Občinski svet 26. seja občinskega sveta Proračun za leto 2002 obeta Že drugo leto zapored proračun v januarju - Obeta se zaključek nekaterih dalj časa odprtih projektov - Pomanjkanje politične kulture v sejni sobi Kljub temu da je bilo izmed številnih predlaganih dopolnil le nekaj tudi sprejetih, je 16 svetnikov (drugi niso glasovali) ocenilo, da je proračun za leto 2002 dovolj dobra osnova za delo ob zaključku mandata tega občinskega sveta. Po proračunski seji so zmogli še toliko moči, da so zaključili v začetku meseca decembra prekinjeno nadaljevanje 23. seje, ki se je takrat zapletla pri odprodaji občinske zemlje. Ker je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda, niti ni bilo veliko možnosti, da bi prišlo še do kakšnega zapleta na to temo. Že drugo sejo zapored so člani sveta občine Medvode zaželeli dobrodošlico novemu svetniku; tokrat Ferdinandu Francu Trupeju, ki je zasedel mesto Romana Lavtarja v vrstah med-voškega LDS-a. Skupina devetih svetnikov, predvsem iz vrst opozicije, je zahtevala, da se že tokrat preveri združljivost funkcije člana občinskega sveta s funkcijo svetovalca župana, ki jo opravlja Leopold Knez (Nestrankarska lista za razvoj krajev občine Medvode). Vendar občinski upravi še ni uspelo pridobiti ustreznih odgovorov strokovnih služb, zato je bila obravnava te problematike umaknjena z dnevnega reda. Leopolda Kneza vseeno ni bilo na seji. Člani občinskega sveta, tako iz vrst opozicije kot tudi koalicije, so vložili veliko dopolnil k proračunu 2002, vendar večina njih ni bila sprejeta. Med zavrnjenimi je bilo tudi dopolnilo svetnika iz vrst SDS Mitja Ljubeljška in skupine svetnikov, da bi v občinskem proračunu za letošnje leto rezervirali tudi 20 milijonov tolarjev za izvensodno poravnavo z nekdanjim sekretarjem občinskega sveta Janezom Brezovcem. Sprejeto ni bilo tudi dopolni- Poslanska pisarna Vsak drugi ponedeljek v mesecu, med deseto in dvanajsto uro, bo v prostorih Občine Medvode za vaša mnenja, težave in pripombe na razpolago Jaša L. Zlobec, poslanec v državnem zboru iz vrst LDS. Izvoljen je bil v našem okraju, zato si poslansko pisarno in pomoč pri reševanju problemov Medvoščanov šteje za moralno obvezo. SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas (Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič, Franci Rozman), odgovorna urednica Marija Volčjak, glavni urednik za priloge Andrej Žalar. Priprava za tisk: Me-dia Art, d.o.o. Tisk: Tiskarna KARA, d.o.o., Senično. SOTOČJE številka 2 je priloga 16. številke Gorenjskega glasa, 1. marca 2002, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Slika na naslovnici: Pustovanje v Medvodah lo o prerazporeditvi sredstev za sofinanciranje delovanja kulturnih društev in kulturne akcije, ki ga je v sejno sobo prenesel Sandi Bartol (SZDL). Oblikoval ga je namreč izvršni odbor Občinske kulturne zveze Medvode, ki pred tem že nekaj časa ni deloval. Predlagano dopolnilo je še enkrat opozorilo na določena trenja med kulturno zvezo in Odborom za družbene dejavnosti Občine Medvode, katerega predsednik je Peter Militarev, dejavni član KUD-a Pirniče in Cicigleja, ki pa v kulturno zvezo nista uključena. Večina svetnikov je menila, da bi v primeru sprejema tega dopolnila dejansko podvomili v delo odbora. Iz načrta razvojnih programov, ki je bil priložen letošnjemu proračunskemu gradivu, je razvidno, da bi v Občini Medvode potrebovali skorajda milijardo tolarjev za prilagoditev osnovnih šol zahtevam devetletke, 850 milijonov tolarjev za obnovo treh kulturnih domov, medtem ko je program razvojnih nalog na področju komunalne in gospodarske infrastrukture ocenjen na več milijard tolarjev. Med sprejetimi sta bila, poleg manjših, ki predvidevajo le določene prerazporeditve sredstev znotraj postavk, bolj opazna dopolnila Sandija Bartola in Bojana Kržišnika. Prvi je predlagal, da se iz sredstev namenjenih pojek-tom CRPOV izloči 5 milijonov tolarjev in se jih nameni za sanitarije na pokopališču Sora, drugi pa, da se PGD Zg. Pirniče nameni 6 milijonov tolarjev kot pomoč pri nakupu zemljišča za načrtovani gasilski dom. Sredstva bodo pridobili pri postavki Cesta ob Sori, za katero je bilo sicer načrtovano 53 milijonov tolarjev. Zadostno podporo je dobilo tudi dopolnilo Petra A j NAPROM MAŠIČ Transport, d.o.o. rtrdr«........ Cesta na S vet j e 44 1215 Medvode Tel.: 01/3617-893 Tel./fax: 01/3613-745 Militareva, da se zagotovijo sredstva za začetek del na obnovi doma krajanov v Pirničah. Kolikšna naj bi bila, bo jasno ob popravku proračuna, ki je načrtovan v drugi polovici leta. Da se obeta volilno leto 2002, ne priča le postavka v občinskem proračunu v višini 14 milijonov tolarjev, kolikor nas naj bi stale volitve, ampak tudi dialogi, ki jih župan Stanislav Žagar vodi s posameznimi člani občinskega sveta in obratno. Največkrat iskre letijo na relaciji župan Stanislav Žagar - svetnik Bojan Kržišnik. Slednji je tokrat namreč vsaj enkrat javno pod vprašaj dal županovo odgovornost, tako materialno kot moralno, in ga celo pozval k odstopu. Med drugim mu jjčiJft. očital, da je sklenil za Občino Medvodetcr' škodljiv dogovor o delitveni bilanci z Mestno občino Ljubljana. Odgovornost občinske uprave je dal pod vprašaj tudi pri razpravi o dvorcu Goričane. Taje sledila na nadaljevanju 23. seje, potem ko je predlagatelj z. dnevnega reda umaknil načrtovane prodaje občinske zemlje. Iz dopisa Ministrstva za kulturo je razvidno, da je Občina Medvode zamudila rok, da bi lahko); uveljavljala vložena sredstva v obnovo dvorciL Občinska uprava oziroma Vanja Debeljak je priznala krivdo, h krat pa razložila, da še ni nič zamujeno, saj je državna pravobranilka vložila tožo na izdano odločbo, s katerim je kulturno ministrstvo vrnilo dvorec nazaj Ljubljanski nadškofiji. ^fjtgovtna JMfea VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Qeftfouda Šetinc, s.f>. ^gotoje ^Pfoniče 91 1215 vMedvode Proračun Občine Medvode 2002 Dogajanja Komunala v teoriji in praksi Letošnje leto bo v znamenju prerezanih slavnostnih trakov na projektih komunalne infrastrukture -cesta v Pirničah, cesta ob Sori, kanalizacija Vaše - Goričane... Že dnino leto zapored ima občina Medvode sprejet proračun že v mesecu januarju, kar pa seveda ni zagotovilo, da bodo vsi načrtovani projekti tudi zaključeni. Že v letošnji proračun je bilo namreč preneseno kar 222 milijonov tolarjev iz lanskega leta. Razlogi, da jih ni bilo mogoče porabiti na določenih projektih, so različni - od subjektivnih do objektivnih. Kakšni so obeti za projekte iz letoši\jcga proračuna? Občinski proračun za leto 2002 načrtuje prihodke v višini 1,6 milijarde, od tega med drugim kar 940 milijonov iz naslova dohodnine, 46,5 milijona davka od prodaje nepremičnin, 70 milijonov nadomestila za uporabo stavnega zemljišča, 80 milijonov komunalnega prispevka in 88 milijonov iz delitvene bilance ljubljanskih občin. Nadaljevanje začetih projektov Za poplačilo in dokončanje lani, ali še prej, začetih komunalnih projektov je v letošnjem proračunu predvidenih 109 milijonov tolarjev. Od tega 85 milijonov za poplačilo nekaterih že opravljenih del in za dokončanje obnove ceste Verje - Zg. Pirniče. Sredstva so namenjena tudi za prestavitev oziroma zaščito posameznih komunalnih vodov, obnovi javne razsvetljave in porušenih ograj ter za ureditev drugih pogodbenih obveznosti, ki jih ima občina do bivših lastnikov odkupljenih zemljišč. JP Energetika naj bi predvidoma v teh dneh položil plinovod tudi v zadnjem še povsem makadamskem delu cestišča. Do konca junija naj bi se po začrtanem projektu zaključila tudi gradbena dela na ^festi, čeprav sta še vedno sporni soglasji dveh lastnikov zemljišč. Če dogovor ne bo mogoč, je vodja Oddelka za javne gospodarske službe Franci Jeraj še enkrat potrdil že izrečeno, da bodo v tem primeru zadnji del cestišča asfaltirali le v širini, ki ni sporna. Šest milijonov tolarjev naj bi letos zadostovalo za poplačilo že opravljenih del, predvsem pri prestavljanju in postavljanju ograj vzdolž ceste Goričane - Rakovnik - Sora, ki še vedno ni opremljena s pločnikom. Med stalnice v proračunu sodi tudi lokalna cesta skozi Studenčice. Letos je za postavitev zaščitnih ograj in dokončanje odvodnjavanju na delu ceste, ki je bila v lanskem letu asfaltirana, namenjeno 8 milijonov tolarjev, medtem ko sredstev za razširitev ali asfaltiranje preostale makadamske ceste skozi jedro vasi pripravljale! proračuna niso načrtovali. Lani so se snovalci vodovoda Kanusova smreka - Stežica ukvarjali z vprašanjem, kako do vrtine pripeljati elektriko, tako da naj bi 10 milijonov tolarjev v letošnjem letu zadostovalo za izgradnjo črpalnega jaška in dovod električne inštalacije za začetek črpanja in hidrološko opazovanje. Načrtovanje novih projektov Več kot 300 milijonov tolarjev je v letošnjem proračunu namenjeno za nove komunalne naložbe, ki so nove le v toliko, da se dejansko še niso začele graditi, čeprav je večina izmed njih tudi že bila (več let) prisotna v proračunu. Za izgradnjo krožišča Na klancu je ponovno načrtovanih 60 milijonov tolarjev in kar 129 milijonov tolarjev za pravkar začeto izgradnjo primarnega voda kanalizacije in obnovo ceste na relaciji Vaše - Goričane. Dokumentacija za krožišče je v presoji na upravni enoti, ki bo izdala gradbeno dovoljenje, osnutek pogodbe o sofinanciranju izgradnje, ki naj bi bila ugodna za našo občino, pa je v presoji na ministrstvu za promet. Po razpravi na seji občinskega sveta je ostalo za najpotrebnejša dela in asfaltiranje ceste ob Sori in ureditev priključka na križišču ob Co-lorju 48 milijonov tolarjev, 5 milijonov manj kolje načrtovala občinska uprava. Zato Franci Jeraj meni, da bo projekt sedaj dejansko težko realizirati, ob seveda že znanem zapletu z enim izmed lastnikov, ki pod nobenim pogojem noče prodati zemlje ali dati soglasja. Za obnovo ali izboljšanje oskrbe s pitno vodo, je v letošnjem proračunu načrtovanih 18 milijonov tolarjev; trije za obnovo rezervoarja v Studenčicah, ki naj bi postal sestavni del novega vodovoda, prav toliko za rezervoar na Verju, kjer bodo potekali pogovori o sofinanciranju 25 milijonov tolarjev vredne naložbe tudi z investitorji naselja Brezovec, 5 milijonov za iskanje rezervnih vodnih virov in skupaj 7 milijonov za dokončanje vodovoda Belo, za začetek gradnje vodovod Drnovec in obnovo povezovalnega cevovoda na Ladji. Delno po politični, lokalpatriotski ali zgolj splošno moralni volji sta se v proračun ponovno uvrstila še dva projekta, ki sta v preteklih letih že bila opredeljena bodisi kot krajevno-skupniški projekt bodisi kot občinski. Pokopališče v Sori naj bi tako končno dobilo urejene sanitarije, 10 milijonov tolarjev, pa naj bi zadostovalo predvsem za obnovo in razširitev mostov na makadamski cesti Koder - Cvajner. Nov veter v Občinski kulturni zvezi Občinska kulturna zveza Medvode, ustanovljena leta 1996, je v letošnjem letu z novim vodstvom, novim elanom in novimi načrti ponovno zaživela. Pobuda za prekinitev začasnega zatišja delovanja zveze je bila sprožena s strani Stanislava Žagarja, župana občine Medvode, poleg tega pa je na nov elan in večjo pripravljenost za spremembe znotraj kulturne zveze vplival zagon ostalih zvez občine Medvode, novo ustanovljeni društvi na področju kulture ter zgodba sprejemanja proračuna v letu 2002. Konec januarja 2002 so bili tako na volilni skupščini zveze izvoljeni nov predsednik, Franc Cegnar, nov podpredsednik, Marko Sušnik in nova sekretarka zveze, Nataša Pust. Člani zveze ostajajo isti, pristopili pa sta v zvezo še dve novi društvi, ustanovljeni v času preteklega leta in sicer Kulturno umetniško društvo Zbilje ter Zgodovinsko društvo Medvode. Franc Cegnar je kot novoizvoljeni predsednik zveze poleg samo po sebi umevnega ohranjanja kontinuitete s preteklimi programskimi usmeritvami zveze izpostavil naslednje prednostne naloge delovanja zveze v prihodnje: 1. angažiranje v smeri formiranja območne izpostave Slovenskega republiškega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost (SRSLKD), 2. oblikovanje kriterijev in meril za financiranje dejavnosti društev, na kar je vezano obojestransko intenzivno in partnersko sodelovanje zveze z občinskimi službami in formiranje strokovnih odborov znotraj zveze (na primer strokovni odbor za vokalno glasbeno dejavnost, gledališki strokovni odbor, strokovni odbor za literarno dejavnost, strokovni odbor za nove medije,...), ki bodo lahko konkretneje razpravljali o kriterijih dodeljevanja sredstev posameznim društvom, vzporedno s tem pa bo začela zveza spodbujati kulturno umetniška društva k uporabi še drugih virov financiranja za svojo dejavnost, kot so na primer razpisi Slovenskega republiškega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost in razpisi drugih fundacij ter ustanov, 3. dogovor z občino Medvode o upravljanju Kulturnega doma Medvode ter aktivno sodelovanje pri nadaljnjem koncipiranju, načrtovanju in osmišljanju novega kulturnega doma v Medvodah, Franc Cegnar, predsednik OKZ Medvode 4. formiranje tehničnega fundusa v lasti zveze, ki bi bil na razpolago predvsem vsem njenim članom, 5. zasnova kulturno informacijskega centra v smislu servisiranja kulturno umetniških društev z informacijami o razpisih, srečanjih, natečajih, festivalih, po možnosti z dostopom do interneta, dolgoročneje pa bi lahko postal ta biro tudi informacijski center za občane Medvod o lokalni in širši kulturni ponudbi, 6. produciranje novih projektov same zveze, v katerih bo zveza v večji meri skušala povezovati delovanje čim več kulturno umetniških društev in s tem tudi prepletati tradicionalne in moderne medije kulturno umetniškega ustvarjanja. Ni potrebno posebej poudarjati, da kultura v ožjih lokalnih skupnostih znotraj občine Medvode aktivno živi in se razvija, saj je verjetno druženje ljudi v isti kulturni sredini in s podobno tradicijo razumljivo in logično ohranjanje duha prostora. Kulturna zveza pa po definiciji predstavlja krovno asociacijo, ki naj bi artikulirala celostno kulturno politiko občine Medvode, iz katere naj bi izhajal način financiranja, vrste izobraževanja, zagotavljanje potrebnih človeških in drugih resursov. Zveza naj bi zaenkrat igrala vlogo koordinacijskega, servisnega in izobraževalnega središča posameznih kulturno umetniških društev. Z iniciativo za nov občinski kulturni center pa bi zveza skozi daljši čas prispevala k vzpostaviti novega produkcijskega kulturnega hrama, ki bi poleg negovanja in razvijanja obstoječe ljubiteljske kulture v medvoški kulturni ponudbi omogočal tudi izmenjavo tako ljubiteljskih kot poklicnih produkcij ter sodobnih inovativnih umetniških praks. Nasploh ne gre pozabiti, da je in mora ostati kultura onkraj političnega, saj je njeno poslanstvo večplastno. Pomembna je njena povezovalna vloga (mlajših in starejših generacij, tradicionalnih in modernih oblik kulturno umetniškega ustvarjanja, lokalnega in univerzalnega v kulturi) v nasprotju z izključevalnostjo, ki je vse prepogosto prisotna v odnosih med ljudmi, njena prosvetljevalna vloga (in ne le zabavno razvedrilna, ki prepogosto prehaja že na področje zgolj komercialnega), predvsem pa vloga kulture pri naši samobitnosti in prepoznavnosti^ Priložnost kulturnega praznika, ki je memroj) slovenska posebnost, je zveza tako kot vsako leto obeležila z osrednjo občinsko prireditvijo v Kulturnem domu Medvode, kjer so predstavila del svoje dejavnosti vsa kulturno umetniška društva, včlanjena v zvezo. Kulturni praznik je nadvse primerna priložnost za pogled v preteklo kulturno leto in v Medvodah so ga zaznamovali pomembni dogodki s področja kulture, na primer turneja ob 25-letnici Lovskega pevskega zbora Medvode po zahodni Evropi, odprtje novih prostorov Mladinskega kulturnega centra, ustanovitev dveh novih društev, vezanih na področje kulture in umetnosti in še in še, predvsem pa nas je pretresla smrt mednarodno uveljavljenega in priznanega akademskega kiparja Franceta Rotarja. Če si na koncu dovolim nekaj več subjektivnosti, otvoritev novih prostorov MKC-ja v Medvodah toplo pozdravljam, sploh če jih bodo napolnjevale za mlade zanimive vsebine, ki bodo med drugim igrale socialno psihološko preventivno vlogo (kot na primer debatni klubi ob četrtkih zvečer, azil najrazličnejših zvrsti glasbenih skupin mladih...). • Nataša Pust, sekretarka OKZ Medvode Živo v novih prostorih MKC-ja Mladi v društvu MKC Medvode so z veliko prostovoljnega dela, požrtvovalnosti in dobre volje odprli nove prostore za druženje mladih iz Medvod in okolice. V kletnih prostorih Kulturnega doma Medvode so uredili koncertno dvorano in dva manjša prostora. MKC bo odprl vsak petek in soboto, v prihodnosti pa tudi sredo in četrtek. Petki so namenjeni koncertom in partyjem. Ob sobotah bodo prirejali rojstnodnevne zabave, medtem ko je popoldanski čas namenjen druženju mladih iz medvoških osnovnih šol (matineja). V bližnji prihodnosti naj bi ob sredah predvajali športne prenose, ob četrtkih pa potopisne diaprojekcije. Dodali bodo še literarne večere, razstave, delavnice, gledališče in še kaj. Vsak prvi petek v mesecu organizirajo Jazz večer. V februarju seje predstavila skupina 3yo jazz band, ki jo sestavljajo študentje glasbenega konservatorija v Celovcu: Marko Mozetič (kitara), Tomi Purič (bobni) in Emanuel Taskič (bass). S svojim profesionalnim nastopom so navdušili občinstvo, ki je nove prostore MKC-ja napolnilo do zadnjega kotička. Vsak četrtek ob 19. uri pa v Kulturnem domu Medvode (nekdanji prostori kluba Sova) poteka Klub modrih - debatni krožek o aktualnih temah, namenjen vsem mladim. Kulturni dom Medvode Medvoška kultura je praznovala ”Naj ima vsaka vas svojo prireditev ob kulturnem prazniku, ali celo več, le to v Medvodah naj vzamejo za svojo,” je povzetek mišljenja novega vodstva O KZ. Na predvečer kulturnega praznika je Občinska kulturna zveza Medvode v sodelovanju z društvi, ki so vanjo vključena, pripravila osrednjo prireditev v Kulturnem domu Medvode. Kljub temu da je kulturna zveza zadnje tri leta mirovala in čakala na novo vodstvo, je bila ta prireditev, poleg revij pevskih zborov, stalniea v povezovanju kulturnikov v naši občini. KUD Oton Župančič Sora je na letošnji osrednji kulturni prireditvi zastopal oktet Lipa, Moški pevski zbor in otroška folklorna skupina. KUD Smlednik se je predstavil s pritrko- valsko sekcijo, ki jo vodi Franci Bonča. Pod mentorstvom Marjete Jamnik je nastopila recitatorska sekcija KUD Fran Šaleški Finžgar Senica. Zapela sta Lovski pevski zbor, ki ga vodi Janez Čadež, in mešani pevski zbor KD Jakoba Aljaža Medvode, ki ga vodi Franc Slabe. Pod dirigentsko taktirko, tokrat izjemoma, Uroša Oblaka je zaigrala Godba Medvode. Lansko leto ustanovljeni KUD Zbilje je v preddverju dvorane pripravil razstavo fotografiji, MKC Medvode pa je srečanje razgibal še s skečem Prešerna loterija, kjer so udeleženci v dvorani lahko prejeli med drugim tudi Prešer- nove Poezije. Kulturnikom se je pridružil tudi Otroški pevski zbor OS Medvode z zborovodjo Simono Zaveršnik in TV Medvode s krajšo videoprojekcijo. Organizacija osrednje prireditve ob kulturnem prazniku je velik zalogaj, še posebej, ker je Občinska kulturna zveza Medvode kar tri leta, vse do skupščine konec januarja letos, delovala brez vodstva. Njen novi predsednik Franc Cegnar, umetniški vodja KUD Zbilje, si želi, da hi osrednja prireditev, dobila v zavesti vseh kulturnikov status skupne prireditev, ki naj bi ji bila večni izziv kvaliteta. Multimedialno v Pirničah Na multimedialni prireditvi v čast kulturi, pod naslovom Apel podobo na ogled postavi, ki se je odvijala pred polno dvorano OTH - Dom krajanov Pirniče, je sodelovala baletna šola Stevens, baletni par An-rew Stevens in Nena Vrhovec Stevens, otroška pravljična delavnica OTH-ja, učenci OŠ Pirniče, pesnik Jurij Marussig z izborom pesmi iz svoje tretje pesniške zbirke Vonj po suhi travi, skupina Nasmeh iz Zavrha, saksofonist Uroš Oblak in igralci pirniškega Otehaja Anica Flor-vat, Robi Žavbi, Bine Knapič, Zvone Nagode in Dani Šmon. Celotno prireditev so spremljali video inserti iz ugledališčene lepljenke Svoboda - ljubezen - smrt - narodnost, ki je nastala ob 200-letnici Prešernovega rojstva, ob zamisli in v režiji Petra Militareva. Gost prireditve je bil gledališki igralec Drago Razboršek. V uvodnem nagovoru je predsednica KUD Pirniče Anica Horvat med drugim dejala: "Predstavili vam bomo naše kulturno društvo - društvo, ki ima rado tradicionalno, a se hkrati nesramežljivo spogleduje z moderno umetnostjo.” Tradicionalno v Smledniku in Sori Tako kot vsako leto so v smledniški cerkvi svoje delo predstavile skupine, ki delujejo v okviru KUD Smlednik. Zapel je Mešani pevski zbor Sv. Urh, Prešernovo življenje so v besedi predstavili člani gledališke skupine, domači pritrkovalci so gostili skupino iz Mengša, spregovoril je Jože Klun. župnik iz Prešernove rojstne župnije, in na koncu je zapel še Marjan Zgonc. Denar, ki so ga zbrali oh lej priložnosti, bo namenjen obnovi več kot sto let starih cerkvenih orgel. Na kulturnem večeru, ki ga je v domači dvorani pripravilo tudi KUD Oton Župančič Sora, so še številnim gledalcem in poslušalcem predstavili dve otroški in mladinska folklorna skupina pod mentorstvom Alenke Perme, oktet Lipa pod vodstvom Jane Debeljak in pod vodstvom Andreja Benedika Moški pevski zbor, ki v letošnjem letu praznuje pol stoletja delovanja. Za recitacije in rdečo nit med predstavitvami so poskrbeli mladi gledališčniki. Nova premiera OTH Pirniče Vse se da (če ženske hočejo) Komedija s stepom za sedem žensk in enega moškega - Režija: Manca Urbanc - Izvedba: OTH Pirniče z gostjami Premiera predstave Richarda Harrisa Vse se da... (če ženske hočejo), komedije s stepom, je bila v četrtek, 21. februarja, v Pirničah. Zgodbo je prevedla, priredila in predstavo tudi režirala Manca Urbanc. 'Ta predstava je eno zlato dete vseh amaterskih gledališč po svetu, predvsem angleško govorečih." je povedala Manca Urbanc. "Ko sem med študijem v Londonu tudi sama igrala v njej, sem videla, kakšen je odziv publike in se tako odločila zgodbo prevesti in prirediti v naše okolje. In mislim, da se bo prijela!" Sedem žensk in en moški obiskujejo tečaj stepa in to predvsem zaradi družabnega življenja in sprostitve. A ko so povabljeni na lokalno dobrodelno prireditev, se namen obiskovanja tečaja spremeni in k učenju stepa pristopijo bolj zavzeto, kljub temu pa njihovo učiteljico plesa navdajajo dvomi o možnostih njihovega uspeha. Čeprav je predstava komična, vsak nastopajoči lik prikriva tragiko svojega življenja. Skozi predstavo se razkrivajo posamezne zgodbe. Vsak od njih se v življenju spopada z različnimi težavami - od težav v zakonu in službi do pomanjkanja samozavesti in zaupanja v lasten uspeh. "Po svoje sem zelo vzljubila to svojo Mašo. Nekakšna navidezna samozavest - mislim pa, da se tudi v resnici srečujemo s takšnimi zadevami, kot jih doživlja ta moja Maša," je o svojem liku razmišljala Dragana Jusupovič. Igrajo: Jana Potočnik, Neža Bradeško, Tonja Kocjan, Albin Knapič, Katja Kutnjak, Zlata Trampuž. Draganu Jusupovič, Mimi Urbanc, Slava Lipovšek in Metoda Šmigoc. Zgodovinsko srečanje v Medvodah Vprežite "taveliko mašino”! Dogodek, ki je povzročil slovenski rekord in seje zgodil pred pol stoletja, je še danes živ v spominu! Takrat je zametlo v Sloveniji skoraj tri metre snega. Največ gaje bilo v Ratečah na Gorenjskem. Na našem območju gaje bilo od 1,5 do 2 metra. Ko so se Nakelčani pripravljali na obletnico omenjenega dogodka, si niso mogli misliti, da bodo na ta dan zares morali orati sneg. I Nakelski orači na "taveliki mašini" z laterno (svetilko), ki je bila takrat obvezna za vsako konjsko vprego na cesti. Ob 9. uri odhod Tistega davnega februarja je Pctrovčov (Zaplotnik) Viktor dobil okoli osme ure zjutraj UKAZ, da v najkrajšem možnem času zbere določeno število konj in gospodarjev in vpre-žcjo "taveliko mašino” - leseni plug in se prebijejo do Medvod. Zajahal je svojega konja in začel zbirati konje in gospodarje. Okoli 9. ure je bil že odhod iz Naklega. Vodja pluga je bil Franc Jošt - Cestarjev, zaposlen pri Cestnem podjetju in odgovoren za kvaliteto in širino pluženja cest. Plug je potegnila vprega sedmih parov konj, za plugom pa so na "tavelikih” saneh peljali seno, žito in odeje za konje ter nekaj rezervne opreme. V Kranju ”na bekselnu” so sc jim pridružili še štirje pari konj s furmani in tako so prispeli na Gaštej do gostilne, kjer so imeli prvi enourni postanek za krmljenje in napojitev konj, hkrati pa so se furmani v gostilni nekoliko pogreli. Veliko težav je bilo prav pri speljevanju tako dolge vprege in je terjala izredno izkušenost in strokovnost furmanov in tudi konj. Plug so s konji potegnili za pol metra nazaj in če so vsi konji potegnili naenkrat, je štart uspel, drugače so to morali ponoviti, dokler niso uspeli. Prvi trije pari so sneg "gazili na celo” in vlekli tako, da so se med počitkom zaradi utrujenosti kar naslonili na visoki sneg in počivali. Nesreča nikoli ne počiva Pozno popoldne so prispeli na Jeprco in "pod klancem” pred gostilno "Pr’ Bohinc na Klanc” se jim je po krajšem počitku zaradi preveč močnega štarta polomil še plug in so do Medvod morali splužiti "ožjo" cesto. V gostilno je pred njimi prišla tudi vprega oračev iz smeri Ljubljane in je bil Bohinčev hlev že precej zaseden z njihovimi konji tako, da so morali nekaj svojih konj pustiti zunaj pod nadstrešjem hleva. Konje so oskrbeli in zadnja furmana Vogarjev Franci in Janezovčov Pavel sta odšla v gostilno na večerjo z mislijo, da se čimprej vrnejo nazaj v Naklo. Tik pred vhodom sta zaslišala, kako se podira ostrešje hleva pod velikansko težo mokrega snega. Na pomoč so takoj pritekli vsi furmani in pomagali reševati, kar seje rešiti še dalo, vendar šestim konjem ni bilo več pomoči. Zadnja vožnja starega pluga Nakelski organizatorji (KKD Naklo, Aktiv kmečkih žena Naklo in konjeniška enota slovenske policije) so omenjeno soboto zopet "zaorali" v sneg. V Naklem so orali po gasilski peni, v Medvodah pa v pravem snežnem metežu. Nakelski furmani so bili v tistih časih znani orači snega kar v treh smereh: proti Jesenicam, Ljubljani in Jezerskem. Glavni vodja "današnjega oranja” je bil častni gost Franc Jošt, vprego je vodil F'ranc Grašič, konje je usmerjal Jone Pavlin, vodje posameznih parov konj pa so bili: Janez Jenko, Štefan Krč in Darko Kepic. Slovesnosti sta se udeležili dva nekdanja "orača": Franc Jošt in Franc Grašič, tretji še živeči Pavel Grašič pa je žal zaradi obolelosti ostal doma. Zanimivo je bilo pripovedovanje Jošta, s kakšnimi težavami so sc tistega dne ukvarjali, orati so morali s tako imenovanimi "rezervnimi” konji, ker so bili ostali od tridnevnega oranja že izmučeni in tega dela niso bili tako navajeni. Običajno je vleklo plug 8 parov, tokrat pa gaje vleklo kar 22 konj. Že v Naklem konji niso hoteli "potegniti”, kot bi slutili, da jih čaka nesreča. Prva nesreča se je zgodila, ko jim je Peter Drinovec - Čarmanov padel s pluga in so ga zaorali v sneg tako, da so ga s težavo našli in rešili. Na Sorškem polju so se jim polomile opore pluga, nove pa so napravili kar na mestu samem. Sprejem v Medvodah V Medvodah je vprego s plugom pričakala medvoška godba na pihala, konjeniki KD Zbuuv Ije in Norik iz Hraš ter številni Medvodčaniw’ svojim županom Stanetom Žagarjem v pravem snežnem metežu. Kopija podobe izpred 50 let. Po prijaznih pozdravnih besedah je predsednik KD Naklo Marjan Marinšek gostitelju medvoškemu županu Stanislavu Žagarju podaril konjske podkve, ki simbolično predstavljajo konjsko vprego in tudi srečo. Vodja vprege Franc Grašič pa mu je podaril "gajžlo” - bič, ponos vsakega furmana. Prav prisrčno pa je bilo tudi srečanje z gospo Marijo Kramberger iz Verja, ki jih je tistega snežnega leta 1952. stregla v Bohinčevi gostilni v Medvodah. Predsednik KD Naklo Marjan Marinšek je ob prihodu medvoškemu županu Stanetu Žagarju podaril ročno izdelane konjske podkve, ki bodo v njegovi pisarni dobile posebno častno mesto. Plug v muzej S takšnimi plugi so orali vse do leta 1956. Kovač Perica iz Naklega je zadnji takšen plug okoval leta 1953. Za izdelavo sta poskrbela na jprej kolar in zatem kovač. Teža pluga je bila cca 800 kg. Omenjeni plug je Cestno podjetje po modernizaciji pluženja cest prodalo Gašperlinu iz. Nakla. Kasneje ga je odkupil Janez Črnilcc in ga skupaj s člani KI) Naklo v celoti obnovil. Do sedaj so se z. njim predstavljali na kakšni prireditvi. Danes pa je bila to zadnja zgodovinska vožnja v Medvode. Sedaj gre v Tehnični muzej v Bistro pri Vrhniki in bo tam na ogled našim zanamcem je pripovedoval Janez Črnilec. Tradicionalna medvoška maškarada Pust - pust - pust... Izredno lepo sončno in toplo februarsko vreme je tudi letos na pustno nedeljo (10. februarja) privabilo skoraj tisoč ljudi na prireditveni prostor pred BC v Medvodah. Obisk kaže, da jim je prireditev všeč in da se je udeležuje tudi vedno več maškar tako otrok kot tudi marsikateri odrasli. Pustne povorke, na čelu katere so yiili medvoški godbeniki - bili so povsem neznani v zares domiselnih pustnih maskah - za njimi je bilo skoraj sto mladih iz medvoških vrtcev (kitajčki, telebajski, marsovčki in podobno) tudi nekateri mladi iz naših šol in še vrsta odraslih mašker od Faraona do kloniranega Jelinčiča, samokolničarja, vrsta konjskih vpreg. Bilo je precej dokaj domiselnih mask. Povorka se je vila od BC do samopostrežbe pod Svetjem in nazaj. Zatem je "pustna kraljica" podelila najboljšim maskam priznanja Med-vodkota, katerega maskoto je izdelala znana umetnica Renata Bohanec. Posebnega so dobili člani skupine Barka iz Zbilj za izvirno predstavitev Mavrice. Vsekakor si zaslužijo posebno priznanje za svoje vsakoletno sodelovanje medvoški godbeniki in vzgojiteljice naših vrtcev, ki požrtvovalno pripravljajo in vodijo naše malčke. Pogrešamo pa dejavnost naših društev, da bi bolj organizirano pripravljali maske, ki bi predstavljale posamezne zanimive osebe in predvsem dogodke iz naše občine, ki se zgodijo preko preteklega leta. Prav tako bi bilo priporočljivo maske organizatorju prijaviti, da bi potem lahko povorko komentiral vsem obiskovalcem. Takšen način bi privabil še več ljudi in potem ne bi bilo potreba posameznim maskam hoditi v druge kraje, ker bi jih lahko ti obiskovalci videli tudi v Medvodah. Različne podobe kloniranih Jelinčičev Jelinčiče, ki so prejšnja leta dostojno zastopali naše kraje na pustovanjih po dobršnem delu osrednje Slovenije, so klonirali na Senici. Gumijaste maske slovenskih politikov sta pred petimi leti začela izdelovati Tone Jenko z Zg. Senice in Tone Gaber s Svetja. Z njimi sta vsa ta leta na številnih pustnih prireditvah požela občudovanje in tudi nagrade občinstva ter strokovnih komisij. Letos sta, po sili razmer, saj nista uspela dobiti primerne gume za nove maske in nove upodobitve, Jelinčičevim klonom izpred dveh let udihnila različne podobe - baletnika, farmacevta, pirotehnika in plemenitega. Z njimi je bil njihov stvaritelj dr. Klinkerhofen, ki mu je bil po volji predvsem slednji. Svoje nasvete so letos trosili tudi med Medvoščani na rajanju pred Blagovnim centrom. Ne vemo pa, ali so imeli kakšen nasvet tudi za organizatorja. JfTcTjT. , 57 o/, f Tja S j iS85" 1 Autoemona, d.d. Pooblaščeni servis in prodaja vozil Škoda Ljubljana, Celovška 252 telefon prodaja: 01 518 2000 telefon servis: 01 519 1558 Delovni čas: pon - pet 6.00 - 18.00, sob. 8.00 -13.00 AKCIJA - PRIHRANEK DO 250.000 SIT DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika klimatske naprave PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA GREGA JAMNIK Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@email.Bi KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE Vam v svojih trgovinah v: MEDVODAH, Cesta ob Sori 11, telefon 01/3613-300 VODICAH, Kamniška 8, telefon 01 /8324-011 VIŽMARJIH, Tacenska 67, telefon 01 /5123-666 po ugodniih cenah ponuja: • SADIKE SADNEGA DREVJA • ZEMLJA ZA POTAKNJENCE, ŠOTNI LONČKI, JIFFI TABLETKE, • OZIMNICA (KROMPIR, JABOLKA, ČEBULA, ČESEN...) • ZAŠČITNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN, KRMILA IN ŽITA • GNOJILA (MINERALNA IN ORGANSKA) • SEMENSKI KROMPIR, SEMENSKA KORUZA • SEMENA VRTNIN, ZELIŠČ IN ROŽ TER SPOMLADANSKE ČEBULICE •GOSPODINJSKI IN INDUSTRIJSKI PLIN Trgovina v Medvodah in Vižmarjih sta odprti vsak dan od 8. -19. ure, ob sobotah od 8. -12. ure, trgovina v Vodicah je odprta vsak dan od 7.30 -17. ure, ob sobotah od 7.30 -12. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI BOGATI PONUDBI Zbilje 7j, 1215 Medvode GSM: 041/ 72 32 23 tel.: 01/36 17 613 fax: 01/ 36 17 614 e- mail: rrcfinance@siol.net Hvunoni tel.: 04/5022-000 fax: 04/5022-012 AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC, s.p. Gosteče 8, Škofja Loka ELANTRA Občutni prihranki za vozila Hyundai letnik 2001! WW 3 m V,. *I/ bi/ vit A\ NrA\ 1 TRGOVINA KOKALJ, GORIČANE 13 Odprlo od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota, nedelja, prazniki do 8. do 18. ure Posebna ponudba: sok ace 1,5 I vipi 149 sit pivo zlatorog Club 0,5 I ploč. 166 SIT Sveže sadje in vrtnine toaletni papir 8/1 carlina 279 SIT špageti paradiso 135 SIT kava bar 100 g 158 SIT V1DEOCENTER MEDVODE Brlndan Frasih :;r:: a rutioio' IN »«* Posnetek, ki ga objavljamo, vas nedvomno spominja na katero od številk Sotočja, ki so že izšle. Podobnih posnetkov iz občine Medvode je bilo namreč objavljenih že kar nekaj. Tokrat pa objavljamo podoben posnetek in vas sprašujemo, kje (v katerem delu oziroma kraju) občine Medvode smo ga naredili. Če pa veste tudi natančno ime v tem delu kraja, bo imel takšen odgovor prednost med pravilnimi odgovori. Vaše odgovore na nagradno vprašanje pošljite do torka, 26. marca, na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 s pripisom ZA SOTOČJE - Nagradno vpraša-nje. POSLOVALNICA Sestranska vas 56 4224 GORENJA VAS tel.: 04 50 71 000, fax: 04 51 81 234 Del. čas: vsak dan: od 9. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure trgovinaHHb FORTUNADOM ■J| GORENJA VAS POSLOVALNICA POTRATNI K Kidričeva c. 74 4220 ŠKOFJA LOKA (v stavbi nasproti Gorenjske predilnice) tel.: 04/51 51 300, fax: 04 51 51 301 Del. čas: vsak dan od 830 do 13. in 15. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure I TALNA IN STENSKA KERAMIKA I GRANITOGRES I SANITARNA KERAMIKA I KOPALNIŠKO POHIŠTVO IN OPREMA LAMINATI IN STENSKE v? OBLOGE TOPLI PODI, ITISONI LEPILA, FUGIRNE MASE ADAPTACIJE KOPALNIC V MESECU MARCU UGODNI NAKUPI -AKCIJSKE CENE 2/7 'V' DONI PESTRA PONUDBA - UGODNE CENE - GOTOVINSKI POPUSTI - DOSTAVA 4294 KRIZE, Senično 8 a c* [L Tel.: (04) 595-66-60, fax: (04) 595-72-15, GSM: (041) 633-194 e-mail: tiskarna @ kara.si http://www.kara.si JUCNA DELA V GRADBENIŠTVU zunanje površine (fasade), opaži i omet, valit), izdelava celotnih fasadnih ometov li ’/ J; L pozidavo dimnikov, manjša gradbena dela v : I > i; I V, obijanje opažev, popravilo in montaža ostrešij VII. IZOLACIJSKA DELA: Vlil. POLAGANJE TALNIH IN STENSKIH OBLOG IX. SUHO MONTAŽNA DELA: X. VODOINSTALATERSKA DELA XI. KERAMICARSKA DELA Ijsnct.fti hidroizoiiranje površin laminati, parket, topli pod, itison, ladijski pod., ena, vrata, strešno okno, montaža predelnih sten, zniževanje stropov ■■ SlIS GSM: Gorazd 041/590 289 Janez 041/633 194 Kdor se odloči za delo s podjetjem "t", na času, denarju in živcih priipara! Zadnja Nova vrhunska avtopralnica v Medvodah Avtocenter Medvode odpira svoja vrata Na vrhu medvoškega klanca na široko odpira svoja vrata nova ekološko neoporečna avtopralnica kot del celovite ponudbe Avtocentra Medvode V Medvodah, točneje na vrhu medvoškega klanca, smo bili v petek, 1. marca 2002, priča otvoritvi novega storitvenega centra Avtocenter Medvode. V začetni fazi svoja vrata odpirata gostinski lokal Tip-top in nova vrhunska avtopralnica. Edino vrhunsko avtopralnico ta hip v Sloveniji, priznanega svetovnega proizvajalca Ceccato odlikuje vrsta prednosti, kakovosti in novosti. Pralnica je ekološko neoporečna, saj se vsa voda, ki je uporabljena pri pranju, čisti preko posebne čistilne naprave. Čistilna naprava deluje na fizičnem sistemu čiščenja vode, brez dodatnega dovajanja kemikalij. Poleg tega pralnico odlikuje velika stopnja ekonomičnosti, saj je zasnovana na zmanjšani porabi električne energije, zraka in vode - kar 80 odstotkov vode se ponovno vrača v sistem pranja. Avtopralnica zagotavlja visoko kakovostno pranje in sušenje vozila na poseben nežen način. Vgrajene ima nove nežne krtače Carlite, ki na vozilu ne puščajo sledi, ne vpijajo vode in so odporne proti zmrzali. Kar pa je za vse obiskovalce najpomembnejše, da s svojo kapaciteto od 45 do 60 vozil/uro, avto- pralnica Avtocentra Medvode ne pozna čakalne vrste. Vsi postopki pranja so avtomatizirani; ko vozilo postavite na vlečni trak, vas le-ta vleče skozi različne faze pranja, sušenja in voskanja vašega vozila: avtomatično se nanašajo mehčala proti umazaniji, visokotlačno pranje, temeljito pranje koles, kolotekov ter nižjih delov vozila s pomočjo krtač, pranje podvozja, enakomerna porazdelitev šampona ter mehko pranje s krtačami, izpiranje, voskanje ter dvojno sušenje. Koliko dragocenega časa potrošite za pranje vozila doma? Nič več! Sedaj to naredite v 5 minutah, ali pa vam to uredi prijazno osebje avtopralnice Avtocentra Medvode, medtem ko si vi lahko privoščite kavico, osvežilno pijačcg ali pa se okrepčate z okusnimi pizzami 88 krušne peči in drugo gostinsko ponudbo v lokalu Tip-top. Zagotovo vas bo prijetno presenetil tudi delovni čas. Avtocenter Medvode lahko obiščete vsak dan med 7. in 22. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 8. in 21. uro. Razvoj ponudbe Avtocentra Medvode se ne bo ustavil samo pri gostinskih in avtopralnišk-ih storitvah. Sčasoma bo Avtocenter Medvode prerasel v center, ki bo ponujal vse storitve povezane z vzdrževanjem vaših jeklenih konjičkov. O > o c avtocenter MEDVODE avtopralnica m TIP-TOP klanca ► O > o £= O > o £= O > O c NUDIMO VAM: čiščenje vašega vozila v avtomatski avtopralnici - osnovno pranje, pranje podvozja, voskanje, brezkrtačno pranje, sušenje, samopostrežno notranje čiščenje vozila po vaši izbiri, dobro hrano in pijačo v gostilni in pizzeriji TIP-TOP 5 <§ I Q 5 S I I s Pričakujemo vas vsak dan od 7.00 do 22.00, nedelja in prazniki: od 8.00 do 21.00 ® AVTOPRALNICA: 01 3616 333, ® TIP-TOP: 01 3616 366