Št. 186.
V Ljubljani, sobota dne 17, avgusta 1918,
Leto II.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo la upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42’—, za pol lela K 21"—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino iu Ameriko K 54.
Tnserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor Ki'—; lazglnsi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Tolažilna beseda,
čim divjaj še so ofenzive, teni- r močnejše postaja hrepenenje po sporazumiljeniu, kajti svet ne veruje več na ofenzive. Celo v vrte/kianju o-rah, ki pravkar prodirajo, zveni nekam zamolklo glas obupa. Vedno jasneje se pač kaže, da kanca vojne ni pričafkovalti od »zmagovitega meča«, kakor se pre radii (izražajo, liin da je brezuspešno vsiakio upam je, da se bio vojna ustavila vsled siile orožja na točki, -kjer bo zmagovalec nkatkomalo narekoval mir, drugi, premaganec pa moral sprejeti diktat. Kolikokrat so že naznanjali in prerokovali tako odločitev, ki bi naj padla v svetovni vojni! Izmučeni svet je že neštetokrat slišal talkšne stvari. S tem so ga v vOjrno pehali veidmo gilobokeje. Toda 'kolikokrat je bilo ljudstvo že razočarano. Veidmo se je 'izkazalo, 'dia je bil račun na ipremoč enega ali na oslabitev odpornosti drugega popolnoma napačen, tkati ti prinesel ni nikakega mliru, pač pa Krožne izgube. Vso svojo iskrenost, da bi konca., ta vojna potoni sile orožja, je nada izgubila, in ne upa s tem svojimi mnenjem več popolnoma na dan.
Tndiili simo venomer: z mečem ne pmiide-ma do odločitve! Iz žalostne zmešnjave, v katero se iie človeštvo zapletlo s svetovno vojno, je’ v resnici le eri izhod: da opravii vsak puw-no, da visak obžaluje greh te grozne vojne, da se vsi dzpreoibrmijo in se rešijo krivde na tem človečanskem zločinu potom poštnega spora-zumiljienja1. Sporazumltienje .narodov jie to', kar bi blila pokora za prelito kri. Brez pokore to ne more ostati. Radi tega bi bil vsak mir, ki bi se oddaljil od sporazuma, mairavnost ponovne krivde za bodoče voljne. Silovit mir bi bili naldj&-Ijevanje vojne z drugimi sredstvi. Siloviti mdr, tudi če bi bil dosegljiv, bi ne -razveselil zn nakovalca. Kajti injeuiu bi billi nasprotni oni, ki bi .1111 je ponižal. Bati bi se jiih moral in prenašati nijih sovraštvo. Za težkiim maščevanjem bi istreirnšilii in vsaka sprava bi se izjalovila. Noben velik narod — in tuiiintam si stoje v prepiru veihlkii na-l oidii, s slavno zgodovino, miočne in odločne
volj4,   se pa ne da tlačiti in vklepati, in
kdor'bi poizkusil, če bi mu bila vojna sreča mila, podjarmiti druge narode, bi za vso bodočnost ne imel mirnega trenutka, niti da bi se nqmoteno oddahnil. Sporazumi j en je se imenuje cilj za vse vojskujoče in znamenja se množe, da se pričenja uveljavljati - neizogibna po/treba tega
načela.	,	.
Toda to je treba umeti. .Svetovni mlir, iki
konča svetovno vojno, rabi drugačno podlago, kakršna je ena, ki so nanjo sicer gradili miroiv-jie sklepe. Kdor meni, da bo tu šlo za meje in njih popravo, kdor misli morda ceilo na aneksije in kontribuoije, ta ne uime časa. Ne v znamenju samioipaštva držav, le v znamenju poltrelb človeštva moremo priti do svetovnega mirnu. Človeštvo išče izhoda Az te vojne, ne Le iz te, kii ga sedaj mori, temveč iz vojne sploh. Iagiiiniti mo-na koit nečloveška, kar je v resnici. Človeštvo se mora osvoboditi za vedno te grozote. To pa je le mogoče, akio nov, nravstveni rad uredi razmerje od države do države, .od naroda o naroda. Breč z vojno: to se pravu, militarizem mora izginiti, to se priavii: suverena pravica, napovedati vojno, se miora odpraviti, to se ;>rajvii:	odpovedati se treba vouniim zvelzia .
Zveza narodov, razsodišča, .razorozevanje. n mora priti, ker le 'to izbriše in uniči vojno.- Kdor hoče mir, se mora zavzeti za te temeljne in neovrgljive zahteve, z veseljem in neobzirno, mora žoleiti novi, moralični red sveta- ta neustrašeno žrtvovati vsem prisvojeni egoizem. Le tak mir je mogoč; le oni Je pripravljalec miru ki krepko oznanja ta načela. Narodi čakajo'na to tolažilno besedo in od tam naj pride, kjer je bilo nagnjenje za zvezo narodov dose-daj najsiabše.
Dovolj ubijanja!
Napisal dr. Otto Borngržiber.
Iz lista »Es \vertle Licht!« Bliitter fiir Humanitat, Freiheit und Forschritt. Herausgegeben von Pastor Felden, Bremen. (»Bodi luč! Listi za človekoljubnost, svobodo in napredek. Izdaja pastor Felden v Bremenu, Nemčija.) — Ta članek so priobčili dunajska »Arb. Ztg.« (v svoji 213. štev.), linški »Volksblatt«, graški »Volks\ville« in še mnogo drugih avstrijskih časopi-pisov popolnoma nepobeljeno, na kar ljubljansko cenzuro kar najodločneje opozarjamo.
Dovolj tega ubijanja! Vi ste ubili milijone — ne, vi morite še nadaljne milijone... Kajti z vzklikom umirajočega — od vas ubitega — vpijejo i matere i očetje, oropani podpore v starosti — i soproge 1 neveste — ter one, ki bi to lahko še postale — ogoljufane za življensko srečo ■—■ i otroci, uboge, stradajoče, nesrečne sirote — prevarane za pomlad svojega življenja! Z enim ugašajočim pogledom od vas ubitega, g,ine obenem na tisoče kali bodočega življenja in nešteto upov pada v grob! Vi vsi, ki besnite tako nesmiselno drug proti drugemu: nevidlite-li vse te vneboivpijoče grehe? Od zadnjega krika umirajočega vojaka se vzdigne obupni krik vsega zatiranega človeštva: ali ga ne siišiiite ?
In vi, ki ste imeli moč — ne poguma! — te strahote uprizoriti.. ! Vi, kli imate moč — zakaj nimate končno poguma? —, to bestialično moranje končati: ne slliišite-di, kako (kolne od vzklika enega umirajočega, vse človeštvo? Trpljenje edinega na vseh vaših »poljih časti«, naj je izkrvavel že tir ali ondi, tega umirajočega reveža tehta na tehtnici Večnega sodnika tisočkrat več ko vse vaše domišljavosti, visi vaši interesi, vsi vaši zastareli ideali! In ako vi končno ne zaslišite ta obupni človeški Miic: »Dovolj ubijanja!«, klic, kličoč na pomoč — tedaj vz raste ta grozni krik iz 'milijonov ustnic, miiijonkrat večji do ogromne positave, ki se vzdigne iz vseh vaših od* krvi smrdečih polja sramote kot orjaška postava, bolj orjaška kot site vi, demo,inska sila, silnejša ko vi, im ta bo zadavila vas in vaše otroke!
Zato še enkrat:	Dovolj tega ubijanja!
Spomnite se končno, da je smisel življenja: živeti! Dovolj teh tožba! Čutite končno, da je vrednost življenja: veselje! Doviolj tega pusito-šanja! Razumite končno, da je cilj vsega delovanja: graditi! Dovolj teli tatvin! Dovolj teh laži! Spoznajte končno, da je zmaga v vsem, kar se godi na svetu: resnica! Dovolj tega šču-vanja! Dovolj tega sovraštva! Vedite končno, da je božanska iskra v vas: ljubezen!
Angeli ljubezni vam je prinesel vašega Boga in rekel je: »Ljubite svoje sovražnike!« Vaš duh laži pa vam je odtujil tega Boga. Oni, ki ga zlorabljate dan za dnevom med svojimi listnicami — sredi vašega morita ega refeodd-sitva: je-li to Bog ljubezni? Malik krvoločnosti!
Baal krvi! ’
Ljubezen druži človeka s človekom', ljubezen rodi človeka, ljubezen vzgaja človeka -da, le če bi ga vi k ljubezni Vzgojili! ? Ko bi vi le ne cepili vašim otrokom v vaših šolah takoj od začetka motilnega strupa v kri! Ko bi jih le ne bili vedno in povsod učili enega in istega » starim patosom! »Slava in zmaga!« Ali: Pomni da si Nemec: da si za vladanje rojen An-slež da si Italijan, da si Rus — ta kakor se že
razumeti: z ljubeznijo! Ne bahaj se s svojimi narodno Sitnimi prednostim! —- ako ijah imaš, ponudi jih drugim — toda z dobrotljivostjo in ljubeznijo! Vi, trgovski mogočneži, če bi to, da si osvojite ves svetovni trg, že moralo priti, .tedaj napravite to veliko lažje na podlagi sporazuma med narodi ta glavno z — ljubeznijo! Vi topovski magnati ter vi šovinisti, če že mislite, da morate na vsak način spraviti svojega »dednega sovražnika« s sveta, tedaj: svojega dednega sovražnika spravite s sveta le takrat, ako si napravite iz tega sovražnika svojega brata!	’
Da, ako bi vi vsi v tetra duhu ljubezni in bratstva narodov vzgojili najprej same sebe, in l>otem svoje otroke — in ako bi vi narodmi vodje ne napravili iz ljudi si lilapoe za lastne interese, ampak predvsem ljudi — brate: tedaj bi bili veliki dan v Haagu, ki se ga spominjamo, mogočni dan veselja; katerega dne se je zasejalo veliko delo ta bi imelo vzrasti še večje. Tako se ga pa spominjamo s tužno bodesitjo v j srcu, kajti z velikimi nadami zasejano zrno je | bilo pohojeno ...
In postavijo li vodje ta države same, v j bodočnosti zopet silo pred pravico; ako nako-! pičijo zopet orožje na orožje, novo svetovno ! vojno na staro: tedaj pa zahteva od vas, na-J rodi, zgodovina, da si izsilite vaše pravo, vaš | mir, vašo svobodo sami! Le pravica je podlaga j bodočnosti Evrope, ali — Evropa nima bo-: dočnosti!
Dovolj ubijanja! Mirovno sodišče in pravičnost mesto vojna — to bodi naše geslo!’ Proč z v neskončnost raztresenimi vzroki za nova vojskovanja! Proč z bojazljivo nezaup-nostjo med enim in drugim narodom! Nezaupanje sejejo zato, da jim pritrdite na oboroževanje. Bodite pogumni in recite — ne! Država naj odvzame vsem vojnim dobičkarjem in oderuhom njihovo rokodelstvo! Ti podaljšujejo vojno in sejejo nove! Sebi polnijo mošnje, ljudstvo plačuje. Najprej s potenjem, nato s krvjo: Dovolj ubijanja! Tega oboroževanja in vojskovanja, dovolj!
Komu koristi vojskovanje? Posamezniku? Ne! Celoti? Ne! Domovini? Še manj! Nekolikim veletrgovcem, kli hočejo 'imeti nove odjemalce blaga! V 'domovini? O, ne! Saj ta je njim preveč beraška! In če se sreča kak tak nesrečni špekulant kje v dallekom svetu z interesentom kakega drugega naroda — pa že vpijejo ti oderuhi, da je »domovina v nevarnosti!« In »pesniki« blazne o svetosti ta idealu tega! In svetel pravijo -. Bog hoče vojsko ! Država je pa tako silepa — napravii se četo za orodje nekolikim nesramnežem — ter razliva za nekaj ljudi tvojo kri — o ljudstvo.
Države, vzdignite se! Prava, se spomnite! Ljudstvo, ti pa zahtevaj svoje pravo! Tako ati drugače: le na podlagi pravice sloni bodočnost
svata!	.
Proč s tajnimi pogodbami! — resnica kaže svoj obraz. Proč z diplomatskimi cunjami! — Talleyrand je mrtev. Proč s strašnim- militarizmom ! — Caius Juitas Caesar je še dalje mrtev. Proč s šovinizmom! — kaj se smehljaš ti, stari Chauvlin? Bila je nekdaj Pruska in Bavarska in Svabska in Saška — pa združile so se v eno državo1. Avstrija se je borila s Prusko, Francija z Anglijo — sedaj so pa najboljši prijatelji! Sedaj nam dajte le enotno Evropo poid žezlom prava! Ne, dajte nam raje en edini sv.et, ljudem državo ljudi, pod praporom ljubezni in človekoljubja.
imenujejo vse te mimoidoče prikazni človeške zgodovine! Ko bi jih bili raje učili večne ras. niče- »Pomni, da si človek!« »In oni tam je tvoj brat!« Radi toga ne zaničuj njegovih posebnosti, njegovih Šeg in navad — poizkusi, jih
Dovolj je ubijanja!
— kc.
Vojna poročila.
Avstrijsko volno poročilo.
Dunaj, 16. avgusta. Uradno se razglaša: Novi italijanski napadi na naše pozicije ob Montozzi so se raz-
bili ob hrabrem odporu tirolskih cesarskih strelcev. Sicer je v odseku Tonale potekel včerajšnji dan brez posebnih dogodkov. Na Monte Cimone smo odbili napade italijanskih naskakovalnih čet. V Albaniji je položaj ne-izpremenjen.
Angleško-francoska ofenziva ustavljena.
Berlin, 16. avgusta. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta:	Alanjši spopadi ob Kemmelu in
pri Vieux Berquinu. Sovražni sunki južno Lyse, pri Ayetti in severno Ancre so bili zavrnjeni. — Armadna skupina generala Boelina: Zapadno Roya in jugozapadno Noyona ljuti artiljerijski boji, katerim so ob obeh straneh Avre, pri Lassignyju in na višinah zapadno od Oise sledili sovražni napadi. Južno Thioscourta je ostala pristava Aitiche v sovražnih rokah, v ostalem smo odbiii napade pred našimi pozicijami. Težke izgube je imel sovražnik v bojih pri Lassignyju; šestkrat je brez uspeha naskočil ter se je po deseturni srditi borbi moral umakniti v svoje izhodne jarke .—• Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Ob Vesli proti večeru živahen topniški ogenj, ki je trajal tudi ponoči. V zračnem boju smo sestrelili včeraj 24 sovražnih letal.
Berlin, 16. avgusta zvečer: Ob obeh straneh Avre so se močni sovražni napadi izjalovili.
Lord Lee o podmorski vojni.
Berlin, 16. avgusta. Wolifov urad poroča: Lord Lee se je odpovedal svojemu mestu kot generalni ravnatelj angleške prehrane. Kot vzrok odstopa navaja med drugim: Kakoršn je položaj sedaj, moram naglašati, da nisem niti dovolj prepričan o tem, da se je vojna podmorskih čolnov ponesrečila, uiti nisem prepričan o sigurnosti naše prehrane za prihodnja leta.
Letalski napad na Pariz.
Pariz, 16. avgusta. Skupina nemških bojnih letal je napadla sinoči Pariz ter metala bombe na mesto in okolico. Nekoli.co oseb je mrtvih. Materialna škoda ni velika. O po!uči so sovražni letalci odleteli v vzhodni smeri.
Vesti iz Rusije.
Razpoloženje v Rusiji. Moskva, 16. avgusta. Revolucionarno razpc loženje med delavci in kmeti sovjetska republike je vsled zavesti velikih nevarnosti, katere z vseh strani o&tofajo revolucijo, na novo vsplaintelo. Razpoložnje je tud' vsled vesti o znatnih uspehih na fronti znatno oživelo.
Z ruskih frot i. Včeraj se je izdalo prvo uradifo poročilo z ruških frci t. Moskovska agentura poroča: Vzhodno češko-slovaška fronta. Sovražna konjenica je obstreljevala našo flotiljo. Vihar in tema sta prisilila sovražnika, da S3 je umaknil. Naše čete so se izkrcale ter prodrle do Ka7.jinseva, kjer smo osvojili zaloge žita. Češko-slovaški št. b. ki se je nahajal v Gomilovu, se je umaknil. — Zapadna češko-slovaška fronta:	Poskusi
bele garde, zaveti mesto Zivadsk so ostali brezuspešni. Mesto je trdno v naših rokah. — Murmanska fronta: v smeri na Arhangelsk smo se polastili sovražne pozicije. V okolici Onege je bil sovražni napad ustavljen. — Okraj Voronje?.: V smeri Povorinov-Caricin so naše čete zavzele postajo Poljana in dalje južno Krestanko. Pn naselbini Grenovskaja se je boj s kozaki odločil nam v prilog. V sme-i Caricin-Grijazi smo osvojili postajo Leg. — Kavkaška frc.ta: V smeri Crno morje-Kuban smo zasedli postajo Kutcrle.
Uspehi sovjetov, Moskva, 16. avgusta. Iz Oren-burga poroča as r.tura, da je 60000 oboroženih kozakov prešlo k sovjetskim četam. — Amsterdam, 16. avgusta. »Times« p-vrečajo iz Vladivostoka: Ceho-SIovaki v Sibiriji so v veliki nevarnosti, da jih sovjetske čete popolnem obkoljo. — Kijev, 16. avgusta. Ukrajinska brzojavna agjntu.i poroča: Oddelki armade prostovoljcev pod vods vom generala Krdelja so zavzeli Jekate-rinodar.
Boji na Murmanskem. Petrograška agentura poroča, da so ob murmanski železnici vsi mostovi razstreljeni in da je železniška proga razrušena. Angleži so zasegli ruske ladje .zlasti transportne ladje in križarko »Askold«. Častnike in mornarje so prisilili, da so odšli v notranjost Rusije, ker niso hoteli vstopiti v angleško službo. Skladišča živil v Murmanu so Angleži oplenili.
Kozaki proti bcljševikom. Kijev, 16. avgusta. Država kozakov ra?£.laša, da kozaki s severa in severo-zapada zmag >viio prodirajo proti Caric.nu, da so pregnali sovraživka z levega donskega obrežja in da so le še dan hoda oddaljeni od Caricina. Časopisje poroča, da so kozaki iz severnih obdonskih pokrajin vdrli v vo-ronješko gubernijo
Ameriška pr< f aganda v Rusiji. Moskva, 16. avgusta. Sovjetska vlada je konfiscirala veliko množino spisov za propagando, v katerih se skuša opravičiti politiko Združenih držav ter dokazati, da žele Amerikanci prijateljsko razmerje z Rusijo.
Ententni konzulati v Rusiji. Glasom moskovskih .poročil se ententni konzulati v Vofagdi bra/nijo, vrniti se 'iz Voiogde v Moskvo, kakor je to zahtevala sovjetska vlada.
Ukrajina nevtralna. Ukrajinski tiskovni urad poroča, da bo ukiaj, >ka vlada povodom nastopa japonski!; čet v Sibiriji proglasila svojo nevtralnost tudi za siaeaj, da bf se bojii;> peze r išče preložilo \ Ukrajino.
Pogajanja za poštno zvezC brezuspešna. Iz Stockholma se brzojavno poroča: Pogajanja, ki so se vodila z Nemčijo gle;'e poštnega prometa z Rusijo, so ostala brez uspeha.
Politični pregled.
= Brr.z ljudskega zastopstva. Dočim se
izrekau'o rajbovski časopisi, (ki se nagibajo na stran letvice za čimprejšnje sklicanje državno zbornice, oziroma vsaj glavnega njenega odseka, da se posvetuje o vzhodnih vprašanliiih, hitijo vsenemški listi poročati, da parlamenta' krogi nikakor nimajo takih nnisili, in loldklann: vse take »pobožne želje« laviici prijaznih listov.
= V vzhodni Galiciji je bilo na željo Poljskega kluba 13 okrajev, med injiimli Brody, Zloczow, Tamow 'in Husiiatyin, izločenih 'iz vojaške uprave iter izročenih civilni npr avl gali.;--k ©ga namestništva.
= Praška občina za znižanje krušne cene. Ministrski predsednik baron liussarek je imel v sredo dvotirno posvetovanje z zastopniki praške mestne občine,_ ki so prišli k njemu pod vodstvom načelnika češkega! sivaza, poslanca Stanelka, da se pritožijo zaradi podražemoa tknu-ha in moke. Ministrski predsednik je deput:-odgovoril, da je znižanje cene kruha in moke izključeno, kcir je država plačala žiibo kmetom dražje zato, da se dvigne produkcija.
= Na Hrvatskem — hrvatski kurz. Dunajska »Zeit« poroča iz Zagreba, da se na hrvat-skem banskem mestu ne izvrši nobena izpre-innemba, pač ipa je določena inoiva politika na Hrivatskem. Novi kurz da bo bnvatski, vendar pa se bo z vso emeržljo i/n skrajno radikalno ma-stdpailio proti ornim elementom, »ki na tihem ru-jejio proti državi«.
= Ukrajinsko žito za centralne države. Korespondenčni urad poroča iz Klijeva: Kakor poroča »Kijeivskaija Mysel«, je minister za ljudsko prehrano izjavil, da je najvažnejša naloga sedaj izpolnitev v brest-litovskem miru nap ram centralnim državam prevzetih obveznosti. Potem bomo organizirali preskrbo domačega prebivalstva.
= Nemčija za sporazumen mir? V dunajskih političnih krogih se zatrjuje, da se bo neim-šica državna politika vrnila h vojaški pciliiitiki biivšeiga državnega taijniika za vnanje zadeve dr. pl. Kiiblmanna, v smislu katere mira ni mogoče doseči z orožjem.
= Nemški državni tajnik proti Lloydu Ge-orgeju. Iz Berlina poročajoč V poslanici, ki jo je Lloyd George mas/lovil na dan četrte obletnice vstopa Anglije v vojno ma angleški narod, trdi on, da so gospodarji Nemčije pred 6 meseci namenoma odklonili od aliiranceiv predlagano pravično in pameibno ureditev svetovnih -razmer. In sovražni tisk je popadel bo trditev. »Gorriere d’Itaitia« je na primer dopolnil trditev Lioyda Georgeja in je piša!, da de bil predlog za mir s strani en tonit e sklenjen na londonski konferenci, a »Idea Naziomale« je izjavila, da je bil predlog Nemčiji 'Stavljen od entente kot celote. Hioibeč zavrniti to za agitacijo zlorabljeno trditev Lioyda Georgeja, se je obrnil zastopnik »Kolnische Zeibung« na državnega tajnika zunanjega -urada pl. Hlintzeja, da pojasni zadevo. Drž. tajnik miu 'je povedal, ida na merodajnih političnih in vojaških mestih ni nič znamo o takem mirovnem predlogu 'entente. Če bi bili dr-žavikli entente resno nameravali storiti ikorake za sporazumen mir, bi se blilli lahko približali Nemčiji s posredovanjem pooblaščenih oseb-mosti. Da bi Nemčija odklonila pameitne predloge, o tem ne umore biti govora. Oziraje se na dobo, na katero cika izjava George jeva,^ je omenil državni tajnik, da ravno v ianem času državniikl entente svetu niiso zakrivali svetilih pravih namenov. Koncem decembra 1917. so bile osrednje države pozvale entento, da bi se udeležila mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem v svrho splošnega sporazumnega miru. Bntenta pa je dopustila, da je rok za udeležbo pri pogajanjih poibekel. Kmalu potem, 25. jiann-arja, ije Lloyd George govoril in je zatrdil, da v ravnanju osrednjih držav baje nli bilo videti koncesij pogojem aliirancem. Na to pa je stavil posamezne aneksijonistične in imperialistične vojne cilje, k so se zdeli celo nekim krogom na Angleškem, posebno delavcem, neumestni, n 8. januarja je izdal Wflson svojo poslanico z znanimi štirimi točkami in 24. januarja je govo rtill državni kancler v glavnem odboru in je izjavil, da so v Wilsoniovcm in Geoi gejevemu
govoru neki temelji za splošen mir, Ivi jim tudi mi pritrjujemo. Istodobno pa je razvil grof čer-misi svoje nazore o demobilizaciji. Dne 15. februarja smo zaznali za ukrepe s konference entente v Versaillesu. Glasom teli je izjavi vrhovni vojni svet katerega so se udeležili vodilni državniki entente, da ni bilo mogoče nabiti v govorih sovražnih državnikov ničesar, kar bi 'jih približalo vladam aiiiranoeiv. Dne 12. februarja je Wilson izdal poslanico, ki razpravlja o njegovih štirih točkah glede 'trajnega miru. Isti dan je 'izjavi Lioyd George v spodnji zbornici, da angleška vlada ne more kreniti od stavlje-miii vojnih ciljev. Dne 25. februarja ije govoril državni kancler in se je izjavili za ene štiri \V:M-somove točke, ki -pa bi morale biti ne samo predlagane od predsednika W'illsona, ampak budi priznane od vseh držav in narodov. V govoru 18. marca izvaja državni kancler, da sc pri sovražnih državah še vedno kaže volja, nadaljevati vojno do našega uničenja. Talko je razjasnil državni tajnik točko za točko, kako je biiilo tu in tam v dobi, na katetru .se nanaša trditev Lloyda Georgeja s pripravljenostjo za razprave in pametno ureditev. Državni tajnik je zaključil izvajanja s posebnim piontdarkiom rekoč: Ne na nas, le na državnikih entente, ki ne marajo slišati o poizkusu spor az uljem ja, je krivda, da se vojna še nadaljuje.
= Poljaki so trd oreh. Poljski svet ije v e-ni svetilih sej vroče debatiral o usodi ruskopoilj-skih delavcev, ki so j;ih odgnale pruske vojaške Oblasti v Nemčijo, kjer Jih silijo k težkemu delu. Zastopnik nemških posadkinih čet na Poljskem, nek naijhovslki grof, je sporočil poljskemu državnemu svetu, da morajo tudi Poljaki dr-p rimaš ati žrtev, nakar je odgovoril potekli minister Dziorbicki: »Le tedaj, če bomo vedeli, da se bo jasno in razločno obravnavalo vprašanje suverenosti in integritete poljskega naroda In da se bo rešilo v zmiislu njegovih zahtev, bomo lahko rekli svojemu nairioldm: »Prinašaj žrtev, kaliti tu gre za tvojo svobodo«.
= Čehi in Angleži. Angleška vlada razglaša uradno:	Odkar je izbruhnila vojna, so sc
Čehi upirali Nemcem in njihove legije se bojujejo še danes, da ustavijo nemški naval. Angl i.. a priznava Čehe za svoje aliirance ter priznava Češki narodni svet kioit vrhovno oibilaist, didkik se ne sestavi redna češko-slovaška vlada.
= Gunnar Morn. »Aftanbladet« poroča iz Aboja, da je bil socialistični nrednik lista »Ar-betet« Gimar Mora radi veleizdaje obsojan ; i finske meščanske vlade na smrt.
= ; 7 miljonov mrtvih?? »Miinchener Zeu-tumg« javlja iz Haaga: Lord Lainsdownc sporoča, da je bil k izdaji drugega pisma s tem prisiljen, ker se je po raznih podatkih prepričal, da znašajo izgub« vojskujočih se držav 23 milijonov ljudi, od katerih jih ni bilo nič manj kot sedem milijonov mrtvih.
Kaj more vojak za sedanjo plačo kupiti? Še do današnjega dne plačujejo v Avstriji. prostaku 16 v, poddesetniku 20 v, desetniku 30 v, četovodju 50 v, naredniku 70 v, bolanim vojakom v bolnišnicah b v (!!) dnevno. Frontna doklada znaša 20 v. — V Nemčiji pa znašajo plače od konca 1. 1917 dnevno za prostaka 70 pf za poddesetnika 80 i>i., z.a sanitetnega poddesetnika 95 pf.. za podčastnika 160 ,»C za seržanta (četovodjo) 225 pf.. za narednika 2r, pf na fronti. V zaledju m drugače pa 50, 55. 75 140 900 in 230 pfenikov v gorenjem redu. Posl. sod"r. Sever je podal v tem zasedanju državnega zbora na ministra domobranstva vprašanje, kjer zahteva, da se zviša ze enkrat
vojakom plača.	.	,
- Vojaško službovanje v Ameriki. Iz
Washingtcna se poroča: Senatni odsek za armadne zadeve je odobril zakonski načrt ta razsiria obvezno vojaško diollznost od 18. Q; 45. leta. Senatni odsek predlaga za mlaide toiK i ooid 21. letom po vojni brezplačnoJ?ob'v^.. ,
' i OoroKen socialist.
OuHbdeaaix, znant Gl-emmceaujav ““j*”?™L' i, za bili zaprli minuli m«* žara* ■l-reuorc-Slf pSitBneaa m«l«a in tetavama. K » pet na svobodi.
Tržaški delavski svet proti po-draženja kruha.
Znižano podraženie.
V torek. 13. t. :n. je imel tržaški delavci svet sojo glede na p;:d razen je kruha. | •' predsedoval sodrug Gerin. PoroČall tfe.	-■	-
inosti sedruga Olive, sedr. Po®^ •	^
opisal sedanji, zlasti za delavca, grozni pol,-
S lev. 186 ’
žaj, obenem tudi težo nove vladne naredbe. Cena kruhu se podraži, to je, da se luisilii ljudstvu .plačevati najbolj odiozni davek, davek na knuli. In vse to odredi vlada protizakonito. Naj-preij so postali parlament domov, potem pa vzamejo revnemu ljudstvu tisoč in isto milijonov nezakonitim potom. Kadar gre za to, da se obdavči bogato gospodo, ravnajo naše vlade nekoliko drugače. Najprej predirne -svoje načrte parlamentu potem gospodski zbornici in je treba končno še cesarskega potrdila, dioda za tisoč in sto milijonov indirektnega davka na kruh ne rabi naša vlada ne parlamenta, ne go-spodske zbornice, ne cesarskega potrdila. Naša vlada je pokazala še enkrat svojo ljubezen do bogatih slojev in svojo mržmjo do revežev, do delavcev.
Proti podraženju kruha je že protestiralo mnogo občim in drugih javnih korporacij, pa tudi vise delavsko časopisje. Naš delavski sivet umora tudi protestirati takoj in zahtevati takojšnjo 'Otvoritev državnega zbora. Nadalje je govoril sodr, Piuieeher tudi n podraženju železniških tarif in poštnih pristojbin. Končno je predlagal v dmeiruu eiksekiutive delavskega sveta resolucijo v kateni protestira Delavski svet, zborujoč dne 13. avgusta 1918. ogorčeno zoper povišek cen moki in kruhu; povišek, ki ga je določila vlada, da z njim pokrije mastne zaslužke, ki jih je vlada že zagotovila agrar-cem s tem, da jim je 'doiviolila povišati ceno žitu in, da realizira dohodke, ikii bodo šli zopet v prid drugim posedujočim skupinam lin obenem tudi državi. Vse to se godi na račun revnega ljudstva ki je itak že do mozga odrto pa prekupčevalcih in državi sami.
Delavski svet protestira tudi proti temu, da se je dovolila vlada na sviojo pest brez dovoljenju parlamenta zvišati te cene, kli bodo' otežile revmo Ij-udstvio za 1 IDO milijonov kron na leto. Zato zahteva delavski svet, da novo povišanje ne pride v veljavo lin zahteva obenem, da se skliče takoj državni zbor. Resen cija je bila sprejeta soglasno.
*
Namestništvo v Trstu je naznanilo, da bo povišek cen pri kruhu na Pr unionskem za nekaj vinarjev manjši, iin sicer se bo prodajal kruh v Trstu in okolici po K 1.25 kg. Pio Goriškem in v Istri pa po K 1.20 kg. Te cemie stoipijio v veljavo takoj.
Cene moki in drugemu ostanejo seveda kakor .določene v vladni maredbi, le na Goriškem in v Istri bo cena 4 vinarje nižja.
Ljudstvo naj plača in naj bo zadovoljno. Sai se godli tudi mam sedaj takio ikak'or onemu, ki je izgubil eno roko pa je moral biiiti hvaležen boigu, da ni prišel ob obe. Tako je pač tiudi z nami. _________________ __________________
Dnevne vesti.
— Ustanovitev Narodnega sveta v Ljubljani. Včeraj so se sešli v posvetovalnici ljubljanskega magistrata zaupniki jugoslovanskih cislitevskih dežel ter so po daljšem posvetovanju odobrili pravilnik Narodnega sveta, ki ga objavi ob prvi priliki tudi »Naprej«. Ustanovitev Narodnega sveta ima velik politični pomen. Ustanovitev Narodnega sveta, če bo ta deloval prav, je prvi pojav, ki nam svedoči, da se poraja na jugu monarhije v politiki novo smotreno politično življenje narodov, ki ga doslej nismo bili vajeni. V tem pogledu je ta ustanovitev nerede na svojo bodočnost in tendenco, ki bi utegnila prej ali slej zavladati v njej, zgodovinski dogodek, s katerim mora računati tudi Jugoslovanska socialna demokracija. Enako, kakor pri vseh drugih narodih, mora tudi jugoslovanski proletarijat uveljaviti sebe, svoj obstoj, svojo onakopravnost in svoje socialno stališče v narodu. Na ustanovni seji so bili navzoči kot gostje člani izvrševal-nega odbora ss. Čobal, A. Kristan in J. Petejan. V imenu te delegacijo- je izjavil sodrug Kristan:	Prišli	smo kot
zastopniki socialne demokracije na ustanovno sejo N. S., dasi ni stranka priglasila svojega, vstopa v N. S. Hočemo sc informirati in podučiti. Vemo, da so v življenju malih zatiranih narodov momenti, ko se strnejo vsi razredi v narodu v eno falango v svrho dosege določenega cilja. Zdi se nam, da v slovenskem narodu pride kmalu tak moment. Mogoče, da se N. S. ustvari tako, da bo ono, kar nam bo omogočilo skupno delo z ostalimi razredi našega naroda. Mi kot mednarodno organizirani socialni demokratje gojimo z vso vnemo stike z ostalo obstoječo delavsko internacionalo, ker smatramo, da je le-ta najboljša zaveznica malih zatiranih narodov. Ali prihajamo tudi med vas, ker vemo, da nas vežejo vezi, ki nam bodo od časa do časa diktirale skupno delo in skupne nastope. —$ nadaljnih razpravah sta posegla v razpravo tudi že pozneje ss. A. Kristan in Petejan. Predsednikom Narodnega sveta je bil izvoljen državni .poslanec dr. Anton Korošec. Na ustanovni seji so bili navzoči naslednji zaupniki strank: za Jugoslovansko de-
NAPREJ.
mokratsko stranko: Ivn Hribar, dr. Kramer, Kejžar in dr. Ravnihar, za S. L. S. na Kranjskem: gg. dr. Lovro Pogačnik, dr. i. Cankar, prelat Andrej Kalan, dr. Jerič, posl. K. Škulj, prof. B. Remec, podpredsednik poslanske zbornice vitez Pogačnik; za goriško S. L. S. sy bili: dr. Kobal, dr. Srebrnič ,Domeniko; za štajersko S. L. S. so bili: dr. Korošec, dr. Benkovič, prof. Verstovšek, prof. Vesenjak; iz Trsta so bili: dr. Rybar, dr. Vilfan in dr. Cok; iz Istre: prot. Spinčič, dr. Zucconi, dr. Poščič, dr. Cervar, župnik Šašelj, dr. Kurelac, dr. Fornazarič; iz Koroške: posl. Grafenauer, vikar Smodej, Kobentar in Prosekar; iz Dalmacije so bili: dr. Druškovič, dr. Kr-stelj, P. de Gresogonjo, Dujo Mikacič. Bila sta navzoča še hrvatska poslanca dr. Budisavljevič in dr. Lorkovif.
— Prihod slovanskih gostov v Ljubljano. S* snočnjhn večernim brzov-lakam >so se 'pripeljali v ijuhljamo številna češki in poljski poslanci mod mirni tudi sodrugi dr. Soukup, Aust in Moraczctvski. Na postaji je bila zbrana ogromna množica, ki je goste navdušeno pozdravljala wi s cvetjem obsipala -od poistaje do »Uniona« lNapovedani obhod po Dunajski cesti je bil prepovedan./ iz ba ikona sta govorila poslanca Sta-nek m Cilombinski. Množica je zapela »Hej Slovani«. in »Lepa naša domoivina« ter se potem mirne. razš'a.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od dne 4. do 10. avgusta 1918. V tem tednu je bilo 15 novorojencev; umnlo je 19 o-seib, In sicer 11 domačinov In 8 tujcev; za .grižo 1 oseba, za jetiko 4 tujci, za mrtvoudom 1 oseba 'in 13 za različnimi boleznimi. Za grižo je obolelo 7 domačinov.
— Odbor za gladno deco nujno prosi a) naj bi dotična županstva pravočasno naznanila prihod de'ce v Ljubljano (vlak in število otrok) -najmanj 3 dni prej, da bo mogoče lačnim iin žejnim -obrokom na kolodvoru vsaj nekoliko postreči; 'brzojavke naj bi se naslovile na gospo ravnateljico Wesismerjevio v Ljubljani; b) Naj bi se sosedna županstva nekoliko pogovorila im skupno pošiljala deco vsaj v skupinah 20 do 30 otrok, ker se s tern, če deoa v premajhnih skupinah prihaja in takorelkoč kaplja, stroški spr-emljevanja do Zagreba im tudi 'trud neprimerno pom-nože. — Odbor SHS. žena za siro-čad v Ljubljani.
— Zbirka perila za vojake, ki se vračajo iz vojnega vjetnštva. V pred kratkim objavljeno začasno -poročilo o uspehiu zbirke se je pomotama vrinila napačna navedba, ki bodi s tem popravljena. Navdeinih 82 »raje, 60 spodnjih Mač lin 1408 K 90 v ni nabrali ves postomjisiki o-kraj, marveč jih je nabrala edinole postoinjska žemdanmerijska postaja po občinah Postojna, 'Pllamiiinia lin Bukovje. Ker obsega postoimjski politični tekraj 12 žendarmeriijsikih postaj, ki so tudi dosegle kaj lepe uspehe, bo celotna zbirka v pcistomjskem političnem okraju izdatno venb'. nego je bilo zadnjič izkazano pomotoma. Postajna -sama je prispevala 75 srajc, 54 spodnjih Mač in 466 K.
— Vžigalice se baje podražijo na deset vinarjev za malo škatljlico.
— Novo pregledovanje vojaštva glede službene sposobnosti. Prihodnji mesec se bo vršilo niovo pregledovanje vojaštva, me pa niovi splošni nabori. Omii, ki -bodo klasificiram z A, pojdejo po ogromni večimli mu fnomto, z B klasiftoi-■rani se porabijo v glavnem na etapnem 'ozemlju in s C klasificiranj se pridete služ-bi v zaledju. Vojaštva s klasifikacijo B je še vedno-
ceij v zaledju, nadomestiti se more s slaibejše klasi fi c i ranim in v etapi se morejo nadomestiti z B k-lasificiranimi za fronto »poisobni.
— Velika železniška nesreča v Ukvah na Koroškem. Iz Beljaka poročajo, da sta trčila v Ukvah v sredo zjutraj ob treh dva vlaka. Govori se, da je več oseb mrtvih in ranjenih. Promet je bliil prekinjen par ur.
— Odpuščene kazni. Cesar je odpustil 101 kaznjencu ostanek kazni. V Begunjah je odpuščen ostanek kazni trem kaznjenkam.
— Nesreči. V sredo je padel blizu Ljubljane pod vlak vojak Istvan Grezeda in obležal težko ranjen. — Umirajočega so našli pred par dnevi ruskega vojnega v-jetnika Gregorja Bikova blizu postaje v Zalogu. Najbrž se je malo poprej ponesrečil na progi. Ko so ga nesli v bolnico, je na poti umiri.
— Socialistično društvo »Naprej« v Idriji skliče v mesecu septembru t. J. okrajno ikcinfe-renoo. Prostor vršitve, čas in dnevni red se še naznani.
— Potres. Precej močan potres se je 'čutil v torek ob 10.7 miniuit zvečer. Čutilo se je močno bobnenje enako silni eksploziji in potem se je čutil kratek, a precej močan sunek. Ljudje,
Stran 3.
ki so bili že polegli so bili prestrašeni. Posledic -potresa -mi nikakršnih. ’
— Izjava. Podpisani izjavljam, da ne vem o poslovanju uslužbencev pri Občnem konzumnem društvu v Idriji mič slabega in nič nepoštenega, obžalujem, ter preklicujem, kar sem o njih nepremišljeno govoril. — V Idriji, dno 11. avgusta 1918. — Kogej Janez 111.
— Iz Upa rije nam poročajo, da bi se v četrten popoldne kmalu zgodila velika nesreča. Električna železnica, ki vozi iz Opatije v Ma-tuljc, je naeaurat odpovedala in prenapolnjeni vagc ni so v silnem diru iz Matulj drvili nazaj proti marin. Nkai potnikov je skočilo iz vagonov m se piecej pobilo. Kar je neki potnik potegni! z vso slin za nevarnostno' zavoro in — vlak se je hipoma ustavili, da so mogli potniki skočiti ven iti se izogniti preteč smrtni -neviar-
. nas h .
— Stavka v Nemškem Piajbergu na Koroškem. Rudarji so tu pričeli stavkati dne 5. t. un. Podjetje je v rolkah »Bleiberger Union«, kakor v Črni. Stavka sev nadaljuje. Ljudje v Piajbergu hudo stradajo. Že več -dni nimajo ničesar jesti. Krivdo- nosi vojni žitno-prometni zavod. Unlija kupi 6000 kilogramov krompirja za 3000 prebivalcev, a imenovani zavod ne da dovo-lienja za prevoz, ali k večjemu za polovico. Dovolili so sedaj koruzne moke, a tako slabo, da je mnogo ljudi po uživanju zbolelo. Neki gospod tega skrbnega zavoda je še izjavil, da je moka dobra. Nek koroški list svetuje, naj si ti gospodje le napolnijo' svoje želodce s tako moko, se mliimo vležejo in potem uimro, — drugim 'da se studii prebran j evalina umetnost vojnega žiitnoHprcimetnega zavoda.
— Kadilci pojte v gozd, kajti listje bo dražje! »Zeit« piše, da je prodaja in izdelek tobačnih nadomestil od 1. avgusta počenši dovoljen le tedaj, ako se prilepi na paket tobačnega nadomestila za vsakih 25 gr. šest vinarski ketelk. S tem bodo vsa nadomestila za 20 % podražena.
— Prosi se kdor je našel ali ujel krotkega belega goloba, da ga preti nagradi vrne Kri-ževniška ulica št. 2. II. n.
— Goljufije in podkupljivost pred zagrebškim sodiščem. Pred zagrebškim sodiščem se je začela v torek obravnava proti celi vrsti železniških uradnikov. Meseca februarja je sklenil zagrebški imliliijomar Macker z 'dobrodelnim -odborom nastavljencev avstrijskih državnih železnic pogodbo za dobavo dveh do treh vagonov svinjskega' mesa po 50 brom kilogram. Da bi mogel siprav-iti pošiljatev v Avstrijo, je podkupili 'Oisialjskeg-a postaj,enačeikuika, Hoppeja, s 100.000 kronami, strojevodjo, ki je voziiil poši-lj-atev z 20.000 kronami In poistajanačelnika Ei-ischa tudi s 100.000 kronami. Ko je bila mesa že v Avstriji, je postalo Mackenju žal za denar in je zahteval od postajenaičeilnikov, grozeč z re-vblvenjim, denar nazaj. Fiisoh mu ije tudi res vrniti, dočim je ttoppe tajil, da bi bil »ploh prejel ad njega kak denar. Za vse to je zvedela sodnija iin prijela celo vrsto železniških uradnikov, ki so zapletem i v to zaideva. Osailjskemu posta-jenačelmiiiku se ni zdelo, da bi 'se zagovarjaj pr sodiščem in se ie -uistreiM.
— Neobičajna ženitev. V Novem Sadu na Hrvatskem se je -poročil 20-letmi kmet Leigyel z 72-letmo vdovo Simitscvo.
— Razne dnevne vesti. Po angl. poročilu se mah-aja testament ustreljenega carja Nikolaja II., v katerem zapušča glavni del svojega i-metja za dobrodelne namene, v rolkalh boiljšeV-i-ške vlade. — »N. W. Abendblatt« poroča, da je kupil slavni češki virtuoz na gosli 'Kuibeiik na Slovaškem veleposestvo Biscefalu (Bvtčico') ■pri 2iliny za 5 milijonov knoin. To posestvo je bilo dosedai last princa Ottoma Wiiindisch-Grae-tza ter je1 menjavalo v zadnjih 15 letih sedem krat svojega 'lastnika.
Dopisi.
— S Save na Gorenjskem. Dne 9. t. m. se
je vršdo zaslišanje glede vloženih zahtev, ki jih je predložilo delavstvo Kranjske industrijske dru Te vodstvu tovarne. Tovarna je zahteve kar odklonila, zato jie deilavstvo vložilo .priziv na prizivno komisijo v Ljubljani. Ko je delavstvo izvedelo, da se vrši -zaslišanje v potek, se je zbralo v četrtek zvečer v velikem številu v gostilni pri Jelenu na Savi, da se posvetuje z zaupniki, ki bedo zastopali delavske interese drugi dan. Delavstvo je naročilo zaupnikom, da vztrajajo pri zahtevah. Na sestanku so^ izvolili tudi depntacijo, k'i naj gre v četrtek zjutraj k tovarniškemu vojaškemu vodstvu zaradi živil, ker delavstvo nima več 'kaj jesti in bo zaradi-
V nedeljo 18. avgusta ob pol II. dopoldne in ob 3. popoldne in v ponedeljek 19. avgusta ob 4. popoldne:
Družinske predstave
Njen dober glas.
Drama.
V torek, dne 20, sredo, dne 21. in četrtek, dne 22. avgusta ob 4., pol 6., 7. in 9. zvečer:
V nedeljo 18. avgusta ob po! 5., 6., pol 8. in 9. zvečer, v ponedeljek 19 avgusta ob pol 6., 7. in 9. zvečer:
Velika senzacija! Sijajna cirkuška drama:
v napeto zanimivi detektivski drami:
Umirajoči biseri
Ni /.a mladino.
Štirje vragi
Režija: Alfred Lind, režiser filma „ Cirkus Wolfson".
Ni /a mladino.
V glavni vlogi Henny Porten,
Tudi /.a mladino.
brez odbitka rentne ga davka
■' — Ustanovljena 3. 1881. ——1
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
tega, čc se mu takoj ne pomaga, prisila eno1, u-staviti delo. Deu n taci j a je to 'naročila v četrtek zjutraj tudii izvršila, na kar se je vojaški vodja tuidfl takoj obrni na g. Majerja, ki je predsednik iriadzonništva Vojne zveze, in ,ta se je takoj odpeljat s sadir. Zuigwitzom v Kranj, k Majdiču z naročilom, da nemudoma pošlje mo/ko na Jesenice. Tiuidii to se je zgodilo, v kolikor je bilo mogoče. Gospod nadporočnik Klein, ki sedaj na-diomestuje na dopustu se nahajajočega stotnika Millerja, je opozarjal 'delavstvo, da naj nikar ne ustavlja dela, ker bi sicer moral po svoji dolžnosti klicati vojaštvo na pomoč. V četrtek zvečer pa se je zbralo delavstvo s Save, Javoamlika in Dobrave, kolikor jih je bito prostih, pri Jelenu, kjer so zaupniki podali pomočilo o poteku zaslišavainj, ki jih je vodi gospod .podpolkovnik od prizivne komisije i-z Ljubljane, ter o u-■xpe.hu, ki ga je imela deiputaciju, glede živil. Naravnost ogorčeno je bilo delavstvo, ko ie izvedelo, kako jih je ravnatelj tov arine črnil, ter hvalil tovarno, kakšne dobrote da deli delsi -stivu. Le s težavo so zaupniki pregovorili razburjeno množico, da ni takoj drugi dan stopi > zaradltega v sitavko. Zaupniki so apelirali na delavstvo, da1' če hoče sebi dcbno lin odnraviM taka početja, in če hoče doseči izboljšanje svojega položaja, bo to doseglo le polom svojih organizacij in naj ne zapušča dela. Delavstvo to obljubilo. V trdnem prepričanju svoje vzorne delavske zavesti, hoče delavstvo storiti vse, da boidio delavci v organizaciji do zadnjega moža. V soboto pa si je g. podpolkovnik 'Ogledal tudi tovarno 'in delavska stanovanja, kjer jie tudj videl, kakšo hrama uživajo ljudje tukaj in čudil se je, ko le videl družino, ikli je sedela pri kosilu in je imela le malo koruznega močnika in črno kavo ali pravzaprav črno vodo. Vprašali ie, ali morejo to tako majhni otroci jesti, in povedalo se mn je, da morajo, kier nimajo nič drugega.
Rim počasti D’ Anunzia.
L u	g a n o,	16. avgusta. V Rimu se vrši	prihodnjo	j
j	nedeljo	velika slavnost v počaščeiije Gabrijela	D' Amin-	;
j	zia, ki	je vodil	italijansko zračno f lotil jo nad	dunajsko	i
I	mesto. Rimljani	mu poklonijo letalo kot častno	darilo.	j
j	Poljsko	vprašanje.
Varšavo, i6. avgusta. Poljsko časopisje soglaša I v prepričanju, da bo poljsko vprašuje rešeno v najbližji prihodnjosti. Stališče nemške vlade in Avstro-Ogrske se je bistveno zbližalo. Pričakovati je v kratkem važnih odločitev.
Zadnje vesti.
Parlamentarne zadeve.
Dunaj, 16. avgusta. Jutri se vrneta cesar in vnanji minister Burian z nemškega glavnega stana. Potem se bodo tudi notranje politične zadeve razvijale hitreje. Jutri se vrši sej-t ministrskega sveta: ki se bo pečala predvsem s tekočimi stvarmi, potem pa tudi z vprašanjem jesenskega zasedanja parlamenta. Končna odločitev glede parlamenta pa še ne bo padla na tej sej, ministrskega sveta, marveč šele po posvetovanju ministrskega predsednika z načelniki strank, ki sc bo vršilo v zadnjem tednu meseca avgusta. Od ministrskega predsednika barona Iiussareka se pričakuje, da sc bo v parlamentu izjavil o nameravani reformi ustave' in o parlamenta-rizaclji sedanje vlade.
Vest c reformi ustave neutemeljena.
Dunaj, ,6. avgusta. Parlamentarna korespondenca zatrjuje, da je poročilo glasila čeških konservativcev o Hussarekovih načrtih za ustavno reformo neutemeljeno.
z tabora čeških socialistov.
16. avgusta. Češki socialni demokrati ih
Praga,
češki socialisti (Klofačeva stranka) so ustanovili skupni Češki socialistični svet. Novi socialistični svet ima med drugim tudi nalogo, da ugladi pot združitvi obeh skupin.
Posvetovnjo v nemškem glavnem stanu.
Berlin, 16. avgusta. Iz nemškega glavnega stana sc uradno poroča: Ponovni sestanek vladarjev Avstro-Ogrske in Nemčije je utrdil popolno soglasje glede političnih in vojaških nalog in ugotovil, da ostaneta vladarja zvesta zveznim načelom. Ta načela odgovarjajo osebnim odnošajem obeh vladarjev kakor tudi ljudskim interesom. Vodilni državniki in vojaški dostojanstveniki so se v vseh zadevah temeljito posvetovali. Nemški cesar ic sprejel v posebni avdijenci groia Butiana in šem generalnega štabu barona Arza, cesar Kaicl pa kanclci-ja grofa hertlinga in maršala Hindenburga.
Aprovizacija.
Predaja praških klobas po znižani ceni.
Mestna aptioivizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki n "lici v pomdeljeik, dure 19. t. trn1, popoldne strankam z zeleno izkaznico »13« od št. 1101 do 1300. Vsaka oseba dobi Vi kilograma; kiloiffram staine 6 kron.
Sladkor in kavina primes na zelene izkaznice D. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo sladkor in kavino primes v ponedeljek, dne 19. t. m. in v torek, dne 20. t. m-, pri Miihl-elsniu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V 'ponedeljek, dne 19. t. m. dioipcldne'ed 8. do 9. št. 1 'dio 200, od 9. do 10. šit. 201 do 400, od 10. do‘ 11. št, 401 do 600, popoldne od 2. dio 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, iold 4. do 5. št. 1001 do 1200. V torek, dne 20. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1201 do 1400, od 9. do 10. št. 1401 do 1600, od 10. do 11. št.-1601 do 1800, popoldne od 2. do 3. št. 1801 do 2000, od 3. do 4. št. 2001 do 2200, od 4. dio 5. št. 2201 do 2400, od 5. do poil 6. št. 2401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po, poil litra kristalnega sladkorja in 14 kg kavSne primesi, kar stane skupaj 1 K 50 vin. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor in pripravite drobiž.
Umetoost in književnost.
»Novo Društvo«. Prejeli smo drugi zvezek mesečne socialistične publikacije »Novo Društvo«, ki jo izdaja in urejuje sodrug V. Korač, z naslednjo vsebino: Uvodnik. — Gjuro Cvijič: Socijalna demokracija i nacijonalni problem (Narodni program socijalističke »lievice« u Au-striil). — V. Korač: Rat i prehrana II- ■ ab.: Povodom ledne polemike. — Bilješke: Iz politike: Rastvaranje u koaliciji. V,ječanja u Pešti (piše V. K.); Stranački zbor poljske soc. demokracije. Iz rndničkog pokreta: Kongre,-radničke stnikovne organizacije Hrvatske i Slavonije (piše V. K.). Sa sveučilišta: Ekonomski položaj našeg
djaštva (piše B. G.). Nove knjige (recenzije): Abditus: »Problemi malega naroda«. Krleža: »Pjesme I.« Elam niarion: »Propast svijeta«. Podiistak: Miroslav Krleža: Plameni vjetar. — Iskrice. — Posamezni zvezek velja d kroni. Naročnina za šest mesecev je 9 kron. Vse poštne pošiljatve so pošiljajo na upravo »Novo Društvo«, Zagreb, Kačičeva ulica 9 a.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Prvovrstno trgovsko podjetje v Trstu išče
: korespondenta :
za nemški jezik veščega stenografije in strojepisja ter italijanščine. — Ponudbe pod šifro „Korespondenl“ na upravo „ Na preja “.
Miši, podgane, stenice, ščurki!
Izdelovanje in raz-
pošiljajev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5'	; tinktura za stenice K 2, posebna
močna tinktura , Preva s i 1 “ K 350; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K P50 in K 3; sem spadajoči razpraševalec K I'20; tinktura za človeške uši K 150; mazilo proti uši m pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tmktura'proti pasjim bolham I K 150; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura pr<.ti mrčesu na sadju in zeleniadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju:	Zavod za pokončevanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 40, vetrinjska ulica 3, lil.
zatre čudovito naglo
STENICE
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklen ca 16 K, brizgtilnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko : Lekarna ,pri ujianju* (&5jotbeS«e zjjs- tHoffauagj s Pe.cs 46, ©g--sko.