Iz dnevnikov 
malega 
Šiškar-ja
Petek
Gimbolj so se bližali prazniki, tem bolj je naraščala napetost v naši cenjeni familiji. Ozračje je bilo jako slovesno in dolgo v noč smo se pogovarjali, kako bo. ko bodo prazniki v resnici prišli.
Seveda vsa ta trema ni nastala zaradi sa-mega dneva republike, čeprav je to lep praz-nik in se ga da zelo lepo praznovati, temveč je bilo napeto pričakovanje namenjeno kavi. Da, časopisi so pisali, da bo pred prazniki v trgovinah kave v neomejenih količinah. Meni to sicer nič ne pomeni, ata je pa že tri dni pred začetkom praznovanja vrgel v smeti eno celo in eno komajda načeto škatlo cikorije. Mislim,   da   v  znak  protesta.
Tistega predprazničnega jutra sva toroj z atom slovesno, pražnje oblečena vkorakala v našo delikateso.
»Dober dan,« je rekel ata, prodajalka pa istotako.
»En zavitek, prosim.«
»ZavitekV« je bila začudena prodajalka.
>'Ja, samo en zavitek mi dajte. Veste, jaz nisem  eden  tistih  grabežljivcev.«
Nato je prodajalka, čeprav je verjetno že slutila, vseeno previdno vprašala, kakšen za-vitek ata misli.
>-Kave.«
>-Aja, kave?« In je pri tem naredila tako posrečen ksiht, da se je ata v hipu spremenil v živo karikaturo s podpisom  »brez besed«.
Nato sva odšla družno domov, kjer je ime-la mama na vso srečo še eno rezervno škatlo eikorije. Sicer pa kofe tako in tako škoduje.
Sobota
Tu.ui danes praznično razpoloženje ni po-pustilo. Naša teta Ana, ki se ,ie oženila tja v KtTcegnovi, nam je po telefonu voščila praz-nik ter se izdala, da ima ona kave dovolj in je to škoda, ko pa pri njih doma sploh ne šljivijo tozadevne pijače. Ata je takoj pred-lagal, naj dva kilograma nemudoma super ekspres priporočeno de lux po.šlje v Ljub-ljano.
Potem smo čakali. En dan, dva dneva. Veliko smo se pogovarjali ter si pripovedo-vali zgodbe o kavicah, kofetkih itd. Minili sj trije dnevi,  štirje,  paketa  pa  od  nikoder.
Stvar se je hitro razvozlala. Teta Ana je namreč na spremni listič, kjer naj bi zapi-sala vrednost paketa, narisala 500 dinarjev. In ker je paket dišal po kavi, si je vrli poštar I hitro izračunal. da sta dva kilograma za 500 dinarjev pravzaprav poceni in paketa kajpiik nismo dobili".
Takšna je. vidite, naša teta Ana. Vedno kaj zainežtra.
Ampak jaz mislim. da kava resnično ško-duje zdravju ...
                                                       Srečko