Faitnina plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Bin 1*50. TRGOVSKI časopis mtk trgovino, Industrijo ln obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 25. junija 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 74. Svečana otvoritev razstave na ženski obrtni Soli v Ljubljani. V soboto dne 22. t. m. je bila slovesno otvorjena razstava, ki jo je priredila ženska obrtna šola na tehnični srednji šoli v Ljubljani v proslavo 40-letnice svojega obstoja. Številno došle goste, med katerimi je bil zastopnik velikega župana dvorni svetnik g. dr. Marn, zastopnika mestne občine ljubljanske občinski svetnik g. Potočnik in mag. nad-svetnik g. Govekar, zastopnik Zbornice za TOI generalni tajnik g. dr. Windischer, je ravnatelj Srednje tehniške šole g. Josip Reisner najprisrč-nejše pozdravil in imel nato nastopni otvoritveni nagovor: »Naša ZOŠ proslavlja z razstavo 40-letnico svojega obstoja, ki je obenem 40-letnica državnega obrtnega šolstva v Ljubljani. Vendar je jubilejna proslava skromno omejena samo na ZOŠ s posebnim namenom. Dovoljujem si na kratko očrtati pomen in namen cele šolske prireditve. Ob tej priliki obnavljamo hvaležen spomin na vse one korporacije in osebe, ki so svojim požrtvovalnim delom ustvarile našo današnjo posest. Pred dobrimi 50 leti so pričeli trgovska in obrtna zbornica, mestna občina in deželni zbor kranjski odločno delovati na ustanovitvi državne obrtne šole v Ljubljani. Ako bi hotel popisati ves potek tega prizadevanja, bi moral popisati tudi tedanje obče stanje obrtnega šolstva in zlasti še politične odnošaje slovenskega naroda do nemških vladnih krogov. Obširnejši spis o tem imamo v šolskem izvestju 19.26/27. Danes povda-rim samo, da je ustanovitev prvih dveh državnih strokovnih šol v Ljubljani pomenila tedaj zaslužen velik uspeh vztrajnega, smotrenega in požrtvovalnega dela navedenih lokalnih faktorjev, obenem pa tudi politični uspeh Slovencev. Z ustanovitvijo strokovne šole za umetno vezenje in strokovne šole za obdelovanje lesa 1883. leta je bil položen temelj našega zavoda. Zasluge za prvo pridobitev priznavamo in se zanje zahvaljujemo mestni občini ljubljanski, Zbornici za TOI v Ljubljani in pokojnemu deželnemu odborniku Ivanu Murniku. Vodstvo obeh šol je bilo poverjeno mlademu profesorju Ivanu Šubicu, ki je postal kasneje direktor šole in višji šolski nadzornik in je vodil naš zavod in obrtno šolstvo v Sloveniji do svoje smrti 1. 1924. Ves razvoj prvih dveh strokovnih šol in poznejše Umetno - obrtne strokovne šole do leta 1911. je bogat sad samo njegovega neumornega, šolstvu posvečenega delovanja. V zgodovini našega zavoda je za vedno zabeleženo ime prvega direktorja Ivana Šubica. Slava njegovemu spominu. (Slava-klici.) Od leta 1911. stoji državna obrtna šola v Ljubljani in njega današnja šolska zgradba, postavljena od mestne občine ljubljanske. Brez te zgradbe, postavljene še v pravi dobi pred svetovno vojno, ne bi bilo današnje tehniške srednje šole v Ljubljani. Vendar bi pa vse ogromne *rtv\W jih je morala zaradi tedanjih domačih političnih razmer nositi mestna občina sama, ne bile imele zaželjenega uspeha, ako bi ne bil tedanji mestni ljubljanski župan, ki je vztrajno in odločno zasledoval svoj cilj, znal premagati tudi vse druge zapreke. Z ljubljansko mestno občino ima ne-venljive zasluge za naš zavod tedanji mestni župan Ivan Hribar, v Ustonovitev prvih dveh strokovnih •sol, njihova^ združitev v umetno obrtno stiokovno šolo in ustanovitev državne obrtne šole so pomembni mejniki v razvoju naše ZOŠ, ki ga pa podrobneje ne bom očrtaval. Današnji ustroj je bistveno tak, kakor je bil leta 1911. 40-letnica pa je v zgodovini šole časovni mejnik, ki zasluži, da se ne ozremo samo nazaj, temveč da s kritičnim pogledom presodimo današnje stanje in pogledamo tudi v bližnjo bodočnost. (Prepričan sem, da Vam bo razstava pokazala, da vrši šola svojo nalogo po najboljših močeh. Želim pa, da bi Vi vsi ob tej priliki razmišljali, ali danes zadostuje v Ljubljani še ena sama ZOŠ v današnjem obsegu. Od leta 1911 se je na našem zavodu marsikaj mnogo in temeljito izpreme-nilo. Predvsem opozarjam, da so se leta 1917. začeli višji oddelki, ki jih imamo danes tri popolne z dvanajstimi razredi in ki sami tvorijo pravzaprav današnjo tehniško srednjo šolo. Ko so ustanavljali državno obrtno šolo, so pripravljali sicer tudi možnost za višji gradbeni oddelek, ne pa za Tehniško srednjo šolo s tremi odseki. Na teh odsekih imamo danes tristo učencev, ki so absolvirali drugod nižjo srednjo ali meščansko šolo. To število odgovarja torej popolni Tehniški srednji šoli z najmanj 800 učenci. Kakor zaznamujemo na polju strokovnega šolstva za moške zadnjih 18 let velikanski napredek, pa ne moremo govoriti o pomembnem napredku na polju državnega ženskega strokovnega šolstva v Ljubljani in v Sloveniji. Dovoljujem si kratko izreči: Poleg današnje naše ŽOŠ, ki naj bi ostala v prvi vrsti namenjena za učenke, ki se nameravajo posvetiti eni izmed obrtnih strok na šoli, je danes v Ljubljani potrebna še ena ŽOŠ za deklice iz rfleščanskih krogov, da se učijo za dom in gospodinjstvo in je potrebna nadalje še višja ZOŠ, ki bi vzgojevala in usposabljala tudi strokovne učiteljice. Če nam je uspelo z današnjo prireditvijo zainteresirati merodajne faktorje na nove naloge, smo dosegli drugi glavni namen. V nadi, da postane štiridesetletnica naše ZOŠ nov mejnik v nadaljnem razvoju ženskega strokovnega šolstva v Ljubljani in v Sloveniji, otvarjam razstavo s prošnjo, da si jo pogledate z najbolj kritičnim očesom in strogo presojate naše delovanje.« Po teh lepih pozdravnih besedah direktorja g. Jos. R e i s n e r j a , ki so bile sprejete z živahnim odobravanjem, se je oglasil k besedi v imenu državne uprave dvorni svetnik g. dr. M a r n in izrekel vodstvu šole in učiteljskemu zboru priznanje in čestitke. K besedi se je nato oglasil g. dr. Fran W i n! d i $ c h e r ter v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo izrekel iskrene čestitke zavodu, njega izvrstnemu vodji ter neumorno delujočemu učiteljskemu zboru. Vse človeške naprave so mrtve in je odvisno njihovo uspevanje in poslovanje od duha tistih, katerim so zaupani. V naši Sloveniji moramo to, kar nam lepa, ne dovolj donosna zemlja daje premalo, dopolniti s trgovino in obrtnim delom, ki mora biti pri malem narodu, kakor je naš, kvalitetno delo. Pravilno je, da šola pripravlja svoje gojence za praktično življenje in vceplja zavest, da je pri malem narodu treba dnevnega dela, štednje in želje s pridnostjo in vstrajnostjo "»»1»« .se do boljšega gospodarskega položaja. Srednja tehniška šola je zavod naše ljubezni, ki ga imamo posebno pri srcu. Ponosen na svoje de- REKLAMACIJSKI ODBORI V DAVČNIH ZADEVAH. O pritožbah, vloženih proti sklepom davčnih odborov, odločajo po novem davčnem zakonu reklamacijski odbori, ki se postavljajo za triletno dobo na sedežu finančne direkcije. Le za obsežnejše okoliše in za okoliše s posebno velikim številom davčnih zavezancev sme minister za finance postaviti tudi več reklamacijskih odborov, ki jim obenem določi sedež. Reklamacijski odbor je sestavljen iz predsednika, njegovega namestnika in osmih članov s prav tolikim številom namestnikov. Minister za finance pa sme število članov in njih namestnikov povečati glede na velikost in davčno moč okoliša dotične finančne direkcije. Polovico članov in namestnikov reklamacijskega odbora imenuje izmed davčnih zavezancev minister za finance, drugo polovico članov in namestnikov pa izvoli izmed davčnih zavezancev Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Za večje in sigurno varstvo interesov davkoplačevalcev je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predlagala ministrstvu, da se za Slovenijo postavita dva reklamacijska odbora in da se število članov z ozirom na veliko število davkoplačevalcev primerno poviša. Ministrstvo za finance je na ta predlog z odlokom z dne 18. februarja 1929, št. 2642, odredilo, da se pri finančni direkciji v Ljubljani postavita dva reklamacijska odbora in sicer eden s sedežem v Ljubljani za ljubljansko oblast in drugi s sedežem v Mariboru za mariborsko oblast. Obenem je ministrstvo za finance število članov vsakega reklamacijskega odbora povišalo od 8 na 12 tako, da bo v vsakem odboru poleg šest davkoplačevalcev, katere bo imenovala finančna uprava, tudi šest zastopnikov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. UČNA MESTA V INOZEMSTVU. Društvo »Hrvatski Radiša« v Zagrebu ima na razpolago okoli 30 učnih mest za trgovino, obrt, industrijo in poljedelstvo v inozemstvu. Učna doba traja 4 leta. V poštev pridejo dečki, ki so dovršili kako nižjo srednjo šolo. Stroški za vzdrževanje (oskrbnina) znaša 700 Din na mesec. Reflektanti se naj obrnejo na gornje društvo po natančnejša pojasnila. ŽIVINSKE RAZSTAVE V BOSNI. Oblastna samouprava Vrbaska priredi dne Sil. julija t. 1. živinsko razstavo v Kotor-Varošu, dne 11. septembra t. 1. v Bos. Dubici in v dneh 20., 21. in 22. v Drventi. — Na zadnji razstavi se morejo razstaviti tudi poljedelski pridelki in poljedelski stroji in orodje. lo v preteklih 40 letih se zavod upravičeno zaveda, da delo, ki ga nam danes kaže na lepi razstavi, postavl ja vzgled za prevdarno delo v prihoil-njosti po lepem geslu francoskih zastav: Praeteriti memores exemplum-que futuri. Odličnemu direktorju, stremečemu učiteljskemu zboru naše odkrito priznanje in iskrene želje za lepo prihodnjost. Po tem govoru, ki je bil s velikim pritrjevanjem sprejet, je izrekel čestitke v imenu mestne občine občinski svetnik g. Potočnik. Otvoritvena slavnost je bila s temi pozdra- vi končana in je g. direktor v družbi s profesorji zavoda razkazal številnim udeležencem krasno razstavo v dveh dvoranah. Kriza trgovine. Pred kratikm smo priobčili niz lepih člankov g. dr. Windischerja, v katerih so od najpoklicanejše strani ponazorjeni križi in težave v trgovini v Sloveniji. S podobnimi težavami kakor naša trgovina se bori tudi trgovina v Srbiji. Beograjski »Trgovinski Glasnik« priobčuje o njih sledeče poročilo: »Kriza trgovine dobiva vedno resnejše oblike. Jako oslabljena kupna moč konzumentov je zmanjšala trgovski promet, prinesla v trgovino več rizika in jo spravila do skrajnosti v nelikvidnost. Kriza je posebno težka v Srbiji, kjer se kmet zadnja leta zbog slabih letin vedno bolj omejuje v svojih potrebah. Vsled tega so postali konkurzi kot znamenja gospodarske krize v Srbiji vsakdanji pojav. Konkurzi se ne priglašajo več posamezno, izjemoma, marveč hitro in pogosto. Tako je predvčerajšnjim prijavilo v Valjevu pet firm konkurz. Prvi je izročil ključe in njegov padec je potegnil za seboj še štiq druge, ker niso hoteli, da bi oškodovali svoje upnike, Kaj znači za tako malo mesto kot je Valjevo pet konkur-zov en dan, ni potreba še posebe na-glašati. Ustvarja se malo povoljni psihološki položaj, v katerem prevladuje nezaupanje in nemogočnost opravljati trgovske posle. A gospodarsko življenje, ki se razvija na bazi kredita, ima za podlago zaupanje in stabiliteto. Ta pojav dokazuje nujno potrebo, da se prične raziskovati vzroke naše trgovske krize in da se ukrene vse, da se ti vzroki, če že ne povsem odstranijo, pa vsaj ublažijo. Neobhodno pa je tudi potrebno, da se čimpreje uveljavi novi konkurzni red, ki bi mogel vsaj deloma ublažiti posledice obstoječe krize.« V težkih časih je srbska trgovina, težaven, skrajno težaven pa je tudi položaj v Sloveniji, žalostna resnica je, da so se v zadnjih letih skoro stabilizirale slabe kupčije. Prevede se malo blaga ob pičlem zaslužku in še od tega blaga je treba prodajati mnogo na upanje. Naj bi merodajni krogi ne preslišali obupnih klicev trgovine v Srbiji. Za trgovino se morajo ustvariti pogoji, ki ji bodo omo-gocaVali nemoten razvoj na podlagi medsebojnega zaupanja in stabili-tete v okvirju smotrene trgovinske politike. PREUREDITEV SPLOŠNE DRŽAVNE UPRAVE. »Službene Novine« z dne 21. junija t. 1. priobčujejo zakon o preureditvi splošne državne uprave. Po novem zakonu bodo opravljale vse uprave državne posle razen vojaških, finančnih in sodnih, državne upravne oblasti v dveh instancah. Ministrstvo si je pridržalo samo nadzorstvo in bo odločalo o posameznih poslih instantnim potom samo v redkih primerih, za katero je to zakonito določeno. V prvi instanci bodo vršili upravne posle srezki načelniki, v drugi instanci pa veliki župani. Njihovi uradi se bodo nazivali srezka načelstva in velike županije. Dosedanja policijska ravnateljstva se pretvorijo v policijske uprave. Po novem zakonu izgine tudi naziv mestni magistrat in mestni župan in dobi naziv mestno načelstvo in mestni načelnik. Novi zakon nadalje depolitizira upravno uradništvo in na novo ureja tudi službene prejemke upravnih uradnikov, katere povišuje s posebnimi dokladami. Obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo v ljubljanski oblasti. Ena glavnih ovir, ki je zadrževala napredek našega obrtnega in trgovskega nadaljevalnega šolstva, je bilo pomanjkanje pravega nadzorstva teh šol, osobito pa revizije administracije in inšpekcije pouka. Za Slovenijo je sicer 'obstojal poseben inšpektorat pri velikem županu ljubljanske oblasti, ki pa radLpovsem nezadostne dotacije V državnem proračunu ni imel možnosti, da vrši svojo nalogo iti 'o inšpekciji sol ni- moglo biti niti govora. V prošlem šolskem letu 1928/29 se je končno posrečilo ob sodelovanju Zbornice TOI tn oblastnega odbora, da je omenjeni urad dobil potrebna sredstva za vršitev inšpekcije. Gospod veliki župan ljubljanske oblasti je pred kratkim obvestil prizadete faktorje o uspehih te inšpekcije s prepisom poročila, ki ga je izdelal gospod strokovnošolski inšpektor M. Presl. To poročilo je za nadaljnje uspešno delo jako koristno, obenem pa tudi jako interesantno, ker dobimo v njem po dolgih letih zopet enkrat avtentično sliko o položaju našega strokovnega nadaljevalnega šolstva. Poročilo se nanaša samo na ljubljansko oblast, ker se je inšpekcija za enkrat izvršila samo na šolah tega okoliša Revizija se je vršila od 7. oktobra 1928 do 1. maja 1929 na 42 šolah s 111 razredi. Obsegala je številčne ugotovitve, šolski obisk, stanje šolskih prostorov, usposobljenost učiteljstva, učne metode in dosežene učne uspehe, stanje učil in samoučil, šolskih knjig, knjižnice za učence itd., ugotovitev krajev, kjer še ne obstoje obrtne nadaljevalne šole, dasi bi bile vsled števila vajencev potrebne, končno nasvete in pojasnila glede upravljanja šol in pouka samega vsem upraviteljem. Številčne ugotovitve. Vseh obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol v šolskem letu 1928/29 v ljubljanski oblasti je bilo 51 s 184 razredi, 4890 učenci in 300 učitelji. Porazdelitev kaže naslednja tabela: Število Vrsta šote "o >0Q razre- dov učen- cev & > 7Z kar si zaželijo. Marsikateri izmed Tas bo moral v tuji svet. Seboj naj po-siese svojo domovinsko ljubezen v čast svojemu narodu. Vsi pa ostanite pošteni in zvesti Slovenci ter zavedni Jugoslovani. Vsem ostalim pa, ki bodo še nadalje posečali našo gremijalno šolo, sporočam, da se bodo s prihodnjim šolskim letom uvedle vajenške preizkušnje in bo moral vsak, preden bo dobil učno pismo, - položiti pred posebno komisijo izpit, na kar se ga bo šele pripoznalo za izučenega vajenca. ‘ Stremljenje šolskega" odbora in načelstva gremija je bilo vedno, da Se čim-preje osamosvojimo in postavimo gre-mijalno šolo pod lastno streho. To se nam je letos posrečilo in je ljubljansko trgovstvo, upoštevajoč važnost izobrazbe in bodočnost našega trgovskega podmladka, sklenilo, da še v poslopju »Trgovskega doma« zgradi gremijalna trgovska šola, ki se b6 najmodernejše z vsemi učili opremila in tako nudila v bodoče vam in onim, ki bodo posečali šolo, vse možnosti lepega napredka. Uparilo, da se v prihodnji spomladi gremijalna šola preseli v »Trgovski dom«, v katerem bo začela s podvojeno silo delovati v prospeh in napredek našega strokovnega šolstva. Kakor vsako leto, tako je šolski odbor tudi letos sklenil na predlog g. ravnatelja, da obdari najpridnejše in najmarljivejše vajenke in vajence. Tudi letos smo podarili darilo v knjigah, ker smatramo knjige za lepo vzgojno sredstvo. Naj vam bodo te knjige v trajen spomin na Vaše začetno življenje in ko bodete samostojni, takrat se spomnite na Vaša mladeniška leta, ki so vam z' vašo. vstrajnostjo in pridnostjo prinesla polno zadoščenje. Ponovno se zahvaljujem g. ravnatelju in ostalemu učiteljskemu zboru za vestno in vztrajno delovanje na gremijalni šoli, upam, -da bomo prihodnjo šolsko leto slovesno zaključili v novi zgradbi »Trgovskega doma«. Po končanem nagovoru g. Železnikarja so se razdelila darila, za katera so se odlikovanci lepo zahvalili. Po razdelitvi spričeval se je III. letnik z učiteljskim zborom odpeljal v treh avtobusih v kartonažno tovarno indu-strijalcd Frana Bonača na Količevo ter nato si ogledajo tudi radio-postajo v Domžalah. »Schulz Universal« tehtnica Jo najboljfii varuh VaSefja blaga In denarja. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. — Jugo-Schulz d. z o. z., Ljubljana. Trgovina. Zunanja trgovina Amerike pasivna. Ameriška zunanja trgovina je bila v maju prvič po aprilu 1926 pasivna, in sicer s 14 milijoni dolarji. V aprilu je bila z 18 milijoni dolarjev aktivna, v lanskem maju pa z 68 milijoni aktivna. Uvoz v letošnjem maju je znašal 401 milijon dolarjev, izvoz 387 milijonov. V teh številkah je vračunjena tudi zunanja trgovina z zlatom in srebrom. Pasivnost v maju je presenetila vse trgovske kroge in je v ostrem nasprotju proti lanski majski aktivnosti. Industrija. Češkoslovaška sladkorna industrija. Število sladkornoindustrijskih obratov je padlo od 175 v kampanji 1918/19 na 162 v kampanji 1927/28; število tovarn surovega sladkorja je padlo od 117 na 99, število rafinerij od 12 na 10; število mešanih obratov se je pa dvignilo od 46 na 53. Poraba sladkorne pese je narasla od 40’1 milj: met. stotov v kampanji 1918/19 na rekordno višino 88'B milj. stotov v kampanji 1925/26 in je zopet padla na 74*8 milj. v kampanji 1927/28. Vzporedno s temi številkami je v omenjenih letih narasla produkcija surovega sladkorja od 6'4 na 15-12 in je padla na 12-5. Izvoz sladkorja je znašal 1 '6, 10-8 in 8-1 milj. met. stotov. Glede dežel eksporta se je od leta 1918/19 dalje velikspremenilo; takrat je prevzela Avstrija še 62% češkoslovaškega sladkornega eksporta, v kampanji 1927-1928 pa samo še 11-6%. Nasprotno je pa delež Švice narasel od 0-1 na 11-5, Anglije od 0-0 na 140, Hamburga od na 34-1, Italije in jadranskih pristanišč od 1'2 na 17*4; v druge dežele se je eksport znižal od 367 na 11-4%. Največ avtomobilov jo v Ameriki. Po statistiki je znašalo število avtomobilov v vseh državah na svefu koncem meseca januarja t. 1. 32,028.584. Od tega števila jih je bilo samo v Ameriki 24,629.621. PO SVETU. Belgijsko - jugoslovanska trgovska zbornica je bila ustanovljena v Bruslju. Namen ji je pospeševanje medsebojnih zvez v trgovini, industriji in tujskem prometu. Bata se pogaja z občinami Osijek, Pa-lanka in Vukovar glede gradbe tovarne čevljev. Pogajanja v Apatiuu so se, kot smo že poročali, razbila. ;»Ragusea« bo zvišala delniško glav-, nico -od 21,500.000 na 32,250.000 dinarjev z izdajo novih delnic po nominalu 125 dinarjev. Stari delničarji imajo pravico do polovice prejšnjega stanja, torej na dve- stari eno novo delnico. Dobiček poštne hranilnice v 1. 1928. Za leto 1928 znaša dobiček naše poštne hranilnice 35,762.489 Din. Nemška državna banka ima obtok bankovcev krit z 421% v zlatu in z 49-7% v zlatu in v devizah. Mednarodni kartel tračnic je sklenil, da v tretjem četrtletju cen ne bo zvišal. Skupna evropska konferenca je po nameri Mac D.onalda namenjena za april 1930. Njen namen bo obnova Evrope in Gospodarska zveza evropskih držav. Courtaulds in angleška Celanese pripravljata sodelovanje; to bi bil eden največjih dogodkov v industriji umetne svile. Poraba džute raste; v gospodarskem letu 1926/27 je izvozila Indija 3,964.000 bal po 400, funtov, v letu 1927/28 že 4,995.000 bal in v letu 1928/29 nad 5 milijonov ba}/'5,080.000; posebno dobra odjemalka je Nemčija, ki je kupila v zadnjem letu 1,456.000 bal. I. G. Farben zaključuje leto 1928 z 12-odstotno dividendo.., Pogajanj^ s Standard Oil so /,e tako napredovala, da bo v.najkrajšem času podpisana pogodba. ’ Tri velika francoska kemična podjetja so se združila v trust, ki bo vodil pogajanja z nemško in angleško kemično industrijo. Za pospeševanje pristaniškega prometa v Trstu se je z glavnico 1 milj. lir ustanovila delniška družba, ki ji pripadajo država, občina, banke, zavarovalnice, skladišča itd. Za izrabljanje vžigaličnega monopola v Ruinuniji, ki ga je dobil, kot vemo, švedski trust, so ustanovili družbo z glavnico 150 milijonov lejev. Glavnico je Kreuger že polno vplačal. Žitni pridelek v Rusiji bo letos večinoma dober. Poljska dela bodo pospešili,, da ne bo zopet onih težkoč s. krušno preskrbo lpt so bile zmeraj doslej. Petrolej v Bolgariji so odkrili na več mestih. Deloma so njegova najdišča v zvezi z rumunskimi. Dva vrtalna stroja najnovejše konstrukcije sta dospela že na določeno mesto; vrtati' morejo do globine 2000 metrov. IS ' ■*; Avstrijski veletržni indeks v maju; je bil 135-1, indeks živil je bil 1291, in-, deks industrijskih snovi 1^7-3, indeks življenskih potrebščin 109-4. Nemška kvota jekla je ža tekoče "četrtletje zvišana od 3,300.000 na 3,590.000 ton. Daimler-Benz d. d. je napravila lani 15 odstotkov več avtomobilov kot v letu 1927 in je letos produkcijo zopet zvišala. Osebni avtomobili dosegajo, 62 odstotkov predvojne cene, tovorni 66%. V pomladi najeti bančni kredit v višini 8 'A milj. mark je že odplačan. Breda, nizozemsko podjetje umetne svile, bo dvignila glavnico od 10 na 15 milijonov holandskih goldinarjev, pri čemer imajo delničarji nakupno pravico 2 : 1 po 125 odstotkov. Trg bombaža ni kazal v zadnjem času nobene bistvene spremembe. V Ameriki je poraba velikftnska, v maju rta primer 668.000 bal. Za 18 milijonov levov tnrt-rrtc je oddala Bolgarija brez razpisa v delo združenim francoskim tovarnam tračnic. Trust za nabavo živil napoveduje ameriška Morganova banka; glavnica mu je 450 milijonov dolarjev. Rumunija pričakuje rekordni pridelek. Četrtina lanskega pridelka pa še ni prodana in bo izdala vlada posebne odredbe za pospeševanje eksporta. Trg jajec je še zmeraj v znamenju dviganja in je cena sedaj ca 1-10 Din proti 0£K) do 0-98 pred enim letom. Vzrok izredno visoke cene je majhni dohod iz Rusije in nezadostnost hladilnih naprav. Ko bo to v redu, računijo na majhen padec v ceni. Ljubljanska borz«. Tedaj 24. junija 1929. Povpra- ševanje Din Ponudb* Din DEVIZE; Amsterdam 1 h. gold. . , 22-844 22-904 Berlin IM. 13 566 18-595 Bnuelj 1 belga ...... 7-9058 Budimpešta 1 pangfl . . ■ 1 9*9304 Ourih 100 tr. . . . . . 1094-40 1097-40 Dunaj 1 ftilin* ...... 7-9878 8-0178 London 1 funt . 275-67 . 276-47 Newyork 1 dolar _• _ 66-83 Pari« 100 tir 221-69 223 69 Praga 100 kron 168-23 169 03 T.i»t 100 lir ........ 297-89 Vrednote: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d.; Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska šte-diomica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za itrgoviiio in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Verče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 125, blago 130; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; ;»šešir.«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvor-nica za dušik d. d., Ruše, denar 275, blago 285 Din. Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 230—270 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordouali merkantilni 330 do 380 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rčte, konične, od 16 Cm naprej 630—650 Din; škorete, paralelne, od 16 om naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske- plohi, kon., od 16 cm naprej 540—560 Din; deske - plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske -plohi, naravni, neobrobljeni 475—500; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—'900 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1150 dinarjev, testoni 450—480; tavolete 1100 do 1150' Din*. — Hrast: Hlodi I., H. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske -plohi, neohroblj. boules 1300—1500 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske - plohi, ostrorobi' (podnice) ■■■1200-1300 Din1, frizi 1100-1250 Din. — Drva; bukova 21—23 Din; hrastova419—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 260 m, 14 X 24, hrastovi 50—56 Din. — .Oglje: bu-koVo za 100 kg 85—90 Din. Iščejo se: deske smrekove: debelina 7 mm, dolžina 4 m, širina 22, 25 cm, vezava 10 komadov skupaj; deb. 9 mm, dolž. 4 m, šir. 22, 25 cm,, vezava 8 kom.; deb. 12 mm, dolž. 4 m, šir. 22, 25, 28, , 30 cm, vezava 5 kom.; deb, 18 mm. dolž. 4 m, šir. 22, 25, 28, 30, 36, 38 cm, vezava 4 kom.; deb. 24 mm, dolž. 4 m, šir. 22, 25, 28, 30, 36, 38 cm, vezava 3 kom.; deb. 28 mm, dolž. 4 m, šir. 22, 25, 28, 30 cm, vezava 2 kom.; deb. 33 mm, dolž. 4 in 5 m, širr 22, 25, 28, 30 cm; deb. 38 mm, dolž. 4 in 5 m, šir. 22, 25, 28, 30 cm; deb. 43 mm, dolž. 4 in 5 m, šir. 22, 25, 28, 30 cm; deb. 48 mm, dolž. 4 'in 5 m, šir. 22, 25, 28, 30 cm; deb. 12.mm, dolž. 4 m, šir. 8, 10, 12, 15, 17, 19 cm, vezava 10 kom.; deb. 18 mm, dolž. 4 m, šir. 8, 1(£ 12, 15, 17, 19 cm, vezava 5 kom.; debelina 24 mm, dolž. 4 m, šir. 14 cm, vezava 4 komade skupaj, z zarezo in. peresom.— Deb. 38 mm, dolž. 4, 4'A, 5 m, šir. 12, 15 cm, vemva po 3 kom.; deb.. 43 i»m„dalž, 4, 4X>, 5 m, šir. 12, 15 cm, vezava po 3 l^m.; deb. 48 mm, dolž. 4, 4'A, 5 m, sir. 12, 3 5 em/vezava po 3 kom.? deb. 58 mm, dolž. 4, '4 '4, 5 m, šir. 12, 15 cm, vezava po 2 kom.; deb. 68 mm, dolž. 4, 4%, 5 !m, §ir. 15 čm,; vezava po 2 kom.; deb- 48'28 mm^dolž. 4 m remeljni, vez. po 10 komf; 'delf’A5t/b3 Am, dolž. 4 m remeljni; vezava po 10 kom. ; deb. 38/33 mm, dolž. 4 m remeljni, vezava po 10 k(5m.; deb. 58/38 mm, dolž. 4 m re&eljni, vezava po 8 kom. ;• deb.-63/48 irTm, dolž. 4 in 5 m rernelj., vez. po 6 kom.; deb. 68/48 mm, dolž. 4 in 5 m remeljni, vežama po 4 kom.; deb. 68/68 mm, dolž. 4 in S’ rrl remeljni, vezava po 4 kom.; deb. 78/58 jnm, dolž. 4 in 5 m remeljni, vezava po 2 kom.; debelina 88/68 mm, dolž. 4 in S m remeljni,' vezava” po-2 kom.; deb. 93/48 mm, dolž. 4 in 5 m remeljni, vezava po 3 kom.; deb. 98/38 mm, dolž. 4 in 5 m remeljni, vezava po 3 kom.; deb. 40/12 mm, dolž. 4 m letve, vezava po 20 kom.; deb. 40/18 mm, dolž. 4 m letve, vezava po 20 kom.; deb. 25/12 mm, dolž. 2, 2^, 3, $/45m.- letvice, vezava po 50 kom. — Blafeo mora biti belo, sedanje reze, paralelno, ostrorobo, očeljeno, deske vezane štirikrat z vrvjo, remeljni vezani štirikrat z žico. Cena franko vagon meja via Djev-djelija tranzit. Plačilo na podlagi akreditiva. 1 žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2%, grimesi, prompt. Job., mlev. voz., sl; -post., pftfeilo v 30 dneh, 257-50—260; bačka: 80 kg, -2% jriipesi.^iglevsl^n voznina, s]av. pOstaja,. .dobava v juniju, plačilo v 30 dneh, 262-50 do 205 Din., — Koruza: »la pinta«; dobava julij, avgust, september, zaenrinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 297 50—300 Din: bačka: suha, zdrava, rešetaha,' dobava promptna, plačilo v 30 dneh, mlevska voznina, 272-50—275 Din; bačka: suha-,»zdrava, rešetana, dobava promptna, plačilo v 30 dneli, navadna voznina 280-285 Din. — Ječmen: baranjski: pivovarski, 70/71 kg, 315—317-50 dinarjev; backi: ozimni, 67/68 kg, 290 do 29250 Din. — Oves: bački, slov. postaja, navadna voznina, 275-277-50 Din. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga, 370-375 Din. Tendenca: les; neizpremenjena; deželni pridelki: čvrstejša. Zaključki: les: 68 vagonov; deželni pridelki: 8 vagonov; drugo: — vagonov. Stran 4. TRGOVSKI LIST, 25. junija 1829. Štev. 74. RAZNO. Poslabšanje češkoslovaške trgovske bilance. Češkoslovaški Statistični državni urad priobčuje prvič začasne zaključke trgovske bilance že v sredi meseca. Nasproti lanskemu maju je v letošnjem maju narasel import za 293 milj. Kč, eksport pa samo za 15 milijonov. Lanski maj je bil za 23 milj. Kč aktiven, letošnji je pa za 255 milijonov pasiven. Od začetka leta do konca maja je znašal trgovski promet 15.746 milijonov KČ in je zaostal za lanskim samo za 38 mG lijonov. Ker je pa narasel uvoz za 508 milijonov in se je znižal izvoz za 546 milijonov Kč, se zaključujejo prvi letošnji peteri meseci s pasivom 523 milijonov, dočim so izkazali prvi lanski peteri meseci aktivnost 530 milijonov Kč. Bilanca se je torej močno poslabšala. Borza dela v Mariboru išče nujno za takojšnji nastop službe 3 mlajše natakarje (jelonoše) za otok Rab. Borza dela v Mariboru. Od 9. do 15. t. m. je delo iskalo 84 moških in 62 žensk, tedaj 146 oseb, praznih službenih mest je bilo 127, delo je dobilo 94 oseb, to je 38 moških in 56 žensk, odpotovalo jih je 34, odpadlo pa 71, koncem tedna jih je še preostalo 815. Od 1. januarja do ,15. junija pa je dela iskalo 4291 oseb, službenih mest je bilo 2191 praznih, de-Jo je dobilo 1759 oseb, odpotovalo jih je 572, odpadlo pa 1145. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 19 hlapcev, 1 vrtnar, 2 zidarja, 2 tesarja, 4 kovači (podkovski), 2 soboslikarja, 4 sodarji za tesanje dog, 3 gateristi, 1 mizar, 1 klepar, 1 kolar, 1 elektromon-ter (samostojen delavec za stalno službo) in ravnotako tudi 1 železostrugar, več vajencev (ključavničarske, kovaške, kolarske, mizarske in sodarske obrti) in tudi 10 kmečkih dekel, 4 poljske delavke, 1 kmečka gospodinja, 10 kuharic, 15 služkinj, 3 sobarice, 3 kuharice k orožnikom in financem, 1 kuharica za grajščino, 1 perfektna hotelska kuharica, 1 plačilna natakarica, 1 perfektna servirka, 1 otroška vrtnarica, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 5 šivilj za perilo, 1 šivilja za obleko, 2 fotografinji, 1 po-strežnica, 4 šiviljske vajenke. O ruskem eksportu. Izvoz kožuhovine iz Rusije je dal v lanskem letu 120 mili-, jonov rubljev. To je največja izvozna postavka Rusije. V šestih farmah gojijo najdragocenejše kožuharske vrste. — Izvoz lanu in konoplje neprestano raste; od 1. oktobra 1928 do 1. junija 1929 so prodali v inozemstvo 40.000 ton lami, to je za 10.000 ton več kot v istih mesecih prejšnjega leta. Ruska aviatika. Aeroplani ruske družbe »Dobrclet« so preleteli lani 1 milijon kilometrov. Obseg zemlje je 40.000 kilometrov. Dolžina prog, kjer obratujejo aeroplani družbe »Dobrolet«, znaša skupno 6400 kilometrov. Zračne proge Sovjetske zveze so zaključile lani svoj obrat prvič brez zgube. Obrat se je zelo poživil, pomnožil in zgostil. Letošnje leto se ugodno naznanja. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do’ 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg portland-cementa in raznega lesa ter glede dobave mehke pocinkane žice, medenine, angleškega cina, zalivk, pločevine, matičnih vijakov, litine, jeklenih vrvi itd. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 26. junija t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg krovne pločevine; do 2. julija t. 1. glede dobave 400 komadov blazinic za kovinaste žige, 100 kg krede za čiščenje in 100 kg čistila za kovine. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg strojnega olja in 150 kg bele kovine. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) I j*'«- Drva bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti, v Ljubljani za gorenjskim kolodvorom. TRŽNA POROČILA. ŽITNI TRGI. Mimogrede so zavrli nadaljno rapidno padanje cen. Sedaj so pa prišla nova poročila o pridelku, ki na svetovno tendenco ne morejo čvrstilno vplivati. Naj-prvo omenimo ameriški pridelek, ki pomeni v vsakem oziru nov rekord. Sicer zadnje cenitve niso tako visoke kot one pred mesecem dni, a to je postranska stvar. Glavno je, da so danes, ko se je v U. S. A žetev pšenice že pričela, na razpolago še ogromna množine stare pšenice. In najbrž bo tudi novi pridelek prekosil lanskega, ki je bil itak že čezmerno bogat. To dejstvo je za trenutni položaj merodajno. Iz Kanade, ki je med največjimi producenti pšenice, prihaja poročilo, da je v zadnjih dneh deževalo in so torej utihnili glasovi o suši. To velja za najvažnejše pokrajine, kot Alberta in Saskatchewan. Edino poročila iz Manitobe so malo zadovoljiva. Sicer ima Manitoba najboljšo kvaliteto, a po množini sta Alberta in Saskatchewan spredaj. Iz vsega tega moremo sklepati, da bo razpolagala Amerika letos, vštevši preostale množine, z veliko večjimi zalogami kot lani. A prodajne razmere za Ameriko bodo najbrž zmeraj slabše. Tu omenimo, da je prvič Evropa s pšenico obdelani svet zelo pomnožila, drugič pa, da se vršijo v zadnjem času eksperimenti, po katerih bi ista zemlja mogla donašati tudi dvatisočkratno dosedanjo množino. Temeljna misel tega postopanja, ki so ga v Italiji in Nemčiji že z uspehom porabili, leži v presaditvi. Če se bodo ti poskusi obnesli pri vsakovrstni zemlji, se bo mogla Evropa sama sebe preskrbovati, kar bi imelo za Ameriko nedo-gledne žalostne posledice. * * * Tržne cene v Maribora dne 15. junija 1929. — 1 kg govejega mesa 12 do 20, jezika svežega 18, vampov 8 do 9, pljuč 7 do 8, ledvic 18, možganov 20 do 24, parkljev 4 do 5, vimena 8, loja 10 Din; 1 kg teletine 20 do 25, jeter 20 do 22, pljuč 18 Din; 1 kg prašičjega mesa 15 do 27, sala 24 do 25, črevne masti 12 do 15,‘ pljuč 10, jeter 12, ledvic 18 do 20, glave 1250, nog 6 do 7, slanine sveže 20 do 24, papricirane 28 do 32, prekajene 28 do 32, masti 30 do 32, prekajenega mesa 25 do 32, gnjati 30 do 34, prekajenih nog 6 do 8, prekajenega jezika 30 do 36, prekajene glave 12 do 16 Din; 1 kg ovčjega mesa 12, kozličjega 20 do 25, kozliček 90 do 100 Din; 1 kg krakovskih klobas 34 do 40, debrecin-skih 35 do 40, brunšviških 18 do 24, pariških 30 do 35, posebnih 26 do 30, safalad 26 do 30, hrenovk 30 do 32, kranjskih 36 do 40, 1 kom. prekajenih 5 do 6, 1 kg mesenega sira 30 do 35, tlačenk 20 do 26 Din; 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 5 Din; 1 konjska koža 150 do 180, 1 kg goveje kože 12, telečje 18, svinjske 15 do 16, gornjega usnja 90 do 110, podplatov 55 do 75 Din; piščanec majhen 15 do 20, večji 25 do 35, kokoš 40 do 45, raca 30 do 45, gos 50 do 80 Din; domač zajec majhen 10 do 20, večji 25 do 30; l kg morskih rib 25 do 30 Din; 1 liter mleka 3 do 3'50, smetane 12 do 14, 1 kg surovega masla 35 do.44, čajnega masla 50 do 60, masla kuhanega 48, ementalskega sira 80, polementalskega 45 do 50, trapistnega 22 do 30, grojskega 30, til- sitskega 30, parmazana 90, sirčka 5 do 7, 1 jajce 1 do 150 Din; 1 liter vina novega 12 do 20, starega 15 do 25, piva 9„ 1 steklenica piva 5‘50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 30 do 48, ruma 40 do 50, sadjevca 4 do 5, 1 pokalica 150 do 2-50 Din; 1 kg belega kruha 450, črnega 4, 1 žemlja 0'b—b'A dkg 0-50; 1 kg črešenj 10 do 14, jabolk 10 do 12, posušenih sliv 10 do 12 Din; 1 limona 0*75 do 1, oranža 2 do 4, 1 kg rožičev 8 do 10, smokev 8 do 10, mandeljnov 60 do 80, orehov 10 do 12, orehov luščenih 40, maka 16 do 18 Din; 1 kg kave I. 65 do 75, II. 50 do 60, pražene I. 80 do 100, II. 56 do 75, Čaja 80 do 150, soli 2-75, popra celega 68 do 70, mletega 68 do 70, cimeta 70 do 75, paprike 40 do 60, testenin 10 do 12, marmelade 25 do 35, pekmeza 10 do 12, medu 18 do 20, sladkorja v prahu 14, v kristalu 1250, v kockah 14, kvasa 35 škroba pšeničnega 18 riževega 20, riža 6 do 12, 1 liter kisove kisline 45 do 50, kisa navadnega 2 do 4, vinskega 4 do 6, olja olivnega 20, bučnega 22 do 24, špirita denat. 10, 1 kg mila 15 do 20, sode 2, ječmenove kave 10 do 16, cikorije 18 do 20 Din; 1 kg pšenice 2-60 do 3, rži 2-70 do 3, ječmena 350, ovsa 3 do 3‘20, koruze 3 do 3-20, prosa 250 do 2-80, ajde 2'50 do 3, fižola 7 do 9, graha 18, leče 18 Din; 1 kg pšenične moke št. OOg 4 do 4T0, št. Og 4 do 4-10, Št. Ig 4 do 4*10, št. 2g 3-90 do 4, št. 4g 3 75, št. 5g 550, št. 6g 3'25, št. 7g 3 Din; 1 kg ržene moke I. 4 do 4-40, II. 3 90, prosene kaše 5-50 do 6, ječmenčka 6 do 8, otrobov 2 do 2-20, koruzne moke 3 do 3-50, koruznega zdroba 4 do 4-50, pšeničnega zdroba 5, ajdove moke št. 1 6, št. 2 5, kaše 6 Din; 1 q; sladkega sena 70 do 130, kislega 70 do 130, otave 100 do 120, ovsene slame 60 do 85, pšenične 60 do 85, ržene 60 do 85 D in; Im® trdih drv 125 do 160, mehkih 90 do 100 Din, 1 q premoga trboveljskega 40 do 50, velenjskega 24 do 28 Din, 1 kg oglja 2, koksa 0-75 do 1 Din, 1 liter petroleja 7, bencina 7 do 8, 1 kg karbida 7, sveč 20 do 35 Din; 1 kom. salate zgodnje, glavnate, endivije 050 do 1*50, 1 kupček radiča 1, 1 kom. kar~ fijole 5 do 16, 1 šopek špargelnov 5 do 10, 1 kupček špinače 1. graha V stročju 1, 1 liter graha luščenega 12, fižola v stročju 12, 1 šopek peteršilja 0 50, zelene 0-50 do 1, zelenjave za kuho 050, 1 kg čebule 4, česna 15 do 18, 1 komad pora 0'50, korenja vrtnega 050, navadnega 0-50, pese rdeče 0-25, kolerabe 050 do 1,1 kg krompirja novega 7, poznega 150 do 2, hrena 12 do 16, zelja kislega 5, repe kisle 2 Din. Kvalitativno najboljše nogavice^»neinfior, rokavice, triko perilo, vestjo, puloverje, lepne robce, naramnice, kravate, ovratnike, srajce, razne Sipke in vesenine, kompletne pOtrebSCine za Šivilje, krojače, Čevljarje in tapetnike edino le pri JOS.PETELINCU, Ljubljana,bH" Na veHhol .G Telefon 2915. spomenika ob vodL Na malol Parketne deščice Bakula Trstje za strope la stropa la staaa Strešno lepenko in lesni cement Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška ulica 22 - Telefon int. 2513 Veletrgovina kolonijalne In Špecerijske robe LJUBLJANA A mm ZALOGA »veže prelene kave, mletih diiav ln rudninske vode. V Točna in solidna postrežba I Zahtevajte cc.itkl AjS lX.nJlge, Časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naro-Silnice v blokih 8 poljubnim Številom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine dobavlja I TISKARNA zrneTnm MERKUR o e n a h LJUBLJANA «•» GREGORČIČEVA 23 TELEFON assa Lastna knjlgoveznloa Za veOJa naroOlla zahtevajte proračune I _ mri i — LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ,90°- CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA u*tanovuena mo. 'J . -, Delnilka glavnica i Oin 50,000.000*—• Skupne reserve cat Oln 10,000.000*—. u* A i /i. t PODRUŽNICE: BreZIce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Matkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Trst. Se priporota za vse bančne posle. BraoJavni naslovi Banka Ljnbljana. TeL Itev. 2861, 2413, 2502, 2503. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trg o v »ko - industrijsko d. d. »MERKUR c kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.