med amerikansko meščansko vojno je bil tajni agent predsednika Lincolna. Po vojni je pa vstopil v službo Mehike. Bil je zaupnik predsednika Juareza in poveljnik čet, ki so izvršile smrtno obsodbo nad cesarjem Maksimilijanom. Pozneje je bil pa Sobieski sam v nevarnosti, da ga Mehikanci ustrele. Rešil se je pa na romantičen način: Zaljubila se je vanj. hčerka nekega mehi-kanskega generala ter izprosila pomi-loščenje. Udejstvoval se je tudi v bra-zilijanskih bojih in uporih ter je sploh najmanj petkrat menjal vojaško službo. Človek in stroj. Povojna leta zaznamujejo velik napredek tehnike pri poljedelstvu. Največ stro-jev rabijo seveda poljedelci Amerike. Letošnjo ^žetev je v državi Kansas opravilo 25 tisoč delavcev s pomočjo 8275 strojev v 15. dneh. Če bi se to delo opravljalo po starih, še pred nekaj desetletji veljavnih metodah, bi pa moralo delati po ocenitvi nekega poljedelskega strokovnjaka 775 tisoč mož in sicer na 15, ampak najmanj 20 dni. Kaučuk in avtomobili. Hanoverški univerzitetni ■ profesor Tischbein je izdelal zanimivo poročilo o industriji kaučuka. Svetovna žetev je dala leta 1905 600 tisoč ton, lani pa koma: polovico. Pretežna večina kaučuka je iz velikih plantaž vzhodne Indije. Severna Amerika -j- dežela avtomobilov — porabi skoraj dve tretjini celokupne zaloge kaučuka. Lani ga je porabila 330 tisoč ton. Za Ameriko se vrstijo Anglija, Francija in Nemčija, ki porabi povprečno 30 tisoč ton na leto. V Zedinjenih državah je 80% od vseh avtomobilov v prometu, v Nemčiji pa 2%. Nova ekspedicija na Južni tečaj. Norvežani pripravljajo novo ekspedicijo na inicijativo in stroške bogataša Larsa Christensa. Svrha ekspedicije je odkritje novih lovišč na kite, vsekakor pa ima tudi znanstveni značaj, ker se bo posvetila tudi oceanografskim, zoološkim in geografskim opazovanjem. Vodja ekspedicije bo prof. Holtedahl, ki bo odpotoval z dodeljenimi strokovnjaki v juliju leta 1928. na posebnem parniku, nazvanem »Norvegija«. Justifikacija človeka-gorile. Iz Winnipega v Kanadi poročajo, da bo na smrt obsojeni zločinec — imenovan človek-gorila —justificiran 30. januarja prihodnjega leta. Zanimiv orofest Znano je, da je SD Rapid vložil protest proti verifikaciji tekme Rapid-Ma-ribor, ki je končala z zmago Maribora v razmerju 1:0. V protestu navaja povsem zasluženo poraženi Rapid, da je sodnik g. Vodišek, kateremu je bilo vodstvo tekme poverjeno, s krivičnimi odločitvami zapostavljal moštvo Rapida, da je bil iz of sidea doseženi goal regularen, je moštvo Maribora favoriziral itd. Protest podkreplju je tudi z drugimi argumenti, ki so ob takih prilikah vedno dobrodošli. Na podlagi protesta je podsavez uvedel strogo preiskavo, ki je za Rapid izpadla povsem negativno, razen prizadevanj nekega tukajšnjega dnevnika, ki se trudi, da bi dokazal upravičenost protesta. Zaslišana službujoča odbornika gosp. Pukl in g. Mernik sta izjavila, da je potekla tekma povsem regularno, da je bilo postopanje g. Vodiška nepristransko in docela korektno, ter zmaga Maribora zaslužena. Zaslišani so bili tudi savezni sodniki: gg. Planinšek, Nemec in Šuput (slednji bo poslal svojo izjavo naknadno podsavezu, ker ni mogel prisostvovati zaslišanju). G. Nemec se je pridružil protestu, češ da je bil sodnik Vodišek pristranski. Točno je videl, da po Rapida doseženi gol ni bil of side goal in da bi moral Maribor kaznovati z enajstmetrovko. Tako je izjavil savezni sodnik g. Nemec, v katerem vemo, da si o of side pozicijah kljub večletni praksi še ni na jasnem, kar stalno dokazuje pri. vseh tekmah, ki so mu poverjene. O faulu, ki ga on smatra za prestopek, ki se mora kaznovati z enajstmetrovko, pa sploh škoda izgubljati besedi, kajti pri g. Nemcu , so za publiko ravno fanti kamen spodtike, za kritike povod stalnih slabih ocen, zanj pa še vedno gordijksi vozel. Izpovedbe g. Planinška, ki ga vsa športna javnost prišteva k našim najboljšim sodnikom, so ravno nasprotne. G. Planinšek trdi, da je bil Rapidov goal čjsta of side pozicija in da je bil faul v kazenskem prostoru Maribora primerno kaznovan. Vsekakor smo prepričani, da je njegov« mnenje merodaj-nejše in da. se torej Rapid nima nadejati razveljavljenja tekme. Toliko, da bo javnost informirana o sedanjem stanju spora. SD Rapid : TSK Merkur. Jutri popoldne se bo odigrala prvenstvena tekma med Rapidom in Merkurjem, toda samo v slučaju, ako se. za odl-granje odloči komisija, sestoječa iz enega odbornika Rapida, g. Pukla in za tekmo določenega sodnika, ki si bodo dopoldne ogledali igrišče. SD Rapid, ki razpolaga z dobro vigra-nim moštvom, je brez dvoma siguren zmagovalec, kajti šibek nasprotnik n« ne bo nudil dovelj odpora. Merkur je o-fenzivno docela nevaren, preobremenjena obramba, v kateri se je v jesenskih tekmah najbolj odlikoval vratar, pa defenzivno ne bo vztrajala, tako da je poraz neizogiben. Slika stanja jesenskega prvenstva se ne bo izpremenila, kajti Rapid ostane na drugem mestu, dočim Merkur svoje pozicije ne more izboljšati ISSK Maribor — zimsko športna sekcija. V popravek včerajšnje notice sporočamo, da se vrši izlet onih sankačev, ki se ne udeleže smučarskega tečaja k Ruški koči, ne pa k Mariborski koči, kakor smo včeraj poročali Po sporočilu oskrbnika Ruške koče je do Čandra krasen saninec. Sanke je vzeti s seboj. Izlet vodi g. Lavrenčič. Odhod ob pol 6. zjutraj z vlakom do Ruš. MOLNP (službeno). MO poziva g. Pukla, enega odbornik*! Rapida in za jutrišnjo tekmo Rapid Merkur določenega sodnika, da setsestanejo jutri 20. t. m. ob pol 12. uri na igrišču Maribora v svrho ugotovitve stanja igrišča. Evropski pokal V tekmovanju za evropski pokal sta kot prvi na dnevnem redu mednarodni tekmi Italija proti Švici, ki bo igrana dne 1. januarja v Genovi in Italija proti Madžarski, ki je določena za 15. marec v Milanu. Italija na olimpijadi. Za nogometno tekmovanje na olimpijskih igrah, ki se bodo vršile prihodnje leto v Amsterdama, imajo laški nogometaši že vse pripravljeno. Odide jih na Nizozemsko 23, ki bodo med potio v dveh skupinah nastopali proti raznim klubom v posameznih državah. Tako bodo trenirali za olimpijado Lahi še predno pridejo v Amsterdam s Švicarii, z Nemci, Madžari, Španci, Portugalci Avstrijci in Luksenburžani. Čehoslovak! na olimpijskem drsanji*. K drsanju za svetovno prvenstvo, ki se bo vršilo v obsegu olimpijade februarja 1928 v St Moritzu, bo zastopalo ČSR sedem drsalcev, med njimi znana prvaka brata Sliva in zakonca Veseli. Imenovani trenirajo trenutno na Dunaju, čez nekaj tednov odidejo na Visoko Ta-tro, da se privadijo višinskemu zraku, dne 7. in 8. januarja za ČSR v Pragi — Koncem januarja odpotujejo v Davos hi nato v St. Moritz. Finci na olimpijskem drsanju. Finska zveza drsalcev pošlje na tdfc» me v St. Moritz, osem drsalcev, med katerimi je tudi znani J. Friman, doslej član Delavsko-sportne zveze. Finski drsalci se vadijo v Tammersforsu na olimpijske tekme. Maksim Gorld: Otroška leta t Poslovenil dr. L D. »Ograja ni bila visoka, ljudje pa so spretni,« je govorila babica in se nasmehnila. »Glej, nabirali sva z Varjo maline na vrtu, nenadoma pa skoči tvoj oče čez ograjo, da sem se zelo prestrašila: šel je med jablanami, velik, v beli srajci, v plišastih hlačah, pa — bos, brez čepice, dolge lase pa je imel prevezane. Tako je prišel — snubit! Videla sem ga bila že prej, hodil j« mimo oken, videla in mislila: kako lep fant! Vprašala sem ga, zakaj je prišel tako: zakaj ne prihajaš po potu? On pa je padel na kolena in dejal: Akullna Ivanovna, tukaj sem, z dušo, ki je vsa polna, tam pa je — Varja, pomagaj nama, za božjo -voljo, vzela bi se rada. Tedaj sem onemela in jezik mi je otrpnil. Pogledam, tvoja mati pa, navihanka, se je skrila za jablano in je bila vsa rdeča kakor malina, dajala mu je znamenja, njej sami pa so solze kapale iz oči. Ah, da bi vaju, sem dejala, kaj pa sta iztuhtala? Ali si pri pameti, Varvara? In ti, fant, sem dejala, pomisli: ali izbiraš po sebi? Tisti čas je bil naš dedek bogataš. otroci še niso dobili svojih deležev, imel je štiri hiše, in denarja, in v časteh je bil, ni bilo dolgo tega, kar so mu dali klobuk s pozamentom in uniformo, ker je bil devet let neprenehoma starešina v cehu: ošaben je bil tedaj. Govorila sem jima, kakor je bilo treba in sama sem se tresla od strahu, pa žal mi je bilo: oba sta se zresnila. Tedaj je rekel tvoj oče: vem. da mi Vasilij Vasiljev ne bo dal zlepa Varje, zato pa jo bom ukradel, samo pomagaj nama. Glej, kako naj pomagam! Zamahnila sem proti njemu, toda on se ni umaknil. S kamenom, je dejal, me bij, toda — pomagaj, vseeno je, ne odneham! Tedaj je prišla k njemu tudi Varvara, položila roko na njegovo ramo in je rekla:, midva, je dejala, sva se že davno oženila, le poročiti se Še morava. Toliko, da se nisem zgrudila, o ti moj Bog!« Babica se je začela smejati, stresla se je po vsem životu, nato je ponju-hala tobak, obrisala solze, nato je nadaljevala, tolažljivo vzdihnivši: »Ti tega še ne moreš razumeti, kaj se pravi — oženiti se in poročiti se, vedi le, da je to strašna nesreča, če dekle, ki še ni poročeno, porodi otroka! Zapomni si to, in ko dorasteš, ne zapeljuj deklet k temu; ti boš imel velik' greh, dekle pa bo nepošteno in otrok nezakonski, — zapomni si, glej! Živi tako, da boš imel usmiljenje z ženskami, ljubi jih srčno, ne igraj se z njimi, to ti govorim dobro!« Zamislila se je, se pozibala na stolu, nato je vztrepetala in začela znova: »Nu, kaj naj bo iz tega? Udarila sem Maksima po glavi, potegnila Varvaro za lase, on pa mi. je modro rekel: s tepenjem ne popraviš te reči! In ona tudi: vi, je dejala, bi takoj premislili, kaj je storiti, za tepenje je pozneje čas. Vprašala sem ga torej: ali imaš kaj denarja? Imel sem ga, je dejal, pa sem kupil Varji prstan zanj. Tedaj si pač prav malo imel? Ne, je rekel, okoli sto celih rubljev. Tisti čas pa je bil denar drag, blago • poceni. Gledala sem na nju, na tvojo mater in očeta, — kakšna otroka, sem pomislila, kakšna bedačka. Mati je rekla: prstan sem skrila pod pod-nico, da bi ga vi ne videli: lahko ga prodam! Nu, čisto kakor otroka! Končno pa smo se dogovorili, da se bosta poročila čez teden dni, s po-potri da bom že sama uredila. Sami pa mi je, revi, srce trepetalo, bala sem se dedka, tudi Varji — je bilo tesno. Nu. pa smo le izpeljali! — Tvoj oče pa je imel neprijatelja, nekega mojstra, ki je bil hudoben človek. Ze davno je bil prišel na to in je oprezoval za nami, Napravila sem svojo edino hčerko, kolikor sem mogla, jo peljala iz hiše, za oglom je čakal voz, sedla je vanj, Maksim je požvižgal — in šli so! Šla sem vsa solina domov, nenadoma pa sem srečala tistega človeka in podlež me je nagovoril: jaz sem, je dejal, dober človek, ne bom mešal, kar je usojeno, toda za to mi, Akulina Ivanovna, daj pol stotine rubljev! Denarja pa jaz nisem imela ne ljubila in tudi ne kupičila, pa sem mu, neumnica, rekla: nimam denarja in ga tudi ne dam! Pa mi ga, je rekel, obljubi! Kako naj ga obljubim, kje naj ga potem vzamem? Nu, je dejal, ali je težko ukrasti denar bogatemu možu? Morala bi se, neumnica, pogovoriti z njim, ga zadržati, pa sem pljunila vanj in šla svojo pot! On pa je tekel pred menoj na dvorišče iti vzdignjl hrup!« Zaprla je oči in izpregovorila skozi nasmeh: (Dahe prihodnjič:) IpomliilaJte te CMD ra n o. V \> ' *u \ L K iN i X <)■>»i>*» l. vU 6, dač 19. XI. 1927 mm mt- . _»..■.. « *»*« _-- «qv.Im In Mcljain* nam sMimtM: svaka b»*«d» 30 p, aSjmaajil tnMek DJ« 5'— B Mali Ž.nttv« doplMmai. in oglati trgovakega ali reklamnega značaja: raaka beaeda 50 p, najmanjši znesek D namiiiih cenah. »Posebno ug-dna nakupna p iložnost: domači čevlll za otroke od Din 10, za dame od Din 22, za gospode od Din 25 napre). tri pare sortiranih Zenskih nogavic 20 Din vsake kvalitete. Prt nakupu za Din 100 da]em 5% popust i«jo Josip Mlinarič, Maribor, Glavni trg 17. a KAVARNA ..EVROPA V soboto ia nedelja pojafena godba. V nsdsljo eb pol 16 uri KONCERT Ati akcija Slddo — OddlSSS priporo*« občinstvu, zlasti družinam. nos Damske plašče izdeluje po zelo solidnih cenah z garancijo za prvovrstno izdelavo hss Sli ber e, krojaška delavnica Cafova ulica 2 - Maribor - Cafova ulica 2 Pletene veste, jopice, puloverje, volneno zimsko perilo za gospode, najlepše čelko in angleško blago v vseh modnih baivab za moške obleke in razno drugo manufakturno blago nudi v lepi izbiri In po znano solidnih cenah manufaktuma trgovina M. FELDIN MARIBOR UtAMU T.0 1 VATRINJSKA ULICA Državni in drugi nastavljenei imajo znate« popusti AVARNA JADRAN v soboto in nedeljo pri normalnih cenah ONCERT Din 199'— čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Grajski trg 1 870 Ko. VI 938|27-4 Prostovoljna sodna dražba. Zemljiška vi. štev. 27 k. o. Smolnik je z v dražbenih pogojih navedenimi pritiklinami in premičninami vred, sedaj last gospe Angele Majaron in gospoda Janka Majaron ter g. Martina Košuta, se vrši dne 21. novembra 1927 v občinski pisarni pri a. Frlcu Glaseriu na Smolniku. Najmanjši ponudek znaša 220.000 Din, kateri se mor v 30 dneh po domiku z 8% pri sodišču položiti. Vsak ponudnik mora založiti pred začetkom dražbe vadij v znesku po 22.000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba štev. 0 med uradnimi urami od 8.—14. ure. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. vi. dne 25. oktobra 19j£7. 1677 Hadi velike zaloge se prodaja ceneje kot M bila lazprodaia razne flauše z« damske plašče in duble za zimske suknje in raglane v manufakturm trgovini A. Macun, Maribor, GoipoikalO Glej spremembe cen v izložbi, katere veljajo samo pri nakupu proti takojšnjemu plačilu. _ 1661 Inteligenten vajenec (i nekaj uto« dobe im« prednost) se takoj sprejme pri Ivanu Sirk-u preje Hoiasek, Maribor Glayni_trg-Rotovž 168* Ne sani nizke cene ampak (udi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini I. N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta 13 Vas zadovon v vsakem oziru. 1M7 Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke, plašče in perilo. Izgotovljene obleke za moške, ženske in otroke. Najnovejši kroji in zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna. MaiffioftK! V E C F R V T F T ^ Mala budilka la stroj pism. garancija Din 90 — Z radijem Din 100-— Angl. mala budilka Ib stroj Din 160 — Z radijem Din 160’— Angl mala budilka z la ohišjem iz biserne matice Din 270*-Z radijem Din 290*— Angl. mala bndilka s pozlačenim ohišjem Din 100 Z radijem Din 120*— Angl. mala budilka la stroj Din 120-— Z radijevo ploščo Din 140 — Angl. budilka s 1» atrojem In pismeno garancijo Din 125'— Z bakrenim ohišjem Din 130*— Najbolje In najceneje kupile ure, zlatnino, srebrnino In optifae predmete vendarle pri Aleksandrova 27 F. kneser-ju urarju in juvelirju, Maribor Stare olašče Volna, bombaž, svila 1425 za pletenje in ročna dela. Slavko Černetii, Maribor. Aleksandrova 2$ ■ nai kupim možu za Miklavža Ne beli si las, temveč pohiti na Koroško cesto 9 - L. ORNIK kjer najdeš za suknjo ali usnjen jopič svojega moža krznen ovratnik Zena, pomni, da Ti bo mož za to darilo najbolj hvaležen in vedel Tvojo • kolosalno idejo primerno ceniti I cele. ne odpadkov razen polne gume (Vollgummj) in brez žreb-ijev kupujem v vsaki množini Plačam po povzetju. i«25 Rafael L. Pesah Sarajevo, kundurgjiluk ul. 13 Najboljši podplati POZOR! POZOR! se dobijo samo pri ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na spacijalno m e-h an ično d el a v n l co Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima Ist* specijalni oddelek za popravil* strojev v*eh vrst. 937 Armmu Elllngertu Kralja Petra trg 9 J južno Amoriko, Argentinijo, Urugway, Peru, Chiie, Avstralijo, severno Ameriko in Kanado z največjimi in najhitrejšimi brzoparniki vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije, Havre—Newyork samo 51/2 dni čez morje. Izborna postrežba, izvrstna hrana, vino brezplačno. Cie Chargeurs Rdunis, Sud-Atlantique, Transporte Maritimes. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA i _ _ _ _ _ dobite v na j večji konfekcijski trgovini VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO «« PINTER & LENARD MARIBOR, ALEK/ANDROVA CE/TA 32-34 Traverze, cement, železo, Žičnike, žico, strešno lepenko, poljedelsko orodje, peči in štedilnike, vseh nst kovanja za stavbe, orodje za obrtnike, kuhinjsko posodo itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah. | Trgovski dom, Maribor 1 - -- - —— — 'fcdeja-Koczrttcii »Jutra« v, Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovi č y Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d- oredstavnik S t an k o J3*e*L».L a ,y.JMtaaiboru,