PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZTEIE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SOBOTA, 11. OKTOBRA 1969 LETO XI.. - STEVILKAA 279 - CENA 1 DINAR
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 180» PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1834 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA


GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI trPT'r"-’T? DUŠAN BENKO
P R V A
I K V .3, J A
Za konec tedna: Usmerjanje delitve (stran 13) — Olof Palme (stran 15) — Deseti obisk (stran 17) j
VELIČASTNA PROSLAVA OBLETNICE SKOJ
POGLED NA ZAGREBŠKI TRG REPUBLIKE MED TITOVIM GOVOROM,
Telefoto: Tanjug
Vse tesnejše meje
Vlada ČSSR je z izrednimi ukrepi omejila potovanje svojim državljanom na zahod - Tildi tujcem omejen vstop
PRAGA. 10- okt. (Tanjug). Vlada je z izrednimi ukrepi, ki so začeli veljati takoj, omejila potovanja češkoslovaških državljanov v zahodne države, na drugi strani pa tudi potovanja tujcev v Češkoslovaško. V oddelku za potne liste in vizume so v obrazložitvi teh ukrepov navedli gospodarske in politične razloge. Ugotovili so namreč, da veliko državljanov odnaša ▼ zahodne države precejšnje vsote kron, ki jih potem tujci ilegalno prinašajo v Češkoslovaško.
Poleg tega je med tujimi državljan-; veliko tudi takih, katerih obiski v Češkoslovaški negativno vplivajo na notranjepolitični položaj. Zato so nehali izdajati nedeljske vizume na meji z Avstrijo, zaostrili pa so pogoje za iz-dajanje rednih vizumov.
Potovanja v zahodne države So omejili tud< zato, ker se Cehi in Slovaki na lastno pest zaposlujejo v tujini.
Od lanskega avgusta živi v zahodnih državah okrog 50 tisoč Cehov in Slovakov. Skoraj polovica od teh bi se rada vrnila domov, medtem ko jih ima 14.000 dovoljenja, da ostanejo tam do konca leta. Na amnestijo predsednika republike, katere rok je potekel 15. septembra, se je odzvalo 600 češkoslovaških državljanov.
Predsedstvo CK KPC je na sinočnji seji sprejelo odstop sekretarja CK KPC Heteša, ki je bil v sekretariatu zadolžen za kmetijsko politiko partije. Sekretar je postal v lanskem novembru.
C lan CK KPC in rektor visoke partijske šole (do lanskega aprila) Vilem Novy je izjavil, da je treba izreči priznanje in zahvalo vsem tistim komunistom intemacio-nalistom, ki so lani »pogumno držali zastave partije in zastavo internacional izmaa.
S tem je Novy mislil udeležence raznih zborovanj komunistov, ki so jih lani tudi uradno razglašali za ilegalna in frakcionaška, kakor tudi razpečevalce ilegalnega lista »Spravy«, ki ga je do poletja letos izdajalo sovjetsko vojaško poveljstvo. Gre za zborovanja, kakršna so bila v »Cehiji« in »Lucerni« v Pragi, nadalje v Ostravi ali v Mi. monu, kjer je bil glavni referent in govornik Novy. Brez
takšnih komunistov — je de-jal včeraj Novy na sestanku komunistov v Prosbjejovu — ne bi bilo aprilskega plenuma, na katerem je prišlo do sprememb v vodstvu partije.
O Dubčkovem vodstvu je Novy dejal, da je bilo »slepo in nesposobno«, češ da je Dubček peljal partijo po nepravilni poti in da je bilo to na roke desničarskim silam.
Prevelik zalogaj
Nadaljevanje pogovorov ZDA - SZ o krizi na Srednjem vzhodu - Izraelske okrepitve
WASHINGTON, 10. okt. (Reuter, Tanjug, AP, UPI). V Washingtonu so se danes nadaljevali pogovori med ZDA in SZ o tem, kako najti izhod iz srednjevzhodne krize. Gre za obnovljene pogovore o Srednjem vzhodu, ki so jih prekinili julija. Udeležujeta se jih pomočnik ameriškega zunanjega ministra Sisco in sovjetski veleposlanik Dobrinin.
Dobro poučeni kairski dnevnik »Al Ahram« piše, da je Izrael po nedavnih uspešnih
ve, dva oklopna pomorska bataljona in bataljon motorizirane pehote, ki bodo okre-
Spopad v Chicagu
Nixon zahteva več časa pri iskanju »častnega miru« — »Defenziva« v Vietnamu
WASHINGTON, 10. okt. (Tanjug). V Chicagu še vedno vlada napetost po vreti spopadov, do katerih je prišlo med zloglasno mestno policijo in mladinskimi skupinami, ki so si nadele ime »nova levica«, šest mladeničev je bilo pri tem ranjenih s strelnim orožjem. na desetine so jih pretepli, skoraj sto pa so jih aretirali.
akcijah egiptovske vojske po- I pili izraelske čete na odseku slal na frontno črto ob Su- I hd 18. do 25. kilometra vzhod-eškem prekopu nove okrepit- no °d prekopa.
Cas bo pokazal — pa četudi bi bilo to šele čez nekaj let — da je Izrael začel izgubljati svojo vojno proti Arabcem prav zato, ker je dobil bitko 1967. leta, in zaradi posledic te zmage, ki se kažejo v izraelskem mišljenju in vedenju — piše danes glavni urednik »Al Ahrama« Hejkal. Katerakoli sila, ki si poskuša podvreči to, kar je zunaj njenih naravnih moči in meja, obsodi samo sebe na umik. Izrael je leta 1967 prekoračil meje svojih naravnih moči, ugotavlja Hej-
Povod za spopade je bilo sojenje osmim ljudem, ki so
Olof Palme je mandatar
STOCKHOLM, 10. oktobra — Švedski kralj Gustav VI. Adolf je danes tudi uradno zahteval od novega voditelja socialnodemokratske stranke Olofa Palmeja, da sestavi novo švedsko vlado. Pričakujejo, da bo nova vlada zaprisežena v torek. Dosedanji premier Tage Erlander, ki je bil predsednik vseh povojnih švedskih vlad, odhaja v pokoj.
jih obtožili, da so hoteli izzvati nerede med predvolilno kampanjo demokratske stranke v Chicagu. Sodijo jim na podlagi novega zakona, ki pravi, da so krivci zagrešiii »zločin zveznega značaja in da jim sodi zvezno sodišče«, če so iz ene zvezne države prišli v drugo, da bi izzvali nerede.
»Ameriška zveza za državljanske svoboščine« je proti temu sojenju protestirala in izjavila, da je to »najvažnejši politični proces ▼ ZDA«, ker
► ••• Nadaljevanje na 18. strani
• •• Nadaljevanje na 18. strani
Pompidou bo obiskal SZ
MOSKVA, 10. okt. (AFP) — Tu so uradno sporočili, da bo francoski predsednik Georges Pomdiou prihodnje leto uradno obiska’ Sovjetsko zvezo.
Sovjetski predsednik Kosi-gin je dopoldne sprejel francoskega zunanjega ministra Schumanna, ki se v Sovjetski zvezi od včeraj mudi na uradnem obisku, sprejel pa ga /e tudi predsednik prezi-dija vrhovnega sovjeta Pod-gorni.
SZ spet prodira v vesolje?
Sest vesoljcev naj bi poskušalo sestaviti vesoljsko postajo
MOSKVA, 10. okt. (AFP, AP). Iz dobro poučenih virov v Moskvi se je zvedelo, da bo Sovjetska zveza v prihodnjih dneh izstrelila tri vesoljske ladje tipa »Sojuz«, v katerh bo najmanj šest vesoljcev. Vesoljci bodo imeli nalogo, da obogatijo vesoljsko znanost /Z novimi dognanji o možnostih za vzpostavitev vesoljske postaje.
Sovjetska zveza je zadnjikrat poslala vesoljske ladje na pot okrog Zemlje januarja meseca; »Sojuz 4« je letel od 14. do 17. januarja, »Sojuz 5« pa od 15. do 18. januarja. Menijo, da bodo bližnji vesoljski poleti trajali precej dlje.
Trije ameriški vesoljci — Armstrong, Aldrin in Collins, prvi ljudje, ki so se izkrcali na Luni, so na svoji turneji po svetu odpotovali danes iz Bruslja v Oslo.
Načelnik fotografskega laboratorija ameriške uprave za vesoljske raziskave NASA Richard Underwood je izjavil, da bo prihodnji pristanek ameriške odprave na Limi prenašala tudi barvna televizija.
V ČSSR ne bo monetarne reforme
PRAGA, 10. okt. (AFP). — Češkoslovaška vlada je 'danes odločno zanikala govorice o tem, da bodo izvedli monetarno reformo.
Na zagrebškem Trgu republike je govoril predsednik ZKJ Josip Broz Tito -Tristo tisoč udeležencev jubilejnega zborovanja - Govor predsednika ZMJ Janeza Kocijančiča na slavnostni seji konference Zveze mladine Jugoslavije
ZAGREB, 10. okt. - V glavnem mestu Hrvatske, kjer je bil pred pol stoletja v Primorski ulici ustanovljen SKOJ in ki je danes gostitelj osrednje, sklepne slovesnosti ob 50-letnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, so sirene ob 14.50 naznanile začetek velikega zborovanja. Na Trgu revolucije, okrašenem z državnimi in partijskimi zastavami, se je zbralo - poleg visokih gostov in delegacij, ki so se udeležile že dopoldanske seje konference ZMJ, na kateri je govoril Janez Kocijančič — okrog 300 tisoč ljudi. Na mitingu je govoril — prvič po letu 1945 — predsednik ZKJ Josip Broz Tito
Jutri slavje v Radgoni
Priprave na slavnostno otvoritev mednarodnega mostu na Muri
GORNJA RADGONA, 10. okt. — V naši in avstrijski Radgoni, ki sta žt praznično odeti v zastave, so sredi priprav na nedeljsko slovesnost, ki bo dosegla vrhunec z otvoritvijo mednarodnega mostu čez mejno reko Muro in s srečanjem predsednikov Avstrije in Jugoslavije.
Za lep uvod v to praznovanje so poskrbeli včeraj in danes kulturniki in športniki obeh mest. Po včerajšnjem srečanju namiznoteniških reprezentanc v Gornji Radgoni in po otvoritvi likovne razstave naših in avstrijskih otrok v sosednji Radgoni, so tu nastopili sinoči naši pevci. V polni kinodvorani so se predstavili 90-članski otroški pevski zbor iz Apač, ženski pevski zbor, iz Gornje Radgone inuvidemski oktet. Nase pevce, ki so navdušili občinstvo z izbranim sporedom narodnih pesmi, je pozdravil predstavnik občine Radkers-burg in jim izročil darila. Po nastopu naših kulturnikov so pripravili onstran meje prijetno družabno srečanje, ki sta se ga udeležila tudi predsednik gomjeradgonske občine Branko Zadravec in sekretar občinskega komiteja ZKS Rudi Jaušovec.
Včeraj so odprli v znamenju nedeljske slovesnosti v avstrijski Radgoni zanimivo razstavo z nazivom »Stajer-
Skupine Zagrebčanov so se začele zbirati na raznih krajih v mestu že precej pred napovedano uro. Na Trgu republike, kjer je promet za nekaj časa povsem zamrl, so se začele v zgodnjem sončnem in toplem popoldnevu z vseh strani zlivati povorke ljudi. Prihajali so z zastavami, transparenti, pesmijo in vzkliki ter so povsem napolnili velik trg in bližnje ulice. Pred tribuno, na kateri so bili predvojni revolucionarji in borci revolucije ter številni drugi gostje in delegacije, med njimi tudi 'delegacije družbeno-političnih organizacij glavnih mest vseh naših republik in pokrajin — se je do začetka zborovanja zbralo okrog 300.000 ljudi, toliko, kolikor jih doslej v Zagrebu še na nobenem zborovanju ni bilo.
Sirene po mestu so točno ob 14.50 uri naznanile začetek velikega mitinga. Nekaj ka-
JANEZ KOCIJANČIČ
sneje se je pripeljal predsednik Tito z ženo Jovanko, ki sta ju pred slavnostno tribuno sprejela in pozdravila predsednik mestne konference ZM Zagreb Božo Babič. Zagrebčani so prisrčno in
toplo pozdravili dragega gosta. Potem ko je Božo Babič odprl miting, je zbranim spregovoril predsednik Tjto. Množica je večkrat s ploskanjem in vzkliki prekinjala Titov govor, ki so ga mnogi spremljali ob radijskih in televizijskih sprejemnikih. Zborovanje je bilo končano nekaj po 16. uri.
Predsednik Tito je nocoj ob 20. uri priredil v Študentskem centru sprejem ob osrednji proslavi 50-letnice SKOJ, na katerem so bili tudi povojni revolucionarji, ki žive v Zagrebu, ter udeleženci dopoldanske slovesne konference Zveze mladine Jugoslavije.
Ta seja je bila v moderni dvorani delavske univerze »Moša Eijade«. Na seji, ki ji Je predsedoval Rato Dugo-njič, je imel predsednik kon-
Nadaljevanje na 12. strani
Govor predsednika
Titova izvajanja na velikem zborovanju v Zagrebu ob 50. obletnici Zveze komunistične mladine Jugoslavije
ZAGREB, 10. okt. (Tanjug). Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je imel na današnjem veličastnem zborovanju v Zagrebu, posvečenem 50. obletnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, naslednji govor:
••
Nadalje vanje
na 13. strani
Tovarišice in tovariši!
Dovolite mi predvsem, da se zahvalim občanom Zagreba za to veličastno zborovanje ob proslavi 50-letnice us. stanovitve Zveze komunistične mladine Jugoslavije.
Slavna je revolucionarna pot, ki jo je prehodila najnaprednejša mladina Jugoslavije od ustanovitve SKOJ pred 50 leti v Zagrebu pa do danes. Ta revolucionarna pot Zveze komunistične mladine Jugoslavije je bila težka in dostikrat prepojena s krvjo mladincev in mladink, ki so šele stopali v življenje, v naj.
Demanti iz Hanoia
Med DRV in ZDA ni tajnih stikov — Nixonov posvet — Lodge v Washingtonu
HONG KONG, 10. okt. (Reuter, UPI). Sevemovietnam-ska časopisna agencija je včeraj demantirala vesti o tem, da sta Washington in Hanoi navezala tajne stike.
V kratkem sporočilu je rečeno, da so ameriške agencije nedavno objavile vesti o dozdevnih tajnih stikih in da ZDA zdaj »čakajo odgovor Severnega Vietnama na njihove zadnje predloge. »S širjenjem teh lažnih vesti zavajajo javnost, ki terja od Ni-xonove administracije, da ne-
utegoma umakne čete iz Južnega Vietnama.«
Iz Washingtona poročajo, da bo imel predsednik Nixon spet vrsto pogovorov o Vietnamu. Udeležili se jih bodo najbližji sodelavci ameriškega predsednika in vodja ameriške delegacije na pogajanjih v Parizu Cabod Lodge, ki prispe danes v Washington.
lepšo pomlad svoje mladosti.
Zveza komunistične mladine Jugoslavije, rojena prav takrat kakor KPJ, ni bila imuna pred raznimi slabostmi, pred katerimi v glavnem ni bila imuna niti KPJ. Toda SKOJ nikoli ni kazal slabosti oportunizma in v njegovih vrstah ni manjkalo revolucionarne ostrine,, in sicer v vseh fazah njegovega revolucionarnega boja. Zato je SKOJ tudi bil najmočnejša opora tistim članom KPJ, ki so se borili proti frakcijam, katere so za. virale razvoj in slabile borbeno moč KPJ.
Revolucionarna dejavnost Zveze komunistične mladine Jugoslavije je torej neločljivo povezana z dejavnostjo in usodo KPJ od vsega začetka, to je od njene ustanovitve pred petdesetimi leti pa do danes. Z Obznano in prepovedjo KPJ in revolucionarnih sindikatov je bila prepovedana tudi Zveza komunistične mladine Jugoslavije. To pa ni pomenilo, da je SKOJ tudi prenehal delati kot organizacija najzavednejšega dela mladine Jugoslavije. Ta dejavnost je potekala v zelo težavnih razmerah ilegalnega dela; veliko članov SKOJ je bilo obsojenih na dolgoletno ječo, Aleksandrovi žandarji so jih ubijali in mučili v policijskih zaporih in zunaj zaporov.
Ponujena roka Brandtovi vladi
»Zahodna politika« SZ se do neke mere približuje »vzhodni politiki« Bonna
s postopnim razoroževanjem in v Evropi uvajati nejedrsko cono; in končno, da bi se lotili občeevropskega go-
•P OSEBEN DOPIS j!A DELO
BONN, 10. okt. V Bonnu danes zatrjujejo, da bosta tudi Moskva in vzhodni Berlin prišla »precej naproti« novi zahodnonemški vladi. ZSSR baje pripravlja »tristopenjski načrt« za izboljšanje odnosov v Evropi, DNR pa napoveduje, da ne bo vztrajala pri formalnih diplomatskih odnosih z ZRN kot tujo državo.
Rečeno je, da bo vlada, ki jo bo vpdil kancler Brandt,
▼ glavnem lahko sprejela kot »širok skupni imenovalec« načrte sovjetske diplomacije, katerih namen je utrditi status quo in priznati sedanje politične in pravne odnose v zahodni in vzhodni Evropi. Moskva si prizadeva za konferenco o evropski varnosti in želi, da bi najprej legalizirali sedanji položaj v Evropi (priznali meje in spoštovali suverenost ter nacionalno integriteto vseh evropskih držav); da bi pripravili sporazume o • odrekanju sili v medseboj-| nih odnosih in da bi začeli
mi
INVESTICIJSKI B I R O J I TRBOVLJE
tel.80402
ENGINEERING
spodarskega, znanstvenega, tehničnega in kulturnega sodelovanja.
V Bonnu zatrjujejo, da se v teh zamislih »zahodna politika« Moskve do neke mere približuje bonski »vzhodni politiki«. Menijo, da se bo nova vlada izrekla za »teritorialno nedotakljivost«, k čemur sodijo tudi demarkacijske črte; že stara vlada je predlagala, naj se odrečejo sili, Bonn pa bo kmalu pristopil k sporazumu o prepovedi širjenja jedrskega orožja.
Trdijo, da je vse to možno, tudi če se obe strani ne bosta Odrekli dosedanjim načelom — ' Bonn predvsem politiki, ki so jo vodili za kanclerja Kiesingerja. »Manevrski prostor« za zahodno-nemško »vzhodno politiko« pa je skopo odmerjen. Omejuje ga že to, da je ta politika, kot poudarjajo, »spre-
mljajoči pojav« odnosov med ZDA in ZSSR.
Od nove skupine zato ne pričakujejo »nemogočega« — niti v Bonnu niti v vzhodnem Berlinu. Trdijo, da bi se NDR »zadovoljila« že s tem, da jo ZRN »prizna. kot državo« in podpisuje z njo običajne uradne sporazume, NDR pa ne bi zahtevala, da Bonn in vzhodni Berlin zastopajo veleposlaniki, saj to lahko store tudi »pooblaščeni«.	'—
V Bonnu zaenkrat še čakajo na Brandta in nihče ne želi prejudicirati deklaracije in stališč nove vlade. Ni pa naključje, da se bo ministrstvo za splošna nemška vprašanja po 21. oktobru prelevilo v ministrstvo »za mednemške odnose«, ki naj bi ga vodil minister Amdt, strokovnjak za trgovino z NDR. Trgovina je bila že doslej pomembnejša od politike. ŽELJKO BRIHTA
Kljub temu pa sta SKOJ kakor tudi KPJ znala poiskati razne oblike delovanja. Izkoristila sta na primer obnovljene revolucionarne sindikate in druge legalne in pollegalne organizacije do 1929. leta, to je do vojaško-fašistične diktature kralja Aleksandra in Pere Živkoviča.
D0 6. januarja 1929 je bilo veliko strank, v katerih je SKOJ poleg KPJ, budil revolucionarnega duha odpora proti surovemu izkoriščanju delovnih ljudi. Razen tega sta se KPJ in Zveza komunistične mladine Jugoslavije odločno upirali politiki nacionalnega zatiranja in zato je reakcionarni režim divjaško navalil na KPJ in SKOJ.
Z razglasitvijo vojaško-fa-šistične diktature je preganjanje KPJ in SKOJ doseglo višek, ko so na tisoče komunistov in mladincev za dolgo vtaknili v ječo. člani SKOJ in člani KPJ so v tem času izpričali junaštvo brez primere, kljubujoč Aleksandrovim krvnikom. Padlo je na desetine in desetine članov partije in članov SKOJ, med njimi tudi sedem sekretarjev SKOJ. Tisti člani KPJ in SKOJ, ki so jih obsodili na dolgotrajno ječo, bodisi da je šlo za dijake in študente ali za delavce in kmete, pa so znali to izkoristiti in spremeniti svoj zapor v univerzo za proučevanje marksizma-leninizma.
Oboroženi s tem močnim orožjem so se vračali iz ječe, kvalitetno sposobnejši za nove boje in priprave KPJ in mladine na bližajoče se velike dogodke. Politično in teoretsko še bolj usposobljeni člani partije in SKOJ so veliko prispevali k učvrstitvi KPJ in k širokemu zbiranju mladine v USAOJ.
Lahko vam povem in priporočim dragoceno izkušnjo, mladi tovariši in tovarišice. V predvojnem in vojnem obdobju je bilo povezovanje vaške, delavske, univerzitetne in šolske mladine zelo močno. Med intelektualno in delavsko mladino ni bilo razlik; to je bila tista sila, ki je ustvarjala kompaktnost in enotnost, to je omogočilo tak borbeni duh in tak revolucionarni polet, kakršen je bil takrat v vrstah naše mlade generacije.
Petdesetletnega razvoja naprednega mladinskega gibanja torej ni mogoče obravnavati ločeno od boja delavskega razreda Jugoslavije pod vodstvom KPJ za socialno in nacionalno osvoboditev.
V vseh fazah boja, v najhujših razmerah preganjanj in ilegalnega dela v predvojni Jugoslaviji, zlasti pa v na-rodnooosvobodiln! vojni je
Nadaljevanje na 3, strani
Usklajanje
pokojnin
Zadnje tromesečje v letu je vedno značilno po tem, da sestavljamo finančne načrte, po katerih naj hi se ravnal razvoj posameznih področij v prihodnjem letu. Tudi vodstva služb ter družbenih in političnih institucij, ki imajo na skrbi politiko socialnega zavarovanja, so se tega dela že lotile.
Pripravljene so analize o letošnji poslovnosti na področju zdravstva kot tudi po-kojninsko-invalidskega zavarovanja. Predvidena pa so tudi gibanja, ki naj bi bila značilna za to področje v prihodnjem letu. Upokojence predvsem zanima, kako se bo krojila usoda njihovih pokojnin in kako naj bi na njihovo višino .vplivala uporaba dveh instrumentov:	redne uskla-
ditve pokojnin z življenjskimi stroški po 97 členu in uskladitev starih pokojnin z novimi po 102. členu pokojninskega zakona.
Služba, -ki spremlja večanje življenjskih stroškov, napoveduje, da bo le-to znašalo konec leta 9 do 10 odstotkov. Za toliko se bodo morale torej v povprečju dvigniti tudi pokojnine. Toda medtem ko je bilo za vsa minula leta s strani zveze predpisano, da mora biti odstotek valorizacije pokojnin enak za vse upokojence, pa smo letos le dočakali to spremembo, da ima republika polnomočje, da sama odloča o načinu valorizacije. Imamo torej vso možnost, da uravnamo politiko uskladitve pokojnin z rastjo življenjskih stroškov na ta način, da hi z nekaj višjim odstotkom povečali najnižje pokojnine, z nekaj manjšim pa visoke in najvišje pokojnine.
Večkrat smo bili doslej pojasnjevali, da bi bila takšna majhna razlika v odstotkih pri lestivici za valorizacijo pokojnin bolj pravična, kot pa je enak, povprečen odstotek, za vse pokojnine. Tem bolj nas o tem prepričuje podatek, da v Sloveniji več kot tretjina pokojnin in invalidnin ne dosega niti življenjskega minimuma, ker ne znašajo te pokojnine niti 500 din.
V skladih pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja pa bo potrebno tudi najti in oddeliti denar za uskladitev starih pokojnin z novimi. Doslej smo že dvakrat s takim ukrepom popravljali stare pokojnine, vendar smo jih novim le od daleč približali. Tako stare pokojnine upokojencev v Sloveniji še močno zaostajajo za novejšimi in želeti bi bilo, da bi jih z letošnjo uskladitvijo približali vsaj na nivo pokojninskih osnov iz 1967. leta. Ce bi to uskladitev izvedli povezano z redno valorizacijo po degresivni levici, bi dejansko vsaj nekoliko bolj občutno povečali najnižje pokojnine.
MARIJA NAMORŠ
HH
t
h včerajšnje zadnje iidaje
S seje CK ZKS
Popoldanska razprava v četrtak • Se* ja CK se bo nadaljevala v ponedeljek
LJUBLJANA, 10. okt. Popoldanski del včerajšnje razprave na osmi seji centralnega komiteja ZK Slovenije se je končal pozno zvečer. Sklenili sft, da M bo seja nadaljevala v ponedeljek. V popoldanski raapravi so sodelovali Vlado Janžič, Alojz Briški, Stane Kavčič, Uroš Dular, Stane Dolanc, Branko Gorjup, Roman Albreht, Marko Bulc in Ljubo Pipan.
VLADO JAN2IC je govoril e zastopstvu naše republike v zveznih, političnih, predstavniških, upravnih organih, v armadi in v organih, ki zastopajo našo državo v svetu. V omenjene organe morajo seveda prihajati takšni ljudje, ki so sposobni tvorno sodelovati ob hkratnem spoštovanju enakopravnosti narodov v jugoslovanski skupnosti. Pri tem pa so polno odgovorni v organih, kamor so izbrani m šele prek njih svojemu narodu. Janžič je govoril tudi o tem, da je mogoče oblikovati federacijo in nejno politiko le ob prisotnostih v vseh njenih organih in če se imamo za njen sestavni del.
ALOJZ BRIŠKI pa je v razpravi omenil, da je pri nas na splošno preveč kritike na račun tistega, kar naj bi reševali drugi, čeprav je pogoj za urejenost razmer to, da bi prav vsak zavzeto reševal nerešene probleme pri samemu sebi. Omenil je tudi, da se komunisti v mariborski regiji večinoma zavzemajo za še bolj poglobljeno demokratično in javno delovanje Zveze komunistov. Proučiti pa bi bilo treba sistem Informiranja in ga bolje usposobiti za praktično pomoč pri vsakodnevnih političnih odločitvah in tudi za dviganje idejne ravni članstva. Sicer pa mora Zveza komunistov prispevati k razreševanju aktualnih problemov, ali pa pojasnjevati, kateri so razlogi oziroma objektivni zadržki, ki rešitve odlagajo na kasnejši čas. Poudaril je tudi. da je Kar najvišja usposobljenost komunistov pogoj za uspešno uresničevanje sprejetih stališč.
STANE KAVČIČ je v svojih izvajanjih ocenjeval, da poteka izvajanje reforme nekoliko drugače, kot je bilo programirano. Ne bi pa bilo prav, da bi bili zaradi tega, ker nekaterih ciljev ne dosegamo v predvidenem obsegu ali pa dovolj hitro, zbegani ali pa celo pasivni. Kljub vsemu so bili vendar doseženi veliki uspehi, saj je prišlo do večje usmeritve k zahtevam trga in do drugih pozitivnih premikov, zaradi katerih bi bilo ob '"Sliki zavzetosti delovnih ljudi zdaj proces nemogoče obrniti — bodisi v levo bodisi v desno. Kavčič je govoril o tem. da bi se bilo zdaj koristno vprašati. če so bili s srednjeročnim pianom cihi zastavljeni dovolj realistično in če si morda nismo obetali nekaterih prevelikih skokov. Da bi si zdaj lahko izoblikovali dovolj realne cilje za dolgoročni politični in gospodarski razvoj bo treba napraviti bilanco vseh reformskih rezultatov in upoštevati vse njene pluse in vse njene minuse. Vsekakor se bo treba boriti, da se nikakor ne bi v prihodnje še naprej odmikali od reformskih ciljev m da bi lahko kar najhitrete prešli v novo ofenzivo za ure-sničeavnje reforme.
Stane Kavčič se je zavzel tudi za takšno strokovno in politično akcijo, da bi z njo sprožili široko fronto samoupravnega dogovarjanja. Ko je izrazil nasprotovanje etatističnim intervencijam, je opozoril na družbeno nadzorstvo na področju cen, pri katerih bi morali biti po njegovem v prihodnje nekoliko bolj elastični, bolj strogi pa pri delitvi dohodka v delovnih organizacijah Po Kavčičevem mnenju je takšno vprašanje: ali za delavski razred ali za znanje, zastavljeno močno napak, saj je cilj, da bi delavski razred kar najhitreje in kar najbolj množično oborožili z znanjem. Odpraviti je treba pomanjkanje visoko strokovnega kadra v Sloveniji in tako zastaviti izobraževanje, da bi iz naj inteligentne j šega dela delavskega razreda. neposredno na delavskih mestih ▼ podjetjih, ustvarili inteligenco, ki bi se potem tja tudi vračala.
UROŠ DULAR je izrazil zadovoljstvo, dg se pripravlja seja konference ZK Slovenije, potem pa je govoril o oblikovanju enotnosti v Zvezi komunistov. Pri tem je menil, da bi kazalo ugotoviti in upoštevati. koga objektivne raz mere navajajo h konservati-vizmu in koga k temu. da se zavzema za naprednejša stališča
Po mnenju STANETA DOLANCA pa »slovensko vroče poletje«, kakor je dejal, terja drugačen pristop k problemom. kakor pa izzveni iz dosedanje razprave Zveza komunistov Slovenije bo močna, če bo dojela globino in resnost
vprašanj, ki kot kaže, niso še razčiščena. Podprl je referat predsednika zlasti ker vsebuje po njegovem mnenju osred njac ali smo za nadaljevanje
Šolam 1090 milijonov
Za tak zahtevek za leto 1970 se je na včerajšnji seji odločila skupščina republiške izobraževalne skupnosti
LJUBLJANA, 10. okt. Skupščina republiške izobraževalne skupnosti je dane« pod predsedstvom dr. Luja Sukljata sklenila od slovensko skupščine zahtevati 1090 milijonov dinarjev za potrebe vzgoje'in izobraževanja v Sloveniji za 1970. leto. Sprejela je tudi sklep o blokiranju finančnih sredstev RIS, ki mm bodo natekla nad planiranimi, potem pa tudi sklenila slovenski skupščini predlagati, naj ji iz teh sredstev da nekaj nad 2400.000 din.
razvoja naše družbe na načelih samoupravljanja, ali ne, kajti glede tega obstajajo določena kolebanja.
Ko je govoril o delavskem razredu in razrednem boju, je opozoril na mnenje, da ob sedanji stopnji znanstveno tehnične revolucije razredni boj ni mogoč. Kadar gre za tako temeljna načela naše socialistične družbe pa ne more nastopiti »avtor zoper avtorja«, ampak bi morala nastopiti partija. Posebej je poudaril, da razredni boj ni bil končan z zmago v revoluciji, kalti njegov končni cilj je. da bo delavec resnično razpolagal s presežkom ki ga ustvarja. Odnos do samoupravnega sistema kot političnega sistema je danes tako kot v NOB do revolucije. je torej revolucionaren odnos. Potem pa se je govornik ustavil ob nekaterih reakcijah na sejo izvršnega biroja predsestva ZKJ, po katerih ni potrebna nikakršna dramatizacila položaja v Sloveniji. Izvršni biro je objektivno ocenil položaj, kar potrjuje tudi to, da so slovenski komunisti sprejeli to oceno.
Med drugim je govoril tudi o političnem pluralizmu, o katerem je zadnje čase dosti govora. Govoriti o njem v naši samoupravi ja vski družbi jene smisel- Ce imamo več političnih subjektov, to ni isto kot v drugih družbah, kjer si ti subjekti potegujejo za oblast. Pri nas pa je samoupravljanje temeljni odnos in ne gre za konkurenco med političnimi subjekti ampak gre za medse bojno sodelovanje in noben center ne more »nadvladati« drugega. Zato ni mogoče govorili o političnem pluralizmu pri nas.
Posebej se je ustavil ob pritiskih ter dejal, da v našem samoupravnem sistemu Yie moremo pristati na nobene pritiske. Vse to pa izkorišča sovražnik socializma, ki uporablja najrazličnejše oblike. Belogardizem je sicer politično mrtev in nima možnosti, da bi oživel. Nevaren je predvsem klerikalizem, ki se fleksibilno prilagaja razmeram. Bo Da stvari glede katerih jugoslovanski narodi ne morejo dovoliti, da bi kdorkoli o-grožni ni*hove pridobitve BRANKO GORJUP le govoril o tem. da komunikacijska sredstva velikokrat premalo celovito posredujejo misli o razvoju naše družbe in tako prihajajo v javnost samo pol resnice in enostransko napihnjena dejstva. Omenil je j 'udi. da bo koristno, če bo j uresničena misel o republi- | škem aktivu. Ta bo lahko pri. | speva! k celovitejšemu spoznavanju in nakazovanju ciljev. nikakor pa seveda ne bo smel postati oblastni or-ran. Ce bi se to zgodilo, bi to pomenilo, da podržavljamo našo Zvezo komunistov.
ROMAN ALBREHT je govoril o tem. da je v sedanjih razmerah potrebna večja mera kritičnosti do lastnega počet ia. saj bo samo tako mogoče uspešno nadaljevati bol la razvijanje socialističnih ldnosov. Poudaril je. da je eden izmed najpomembnejših reformnih ciljev ta. da bi sa. moupravni odnosi v naši družbi postali resnično dominantni. Bili pa so tudi poskusi, da bi boj za socialistične samoupravne odnose postavili v drugi plan. Ce bi to storili. bi napravili hudo napako, saj ie še zmeraj potreben odločen boj, da si samouprava zares izbori prostor, ki ji gre. Albreht je poudaril, da je situacija še zmeraj toliko zapletena, da še niso odveč vprašanja, kako bomo v praksi uspeli uveljavljati delav. sko samoupravo in uspeli premagovati etatistične pritiske.
MARKO BULC je govoril predvsem o potrebi po analizi zakonitosti gospodarskega razvoja. Ce te ne bomo imeli, bo vedno razkorak med željami in možnostmi. To je posebej pomembno pri programiranju razvoja za daljše razdobje. Preseči pa je treba prakso občasnih analiz za gospodarsko sfero, kajti nenehno je treba spremljati in a-nalizirati pojave v njem in ne občasno, kar odpira samo prostor za razne špekulacije, '.izkoriščanje položaja in podobno. Bolj bo treba izkoristiti znanstvene inštitute in skupine inštitutov in bolj angažirati znanstvenike. Izrazil ie tudi mnenje, da ne kaže dramatizirati položaja glede strukture zaposlenih. Podprl pa je zamisli o izobraževanju že zaposlenih in o štipendira-n ju talentov.
Zadnji na današnjem delu seje je govoril inž. LJUBO PIPAN, ki je podprl izvaja nja Staneta Dolanca. Povedal je tudi nekaj svojih pripomb k osnutku sklepov glede aktiva pri centralnem komite-ju ZKS.
VLADO JARC PRANCE JERAS
Skupščina RIS je danes predvsem razpravljala o predlogu za financiranje vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v letu 1970, o investicijski politiki na področju vzgoje in izobraževanja v letošnjem letu ter o financiranju srednjega šolstva v letošnjem letu.
Osnova za razpravo o potrebnem denarju za vzgojo in izobraževanje v prihod* njem letu sta bila predlaga na Izračuna izvršnega odbora te skupščine. Po eni varianti bi potrebovali 1.163 milijonov dinarjev. Razlika med obema je predvsem v predvidenih finančnih sredstvih za nagrajevanje prosvetnih delavcev s svojo izobrazbo ter v obsegu sredstev za zakonsko neobvezni del vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Predsednik izvršnega odbora Ludvik Zajc je podprl prvo varianto, in sicer zaradi tega. ker v sedanjem položaju ni mogoče pričakovati, da bi v nadaljnji skupščinski razpra-
Poslanci niso hoteli razpravljati o spremembah zakona o deviznem poslovanju
BEOGRAD, 10. oktobra. (Tanjug). — Na današnji skupni sej:	treh	odbo-
rov gospodarskega zbora zvezne skupščine (odbor za blagovni promet, za družbe-no-gospodarske odnose in odbor za gospodarsko politiko in finance) poslanci niso hoteli razpravljati o prvi točki dnevnega reda — osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju. Zvezni izvršni svet namreč po znani razpravi v zboru narodov in gospodarskem zboru, ko so poslanci v načelu podprli osnutek zakona, odklonili pa določila, nanašajoča se na retencijsko kvoto oziroma razpolaganje z devizami v podjetjih-. ki jih ustvarjajo, ni prišel na dan z nobenimi novimi predlogi.
Odbora za družbenogospodarske odnose ter za družbeni plan in finance sta nadaljevala razpravo o nelikvidnosti v jugoslovanskem gospodarstvu.
Z. I.
vi mogli uspeti z drugo varianto. Poudaril je, da Je tudi ta zahtevek aa dobro tretjino večji od letošnjih finančnih sredstev za ta namen in za več kot 100 odstotkov večji od sredstev, ki Jih Je imelo to področje 1967. leta. Menil je, da gre vendarle za velik napredek pri obravnavanju tega področja.
Podobno so se opredelili večinoma tudi drugi, ki so se oglasili k besedi, opozarjajoč na to, da niže ni mogoče kvantuicirati sanacijskega programa, ki ga je bila sprejela slovenska skupščina lani. Prav zato so tudi sklenili od skupščine SR Slovenije zahtevati, naj ona nosi odgovornost, če bi se morebiti odločila dati
za posamezne postavke manjše sredstva. Zlasti mo poudarili, da v nobenem primeru ni mogoče krčiti |—lllfnth finančnih sredstev za materialne in funkcionalne izdatke.
Med člani akupščlne RIS Je povzročilo precej vznemirjenja sporočilo člana izvršnega sveta SRS dr. Vladimirja Bračiča, ki Je rekel, da IS zdaj predvideva v svojih dosedanjih raemlšljanjlh nekoliko manjša sredstva za to področje, kot je predlog RIS. Skupščina je zato sklenila, naj njen izvršni odbor predstavnikom IS ustno utemelji predlog RIS še prej, preden bo Izvršni svet sklepal o svojem predlogu.
Nadalje je skupščina izobraževalne skupnosti danes med drugim sklenila zaprositi aa dodatna sredstva za gradnjo dvojesične osnovne sole v Lendavi (600.000 din) in aa novoodprte oddelke v srednjih šolah (1,951.000 din); izobraževalna skupnost SRS namreč nima več denarja za te nove potrebe.
J. S.
Poslanske pisarne vez med poslanci in bazo
Zagotovile naj bi kroženje informacij in volivcem posredovala zanimivo gradivo
LJUBLJANA, 10. okt. Upravni odbor kluba poslancev SRS je skupno z nadzornim odborom na današnji seji razpravljal o programih dela republiškega in področnih klubov poslancev. V razpravi so poudarili, da mora imeti upravni odbor kluba dolgoročni orientacijski program, medtem ko je za področne klube nujno, da se prilagajajo konkretni politični in gospodarski situaciji, konkretni problematiki, in da si začrtajo aktualne kratkoročne programe.
Klubi poslancev bi morali biti bolj operativna telesa, so menili v razpravi, torej ne le opazovalci, temveč torišče za izmenjavo mnenj ob sodelovanju s Socialistično zvezo, republiški klub pa naj koordinira mnenja področnih klubov, organizira razgovore s političnimi in gospodarskimi faktorji ter skrbi za povezavo z drugimi republikami in z zamejstvom.
Posebno pozornost so v razpravi posvetili ustanavljanju poslanskih pisarn. Načelno so soglašali z njihovim .ustanavljanjem in opozorili, da je nujno, da jih ustanavljamo premišljeno, da bodo, kot je zamišljeno, usposobljene za učinkovito delo. Osnovni namen teh institucij je, da se navežejo stalni stiki Doslancev z bazo. volivci in SZDL.
Predstavnik republiške kon-
ference SZDL je v zvezi s pisarnami omenil, da pisarne še ne delujejo in da bo delovala poslanska pisarna pri republiški konferenci SZDL, v Ljubljani za mestno območje in območja nekaterih okoliških občin; o pisarnah se konkretno dogovarjajo še v Mariboru, Novi Gorici in Kopru. Največji pomen pripisujejo pisarnam v občinah, ki bodo povezane s podjetji iq volivci, medtem ko bo republiška pisarna predvsem koordinator. Vodstvo SZDL bo v sodelovanju z vodstvi predstavniških in drugih organov ustvarjalo možnosti, da bodo delovni ljudje in vsi drugi občani, katerih interesi so kakorkoli povezani s posameznimi odločitvami predstavniških organov, seznanjeni z vsebino priprav na te odločitve.
MARIJA ROBEK
Dvojne tarife za telefon?
Predlog PTT podjetij naj bi vplival na zmanjšanje telefonskih pogovorov v času« ko je telefqnski promet pri nas največji — to je od 7. do 17. ure
BEOGRAD, 10: okt. (Tanjug). V zvezi s sporom, ki je nastal med inšpekcijo in podjčtji PTT zastran tega, ali naj bi vključili nove telefonske naročnike v omrežje ali ne, v skupnosti jugoslovanskih pošt, telegrafa in telefona čedalje bolj prevladuje mnenje, da je sklep inšpektorjev, ki so prepovedali vključevati nove naročnike v omrežje PTT, enostranski in ne prispeva k ureditvi položaja v telefonskem prometu. Ta položaj je že dolgo nevzdržen. PTT s svojimi zmogljivostmi ni kos čedalje večjemu telefonskemu prometu.
V skupnosti pravijo, da so proti sklepu inšpektorjev/ in podpirajo željo podjetij PTT, da bi vključila nove telefonske naročnike. Med njimi je
Modic
pri Kraigherju
LJUBLJANA, 10. okt — Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher je danes dopoldne sprejel rektorja Univerze v Ljubljani dr. ing. Romana Modica, ki ga je seznanil s pripravami in okvirnim programom za proslavo 50-letnice slovenske univerze. Proslava bo v prvi polovici decembra, pokroviteljstvo nad njo pa je prevzel predsednik republike Josip Broz Tito.
V razgovoru sta izmenjala tudi nekaj misli o dosedanjem delu Univerze In o ne. katerih vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje novega republiškega zakona o univerzah. Dogovorila sta se, da bodo to podrobneje obravnavali na posebnem razgovoru. ki ga bo pripravilo vodstvo univerze.
Imenovanje
LJUBLJANA, 10. oktobra. Predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič je imenoval dosedanjega sekretarja
enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije Janeza Lukača za pomočnika generalnega sekretarja zvezne skupščine.
Janez Lukač, ki je bil rojen leta 1931 na Savi. je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Delal je v organih za notranje zadeve, bil sodnij okrožnega sodišča v Ljubljani ter sekretar organizacij skopolit ičneg*	zbora
skupščine SRS od 1963 do letošnjih volitev
OKlel. n«! h«nrlie||
LJUBLJANA. 10. okt. — Predsednik komiteja za ekonomske odnose s 'tujino drl Stane Pavlič je danes dopoldne sprejel Georga Wilsona, predsednika industrijskega koncema »Smith Corona« in konzulenta dr. Jacka Fischerja ter se z njima pogovarjal o vprašanjih kooperacije na področju papirne industrije.
Znamke, nakar še Emilija...
Krstna predstava »igre« Dušana Jovanoviča v Mali drami
Je Jovanovičeva igra »Znamke. nakar še Emilija« res samo ali predvsem »igra«? Je avtorjeva uvodna epistola »igrajte se vsi. ki v igri sode-^ lujete« zavezujoča tudi za gledalce? To sta vprašanji, ki nas silita k premišljanju, ko si skušamo odgovoriti, kaj pomeni, v kaj nas naravnava ta igra »igre« in kako smo vanjo potegnjeni kot sprem-ljevaici in sooblikovalci predstave.
Taras Kermauner si prizadeva Jovanovičevo besedilo opredeliti predvsem ali skoraj izključno kot igro. Se pravi: kot nekaj, kar se je izognilo svojemu resnobne-
mu, svojemu resnemu temelju, resnici. In če je to poenostavljeno tezo dovoljeno še bolj poenostaviti, je »smisel« »Znamk, nakar še Emilije ...« v nenehnem igranem in igrivem spreminjanju človeških lutk. situacij in reči, dialektika tega spreminjanja, igre. preigravanja in sprenevedanja pa naj bi bila temeljna resnica Jovanovičevega besedila in Petanove predstave. Kakor je taki tezi sicer težavno ugovarjati, provocira vsebina "Znamk, nakar še Emiiije ...« tudi druge nasledke, v zvezi z njimi pa predvsem tole vprašanje: ali je ta igra, če je res samo igra, sploh zavezujoča, ali je obvezna za igralca ali gledalca. In če je, kaj, kako in kam ga obvezuje? Odgovor na ta vprašanja ni preprost. Kajti še tako umno modrovanje o neobveznosti Jovanovičeve igre nas vse, izvajalce in igralce, zavezuje, da jo sprejmemo tako kot je napisana in tako kot je igrana. SpreJetEpa se pravi: ne se z njo izenačevati, ne ji deducirati nekakšne izpovedne ali idejne teze, sporočila, namene. marveč ji pritrjevati, takšni, kakršna je ali jo zavrniti takšno, kakršna je. Dasiravno sem spričo take popolne irelevantnosti te igre prepričan, da je v njen temelj vzidana
športni »til ELLE-ON«; ifcoUki karo; is pariških butikov:
, Pravi moški in prava ftrnska nista pravi par;
Vae o Jan« Fonda-, i Revolucija v otraški hrani in ir mnn«o aanii vrta branja oh bogatih

KAVA
v barvnih »likah v novi Ste- A ^ vilkl revije.	^
popolna neobveznost, spremenljivost, pretvarjanje, igranje, je v nji tudi nekaj konstant, ki pa morajo biti relevantne, ker so pač del vsebine, so tisto, kar beremo in nato gledamo, pa najsi pritrjujemo ali zavrnemo. Ta vsebina nam govori o nekem sistemu, o nekem vsebinskem ogrodju kriminalke, o neki mašineriji skrivnih agentur, ki so vanjo potegnjeni vsi predmeti te igre od znamk do Emilije, vse reči in vse lutke, človeške lutke, in vsa ropotija »najraje razkošnega meščanskega salona«. — Temu skrivnemu stroju so zavezani njegovi udeleženci v igri, med vzmetmi :n zobniki njegovega mehanizma tipamo tudi gledalci. Spričo tega mehanizma, ki mu ne vemo smisla, ker ga najbrž sploh nima m sploh noče Imeti, ker je pač samo sistem brez temelja, organizacija brez namena, stroj zaradi stroja, akcija zavoljo akcije, je tudi igra, pretvarjanje in spreminjanje izvajalcev ali sprenevedanje gledalcev brez temelja in smisla. V svetil take neobveznosti je zavezujoča ena sama realiteta: smrt. In to je tudi edina nepreklic-nost, ki nas Jovanovič k njej pripelje, stalnica, ki je v svetu in igri neobveznosti edino zavezujoča.
Tisto, kar je v svetu Jovanovičeve igre ne glede na to, ali ji pritrjujemo ali jo zavračamo, vredno naše gledalske polne pozornosti, je prostost, ki nam jo podarja neobveznost »Znamk, nakar še Emilije ...« Prostost, neobremenjenost in popolna lazbre-menjenost, ki je v naravi igre. Kajpada: tej prostosti nastavlja uzde naša podedovana m privajena naravnanost k jasnosti, namenskosti, preglednosti, smislu, celo k moraličnosti. in v imenu te prostosti (ln uzd), nam Je kot gledalcem, sodelavcem v igri, enako dovoljeno, da JI obrnemo hrbet, kot nam je dopuščeno, da Jo vrednotimo. Opredeljevanje ln vrednotenje Je del naše prostosti, avtorjev riziko pa Je. če nam ponuja možnost, da v njegovi igri
nočemo sodelovati in se ji odrečemo. Ne v imenu ideologije katerekoli sorte, marveč v imenu prostosti.
Nav Vi neobveznosti in prostosti pa ta možnost ni dana izvajalcem. To je con. tradictio in adjeeto njihove igre. Ko so jo sprejeli, so jo dolžni igrati, kajpada tako. kot jim je predpisana. In če jim js predpisana, je mar sploh še i g r a ? A igrajo jo cobro (prosom nam dovoljuje tudi ta tradicionalni, shematični vrednostni lcvalifika. tiv): zlasti Janez Hočevar in zlasti Tone Slodnjak. Manj: Ali Raner. Ne zato, ker ’gra ne dobro, marveč zato, ker premalo igra, preveč je utemeljen, preveč resen. Majdi Kohkovi je naloženo več kazati kot igrati. Kaže deeent-no. s čutom za neceneno izzivalnost in naturno sproščenost, igra pa medlo, forsira-no. neigrivo. Žarko Petan je režiser »Znamk, nakar še Emilije ...« nakar še svojih, zdaj kar preveč manirističnih ogledal, in nakar še prav tako maniristlčne golote. Nič nimam zoper razgaljeno žensko telo, zlasti če je lepo. A kadar je manira ali del manire, se sprašujem, ali je neizogiben. še posebej, ko ga avtor v taki »radikalizaciji« ne predpisuje. Skoda. Brez obeh manir bi Petanova reži-ja morala naleteti na naše pritrjevanje — zlasti velja to za prvi del igre.
Skrivni mehanizem skrivne agenture, shrljivost, spolnost, golota in smrt — to so seveda miki, kj bodo razprodajali »Znamke, nakam še Emilijo . . .« v Mali drami, žal po napovedih zadnjo letošnjo redno premiero. Bojim se, da bo zavoljo teh mikov tisto, kar bi moralo temeljiteje zbujati naše zanimanje v tej igri, ostalo prezrto. Je tudi to del neobveznosti Jovanovičeve igre?
VASJA PREDAN
kakih 90 odst. občanov, ti pa, kakor je znano, ne opravljajo telefonskih pogovorov v času, ko so zmogljivosti preobremenjene. Ce bi obveljali sklepi inšpekcije, bi to pomenilo vračanje na staro.
Inšpekcije in skupnost PTT se trenutno strinjajo samo v oceni položaja, kakršen je zdaj v telefonskem prometu. Zaradi preobremenjenosti so se vsa podjetja PTT lani odločila za modernizacijo, v kateri vidijo edini izhod.
Prav zaradi tega, ker se je samo v zadnjih treh letih telefonski promet potrojil — pri tem pa so precej zaostajali v izgradnji krajevnih, medkrajevnih in tranzitnih central ter prenosnih omrežij — je skupnost PTT sklenila vpeljati prakso, ki jo že dolgo let s pridom uporab-
ljajo v vseh industrijsko razvitih državah. Uvedli naj bi namreč dvojne tarife za telefonske pogovore. Gre za predlog, ki ga bodo te dni predložili zveznemu zavodu za cene. Po tem predlogu bi za telefonske pogovore od 7. do 17. ali od 6. do 16. ure, ko je telefonski promet največ-jl, veljale višje tarife, v ostalem času pa nižje. Enota mere, tako imenovani impulz, velja zdaj povprečno 26 do 27 par, po novem predlogu pa bi veljala v času močnega prometa 40 par, 10 par pa takrat, ko je promet razbremenjen.
»S tem hočemo vse tiste, za katere telefonski pogovori niso res nujni, odvrniti od tega, da bi telefonirali v dopoldanskem času, ko so telefonske centrale preobremenjene. Takšnih telefonskih pogovorov, ki niso ravno nujni, pa ne opravljajo samo občani, ampak tudi veliki uporabniki telefonskih storitev^ pravijo v skupnosti PTT. »Tako je na primer s službo plačilnega prometa, s statističnimi in drugimi službami, ki bi lahko svoja poročila oddajala tudi v poznih popoldanskih urah. V času, ko je promet manj obreme-
njen, ponujamo privlačno ceno s 75 odst. popusta.« Kakor poudarjajo v skupnosti PTT, bi 72 sekund trajajoči pogovor med Beogradom in Zagrebom tedaj stal samo 1 dinar. V času močnega prometa pa bi veljal enominutni pogovor med Beogradom in Zagrebom 4 dinarje. Zdaj stane enominutni pogovor med Beogradom in Zagrebom približno 2 dinarja ne glede na čas dneva.
Ce bi se zvezni zavod strinjal z novimi cenami in če bi dvojne tarife pripomogle k temu, da bi se tretjina sedanjih dopoldanskih telefonskih pogovorov premaknila na pozne popoldanske ure, bi dohodki podjetij PTT ostali nespremenjeni, trdijo v skupnosti jugoslovanskih PTT. V tem primeru bi torej s uvedbo dvojnih tarif zares deloma ublažili preobremenjenost telefonskega prometa. Ce pa se telefonski naročniki ne bi okoristili s tem, kar jim ponuja PTT, bi bila nova dvojna tarifa v bistvu samo primerna priložnost, da si podie !.a PTT povečajo dohodke. Vsekakor pa bi za tiste, ki telefonirajo, dvojna tarifa pomenila večje ali celo precej večje stroške.
Kongres IFIP v Ljubljani
Znanstveniki s področja računalniških ved leta 1971 v Sloveniji
BLED, 10. okt. Najživahnejša razprava na plenarnem zasedanju zveznega strokovnega odbora za obravnavanje podatkov, ki ga je vodil njegov predsednik dr. Anton Železnikar, se je razvila po zanimivem poročilu predsednika izvršnega odbora mednarodnega kongresa IFIP dr. inž. Milana Osredkarja, ki je uvodoma poudaril, kako izreden pomen bo imel kongres mednarodne zveze za obravnavanje podatkov (IFIP) za nadaljnji razvoj znanosti in njenega povezovanja z gospodarstvom v naši državi.
Ta doslej največji zbor
znanstvenikov v Jugoslaviji bo avgusta leta 1971 v Ljubljani, kjer bo tudi reprezentativna mednarodna razstava računalniške opreme, na kateri bodo ZDA, Anglija m ostale vodilne velesile v projektiranju elektronskih računalnikov prikazale poslednje
Visoko priznanje
našemu
fotoamaterju
MARIBOR, 10. OKtobra. — Foto klub Maribor je prejel obvestilo, da je čian foto kluba Stojan Kerbler na razstavi »24 salon intematlonal de arte fotografico« v Buenos Airesu kot prvi tujec doslej dobil poleg prve nagrade za sliko »Sam« še medaljo mednarodne fotografske organizacije Amerike za najboljšo črno-belo fotografijo Na razstavi je sodelovalo "533 avtorjev iz 34 držav.
B. C.
Konferenca samoupravi jalcev pomorskih luk
SPLIT, 10. okt. (Tanjug). — Prva konferenca samou-pravljalcev naših pomorskih luk bo 15. in 16. oktobra v Splitu. Razpravljali bodo o »položaju pomorskih luk v našem samoupravnem sistemu«.
novosti. Na poslednjem kongresu v Edinburghu Je bilo okrog 4000 udeležencev, tokrat pa pričakujejo podoben obisk, čeprav niso nerealna tudi predvidevanja, da bo obisk v Ljubljani rekorden prav zato, ker. je Jugoslavija nekakšen most med vzho dom in zahodom.
Nobenega dvoma ni, da je razvoj računalniške vede do segel v zadnjem desetletju nesluten razvoj, posebno v njenem uvajanju v gospodarstvo, od povsem administrativnih programov do poslovnega odločanja. Tako pričakujejo na kongresu ameriškega od bora IFIP v Las Vegasu že rekordno število 4P.OOO udeležencev. Ljubljanski kongres bo nedvomno izredno pester, saj bodo na njem samo najboljši referati v še stih skupinah, ki bodo obsegale vsa področja, ki so povezana z uporabo elektron skih računalnikov.
Zvezni strokovni odbor za obravnavanje podatkov si je zato postavil kot cilj, kar sta poudarila tako dr. inž. Milan Osredkar kot dr. Anton Železnikar, da s svojo strokovno in informativno dejavnostjo zagotovi udeležbo okrog 1.000 jugoslovanskih strokovnjakov, od znanstvenikov, ki se ukvarjajo s teoretičnimi raziskavami, do ljudi, ki so v gospodarskih organizacijah zadolženi za poslovne operacije, ki so v kakršnikoli zvezi z elektronskimi računalniki. Kongres IFIP v Ljubljani naj bi dal
novega duha in poleta naši znanstveni dejavnosti nasploh, saj danes v svetu ni področja človekove aktivnosti, ki ne bi bilo tako ali drugače povezano z elektronskimi računalniki.
S podobnimi idejami o nujnosti nadaljnje razširitve dejavnosti' je v svojem poročilu nastopi! tudi dr. Vili Rupnik, predsednik skupine ADP v okviru IFIP, ki je pravzaprav specializirana skupina za aplikacijo kibernetike v poslovnem procesu. Zanimivo je, da imamo trenutno v Jugoslaviji že preko 60 podjetij, ki so uvedla ▼ svoje poslovanje elektronske računalnike, zato je skorajda neverjetno, da ima ADP skupina trenutno samo sedem partnerjev, čeprav je njihovo vključevanje pravzaprav edina garancija za nadaljnji razvoj aplikativne dejavnosti in povezovanja med našimi računalniškimi centri za skupne programe, ki bodo v interesu nadaljnjega r » vola jugoslovanskega gospodarstva
ACO PASTERNJAK
Prvi večer opatij-
el-enn
OPATIJA. 10 okt. f Tanjug). — Največ glasov je sinoči — prvi večer opatijskega festivala — dobila popevka »Enkrat v življenju«, za katero je besedilo in glasbo napisal Arsen Dedič; pesem je dobila 215 glasov. Na drugem mestu ie bila »Dolina mojega otroštva«, ki jo ie uglasbil Nikica Kalodjera — s 125 glasovi, na tretjem pa »Ljubi, ljubi, litibi« skladatelja Mojmira Sepeta.
Na tem festivalu zabavnih melodij akreditirani novinar, ji so se med popevkami, ki jih občinstvo ni izbralo, odlo. čili za Robežnikovo »Človek, ki ga ni«, ki ie b'ia no njihovem mnenju najboljša.
Premiera v ljubljanski Gperi
Vzpon in propad mesta Mahagonny
OGLAŠUJTE V
DELU
Med težkimi in dolgotrajnimi posledicami izgubljene (I.) svetovne vojne ie Nemčijo zajel val obupnega cinizma in manjvrednostnega občutja, iz katerega so se vodilni kulturniki trudili izkopati. iščoč novih, pozitivnejših vrednot in dobro zavedajoč se, da s starimi, prevzetimi spričo svoje ponaj-več zelo skromne nadarjenosti ne bodo mogli bistveno prispevati k novi izgradnji nemškega državnega ideala, globoko vkoreninjenega v mi selnosti nemškega ljudstva Ozrli so se naokoli in se za gledali v modni, iz Amerike importirani umetnosti, zlast glasbeni slog, ki je bil lah koten, brez otežujoče tradi cije, vsaj na videz vemo zr calo zmagovalčevega temne ramenta in mišljenja. Z vne mo so ga začeli posnemati dasi jim po naturi ni ustre zal; oprijeli so se tedaj nat bolj izstopajočih zunanjo:It ki so bile v glasbi očitne »jazz« tiste dobe, Paul Hin-demith, je kot opus 26 Izdal svojo »shimmy« — suito (naslov: »1922«) za klavir; manj nadarjeni so brž ubrali to pot, med njimi Kurt Weill. pričakujoč bolj zunanji in donosni uspeh, kot notranje prerojevanje, na katero bi se moral nemški narod takrat najresneje pripravljati. V tem pričakovanju niso bili razočarani:	po svetovnem
uspehu Kfenekovega »Jonny svira« (1927) so začeli nem-
ški mladi skladatelji tekmovati v ustvarjanju muzikalno nepomembnih, a po besedilu in odrsko učinkujočih »oper« ki so bile v bistvu spevoigre; mednje sodi tudi »Auf-stieg und Fali der Stadt Ma-hagonny«. V nacistični Nemčiji Weill s svojimi deli ni bil zaželen in šele po drugi izgubljeni svetovni vojni se je — ob prilično podobnem razpoloženju — znova dvig
ne more podajati problemov, ki jih besedilo nakazuje, in n jen končni namen je le, ne motiti tekstovnega poteka; doseza ga z neznatno mero invencije in dosti rutine r dokaj poenostavljeni orkestraciji — odlika, ki jo danes oCituje vsako količkaj posrečeno kabaretno delo.
Naša Opera je postavila ta skeč kot dolg iz prejšnje sezone; za uvedbo nove, serioz-
»p.™ pršici,
je usmerjeno v Komercial-
nost in predočujočo presajeni »american way ot Ufe«.
O muzikalni vrednosti tega dela bi skoraj bilo odveč pisati; v bistvu zrcali takratno spogledovanje z ameri-kanskimi popevkami, ki jih včasih tudi dosega; plehkost te vrste sloga je očitna in v bistvu že zdavnaj preživeta. Kakšne arhitektonske operne gradnje pri nanizavanju »songov« tako ne smemo pričakovati. V besedilu, ki želi biti socialistično obarvano, je seveda polno namigovanj na osebe in dogodke, ki jih pri nas nismo nikoli poznali ali pa že zdavnaj pozabili, podobno, kot smo pozabili na problematiko nastopajočih nepridipravov in izpri-jenk, ki je — dasi v povsem drugačni obliki - ponekod, zlasti na zahodu, še živa. Do neke mere sta dejanje in glasba skladna, a v glavnem le površinska, kajti glasba
je to delo popolnoma neprimerno. Zgrešena kombinacija dokaj krotkega westema z malce naveličanim kitičnim moritatom je bila zaradi dolžine grajana že pred 40 leti; danes je dolgovezna in dolgočasna. Trud, ki sta ga gotovo vložila v našo izvedbo mladi dirigent Darijan Božič, kateremu ta glasbena zvrst očitno leži ter režiser in scenograf Hinko Leskovšek, čigar akcije, obenem z ostalimi, v programski knjižici navedenimi sodelavci, bi bil zaslužil pomembnejšo nalogo. Naši protagonisti Manja Mlejnikova, Zlata Ognjanovičeva, Miro Brajnik. Slavko Štrukelj. Drago čuden. Samo Smerkolj. Anton Frus, Danilo Merlak in Rado Pančur so z dobrim petjem (za to priložnost kar predobrim) skušali dati delu, ki ni paša niti za oko niti za uho, še najmanj na za duha, nekaj vzgona. Škoda.	L. M. S.
Govor predsednika Tita v Zagrebu na zaključni proslavi 50-letnice Zveze komunistične mladine Jugoslavije, Komunistične partije Jugoslavije id jugoslovanskih sindikatov
Nadaljevanje s 1. strani imela Komunistična partija Jugoslavije močno oporo v vrstah mladine. V tem boju Je mladina izžarevala ves svoj revolucionarni nemir, navdušenje in borbeni polet. Mladina, prežeta z vero v pravičnost boja naše partije, je bila zmeraj pripravljena tudi na največje žrtve in odpovedi. To zgovorno kažejo tudi nešteti primeri junaštva mladine v osvobodilnem oboroženem boju naših narodov, ko so mladi delavci, kmetje, učenci in študentje, zbrani v SKOJ in USAOJ, izpričali visoko razredno zavest, patriotizem, doslednost -v krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti kakor tudi svojo idejno opredelitev za socializem.
Spričo tesne povezanosti s KPJ in revolucionarnim bojem delavskega razreda je bil SKOJ zmeraj neizčrpen vir najboljših ljudi, revolucionarna šola, v kateri so se vzgajale generacije prekaljenih borcev za preobrazbo družbe.
Mlade generacije, ki so razumele revolucionarne potrebe družbe, so v vseh fazah obnove in graditve dežele, od prvih začetkov industrializacije pa do danes, od začetka socialistične preobrazbe dežele do uvedbe in razvijanja samoupravljanja, izpričevale enako požrtvovalnost in navdušenje kakor v dnevih narodnoosvobodilnega boja. To ustvarjalno navdušenje naše mladine si je pridobilo občudovanje sveta, številni objekti. železniške proge in avtomobilske ceste v naši deželi so delo naše mladine oziroma rezultat njene vneme in ustvarjalnosti.
Na teh bogatih tradicijah se vzgajajo sedanji rodovi. To je potrebno še tembolj, ker nas čakajo številne velike naloge, ki jih moramo izpolnjevati, da bi še naprej uspešno gradili našo socialistično skupnost.
Današnja mladina je velikanska potencialna sila in opora naše samoupravne družbe v prizadevanjih za hitrejši socialistični razvoj.
Naša' današnja mladina je generacija samoupravljavcev, ki mora biti tudi v prihodnje skupaj s starejšimi generacijami v prvih vrstah zavednih borcev za tak družben razvoj, ki zagotavlja resnično kontinuiteto naše revolucije.
Z uspehi, ki smo jih doslej dosegli v uresničevanju gospodarske in družbene reforme, smo napravili krepek korak na poti ustvarjanja sodobne, odprte in modeme družbe, v kateri imajo znanost in kultura, strokovnost in znanje odločilno vlogo. Razumljivo je. tovarišice in tovariši, da je prav mladim zaradi njihovega objektivnega položaja največ do tega, da bi hitreje sprejeli in uporabili znanstvene dosežke, da bi si za trajno osvojili znanje in si pridobili čim večje kvalifikacije, da bi čim hitreje pustili za seboj vse tisto, kar je zaostalo, neučinkovito in kar ovira uveljavljanje vsega najsodobnejšega tako v proizvodnji kot v družbenih odnosih. Mladina, ki si prizadeva, da bi se uveljavila izključno s svojim delom, z vso pravico terja ustrezno I mesto v proizvodnji in družbi, da bi tako lahko uresničila svoje napredne težnje.
Kljub velikemu napredku, ki smo ga dosegli zadnje čase pri vključevanju mladine v gospodarske in negospodarske dejavnosti in družbenopolitično življenje sploh, pa še ne moremo biti zadovoljni z mestom, ki ga zavzema mladina v naši samoupravni socialistični družbi. Pogosto izgubljamo izpred oči realne potrebe samoupravne družbe, da kar najbolj vpreže svoje najsposobnejše in najvnetejše sile. Res je, tovarišice in tovariši, da se nam je z odločno akcijo v glavnem posrečilo premagati odpore in zaprtost nekaterih delovnih kolektivov nasproti mladim strokovnjakom, razbiti nezaupanje v sposobnost in znanje mladine. Vendar še nismo ustvarili vseh pogojev za popolno uveljavitev mladih in do tega se moramo dokopati, globoko se zavedajoč, da samo z doslednim uresničevanjem reforme nastajajo tudi čedalje boljši pogoji za to, da dobi mladina tisto mesto, ki ji zares tudi pripada.
Dovolite mi, tovarišice in tovariši, da prav v zvezi s i tem vprašanjem, ki je bilo do nedavno — še pred letom, dve — eno od najaktualnejših, omenim zaposlovanje mladih strokovnjakov, ki so zaključili univerze. Tedaj se je mnogo govorilo o tem in bile so res težave pri zaposlitvi. Bil je odpor s strani raznih zaostalih gledanj .Toda danes imamo obraten primer. Zdaj je nemalo podjetij, ki iščejo petdeset, pa tudi več sto mladih strokovnjakov, inženirjev; to-
da le-ti se ne javljajo tam, kjer bi bilo treba. Torej ne moremo več govoriti o problemu zaposlitve mladih strokovnjakov. O tem bi morali voditi račun tudi vsi, ki končajo šole, kajti mladi strokovnjaki ne morejo ostati le v velemestu, treba je, da gredo v manjše kraje in manjša mesta, kjer je treba prav tako razviti gospodarsko, kulturno in politično življenje.
Seveda to ne pomeni, da je treba čakati, dokler ne bodo uresničeni vsi cilji reforme, dotlej pa pustiti mladino, da stoji bolj ali manj ob strani. Nasprotno, Zveza komunistov in vse napredne sile družbe so dolžne ustvariti vse nujne pogoje za to, da se bodo mladi vsestransko vpregli v uresničevanje ciljev gospodarske in družbene reforme.
Kakor vam je znano, sem v zadnjem času obiskal več naših krajev in vrsto delovnih kolektivov. Povsod, kjer sem bil, sem se lahko ponovno prepričal o tem, da neposredni proizvajalci odločno podpirajo prizadevanje za modernizacijo našega gospodarstva in najširšo integracijo. So proti vsakemu zapiranju v lastne ozke okvire in tuje so jim vse lokalistične in partikula-ristične tendence. Res je, da zadevamo še na dokaj težav, da kdaj pa kdaj pride tudi do nesoglasij in tudi do poskusov, da bi z metodami pritiska vsilili v ospredje ozke interese, pri čemer puščajo vnemar interese Jugoslavije kot celote.
Treba pa je imeti pred očmi, da bomo vse to najuspeš. neje premagovali samo z nadaljnjo krepitvijo samoupravnega socialističnega sistema, z najširšim sodelovanjem delovnih ljudi pri odločanju, s krepitvijo položaja delovnega človeka v delovni organizaciji in v komuni in s tem, da bomo v praksi uresničevali vodilno in idejnopolitično vlogo Zveze komunistov Jugoslavije in dosledno izvajali sklepe IX. kongresa.
V zadnjem času sam večkrat govoril o Zvezi komunistov, o njeni vlogi in nalogah, o disciplini komunistov in njihovi odgovornosti. Kar zadeva mladino, iz izkušnje dobro vemo, da je bila zanjo Zveza komunistov najbolj privlačna takrat, kadar se je znala vpreči v akcijo in kadar je jasno odgovarjala na odprta vprašanja družbe. In narobe, kadar se je Zveza komunistov ukvarjala sama s seboj, kadar se ni hotela »vmešavati« v aktualne probleme, kadar ni bila dovolj jasna pri odpiranju perspektive nadaljnjega razvoja, takrat je tudi del mladine prihajal pod vplive raznih nam tujih nazorov.
Poleg tega so idejni nasprotniki socializma in samoupravljanja poskušali izkoristiti čedalje močnejšo demokratizacijo naše družbe in nekatere subjektivne slabosti in nedoslednosti pri uresničevanju začrtane politike, hoteč del mladih ljudi nagovoriti zoper Zvezo komunistov in zoper sistem samoupravljanja prizadevajoč si hkrati vsiliti etatistično koncepcijo, »politiko čvrste roke« ali pa anar-holiberalistične koncepte. Zveza komunistov mora v svojem delu posvečati mladini več pozornosti in v praksi razvijati jasno, sodobno programsko orientacijo glede mladih in mladinskih organizacij. Hkrati se mora dosledno zavzeti za uresničitev teh prizadevanj in se nenehno boriti za to. da bo imela čim širši vpliv na mlade. Tako bo lahko Zveza komunistov nenehno obnavljala in pomlajala svoje vrste, to pa mora storiti, če hoče kot idejnopolitična sila v družbi najustrezneje z dejanji zastopati koristi delavskega razreda in družbe v celoti in nenehno utirati poti razvoja socialistične samoupravne družbe.
Dandanes je posebnega pomena, da se nadalje krepi politična vloga mladega rodu v sistemu samoupravljanja, v katerem ljudje sami neposredno odločajo o družbenih zadevah. Naš delavski razred je v praksi pokazal, da je pripravljen z vso resnostjo in odgovornostjo prevzeti nase breme odločanja in je v tem izpričal visoko zavest o skupnih koristih vseh proizvajalcev Jugoslavije kakor tudi svojo trdno odločenost, da z dejanji krepi jugoslovansko socialistično skupnost.
Naša mlada generacija se kot le kaj zanima za vse probleme naše družbe, tudi za največje, ne samo za nepo. sredne potrebe, ki jih čuti mladina.
To veliko energijo mlade generacije, ki je čedalje bolj poklicana, da pomembno prispeva k vsaki družbeni akciji, še premalo izkoriščamo. -Se vedno je premalo mladih
ljudi v samoupravnih organih, v predstavniških telesih in v vodstvih družbenopolitičnih organizacij. To je škodljivo tako za delo teh organov in organizacij kakor tudi za interese in nadaljnje usposabljanje mladine. Mladi po pravici zahtevajo, da se vključijo v ase zadeve, da se upoštevajo njihova mnenja in predlogi in da pri izpolnje-I vanju vsakodnevnih nalog prevzamejo svoj del odgovornosti za razvoj naše samo-upravljavske socialistične skupnosti. Vendar tega vključevanja mladih nikakor ne smemo razumeti kot izmenjavo generacij, še zlasti pa ne kot konfrontacijo generacij. Razne »teorije« o spopadu generacij so v naši samoupravni družbi nevzdržne. Zmotne so in kvarne in proti njim se morajo odločno boriti v interesu naše socialistične družbe tako mladi kakor stari.
V	vsestranskem aktiviranju mladih ima posebno vlogo Zveza mladine kot množična politična organizacija. Dejavnost Zveze mladine mora biti še širša, uspešnejša in bolj vsestranska, in sicer v vseh slojih naše mladine, posebno delavske in kmečke, ker je prav ta del mladih najmanj slišati, mora pa se po pravici bolj angažirati v družbenopolitičnem življenju. Seveda mladinska organizacija ne more sama bistveno spremeniti tega položaja. Problemi mladine so stvar vse družbe, posebno pa Zveze komunistov, ki se mora kar najbolj zavzeti, in sicer na vseh ravneh. za to, da bo dejavnosti in problemom mladine veljala največja skrb. Pri tem mislim predvsem na probleme delavske in podeželske mladine, nadalje možnosti šolanja in strokovnega izpopolnjevanja, probleme celotnega sistema izobraževanja,-vprašar nja zaposlovanja in podobno.
Življenjski in delovni pogoji delavskega pomladka, posebno učencev v gospodarstvu, se zboljšujejo le počasi, čeprav je to že leta pereč problem. Vidite, danes zadevamo tudi na pojav, da so' šole za delavske poklice ne-’ kako degradirane glede na druge srednje šole, da so učni programi taki, da ne zagotavljajo dovolj strokovnosti in usposabljanja sodobnih proizvajalcev. Poleg tega srednje šole in univerze niso enako dostopne vsem slojem mladine. Otroci revnih delavcev in kmetov se v manjšem številu vpisujejo na fakultete, še vedno se šolajo tisti, ki imajo največ sredstev, ne pa tudi tisti, ki so najsposobnejši in pri delu najbolj požrtvovalni, to pa za našo socialistično družbo ni sprejemljivo.
Učne programe in načrte le počasi prilagajajo potrebam nenehnega znanstvenega in tehničnega razvoja ter čedalje večjim zahtevam visoko produktivnega in modernega gospodarstva.
Ze večkrat sem govoril o tem, da v naših šolah ni takšnega programa, ki bi ustrezal današnji stopnji našega razvoja, to je industrializaciji naše čržave. Mnogo študentov se posveča humanističnim vedam, ne pa tehničnim, ki dajejo nove inženirje, nove strokovnjake. To se mora urediti, kajti mi potrebujemo mnogo več strokovnjakov kot pa jih danes imamo.
Univerza se mora neposredno vključevati v proces združevanja družbenega dela in biti ena glavnih pogonskih sil. Zaradi tega je potrebno, da je neposredno povezana z gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, tako pri urejanju problemov financiranja fakultet kakor tudi pri ustvarjanju celotne programske usmeritve in načrtov o razvoju gospodarskega in družbenega sistema. Univerza mora biti v vsakem pogledu odprta za znanstvenotehniško revolucijo, biti mora eden od ustvarjalcev razvoja in uporabe sodobne znanosti.
Mladina v srednjih in višjih šolah ter na fakultetah je že dolgo v laseh s preživelim sistemom izobraževanja, še vedno je v razmeroma pasivnem položaju v učnovzgoj-nem procesu in je pogosto odrinjena od samoupravnega odločanja. To je samo del problemov, o katerih govorimo že leta, a jih ne uredimo.
Mladina ima čisto prav, ko zahteva, da jih je treba hitreje urejati ob popolnem sodelovanju tako mladinskih in študentskih organizacij kakor tudi vseh drugih družbenopolitičnih faktorjev.
Tovarišice in tovariši!
V	pripravah na vstajo in med vso vojno sta KP in SKOJ posvečala veliko pozornost ustvarjanju enotnosti in aktiviranju najširših množic
mladine v vseh oblikah boja. Na poziv na vstajo je SKOJ poslal polovico svojih članov v partizanske • odrede. Leta 1942 je bilo v enotah narodnoosvobodilne vojske nad 20.000, leta 1943 pa nad 70.000 članov SKOJ.
V	enotah narodnoosvobodilne vojske in v partizanskih odredih so mladinci predstavljali približno 75“ o borcev. Razen sodelovanja v oboroženih enotah je mladina množično in aktivno sodelovala nasploh v narodnoosvobodilnem gibanju. Ni treba, da ponavljamo, kar smo že tolikokrat rekli, da je bilo zaledje v rokah naših žena in naše najmlajše generacije. Oni so bili tisti, ki so omogočal, da se je oskrbovala nkša , partizanska armada in naši partizanski odredi. Prepričan sem, da bi naša mladina, dosledna borbenim tradicijam narodnoosvobodilne vojne, prav tako odločno in hrabro branila neodvisnost in pridobitve socialističnega razvoja, če bi kdorkoli skušal to ogroziti. O tem prepričljivo govori tudi množično sodelovanje mladine v vseljudski obrambi in v tem pogledu ima mladinska organizacija- pomembno vlogo.
Tovarišice in tovariši!
Ko danes proslavljamo 50-letnico SKOJ, bi rad posebej poudaril našo veliko obveznost, da krepimo in razvijamo bratstvo in enotnost naših narodov, da vsestransko krepimo socialistično Jugoslavijo. V odnosih med našimi republikami kakor tudi med organi federacije in republik moramo odločneje in hitreje odpravljati vse tisto, kar ovira pravilne mednacionalne odnose.
V	dejanjih moramo nenehno krepiti kohezijsko moč jugoslovanske socialistične skupnosti enakopravnih socialističnih republik, enakopravnih narodov in narodnosti. Pri tem pripada posebno pomembna vloga naši mladi generaciji, ki je s svojim odporom proti vsem anomalijam v naših mednacionalnih odnosih neštetokrat dokazala, da sta ji tuja ozkosrčni nacionalizem in unitarizem. M a-dina hoče močno socialistično Jugoslavijo in si svoje prihodnosti jsploh ne more niti za hip zamisliti zunaj take bratske skupnosti enakopravnih narodov.
Tovarišice in tovariši!
Rad bi tudi ob tej priložnosti povedal n«caj besed o sedanjih družbenoekonomskih problemih v luči uresničevanja družbene in gospodarske reforme. Rad bi tukaj o tem govoril tudi zato, ker je naši mladi generaciji največ do tega, da se naš samoupravni socializem neovirano in še hitreje razvija z izkoriščanjem sodobnih dosežkov in na podlagi naše lastne dosedanje izkušnje. Na tej poti vznikajo še vedno težave, take, ki smo jih pričakovali, pa tudi take, ki jih nismo predvidevali. Zato je nujno treba nenehno močno napenjati sile, da bi šli v korak s časom in v skladu z najnovejšim zn&nstvenotehniškim razvojem, da bi premagali zaostalost in odpravili vse tisto, kar ne le ovira nadaljnji razvoj družbe, ampak ga tudi siromaši. Naša mlada generacija pa ni samo najbolj zainteresirana za to, da bi odpravili ovire za tak razvoj, ampak ima tudi največ moči v naši družbi, da pripomore k temu.	„
Zato tudi stalno poudarjam, da je dolžnost vseh delovnih ljudi, vseh naših delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, komun, republik in federacije, da vsak v mejah svojih možnosti In pristojnosti izpolnjuje svoje naloge in dosledno dela na izvajanju reforme.
Pri tem imam v mislih nekatere težave, na katere prav zdaj zadevamo, kot so nepokrite investicije, nelikvidnost itd. Vidi pa se, da težave, pa tudi politični problemi nastajajo prav tam, kjer zavijajo vstran od začrtane poti refočme in kjer niso dovolj učinkovito reševali stvari, ki so se porajale v procesu sa. mega razvoja.
Tokrat se bom dotaknil samo nekaterih vprašanj. Znano je, da je reforma začasno zaustavila visoko stopnjo rasti našega gospodarstva zaradi spremenjenih pogojev poslovanja na kvalitetno novi osnovi. Vendar se je tudi v tem obdobju proizvodnja povečala za 20 odstotkov ali povprečno na leto za 4,5 odstotka. Razen tega so posamezne panoge dosegle povečan’« za več kot 50 odstotkov, očitni rezultati pa se kažejo tudi v našem kmetijstvu.
Že danes pa lahko rečemo, da je tudi ta začasni relativni zastoj že za nami in da smo najtežje že prebrodili. Ne gre samo za to, da proizvodnja
kvantitativno narašča, marveč je proizvodnja danes bolj kvalitetna in bolj racionalna in, kar je najvažneje, uspešno se prilagaja potrebam tako domačega kakor tudi tujega tržišča, ki postaja čedalje bolj merilo poslovanja in delovnih rezultatov.
Posebej je treba podčrtati povečanje proizvodnosti dela, ki je eno glavnih meril. Povprečna stopnja te rasti je znašala 5,5 odstotka, realno pa je še večja, če upoštevamo skrčenje delovnega tedna.
Samo na tej podlagi, tovarišice in tovariši, se je lahko v istem obdobju povečal tudi življenjski standard, in sicer realno, za 23 odstotkov.
Sicer pa vsi vidimo, da se zboljšuje izbira in kakovost naših proizvodov in preskrba naše trgovine. V ponazoritev naj navedem, da se je na primer potrošnja hladilnikov, pralnih strojev, televizijskih sprejemnikov, avtomobilov in drugega med tem podvojila.
Hkrati je naše gospodarstvo doseglo pomembne uspehe v povezovanju s svetom. To se vidi v tem, da se je naša blagovna menjava v zadnjih štirih letih povečala za okrog 50 odst., neblagovna menja-’a se je povečala približno za 100 odst., dohodki od turizma skoraj za približno dvakrat itd. Taka usmeritev, ne glede na to, da imamo še vedno precejšen primanjkljaj v plačilni bilanci, je ustvarila široke možnosti za vsestransko sodelovanje z drugimi državami. To se kaže v novih oblikah poslovnega sodelovanja. zlasti v razvijanju industrijske kooperacije, hitrejšemu uvajanju nove tehnologije s skupnimi vlaganji kakor tudi skupnih nastopih na tretjih tržiščih.
Skratka, lahko rečemo, da odkar smo uvedli reformo, skorajda ni podjetja v naši državi, ki ni tako ali drugače porezano s svetom. In prav v taki povezanosti s svetom, še poleg koristi, ki ga imamo od tega -sodelovanja samega, vidimo hkrati ;velike neizrabljene možnosti,,vidimo pa tudi, kje je naša proizvodnja dražja in v čem zaostajamo.
Mislim, da je vsaj danes vsem jasno, kako pravilno je bilo, da smo se usmerili v modernizacijo industrije in v bolj intenzivno gospodarjenje. Je pa tudi skrajni čas, da spoznamo, da modernizacija ne trpi megalomanskih načrtov niti ekonomsko neupravičenih in nepretehtanih vlaganj. 'Vendar je reforma jasno pokazala, da tisti, ki se ne modernizira, tako da uvaja sodoben način poslovanja in moderno tehnologijo, neizogibno zaostaja in ima izgube, namesto da bi ustvarjal dohodek.
Zato tudi ob tej priložnosti poudarjam, da nam nekaterih težav ni prinesla reforma, temveč jih je le odkrila in s tem pomagala sprožiti proces za njihovo reševanje.
Tudi iz tega, ko smo se nekoliko pomudili pri reformi, jasno sledi, da je takega gospodarjenja sposobno le materialno močno in sodobno organizirano gospodarstvo, v katerem neposredni proizvajalec upravlja in'samostojno odloča o poslovni politiki svoje delovne organizacije. Nismo pa dosegli še tega, da bi neposredni proizvajalci dovolj samostojno razpolagali s presežkom svojega dela, čeprav je bila ta smer jasno začrtana ob sprejetju reforme in smo pogosto poudarjali, da je to eden od osnovnih ciljev. To je dobilo ustrezno mesto tudi v sklepih IX. kongresa ZKJ.
Za uresničitev tega cilja pa se je treba odločno usmeriti v omejevanje splošne potrošnje, v varčevanje in čimbolj racionalno porabo sedanjih sredstev na vseh področjih, odpraviti pa tudi vse oblike tako imenovanega državnega kapitala in nekaterih nepotrebnih skladov v federaciji ter republikah.
V zadnjem času se pri nas veliko govori o pojavih nelikvidnosti in menim, da upravičeno, saj se v tem kaže vrsta gospodarskih problemov. Med temi problemi je vseka-kor najpomembnejša nizka reprodukcijska sposobnost gospodarstva, o čemer sem pravkar govoril. Na drugi strani pa pri reševanju nelikvidnosti ne smemo dovoliti, da bi kdorkoli samovoljno razpolagal s tujim ali neust-varjenim dohodkom in tako živel na tuj račun, kar se danes tako pogosto dogaja.
Da bi rešili te probleme. Je vsekakor treba nadalje razvijati naše tržišče kot enega od pomembnih Instrumentov samoupravnega gospodarjenja. S tem bi omogočili,7da se vrednost družbenokoristne-ga dela čimbolj neposredno in pravičneje ocenjuje pri odkritem soočanju proizvajalcev
in potrošnikov. Zvezni izvršni svet je že predlagal zvezni skupščini vrsto ukrepov, katerih namen je zajeziti nelikvidnost. Tl ukrepi bi morali zagotoviti normalnejše pogoje poslovanja, tako da bi posledice slabega poslovanja nosili samo tisti, ki so jih povzročili.
CX> tej priložnosti bi rad, tovarišice in tovariši, povedal nekaj besed o vlogi in funkciji federacije, ker se o tem v zadnjem času veliko govori. Vsem nam je jasno, da prav samoupravno gospodarjenje v skladu s težnjami reforme -ne trpi avtarkije in regionalnega omejevanja, temveč zahteva enoten gospodarski sistem na enotnem gospodarskem tržišču.
Za samoupravno gospodarjenje sta namreč potrebna čim širši prostor in čimbolj svobodno gibanje blaga in sredstev, seveda tam, kjer je to ekonomsko najbolj upravičeno.
Na drugi strani to ne pomeni, da bi morala federacija centralizirati sredstva in imeti razne sklade. Nasprotno, prišli smo do skupnega sklepa, da ni več potrebno, da bi se federacija ukvarjala z razširjeno reprodukcijo in da bi zbirala sredstva za investicije. Vlogo in odgovornost za vse oblike vlaganj naj bi v prihodnje v celoti prevzele delovne organizacije, tako da bi združevale sredstva na osnovi skupnih interesov in s samoupravnimi dogovori. Temu je treba prilagoditi tudi naš bančni sistem. Pri tem naj bi imel posebno vlogo petletni plan, ki se pravkar pripravlja.
Novi plan naj bi prenesel odgovornost za razširjeno reprodukcijo v celoti na neposredne proizvajalce in naj bi uskladil nadalnje razvojne smeri našega gospodarstva na osnovi dogovorov med vsemi gospodarskimi in družbenopolitičnimi dejavniki. Zato je sedaj tudi trenutek, da se odkrito in jasno urede odnosi med vsemi družbenopolitičnimi skupnostmi, t^ko kot je to določeno v ustavi in sklepih IX. kongresa ZKJ, in da se odpravi vse tisto negativno iz preteklosti, kar je pogosto zastrupljalo odnose in zaradi česar so nastajale politične težave.
Obenem pa moramo nadalje izpopolnjevati gospodarski sistem. Prvo mesto pri tem imata zunanjetrgovinski in devizni režim. Njune pomanjkljivosti so vsem dobro znane, ni pa dovolj, da jih le kritiziramo, temveč je treba s konstruktivnim angažiranjem vseh dejavnikov in s stvarnimi predlogi čimprej poiskati učinkovite rešitve.
Na kratko, nenehno moramo krepiti materialno osnovo samoupravljanja in obenem utrjevati jugoslovansko socialistično skupnost enakopravnih narodov in narodnosti.
Drži, tovarišice in tovariši, da imamo še precej težav in pomanjkljivosti, teh pa nismo nikoli skrivali. Drži pa tudi, da so naši gospodarski uspehi neprimerno večji in pomembnejši in da smo lahko z njimi zadovoljni. Zato ni prav nič umestno dramatiziranje sedanjih razmer, kot tudi ne prikrivanje akutnih problemov naše družbe. Res, da smo pri uresničevanju reforme nekoliko na razpotju. To pa nas obvezuje, da se še odločneje usmerimo v uresničevanje tistih ciljev, ki smo si jih zastavili.
Tovarišice in tovariši, rad bi omenil tudi nekatera zunanjepolitična vprašanja. Kot veste, je velik ugled, ki ga Je Jugoslavija danes deležna v svetu, rezultat naše dosledne in načelne zunanje politike. Pri izgrajevanju enakopravnih odnosov z drugimi državami si nenehno prizadevamo, da bi sodelovanje poleg poli-tične vsebine obogatili tudi s stvarnimi dosežki na gospodarskem, znanstvenotehnič-nem in kulturnem področju. To je omogočilo naši državi razviti trdne odnose s številnimi državami na vseh celinah, našim podjetjem pa tudi našim strokovnjakom pa je utrlo poti na nova, prej ne-dostopna območja. Danes dela na primer več kot 13.000 delavcev in strokovnjakov naših gradbenih in raziskovalnih podjetij v 36 azijskih, af. riških, evropskih In latinskoameriških državah, vrednost vseh del pa je v prvem polletju letošnjega leta znašala dobro milijardo novih dinarjev.
Upešno izvajanje teh del omogoča pomembno angaži. ranje naših že razvitih industrijskih zmogljivosti, krepi zaupanje v sposobnosti jugoslovanskega gospodarstva in s tem ustvarja trdno osnovo za dolgoročno sodelovanje. Obenem naši delavci, inženir.
ji in tehniki, večinoma mladi ljudje, ki so - si »svojim delom In ravnanjem pridobili/ velik ugled, črpajo pomembne delovne in strokovne izkušnje, ki bodo koristile njim 1» tudi naši skupnosti nasploh.
Tovarišice in tovariši, z medsebojnimi prizadevanji smo dosegli visoko raven sodelovanja z ZSSR in drugimi evropskimi socialističnimi državami na gospodarskem, kulturnem, znanstveno-teh-ničnem področju in drugod. Na te države odpade v celotni jugoslovanski zunanjetrgovinski menjavi približno 30 odst., uspešno pa se razvija zlasti z ZSSR tudi medsebojno koristno tehnično sodelovanje.
V	pogovorih s sovjetskimi tovariši so se v zadnjem času, zlasti v pogovoru z zunanjim ministrom Gromikom, pokazali .skupni pogledi, da je še dovolj prostora za nadaljnjo razširitev gospodarskega sodelovanja.
V	političnih odnosih med Jugoslavijo in nekaterimi socialističnimi državami so se lani pokazale znane težave. O vzrokih in značaju teh težav smo naše mnenje jasno povedali in je dobro znano. Izražena pa je bila obojestranska pripravljenost, da bi težave v političnih odnosih odpravili, kar mi ocenjujemo kot zelo pozitivno, pokazalo pa se je že, da je to tudi mogoče, kar dar si prizadevata obe strani.
Rad bi posebej poudaril pomembnost obiska sovjetskega zunanjega ministra Gro-mika, ki je prišel k nam septembra; do obiska je prišlo na obojestransko željo, namen pa je bil izmenjati mnenja, tako o naših medsebojnih odnosih kot o mednarodnih vprašanjih.
Prišli smo do skupnega mnenja, da je treba odpraviti nasprotja iz nedavne preteklosti, gledati prihodnost in gojiti tisto, kar nam je skupno in koristno za obe državi.
V	prizadevanju za nadalj-nje izboljševanje prijateljskih odnosov s Sovjetsko zvezo in socialističnimi državami se moramo skupno usmeriti predvsem r tisto, kar to sodelovanje v resnici izboljšuje, o razlikah, pa se je treba tam, kjer so, mimo in načelno pogovoriti na temelju enakopravnosti in ob popolnem vzajemnem spoštovanju. Na osnovi nedavnih srečanj in pogovorov lahko rečem, da smo na dobri poti, ni pa treba posebej dokazovati, da je nadaljnje vsestransko utrjevanje sodelovanja tako v interesu narodov naših držav kot v interesu socializma in skupnih prizadevanj zagotoviti mir na svetu.
Tu bi rad poudaril, da nas v pičlem mesecu čakajo tri pomembne manifestacije prijateljstva in plodnega sodelovanja z našimi sosedi.
Kot vam je znano, sem se na Djerdapu sestal s predsednikom državnega sveta in generalnim sekretarjem romunske komunistične partije Ni-colaem Ceausescujem. Pri ogledovanju te veličastne pregrade in med pogovori, ki - so ob tej priložnosti potekali, smo poudarili skupno prepričanje, da bo ta veliki podvig naših in romunskih znanstvenikov, inženirjev, tehnikov in delavcev trden most prijateljstva in da je to simbol visoko razvitega sodelovanja med prijateljskima socialističnima državama, tako na političnem kot na gospodarskem področju.
Te dni je bil pri nas italijanski predsednik gospod Giuseppe Saragat in njegov obisk je izredno uspel.
V	tehtnih pogovorih je prišla do polnega izraza obojestranska želja, da bi sodelovanje, ki je že doseglo precej visoko raven, v vseh pogledih nadalje razvijali. Ne glede na razlike v družbeni ureditvi in na dejstvo, da je Italija v Atlantskem paktu, Jugoslavija pa je socialistična neuvrščena država, se je pokazalo, da so pogledi na nekatere najpomembnejše probleme v mednarodnih odnosih v marsičem enaki ali pa zelo podobni.
In na koncu naj omenim, da bova pojutrišnjem z avstrijskim predsednikom gospodom F. Jonasom izročila prometu most prijateljstva čez reko Muro pri Gornji Radgoni.'Tedaj bo tudi priložnost za pogovore o nadaljnjem utrjevanju jugoslovansko-avstrij-skega sodelovanja. Menim, da ni treba posebej poudarjati, da so te tri velike manifestacije zgovoren dokaz pravilnosti in uspešnosti dobre sosedske politike, kar Je tudi precejšnjega mednarodnega pomena.
Naši odnosi z zahodnoevropskimi državami napredujejo uspešno na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, v turizmu in drugod. Poleg zelo razvite blagovne menjave — države tega območja sodijo med naše prve zunanjetrgovinske partnerje — smo pomemben napredek dosegli tudi v industrijski in tehnični kooperaciji, kreditnofinančnih odnosih itd.	_
Pri tem sodelovanju pa so še vedno resne težave, ki zavirajo hitrejši razvoj. Porast našega gospodarskega sodelovanja z zahodnoevropskimi državami spremljata trgovinski in plačilni deficit, kar le deloma krijemo a neblagovnimi deviznimi dohodki. Zaradi zaščitnih carin, raznih prelevmanov itd. so se poslabšali tudi izvozni pogoji za naše kmetijske proizvode, na katere odpade skoraj polovica našega celotnega izvoza na to območje.
Glede na vse to menimo, da si je treba v obojestranskem interesu skupno prizadevati. da bi v odnosih med Jugoslavijo in državami EGS zagotovili trdne pogoje menjave, ki bi vodili do hitrejšega razvoja našega izvoza, kar je obenem tudi edina realna osnova za dolgoročno krepitev vseh oblik gospodarskega sodelovanja.
Storimo vse, da bi težave, ki so posledica agrarnega pro-tekcionaštva, čim bolj uspešno odstranili. Gospodarskega in tehnološkega napredka Jugoslavije ne vidimo v avtarkiji, temveč v vsestranski vključitvi v mednarodno delitev del. Seveda je pri teh prizadevanjih naše izhodišče vselej v osnovni usmerjenosti k utrditvi bilateralnega in multilateralnega mednarodnega sodelovanja, na enakopravni osnovi in brez kakršnekoli diskriminacije.
Tovarišice in tovariši, Jugoslavija je vselej posvečala veliko pozornosti evropski varnosti in razvijanju vsestranskega sodelovanja med evropskimi državami. Jugoslavija je k temu pripomogla ne le z nekaterimi pobudami v širšem evropskem merilu, temveč s svojo stvarno politiko dobrega sosedstva in razvijanjem sodelovanja s skoraj vsemi vzhodnoevropskimi in zahodnoevropskimi državami. Menimo, da bi se bilo zares treba čimprej lotiti stvarnih priprav za sklicanje konference o evropski varnosti. Nimajo prav tisti, ki izražajo zadržanost do te ideje in ki govore, da gre pri tem le za propagando. Mi smo vselej izhajali iz tega, da se vse preizkusi v praksi. Torej, namesto brezplodnih razprav o tem, ali gre v resnici za konstruktivno pobudo ali le propagando, bi se morali vsi, ki jim je kaj do utrjevanja miru v Evropi in do vsestranskega evropskega sodelovanja, lotiti stvarnih pogovorov, da bi organizirali zborovanje, na katerem bi se temeljito pogovorili o skupnih interesih vseh evropskih narodov in držav. Podpiramo vse pobude v tej smeri, kot so na primer predlogi iz Budimpešte, pobude Finske itd.
Glede sodelovanja nekaterih neevropskih držav, v taki ali drugačni obliki, kot na primer ZDA in Kanade, menimo, da to ne bi smelo pomeniti ovire.
Po našem mnenju je bistveno lotiti se konkretnih korakov, ki naj bi bili usmerjeni h krepitvi resnične varnosti vseh evropskih držav.
Tovarišice in tovariši, ne moremo si kaj, da ne bi tudi ob tej priložnosti — čeprav to storimo pogosto — omenili junaškega boja vietnamskega ljudstva za svobodo, ki je postal simbol moči in sposobnosti ljudstva, da vztraja tudi ža ceno največjih žrtev pri obrambi svojih pravic.
Pred letom dni je svet optimistično sprejel prve napovedi pozitivnih sprememb v ameriški politiki do Vietnama. Prišlo je tudi do pariških pogajanj, na katerih so predstavniki DR Vietnama in ju-žnovietnamske narodnoosvobodilne fronte navedli konstruktivne in stvarne predloge za politično rešitev tega vprašanja. Videti pa je, da imajo še vedno velik vpliv tisti krogi, ki menijo, da je po vojaški poti mogoče vsiliti rešitev, in prav to pomeni glav. no oviro pri pogajanjih.
Razplet dogodkov na Srednjem vzhodu prav tako vzbuja skrb. Namesto miroljub-, ne rešitve, ki bi temeljila na spoštovanju pravic in interesov vseh držav tega območja, kar bi pozdravili vsi napredni ljudje po svetu, je položaj iz dneva v dan slabši in grozi nevarnost, da ho prišlo do
skrajno nevarnih zapletov. Z zasedenega arabskega ozemlja Izrael ponovno napada arabske države, in tako na tem območju ne le da ne sklenejo premirja, temveč tam poteka nenehna vojna. Izrael noče sprejeti resolucije varnostnega sveta in skuša za vselej obdržati zasedeno ozemlje, česar mednarodna skupnost v nobenem primeru ne sme dovoliti.
Zaradi poglabljanja krize na Srednjem vzhodu si je treba ponovno'prizadevati, da bi čimprej našli pravično politično rešitev na osnovi resolucije varnostnega sveta. Seveda je prvi pogoj, da se izraelske sile nemudoma umaknejo z vsega zasedenega ozemljd arabskih držav.
Vse izkušnje iz mendarod-nih odnosov po drugi svetovni vojni pričajo, tovarišice in tovariši, da mednarodnih problemov ni mogoče reševati na blokovski osnovi. Zato je odstranitev blokovskih in drugih oblik razdeljenosti sveta eden od osnovni pogojev za utrditev miru in na. prede mednarodnega sodelovanja na trdnih in enakopravnih osnovah.
Kot vam je tudi znano, so v zadnjem času postale neuvrščene države bolj aktivno in se bolj združujejo. Rezultati, ki jih je doslej pokazala politika neuvrščenosti, potrjujejo, da ta politika pomeni široko 'sprejemljivo osnovo za izboljšanje mednarodnih odnosov, kar kaže tudi vse večje število držav, ki sprejemajo osnovna načela te politike Večina držav v svetu se upira težnji, da bi v ozkem krogu reševali pereča mednarodna vprašanja, in žele aktivno, na demokratični osnovi sodelovati pri graditvi odnosov v mednarodni skupnosti.
Čeprav so med neuvrščenimi državami razumljiva nasprotja glede stvarnih lotevanj nekaterm mednarodnih prooiemov, so si enotne, ka-aar gre za najpomembnejša vprašanja, kot so neodvisnost in suverenost, ustvarjanje pogojev za hitrejši razvoj držav v razvoju in krepitev miru na svetu. Na tej osnovi najdejo situpni jezik tuai z mnogimi arugimi državami, od katerih so nekatere v vojaško-pouticnih zvezah.
Sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki je bil pred kratkim v New Yor-šu, je bil pomemben v več pogledih. Na njem so sodelo-..... pvousuiviiiivi se številnejših aržav kot na posvetovalnem sestanku v Beogradu. Izmenjava mnenj ob tej priložnosti bo vsekakor pozitivno vplivala na delo generalne Skupščine OZN. To je še toliko pomembnejše, če upoštevamo, da imajo neuvrščene države svetovno organizacijo za enega izmed osnovnih instrumentov pri reševanju mednarodnih problemov. Mi-nistri so se tudi dogovorili, da bo spomladi v 'Tanzaniji pripravljalni sestanek za konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih držav. Na konferenco voditeljev se je treba vsekakor zelo široko in temeljito pripraviti, tako da na njej ne bi sprejemali le deklarativnih izjav, temveč da bi dosegli tudi stvarne uspehe na političnem področju, pa tudi pri utrjevanju gospodarskega sodelovanja in nudenju bolj učinkovite pomoči državam v razvoju. Prav gotovo bo konferenca neuvrščenih držav pripomogla, da se okrepe prizadevanja za uresničitev ciljev OZN.
Tovarišice in tovariši, na koncu bi želel nasloviti naši mladini nekatere svoje misli.
Naša mlada generacija se v svoji aktivnosti lahko in 'mora naslanjati na 50-letne izkušnje SKOJ. Razumljivo, da so razlike v nalogah, ki jih je imel SKOJ, in v tistih, ki jih ima današnja mlada generacija. SKOJ in napredna mladina nasploh so se v predvojnem in vojnem obdobju, Jco so rušili staro, borili za tisto, kar naj bi prišlo, to se pravi, za to, kar imamo danes:	sociali-
stične družbene odnose, bratstvo in enotnost, močno jugoslovansko skupnost. Mnogi niso dočakali rezultatov svojega boja. Sedanja mlada generacija Jugoslavije je v prvi vrsti dolžna, da varuje in še naprej razvija izbojevane pridobitve, da goji revolucionarni duh v nadaljnjem progresivnem razvoju in da se odločno bojuje proti vsem poskusom odvajanja intelektualne mladine od delavske in kmečke. Pri vsem tem mora vedeti, da se v naši samoupravi družbi ne more govoriti o zamenjavi generacije, ampak o tem, da mlajši in sposobnejši prihajajo na mesta tistih, ki so že dali to, kar so mogli.
Most v Dupleku, ceste, stalni zdravnik, šole
»Natočite nam čistega vina!« zahtevajo Duplečani in Dvorjani
DUPLEK, 10. okt. Sinoči so se sestali predstavniki SZDL Dupleka in Dvorjan s predstavnikoma občinske konference SZDL Maribor Stanetom Gavezom in Matijo Pajnkiharjem, tajnikom mariborske občinske skupščine Lojzetom Frangežem in direktorjem ZD Maribor primarijem dr. Adolfom Drolcem.
ste is Spodnjega Dupleka do
Pobudo za pogovor so dali predstavniki SZDL s tega območja, ki niso zadovoljni z reševanjem nekaterih problemov. Opozorili so na kritično stanje mostu čez Dravo v Dupleku in menili, naj jim ustrezni organi glede novogradnje natočijo čistega vina. Ta most je v tako slabem stanju, da se ga ne splača popravljati. Doslej so za njegovo popravilo porabili že večjo vsoto denarja, vendar to ni gospodarno in racionalno.
Na posvetu so poudarili, da bo cestni inšpektor zaradi dotrajanosti spet znižal tonažo za vozila od pet na dve toni. Kljub temu pa vozijo čez most razni tovornjaki s prikolicami ter jih pri tem nihče ne ovira. Na posvetu so predlagali, naj bi republiški cestni sklad uvrstil gradnjo tega mostu v perspektivni program 1971— 74. Menili so. da bi jih morala občinska skupščina Maribor podpreti v tem prizadevanju. Udeleženci so menili. da je celotno področje Dupleka. Dvorjan. Vumpaha, Korene in raznih drugih krajev odrezano od sveta. Problemi nastaiajo tudi pri morebitnem požaru, ko težka vozila ne morejo čez most. Prizadeti so tudi kmetje, ki ne morejo spraviti svojih pridelkov na trg.
Sekretar občinske konference SZDL Stane Gavez je dejal, da so na tem območju očitno ogroženi nekateri
osnovni interesi za normalno življenje krajanov. Po njegovem mnenju bo treba bolj kot doslej prisluhniti potrebam občanov in pomagati pri odpravljanju vedno večjih razlik med mestom in vasjo, ki ustvarjajo politične konfliktne situacije.
Razvila se je tudi širša razprava o nastavitvi stalnega zdravnika za to območje. Primarij dr. Adolf Drolc je izjavil, da je za to območje z okoli 5000 ljudi potreben stalni zdravnik. ZD Maribor ga Je pripravljen tudi nastaviti, pod pogojem, da dobi zanj stanovanje. Kot rešitev je omenil možnost, da bi odkupili še drugi del Kranjčeve stavbe, v kateri Je sedaj ambulanta. V tem primeru bi lahko ostala v tem poslopju tudi pošta, ki ima že nalog za deložacijo. Tajnik občinske skupščine Maribor Lojze Frangež je dejal, da občina nima denarja za odkup drugega dela stavbe. Zato so na posvetu predlagali, naj strokovna služba občine preuči to zadevo In ugotovi, če se splača kupiti tudi drugi del te stavbe, sicer pa naj nakaže kakšno drugo boljšo rešitev.
Udeleženci posveta so imeli pripombe na vzdrževanje osnovnih šol Korena, Dvorjane. Vumpah in Zitečka vas. ki so v zelo slabem stanju. Ugotovili so, da so tudi krajevne ceste zelo slabo vzdrževane. ker ni denarja. Zavzeli so se za asfaltiranje ce-
Dvorjan v dolžini dveh kilometrov.	M. K.
Spominska plošča Borisu Vinterju
Na njegovi rojstni hiii v Zrečah jo bodo odkrili v soboto
MARIBOR, 10. (det. Danes je predsednik odbora 11. SNOUB Miloša Zidanška Alojz Vindiš-Dunda posredoval podatke o svečanosti v Zrečah, kjer bodo v soboto ob 16. uri odkrili spominsko ploščo Borisu Vinterju na hiši v Zrečah, kjer je preživel svoja mlada leta. Ploščo odkriva odbor 11. SNOUB Miloša Zidanška in Pohorskega odreda skupaj s krajevno organizacijo Zveze borcev Zreče v okviru prireditev ob 50. letnici obstoja kovaške industrije Zreče.
Boris Vinter je bil komandant prvega bataljona Pohorskega odreda in pozneje Pohorske brigade ter komandant bataljona Slandrove brigade. V okviru prireditev bodo taborniki 11. SNOUB Miloša Zidanška iz Maribora odprli v avli osnovne šole »Boris Vinter« v Zrečah muzejsko zbirko.
Na programu so tudi koncert pevskega zbora DPD Svoboda Zreče, spretnostne vožnje Ljudske tehnike, vaje I gasilskega društva in nogo-1 metni turnir. Ob koncu je' Alojz Vindiš-Bunda pozval vse soborce Borisa Vinterja, druge partizane in aktiviste, da se v čim večjem številu udeležijo slavja v Zrečah.	I
M. K.
JUTRO41 pred jutrom v Celju
Od 8. do 15. novembra bo v Celju razstava jugoslovanske trgovinske in gostinske opreme — Več prireditev in posvetovanj
Komaj so zaprli vrata drugega sejma obrti v Celju, že so stekle zadnje priprave na prvo jugoslovansko razstavo trgovinske m gostinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme od 8. do 15. novembra. Organizatorja te prireditve sta center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani ter celjsko poslovno združenje za trgovino.
Prireditev ni za Cel;« pomembna zato. ker sta se organizatorja odločila za mesto, k: postaja v trgovskem smislu zelo pomembno središče, marveč tudi zato, ker bo razstava v novi veleblagovnici domačega kolektiva Teh-nomercator, v trgovski hiši, ki je še v gradnji in ki trenutno prav nič ne spominja na to, da bo že čez mesec dni sprejela na tisoče obiskovalcev.
Namen razstave, ki je znana tudi pod imenom »JUTRO« (povezava inicialk imena prireditve) je zlasti v tem, da pokaže proizvodne dosežke in izbor domačih in tujih proizvajalcev pri trgovinski in gostinski opremi, stroje za pakiranje, transportno in skladiščno opremo itd. Razen tega naj bi prav ta prireditev spodbudila proizvajalce k popolnejšemu proizvodnemu programu sodobne opreme in embalaže. Razstava pa naj bi spodbudila tudi trgovinske in gostinske kolektive k uvajanju sodobne opreme.
V tednu od 8. do 15. no-
vembra bo tudi več drugih prireditev, da ne omenjamo številnih strokovnih posvetovanj in seminarjev. V tem času bo v Celju še tekmovanje blagajničark, tekmovanje strojepisk, tekmovanje aranžerjev, zatem mode revije in športna srečanja članov trgovinskih delovnih kolektivov.
Pomemben bo tudi peti tradicionalni zbor trgovinskih delavcev Slovenije, ki
Za besedilo pogodbe so se sporazumeli predstavniki občine Maribor in poslovnega
bo 14. in 15. novembra v Velenju.
Izredno zanimiv je program seminarjev in to ne samo zavoljo tematike, marveč tudi zaradi domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo sodelovali. Tako se bodo pogovorili o principih urbanizacije in gradnje trgovskih objektov, o projektni zasnovi trgovske hiše, o ekonomiki tipizacije trgovinske opreme, o hladilni tehniki v trgovini, o samopostrežbi in samolz-biri tehničnega blaga, o problemih tatvin v trgovini, zatem o predpakiranju mesa, mesnih izdelkov in ne nazadnje o sodobni organizaciji pretoka blaga v blagovni
združenja Imos v skladu z določili razpisnih pogojev na licitaciji.
Občina Maribor v pismu zahteva, naj Imos najpozneje do srede, 15. oktobra, podpiše pogodbo. V nasprotnem primeru bo občina Maribor smatrala, da je poslovno združenje Imos odstopilo kot najugodnejši ponudnik za to zemljišče.
Danes smo se telefomčno pogovarjali tudi z direktorjem poslovnega združenja Imos v Ljubljani inž. Slavkom Troštom. Izjavil je, da poslovno združenje v nobenem primeru ne odstopa od zemljišča na Glavnem trgu, ki ga je dobilo na licitaciji v Mariboru. Poudaril je, da ima poslovno združenje Imos zagotovljenih 40 milijonov za gradnjo na Glavnem trgu. Za celotno investicijo pa potrebujejo še 15 milijonov dinarjev, za katere se še pogajajo pri ljubljanski banki. Načelno je ta denar zagotovljen, vendar pa zadeva formalnopravno še ni urejena. Računa, da bodo v enem tednu uredili vse potrebno okoli dodatnih 15 milijonov dinarjev. Po mnenju inž. Trošta bi pogodbo lahko podpisali najpozneje do konca meseca.
M. KOS
V nekaj vrstah
MARIBOR
Namestnik predsednika — V četrtek popoldne so na seji sveta za komunalno gospodarstvo mariborske občinske skupščine izvolili za namestnika predsednika komisije za urbanizem inž. Boruta Maistra.
Nesklepčnost — V četrtek se občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez Maribor zaradi nesklepčnosti ni mogel sestati. Nameravali so razpravljati o poslovnih rezultatih delovnih organizacij prometa in zvez, o vlogi sindikata pri samoupravnih dogovorih, o politiki zaposlovanja in o nekaterih drugih zadevah.
Sejem — Danes bodo na mariborskem sejmišču odprli 1. sejem in razstavo kmetijskih pridelkov, opreme ter cvetlic.
GORNJA RADGONA
Delavske športne igre — Občinski sindikalni svet občine Gornja Radgona pripravlja za občinski praznik, ki bo 15. oktobra, delavske športne igre. Kolektivi posameznih podjetij se bodo pomerili v odbojki, rokometu, malem nogometu. kegljanju, šahu in v streljanju z zračno puško. Uredili bodo ograjo — Sekcija za rokomet pri TVD Partizanu namerava te dni urediti ograjo ob rokometnem igrišču. Večino dela bedo opravili člani kolektiva, nekaj denarja pa bodo prispevale tudi organizacije in podjetja. MURSKA SOBOTA
Začeli z deli na UKV sistemu — Te dni so začeli na poslopju soboške pošte nameščati nosilce za UKV sistem. Tako bo Pomurje dobilo še 24 brezžičnih zvez z ostalimi predeli Slovenije.
MARTJANCI
Motel Garda bodo odprli — V okviru praznika občine Murska Sobota bodo tu 14. oktobra odprli novi motel Carda, gostinskega podjetja Zvezda iz Murske Sobote. LENDAVA
Izobraževanje kmetov — Ob razpravi o pripravah na jesensko setev so na zadnji seji občinske skupščine sklenili, da bodo predlagali delavski uenverzi, da v zimski sezoni priredi po vaseh predavanja o gnojenju in pridelovanju krme na travnikih.
MARIBOR
Pogrebi danes — Anton Rabuza, 43 let, zaposlen v MIT; Rudolf Pišlan, 61 let, upokojenec.
Imos bo gradil v Mariboru
Zahteva občine Maribor: Imos Ljubljana naj do 15. okt. podpiše pogodbo o zemljišču za gradnjo
MARIBOR, 10. okt. Občinska skupščina Maribor — oddelek za gradbene, komunalne in premoženj sko-prav-ne zadeve je poslal danes na podlagi včerajšnjega sklepa sveta za komunalno gospodarstvo poslovnemu združenju IMOS Ljubljana osnutek pogodbe o pogojih za oddajo zemljišča na Glavnem trgu v Mariboru za gradnjo veleblagovnice.
NA ZGORNJI POSTAJI žičnice na Pohorju je tudi trgovina s spominki. Med res silno množico najrazličnejših spominkov, pa seveda ne morete najti niti enega, ki bi vas resnično spominjal na Pohorje.
Foto: E. šelhaus
Turizem tudi na deželi
Ptuj: posvetovanje pod geslom »Odprimo pot turizmu tudi na podeželje«
V sredo zvečer se je v organizaciji medobčinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti Ptuj—Ormož končalo v Ptuju enodnevno posvetovanje o gostinstvu in turizmu pod geslom »Odprimo pot turizmu tudi na podeželje«. Posvetovanja se je udeležilo čez 100 turističnih in gostinskih delavcev, med njimi predsedniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij iz občin Ptuj, Maribor, Ormož, Slovenska Bistrica, Varaždin, Čakovec in Koprivnica.
Med udeleženci sta bila tudi predsednik republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije Jože Vidic in sekretar republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti SR Hrvatske Stjepan Cudina. Dnevni red posvetovanja je obsegal le eno točko, in sicer referat o aktualnih problemih gostinstva in turizma na manj razvitih področjih; imel ga je predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti občine Ptuj-Ormož Danilo Masten. V referatu je med drugim poudaril, da postaja turizem vse bolj predmet aktivne gospodarske politike; dejstvo pa je. da je razvoj na področju sodelujočih občin prepočasen in preskromen. Osebni dohodki zaposlenih v turizmu in gostinstvu so v večini primerov nižji od osebnih dohodkov v drugih gospodarskih panogah. Posledica tega pa je, da se dober gostinski kader zaposluje v tujini.
Danilo Masten je v kratkih orisih seznanil navzoče s stanjem gostinstva in turizma na področju občin Ptuj in Ormož. Lepi vinogradniški ambient Slovenskih Goric in Haloz je zaradi slabih cest turistično neizkoriščen. Upajo pa, da se bo to stanje z dograditvijo nove avtomobilske ceste Zagreb—Ptuj—Maribor za haloški predel le izboljšalo. V razpravi, ki je sledila obširnemu referatu, je bilo poudarjeno, da družba gostinstvu še vedno preveč jemlje in hkrati od njega preveč pričakuje.
Mnogi gostinski delovni kolektivi žele modernizirati svoje obrate in graditi celo nove, čeprav na račun svojih osebnih dohodkov. Očitek, da se gostinci premalo brigajo za napredek gostinstva in turizma. je po mnenju udeležencev posveta neupravičen. Investitor pri nas ne uživa nobenih olajšav in ugodnosti kot v sosednih deželah, temveč gradi pod težkimi kreditnimi pogoji.
Tudi glede zasebnega gostinstva je bilo izrečenih nekaj grenkih, češ da so zasebne gostilne v rokak tistih, ki za to nimajo ustrezne kvalifikacije, kajti nekajmesečni tečaj, ki ga opravijo, ne more nadomestiti prave učne dobe. Poleg tega pa je bilo še poudarjeno, da turizma brez dobrih cest ne more biti.
Na podlagi takih in podobnih razprav so na posvetu sprejeli nekatere zaključke.
Tako bodo občinskim skupščinam predlagali, da izdela-
jo dolgoročnejše programe razvoja turizma in gostinstva na svojih področjih.
Ker so za razvoj turizma nujno potrebne dobre ceste, je treba izdelati dolgoročnejši program modernizacije in
izgradnje cest na področju sodelujočih občin. Program naj izdelajo občinske skupščine v sodelovanju s cestnimi podjetji in republiškimi cestnimi skladi.
Pristojnim republiškim - organom in bankam je treba predlagati, da kreditni sistem prilagodijo sedanjim pogojem in možnostim. Predlagati je treba tudi, da se zniža zvezni prometni davek in da se prizna turizmu in gostinstvu status izvozne panoge.
Občinskim skupščinam je treba predlagati, da izenačijo kriterije davčne politike, ka-
drovske politike, higiensko-tehnične in delovno varstvene politike med družbenim in zasebnim sektorjem gostinstva.
Posebno skrb je treba posvetiti hitrejšemu m načrtnejšemu usposabljanju strokovnih kadrov v gostinstvu in turizmu; njim pa zagotoviti tak materialni položaj, ki odgovarja njihovemu prispevku v družbenem delu.
Te sklepe bodo posredovali občinskim organom sodelujočih občin in pristojnim republiškim c -ganom Slovenije in Hrvaške.	I. C.
Zaščita kakovostnih vin
Posvetovanje slovenskih vinogradnikov v Ptuju - Potreben je novi virisfci zakon - Vinogradništvo postaja čedalje manj donosno
PTUJ, 10. okt. Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila posvetovanje slovenskih vinogradnikov, ki je bilo danes v Ptuju. Za uvod so štirje referenti opisali razmere v našem vinogradništvu, kooperacijo vinskih kleti z "zasebniki, prodajo vina doma in možnosti uvoza ter razložili, zakaj je potreben novi vinski zakon.
Prof. dr. Jože Colnarič je razložil, kako rastejo proizvodni stroški vina v naših kombinatih, vzlic večji storilnosti delavcev in modemi, mehanizirani proizvodnji. Dejal je, da je večino stroškov, ki so se zvišali, takih, da vinogradniki ne morejo vplivati nanje. Povišani osebni dohodki vinogradniških delavcev niso spremenili razmerja v vseh stroških, še vedno pa so nižji kot dohodki delavcev v drugih dejavnostih. Vinogradništvo je čedalje manj donosno.
Ing. Zvonimir Simčič je opisal kooperacijo zadružne kleti v Goriških Brdih s kmeti. V dveh letih se je število pogodb z zasebnimi vinogradniki povečalo od 50 na 730. To kaže, da so našli ustrezno obliko sodelovanja.
Direktor podjetja Slovenija vino J. Smole je povedal, da pri izvozu kakovostnih vin dosežejo ustreznejšo ceno kot za navadna namizna vina. Zato bi bilo treba pro-
MARIBOR
Novi vršilec dolžnosti ravnatelja Pokrajinskega arhiva
MARIBOR, 10. okt. — Dopoldne se je sestal zbor delovne skupnosti Pokrajinskega arhiva, ki je moral po odhodu dosedanjega ravnatelja te ustanove prof. Antoša Leskovca imenovati začasnega vršilca dolžnosti direktorja. Po več ur trajajoči razpravi, v kateri je prišlo do odstopa predsednika delovne skupnosti Viktorja Vrbnjaka, je zbor izvolil za vršilca dolžnosti ravnatelja Pokrajinskega arhiva Andreja Svaljka, ki bo opravljal to dolžnost do razpisa oz. zasedbe tega delovnega mesta.
F. S.
izvodnjo kakovostnih vin bolj zaščitit^ in uvesti večjo kontrolo. Dejal je. da taka zahteva vinogradnikov, vinarjev in trgovcev morda čudno zveni. Toda drugače ni mogoče urediti razmer na trgu, da bi kakovost prišla dovolj do izraza.
Podobno mnenje je zastopal univerzitetni prof. na biotehnični fakulteti v Ljubljani Miran Veselič, ko je razlagal, zakaj potrebujemo nov vinski zakon. Sedanji temeljni zakon o vinu je tako po-
manjkljiv, da z njim ni mogoče urejati proizvodnje niti prodaje vina. Vinogradniki so se strinjali z njegovimi razlagami, kakšen naj bi bil novi zakon o obnovi vinogradov in zakon o vinu. Menili pa so, da bi bilo treba priprave za ta zakon pospešiti, oz. naj bi pri sestavljanju osnutka zakona o označevanju vina pomagale strokovne ustanove, da bi ga republiška skupščina sprejela čim-prej. Ta zakon bi precej koristil slovenskim vinogradnikom, čeprav ne bi uredil vseh vprašanj. Nekatere stvari bo treba urejati tudi z boljšo organiziranostjo vino-gradn kov ter s tesnejšim sodelovanjem z vinarji in trgovci.
JOŽE PETEK
Zopet proces proti morilcu Benittu Loggii
Zagovornik Margera dosegel ponoven proces proti morilcu I. Semenič
Benitio Loggia, bolničar iz tržaške bolnišnice za duševno bolne, ki je v noči med 28. in 29. novembrom 1967 v bližini Ankarana sedemkrat z nožem zabodel 15-letno Iris Semenič,, jo ubil in posilil, se bo znova znašel pred sodiščem.
Loggia so letošnjega junija pred porotnim sodiščem v Trstu obsodili na najstrožjo kazen — na dosmrtno prisilno delo ali tako imenovano »civilno smrt«. Njegov zagovornik Margera je s spretnostjo dosegel, da so prvotno razsodbo preklicali in določili novo razpravo, tokrat pred apelaci.jskim sodiščem, Pa ne v Trstu, temveč v nekem drugem italijanskem mestu. Se pred razpravo ie zagovornik Margera pripomnil, da je bilo porotno sodišče v Trstu, ki mu je predsedoval dr. Corssi, sovražno do njegovega klienta, nenaklonjeni pa so mu bili tudi novinarji in občinstvo, ki so spremljali to razpravo desetletja.
(Po »Večemjih novostih«)
Pri požaru 25.000 dinarjev škode
CIRKULANE, 10. okt. — V stanovan.isko-gospodarskem poslopju Marije Kelc v Pristavi pri Cirkulanah je izbruhnil požar. Zgorelo je ostrešje stanovanjskega in gospodarskega poslopja, pohištvo, perilo, oblačila in 1800 dinarjev gotovine, škodo cenijo na okoli 25.000 dinarjev. Vzrok požara raziskujejo.
N. S.
Kmetje se jezijo
Občani v Podgorju in Letušu se razburjajo in pritožujejo, ker jim nedeljski izletniki povzročajo veliko škodo na njivah in travnikih. Prav v tem delu si v zadnjem času vedno več ljudi gradi vikende, ob nedeljah in praznikih, predvsem poleti, pa prihaja tudi veliko število izletnikov, ki se kopajo v Savinji, na bližnjih travnikih pa prirejajo piknike, igrajo žogo in tako uničujejo travo. Kmetje se pritožujejo in zalit e vaj o povračilo za nastalo škodo. Na občinski skupščini v Žalcu se strinjajo, da je treba stanje«urediti in iz posebnega sklada poravnati škodo prizadetim-
Da pa se podobno ne bi ponavljalo tudi v prihodnjih letih, bi morala turistična društva in ne nazadnje tudi sami prizadeti kmetje' določiti prostore, kjer bi izletniki ob nedeljah lahko preživeli prijetno popoldne. Takšnih prostorov pri nas še vedno primanjkuje in dokler jih ne bomo imeli, tudi ne bomo smeli prepovedati, da se na nekem travniku ustavi družina. Ker je problem širši, bi morali o njem prizadeti večkrat in temeljiteje razpravljati ter potem tudi ustrezno in primemo ukrepati. T. V.
OGLAŠUJTE V
DELU
Jugoslovana pognali v smrt na Bunaju
Zaščitil je žensko, nakar {• zbežal pred udarci — pod avtomobil
Mimoidoči so bili v torek ponoči na eni izmed dunajskih glavnih ulic priče tragičnemu prizoru; 38-leti»i jugoslovanski delavec Adam Vulin iz Erduta je na begu pred dvema razsrjenima avstrijskima hippyjema padel pod kolesa nekega avtomobila, ki ga je povozil do smrti. Vulin je umrl med prevozom v bolnišnico.
Predstojnik policijske postaje v dunajskem okrožju Hernals je izjavil, da se je s smrtjo končal obračun med pokojnim in dvema dolgolascema, ki se je začel v nekem lokalu v okrožju. Vu-lin je vročično opazoval hip. pyja, ki sta se brez uspeha skušala približat; mlajši ženski, Vulin je opazil, da postajata vedno bolj surova in brezobzirna in stopil k fantoma', ki sta bila že dokaj vinjena, ter dejal; »Pustita že pri miru žensko in zginita«.
Hippyja sta bila očitno presenečena in čez nekaj minut sta Vulin,a pozvala, da odide iz lokala. T0 pa je bilo usodno za Jugoslovana, ker najbrž ni niti slutil, da se bo čez nekaj minut naj vsula toča udarcev. Vinjena dolgolasca sta s palicama napadla Vulina, ki se mu je fconjaj šele čez nekaj minut posrečilo, da je pobegnil — pod kolesa avtomobila.
Po »Večemjih novostih«)
Kratek stik povzročil požar
MURSKA SOBOTA, 10. okt. — Včeraj je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju št«, fana Kutoše v Vaneči. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje tega lastnika ima v najemu avtomehanik Rudolf Bauman iz okolice Ptuja. Požar, ki se je razširil iz mehanične delavnice, je uničil ostrešje gospodarskega poslopja, zgorela pa sta tudi dva dirkalna motorja, elektromotor in razni deli. škodo so ocenili na blizu 20.000 dinar-
jev.
B. B.
Ni hotel po poti razbojnika
Čez nekaj dni bodo v Zagrebu začeli obravnavo proti 31-letnemu nesojenemu vodji ustaške udarne skupine Vladimiru Pavloviču
ZAGREB, 10. okt. V kratkem se bo znašeil na zatožni klopi emigrant in ustaški terorist 31-letni Vladimir Pavlovič. Preiskava bo končana v 10 do 15 dneh, potem pa mu bo sodilo okrožno javno tožilstvo v Zagrebu.
Pavlovič se je vdal varnostnim organom v Zagrebu 18. julija letos. Vse življenje je bil potepuh, potikal se je iz kraja v kraj — če seveda ni bil zaprt. Zaradi njegovega večnega potepuštva ga nitj v njegovem rojstnem kraju Velikem Trojstvu ne poznajo niti ne spominjajo. V Zahodno Nemčijo je emigriral leta 1963.
V preiskavi pa je Pavlovič večkrat potrdil, da ideološko pripada emigrantskemu usta-škemu gibanju v ZR Nemčiji. Bil je na tem, da postane kolovodja »udarne« teroristične skupine petih do desetih članov, imenovane »hx-vatska legija«, ki se je pripravljala na atentate in različne diverzije na ozemlju naše države. Pavlovič je pripadal kar dvema ustaškima
organizacijama, »Hrvatskemu narodnemu odboru« in »Hrvatskemu demokratskemu odboru«. Diverzantska skupina »hrvatska legija« naj bi se lotila terorističnih akcij to jesen. Urilj so se pod nadzorstvom ustaškega zločinca dr. Branka Jeliča. Idejni vodja vse organizacije pa naj 1» bil neki polkovnik štir.
Pavlovič v preiskavi ni vedel povedati, ali se je z njegovo aretacijo teroristična skupina razbila in ali je še kdo od teroristov trenutno v Jugoslaviji. V našo državo je prišel julija meseca. Bil je na Jesenicah, v Mariboru in naposled je prišel v Zagreb, z nalogo, da pripravi tla za sovražne diverzije. Potem se je nameraval vrniti v ZR Nemčijo, da bi se oskrbel z orožjem, plastičnimi
bombami in drugim. Tedaj naj bi se pretihotapila v Jugoslavijo vsa zločinska skupina.
Preden je emigriral, je bil Pavlovič večkrat zaprt zaradi kraj m drugih kaznivih dejanj. V preiskavi ni hotel izdati imen svojih nadrejenih in somišljenikov. Rekel pa je. da se je vdal varnostnim organom predvsem zato, ker je čutil, da gre po poti razbojnika in morilca in da te misli ni mogel prenesti.
(Po »Borbi« in »Večemjih novostih«)
Požar v kiosku
MURSKA SOBOTA, 10. okt. — Davi Je izbruhnil v prodajnem kiosku v Trubarjevem drevoredu v Murski Soboti požar, ki naj bi ga povzročila električna neč v času odsotnosti prodajalke. Požar je uničil večjo količino cigaret, precejšnja materialna
Otroka zakopala v zemljo
Dejanje so pravočasno opazili in fantka že zdravijo v Mariboru
MARIBOR, 10. okt. — Včeraj dopoldne je 19-letna N. R. iz Ruperč rodila zdravega fantka. Iz doslej neznanih razlogov je otroka takoj po porodu zakopala. Na srečo je to nekdo opazil. Otroka so takoj izkopali in ga odpeljali na otroški oddelek mariborske bolnišnice, kjer so otroku nudili prvo pomoč.
Otroka so prepeljali ▼ bolnišnico blatnega, premra-ženega in ohlajenega. Tudi mater so odpeljali v Maribor na porodniški oddelek.
Danes dopoldne smo na otroškem oddelku mariborske bolnišnice pozvedeli za zdravstveno stanje fantka. Zvedeli smo, da se je po intenzivnih posegih zboljšalo. Kljub temu bo treba zdravljenje otroka nadaljevati zaradi dodatne infekcije.
Otroka bodo še nekaj ča-sa obdržali na oddelku za opazovanje. Z materjo se bodo pogovarjali psihologi in socialni delavci in jo poskušali pripraviti, da bo vzljubila svojega otroka.
N. S.
Med
nrehifevaniem se ie prevrnil
PTUJ, 10. okt. — Včeraj popoldne je v Bukovcih voznik kombija Branko Zdrav, kovič, zdaj na delu v Avstriji, povozil 6-letnega Slavka Forstneriča iz Bukove. Otroka so s hudimi poškodbami odpeljali v ptujsko bolnišnico. Zdravkovič je vozil iz Borla proti Ptuju ter v Bukovcih prehiteval neki tovornjak. Po prehitevanju je naglo zavil v desno, zato ga je zaneslo v obcestni jarek, po katerem je vozil 22 metrov.
\jz	iimiuriama ---------- •*	---- — ------- - -»
škoda pa je nastala tudi med nato sPet zapeljal nazaj
gašenjem.
B. B.
SUPERMARKET
Ljubljana PASAŽA ob 18. url
TUDI VI STE VABLJENI NA
MODNO REVIJO OBLAČIL ZA JESENSKE DNI
v •
srecanie v pasaži
od 13. do vključno 17. oktobra
•	ALMIRA RADOVLJICA
•	GORENJSKA OBLAČILA Kranj
•	UNIVERSALE domzaue
•	JUGOPLASTIKA split
•	LABOD novo mesto
•	ELKROJ mozirjk
•	SVILANIT KAMNIK
na cesto, kjer se je vozilo prevrnilo in drselo še devet metrov. Pri tem je s kombijem zadel fantka, ki mu je prišel nasproti po desni stra-ni.
N. S.
Našli mrtvega na progi
MARIBOR. 10. okt. — Včeraj so na železniški progi med glavno postajo Maribor in poda io Tezno našli mrtvega moškega, ki ga je povozil vlak. Pri sebi ni imel dokumentov. Pozneje so ugotovili. da gre za Antona Ra-buzo iz Maribora.
N. S.
Stefančič pred Raško TWA gostuje v Tivoliju
Izreden uspeh naših smučarskih skakalcev v ČSSR
ROŽNOV, 10. okt. Na zadnjem tekmovanju na 70-metrski skakalnici z umetno snovjo ▼ Rožnovu so nastopili vsa naj bolj Si češkoslovaški skakalci in četverica Jugoslovanov, ki se je odlično odrezala. Peter Stefančič je zmagal pred Raško, med prvo šesterico pa sta se uvrstila tudi Dolhar in Mesec. Prelovšek je bil malo slabši, vendar je kljub temu zadovoljil.
Štirje najboljši skakalci bodo do ■ščetka decembra trenirali v CSSR. V Ročnovu ostanemo še en dan, ▼ nedeljo. 12. t. m. pa grešno na veliko tekmo v Liberec. Potem gredo domačini vsak na svoj dom, ker je konec njihovega skupnega treninga, mi pa gremo naprej v Trufcnov, kjer bomo trenirali do odhoda v Bansko Bystrico. šele 26. t. m. pridemo tudi mi domov, toda še 10. novembra poj demo spet v Spindlerov mlyn. Ko se bo temperatura spustila dovolj nizko.
| SABLJANJE
SZ najboljša
HAVANA — Na svetovnem sab-ljaškem prvenstvu je doslej žabe. levila največ uspehov reprezentanca SZ. Id je z Novikovo zmagala T ženskem floretu in s Sidjakom v sablji. Največje presenečenje pa je pripravil zastopnik ZRN Wes-ael. ki je osvojil prvenstvo v mo •kem floretu.
bodo skakalnico prekrili m umetnim snegom, za kar imajo snežne topov že pripravljene. Takrat se nam bodo pridružili tudi drugi skakalci naže prve ekipe.
Pa Se nekaj o tukajšnji zadnji tekmi. Stefančič je bil dobesedno nepremagljiv. RaSka je sicer spet skakal izredno lepo, toda tudi visoke ocene za slog mu niso po magale, kajti Peter ga je v prvem skoku preskočil za dva v drugem pa kar za štiri metre. Tudi Dolhar je bil odličen in se je uvrstil takoj za Raško in Matoušem. Mesec pa ga je v drugem skoku malo polomil, zdrsnil s petega mesta po prvi srnji za eno nižje, vendar je tudi Šesto mesto v tej konkurenci Se vedno izvrstno.
Marjan PrelovSek je skakal sicer dlje od nekaterih znanih skakalcev kot so Hubač, Hohnl, Novak itd., vendar se v zraku Se ne more meriti z njimi. Tako se je naSe gostovanje v Rožnovu končalo odlično. Fantje so zelo dobro razpoloženi in imajo m sicer napo-
ren trening tako te več volje in veselja.
REZULTATI: 1. Štefančič (J) — 8!J (M. M). X. Raška 224,0 (M. 44), X. Mat »ni teka CSSR) »Ž («A N), 4. Dolhar (J) 209.2 (04,5, 05.5). 5. Kedejfta (CSSR) 203,4 (Hž. M). 0. Mesec (J) 200.2 (43,5, «2.5). 7. Hihll 1X7« (02, 00). t. Hubač IMA («, M). 0. Do ležal 194.0 (42A. M), M. MoteJ-W (val CSSR) IMA («2. M) . .. 13. Prdeviek (X) 103.1 <02, 02).
MIRO OMAN
UTRINKI
USPEH — Dunajski trener Mas Merkel je pred začetkom Španskega nogometnega prvenstva prevzel posle trenerja pri enajsterici Sevilla. ki je novinec ▼ prvi ligi. Sevilla vodi po Štirih kotih s osmimi točkami...
SMRT — Na hokejski tekmi Kblner EK : EV Landahut se je tast branilca kninskega moštva Schvrarz po hudi gneči pred kninskimi vrati tako razburil, da ga je zadela kap; umrl je Se na stadionu.
PREPOVED — Dva meseca ne bosta smela nastopati Španska vrhunska kolesarja Ocana in Sa-ez; zveza ju je kaznovala, ker sta se med septembrsko dirko po Kataloniji — stepla.
Košarkarji Olimpije otvarjajo sezono s tekmo proti Beogradu
LJUBLJANA, 10. okt. V nedeljo startajo v novo sezono tudi košarkarji ljubljanske Olimpije. Zvečer ob 19. uri bodo v Tivoliju gostili ekipo Beograda z Rajkovičem in Maroevičem na čelu, v četrtek 16. t. m. pa se bodo v -tivolski dvorani pomerili s slovita ameriško skupino TWA, ki letos pod vodstvom trenerja MoGregorja gostuje po Evropi.
Košarkarji Olimpije že vse poletje marljivo trenirajo. Po poldrugem mesecu posamične vadbe so stekli tudi skupni treningi, ki jih je v zadnjem času vodil začasni trener inž. Ostoj Kristan. Po evropskem prvenstvu v Neaplju sta se ekipi spet pridružila Je-lovac in Daneu, tako da je zdaj vsak večer v Tivoliju zbrana popolna vrsta, s katero trenira tudi
| rokomet"
J
Kanček upanja za Celjane
CELJE — V 9. kolu ZRL čaka Celjane težak nasprotnik — Mlada Bosna v Sarajevu. Tekma, ki bo v nedeljo zvečer, bo spet težka preizkušnja za mlade celjske igralce. Celjani so odšli na pot v popolni postavi. Na tem srečanju bodo preizkusili vse svoje znanje in upajo, da jim bo, čeprav na tujih tleh, uspelo iztržiti vsaj nekaj.
K. JUG
nekaj najbolj perspektivnih mladih igralcev.
2e v ponedeljek bo uradno prevzel delo z ekipo novi trener Olimpije Beograjčan Ivkovič. Kmalu ae bo iz JLA vrnil tudi Eiselt, tako da bo Olimpija spet lahko postavila na igrišče ekipo, ki bo -lahko konkurirala za najboljše mesto. Bassin in Marter morata še odslužiti kazen, pa tudi sicer bodo prve tekme morali odigrati v Domžalah, ker je igrišče v Tivoliju še vedno suspendirano. Olimpija se je sicer ponovno pritožila pri zvezi zaradi kazni, vendar odgovora še ni.
Precej se govori, da bo Olimpija dobila še nekaj okrepitev, vendar še ni nič gotovega. Lahko pa namignemo, da se bo v primeru, da načrti uspejo, povprečna višina ekipe precej dvignila . ..
Za start je ekipa Beograda dober nasprotnik, posebna poslastica pa bo vsekakor nastop ameriških košarkarjev v četrtek. Razen teh dveh tekem pa bo Olimpija nastopila še na dveh močnih turnirjih.
	rf*?’ M ; |
%	■m
	
	•
	. »
	
	
POKUSIR SE SPiACA!
Od M. do 19. t. m. ▼ Z »grobu, kjer bodo igrali razen Ljubljančanov že Jugoplastlka, Lokomotiva in TWA, od 25. do 25. t. m. p« že v Gorici, kjer bodo nasprotniki Spližgen In Brku, Fetrarca ln Beograd.
novega prvoatva, ki bo zaradi bližnjega svetovnega prvenstva prt nas že posebej zanimivo.
S. TRBOVC
Kdo bo novi prvoligaš?
LJUBLJANA — Košarkarji ▼ II. ZKL — zahod igrajo drevi zadnje kolo letošnjega prvenstva. Prav v zadnjem hipu bomo tudi zvedeli kdo bo iz te skupine novi član prve zvezne lige in kdo bo razen Kvamerja še izpadel.
V	taborih slovenskih drugoliga-šev so precej optimistično razpoloženi, le Mariborčani se malce bojijo nastopa v Sl. Brodu. »BSK je v zadnjih kolih visoko premagal Slovana in Mladost in tudi mi imamo možnosti za uspeh,« pravijo Mariborčani. »Najbrž bomo o novem prvoligašu odločali v ponovni tekmi s Slovanom, za katero želimo, da jo odigramo ali ▼ Zagrebu ali v Domžalah.«
Pri Slovanu kljub gostovanju pri najslabši ekipi niso povsem brez skrbi. Tekmo nedvomno morajo dobiti, saj je kvalitetna razlika precejšnja, toda igralci so izgubili precej volje zaradi neurejenih razmer v klubu. Znašli so se v velikih denarnih težavah, razen tega pa že nekateri igralci tudi napovedujejo odhod iz kluba.
nO porazu niti ne razmišljamo,« _-avi na drugi strani trener Dom-jal Peter Kralj. »Igramo sicer z neposrednim tekmecem za izpad, toda prepričan sem v zmago, kljub temu, da smo še vedno edina ekipa brez pravega centra. Ce rešimo še ta problem, bo drugo leto povsem drugače.«
V	Ilirski Bistrici so najbolj brez skrbi. »Ne bojimo se nasprotnika, in prepričan sem, da bomo premagali tudi Karlovčane,« pravi pomočnik trenerja Mirko Grlj. »Izpada smo se z anago nad Slobodo praktično rešili in zato bo ekipa lahko zaigrala mimo in zbrano, kar je že precejšen del uspeha.«
Z. V., P. N., S. T.
	
| TELOVADBA		1
£
IVER DNEVA
77 novih na VŠTK
Začela to to prakoanj« T prvem letniku Visoke tole m tmimmnti kulturo v Ljubljani. Zanimanje Mladih m vpis Je Mio letos aelo veliko, saj se Je priglasilo kar Ul kandidatk m kandidatov. Ker si zavod vse bolj prizadeva za kvaliteto bodočih pedagogov in drugih strokovnjakov v telesni kulturi, Je bUo na temelju preizkusov sprejetih skupno samo 60 rednih hi 17 izrednih študentov in Študentk. Med rednimi Je M moških in 14 ženskih, med izrednimi pa Je to razmerje 12:5.
Boris Šahlin v Ljubljani '
LJUBLJANA, 10. sept. Na zasedanje tehnične komisije mednarodne telovadne zveze (FIG), ki se bo začelo jutri v prostorih ho leta Univn, sta prva prispela Borih Sahlin in Taisia Demidenko. Oba sta mednarodna sodnika. — Znano je, da je Sahlin za to funkcijo opravil izpit pred nekaj meseci na EP v Varšavi. Danes so prispeli še nekateri drugi člani FIG in mednarodni sodniki in sodnice (iz SZ in CSSR), ki bodo sodili na predsvetovnem tekmovanju. Pred to nalogo pa bodo morali obvezno sodelovati na sodniškem tečaju FIG. ki bo 25. in 16.
Vstopnice za pred-svetovno tekmovanje
LJUBLJANA — Vstopnice za predsvetovno tekmovanje v gimnastiki, ki bo od 17. do 19. t. m. v mali tivolski dvorani so že dva dni v predprodaji pri Kompasu, General turistu in Turističnem informativnem biroju.
Spored tekmovanja je naslednji:
Sobota (18. X.): 10.00 moški — poljubne vaje, 16.00: ženske — poljubne vaje.
Vstopnina: 8—12 din (v skupini 1» 4 din za vstopnice, ki so po 8 din)
nedelja (19. X.): finale — moški ob 9.30, ženske ob 19.30. Vstopnina: 15—20 din.
Pionirji v Novi Gorici
Danes prvo veliko atletsko slavje najmlajših
NOVA GORICA — PAIP Je zapisano na letakih, ki te dni vabijo ljubitelje atletike na osrednjo le-
Pred jutrišnjim nogometom
Zmaga za vsako ceno
Po šestdnevnem potovanju to se vijoličasti v četrtek popoldne vrnili v Maribor in ae to istega dne zvečer sestali na posebnem sestanku v khibakDi prostorih, kjer so dodobra pretresli dogodke zadnjih
Maribor
dveh prvenstvenih kol. V petek dopoldne in popoldne je trener Omeragič vadil s posameznimi skupinami igralcev, zvečer pa je Maribor odpotoval v avstrijski Mureck, kjer bodo igralci ostali do nedelje opoldne.
V	srečanju proti Zagrebu bo enajsterica zagotovo doživela nekaj sprememb. Kobeščak sicer še vedno ni sposoben za nastop, pač pa je okreval Miličevič, ki bo skoraj gotovo zavzel svoje standardno mesto branilca. V tem primeru bi is ožje obrambe izpadel štaka, ki je po mnenju očividcev zaigral v Splitu izredno slabo. Sprememba se obeta tudi v napadu, kjer bo tehnično vodstvo ponovno zaupalo Spasojeviču. To je več ali manj pričakovana odločitev, saj bodo morali domačini obvezno igrati odprto, če bodo hoteli iztržiti obe točki.
V	vijoličastem taboru so trdno odločeni, da proti Zagrebu zaigrajo na vse ali nič, to se pravi, da si želijo zagotoviti poln izkupiček že v prvem delu igre. Prav v zadnjih srečanjih se je namreč izkazalo, da igrajo Mariborčani dobro samo takrat, dokler je njihova mreža še nedotaknjena. Vsak najmanjši spodrsljaj pa deluje na igralce v takšni meri, da jih potem enostavno ni več za prepo-
znati. Tako je bilo v Beogradu, ko je Zvezda v pičlih štirih minutah potolkla mariborsko četo do tal, pa tudi med -tednom v Splitu, kjer je vodeči zadetek Pavlice v prvih sekundah igre povsem demoraliziral .vijoličaste.
Verjetna postaja za nedeljsko srečanje proti Zagrebu: Horvatič, Miličevič, Fuček, Sizgoreo, Bogi-čevič, Raševič, Jankovič, Klančnik, Radič, Krajnc in Spasojevič.
P. KANCLER
Dosedanja bilanca
Nogometaši Maribora" in Zagreba so doslej v prvi zvezni ligi odigrali štiri prvenstvena srečanja. Dvakrat sta se tekmi končali neodločeno 0:0 in 1:1, enkrat je zmagal Zagreb z visokim rezultatom 5:1, enkrat pa so bili boljši vijoličasti z
ZAGREB: pomlajeno moštvo
Nogometaši Zagreba so edino moštvo v I. zvezni ligi, ki v devetih kolih še niso zmagali. Mnogi so prepričani, da tudi na nedeljski tekmi v Mariboru realno ni pričakovati točk.
Tehnično vodstvo se je odločilo za pomlajeno ekipo. Tako bodo proti Mariboru zaigrali Copor, Markulin, Kranj čina in Rukljač, v ekipi pa ne bo tokrat 2u teli je.
Verjetna postava: Horvat, Nježič, Smajlagič, Suša, Wacha, Ivic, Žeja, Mest r o vic, Tankovič, Copor, Bubam, Kranjčina, Rukljač. N
S. PIRŠL
Konjevod:Gugolj
gečič, Džorlev, Sombolac, Rogič, šoškič, Pejovič, Klampfer, ^ Fran-
Nogometaši ljubljanske Olimpije odhajajo v goste k Čeliku, ki že dve leti ni izgubil tekme na svojem terenu. Že to je dovolj prepričljiv podatek o kvaliteti teenaj-
Olimpija
BERI SPORED
DANES
ATLETIKA
SARAJEVO: finale ekipnega prvenstva Jugoslavije za člane (že jutri).
NOVA GORICA: pionirske atletske igra Primorske (ob 15. uri).
KRANJ: pionirski miting (ob 14. uri).
KEGLJANJE
BUDIMPEŠTA: meddržavni dvoboj moških in ženskih reprezentanc SFRJ in Madžarske.
CELJE: republiško prvenstvo za posameznike na kegljišču Ingrada (še jutri).
KOLESARSTVO
ZAGREB:	Prvi dan državnega
prvenstva na kronometer.
KOŠARKA
II. ZKL — ZAHOD: Domžale — Sloboda (ob 19.30), Lesonit — Karlovac 67 (ob 19. uri), Kramer — Slovan (ob 18. uri), BSK — Maribor 86 (ob 19. uri).
NOGOMET
MARIBOR: 2elezničar — Ljubljana. II. zvezna liga, začetek ob 15. uri na stadionu železničarja.
ROKOMET
SRL — MOŠKI: Slovan — Medvode. Rudar — Branik, Brežice — Sl. Gradec (ob 19. uri).
SRL — ŽENSKE: Slovan — Selca, Brežice — Polet (ob 18. uri).
JUTRI
ATLETIKA
OSIJEK: finale ekipnega prvenstva Jugoslavije za članice.
AVTO—MOTO
LJUBLJANA: troboj v speedwa-ju Praga—Gradeč—Slovenija na dirkališču v Zg. Šiški ob 14.30, dopoldan ob 9. uri III. dirka za mladinsko prvenstvo SRS.
NOVO MESTO:	gorska cestna
hitrostna avtomobilska dirka »Nagrada Gorjancev 69« na cesti 4/1 čez Gorjance — ob 13.30.
KOLESARSTVO
ZAGREB: Drugi dan državnega prvenstva — dopoldne na dirkališču, popoldne pa gorsko prvenstvo na Sijeme.
KOŠARKA
ZKL — ZENSKE: Partizan (B)
—	Olimpija (ob 16. uri).
LJUBLJANA: prijateljska tekma
moških ekip Beograda in Olimpije, ob 19. uri v Tivoliju.
NOGOMET
MARIBOR:	Maribor : Zagreb,
I. zvezna liga, začetek ob 15. uri v Ljudskem vrtu.
ZENICA: Čelik : Olimpija, I. zvezna liga, začetek ob 15. uri.
SNL:	Mura : Celje - Kladivar,
Drava : Izola, Aluminij : Slavi ja. Kovinar : N. Gorica, Ilirija : Nafta (na stadionu v Šiški) — začetek vseh tekem ob 15. uri.
VCNL:	Šmartno : Osankarica,
Kovinar : Celulozar, Papimičar : Fužinar, Sever : Peca, Steklar : Dokležovje (vse ob 15.), Branik : Velenje (ob 10.30).
ZCNL: Hrastnik : Tabor, Primorje : Triglav, Adria : Usnjar, Tolmin : Sava, Koper : Lesce, LTK : Zagorje (vse ob 15. uri).
ODBOJKA
SOL — ŽENSKE: Jesenice : Celje, Fužinar : Brestanica, Kamnik : Maribor.
II. ZOL: Branik : Breza, Vukovar : Izola, Jedinstvo : Kaštela, željezničar : Fužinar, Jesenice : Modriča.
SOL — moški: Gaber j e : Sava, Mislinja : Maribor, Kamnik : Novo mesto, Trebnje : Kočevje, Ljubljana : Kanal.
PARTIZAN
MEDVODE: republiško orientacijsko tekmovanje. Začetek ob 8.30 pri elektrarni Medvode.
ROKOBORBA
II. LIGA: Maribor — Prvomajska, Poreč — Split, Ljubljana — Ist. borac, Partizan — Lokomoti-
ROKOMET
ZRL — MOŠKI: Ml. Bosna — Celje (ob 18. uri).
SRL — MOŠKI: Tržič — Ribnica, Izola — Šoštanj (ob 1Q. url). Piran — Kranj (ob 11. uri).;
SRL — ŽENSKE: Olimpija — Usnjar, Steklar — Branik, Piran
—	Gorenje (ob 10. url).
RUGBV
LJUBLJANA: tekma II. zvezne lige Ljubljana — Kumrovec' na stadionu Ljubljane v Šiški. Začetek ob 10. url.
SMUČANJE
ŠKOFJA LOKA:	meddruštveni
slalom na travi na pobočju Stajn-grofa.
tošnjo prireditev v Novi Gorici. Danes popoldne bodo pionirske atletske igre Primorske, ali kot jih organizatorji imenujejo skrajšano PAIP prvič na sporedu, odslej pa bo to tekmovanje najmlajših primorskih atletov dobilo tradicionalno obeležje.
Pobuda za to novo obliko tekmovanja je dala ObZTK Nova Gorica, ki je skupno z AK Gorica tudi organizator letošnjih. Ko smo se te dni oglasili na ObZTK Nova Gorica, smo se lahko prepričal!, da prireditvi dajejo zares velik pomen. »Nič zato, če gre za najmlajše,« pravijo in res je! Organizatorji sobotnega tekmovanja so se potrudili, da bodo tokrat najmlajši primorski atleti zadovoljni zapuščali Novo Gorico in jim bo prireditev ostala v trajnem spominu. Poskrbeli so, da bo tekmovanje potekalo zares na ravni. Mislili so tudi na slovesno otvoritev in fanfare kot tudi na to, da bodo zmagovalci dobili kolajne. V prvi vrsti želijo organizatorji kraljico športov še bolj približati najmlajšim. To pa je pravzaprav tisto naj- , pomembnejše, za kar jim gre prir znanje.
V Novi Gorici se bodo pomerile reprezentance štirih primorskih občin — Idrije, Kopra, Tolmina in Nove Gorice. Negotov pa je še nastop atletov Ajdovščine in Izole. Predvsem bo zanimiv nastop atletov iz Idrije. Osrednja osebnost pa bo vsekakor naihitrejši slovenski pionir za 1. 1969 Žigon, ki bo nastopil za barve novogoriške reprezentance.
Za vsako reprezentanco bosta v posameznih disciplinah lahko nastopila po 2 tekmovalca. Pionirji bodo tekmovali v teku na 60 m in 300 m, višini, krogli in 4 x 60 m. Pionirke pa se bodo pomerile v tekih na 60 m in 300 m, daljini, krogli in 4 X 60 m. Izven programa pa bodo nastopili najboljši primorski mladinci in mladinke v teku na 1000 m in 400 m. Tekmovanje se bo začelo s slovesno otvoritvijo, ob 15. uri.
A. FRANKO
Vendar v Sarajevu
LJUBLJANA — Ta konec tedna bosta znana še ekipna atletska prvaka Jugoslavije v obeh članskih konkurencah. Moški bodo vendarle tekmovali v Sarajevu in ne v Zenici na bitumenskih napravah kakor je kazalo, dekleta pa se bodo merila v Osijeku. Lanska prvaka Crvena zvezda (moški) in Slavonija (ženske) imata tudi letos največ možnosti za prvo mesto.
Delež SRS bo tokrat večji kot lani. Med moškimi ekipami sta namreč spet dva finalista iz naše republike, med dekleti pa sta se med šesterico najboljših v državi tudi uvrstili dve ekipi iz SRS — kot lani, ko pa se ZAK Maribor finala ni udeležil.
Po kvalifikacijah je Kladivar četrti, Olimpija pa peta. Olimpija je skupaj z zagrebškim Dinamom letos po daljšem premoru spet finalist, nista pa tokrat v finalu lanski drugi beograjski Partizan in šestoplasirana Mladost. Ce bi slovenski ekipi obdržali ali celo izboljšali plasma iz predtekmovanj, bi potovanje v Sarajevo vsekakor lahko imeli za uspešno.
Med dekleti je novinec v elitni konkurenci ASK Split, ZAK Maribor je po kvalifikacijah tretji, Kladivar pa šesti. Ce bodo Mariborčanke nastopile z reaktivirano Ka-čičevo, lahko upajo na mesto tik pod vrhom (po daljšem času bo — vendar s skrajšanim zaletom — metala kopje tudi Pajtlerjeva), Kladivar pa bo tudi to pot moral na start oslabljen, tako da za ponovitev lanskega tretjega mesta ni nikakršnih možnosti.
E. B.
sterice, ki jo je v novi sezoni prevzel še nedavni trener BežigraJ-čanov Matko Konjevod. Nemara je prav to dejstvo za novoustoli-čenega tenerja belo-zelenih Nedeljka Gugolja vse prej, kakor prijetno, ker se zaveda, da njegov poklicni kolega do potankosti pozna vsakega igralca Olimpije posebej, njegove navade, dobre in slabe strani in igro enajsterice v celoti.
Ce bi Ljubljančani zaigrali res dobro, tedaj me takšna razmišljanja prav nič ne bi vznemirjala — je dejal Gugolj pred odhodom v Zenico. Na jutrišnjem spopadu bo ubral enako taktiko, kakor jo je Konjevod dosledno uveljavljal v gosteh, ko je bil pri Olimpiji. Z drugimi besedami, Olimpija bo skušala izsiliti točko ob okrepljeni obrambi in verjetno samo s tremi igralci v napadu. Nadeja se tudi, da utegnejo njegovi varovanci ponoviti tudi tokrat dobro igro v gosteh.
Moštvo še ni določeno, zato je odpotovalo 16 igralcev, med njimi tudi Kapidžic, ki je moral v zadnjem času zaradi večkratne neodgovornosti med tekmo na rezervno klop. Nedvomno je, da je Ka-pidžid kvaliteten igralec, vendar prav gotovo ne sodi med branilce, temveč bi mu moralo strokovno vodstvo že zdavnaj zaupati drugo nalogo v enajsterici — denimo — vlogo zveznega igralca. Morda se . bo Gugolj tokrat odlbčil za kaj podobnega, tembolj, ker je dobil v Pejovidu zelo zanesljivega »čistilca«.
Na pot so odšli tile: Škulj, Ja-
ucaiuit, mnuui/, v/uian, vjciub, «u-
Ic, Kapidžic, Ameršek, Popivoda.
S. LIPAR
Dosedanja bilanca
Ljubljanski nogometaši so se v prvenstvenih srečanjih pomerili s Čelikom doslej osemkrat. Bilanca zanje je kar ugodna, saj so zmagali kar petkrat, eno tekmo remizirali, dve pa izgubili. Rezultati v podrobnem: 1963/64 — 0:1, 1:1, — 1964/65 — 5:1, 5:1, 1966/67 — 1:0, 1:0, 1968/69 — 1:0, 0:2.
ČELIK: »Olimpijo radi vidimo!«
Nepričakovana točka v spopadu s Sarajevom je podvojila upe zen iškega prvoligaša, da bo z ljubljanskimi gosti poskušal doseči poln zadetek. Tekme med Olimpijo in Čelikom so bile še razburljive.
»Poznam igro Ljubljančanov in zato se jih bojim«, pravi tehnični direktor Čelika Vlatko Konjevod. »Ljubljančani igrajo na tujem bolje kot. doma. To bodo poskusili tudi pri nas. Od svojih nogometašev ne zahtevam drugega kot to, da si prizadevajo. Ce bi me. vprašali, kakšen bo izid srečanja, bi na listek napisal vse tri znake.«
Po pravilu, da moštva, ki zmaguje, ne kaže. spreminjati, bo Konjevod poslal v boj proti Olimpiji isto ekipo: Stijovic, Cerima-gič, Talič, Galijaševič, Globovič, Gavran, Bajrič.
V. DJOKOVIC
Gugolj - novi trener
S seje IO NK Olimpija - Gugleta okrepitev ekipe
LJUBLJANA, 9. oktobra — Izvršni odbor NK Olimpija je na redni seji razpravljal o najbolj žgočih problemih, ki že nekaj časa tarejo ta kolektiv, ki se je zaradi tega znašel tudi v kritičnem položaju v tem prvenstvu.
Podpredsednik kluba Srečko Rihtar je v uvodnih besedah na kratko orisal splošne razmere v klubu, pri čemer je dejal, da je finančni položaj zdaj nekoliko boljši (dolga je še 350.000 din v primerjavi pred meseci, ko ga je bilo še 970.000 dinarjev), da je večina dolgov poravnanih, da so igralcem v celoti izplačali zaostale premije, vendar pa je položaj vzlic prizadevanju zelo kritičen. Ugotovljeno je, da med igralci ni prave discipline, dostikrat tudi ne resnične volje do uspeha, medtem ko je bila avtoriteta prajšnjega trenerja prešibka. Po polomu z Žele j zničar j em so vodstvu kluba poslali ponudbe nekateri znani trenerji, vendar se niso odločili za nikogar izmed njih, pač pa so se odločili za novo okrepitev — igralca Gugleto. Vse te nevšečnosti so pri nekaterih članih IO povzročale malodušje.
Težišče vse razprave je slonelo pri izbiri novega trenerja, pri čemer je tovariš Rihtar uvodoma dejal, da po poprejšnjem razgovoru s tovarišem Gugolj em predlaga prav njega, da tudi formalno prevzame krmilo ligaškega moštva. Nekateri člani so izrazili načelen pomislek, češ da v tej kritični situaciji ne vidijo nobenega jamstva za rešitev in da zategadelj ni časa za kakršnokoli improvizacijo, čeprav cenijo Gugoljevo strokovnost,
ki jo je dokazal pri delu z mladino. Ti kritiki so se zavzemali za preizkušenega strokovnjaka, ki naj bi ga vodstvo takoj angažiralo. Večina navzočih pa je sodila, da ni takšnega trenerja, ki bi lahko kot novinec jamčil za uspeh in je potemtakem najboljša rešitev, da delo nadaljuje Gugolj, ki v klubu deluje že vrsto let. Potem ko so ga sprejeli z večino glasov, je novoizvoljeni trener povedal svoje mnenje, da je prevzel vse prej kot dobro dediščino, pri čemer je poudaril, da bo njegova naloga ob trdni podpori vseh članov IO bistveno vplivati, da igralci spremenijo odnos do profesionalnega dela, ki je bilo v klubu že dlje časa nesistematično, zato tudi še danes ni bilo mogoče oblikovati s tandem e enajsterice. O sebi pa je dejal, da se po strokovni plati čuti dovolj sposobnega.
Po ostavki predsednika kluba Staneta Breganta so na njegovo mesto izvolili dosedanjega podpredsednika Srečka Rihtarja, medtem ko bodo izpraznjeno mesto predsednika tehnične komosije po ostavka Igorja Pretnarja popolnih v najkrajšem času, prav tako bodo imenovali pomočnika glavnega trenerja, dosedanji trener Edo Hočevar pa jp bil razrešen dolžnosti.
S. L.
Stari, dobri derbi
Nogometaši železničarja in Ljubljane so se poslednjič borili za točke pred tremi leti, ko sta še obe enajsterici nastopali v republiški ligi. Od takrat se je marsikaj spremenilo in stari, dobri derbi najboljših slovenskih nogometašev bo danes popoldne po-
I novno v središču pozornosti ob.
I dravskih ljubiteljev nogometa. Mnogi so namreč prepričani, da bo srečanje med mariborskimi in ljubljanskimi železničarji za oko privlačnejše od prvoligaških tekem med nogometaši obeh mest,
V slovenski ligi 16 ekip
Začelo se je moštveno šahovsko prvenstvo SRS
LJUBLJANA — V nedeljo se bo začelo tekmovanje za naslov ekipnega republiškega šahovskega pr: voka. Za razliko do prejšnjih let bo tokrat prvenstvo potekalo po enotnem sistemu. V obeh skupinah, vzhodni in zahodni, bo igralo po osem moštev, ki se bodo pomerila vsako z vsakim. Zmagovalca obeh skupin pa bosta v medsebojnem dvoboju 'odločila o naslovu najboljšega. Ekipe bodo sestavljene iz šestih članov, ene članice in mladinca
Favorit prvenstva je lanski prvak Ljubljana, nevaren tekmec pa bodo Domžalčani, medtem ko je v vzhodni skupini bržkone najmočnejše Celje.
V prvem kolu se bodo pomerili: Kranj — Anhovo, Cerknica — Koper, Ljubljana — Domžale, Kočevje — N. mesto v zahodni skupini, v vzhodni pa: Celje — Zagorje, Ptuj — M. Sobota, Ravne — Branik, Trbovlje — Kovinar.
B. K.
Jpvanovičeva
prvakinja
LESKOVAC, 9. okt. — Rezultati zadnjega, 13. kola ženskega državnega šahovskega prvenstva — Cvet-kovska : Loh 0:1, Kure* s Proko-
povič remi, Rašajski : Jovanovič 0:1, Velimirovič :	Merlini 0:1,
Agič : Vujanovič 0:1. Prosti sta bili Božovičeva in Gagičeva.
V nadaljevanju prekinjenih partij pa so igrale takole: Agič : Jovanovič remi, Božovič : Vujanovič remi, Prokopovič : Rašajski 0:1, MerlinJ : Gagič 1:0.
Končni vrstni red: Jovanovič 9, Vujanovič 8,5, Merlini 8, Velimirovič in Rašajski 7, Prokopovič 6,5, Kureš in Božovič 5,5, Agič 4,5, Loh 3, Gagič 1, Cvetkovska 0,5.
Matanovič deli tretje mesto
DUNAJ — Na conskem Šahovskem turnirju so v 4. kolu igrali takole: Jacobsen — Dibal remi, Ivkov — Andersson remi, Sigur-Jonsson — Dickstein remi, Heht — Lahti remi, Matanovič — Janson remi, Drimmer — Uhlmann remi, Adamski — Espig 0:1, Vesterinen — Kamileri 1:0, Zweig — Barczal 0:1. V prekinjenih partijah iz 3. kola Je Ivkov premagal Hartoha, Matanovič pa Lahtija.
Vrstni red: Smej kal 3 (1), Matanovič ln Uhlmann 3, Barczal, Heht in Vesterinen 2,5, itd.
Železničar
saj gre v prvi vrsti za šport: prestiž in šele potem — tako vs: zatrjujejo predstavniki obeh kli bov — za minimalno nagrado.
»Derbi kot derbi«, pravijo p železničarju, ko smo govorili izidu današnjega srečanja. I mnenju trenerja Vidica so mož: vsi trije izidi. Zanimivo pa j da večina daje obema tekmec ma povsem enake možnosti ; zmago. Mariborčani so za razlit od Ljubljančanov odlično starta] priigrali so si nekaj dragoceni točk, potem pa naenkrat popust li. Zaskrbljujoč je podatek, č Železničar v zadnjih šestih prvei stvenih, pokalnih in prijateljski srečanjih ni okusil zmage in da izgubil skoraj obvezno z enii zadetkom razlike. Ko je Vid: zbolel, je med tednom vadil igralci drugi trener Zagoršel Medtem ko si je standardni vr: tar Virt že opomogel od poškodt s tekme proti Aluminiju, pa im: jo Mariborčani precej skrbi oko napadalne vrste. Kapš zavoljo p< škodovanega gležnja zagotovo r bo mogel zavzeti svojega Ines! na desnem krilu, negotov pa tudi nastop Lešnika, ki je pre dnevi staknil angino.
Za srečanje proti Ljubljani, 1 se bo danes popoldne pričelo o 15.15 uri, je določenih 15 igralce: Verjetna postava železničarji Marko (Virt), Rupnik, Matjašei Gobec, Tolič, Krmelj, Lipogla: šek, Matjašič, Horjak, Purgaj,, L< šnik (Breznik). p. KANCLE:
+ DELO
Vrtimo globus
DJAKARTA — Na krajevnem slavju v nekem kraju na južnem Borneu sta zaradi zastrupitve s hrano umna dva gosta, 236 ljudi pa se je moralo zateči v bolnišnico.
OTTAWA — Potresne sunke mo čutih v Ottavri in v predmestjih, zaznamovali pa so jih tudi instrumenti v 160 kilometrov oddaljenem Montrealu. Po dosedanjih podatkih potres, ki je dosegel jakost 4. stopnje, ni povzročil gospodarske škode.
BERLIN — Včeraj je bila na krajšem obisku ▼ zahodnem Berlinu prva in doslej edina vesoljka Valentina Tere. škova. Povabilo jo je zahod-noberlinsko društvo nemško-sovjetskega prijateljstva.
SAO PAULO — Pod ruševinami nedograjene stavbe, ki se je podrla v osrednji četrti Sao Paola, je obležalo pet delavcev.
WASHINGTON — V načrtu Je še devet poletov »Apo.ioa s pristankom na Luni. Do konca leta 1970 je napovedan za vsake štiri mesece po en polet, potem pa bi časovne presledke povečali na pet mesecev. Izstrelitev »Apolla 13* je napovedana za 9. maj 1970.
MOSKVA — Sodišče v Bakuju je obsodilo ponarejevalca bankovcev Levana Gongad. za na petnajst let zapora, dvanajst let pa je dobil ponarejevalec železniških vozov, nic Antolij Rumjančov.
KATMANDU — Na pobočju Mt Everesta je našel nepalski gorski vodnik okostje pred šestimi leti izginulega ameriškega alpinista Johna Breitenbacha, ki mu je oilo med pritrjevanjem aluminijaste lestve v višini 5000 metrov spodrsnilo in je zgrmel v globino.
KOLN — Kriminalistična policija je prijela skupino tihotapcev avtomobilov. D«a detektiva sta se izdajala za kupca ukradenega vozila. Potem so prijeli pet članov 13-članske tatinske druščine, ki je spravljala ukradene avtomobile predvsem v zahodnoevropske dežele.
PEKING — Na Kitajskem so izdelali prvo dieslovo hidravlično lokomotivo s 5.000 KM. Kakor poroča Hsinhua, je ta lokomotiva 2,5-krat močnejša od tiste, ki so jo izdelali leta 1959.
NAGRADNA KRIŽANKA
f*	2	f*			f™		F"	II		w~	n	fP	W~	fr*9	r*	R“	r=
n							• .	LJ	B							. *•	•
21			■	21				n	■	W~					■	24“	.
25			26	■	27				21	m	29		*	■	30		
31				32	■	33				34		■		!s			
|		36			37	■	■	jT~				■Pl				1	
40	41					42	43				■	44				45	46
47						48			■	4i“	50						
51				■	52				S	■	54			mm		55	
56		■	■	57			■	m		59			■	so	61		
62		0	64				65	■	66			■	67				
66						■	69	70				71					
ll		n~				73						74				I	
75	76				77					76	79		80			81	82
ir	-			84				85“				86	■	67“			••
w~		m	89				90	■	9i“				92	■	93		
94“	-	95	•					r	n	97				98			
99“			-		•	. * *			E		100							
VODORAVNO: 1. avstrijski skladatelj iz obdobja glasbene romantike (Franz, 1797—
1828), 9. daljnogled za opazovanj e zvezd, 18. velika severna podlasica a dragocenim krznom, 19. star španski ples, 20. daljša doba, epoha,
21. pokrajina v Južnoafriški republiki, 23. naskok, a taka,
24.	kemični znak za brom,
25.	ovitek za spise ali risbe,
27. muslimanski pozdrav, 29. eden od čutov, 30. ladjedel-niški objekt, 31. priznana znamka aperitiva, 33. pokol, morija, klanje, 35. reka v Avstriji in Sloveniji, 36. ime slikarja Globočnika, 38. utrip s trepalnico, 39. francoski pisatelj napetih romanov (Eu-gene, 1804—1857, »Sedem smrtnih grehov«), 40. veda o hrvatskem jeziku, književnosti in kulturi, 44. otočje v jugozahodnem delu Tihega oceana, ki si ga delita Veli-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
ka Britanija in Francija, 47. naslov slovenskega igranega filma z Metko Gabrijelčič v naslovni vlogi, 48. mongolski vladarski naslov, 49. etičnost, 51. ime danske igralke nemega filma Nielsen, 52. koruzi podobna rastlina, iz katere izdelujejo metle in ščetke, 54. oče, 55. kemični znak za tantal, 56. začetnici središča Voj. vodine, 57. dvojica, 58. angle. ški slikar in grafik, osnova-telj norwiške šole (John, 1768 —1821), 60. slovenski pisatelj, avtor »Miklove Zale« (Jakob), 62. enajsti mesec po koledarju francoske resolucije, 66. umrli francoski surrealistični slikar in kipar, dadaist (Hans), 67. rodbina izdelovalcev gosli iz Cremone,
68.	otočje ZDA, ki loči Tihi ocean od Beringovega morja,
69.	latinsko ime za neprehodni glagol, 72. sukanec, 73. malajska božjast, 74. francoski
BUDIMPEŠTA — V decembru bodo začeli dvigati z morskega dna ostanke potniške ladje »Titanic«, ki se je leta 1912 potopila v severnem Atlantiku, potem ko je trčila v ledeno goro. Razbitine ležijo okoli 640 kilometrov od Nove Furlandije. Katastrofa je zahtevala 1513 smrtnih žrtev.
TEHERAN — Na šestem mednarodnem festivalu izobraževalnih filmov v Teheranu so pokazali nad 80 trakov iz 40 dežel. Prvo nagrado (zlatega delfina) je dobil kanadski film »Nastanek jezera«, drugo sovjetski film »Glasba iz otroštva«, tretjo (bronastega delfina) pa si delita češkoslovaški »Pogum« in romunski film »Zmaj le-.
OSLO — Prvič v skoraj 900-letni zgodovini je norveška vojna mornarica »na suhem«. Te dni je začel veljati ukaz, po katerem je prepovedana na bojnih ladjah sleherna kapljica alkohola. Odlok je posledica tihotapstva, ki so mu prišli na sled v minulem poletju. Posadke več ladij so skrivaj pripeljale v domovino 3.400 litrov čistega alkohola. 2.800 steklenic piva in sedem milijonov tujih cigaret.
NEW YORK — Igralca Ste-va McOueena in igralko Jo-anne Woodward je združenje lastnikov ameriških kinematografov proglasilo za »zvezdi leta«. Odlikovanje bosta prejela novembra v Washing-tonu, McQueen že drugič.
NEW YORK — Prof. Christian Bamard je sporočil, da namerava ustanoviti sklad, ki se bo imenoval po njem in ki bo pospeševal proučevanje imunoloških reakcij človeškega organizma proti tujkom. Sklad, ki bo imel okoli šest milijonov dolarjev začetnega kapitala, bo podpiral raziskovalce po vsem svetu.
LONDON — Po nepopolnih podatkih se zvrsti na svetu vsako leto okoli 30 milijonov splavov, torej ed/»- "sako sekundo oziroma na štiri porode. O tem je poročal madžarski profesor Klinger na sestanku mednarodnega združenja za proučevanje prebivalstva.
Komisija za sprejem in razporejanje delavcev podjetja
SLOVENIJA VINO
LJUBLJANA, FRANKOPANSKA 11
razglaša
prosta delovna mesta za:
1.	referenta
v zunanjetrgovinskem oddelku
2.	dva stenodaktilografa
3.	blagovnega knjigovodjo
4.	dva kletarja
5.	dva kletna delavca
POGOJI:
za delovno mesto pod 1. se zahteva srednja ekonomska šola z najmanj tri leta delovnih izkušenj v zunanjetrgovinski dejavnosti in znanjem vsaj enega tujega jezika; za delovno mesto ped 2. se zahteva srednja strokovna izobrazba (zaželena srednja ekonomska šola) z dobrim znanjem strojepisja in stenografije ter pasivnim znanjem vsaj enega tujega jezika;
za delovno mesto pod 3. se zahteva srednja strokovna izobrazba (SEŠ) in delovne izkušnje na delovnih mestih v računovodstvu; za delovno mesto pod 4. se zahteva nižja kmetijska šola z delovnimi izkušnjami v kletarstvu, odslužen vojaški rok; za delovno mesto pod 5. se zahteva nižja strokovna izobrazba z delovnimi izkušnjami v sadjarstvu ali kletarstvu — odslužen vojaški rok.
Kandidati morajo svoji vlogi priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj. Nastop delovnega razmerja je možen takoj ali po dogovoru.
Delovno razmerje se sklene v skladu z določbami pravilnika o delovnih razmerjih.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja SVL.
Vlcge sprejema kadrovska služba podjetja do vključno desetega dne po objavi.	9013
liiiiiHiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiir
LIVERPOOL — Pes, star pet mesecev, je v Portchestru pospravil mesečno zalogo kontracepcijskih tablet. Živi. nozdrarnika, ki ju je poklicala zaskrbljena gospodinja, sta priznala, da česa podobnega nista doživela ▼ svoji večletni praksi. Določila sta dieto in veliko počitka.
LOS ANGELES — Optik T Los Angelesu Je ctoesii v izložbeno okno tablo a napt som: »Kupite si očala! Tako
ne boste nikoli žrtev ljubezni
na prvi pogled««A
Slovenija
avto
razglaša prosta delovna mesta
SAMOSTOJNEGA REFERENTA za potniško službo
Pogoj: višja šolska izobrazba in najmanj 6 let prakse v komercialni praksi;
STROJNEGA FAKTl/RISTA
Pogoj: 2-letna administrativna šola ali njej enaka šola in najmanj 2 leti prakse;
SKLADIŠČNEGA DELAVCA
SERVIRKO - KUHINJSKO POMOČNICO
za počitniški dom v Kranjski g<*ri, s prakso v gostinski stroki;
Poskusno delo 2 meseca.
DELO STENODAKTILOGRAFA za dobo 7 mesecev
Pogoj: ekonomska srednja šola ali 4-letna administrativna šola Jn najmanj 3 leta prakse.
msteresantl nad pošljejo svoje ponudba s kratkim MulJmJrfinnm in podatki o dosedanjih zaposlitvah splošnemu sektorju podjetja »Slovenija avto«, — Ljubljena, Prešernova e. 40., do 20. oktobra 1969.
9051
slikar ih grafik, popularni ilustrator svoje dobe (Paul-Gustave, 1833—1883), 75. ime filmskega igralca Sharifa, 77. pozna življenjska doba, 80. posoda za mleko, 83. kositer, 84. debela palica, 85. vrtna cvetlica, 87. malajsko bodalo z valovitim rezilom, 88. okrajšava za helikopter, 89. denar, na enota v ZDA, 91. velika skupina, množica, 93. ime izraelskega pevca zabavne glas. be Ofarima, 94. poglavitna antimonova ruda, 97. podtalni delavec. 99. tenisu podobna športna igra s perjanico, 100. v starogrški komediji vložek, v katerem je vodja v avtorjevem imenu nagovoril poslušalce.
NAVPIČNO:	1. osnutek,
skica, 2. največji otok v Mo-lukih, 3. raskavost, 4. pamet, razum, 5. ime angleškega komediografa Jonsona, 6. grška narodnoosvobodilna vojska med drugo svetovno vojno, 7. enakomerno gibanje, ubranost, 8. klada za sekanje drv, 9. igralna karta, 10. pritok Visle s Karpatov, 11. lani umrli pisatelj mnogo prevajanih romanov, čigar identiteta vse do smrti ni bila dognana (»Mrtvaška ladja«), 12.
raven, koničast borilni meč, 13. brencelj, 14. plod, 15. avtomobilska oznaka Krapine, 16. komite, 17. rojenica, soje. niča v starogrški in rimski mitologiji, 22. naziv za svobodnjaka v pravni zgodovini, 26. naslov romana francoskega pisatelja Aneta, 28. ime ameriškega humorističnega pisatelja Twaina, 30. veletok na Pirenejskem polotoku, 32. mariborska operna pevka (Ondina), 34. odličen angleški gledališki igralec, znamenit interpret Shakespearea (Edmond, 1787—1833), 35. pe. snik slovenske modeme (Josip), 37. tuj dvoglasnik, 39. nočna ptica, 40. kosmata šala, 41. izumitelj ladijskega vijaka, ki je pred 112 leti umn v Ljubljani, 42. otroško vozilo na dveh kolesih, 43. himalajska koza, 44. ameriška filmska igralka, ki so jo pred nedavnim našli ubito (Sha-ron), 45. strokovnjaki za le-potnostna vprašanja, 46. podstavek, stojalo, 50. dvignjeno nakladališče, 52. perzijski mistični pisatelj iz 13. stoletja, 53. kratkotrajnost, 57. angleški politik, prvi minister kralja Jurija III., glavni organizator evropske koalicije v vojni proti Napoleonu (Wil-liam, 1759—1806), 59. škotski strokovnjak za prehrano. No. belov nagraienec za mir leta 1949 (John Boyd). 60. droben komndov prah, ki ga uporabljamo, nalepljenega na močnem papirju, za glajenje trdih predmetov, 61.. stolna cerkev, 63. francoski pisatelj in zgodovinar iz 19. stoletja, priznan raziskovalec verstev (Ernest) 64. angleški pisatelj kriminalnih romanov (John), 65. ujemanje koncev vrstic v pesmi, 67. mesto v SZ oh ustju Dona, 70. Ibsenova socialna drama, 71. kemični znak za neodim. 73. zemlje-vidna knjiga. 75. bivši predsednik državnega sveta LR Poljske, 76. letoviško mestece na otoku Braču, 77. atenski zakonodajalec, 78. risana zgodba z besedilom v »oblačkih«, 79. izraz pri taroku
(škis, mond in pegat v eni roki), 81. sadni grm, ki obrodi rdeče, bele ali črne Jagode, 82. majhna osa, 84. trgovski pomočnik, 86. bivši egiptovski maršal in podpredsednik ZAR (Ali), 89. spre-mljevalec ognja, 90. znan ljubljanski gostinski lokal, 92. nekdanji turški oblastnik, 95. kratica za »telovadno društvo«, 96. avtomobilska oznaka Tunizije, 98. začetek abecede.
Nagradni razpis
Za pravilno rešitev križanke razpisujemo 12 nagrad:
1.	nagrada: 50 din
2.	nagrada: 40 din
3.	nagrada: 30 din
4.	do 12. nagrada: po 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Dela«,' Ljubljana, Tomšičeva 3, poštni predal 29. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA 11. 10. Rešitvam ne prilagajte drugih dopisov ali obvestil. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 21. oktobra.
Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank »Dela« in »Tovariša« v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3, reševalci iz večjh krajev pa jh lahko oddajo podružnicam »Dela«, ki jih bodo skupaj poslale uredništvu.
Rešitev prejšnje križanke
Vodoravno: 1. Pospiš, 7. kulak, 12. Wiliiaxns, 14. domicil, 16. Viktor, 17. ateizem, 19. jaz, 21. Renan, 22. travma, 23. pero, 24 Ilir, 25. Nitra, 26. vodovod, 29. sak, 30. Kami, 31. Molek, 32. ui, 33. KN, 34. kakao, 35. Pesje, 36. BS A, 37. delfin, 39. par-te, 40. pisk, 41. kokta, 42. sla, 43. Gale, 44. kava, 45. Hum, 46. omama, 48. Bom, 49. Brana, 51. kali-ko, 53. Ast. 54. Krelj, 55. notar, 56. m. p., 58. TT, 59. Reims, 60. Silen, 61. CIA (Central Intelligen-ce Agency), 62. Ionesco, 64. itrij, 65. boks. 66 slak. 67. Ramovš, 69. Petre, 70. tat, 71. makleja, 73. Bertok. 74. Celebes, 76. Andersen, 78. Golar, 79. Adrian.
Vir.tor Canning
ŠKORPIJONOVA
PISMA
77. nadaljevanje
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »Delu« 27. septembra, smo dobili 1046 rešitev, žreb je prisodil nagrade na-slednjim:
1.	nagrada (50 din): Vito Fister, Novo mesto, Jerebova 20
2.	nagrada (40 din): Jelena Vahtar, Trbovlje, Novi dom 45
3.	nagrada (30 din): Ivica Buzzolini, Ljubljana, Titova 201
4.	do 12. nagrado (po 20 din) prejmejo:
Boris Kopač, Domžale, železniška 2/II Anja Uršič, Krško, Stolpič 2
Vida Sancin, Ljubljana, Na jami 7 Jože Prevorčnik, Ljubljana, Soška 50 Cica Cas, Maribor, Sokolska 6 Alenka Sušnik, Ljubljana, Titova 49 Jaroslav Kalan, Škofja Loka, Cesta talcev 8 Vida Simončič, Novo mesto, Ragovska 21 Rezi Projič, Podkraj 71, Hrastnik


'e AP	—
JS0
INTERESENTI V JUGOSLAVIJI LAHKO NABAVIJO MOTORNE ŽAGE HOM ELITE IZ KONSIGNACIJSKEGA SKLADIŠČA
ELEKTROTEHNE
V LJUBLJANI, KOTNIKOVA 12 informacij« na talafon 311-233, int. 319
Nicola je pila. Morda je viski ali brandy, je pomislila.. Ni mogla ugotoviti, kaj pije, toda pijača jo je boleče prešinila po telesu. Potem je bolečina splahnela in spet je postala Nicola popolnoma prisebna.
ženska je stopila od postelje nazaj in ji vzela kozarec. Na sebi je imela škrlatno domačo haljo, prepasano z zlatim pasom. Izpod vratnega izreza halje je silil naborek spalne srajce iz belih čipk.
Ženska je bila velika in je imela goste, plave lase, ki so bili nekoliko razkruštrani, a vendar prijetno nabrani vrh glave. Nicola je ocenila, da je stara kakih petdeset let, toda njen obraz, čeprav je imela trpke poteze okrog ust, je bil obraz lepotice. Nicoli se je obraz zdel nekam znan, toda v tistem hipu ga ni mogla opredeliti.
Oči te ženske so bile temne in velike in zapirala jih je z nekoliko skrem-ženim obrazom, ko je pomežikovala, kakor da jo celo medla svetloba v sobi bode v oči. Nasmehnila se je Nicoli in ie začutila, da ji je ženska* všeč. Pred 'desetimi, dvajsetimi leti bi bila ta ženska kraljica, čudovito plavolaso bitje ... Se zdaj je bilo na njej nekaj kraljevskega, če ni upoštevala nesrečne skremženosti obraza, ko je morala zatisniti oči.
Zenska je dejala: »Tega ne bi smela storiti. Saj ne boš tega omenila, kaj?«
»Zakaj ste prišli sem? Kdo ste?«
ženska se je nasmehnila, stopila bliže in sedla na rob postelje. Ne da bi se zmenila za vprašanje, je rekla: »Bran-dy sem dobila od enega izmed strežnikov. Zelo prijazni so, veš, in mi delajo maihne usluge.«
Nežno se je zasmejala in zmajala z glavo. »Toda nič ne vedo za ključe. To je moja skrivnost. Tukaj sem že dobrih deset let in od samega začetka sem jih začela krasti. Sprva so zagnali vik in krik, toda našla sem dobro skrivališče. Mislili so, da so jih izgubili. Sicer pa, ni vseeno? Ne želim si ven. Tistega ključa nimam. Imam pa druge. In rada hodim na obiske ...«
Nicola, ki so se ji misli zdaj razbistrile, je spoznala, da si želi ženska pač govoriti in da njen pogovor prikriva neko odsotnost, skoraj sanjski svet, v katerem živi.
Ko je tako opazovala nekoč lepi obraz, nad katerim so se dvigali plavi lasje, je Nicola iznenada uganila resnico. Rekla je: »Ime vam je Elsie, ali ne?
| Rel
Himalajski dnevnik (26)
Elsie Pinnock?«
Ženska je prikimala. »Da, Elsie. Toda ne Pinnock. Pa saj ne boš nikomur izdala, da imam ključe, kaj? Veš, zelo pazim, h komu pridem na obisk. Obiskujem samo tiste, ki so mi všeč. Tiste, ki so novi. Zagledala sem te danes skozi okno. In všeč si mi bila. O, da, všeč si mi bila. Velika si, kakor sem jaz... No, ne prav tako velika, toda lase imaš enake.«
zasmejala se je. »Ce bi bila mlajša, bi bili midve lahko sestri. Le da imaš ti lepe modre oči. Moje so tako temne. Nekoč sem bila zelo lepa ...«
»Se vedno ste,« je nežno rekla Nicola. Stegnila je roko in prijela Elsie. Ta ženska je nekoč stanovala v istem stanovanju z njeno materjo. Elsie 0'Neil. Nadaljevala je: »Zakaj ste tukaj?«
Elsie je skomignila. »Ker sem bolna. O, res sem bolna, veš. Misli mi včasih uhajajo, tako da ne znam skrbeti zase. Samo včasih ponoči se počutim bolje in rada se pogovarjam z ljudmi.«
»In ste srečni tukaj?«
»O, da. Zelo sem srečna.«
Za hip se je Nicola obotavljala. V glavi ji je še vedno razbijalo in imela je občutek, da je jasnost v glavi samo začasna. Ta ženska jo je ganila in nagonsko se je bala, da je ne bi kakorkoli ranila.
Stisnila jo je za roko in rekla: »Vesela sem, da ste srečni. Toda ali ne pogrešate moža?«
Elsie se je tiho zasmejala. »O, ne! Res pa je, da je zelo prijazen. Včasih pride na obisk. On je lastnik tega sanatorija. Toda jaz ga ne pogrešam. Veš, zapustila sem ga — tik preden me je doletela ta težava, ta duševna zmedenost. Ko se mi bo zboljšalo, se bom morda vrnila k njemu, ker je zdaj drugačen.«
»Kaj je bilo narobe med vama?«
»O, marsikaj ... Večinoma sem pozabila. Moj sin pride včasih. Samo za kratek čas med šolskimi počitnicami. Dober deček je, toda plah je. Vidim, da mu je tukaj zmeraj nerodno, zato poskrbim, da so vsi obiski kratki. Otroci ne marajo starih ljudi, ki so tako negotovi...«
»Kje ste živeli, preden ste prišli sem?«
»O, povsod. Toliko sva potovala. Toda prav na koncu sva imela dom v Švici ob nekem jezeru. Ali rada vrtna-riš? Meni je všeč. Tukaj imam vrtič, čeprav je tako visoko in mrzlo pozimi, da mi nekatere cvetlice, ki jih imam rada, ne rastejo ...«
Položila je roko na čelo, priprla oči in srepo ostrmela, kakar da je nana-doma začutila bolečino.
J
ZORAN JERIN
		Visok v Potem pa v enem samem	oz sredi smo imeli vsi skupaj spet
		trenutku		srečo, čeprav je avto nepo-
		Zavore zaškripljejo, stra-	pravljivo razbit in peljejo Ti-
		hotno nas zanese po cesti in	neta v Jožetovem spremstvu
		v istem hipu silen pok in su-	v karnalsko bolnico.
		nek, presunljiv krik in kletev,	
		nato pa vzdihovanje in žival-	4. septembra
		sko rjovenje ...	šele ko se v poslikanem
		Plavam po zraku kot astro-	tovornjaku vozim proti Del-
		navt v breztežnem stanju, od-	hiju in Mikcu, ki nas gotovo
		bijem se od naslonjala pred-	čaka nekje ob cesti, pogle-
		njega sedeža. V naslednjem	dam na uro. Vse skupaj je
		trenutku sem na cesti, ne	trajalo petnajst minut! Zdaj
		da bi vedel, kaj se je zgodi-	se pojavijo tudi malo bolj
		io, in tečem proti žarometom,	usmerjene misli. Kaj bo z
		ki se z veliko hitrostjo bli-	odpravo? Ali bomo prenesli
		žajo našemu negibnemu kom-	še ta pretres? Preveč je bilo
		biju. V bose noge me pikajo	že vsega.
		drobci stekla, ki je ob trče-	Tudi bolečine se pojavijo,
		nju pršelo dvajset metrov na-	v kolku. V razbitini je ne-
		prej po cesti. Ljudje za ža-	kdo padel name. Najbrž Cie-
		rometi me opazijo in ustavi-	ko, ki ga je sunek stresel.
		jo avto mogoče dva metra	da je nemo obležal v topli
		pred menoj.	vlažni travi ob cesti. Spom-
		Sploh ne vem, kaj sem po-	nim se, da je Tine prosil,
		čel. Vem le, da sem mo-	ko smo ga nalagali v avto:
		ral ustaviti tisti avto. Drugi	»Nikar z nogami naprej! Ta-
		so bili bolj prisebni. Lojze	ko hudo pa še ni!«
		odpira stlačena vrata pri Ti-	Zdi se mi, da smo bili
		netu in Tine se sam splazi	tam pri cestnem kamnu, ki
		ven, pa omahne na cesto. Cie-	ima napisano številko 94 —
		ko leži v travi. Jože se sklo-	štiriindevetdeset kilometrov
		ni nad Tineta. Stojim pred	od Delhija — vsi bolj zme-
		stlačenim levim vogalom na-	deni kot on, ki jo je skupil
		šega kombija in ničesar ne	Ob pol enih najdem za ce-
		razumem.	sto Mikca s tovornjakom in
		Samega sebe slišim: »To je	fantoma. Na poti nazaj jim
		konec! To je konec!« Iz las,	povem vse, kar vem, pa na
		s srajce in podplatov otre-	mnoga vprašanja ne znam
		sam drobce stekla. Vetrobran	odgovoriti.
		se je zdrobil v prah. Volan	Na kraju nesreče je vsa
		je stisnjen povsem v sedež.	cesta pokrita z jabolki, ki jih
		Jože kmalu pove: »Počena	vozimo že od Kabula in so
		je pogačica!« Rana grdo krva-	bila večni kamen spotike za-
		vi; iz motorja pa počasi cur-	radi ubogega Tonača, ki jih
		Ija bencin in dela črno lužo	je kupil. Tovornjaki se le po-
		na cesti.	časi prebijajo mimo. Kom-
		Potem vlečemo stvari iz	bija ni mogoče premakniti,
		razbitine, da bi prišli do Jo-	prednja kolesa so blokirana.
		zetovih torb z zdravili. Nekaj	Kratek posvet. Predlagam,
		stvari je neusmiljeno zmeč-	naj zdaj na vsak način spra-
		kanih. Moja stara usnjena	vimo tovornjak čimprej v
		torba, ki mi je varovala pi-	Katmandu, šli bomo Cicko,
		salni stroj na treh Himala-	Mikec in jaz. Ob štirih zju-
		jah, je počila. Tinetova noga	traj do Delhija — do takrat
		je brž imobilizirana, advokat	bomo vsaj malo spali — tam
		iz Karnala ponudi pomoč pri	pa bomo naše veleposlani-
		pričevanju.	štvo prosili za pomoč.
		»Voz je bil brez luči in na	Z mojim spanjem ni nič.
		sredi cestišča, čeprav bi mo-	Najprej pripelje Matic poli-
		ral voziti po prašni bankini.«	čaje iz sosednjega kraja Pa-
		Da mi pismeno izjavo in da-	nipat, potem pa jih spremi,
		ma, ki je z njim in ki govori	da bi napravili zapisnik, ker
		nemško brez naglasa, mi po-	je avto vpisan v njegov pot-
		maga ustaviti tovornjak, ki	ni list. Kmalu privihra z rik-
		me bo peljal za našim kamio-	šo nazaj. Naj bi šel jaz, ker
		nom, da bi spravil fante na-	sem bil pri nesreči.
		zaj do kraja nesreče. Tineta	Policaji v Panipatu spijo
		zbašejo v avto, ki ga nekdo	spanje pravičnega, štiri trup-
		gostoljubno ponudi.	la na vrvenih posteljah pod
		Razbitina na cesti je po-	milim nebom. Rikšist, ki me
		vsem ustavila promet. Tonač	je pripeljal, mi pomaga najti
		in Lojze s signalno baterijo	pravega, a namesto da bi me
		usmerjata tovornjake, šele	le-ta zaslišal, mi pomili polo
		zdaj se ozrem po tistem, v	papirja.
		kar smo treščili. Okoren voz	»Napišite policijsko prija-
		na dveh kolesih, ki je tako	vo!« mi ukaže.
		slikovit, če ga srečaš pri be-	Nikoli še nisem pisal po-
		lem dnevu, a tako nevaren,	licijske prijave in zdaj pišem
		smrtno nevaren, če ga srečaš	prvo, na policijski postaji
		ponoči Bil je visoko naložen	mesteca Panipat 4. septem-
		z drvmi, bolje bi bilo reči s	bra ob štirih zjutraj v angle-
		štori. Ce bi karoserija ne bila	ščini. Včasih se zmotim in
		vzdržala udarca!? Ne upam	mešam slovenščino in enkrat
		ai pomisliti. Kljub vsemu	se mi zgodi, da sede zaspim
policaja, ki mi
»Se čisto nič ne
spoznam
Tisti živalski glasovi . .. Naposled so štiri strani
Mi trije se medtem od-
»Na svidenje v Katmandu-
Namesto ob štirih se za-
Tam že vse vedo in kot
DELU
iiiimiiiiHiiiiiiiHiiiiifMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiHiiiiiiiiinim
Razpisna komisija hotela
LOVEC NA BLEDU
razpisuje na podlagi določil statuta delovno mesto
DIREKTORJA
POGOJI:
visoka ali višja strokovna izobrazba eko-ncmsko-turistične smeri z najmanj 3-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v turistični vgos tinski dejavnosti Srednja strokovna izobrazba ekonomsko-turistične smeri z najmanj (S-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v t uristično gost inski dejavnosti
Aktivno znanje 1 svetovnega jezika
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija.
Razpis velja 10 dni po objavi.	9035
Odšla je od nas zlata mama, sestrična, babica in prababica
Marija Gregorčič
rojena LIPUŠCIK
K poslednjemu počitku jo bomo spremili v soboto, 11. oktobra 1969, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Od nje se žalostne poslavljajo družine Ozebek, Gregorčič, Janeček, Kosaber, Ldovč, Gaber in drugi sorodniki
Prosimo tihega sožalja!
Celje, 10. oktobra 1969
Nenadoma me je zapustil moj dragi mož
CICIBAN VSAK MESEC ZA OTROKE DO 4. RAZREDA
Prva in druga številka CICIBANA sta razprodani! 2. številka je ponatisnjena. Upoštevali bomo vsa naknadna naročila.
Uredništvo CICIBANA
--------------1---------
Za oskrbništvo planinskega doma v Kamniški Bistrici
spre j m e m o
zakonski par,
srednjih let, z nekajletno delovno prakso na sličnem delovnem mestu.
Pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljub-ijana-matica — Ljubljana, Miklošičeva 17.	26849
Rudi Pišlar
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 11. oktobra 1969, ob 16. uri na pobreškem pokopališču v Mariboru
Žalujoči:
žena Sonja s hčerko, sestre, brat. nečakinje, nečaki, tašča in drugo sorodstvo
•
Maribor, Ljubljana in Crikvenica, 10. oktobra 1969
POSLOVNE
PROSTORE
v površini 400 kv. m. — primerne za vse dejavnosti,
proda Gradjevinsko zanatsko preduzeče
»4. JULI«
IZ BEOGRADA Kraljeviča Marka štev. 2 Telefon: 627-600 in 627-942.
8942
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mama, stara mama,
teta in tašča
ANTONIJA PONIKVAR
roj. KNOLL
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 11. oktobra 1969, ob 16. uri iz hiše žalosti Žužemberk II
žalujoči:
hčerka Marica, sin Jože z ženo Ivico, sin Janez z ženo Marico, hčerka Betka z možem Janezom, vnuki Joži, Rudi, Jani, Iztok in Metka ter drugo sorodstvo
Novo mesto, Ljubljana, Dvor, 10 .oktobra 1969
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša ljuba sestra in teta
MARICA TROBEJ
učiteljica v pokoju
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 12. oktobra 1969, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Podkraj pri Velenju
Žalujoči:
sestra Cilka, nečaki in drugo sorodstvo Šoštanj, Dunaj, 10. oktobra 1969
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš dragi mož, oče, stari oče
JAKOB SETNIKAR
železničar v pokoju
Od njega se bomo poslovili danes, v soboto, 11. oktobra 1969, ob 16.15 izpred Smerketa v Stožicah na pokopališče k Sv. Juriju Do pogreba leži na Žalah v Jakobovi mrliški vežici
Žalujoči:
žena Antonija, hčerka Marinka z možem Avgustom, vnuk Boštjan
in drugo sorodstvo	•
Sporočamo žalostno vest, da nas je po mučni bolezni zapustila naša ljuba mama
FRANČIŠKA MAROLT
roj. ZAJC
Pogreb bo v soboto, 11. oktobra 1969, ob 15. uri iz Rašice št. 35 na pokopališče Velike Lašče
Žalujoči:
otroci Francka, Tina, Viktor, Slavko, Olga z družinami in drugo sorodstvo
Novo mesto, Rašica, Ljubljana, Podžaga, Mromorovo, Brod na Kolpi,
Podstrmec, Toronto
•iHHiiHimuiHimitiiiiiiNNiiniiiiinimHiitMiiiiHiiiiiiiiiiniiiHUiiiimiiiiiiHiiiiiimiiiiit
»SADJE ZELENJAVA«
podjetje za promet, skladiščenje in predelavo sadja ki zelenjave Ljubljana, Poljanska c. 46-a
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
več skladiščnih delavk
pogoj : KV trgovski delavec
strojnika
dokončana srednja tehniška šola — strojni oddelek ali VK strojnik
kurirja
dokončana osemletka in izpit za voznika motornih vozil A kategorije
pripravnika v komerciali
višja komercialna šola ah srednja ekonomska šola
Interesenti naj se zglasijo osebno ali pošljejo svoje ponudbe kadrovskemu odd. podjetja »Sadje zelenjava« Ljubljana, Poljanska c. 46-a najkasneje do 18. oktobra 1969. Podjetje s stanovanji ne razpolaga.	9024
'luiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE
TOLMIN
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja podjetja
Za delovno mesto direktorja se lahko prijavi oseba, ki izpolnjuje poleg splošnih še naslednje pogoje:
visoka ali višja strokovna izobrazba komunalne ali gradbene smeri z najmanj 5-lecno praks-) na vodilnih delovnih mestih.
Poleg prijave z dokazili o zahtevanih pogojih na^ kandidati pošljejo še kratek opis dosedanjih zaposlitev razpisni komisiji pri Komunalnem obrtnem podjetju Tolmin do 31. oktobra 1969.	9053
onmi.iiiuimiiimiu-iiriniOniiitiniuiiiiinum.ummiiimuiiiummiiviiiiiiiiiKiiiiumiBiinmiiiHiimniuMnMmiJiirniimHiiiniiiu-iiiuiiiiimMiimumii!?
Razpisna komisija sveta delovne skupnosti uprave	V*
SKUPŠČINE OBČINE PIRAN*
razpisuje preiti delovni mesti;
ŠEFA ODSEKA za plan in analize
Pogoji:
ekonomska fakulteta in vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; višja ekonomska šola ali I. stopnja ekonomske fakultete in vsaj 4 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; stanovanje po dogovoru.
REFERENTA za stanovanjske zadeve
Pogoji:
visoka šolska izobrazba pravne smeri in eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu;
višja upravna, pravna šola ali I. stopnja pravne fakultete in 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu;
«. ^dnj<» suis&a izobrazoa in 4 leta delovni,, izkušenj (upravnih) na podobnem delovnem mestu;
znanje italijanskega jezika.
Za razpisani delovni mesti je preizkusna doba 2 meseca.
Nastop službe je mogoč takoj.
Osebni dohodek je po pravilniku o delitvi OD. Lastoročno napisane ponudbe z življenjepisom in dokazilom o izobrazbi ter delovnih izkušnjah, kol-kovane z 1.— N din upravne takse, naj kandidati predlože razpisni komisiji sveta delovne skupnc-sti uprave skupščine občine Piran. Razpis velja 15 dni po objavi.	9049
Sporočamo žalostno vest, da je zaradi prometne nesreče umrl član naše delovne skupnosti tovariš
Jože Podlesnik
jamski vozač v rudniku Hrastnik
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v soboto, 11. oktobra 1969, ob 16. uri na pokopališče v Šentjanžu.
Pokojnega sodelavca bomo ohranili v dobrem in lepem spominu.
DELOVNA SKUPNOST ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA RUDARJEV
Trbovlje, 10. oktobra 1969
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla dolgoletna članica našega kolektiva,
Marica Trobej
upokojena učiteljica
Pogreb bo v nedeljo, 12. oktobra 1960, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Podkraj.
KOLEKTIV OSNOVNE SOLE BIBA ROCK ŠOŠTANJ IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PROSVETNIH DELAVCEV ŠOŠTANJ
0
V Šoštanju, 10. oktobra 1969
♦
♦
: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ -♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
1			1
Mercator			
vam nudi
v okviru engineering in
OE
INVESTA
leasing programa
KOTLE ZA CENTRALNO KURJAVO PROIZVODNJE IDEAL STANDARD Bonn	i
z gorilci in popolno avtomatiko
Možna je takojšnja dobava velikosti od 65.000 do 640.000 Kcal
Vse informacije dobite na naslovu:
Mercator, OE Investa, Ljubljana Ciril Metodov trg 1, tel. 20-909, 20-861
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
X
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
OROŽJE. NABOJI, ZRAČNE PUŠKE, PLOBERTOV KE, HAMERLOVE LOVSKE PUŠKE KAL. IS ALI ■ IZ OD 2.200 S, VSE RIBIŠKE POTREBŠČINE IN ■ VSA POPRAVILA	|
'II'
ZAVOD SRS ZA REHABILITACIJO INVALIDOV
Komisija za delovna razmerja
razglaša
naslednja prosta delovna mesta
VODJE
KOVINSKEGA
ODDELKA
POGOJI:	dipl. strojni
tehnik ali delovodja kovinske stroke; 3-let-na ali 6-letna praksa pri vodenju osnovnih delavnic kovinsko predelovalne smeri; poskusno delo. Prednost imajo kandidati, ki so pred šolanjem opravili šolo za kovinostrugarje-
KUHARJA
POGOJ: KV kuhar; 3-Ietna praksa v stroki; poskusno delo.
VEČ SNAŽILK
POGOJI: končana osemletka; poskusno delo; stanovanje v bližini zavoda
ter sprejme.
UČENCE
za izučitev poklicev čevljarja in ortopeda — sedlarja.
Ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi.
8999
Šolski center tiska in papirja
LJUBLJANA Pokopališka 33
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto
PREDAVATEUA
za pouk gosp. geografije, zgodovine in družbeno politične ureditve SFRJ.
Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev visoko izobrazbo ustrezne smeri. Prednost imajo kandidati z večletno pedagoško prakso.
Ponudbe sprejema tajništvo šolskega centra tiska in papirja, Ljubljana. Pokopališka 33. do 27. t. m.
904R
Podjetje
»MESO« KAMNIK
sprejme
2 KV MESARJA
za delo v klavnici in predelavi
Ugodni delovni pogoji v novih modernih obratih. Nastop takoj.
Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. 9036
Svet
OSNOVNE ŠOLE HEROJA BRAČIČA TRŽIČ
razpisuje delovno mesto
UČITELJA
za razredni pouk na podružnični šoli Kovor
za določen čas od 1.11. 1969 do 30. 6. 1970.
Prijave sprejema svet šole 15 dni po objavi razpisa.
8983
ISKRA
Tovarna elementov za elektroniko, LJUBLJANA v Združenem podjetju Iskra Kranj
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo
IMV Kombi -osebni avto
tip 1000 — leto iz-delave 1966, dobro ohranjen. Izklicna cena je 14.000,00 Ndin.
Licitacija bo na sedežu tovarne v Ljubljani, Linhartova 35 v četrtek, 16. oktobra 1969, ob 9. uri za družbeni sektor oziroma za zasebnike ob 10. uri. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. Ogled vozila je dne 16. oktobra 1969 od 8. ure dalje na kraju licitacije. 9050
OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA
za glasbeni pouk — PRU ali P
Razpis velja do 22. 10.1969. Stanovanja ni.	9041
Plesni ansambli
Na mladinskih plesih ob sobotah in nedeljah v Delavskem domu v Kranju bi želeli
angažirati PLESNE ANSAMBLE
Ponudbe pošljite: Plesna in baletna šola Kranj.
9028
PETROL
PE skladišče Zalog
razglaša
prosta delovna mesta
12 SKLADIŠČNIH DELAVCEV
za določen čas
za razvoz kurilnega olja POGOJ: PK delavec
Poskusna doba bo 6 mesecev.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Petrol, PE skladišče Zalog.
9048
SLUŽBO DOBI DELAVEC -PRALEC	
V AVTOMEHANIČNI	
DELAVNICI	
AMD Moste	
Prijave sprejema	uprava
društva, Ob Ljubljanici 36.	
	9054
Mesna industrija
»GAVRILOVIČ«
PETRINJA
Predstavništvo Rijeka, ul. Ivana Zajca štev. 6
razpisuje
NATEČAJ
za izpopolnitev prostih delovnih mest aa:
mesarja - sekača
V KV za poslovodjo prodajalne
3 mesarje - sekače
KV — za delo v prodajalni Kozina
Natečaj velja do izpopolnitve delovnih mest, nastop takoj, o
Dokumente oziroma ponudbe pošljite na naš naslov na Reki.	9022
■
■
■
■
■
■
otfe n	a n z.
GRADEC, Griesgasse 21-22
POSTREŽBA V SLOVENSKEM JEZIKU
■
■
■
■
m m
PRIDITE K NAM V LEPO TIROLSKO DEŽELO!
Imamo najmodernejšo tovarno moških oblek in zato nudimo najvišje plače. Možnost za nadurno delo. Poleg tega boste imeli mnoge socialne ugodnosti kot pocenjeno kantinsko hrano, lepe poceni sobe, visoke premije za stalnost, povračilo za vožnjo itd.
Sprejmemo tudi zakonce z otroki.
Pogoj je, da ste krojač oz. krojačica ali šivilja s prakso pri električnih šivalnih strojih.
Pišite prosimo na naslov: MODERNE KLEIDER-FABRIK, A-6010, INNSBRUCK, Postfach 203.
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.
liiiin.i. - .1 •< milili .
llllltlt.Ii.il ll. l i. 'i 11115 liSI ICIiniilllilllllllillMIII
ANTH ROPOŠ
NOVA SLOVENSKA REVIJA
za sodelovanje humanističnih ved, psihologijo in filozofijo
Prva dvojna številka izide konec oktobra 1969. Letna naročnina 21 Ndin.
Naročila za 1969 in 1970 leto pošljite naslovu: Časopis Anthropos, Ljubljana, Filozofska fakulteta, oddelek za filozofijo, Aškerčeva 12.
Naročila sprejemamo samo v času sedmin dni po objavi oglasa.	9019
llllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'
Razpisna komisija pri podjetju
»INKOP«
industrija kovinske opreme KOČEVJE, REŠKA CESTA 15
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
podjetja
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
da je diplomirani ekonomist ali diplomirani inženir strojne stroke s štiriletno prakso na vodilnih delovnih mestih, ali z drugo fakultetno izobrazbo in šestletno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu;
strojni inženir ali 'strojni tehnik z osemletno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev, sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi na gornji naslov, z oznako »za razpisno komisijo«.
Vloge brez dokazil komisija ne bo obravnavala.
9003
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOMBINAT KONZERVNE INDUSTRIJE
»DELAMARIS«
IZOLA
razpisuje
prosto vodilno delovno mesto
1.	VODJE upravno-kadrovskega SEKTORJA in
razglaša prosto delovno mesto
2.	PRAVNEGA REFERENTA
POGOJI:
pod 1.: — diplomiran pravnik z 8-letno prakso
— da ni bil kaznovan za. dejanja navedena v 55. členu Temeljnega zakona o podjetjih, pod 2.: — diplomiran pravnik s 5-letno prakso.
Rok prijave za delovno mesto pod 1. je 15 dni po objavi, za delovno mesto pod 2. pa velja razglas do zasedbe delovnega mesta. Prijave sprejema Kadrovski -oddelek »Delamaris«. Izola.	8971
iHlMllllliiiiiiiiiiimiiiii iiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiM
Zaradi razširitve dejavnosti Opel servisa v Ljubljani
vabi
AVTOTEHNA
zastopstvo tujih firm
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 38
k sodelovanju
mojstra kleparsko-ličarske delavnice
visoko kvalificirane in kvalificirane avtokleparje in avtoličarje
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: po pridobitvi potrebne kvalifikacije morajo imeti naslednjo prakso: mojster najmanj 3 leta kot VK delavec visokokvalificirani ta kvalificirani avtokleparji ta avtoličarji najmanj 2 leti imeti morajo odslužen kadrovski rok in stanovanje v Ljubljani.
3-mesečna poskusna doba je obvezna za vse.
Kandidati naj oddajo pismene vloge na naslov: Avtotehna servis, Ljubljana, Celovška cesta 175, telefon 56-354. Razglas velja 7 dni od dneva objave.
9020
8. stran ir DELO
OBJAVE — OBVESTII.A

industrija ■_________■
pohištva mmmmam
stol STOL
kamnik
: jugoslavi ia
wmmm
SOBOTA, 11. oktobra 1969
■KZSaHMB
IHK—■—BfMBgffT, * ""T m—*1——rimam—e—ai
FESTIVALNA
DVORANA
»PLES V SOBOTO ZVEČER« md 20. do 23.30;
»NEDELJSKI PLES« od 19. do 22.30.
Igra ansambel »DEHORS«. — Vabljeni!
Mladinski center „Tivoli“
Danes je v Hali Tivoli ples s pričetkom ob 20. uri. Igrajo — MINERVE. Vstopnina 5 ND. Vabljeni!
o*»Q- Pionirski
-i-
l'RO VII. kun-Cresa ZKJ 1
PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9
11. oktobra, ob 11.30: RIBIC JONAS — ura pravljic za otroke od 8. do 10. leta starosti.
RTV Ljubljana
SPORED ZA SOBOTO
4.30—8.00 Dobro jutro! Začetek oddaje in prva jutranja poročila in vremenska napoved — vmes ob 4.43 Informativna oddaja. 5.00 Poročila; 5.30 Vremenska napoved — Svetujemo vam: 5.45 Informativna oddaja; 6.00 Jutranja kronika — Napotki za turiste in vremenska napoved; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Danes za vas; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Informativna oddaja; 8.00 Poročila — Naš današnji radijski in TV spored; 8.08 Glasbena matineja; 9.00 Poročila in vremensko poročilo za jadralne letalce; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: 9.35 Cez travnike zelene; 9.50 »Naš avtostop«; 10.00 Danes dopoldne, povedali ste nam, vremensko poročilo in poročilo o vodah: 10 15—12.00 Pri vas doma;
—	vmes ob 11.00—11.20 Poročila
—	Turistični napotki za tuje go-
Gledališče
Kino
SPORED ZA SOBOTO
KINOTEKA. Miklošičeva c. 28: ob 16, 18.15 in 20.30 amer. film BOJIŠČE. Režija:	William A.
Wellman. Glav. vi.: Van Johnson, John Hodiak, Ricardo Mon-t&lban, George Murphy.
Prodaja vstopnic od 13.30 dalje. KINO UNION:
domači barv. film IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA. Režija: Krešo Golik. Igrata Mira Ore-movič in Relja Bašič. FN št. 40. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
Ob 10. uri matineja amer. CS komedije POLJUBI ME, NORČEK.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Sobota, 11. oktobra ob 19.30: E.
Albee: VRT. — Izven.
Nedelja. 12. oktobra, ob 15. uri: E. Albee: VRT Abonma Kolektivi E in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Ob 19.30: E. Albee: VRT. Abonma Kolektivi G in izven. — (Vstopnice tudi v prodaji).
Drevi bo na sporedu izven abonmaja Albee jeva drama »VRT«. Vstopnice so v prodaji, rezervacije po telefonu 21-660.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Sobota. 11. oktobra, ob 19.30: Nestroy: RAZTRGANO SRCE. — komedija. Red S za lanske abonente in izven.
Nedelja, 12. oktobra, ob 16. uri: N estrov: RAZTRGANO SRCE — komedija. Popoldanska predstava. Izven.
Rezervacije telefon 312-860.	—
Vpisovanje abonmaja je dnevno med 10. in 12. dopoldne.
DRAMA
Sobota. 11. oktobra, ob 19.30: Michael de Ghelderode: RDEČA MAGIJA (farsa). Izven abonma-
ste: 12.00 Na današnji dan; 12.10 Slovenske narodne v koncertnih priredbah; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z ansambli domačih napevov; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ... 14.00 Poročila; — 14.05 Glasbena pravljica; 14.20 Melodije Pariza. Dunaja in Madrida; 14.55 Kreditne banke in hranilnice — Slovenije; 15.00 Poročila; 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje tenorist Jože Gostič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Poje Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 »Top-pops 11«; — 18.50 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Igrajo veliki zabavni orkestri; 20.35 Zabavne melodije »Opatija 69« — prenos iz Opatije — I. del; 22.00 Poročila; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.00 Poročilla; 23.05 Zabavne melodije »Opatija 69« — II.
FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE:
ob 18. in 20. uri franc. barv. CS film TOPLI PLEN. Režija: Roger Vadim — igrajo: Jane Fonda, Peter Mc Enery. Michael Piccoli in drugi.
Po slovitem Zolajevem romanu v modemi interpretaciji režiserja francoskega novega vala Rogera Vadima.
Predprodaja vstopnic uro pred predstavo.
KINO TRIGLAV:
ob 16,	18 in 20. uri amer.
barv. westem REVOLVERJI NE RAZPRAVLJAJO (The Town Tammer). Režija Leslie Salen-der. Igrajo:	Dana Andrews,
Terry Moore in Bruce Cabot. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
ja. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami od 10.30 do 12. ure in od 18. ure do začetka •predstave (tel. 20-712 ali 21-402).
Nedelja, 12. oktobra, ob 19. uri: Michael de Ghelderode: RDEČA MAGIJA (farsa). Abonma Prve reprize in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
MALA DRAMA (vhod iz Igriške ulice)
Sobota, 11. oktobra, ob 20. uri: Dušan Jovanovič:	ZNAMKE,
NAKAR SE EMILIJA . ^ Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji prv. blagajni v Drami. Mladini do 18 let neprimerno.
Ponedeljek, 13. oktobra, ob 20. uri: Dušan Jovanovič: ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA . . . Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami. Mladini do 18 let neprimerno.
OPERA IN BALET
Sobota, 11. oktobra, ob 19.30: Weill: VZPON IN PROPAD MESTA MAHAGONNVJA. Abonma red P in izven. Nekaj vstopnic je še v prodaji.
Torek. 14. oktobra, ob 19.30: We-ill: VZPON IN PROPAD MESTA MAH AGONN Y J A. Abonma red H in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
MARIONETE, Levstikov trg 2
Nedelja, 12. oktobra, ob 11. uri:
del— vmes ob 24.00 Poročila; 01.00
Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.35 TV V SOLI: Nastanek modeme družbe — Robert Fla-herty — Razgovor o šoli (Zagreb)
17.45	PO DOMAČE Z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA — (Ljubljana)
18.15 B. Britten:	DIMNIKARCEK
— oddaja za otroke (Zagreb)
19.10	SPREHOD SKOZI CAS:	I.
svetovna vojna (Ljubljana)
19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK (Ljubljana)
19.45	CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.20	VI JA VAJA (Ljubljana)
20.35 OPATIJA 69 — prenos (Zagreb)
22.05 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana)
22.20	INŠPEKTOR MAIGRET — serijski film (Ljubljana)
23.10	TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23.30 POROČILA (Ljubljana)
tovarna rastlinskih specialitet mirna
KINO KOMUNA:
franc. barv. W film MANON 70. Igrata:	Cathenne Denevue
in JeanClaade Brilay. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO SLOGA:
angl. barv. gror. SKRIVNOST STAREGA MLINA FN St. 39. Predstave ob 16. 18 in 20. uri.
KINO VIC:
zahod, nemški film HELGA. Film je sinhroniziran v srbohrvaščino. FN Skozi svet št. 8. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30.
KINO ŠIŠKA:	____
angl. barv. CS film FERRVBO-AT ZA HONGKONG. Režija: Lewis Gilberi. Igrajo:	Orson
Wel!s, Silvia Syms, Curd Jur-gens. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30.
KINO KAV4-
franc. krim. film OPERACIJA STEKLI PES. FN št. 38. Predstavi ob 17 in 19. uri.
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih on 14. ure dalje. Za matinejo in kino Sava uro pred začetkom predstave.
KINO VEVČE:
ob 20. uri amer. barv. biblijski spektakel DESET ZAPOVEDI — II del. Režija Cecil B. de Mille. Igrajo: Charlton Heston, Yul Brinner, John Derek.
KINO ZALOG:
ob 20. uri amer. barv. CS vestem NASILJE V JERICHU. Režija:	Arnold Laven. Igrajo:
Dean Martin. George Peppard in Jean Simmons.
KINO ZADOBROVA: ob 20. uri angl. barv. vojni CS film ZLOMLJENA KRILA (The Blue Max). Režija John Guiller-min. Igrajo:	George Peppard,
James Mason in Uršula Andrej.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 19. ure dalje. KINO SVOBODA, DOLGI MOST: amer. barv. film CAT BALLOU, ob 19. uri.
KINO SVOBODA. ČRNUČE: amer. barv. film DVANAJST ŽIGOSANIH, ob 19.30.
KINO HRUŠICA: nem. CS film ČAROVNIK, ob 20. uri.
KINO GU.NCLJE: amer. barv. VV film EL DO-RADO. ob 17 in 19. uri.
KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer. barv. CS film BONNIE IN CLYDE, ob 20. uri.
KINO DRAVLJE: amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONORE, ob 18 in 20. uri.
KINO VRHNIKA: angl. barv. CS zgod. film LA-WRENCE ARABSKI, ob 20. uri.
KINO DOMŽALE: amer. barv. CS film DAN ZLOBNE PIŠTOLE, ob 20. uri.
KINO RADOMLJE: angl. barv. CS film NOC GENERALOV, ob 20. ari.
KINO MENGEŠ: franc.-Špan. CS film VIKOMTE UREJA RAČUNE, ob 20. uri. KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE:
amer. barv. CS film KOMEDIJANTI. ob 17 in 20. uri:
KINO DUPLICA, KAMNIK: amer. barv. film SOS — ZAKON JE V NEVARNOSTI, ob 19. uri.
KINO BLED:
amer. baru-, film — glas. komedija ZVEZDA, ob 17 in 20. uri.
KINO SORA. ŠKOFJA LOKA: amer. barv. CS film TAJNA VOJNA HARRYJA FRIGGA, ob 18 in 20. uri.
KINO RADOVLJICA: amer. barv. vojni film IZGUBLJENA KOMANDA, ob 17.45. Amer. barv. zabav, film NA SVIDENJE PUNČKA, ob 20. uri. KINO CENTER, KRANJ:
Nastop ansambla JEDINSTVO, ob 20 -uri.
Amer. barv. CS westem TEKAŠKI VOLKOVI (MLADA VLH*» RA), ob 15.30.
Amer. barv. CS vojni film IZGUBLJENO POVELJSTVO, ob 17.30. Vstopnina zvišana. Premiera dan. barv. kom. GREŠNIK, ŽENE, SEKS. Ob 22. uri.
Jutri ob 21. uri bo premiera amer. barv. filma C AN C AN. Film bo predvajan po TOD—AO sistemu SUPER—PANORAMA — 70 mm.
KINO STORŽIČ. KRANJ:
špan. barv. CS pust. film JASTREB IZ CASTILLIE, ob 16.
uri.
Amer. barv. pust. film ZADNJI SAFARI, ob 18. uri.
Amer. barv. CS vojni film IZGUBLJENO POVELJSTVO, ob 20. uri.
Vstopnina zvišana!
KINO JEZERSKO:	____
amer. barv. kom. PRESNETI DONOVAN. ob 19. uri.
KINO TRŽIČ:
amer. barv. CS voh. film TAJNI AGENT FUNT, ob 17.30 in 19 30
KINO ' DOM. KAMNIK:
amer. barv. CS vojni film BITKA V ARDENIH, ob 17 in 20. uri. Vstopnina zvišana.
KINO RADIO, JESENICE:
amer. barv. CS film MAŠČEVALEC IZ RIMROCKA, ob 17 in 19. uri.
KINO PLAVŽ, JESENICE: amer. barv. CS film PLANET OPIC, ob 18 in 20. uri.
KINO KRANJSKA GORA: amer. bavr. film POT NA ZAHOD.
KINO DOVJE:
amer. barv. film HOTEL PARADIŽ.
KINO KRKA. NOVO MESTO: franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN, ob 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA. KRŠKO:	,
angl. barv. CS film NALOGA EKSADRILE 633, ob 19.30. KINO SVOBODA II, TRBOVLJE: amdK westem barvni film NEVADA SMITH, ob 17 in 19.30.
Marjan Marinc: KRASEN CIRKUS — izven.
Ob 15. uri:	Marjan Marinc:
KRASEN CIRKUS — izven.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Ročne lutke, Resljeva c. 36 Sobota, 1. oktobra, ob 17. uri: M. C. Machado: MALI STRAH BAV—BAV — izven.
Nedelja, 12. oktobra, ob 17. uri: M. C. Machado: MALI STRAH BAV—BAV — izven.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sobota, 1). oktobra, ob 11.45: A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. — Zaključena predstava za EGS Nova Gorica.
ABONMAJSKA PISARNA SNG danes ne posluje za vpisovanje abonentov, pač pa še od ponedeljka, 13. do srede, 15. oktobra vsak dan od 9. do 11.30 in od 16. do 19. ure. Ti trije dnevi so določeni za vpis študentov v dramske in operne abonmaje, kjer dobijo študenti sedeže s 50 odstotnim popustom, k vpisu pa se v teh dneh lahko priglasijo tudi redni abonenti. V sredo, 15. t. m. ob 19. uri bo vpisovanje abonentov za novo sezono končano in vse rezervacije, za katere dotlej še ne bodo prevzeli abonentskih izkaznic, črtane.
23.35 OPATIJA 69 — nadaljevanj^ prenosa Zagreb)
Drugi spored:
17.25	POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45	NARODNA GLASBA (Beograd)
18.15 MLADINSKA IGRA — (Zagreb)
19.10	RISANKA (Zagreb)
19.45	KARAVANA (Beograd)
19.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00	TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00	II. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje:
16.25	MUZIKANTI — ponovitev (Beograd)
17.10	IZOBRAŽEVALNA ODDAJA (Beograd)
17.30	TV NOVICE (Beograd)
19.45 PROPAGANDNA ODDAJA —
(Beograd)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.30	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
22.05 CELOVEČERNI FILM (Zagreb)
0.35 POROČILA (Zagreb)
KINO SVOBODA — ZASAVJE: amer. barv. film SHANE, ob 17. uri.
KINO VRANSKO: amer. barv. CS film PROFESIONALCI. ob 20. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. CS film UPORNIK PRERIJE, ob 17 in 20. uri.
KINO SVOBODA. ŠEMPETER: amer. barv: film ZADNJI VLAK IZ KATANGE, ob 18 in 20. uri.
KINO SOČA. NOVA GORICA: amer. film MANON, ob 18 in 20. uri.
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE:
REVIJA KINOTEČNIH FILMOV JOHNA FORDA: ob 15.45, 18 in 20.15 amer. barv. zabav, film MIRNI ČLOVEK. Režiser: John Ford. Igralci: John Wayne, Maureen CVHara, Victor MacLaglen, Barry Fit-gerald, Mard Bond.
KINO UNION:
ob 10. uri matineja z amer. barv. VV vesternom CHUKA. Ob 15.30, 17.45 in 20. uri amer. barv. VV westem CHUKA.
KINO PARTIZAN:
ob 9. in 11. uri predstava za abonma A s filmom HITRI GONZALES
Ob 15.30 in 17.45 angl. barv. kom. VROČI MILIJONI.
Ob 20. uri premiera ital. barv. CS krim. filma GANGSTERJI V MILANU. Režiser: Carlo Liz-zani. Igralci: Gian-Maria Volon-te. Thomas Millian.
KINO UDARNIK: ob 10. uri predstava za abonma A s filmom HITRI GONZALES. Ob 15.30 in 17.45 ital. barv. zabav, spektakel PAS NEDOLŽNOSTI. Zadnjič!
Ob 20. uri premiera angl. barv. krim. filma POLJUBI ZA MORILCA. Režiser: J. Moxey in N. Harrisom Igralci: Maxine Odley, Richard Lich, Anton Deffring. Ob 22. uri predpremiera amer. barv. CS westema OGNJENA REKA. Režiser: Lee W. Beawer. Igralci:	Thomas unter, Henry
Silva, Dan Dureyea.
Dežurne
službe
Obvestila
ZOPER sladkorno bolezen — protin in tolščavost (bolezensko obolenje) pomaga rogaški »DO-NAT« vrelec. Dobite ga v^jublja-ni pri »Prehrani« in »Mercatorju«.
1208-0
SaP
LJUBLJANA Oddelek ea turizem Titova 38
Priporočamo vam jesenske izlete:
—	19. 10. enodnevni izlet v Trbiž prek prelaza Predi 1 v Bovec in Idrijo.
—	24. 10. tridnevni izlet v Dolomite in na Lago di Garda.
—	25.	10. dvodnevni izlet na
Grossglockner in Dolomite
—	15. 11. dvodnevni izlet v Benetke z ogledom Chioggie (mesta, ki ga imenujejo male Benetke)
—	16. 11. enodnevni izlet na Dolenjsko na »martinovanje«
—	29. 11. tridnevni izlet na Madžarsko z bivanjem v Budimpešti in ogledom gledališke predstave.
—	29. 11. tridnevni izlet, na Dunaj z obiskom gledališke predstave oz. simfoničnega koncerta
—	29. 11. tridnevni izlet v Mline -hen z ogledom taborišča Dachau
—	29. 11. tridnevni izlet na Gardsko jezero in v San Marino z vmesnimi ogledi Padove, Verone in Bologne
—	29. 11. tridnevni iz^et v Pesa-ro z ogledom Ravenne, San Marina in Firenc.
Zahtevajte pismene programe in informacije v vseh poslovalnicah!
SAP LJUBLJANA — O
Obveščam, da nisem plačnik dolgov, ki jih je in ki jih bi še naredil moj mož Miloš. — Rija Prunk, Polhovgradec. 27007-0
Čestitke
Prof. MIRI VOGLAR za odlično opravljeno diplomo na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete, iskreno čestitajo starši in ostali sorodniki, prijatelji in prijateljice.	26935-C
NUŠKI GABRIJELČIČ — čestitamo za odlično opravljeno diplomo na filozoski fakulteti — odd. industrijska psihologija. — Kolegi.	26946-C
KOCIJANOVI MAMI in ATU iz Vižmarij za 51-letnico skupnega življenja — vama iskreno čestitajo vsi domači in sorodniki.
26998-C
ZA ZANIMIVO DELO IŠČEMO
SODELAVCE
v honorarnem delovnem odnosu v Ljubljani in v vseh večjih krajih Slovenije
Delovati čas regulirate sami, zaslužek je odvisen od vas. Možna je tudi redna zaposlitev. Na vašo ponudbo bomo takoj odgovorili. Ponudbe pošljite pod »Provizija 69« v ogl. odd. »Dela«.
m	m
m	m
ODDELEK ZA DRUŽABNO VZGOJO
bo odprl v PLESNI šoli na Petkovško vem nabrežju 35 nova začetniška plesna tečaja v nedeljo, 12. oktobra ob 9.30 dopoldne (ugodno za interesente iz ljubljanske okolice) m v ponedeljek, 13. oktobra ob 20.30 (tudi za starejše osebe). Nov nadaljevalni tečaj se bo začel v petek, 17. oktobra ob 20. uri. Poučeval bo mojster Jenko. Vpisujejo vsak dan od 17. do 21. ure.
Šolstvo
DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ
..."	i'
Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana. Miklošičeva 26 vpisuje v tečaje tujih jezikov za študente:
1.	v tečaj nemškega, angleškega, francoskega in italijanskega jezika,
2.	v tečaje tehnične angleščine (Technical English, Engineering),
3.	v tečaje poslovne angleščine (Bankig, International Trade).
Vpisujemo od 7. do 17. 10. vsak dan od 8. do 12. ure ter od 14. 10.
od 17. do 19. ure.
V soboto vpisa ni.
š
Predavanja
Elektroinštitut »Milana Vidmarja« v Ljubljani vabi na predavanje, ki bo v sredo, dne 15. oktobra ob 10. uri v predavalnici Elektroinštituta, Ljubljana, Hajdrihova 2. Dr. Emesto Magi (»Magrini«, Bergamo) bo govoril o novi vrsti visokonapetostnih stikal tipa »MHM«.	P
■a v ^-Kfl
w gp "
■V
hib
4 &
' . i
fp
is
:
r
altal nriMnn ffrinOfVOOO
R B » ft K M e R
n o o n n
m
mm mm mul HB
8020 GRADEC - GRAZ, LENDPLATZ 1, TEL. 86-1-93, 81-1-17, FS 03/1289
DOBAVLJAMO:
EMKO-MAHLE bati in batni obročki GOETZE priležni batni obročki IWECO cilindrske puše,in dročnikn ventilov
BIMETTA, VANDERVELL in MIBA
drsni ležaji
ATE ventili in vodila
GLAVE VALJEV za STEYR,
MERCEDES in VW
SWAG čelni zobniki in kompleti
zobnikov
IWIS verige
KNECHT filtri za olje. zrak in gorivo
TEXTAR obloge za sklopke in zavore v kosih in trakovih REINZ tesnila in kompleti tesnil ATE, LOCKHEED deli zavor in zavorna tekočina
•	SIMMER, DIR1NG in GOETZE tesnila za gredi
•	SEEGER varovalke
•	SKF in FAG kroglični ležaji
•	KOLOTECNI DROGOVI in KROGELNI ČLENI KRIZNI ČLENI
KOMPLETI SVORNIKOV za prenos in vzmetenje
> HOERCO in FICHTEL & SACHS koluti sklopk
I KOMPLETNE SKLOPKE in posamezni deli sklopk VODNE ČRPALKE OPTIBELT klinasto jercner.-je IZPUŠNI DUŠILCI IN CEVI PASTORKI ZAGANJACA z 9, 11 in 13 zobmi
•	CURIL v tubah in dozah
•	DDL-601 tesnilna pasta
•	MACORILL polirna pasta


•	CARAMBA zaščitno olje
•	SERFLEX skobe za cevi
•	TESNILNI KORK IN PAPIR
•	GLYSANTIN proti zmrzovanju
•	STARTNI PILOTI
•	STEYR-FIAT nadomestni deli
•	STEYR-FIAT deli karoserij in platišča
•	STEVR-FIAT odbijači
•	MONROE-MATIC in BILSTEIN
blažilniki
•	METTA brona, cin in ležajne kovine in zlitine
•	CARO bronaste, bakrene
in medeninaste spojne cevke
•	MEDENINA in ALUMINIJ
•	ZAVORNE ČELJUSTI za FIAT in MERCEDES
•	BOSCH in CHAMPION svečke
•	NADOMESTNI DELI za STEVR-DIESEL tovornjake in TRAKTORJE
HUMAN IC

1 * ■ 1
(J*

4 % it r jš ; f 3» < * S

%

GRADEC:
Časa Piccola, Herrengasse 1 Jakominiplatz 14 Sudtirolerplatz 3
CELOVEC -KLAGENFURT:
Bahnhofstrasse 23 Bruckenkopf-gasse 7
BELJAK - VILLACH
Hauptplatz 3
Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan, in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana:
Bežigrad: Kržičeva 10, telefon — 310-533
Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063
Moste—Polje: Prvomajska ulica 5, telefon 314-527
Šiška—Šentvid: Derčeva ulica 5 (za občinsko stavbo), telefon — 55-644 in 55-221
Vič—Rudnik: Postojnska 24, telefon 61-121
Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon LM št. 78-402 in 77-141
Služba stalne pripravljenosti je za območje Medvod in Velikih Lašč.
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva 1, II nadstropje, soba št. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih, in to vsak dan od 19. do 7i ure naslednjega dne, ob nedeljah in prašnikih pa ves dan.
LJUBLJANA Centralna lekarna
MARIBOR
»Center«, Gosposka 18.
‘
'	5 $ i, ŽlSšSfes
-E§»

a|
© s
^ I


v
STROJI ZA POMIVANJE POSODE:
HLADILNIKI:
PRALNI STROJ:
_
Js.“ -~Z. :.:	.
tip 058 LS 1 -
bel s koritom LSI-
tik s koritom
6-“. •
1:1 šjiijl Ijjjjl i*
BTOO
94.000 1300,30
160.000	2213,25
177.000	2448,45
130 litrov • AC i 180 litrov-AC 1210 litrov-AC ; 280 litrov -dvoje vrat
64.000
60.000
432,65
567,85
621,95
865.25
811.25
tip 580 -5 kg 76.000 1110,65
_____•
BT
GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO - ELEKTROTEHNA-
LJUBLJANA, TITOVA 51 — tel.: 311-233
Centralno konsignacijsko skladišče za Jugoslavijo Ljubljana. Kotnikova 12, telefon 313-028. Konsignacijska prodaja tudi v Zagrebu, Beogradu; Splitu, Dubrovniku, Šibeniku, Zadru. Puli in Kopru.
Centralni servis za Jugoslavijo (z zagotovljenimi rezervnimi deli) ELEKTROTEHNA Ljubljana. Kotnikova 12. telefon 313-028. Pogodbeni servisi širom Jugoslavije.

IZDAJA
teleton dežurnega urednika 20-646
Mali oglasi
Službo dobi
AVTOUCARSKI pomočnik dobi službo, takoj ali po dogovoru. Možnost nadurnega dela. Ponudbe pod »Dobra prilika«. ___
MIZARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Drago Kos, Titova 201.	2SS95-1
KUHARICO, kvalificirano ali za četnico sprejmemo takoj, stanovanje v hiši. Gostilna Novak, Ljubljana, Litijska c. 1.
MI11
ŠTIRIČLANSKA družina sprejme takoj gospodinjsko pomočnico, lahko tudi začetnico. Simšič. Šišenska 2 pritličje.	26933-1
IZDELOVALCA kalupov za vlivanje plastične mase potrebujem takoj. P mudbe pod »Okolica Postojne ali Ljubljane«.	26926-1
SPREJMEM mlajšega delavca za pomoč v kovinski delavnici. Josip Rebek. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9/1.	26866-1
ZENSKO za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času sprejmem. Informacije: Ing. Jože Horvat. Domžale. Masi jeva 2.	26864-1
KLJUČAVNIČARJA sprejme Terlep.
Milana Majcna 9.	26831-1
POMOČNICA, krojačica-šivilja, samostojna z večletno prakso dob: zaposlitev, tudi honorarno. Vajenko talentirano, ki ima izredno veselje do šivanja sprejmem v uk. Pogoj stanujoče v Ljubljani. Ponudbe pod »Modni salon«.
26830-1
SPREJMEM mizarja, samsko stanovanje. Janez Kajzer, Celovška cesta 452	26378-1
HONORARNO eaposlitev samo ▼ dopoldanskem času ali izmenično (dopoldne — popoldne) išče nekvalificiran mlad moški do 6 ur dnevno Zapoeitm se tudi pri tistemu, ki mi odstopi zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše. Delam za plačilo ali za zemljišče. Ponudbe pod »Honorarno za zemljišče«.	28423-1
IŠČEM žensko za varstvo dvomesečne deklice od 7. do 15. ure. Oglasite se popoldne ali dopoldne, telefon 312078. Dušan Klepec. Celovška 181/VII, nasproti remize.	27081-1
SPREJMEM več vajencev ze elek-troinstalatersko stroko. Ivan Dobnikar, Ljubljana. Udbančeva št. 5.	27885-1
DVA ZIDARJA, enega tesarja, tri težake sprejmem za sedem mesecev. Hrana in stanovanje v hiši. Jože Mally, Portorož. Piti ne 6.	2277-1
UPOKOJENKI nudi dobra manjša družina sobo. hrano, plačo za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Ljubljana«. 26977-1 IŠČEM sobo za varstvo 2-letnega fantka za 5 dni v tednu od 7. do 14. ure. Vpoštev pride tudi gospodinjska pomočnica. Zelo dobri pogoji. Ponudbe pod »Cesta na Brdo, Ljubljana«. 26986-1 SPREJMEM takoj delavca za pranje avtomobilov. Karla Franko, Hradeckega 2. Ljubljana. 27008-1
AUTOKIT
TRST
VIA MAZZINI 24
telefon 36 597 (blizu trga Pon te Rosso):
RAZNOVRSTNI DODATNI PRIBOR AVTOMOBILSKI POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE BARVE
S tem odrezkom poseben popust

: _
SPREJMEM vajenca. Ponudbe pod »Krojač«.	268111-1
MIZARSKEGA pomočnika sprejmem. Samsko stanovanje na razpolago. Dovč. mizar. Saveljska cesta 59, Savlje-Ljubljana.
26828-1
IŠČEMO šefa kuhinje za 1. XII. z znanjem delno nemščine, za stalno ali zimsko sezono nealkoholika. Peter Martinšek, hotel Berguirt — Kiefersfelden. Deutschland.
Interesente opozori amo. da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.	1000-1
(.OSPODINJSKO pomočnico sprejmem k štiričlanski družini. Nastop službe takoj. Ing. Čandek. Domžale. Ljubljanska 83.
26819-1
POŠTENEMU dekletu ali upokojeni gospe, ki bi varovala otročke. dam hrano in stanovanje. Kasneje lepo sobo. ostalo po dogovoru. Pismene ali osebne ponudbe: Kekec. Tomačevska 13 a, Zale. Ljubljana.	26820-1
SPREJMEMO pošteno dekle z dežele. lahko mlajša začetnica ali tudi upokojenko za gospodinjsko pomočnico v moderno stanovanje k 3-članski družini. Lastna soba. centralno ogrevanje, plača dobra. 2iajpah, Ljubljana. Tržaška 51/m.	26741-1
IŠČEMO pridno gospodinjsko pomočnico — varuhinjo otrok, veščo sodobnega gospodinjstva. Rupnik dr. Jože, Ljubljana, šar-hova 24.	267S2-1
IšCEM žensko za varstvo dveh otrok 4 ure dnevno pri meni doma. Ponudbe pod »šiška«.
26780-1
SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini sprejme ing. Istenič. Verovškova 35. šiška. Oglasite se popoldne razen nedelje.	26781-1
fšCEMO žensko za varstvo dveh otrok dopoldne na domu. Straži ščar. ob Ljubljanici 50.
26810-1
MLAJŠEGA fanta ali žensko sprejmem v redno delovno razmerje, za serijsko delo v kovinoplastiki. Ponudbe pod »Bežigrad«.
26792-1
VAJENCA za polaganje keramičnih plošč sprejme takoj, hrana in stanovanje priskrbljeno. Na slov: Oto Stamol — pečar Trubarjeva 23. dvorišče desno
26824-1
POPOLDNE zaposleni ali upokojenki nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu stanovanje m hrano. Ponudbe pod »Ali po dogovoru«	26698-1
ZA dopoldansko pospravljanje v 'gospodinjstvu iščemo pošteno ženo. Rožna dolina c. V/41 a.
26710-1
IšCEM varovanko k štiri mesece staremu otroku v strogem centru. Ponudbe pod »Prvi november«.	2667B-1
ZA POMOČ v gospodinjstvu enkrat tedensko po 5 ur plačam 6f«0 Sdin na uro Ponudbe pod »Bežigrad«.	26672-1
SOBO. hrano in nagrado dam za 4-umo dopoldansko delo upokojenki. Ponudbe pod »Skromna in poštena za stalno«.	26861-1
DELAVKO sprejme Pečnik — kemični proizvodi. Eipprova ul. 19 (Trnovo).	26647-1
SPREJMEM vajenca in pomočnika. Ključavničarstvo Kosmač, Jeranova 5.	26382-1
MLADO dekle začetnico z veseljem do otrok in gospodinjstva sprejmem takoj. Ponudbe s sliko pod »Zaželena skromnost«. 26888-1 SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, lahko mlajša začetnica, pridna in poštena. Hrana in stanovanje v hiši. Danila Vehovec, Bife Polje 340, Ljubljana.
26569-1
DOPOLDANSKO pomoč v gospodinjstvu iščem. Hrana, stanovanje in honorar po dogovoru. Ing. Maja Skabeme, Lepodvorska 2. tel. 313 755.	26351-1
IšCEM osebo za varstvo dveletne punčke petkrat tedensko v dopoldanskih urah. Ponudbe pod »Pri Pivovarni Union«.
26272-1
PLAČAMO 306 starih din na uro za varstvo dveh fantkov na domu od 16. ure dalje. Slavko Lončar, Gosposka 10.	26936-1
IšCEM mlajšo upokojenko za varstvo dveh otrok. Stanovanje in hrana preskrbljena, ostalo po dogovoru. Jožica Zore. Tomačevo 42. Ljubljana. 27001-1 IšCEM žensko za varstvo 2-letnega otroka na mojem domu. Oglasite se lahko vsak dan po 15. uri. Poljšak, Martina Krpana 2. tel. 55-287.	27014-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmemo k 4-članski družini. Ogrevana soba in hrana zagotovljena. Plačilo po dogovoru. Učakar, Avsečeva 29, Nove Jarše. tel. 321-221.	27028-1
IŠCEM ZENSKO za varstvo 6-mesečnegn fantka. nekaj ur dnevno. Dermotova 11, Bežigrad pri Stadionu.	27025-1
STAREJŠO gospo za varstvo 17 mesecev starega fantka iščem na svojem domu. Lenarčič. Bežigrad 16.	27038-1
IŠČEMO žensko za varstvo 2-let-ne punčke v dopoldanskem času Priskrbljeno stanovanje in hrana. Boro Tripkovič, Ljubljana, Viška c. 69 a. 27036-1 ŠOFER dobi dobro službo v Ljubljani. Ponudbe pod »Pošten«	27042-1
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Franjo Vraničar, Bolgarska 15, Ljubljana. 27040-1 TAKOJ zaposlim pridno dekle v lesni galanteriji. Ponudbe pod »Marljiva«.	27048-1
SPREJMEMO solidno žensko za popoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »šiška«.
27052-1
ZA HONORARNO pomoč v domači obrti iščemo žensko osebo. Ponudbe pod »2—3 ure na dan«.
26658-1
GOSPODINJSKO pomočnico potrebujemo takoj, ugodni pogoji, lastne sobe. Ponudbe pod »Resna«.	26659-1
ZENSKO za pomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko iščem. Ponudbe pod »Bežigrad«. 26746-1 GOSPODINJSKO pomočnico — lahko tudi upokojenko — k 2 odraslima osebama sprejmem takoj. Papež. Veselova 17/1 (Center).	26507-1
PLETILJO sprejmem za delo v popoldanskem času — tel. 61-350.
26511-1
NATAKARICO priučeno ali z nekaj prakse sprejme gostilna Ob;rc, 35 pri Veli
Čmova 35 pri Velenju.
NATAKARICO polkvalificirano ali priučeno sprejmemo takoj v domačo gostilno v bližini Ljublja-
2239-1
priučeno sprejmemo takoj v do-
ne. Oskrba v hiši — plača po dogovoru. Ponudbe pod »Natakarica — okolica Ljubljane«.
26585-1
IšCEM žensko za varstvo 7-letne deklice in delno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Sp. šiška — Aljaževa«.	26182-1
ZA HONORARNO čiščenje privatne pisarne, dnevni čas po izbiri, iščem mlajšo delavko. Vprašajte po telefonu, Ljubljana 22-857.
26585-1
RENOMIRANO ZASEBNO GOSTIŠČE na Primorskem sprejme s 15. novembrom 1969 v stalno zaposlitev: 1. Prvorazredno kuharico. samsko do 30 let, hitro delavko, resno in dobro gospodinjo. zmožno vodstva dobro vpeljane kuhinje pod strokovnim vodstvom. Mesečni prejemki po sposobnosti in delu neomejeni po dogovoru.
2.	Zdravo in močno kmečko dekle do 25 let za kuhiniska dela.
3.	Kvalificirano ali priučeno natakarico, samsko do 25 let. prednost in posebni dodatek za znanje tujih jezikov.
4.	Kuharico, samsko do 25 let. absolventko gostinske šole, ki ima veselje do sprecializacije Italijanske kuhinje.
5.	Natakarsko vajenko s končano
osemletko, pošteno in marljivo, po možnosti z delnim znanjem italijanskega ali nemškega jezika. Dobre osnovne plače in delež na prometu. Reflektiramo le na resne in poštene osebe. Ponudbe s točnimi podatki pošljite najpozneje na oglasni oddelek »Delo« do 17. 10. 1969 pod oznako »Dober kolektiv«.	26744-1
SLUŽBO dobi dekle za delo ▼ gospodinjstvu in bifeju. Ponudbe pod »8 umi delavnik«. 26143-1 I6CEMO žensko za pomoč v gospodinjstvu. Zglasite se po 14. uri. Ocepek, Prule, Prijateljeva št. lla.	26676-1
POMOČ v gospodinjstvu k štiričlanski družini iščem. Pogoji ugodni. Ing. Maja Skabeme, Lepodvorska 2, tel. 313-755.
26350-1
GOSPODINJSKO pomočnico, vajeno vsega gospodinjstva, pridno in pošteno, sprejmem takoj pod selo ugodnimi pogoji. lastna soba s centralno kurjavo in topa plača. Lj., Gooe Delčeva 22.
26344-1
f/ vl • vv
Službo isce
SAMOSTOJNA izvozna referentka išče kakršnokoli honorarno po. poldansko delo. Ponudbe pod »Vestna«.	2281.2
DOPOLDNE pazimo otroka. Ponudbe pod »Najraje dojenčka«.
36979-2
IŠCEM službo gospodinjske pomočnice. Ponudbe pod »15. oktober«.	27023.2
IšCEM honorarno zaposlitev v ko-vinski stroki. Ponudbe pod — »Kovinost rugar«.	26692-2
SPREJMEM kakršnokoli honorarno zaposlitev — delo sprejmem tudi na dom. Ponudbe pod »Vestno«.	26655-2
KROJAČI! Moške hlače sprejmem v delo na dom. Pismene ponudbe pod »Honorar«.	26766-2
FRIZERSKA pomočnica za žensko in delno moško stroko išče zaposlitev. Ponudbe pod »Pridna«.
26774-2
PREPISUJEM na stroj.* Ponudbe pod »Takoj«.	26455-2
BOLNIŠKA strežnica se želi zaposliti v domu onemoglih, kjerkoli v Sloveniji. Na tem področju delam že več let. Pogoj: Stanovanje tudi za otroka (odraslega). Ponudbe pod »Mengeš«. 26527-2 GOSPODINJSKA pomočnica želi spremeniti službo. Ponudbe pod »48 let«.	26547-2
Motoma
vozila
PRODAM 5 gum Continental za pnnea 1200 C. popolnoma nove. in dve gumi ježevki za simco 1000. Informacije Martin Poko-vec. Krpanova 10. šiška — Ljubljana.	27061-3
FIAT 1100 italijanski, bel. odlično ohranjen — prodam. Informacije po tel. 322-014.	26984-3
GARAŽO nujno iščem v bližini Tabora. Ponudbe pod »Tabor«.
26994-3
NUJNO prodam tovorni avto 31 z vožnjami, cena 11.000 Ndin. Miklošičeva 50. Lj. v nedeljo od 7.—15. ure.	27026-3
PRODAM fiat 750, dobro ohranjen. po ugodni ceni. Vprašajte po tel. 311-480.	27031-3
ZASTAVO 750, letnik 1964. ugodno prodam. Kulovec, Tržaška 6, Sp. šiška.	27030-3
FICKA, dva, prodam. Ogled popoldne. Janez Mencej, šarano-vičeva 11.	27044-3
GARAŽO najamem v širšem središču mesta. Plačam vnaprej. Petkovšek, Ljubljana, Nazorjeva 3 IV.	27053-3
SKORAJ nov avtomobilski prtljažnik za fiat 1300 prodam. Justin. Topniška 23/11, od 16. do 18. ure.	27078-3
PRODAM MGB s platneno in trdo streho — informacije po telefonu 313-448.	27075-3
PRODAM dobro ohranjenega spačka. Informacije dobite po telefonu. Kranj 22508.	9050-3
©
MERCEDES-BENZ
KONRAD WITTWAR K. G. GRADEC - GRAZ, 8CHIPPINGER STRASSE POPRAVILA IN NADOMESTNI DELI — SERVIS
FIAT 1300, karamboliran, prodam. Ogled — Mehanika Drobnič, Gasilska ulica, telefon 316-139.
PRODAM odlično ohranjen »to-polino D«. Sajko Všeničnik, Goričane 14 — Medvode. 26971-3 PRODAM fiat 1100, prevoženih 8000 km ali zamenjam za R 4. Ponudbe: Franc Legen, Rakičan 57, p. Murska Sobota. 2275^ OSEBNI AVTO Chevrolet, vozen, prodam. Fajfar, Sp. Brnik 56, p. Cerklje.	2280-3
PRODAM audi 100 LS 1969. Informacije telefon 314-077.	26894-3
KUPIM osebni avto rabljen, na odplačilo od 1 do 2 let. Sporočite po telefonu 313-557.	26863-3
PRIKOLICO, zaprto nosilnost — 700 kg — ugodno prodam. Franc Kogovšek, Dobrova št. 56 pri Ljubljani.	26882-3
VW KOMBI, dobro ohranjen poceni prodam. Ogled: Tržaška 332.
26876-3
PRODAM fiat 600 — 1-60! Ponudbe pod »500 — čeki«.	26901-3
ZELO ugodno prodam fiat 600! — Informacije po tel. 311-781!
26900-3
L 4 rabljen cenejši kupim. Ponudbe pod »Katrca«.	26898-3
GARAŽO v središču mesta oddam v najem. Ponudbe pod »Gradišče«.	26873-3
PRODAM kiper FAP 51, letnik 1964 in cevni fasadni oder 250 kv. m ter fiat 1300. Marjan Halužan, Rog. Slatina.	2264-3
PRODAM motorno trokolo. Vprašajte: Borsetova 2, Trnovo.
26818-3
FIAT 850 ugodno prodam. Ogled v soboto od 8. ure dalje'. Bregar, Pražakova 10/1.	26817-3
R 4 — 68 — ugodno prodam. — Tajnšek. Ob Ljubljanici 36/11.
26723-3
GARAŽO v šiški vzamem v najem. Obštetar, Ljubeljska 23.
26735-3
VW KOMBI — 1961. zaprt prodam. Jože Čeligoj, Parje 13, Pivka.	26765-3
GARAŽO zamenjam v šišenski za garažo v Parmovi. Smoletova
KUPIM nov BMW 2002 — gotovina! Ponudbe pod »2002«.
26788-3
PRIKOLICO za os. avto 0.75 m* poceni prodam. Janez Baiželj. Ul. Poh. Bat. 11.	26801-3
VRSTNI RED za fiat 125 odstopim. Ponudbe pod »Sko~»?šnia dobava«. 9	26793-3
PEUGEOT 404 — 1965. ugodno prodam. Ogled je mogoč od 10 okt. dalie vsak dan od 15. ure naprej. Staier, Ljubljana, Pržan št. 23.	26708-3
ZEIX> ugodno prodam moped »ouch«. Ogled na naslov: Ignac Studen, Obir je 21, Ljubljana — Moste.	26686-3
AMI. dobro ohranjen. 1967. ugodno prodam Ogled v soboto popoldne in nedeljo pri Roku Dolničarju, Brezovica pri Ljubljani, Lukovica 3.	26711-3
TAPETNI PAPIR
TATJANA PANJEK
TRST. Via Mazzini 7. tel. 37-636
Prodaja na drobno in na veliko.
Postregli vas bomo v slovenščini in vam priskrbeli najsodobnejše tapete
Se priporočamo za obisk!
Trgovina je ob sredah popoldan zaprta.
PRODAM buldožer Caterpilar D 6, hidravličen, ter buldožer fiat 55 L. Oba dobro ohranjena in vozna. Ogled 15. in 16. oktobra 1969 od 8. do 14. ure ali pismeno na naslov: Ciril	Črnivec.
Bukovica 87, Renče. 9047-3 RENAULT 4 L. letnik 85. poceni prodam. Ponudbe pod »Takoj«.
26715-3
SUZUKI, 250 ccm
motorno kolo Production -RACER, cestni dirkalni stroj, zelo hiter, 40 KM, naprodaj z«aradi bolezni samo za 19.000 AS. Leopold ZBORKA, Berchtold-gasse 19/7, A-1223 Wien, Ssterreich.
GARAŽO vzamem v najem. Ponudbe na naslov: Hercog, Dolenjska 52.	26789-3
VOLKSWAGEN 1500 ccm. limuzina, prodam. Informacije po tel. Lj. 315-408 od 17. do 20. ure.
26800-3
KUPIM renault dauphine, lahko brez motorja. Ponudbe pod »Prilika«.	27065-3
RENAULT dauphine — 82 letnik, karamboliran, motor po generalni, poceni prodam. Žabjek, Zg. Hrušica 9.	27066-3
TAM KIPER 4.5 ton kupim. Ponudbe pod »TAM kiper«. 27064-3 FIAT 125. Odstopam naročilo Hat 125 s skorajšnjim dobavnim rokom. Podrobnejše »nformaci je. Ponudbe pod »Takoj«.
26988-3
KUPIM osebni avto, najraje spaček ali katrco. Plačam s čekom (gotovinsko posojilo), takoj. Tel. 341-171 (007). Ponudbe pod »7000«.	26967-3
FIAT 850, malo rabljen kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.
26638-3
NUDIM možnost za nakup avtomobila. Ponudbe pod »Hitrejša dobava«.	26678-3
SPAČEK, dodatno opremljen in mini motorni čoln prodamo. Telefon 61-607.	26679-3
PRODAMO garažo na Viču, križišče Tržaške in Vrhovnikove ul. Ponudbe pod »Oktober«.
26484-3
AUSTIN COOPER odlično ohranjen prodam. Ponudbe pod »20.000 km«.	26584-3
R 4 L — 1965 — 20.000 km 7. gumami michelin. 8000 km, dobro ohranjen, prodam za 16.000,00 din. Pojasnila vsak dan od 15. ure po tel. 55-886.	26588-3
FIAT 125. dobava konec oktobra prodam. Ponudbe pod »Gotovina 38.000«.	26635-3
GARAŽO vzamem v najem v bližini Bizjanove ulice v Šiški. — Lahko je tudi ogrevana. Ponudbe pod »Plačilo po dogovoru«.
26757-3
ZAMENJAM ford 12 M — 68 — za tovornjak do 51. Ponudbe pod »Razliko doplačam«.	26232-3
MERCEDES 180 D (ni registriran). dobro ohranjen prodam. — Ogled poooldne, Hafner, šmar-tinska. blok J. 8 (nasproti Javnih skladišč)	26355-3
•12 M TS — letnik 1966. dobro ohranjen — ugodno prodam. Ogled popoldne. Prane Hvastja. L.iub-ljana, Titova 253.	26409-3
WARTBURG. letnik 1969 prodam ali zamenjam za fiat 750. Stražišar. Notranje gorice 45.
26413*3
KUPIM nov avto NSU 1200 ali austin moriš 1300. Ponudbe pod »Cek«.	26521-3
V\V HROŠČ. letnik 62 prodam. Mlinarič, Celje, Hrašovčeva, telefon 35-56.	2236-3
KUPIM fiat 750, še zelo dobro ohranjen. Ponudbe podružnici »Dela« Koper, pod »Avto«.
224*H
C« imata skrbi z avtom ali kabina žali«, vam radi pomagamo
Vesalimo aa vaiaga obiskal
Boschov avtomatsrial Blaupunktov avtoradio
Boschova slaktro orodja
Boschova priprava za gospodinjstvo
Prostonova kamična aradstva za avto
Servis BOSCH KRISTAN Ges. m. b. H.
GRADEC LAGERGASSE 57.
DOVOZ PO ULICI GRIESKAI
DOBRO OHRANJEN »fiat 750« — letnik 1964. ugodno prodam za 3.800 Ndin. Ogled vsak dan o« 15. ure dalje. Slavko Paviič — Aljaževa 7, Slika.. „ MKM TOVORNI arto hanomag 2,5 t. keson 4m. ugodno prodam. Leskovšek, Celje, Mariborska 111.
2237-3
GARAŽO ▼ Celju, okolica Dolgega polja vzamem v najem. Ponudbe pod »Cimprej«. podružnici »Delo« Celje.	2243-3
PRODAM DKW F t, letnik 1938, kabriolet, odlično ohranjen, registriran — za 3000 Ndin. Zalokar, Maribor. Maistrova 17.
2255-3
FIAT 850, tovarniško nov prodam. Košir, Loče št. 3 pri Poljčanah.
9011-3
KUPIM karamboliran fiat 750, letnik 1966 do 1968 takoj. Bajc. Bitnja 21, p. Prem.	9015-3
POCENI prodam motorni tricikel, dobro ohranjen. Prosim interesente, da se zglase na naslov: C. A., Aleševčeva 74 b, Šiška.
26512-3
PRIMA 5, 12.000 km. brezhibna, odlično ohranjena, dve čeladi in dve bundi vse skupaj zaradi bolezni prodam za 2.000 Ndin. Ponudbe pod »Resno«. 26475-3 PRODAM fiat 750, letnik 1963 — prevoženih 60.000 km, ohranjen. Peter Zupančič, Hrenova 17 — Ljubljana.	26483-3
Prodam
PRODAM 15-gramski stroj za brizganje plastičnih mas z orodji in izdelki. Ponudbe pod »Ugodno«.
9086-	4
PRODAM čistokrvne nemške ovčarje stare 5 mesecev. Franka Kolman, Bled, Gregorčičeva n. h.
9087-	4
J
TEI 315570
FRAN|0 KUNOVAR KAMNOSEŠTVO
NAGROBNI SPOMENIK lahko izberete dokler traja zaloga ali Vam ga naredi po načrtu še do Dneva mrtvih, če naročite takoj.
21177-4
PRODAM starinsko pohištvo. Vprašajte v Gosposki 6. dvorišče.	27083-4
NUDIMO črno vinsko grozdje, vskladiščeno v Kapiteljski ulici štev. 11 pri Perutnini Ptuj v Ljubljani.	26947.4
ŠVEDSKO oljno peč prodam zaradi selitve. Ponudbe pod »No-va«.	26942-4
OSCILOSKOP Heathkit IO 12 E. Izdelan tudi za popravilo televizorjev — prodam. Tel. 51 617.
26960.4
ČRN KRZNEN plašč — perzianer, za večjo postavo, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo od 8.—18. ure. Celovška c. 128. |II nadstr. levo. 26830-4 PRODAM čm pianino znamke %»Fttrster«. Ponudbe pod »For-ster«.	26959.4
PRODAM strojček za popravljanje nogavic »Perfetto«. Martina Sever, Tugomer jeva 14.	26A58.4
SPALNICO, orehov furnir, starejšega tipa, prijaznega zgleda, s posteljnimi vložki, zaradi selitve poceni prodam. Ljubljana, Privoz 14/1.	26957-4
UGODNO PRODAM globok otroški voziček in košaro z vložkom. Ogled ves dan. Fani Luznar, Vide Pregarčeve 13. 26965-4 OREHOVI omari, kavč, otomano, rabljeno, ugodno prodam. Hribar, Goriška 51.	26964-4
PRODAM otroški globok voziček — italijanski. Fani Globokar, Jamova 68 (za cerkvijo Vič).
26962.4
POCENI prodam komfortno dnevno sobo, ogled ob vsakem času. Franc Dimeč, Vilharjeva 22.
26966-4
ELEKTRIČNI štedilnik na trdo gorivo poceni prodam. Vidmar, Lj. Pred konjušnico 2, Trnovo.
26991-1
GUMI voz 16 col prodam. Ra-movž, Koseze 15, p. Vodice.
26990-4
PRODAM skoraj nov globok otroški voziček znamke »Smich« in otroški sedež — Goce Delčeva 11, Kodeljevo.	26989-4
PRODAM rabljeno spalnico. Ogled v popoldanskih urah. Marjan Ličen. Merčnikova 1/B, Ljubljana—Vič	26995-4
PRODAM peč na olje »Gibo«, Stenko — Smartinska 132.
27021.4
PIANINO prodam. Cgled v popoldanskem času. Žargi, Skrab-čeva 11.	27019-4
PRODAM krznen plašč — črn, nov »sil« za srednjo postavo za 130 tisoč. Krzneno perzijaner jopo, rabljeno, 80 tisoč Sdin in plesne kratke inozemske obleke. Beethovnova 9, pritličje levo.
26889-4
PRODAM mlado kravo, devet mesecev brejo in osem mesecev starega bikca. Prane Vovk, Puhte-jeva 22, Vič.	26891-4
PSA ovčjaka. dobrega čuvaja doma, ugodno prodam. C. Andreja Bitenca 18. p. Šentvid — Ljubljana.	26886-4
PRODAM jabolka »bobovce« po nizki ceni. ter kompletno dvodel-n o okno, zastekleno, veličina 150x150. Stane Pavlin, Črnuče št. 180.	26878-4
PRAVO dva meseca brejo (drugo tele) izredno lepih oblik — odličnih potomcev poceni prodam! Florjančič, Poljane 4 — Šentvid — Ljubljana. 26917-4 UGODNO prodam otroški športni voziček. Bohinc, Samova 29.
26911-4
PRODAM rabljena okna — dve 180x180 z roleto in eno 180x165. Telefon 51-896.	26907-4
MONTA — 16 opeko, novo, 500 kosov prodam. Stranska pot 13 — Trnovo.	26929-4
PRODAM kamin, tudi z grelcem na olje. Tel. 314-808.
26928-4
POLAVTOMATSKI pralni stroj — castor — univerzal ugodno naprodaj. Vprašajte tel. 23-080 — Groharjeva 10 — visoko pritličje.	26927-4
PRALNI STROJ AEG — polavto-matičen. poceni prodam. Dolenjska c. 126, Ljubljana. 26872-4 TRAKTOR Steyr s hidravliko in zračnimi zavorami prodam za 700.000. Ručigaj, Loka 32. Mengeš.	26871-4
VZMETNO kladivo, stroj za rezanje matic proda Terlep, Milana Majcna 9.	26853-4
POCENI prodam lepo kuhinjsko kredenco, peč gorenje, sobni kamin — ogled popoldne. Plesec, Ptujska 10.	26847-4
POCENI prodam manjšo peč na trdo gorivo in nerabljen telefon. Ponudbe pod »Takoj«. 26846-4 PRODAM 5 različnih orodij za glavnike in mlin za mletje plastike. Vekoslava Ribič. Ljubljana. Vižmarje, Na gmajni 42.
26843-4
PRODAM izbrane sorte jabolk — jonatan. Anton Mihevc, Kogojeva 6.	28836-4
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko omaro. Marija Kregar, Šentvid 109, Ljubljana.	26833-4
STROJ m plastiko OBP 38 g avtomat, prodam. Vodišek, Vegova 2, Koper.	2265-4
UGODNO prodam, temno moder otroAki voatčak, švicarske mamke, kombiniran. Ogled od 7. do 19. ure vsak dan pri Cirila Marki, Trubarjeva 11 X.
28721-4
PRODAM kombiniran m ibarski stroj — poravnalni, debelinski, vrtanje in rezkanje s dvema elektromotorjema in paroelo 1000 kv. m. Rane škof, Tom-čeva 7, Ljubljana.	26737-4
PRODAM nor pletilni stroj. Ponudbe pod »Singer«. 26745-4 PRODAM nov švicarski pletilni stroj znamke »pes&ap duomatik«. Informacije: Planika, Gornji trg it. 1.	26742-4
DVA RADIATORJA 70/6 25 in 20 členov, malo rabljene ugodno prodam. Informacije dopoldne 316-973.	28764-4
KAVČ, skoraj nov in tridelno kombinirano omaro prodam. — Pokom, Smoletova 18/IX.
24777-4
SIEMENS avtomatski pralni stroj 3,5 kg in popolnoma nov pisalni stroj, ročni Hermes Baby prodam. Petrovič, Stefanova 19/1II.
26800-4
PRODAM injekcije vaselastica in volona 40 zoper astmo. Telefon 24-965.	26794-4
PEC za centralno kurjavo »zrenj anin« 25.000 kcal, malo rabljeno poceni prodam. Tržaška 85.	26691-4
LEPO mizo z intarzijo in dobro ohranjeno kavč garnituro prodam. Vrhovec, Livarska 14.
26789-4
PRODAMO skoraj novo plinsko peč na butan plin. Nove Jarše, Slovenska ul. 14.	26761-4
KOMBINIRAN pleten avstrijski voziček ugodno prodam. Dr. Lunder, Ljubljana, Prešernova 14.
26640-4
ZARADI odhoda ▼ tujino prodam sobno ih kuhinjsko pohištvo — kavč, divan, pralni stroj in radio. Rudi Balantič, Polčeva 3 — Kamnik.	26685-4
POCENI prodam viseče in stoječe kuhinjske omarice, električni štedilnik in desni štedilnik na trda goriva. Ing. Avanzo, Kržičeva 4.
26671-4
MED PRISTNI domači prodajam: cvetlični planinski po 8 din sa kg, žajbljev po 9 din. Vukosav, Kajuhova 4.	26664-4
PRODAM skoraj nov štedilnik na trdo gorivo »gorenje« širine 30 cm. Ogled vsak dan popoldne na naslov: Ing. Emil Pavlin, Privoz
6,	Ljubljana.	26277-4
ZA 806 DIN prodam: bojler 90, {sekač, brivnik philips, žensko kolo, štedilnik, peč s kotlom za kopalnico. Mežan, Livarska 11, Ljubljana.	26300-4
UGODNO prodam nemško Klassi-kerausgabe Minerva, 25 vezanih knjig. Crtomirova 3, stanov. 11, Ljubljana.	26662-4
PRODAM uvoženo plinsko peč — skoraj novo. Ogled od 15. do 18. ure. Josip Jerič, Kodrova 24 — Ljubljana — Jarše.	26651-4
PRODAM 600 kosov’ monte 16. — Anton Rožič, Grablovičeva 40. Ljubljana.	26649-4
RADIATORJE za centralno kurjavo iz litega železa, modeme proda Pečnik, Eipprova 19 (Trnovo).	26646-4
BIZAM — poceni prodam bizam damski plašč. Ponudba pod — »Nov«.	26645-4
PRODAM globok otroški voziček »peg« — lešnikove barve. Polajnar, Ljubljana, Mivka 16.
16493-4
KLAVIR — manjši, rjav krznen plašč — velik in štedilnik na drva — prodam. Ivanka Kremžar, Šentvid 74. Ljubljana. 26250-4 KUHINJSKO kredenco poceni prodam. Goce Delčeva 2/1.
26238-4
ČEVLJARSKI levoročni stroj (kai-ser) prodam. Tome, Povšetova št. 76.	26244-4
STILNO jedilnico (staronemško) rezljan masivni hrast: miza, 4 tapecirani stroli, kredenca, komoda z ogledalom, krovne ploskve marmor — prodam. Marjan Japelj. Ljubljana, Einspielerjeva 25, tel. 321-411.	26276-4
ASTRAHAN plašč, čm, nov, št. 48/50 in krzno svizec za izdelavo plašča prodam. Ponudbe pod »3.200«.	26559-4
PRODAM poceni peč na olje. Ponudbe pod »Prodam«. 26576-4 UGODNO prodam novo pohištvo, ▼ stilu baroka. Ogled Je lahko vsak dan pri Mariji Kramberger, Verje št. 5, Medvode. 26596-4 POCENI prodam rabljeno opremo za dnevno sobo in peč na olje gibo (8000 kal). Telefon 316-145 po 19. uri.	26601-4
UCiODNO prodam filmsko kamero Lada-zoom, televizor Ei Niš in razstavljen kamin. Vožarski pot 10/11, stan. 16.	26610-4
»FLORIDA«, tik, pohištvo, zelena tapeta, prodam. Pod Topoli 5, montažno naselje, poleg Veterinarske bolnice. Trnovo.
26615-4
POPOLNOMA novo belo poni kolo prodani. Informacije po telefonu štev. 23-002.	26619-4
PRODAM tovarniško nov pralni stroj candy-68 za 2800 in tovarniško nov mešalnik za beton — nemški. Ponudbe pod »Dostava na dom«.	26620-4
UGODNO prodam dnevno sobo — »cortina«, super avtomatski pralni stroj gorenje, hladilnik bosch 140, kuhinjsko mizo s stoli in športni otroški voziček, vse zelo malo rabljeno. Lužar, Luize Pesjakove 14, Savsko naselje.
16627-4
PRODAM mizarski skobeljni stroj, kombinirka 40 cm ter rezkar kombinirani, žaga in vrtalka. — Ponudbe pod »Ugodno«.
26517-4
DOBRO ohranjeno spalnico in samsko sobo prodam — ogled dne 14. 10. 69 od 17. ure. Novak, Vrhovčeva 1 (Tabor).
26536-4
TRPEŽNO in kakovostno sadje dobite pri sadjarju Jelenko v Šentilju pri Velenju. 25844-4 PRODAM kombinirano omaro za dnevno sobo, dobro ohranjeno. Ponudbe » V pop. času, tel. št. 341-062«.	26283-4
SPALNICO starejšega tipa poceni prodam Naslov: Girandon, za gasilskim domom 5, Ježica.
26492-4
POCENI prodam popolnoma novo cisterno za olje — 1500 litrov. Ogled: Korytkova 30 —- od 15. do 16. ure.	26529-4
POTROŠNIKI — avtomobilisti! Kvalitetna obrana jabolka, samo priznane vrste, lahko kupite za ozimnico po ceni 0.70 pri Jože Gobec, Zibika, blizu Šmarja pri Jelšah, dostop z avtomobilom.
2238*4
STISKALNICO novo. za sad1e7 120 litrov, ugodno prodam. Martin Robida, poštni dom 330, Laško.
2239-4
FOTO KAMERO »Fujica« single — 8, novo in lovski daljnogled 7x50 nov nrodam. Ponudbe podružnici »Delo« Celje po »TTg-od-no«.	2257*4
PRODAM sobno opravo in kombinirano omaro. Ogled v soboto popoldne in v nedeljo ves dan. Stevanovič. Trg Prekomorskih brigad 6, Šiška.	26556-4
PRODAM kovaško orodje sli posamezno. Federhamer Ajax — štev. 3. Za pojasnila se zglasite na naslovu: Dragutin Malnar — Vrh Martinčiče bb, p. Koščena.
25801-4
KER NUJNO potrebuiem denar, prodam zelo malo rablien candy pralni stroj (2900) in dvojni pletilni stroj (2000). Ponudbe Dod »Nujno«.	26604-4
CISTO poceni prodam:	šivalni
stroj singer. dve omari, še nekaj kosov pohištva, delno dam tudi za krompir cvetnik ali jabolka. Ogled v nedeljo dopoldne. Edvard Terglav, Resljeva 16, Ljubljana.	2M61-4
PRODAM stroj za strešno opeko s 500 modeli — ogled vsak dan popoldne na Orlovi 16, Ljubljana.
26725-4
PRODAM dve žimnici na vzmeti, mizi, stola. kloo. kredenco, ma-don. radio. Milic. Študentovska
7.	Ljubljana.	26772-4
PRODAM različne panje čebel —
kompletne z medom. Zainteresirani naj sporoče na naslov: Ger-mano Danelon. Trieste, Via S. Maurizio 12, tel. 56-035.	1666-4
Nagradni kupon št. 20 izpolnite z vsemi tremi odgovori in s svojim točnim naslovom izrezanega pa nato vložite v zaprto ovojnico (kuverto) in pošljite na naslov: CGP DELO 1.1T K-LJANA, ŠUBIČEVA 1, »DARWIL«. — Pri žrebanju bomo upoštevali vse kupone št. 2» ki jih bomo prejeli v Oglasni službi DELA v Ljubljani do petka. 17. oktobra 1969, do 10 . re zjutraj. Izid dvajsetega žrebanja bo objavljen v DELU, v ponedeljek, 20. oktobra 198!). Pošljite več kuponov, vendar vsakega v svoji ovojnici! S tem imate več možnosti za dobitek ure DARVVIL.
NAGRADNI KUPON št. 20
1.	vprašanje: V katerem mestu bodo prihodnje lotos olimpijske Igre 1972. leta?
Odgovor: _______________________________________________________
2.	vprašanje: Kako rečemo posebnim uram za merjenje časa na športnih tekmovanjih?
\
Odgovor: _______________________________________________________
3.	vprašanje: Kdo je letos svetovni prvak v dirkah avtomobilov formule 1?
Odgovor:
Priimek in ime:
poklic:
točen nsslov:
NAJVEČJA IZBIRA
, '
TAPET, ZAVES, POHIŠTVENEGA BLAGA, POSTELJNINE, NATEZNIH PREPROG IN VSEH VRST OBLOG ZA TLA
PHILIPP HAAS & SOHNE
GRADEC, HERRENGASSE 16 (LANDHAUS)
Govorimo slovensko.
JABOLKA, zimska, krivopocel, pe-ping, bobovec prodam. Černivec, Dravlje sa Krajem 17. Lj. (za gasilnim domom). 27036-4 DVOKRILNA vrtna železna in starejša garažna vrata. Poceni naprodaj. Peternel, Jana Husa 22, Kodeljevo.	27637-4
OTOMANO, novo, prodam za polovično ceno. Meršol, Celovška 44/III.	27646-4
SPALNICO, moderno, dobro ohranjeno, poceni prodam. Meršol, Celovška 44/III.	27645-4
PRODAM zelo malo rabljen otroški športni voziček »Baby car’s«. Ljubljana, Velika čolnarska 15 — Trnovo.	27646-4
SOBNO peč na olje »Zoppas«, malo rabljeno, prodam. Žanič, Lj., Miklošičeva 30/1, levo.
37NM
POCENI prodam aobno in kuhinjsko pohištvo Ogled vsak dan od 9.—20. ure. Naslov: Radie Marko, Gosposvetska 13/11., Ljubljana, vhod la Zupančičeve ulice pri gostilni »Zlatoroge.
27050.4
PAN/.KHJE na klipsne, it. 45, malo rabljene, ugodno prodam. Ostem, Čufarjeva 13.	27050-4
STARONEMAKO pohiitvf, orehova korenina, stilno, izvrstno ohranjeno, ugodno prodam. Dalmatinova »/n. tel. st. 316-814, 314-515.	07054-4
PRODAM Šotor za tri osebe, »votlo oranine barve, rabljen samo 10 dni. Ponudbe pod »40 000 Sdin«.	Tt|»0 I
PRODAM nor kavč in omaro. Vpraiajte na Avsečevi 14.
30700-4
PRODAM saradi selitve ugodno dnevno sobo: kredenci, rasteg-Hiva mirna, ves ultrapss (ročno Belo). Oljno pač:	ventilatorji,
termostat 03100 Cal. Ohranjen raztegljiv kavč. Rovi zimski francoski gumi sa fiat 1.100. Piilte:	Žmavc,	Klunova 6/1,
Kodeljevo.	MM7-4
PRODAM lepo ohranjeno otroiko posteljico s vloekom. Mogoč ogled na domu po M. uri. Mali, Tesarska M, Ljubljana, V. nadstropje.	MM
TRIDELNO OMARO, dobro ohranjeno ugodno prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Doroteja Hlebi, Triglavska 13, Ljubljana.	IMM7 I
PRODAM odbitek as 8-tonako stiskalnico in alaktričnl Štedilnik »Tobi«. Telefon 55-410.
27OT1-4
PLETILNI stroj Popp 13/100 prodam. Ponudbe pod »lopo pletenje«.	27009-4
PRODAM pse, nemike ovčarje — mladiče mednarodnih prvakov. Japem Hojan, Ljubljana, Smartinska 135 b, tel. 316-447. 27069-4 ŠTEDILNIK gorenje, malo rabljen, električni, 3 grelci (rešo), moško zimsko suknjo (krombi), zelo ugodno prodam. Sketova 7/1, vrata it. 28. Stari Vodmat.
27007-4
PRODAM vodno črpalko, 3 stopnje, 1-fasna, in stružnico 300 m/m stružna dolžine. Anton Pleiko, Knearaika c. 103, čez Dolgi most.	27003-4
Kupim
KRATEK klavir z angleško mehaniko kupim. Ponudbe pod »Soliden«.	26748-5
KUPIM 4 m3 suhih bukovih drv.
Prešernova 12,11. desno. 26851-5 KUPIM starinsko mizo in pisalno mizo. Ponudbe pod »Barok, bidermajer«.	28771-5
KUPIM daljnogled 6x30 ali večji in moped automatic — nov. Ponudbe osebno soboto — nedeljo — Bežigrad 21.	26536-5
OLJNO peč kupim. Ponudbe pod »Znamka — cena«. 27073^ KUPIM kompresor 4—6 atmosfer, ekstrador F-47 in 10.000 ročajev sa metle. Ponudbe pod »Takoj«.	26662-5
RADIATORJEv uporabne, kupim. Ponudbe pod »Format in cena«.
26693-5
/
Stanovanja
SOBO v aredilču Zagreba, primerno za predstavništvo oddam. — m. IlLMf, Ljubljana. 27M4-4 DVA HOMNU »fiata sobo. — Ogrevano s-kopalnico in aaaeb-nfin vbodem ul garsonjero. — Ponudbe pod »Arhitekta«.
r———	- -	88668>8
KLETNO sobo išče kvartet (Riška. Center). Uporaba trikrat tedensko. Ponudbe pod »ResnajJaij
NEOPREMLJENO dvosobno stanovanje vzamemo v najem. Ponudbe pod »November«.
38181-6
MIRNO dekle išče skromno sobo v bližini srediftča mesta. Ponudbe pod »Savinjčanka«. 26675-8
SOBO, hrano in nagrado nudimo za dopoldansko ali izmenično pomoč v gospodinjstvu. Gomil* šek, Pržan, Cesta Andreja Bitenca 41, Ljubljana.	26973-8
DVA študenta potrebujeta sobo a centralnim gretjem in uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Študenta«.	26972-6
SESTRI iščeta ogrevano sobo, po možnosti na območju Moste — Trnovo. Ponudbe pod »Uslužbenka — študentka«.	27077-6
MIRNO dekle išče garsonjero ali sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Bežigrad — Nujno«.
26970-6
ŠTUDENTKI iščeta sobo s centralnim ogrevanjem v središču mesta ali v Mostah. Ponudbe pod »Sestri«.	26961-6
V STANOVANJE sprejmem takoj eno sostanovalko — bolj priletno; soba ima poseben vhod. Peterka, Svetozarska 24, Bežigrad.
27079-6
ŠTUDENTKA išče sobo v Ljubljani. Zanjo bi inštruirala ali pazila otroka v popoldanskem času. Ponudbe pod »18«.	27062-6
ZAMENJAM dvosobno stanovanje s centralno kurjavo za večje. — Ponudba pod »Komfortc.
26969-6
IŠČEM sobo v Ljubljani ali okolici, po možnosti ogrevano. Ponudbe pod »Dekle«.	26978-6
SOLIDEN moški išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Oktober«. 26974-6 USLUŽBENKA išče sobo 8 posebnim vhodom* Ponudbe pod »Mirna«.	26983-6
ZAPOSLENO dekle išče opremljeno sobo. Ponudbe pod »Nujno«.
260110 4
ZAMENJAM v stari hiil (z nizko najemnino) zelo prostorno in sončno 3-sobno stanovanja s kopalnico in drugimi pritiklinami za primemo dvosobno (tudi manjie) stanovanje ■ kopalnico ter aa ločeno samostojno sobo a vodo, s straoiSčem in a mož. noetjo kuhanja. Ponudbe pod — »Odločba«.	26993-4
MLAD par iiče opremljeno ali pralno bo, oa. stanovanje — nudi predplačilo. Ponudbe pod »Solidna«.	26992-6
SONČNO enosobno stanovanje s vrtom (občina Center) zamenjam za garsonjero. Ponudbe pod — ■Odločba«.	27009-6
MIRNA lenta Uče ta sobo v središču mesta, po 1 sebnim vhodom.
motnosti s po-
»Center«.
Ponudbe pod 27005-6
♦
t
i
VSE KAR POTREBUJETE ZA VAS AVTO, DOBITE PRI ING. F. PERGLERJU V GRADCU
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Mali oglasi
▼ NAJEM vzamem stanovanje ali hUo, Ljubljana ali okolica do IS km. Za uslugo sem pripravljen pomagati z raznimi deli. Ponudbe pod »Nujno«.	37906*6
0000 in hrano dam upokojenki na majhno pomoč v gospodinjstvu. Ogrinčeva 20.	,	37092*6
SOBO nudim za pomoč ▼ gospodinjstvu. Ponudbe pod »Bežigrad«.	37009-6
MLADA ZAKONCA iščeta mansardno ali kletno enosobno stanovanje v Rožni dolini ali na Viču. Ponudbe pod »Nujno«. 36693*6 ODDAM sobo. primemo za pisarno ali mimo obrt — strogo sre-dttče mesta, pritličje, vhod iz stopnic in tekoča voda. Ponudbe pod »Dober plačnik«. 36890-6 HIAO s enosobnim stanovanjem in vrtom blizu letališča Polje oddam. Ponudbe pod »Takoj«.
26885-6
SAMSKA upokojenka išče enosobno stanovanje ali garsonjero pramo v Šiški. Šentvidu za Bežigradom. Najemnina po dogovoru. Ponudbe pod »Mirna«.
36884*6
SKROMNO sobico s posebnim vhodom in odločbo odstopim proti odkupu pohištva. Ponudbe pod: »Najboljši ponudnik«.
36877*6
GARSONJERO — komfortno o-pranljeno blizu kolodvora oddam za 500—600. Ponudbe pod »Ne študent«.	36915*6
BESNI študentki. Štajerki, nujno potrebujeta ogrevano, mimo sobo, ne predaleč.
ODDAM sobo dvema možnost kuhanja. Proti plačilu eno leto vnaprej. Ponudbe P9d »Celovška«
Ponudbe pod 36914*6
»Pošteni medicinki«.
MLADA zakonca iščeta prazno stanovanje ali večjo sobo za 1 do 4 leta. Ponudbe pod »Ljubljana-okolica«.	26912*6
ODDAM opremljeno sobico komfortno. strogo središče za dve leti solidnemu moškemu 250 Ndin. Ponudbe pod »Plačam za dve leti vnaprej«.	36906-6
ŠTUDENTKI iščeta ogrevano sobo t Ljubljani. Urška Lekše. Prešernova 10, Zagorje ob Savi.
36904*6
DVA ŠTUDENTA nujno potrebujeta ogrevano sobo. Ponudbe pod »Dobro plačata«.	26920-6
DEKLETI iščeta sobico v bližini središča Ljubljane. Ponudbe pod »Pošteni«.	26919-6
OPREMLJENO ogrevano sobo s posebnim vhodom, souporabo kopalnice oddamo enemu ali dvema dekletoma za pomoč v gospodinjstvu po dogovora. Ponudbe pod »Vižmarje«.
26875*6
DVA uslužbenca iščeta sobo. po možnosti ogrevano in v središču mesta. Cenjene ponudbe pod »Ugodne priložnosti«. 26874*6 ODDAM ogrevano sobo 2—3 študentom. Plete ršnlkova 13.
36870-6
ŠTUDENT ekonomije išče opremljeno sobo s posebnim vhodom. Lahko je tudi za dva. Inštruiram matematiko. Ponudbe pod »Plačam vnaprej«.	36869-6
VELIKO, suho. komfortno stanovanje v strogem centru. 79 m2 centralna kurjava, zamenjam za trisobno ali dvoinpolsobno s centralno. Ponudbe pod »Marec — blok«.	36967*6
ZAKONCA bn* otrok iščeta sobico. možnost kuhanja in pranja. Narediva tudi manjša popravila ali kaj pomagava. Ponudbe pod »Dogovor«.	36865*6
ZA SIMO s kuhinjo z odločbo dam dobro nagrado v centru ali bližnji okolici. Ponudbe pod »U-godnost ali devize«.	36861*6
MLADA zakonca s sinom iščeta nujno neopremljeno stanovanje oziroma sobo. Plačava dobro lahko tud: vzdrževanje starejše osebe. Ponudbe pod »Okolica Ljubljane«.	36856-6
MIREN študent išče ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Plača dobro«.	36859-6
I NH Z BENKA i*fe sobo pri dobri Starejši gospe. Pomaga v popoldanskih urah. Ponudbe pod »Mirna«.	2M38-S
Pralni stroji In stroji za potni ranje
lOSčilniki za parket PRIBOR iz nerjavečega jekla za gostinstvo in domačo uporabo
gospodinjski mešalniki strojčki za testenine (rezanci, krpice) lestenci in drugo servisi iz porcelana
Vsi izdelki so kakovostni in jih dobite po najnižjib izvoznih cenah!
KERŽE
TRST, PIAZZA S. GIOVANN1 1 (a cerkvijo S. Antonio)
ROBO nudim aa 2 krat tedensko a pomoč v gospodinjstvu. Poljan- 1 aka 81.	36887-6
ZA POMOČ ▼ gospodinjstvu dam aobo a centralno kurjavo in nagrado. Kidričeva 8, 4. nadstrop-
Jo^	20808-6
DVE dekleti Iščeta sobo ▼ bližini središča mesta. Ponudbe pod »Center«.	36902-6
ROBO, ogrevano, opremljeno ali prazno oddam. Kuhanje in pranje ter souporaba kopalnice. Tudi poročenim z enim otrokom. Ponudbe pod »Predplačilo ali posojilo Zg. 8iška«.	26899-6
ZAKONCA brez otrok iščeta kakršnokoli stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe pod »Dobra plačnika«
/	26897*6
ZAKONCA brez otrok iščeta sobo ali sobo s kuhinjo. Ponudbe pod »Do 500 din«.	26897*6
ODDAM takoj lokal primeren za obrt, ali predstavništvo y središču Ljubljane. Ponudbe pod »Gradišče«. Informacije od 10. do 11. ure po telefonu 61-717.
26831*6
SOBO. opremljeno ali prazno oddam najraje študentu. Informacije: Krenos, Zalog, Zaloška cesta 216.	36648-6
OPREMLJENO sobe išče. uslužbenka. Plača vnaprej. Ponudbe pod »Bežigrad«	26844-6
SOBO, opremljene za dve osebi in sobo za eno osebo, ogrevano, poseljen vhod in souporaba kopalnice. Oddam tudi garažo. Ponudbe pod »Vižmarje«.	26841-6
ŠTUDENTKA išče kakršnokoli o-grevano sobo v Ljubljani. Možnost obiskov. Ponudbe z naznačeno ceno pod »1. november«.
36839-6
DVOSOBNO ali trisobno stanovanje v Ljubljani aa dobo enega leta potrebujem. Ponudbe pod Predplačilo. — dogovor«. 26837*6 ODDAM sobo in kuhinjo aa 400. Ponudbe pod »Breč otrok«.
26831*6
IŠČEM sobo a posebnim vhodom, možnost kuhanja in pranja. Plačam do 300 Ndin. Ponudbe pod »Center. Trnove, Rudnik«.
26827-6
ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Takoj«.	96645-6
POZOR, zimske počitnice na morju! Sama v novi hiši, iščem, sostanovalko. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Portorož«.
2266*6
DVOSOBNO komfortno stanovanje v Portorožu zamenjam za enako } v Ljubljani. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Ljubljana«^
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Novem mestu za enako ali večje v Kranju ali Ljubljani. Pri zamenjavi stanovanja je možna dobra zaposlitev. Ponudbe pod »Sef« podružnica Novo mesto.
3273*6
SPREJMEM sostanovalko, dobro in pošteno za pomoč. Koški D.. Parmova 22.	26515*6
IŠČEM dvosobne neopremljeno stanovanje za dve osebi v bližini Ljubljane ali na relaciji Ljubljana—Kranj; Ljubljana—Kamnik za dobo enega leta. Stanovanje je lahko tudi starejše. Fonubdbe pod »Plačam takoj«. 28787*6 ŠTUDENT išče sobo, lahko tudi inštruira. Ponudbe pod »Angleščina. francoščina«.	26722*6
VZAMEM garsonjero ▼ najem za 3—5 let v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	26751*6
IŠČEM opremljeno, ogrevano sobo. Obširne ponudbe pod »Plačam dobro — čimprej«.
-	-	-	36754-6
ZAKONCA s dveletno hčerko potrebujeta kjerkoli v Ljubljani, aobo in kuhinjo ali sobo s možnostjo kuhanja. Plačata dobro. Ponudbe pod »Neopremljeno«.
26755-6
NUDIM stanovanje in hrano aa dopoldansko varstvo otrok. Levec, Tomačevo 13, Ljubljana.
36758*6
UPOKOJENCA iščeta enosobno stanovanje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Upokojenca«.
26763-6
IŠČEMO sobo za učenko v Centru ali okolici. Lahko je sostanovalka. Cenjene ponudbe pod »Dogovor«.	26776-f
PRAZNO sobo iščeta mlada zakon ca. Ponudbe pod »Zena nezaposlena«.	26791*6
LASTNIKU stanovanja dam visoko nagrado za delni odstop stanovanja z odločbo. Ponudbe pod »Ostalo po dogovora«. 26616-6 ZA popoldansko ali izmenično pomoč v gospodinjstvu nudim sobo. Ponudbe pod »Delna pomoč — Rakovnik«. 2681.5-6 ABSOLVENTKA angleščine išče sobo v središču mesta ali za Bežigradom. Ponudbe na IOPZJ. Cankarjeva 1.	26814*6
NAGRADO daje mlad par za skromno stanovanje (sobo) z odločbo. oziroma predplačilo za kakršnokoli stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Brez otrv«.
36613*6
ZA dvo- ali večsobno stanovanje z odločbo v Ljubljani dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Dogovor«.	36808*6
GARSONJERO ali enosobno stanovanje neopremljeno iščem za tri leta. Ponudbe pošljite pod »Plačam eno leto vnaprej« v ogl. odd. »Dela«.	36803-6
MLAJŠA uslužbenka išče ogrevano sobo. Gre tudi za sostanovalko. Lahko tudi pomaga v gospodinjstvu. Pismene ponudbe pod »Poštena«'.	36794-6
DEKLE išče sobo z možnostjo kuhanja in pranja. Sem brez obiskov. Ponudbe pod »Mirna«.
36790*6
TAKOJ oddam dvoposteljno o premljeno sobo in garažo. Ponudbe pod »Brez obiskov«.
28705-6
V LJUBLJANI zamenjam lepo enosobno stanovanje za večje. Ponudbe pod »Večja nagrada«. *
29639-9
ODDAM sobo s posebnim vhodom, centralna kurjava za trikrat tedensko pomoč v gospodinjstvu«, Ponudbe pod »Bežigrad«.
36637*6
SOBO in kopalnico, opremljeno, oentralno ogrevano nudim za trikratno tedensko pomoč v gospo* Bežigrad 25.
Mario Bevilacqua
TRST. VIA DELLA TESA 12 - telefon 93071
dinjstvu. Belee,
Ljubljana.	36690*6
IŠČEM skromno in poceni sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Miren študent«.	26689-6
BODOČA mamica in očka iščeta večjo prazno sobo ali stanovanje. Ponudbe pod »Kodeljevo — Moste — Bežigrad«.
36681*6
BODOČA zakonca — uslužoenca plačata za sobo s posebnim vhodom 300. Ponudbe pod »V bližini avtobusa«	36656-6
ZAMENJAM podstrešno enoinpolsobno stanovanje v središču mesta za eno večjo sobo s posebnim vhodom — (lahko kletna). Najemnina nizka. Ponudbe pod »Ljubljana center«.
26653-6
USLUŽBENKA išče sobo s posebnim vhodom, možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »November«.	36317*6
Raznovrstni stroji in orodja za obdelavo lesa za mehanike in delavce v marmolomu
Oarancija 24 mesecev.
Pri nakupa v Italiji prodaja na obroke do ?0 mesecev.
CENE SO ZELO UGODNE!
Kupite lahko tudi že rabljene in dobro ohranjene stroje po nizkih cenah.

NAONIS
»j
PRALNI STROJI G-35 ZA DINARJE
zastopstvo
konsignacija
Lesnina
M1.ADO dekle išče opremljeno sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Skromna«.	26304-6
DIPL. ING. strojništva išče sobo, ogrevano, najraje v Savskem naselju ali za Bežigradom. Ponudbe pod »20.000 Sdin«. 36249-6 ŠTUDENTKI iščeta garsonjero v Ljubljani. Ponudbe na naslov: Konstantin KUrbos. Ilirska 12 a.
36575*6
BODOČA zakonca iščeta garsonjero ali enosobno stanovanje ▼ šiški ali v središču mesta. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Gradbeni tehnik«.	26564-1
DVA študenta iščeta sobo v središču mesta, ogrevano, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Mariborčana«.
36572-6
SPREJMEM sostanovalko — Bežigrad. Informacije tel. 314-554.
26593-6
IšCEM opremljen lokal za slaščičarno v Ljubljani ali v širši okolici. Ponudbe na: F^ni Klopčič, Ljubljana, Frankopanska 21-a.
36599-6
SOBICO iščeta dve mlajši dekleti kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	36602-6
ZA TOPLO sobo. pomagam 3-krat tedensko. Ponudbe pod »Nulno«.
26611-6
NUJNO potrebuj«n garsonjero v središču mesta ali v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	26613-6
ŠTUDENTKA išče 1 posteljno ogrevano sobo v bližini filozofske fakultete. Ponubde pod »Nujno«.
36625-6
ZA ENO* do dvosobno stanovanje z odločbo nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Ljubljana«.
36638*6
DAM visoko nagrado za sobo z odločbo v Ljubljani, tudi kupim-Ponudbe pod »Gotovina«.
36632*6
LEPO enosobno stanovanje. Center, prvonadstropno zamenjam. Ponudbe pod »Zelo ugodno«.
26356*6
MIREN. 21-leten fant išče sobo v središču Ljubljane. Ponudbe pod »Cim hitreje«.	26381-6
ŠTUDENTKA išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Inštruiram angleščino in slovenščino«
36569-6
ODDAM kabinet. Prednost imajo samske študentke aU iMliiltinnlrn Cena po dogovoru. Jože Fabijan-čič. Vodnikovo naselje 40.
26*55-6
MLADOPOROČENCA vzameta v najem starejše stanovanje (do 3 sobe) za 1—2 leti. Ponudbe pod »Tudi neopremljeno«.
36253*6
MI. A D zakonski par brez otrok išče garsonjero ali enosobno stanovanje, najraje neopremljeno, za eno leto. Ponudbe pod »Plačilo tudi v naprej«.	26353-6
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero iščem. Plačam za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Eno leto«.	26431-6
NUJNO potrebujem sobo z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v bližini klinične bolnice ali v središču mesta. Ponudbe pod »Plačamo dobro«.
26463-6
OPREMLJENO sobo kjerkoli vLj. Ijani ali okolici za pol leta išče bodoča mamica. Plača dobro in vnaprej. Ponudbe pod »Nujno«.
26467-6
OPREMLJENO garsonjero v bloku s centralnim ogrevanjem oddam
ZAMENJAM na Mirju dvoinpolsobno sončno stanovanje z vrtom in vsemi pritiklinami — II. nad. (80 kv. m) za manjše s centralno kurjavo. Ponudbe pod »Zamenjam takoj«.	27131-6
TOPLO sobo na Mirju ali za Bežigradom želi miren arhitekt. — Ponudbe pod »Topla«. 27124-6 NOVO trisobno sttoiovanje za Bežigradom, komfortno, zamenjam za 2 ali 2 in pol sobno. Najraje Prule ali Gradišče. Ponudbe pod »Spomlad«.	25640-6
BANJA LUKA — LJUBLJANA. Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje (64 kv. m) za podobno ali večje v Ljubljani. Možna pogodba. Emil Rejev, Nazara 5/II, Banja Luka.	25849-6
SOBO in hrano nudim ea izmenično pomoč v gospodinjstvu. Velika čolnarska 14, tel. 222-88.
26422-6
NUDIM sobo s posebnim vhodom s souporabo kuhinje, pralnice, kopalnice, ženski za pomoč. Ponudbe pod »Do 5 ur«.
36419-6
MIRNA študenta iščeta ogrevano sobo. Naslov: Vider, Ruska 1, Ljubljana.	26607-6
MAMICA z otrokom Išče sobo pri dobrih ljudeh, ki bi eventualno varovali otroka. Za predplačilo dam pletilni stroj. Ponudbe pod »Naučim plesti«.	29953-4
MIREN študent tehnike išče opremljeno in po možnosti ogrevano sobo, najraje v bližini naselja. Ponudbe pod »Plačam dobro«.	26779-6
AMERIŠKI univerzitetni profesor išče za čas oktober—februar večsobno stanovanje ali hišo za petčlansko družino. Plača do 1.750 ND na mesec. Ponudbe sprejema tajništvo fllocofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 12.	9696-6
USLUŽBENEC išče opremljeno sobo kjerkoli v Ljubljani. Jakov Aničič, Škocjan 44, Koper.
2256-6
Posest
V	KOPRU prodam vseljivo hišo
po dogovoru, 6 sob, pritikline, garaža, terasa, lep vrt. Ponudbe pod »Lepa lega«.	26998*7
VESLJIVO trisobno stanovanje kupim za 160.000.— din. Ponudbe pod »Plačam takoj«. 26825*7 ENOSTANOVANJSKO hišo, vseljivo 1970, prodam na Mirju. Ponudbe pod »Zidana leta 1936«.
26924*7
V	LJUBLJANI kupim enostano-vanjsko hišo za večjo vsoto. Ponudbe pod »Vseljivo«. 21923*?
KUPIM vseljivo hišo ali vilo v Ljubljani oziroma ▼ najbližji okolici. Ponudbe pod »Plačam v gotovini«.	26922*7
KUPIM večje komfortno vseljivo stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam takoj«. 26921*7 KUPIM vseljivo dvosobno stanova-\nje — 6 do 7 milijonov za Bežigradom. v šiški ali Jaršah. — Peter Rapuš. Samova 27, Bežigrad.	26868-7
PRODAM dve parceli, 1 km iz Medvod. Ponudbe pod »Ugodna cena«.	26834*7
KUPIM vseljivo dvoinpolsobno do trisobno stanovanje. Ponudbe pod »Zlata jesen«.	26839*7
PRODAM takoj vseljivo enodružinsko novejšo hišo z vrtom, trisobno komfortno stanovanje v središču trga Brestanica ob Savi. Informacije ter ogled pri Francu Krevelj, Brestanica 33 ob Savi.	2269-7
HIŠICO na Igu takoj vseljivo t>ro-dnm. Dolinšek, Ig pri Ljubljani 129.	2271-7
KDOR mi proda staro hišo ali gospodarsko poslopje za adaptacijo, mu po želji zagotovim sobo s centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod »Ljubljana — bližnja okolica«.	26622*7
ENOSOBNO ali enoinpolsobno komfortno stanovanje kupim, zaželena Rožna dolina, Vič, Mirje, Trnovo. Prule. Ponudbe pod — »Gotovina«.	26821*7
KUPIM malo staro hišico v Ljubljani ali pred mestom. Ponudbe pod »Plačam ta^pj«. 26718-7 VIKEND ali primemo parcelo za vikend do 30 km iz Ljubljane kupim. Ponudbe pod »Gotovina 70«.	36734*7
KUPIM ali vzamem v najem garažo v bližini oziroma v Vodmatu. Ponudba pod »Oktober«.
26747*7
r*
ŠKODA
Servis
Popravila
Nadomestni
deli
BRODNIK, Beljak
Klagenfurterstrasse 37
Villach
MLAJŠI delavki nudim skromno sobico s souporabo vsega kom forta in plačo za pospravljanje stanovanja in podobna dela — (brez kuhanja). Vprašajte po telefonu, Ljubljana 22-857. -
26586-6
ZA ENO ali DVOSOBNO stanovanje ram visoko nagrado ali plačam za več let naprej. Ponudbe pod »Cimprej«.	36570-6
RESEN in miren študent elektrotehnike išče opremljeno sobo s centralno kurjavo. Ponudbe pod »Dobro plačam«.	36532-6
ODDAM enosobno kletne sončno stanovanje z ostalimi pritiklinami, meri 42 kv. m, najemnina 4000 Sdin in opravljam hišna dela. posebej plačano, je blizu Gospodarskega razstavišča. Ponudbe pod »Nagrada«.	36566-6
NUJNO potrebujem sobo s posebnim vhodom. Plačam do 250 din. Za nagrado napeljem vodo ali montiram centralno kurjavo. — Sem veliko na terenu. Ponudbe pod »Monter«.	26729-6
VISOKO nagrado nudim za letos vseljivo eno in pol ali dvosobno moderno, komfortno stanovanje, bodisi z odločbo, bodisi za kupiti. Ponudbe pod »Center — šiška — Bežigrad«.	36767-6
a centralnim ogrevanjem oddam »	— uezigraa«.	Z67i»7-i»
najboljšemu ponudniku. Ponudbe DVA ŠTUDENTA iščeta opremlje-pod »Podgora—Šentvid«.	no sobo, plačata vnaprej za eno
leto. Ponudbe pod »Entuziast«.
pod »Podgora—Šentvid«
26549-6
FANT in dekle iščeta sobo. po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Plačava po 40.000«.
36999*6
MLAJŠA zakonca iščeta sobo v Ljubljani z možnostjo kuhanja m pranja. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	3699;*6
ZAMENJAM stanovanje v bližini Opatije za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Doba 10 let«.
26996-6
ZELO nujno potrebujem manjše stanovanje, lahko plačam par mesecev vnaprej. Ponudbe pod »Cena ni važna«.	27913-6
SKROMNA študentka išče toplo sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Lahko za dve«.	37012*6
MIREN študent išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.
27022*6
DVE mirni in pošteni študentki iščeta ogrevano (dvoposteljno) sobo. Ponudbe pod »Takoj«.
27020-6
IŠČEM sobo. pomagam v gospodinjstvu popoldne trikrat tedensko. Ponudbe pod »Center«.
27015*6
ZAKONCA brez otrok nujno potrebujeta sobo, neopremljeno ali opremljeno, možnost kuhanja aaželjena, plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Hvaležna«.
37021-6
MLAJŠE dekle išče sobico, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod — »Mirna«.	27032-6
IŠČEVA opremljeno sobo. po možnosti ‘ogrevano, v Centru, na Prulah ali Rakovniku. Ponudbe pod »300« ali po telefonu 20-758. ^	37039*6
GARSONJERO oziroma sobo s posebnim vhodom potrebujem takoj — plačam za 10 mesecev naprej. Ponudbe pod »5.000.—«.
_______________________ 27034*6
KOMFORTNO dvosobno stanovanje 80 kv. m v Novi Gorici zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava«.
27950*6
ODDAM mimo sobo s posebnim vhodom, kopalnico, centralnim ogrevanjem. Ponudbe s podatki o možnosti plačila, oz. predplačila pod »Center — udobno«.
27058*6
MIREN FANT išče sobo. po možnosti poseben vhod. V poštev pride središče Ljubljane, ali pa bližnja okolica. Ponudbe pod »Takoj«.	27665-6
ODDAM opremljeno sobo s posebnim vhodom — Slovencu. Klim, Jana-Husa 51, Kodeljevo.
36361-6
26879-6
NUJNO potrebujem sobo v bližini Tabora ali žal. šantej, Celje — Stanetova 5.	8947-6
V LJUBLJANI ali bližnji okolici iščeta zakonca brez otrok neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Možnost uporabe garaže«.
27062.6
ŠTUDENT strojništva nemudoma potrebuje opremljeno sobico. Po možnosti na Viču. Mirju ali v Rožni dolini. Ponudbe pod »Do 200 Ndin«.	26950-6
DVA ŠTUDENTA iščeta sobo. Ponudbe pod »Mimi«.	26945-6
MLADOPOROČENCA iščeta sobo. plačata do 35.000. Ponudbe pod »15. oktober«.	26943-6
DVE ŠTUDENTKI iščeta sobo v središču mesta. Lahko tudi na Viču. Ponudbe pod »Pošteni«.
26938-6
ODDAMO kletno suho sobo študentom. Medved, Polje Rjava c. 17.	36937-6
PROFESORICA, sedaj študentka v Ljubljani išče ogrevano sobo, po možnosti v središču mesta. Ponudbe pod »Inozemka«.
26952.6
OPREMLJENO, ogrevano, s posebnim vhodom sobo nudimo študentoma — Slovenca. Zorec, Vodovodna 73.	26955-6
SKROMNO sobo, samo v ‘Centru, neogrevano, išče absolventka. Ponudbe pod »Brez obiskov«.
26951 -6
ŠTUDENTKA išče opremljeno sobo. Za ogrevanje nudi peč na olje. Ponudbe pod »Rožna dolina. Vič, Center«.	2276.6
GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem. Plačam za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Predplačilo«.
26430-6
DVOSOBNO stanovanje z gretjem, iščem za dobo 1 do 2 let. Ponudbe pod rNad 1000 mesečno«.
26501-6
ZA AVTOELEKTRICARSKO delavnico iščem lokal, v izmeri 5x8 m. zaželeno v občini Center ali Bežigrad, najemnino plačam po dogovoru. Avtoelektro Ciril Rus, Log H4 p. Brezovica.
26650-6
ODDAM garsonjero takoj, pogoj predplačilo. Ponudbe pod »Rožna dolina«.	26660-6
SOBO skromno, išče miren in soliden študent. Ponudbe pod »Rožna dolina — Lepi pot«.
26785-6
V KOČEVJU prodam hišo — viso-kopritlično, s sadnim in zelenjavnim vrtom. Angela Istenič, Roška cesta 49, Kočevje.
_	26749-7
PRODAM polovico novejšega in vseljivega dvojčka v Ljubljana Polje. Vrt, 5 sob. garaža, kletni prostori, centralno	ogrevanje.
Primemo za manjšo	obrt. Po-
nudbe pod »Ugoden nakup«.
_	36759*7
DVOSOBNO novejše,	komfortno
in kmalu vseljivo stanovanje z garažo prodam. Ponudbe pod — »Zelena jama«.	36760*7
KMEČKO hišo, vseljivo z gospodarskim poslopjem	in nekaj
zemlje, 15 km oddaljeno od Ljubljane prodam. Ponudbe pod »Zasavje«.	36766-7
VSELJIVO hišo prodam v središču obmorskega kraja blizu Crikveni-ce. Cena din 60.000.—. Darko Kubalin. Novi Vinodol, Ulica Stari grad št. 50.	36775*7
ENO in pol sobno nekomfortno stanovanje v stari hiši, ali del niše primerne za adaptacijo z vrtom, takoj prodam. Ponudbe pod »V Mostah«.	37093*7
PRODAM enodružinsko hišico takoj vseljivo Podijubej. Poizvedbe v Šentvidu, Cesta v hrib 26.
__	36241-7
FRODAM vinograd zidanica blizu Pleterja. Kroflič, Janežičeva 21. Ljubljana.	36571-7
ZAZIDLJIVO parcelo na Rakovniku, nad Karlovškim mostom ali Rudniku kupim takoj. Ponudbe pod »Ob Dolenjski cesti«.
PRODAMO posestvo 2,7 ha~ (hiša. njive, vinograd), Vipavska dolina blizu Gorice, n Informacije: Ljubljana. Cesnikova 14, pritličje 1•	36358-7
KUPIM enodružinsko hišo novo ali dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Do-govor«.	36537*7
IšCEM lokal v središču Kranja ali staro stanovanje, možno za predelavo. Ponudbe pod »Lepa obrt«.	26333-7
PRODAM novo dvoinpolsobno sta-novanje v Šiški — Soseska 6, takoj vseljivo ali oddam v najem za kratkoročno brezobrestno posojilo 60.000 Ndin. Ponudbe pod »Takoj«.	36336-7
KUPIM skromno sobico v Ljubi tani — Center. Ponudbe pod »Gotovina« .	26503-7
ENOSOBNO stanovanje (kuhinja s shrambo, sobo, del kletnega prostora) z garažo in vrtom ▼ bližini središča mesta prodam. Ponudbe pod »Rožna dolina«.
26541*7
KOMFORTNO dvosobno stanovanje na Jesenicah ali v okolici kupim ali vzamem v najem za dve leti. Ponudbe oddajte podružnici »Dela« Jesenice pod »Takoj vseljivo«	2250-7
PRODAM hišo in več gospodarskih poslooij ob cesti II. reda. primemo za podjetje ali obrtnika ter gradbene parcele, gozd s kamnolomom in njivo, vse v središču Trga v okolici Maribora. Ponudbe na odvetnišho pisarno. Dolinšek — Cas, Maribor. Partizanska c. 12.	2253*7
PODJETJA! V Vodicah prodam enonadstroono hišo. primerno za počitniški dom ali gostinski center — plaža, sobe, hale, ku-hinia, Ladislav Pabi, Vodice — Dalmacija.	8964-7
PRODAM hišo. novogradnja, do Til. faze v bližini Ljubljane — Tomačevo. Pot k Savi. Hišen Red ja. vprašajte v gostilni »Pri Kovaču«. Tomačevo. 26552-7 ZAMENJAM 1000 kv. m zemljišča na Dolenjskem — Ribnica za zemljišče ob Slovenskem primor-1u. Kožar, Triglavska 15, Ljubljana.	26811-7
NOVA, dvokomfortna, 4-sobna hiša z garažo in kletjo, deloma opremljena, naprodai. Ceni. ponudbe pod »Savudrija — 20«.
26669*7
PRODAM enonadstropno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Poizvedbe: Olševek 22. p. Preddvor.	2260*7
NOVEJŠO hišo — primemo za obrtnika kupim. Ponudbe brez posrednika pod »Smer šiška — Bežigrad — Ježica«. 26384-7 PRODAM vseljivo nadstropje 160 kv. m čiste površine v strogem središču Domžal.' Ugodno za predstavništva. Pavlovič, Ljubljanska 68/1.	26654*7
OPUŠČEN mlin ali hišo ob vodi kupim. Ponudbe pod »Cena«.
36385*7
V	SREDIŠČU Šibenika prodam hi-
šo z vseljivim lokalom — ca. 36 kv. m, z dvema izložbenima oknoma, ugodno za razne delavnosti. Informacije: Danica Grubišič, Zagreb, Zelen jak 38 ali telefon 642-933 .	26490-7
HIŠO v končni fazi adaptacije (5 sob) z urejenim vrtom in še neurejenim zemljiščem (skupaj ca. 1000 kv. m) nad Portorožem prodam. Ravnotam 800 kv. m parcelo. Ponudbe pod »Izredna lega«.	26496-7
PARCELO, določeno aa vikend hišo v Goad-Martuljku prodam. — Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«.	26782-7
PRODAM novo vrstno enonadstropno hišo z vrtom v Ljubljani. — Ponudbe pod »Lepo«. 26418-7 NA BLEDU kupim vikend ali hišo. Izjemoma del hiše. Plačam takoj. Ponudbe pod »Bled — 69«.
26236-7
PRODAM vseljivo enosobno komfortno stanovanje, ogrevano s oentralno kurjavo. Ponudbe pod »Trubarjeva«.	26913-7
IA1KAL v središču Celja prodam. Ponudbe na poštni predal 66. Celje.	26910-7
DVOSTANOVANJSKO hišo, garaža. vrt, vseljivo takoj, v središču šiške prodam. Ponudbe pod »Ugodna prilika«.	26909-7
PRODAM tri gradbene parcele na Grosupljem. Ponudbe pod »Zazidljivo«.	26987-7
V	SREDIŠČU Domžal prodam
manjšo hišico z zelenjavnim vrtom, zelo primemo za dva upokojenca. Ponudbe pod »Lepa prilika«.	26985-7
PARCELO prodam, južno od Ljubljane, 14 km. Primerna za »vikend«. Cenjene ponudbe pod »Vikend«.	27004-7
ZIDANICO in vinograd poceni prodam v Beli krajini. Poizvedbe: Popovičeva 9, Ljubljana.
27003-7
VIKEND — neposredno na obali morja — dograjen, v gradnji ali samo parcelo, kupim. Ponudbe pod »Od Kopra do No-vigrada«.	27076-7
PRODAM zemljišče za vikend. — Sončna lega in lepa dovozna cesta. Ponudbe pod »Logatec«.
27016-7
PRODAM zazidljivo parcelo 800 kv. m. Ponudbe pod »Črnuče«.
27017-7
KUPIM starejšo hišo ali stanovanje kjerkoli v Ljubljani, lahko tudi v njeni okolici. Ponudbe pod »Takoj«.	27027-7
PRODAM dvonadstropno hišo v Kranju — takoj vseljivo. Ponudbe pod »Dogovor«.
27035-7
KUPIM hišo, objekt za adaptacijo ali stanovanje. Ponudbe pod »Ljubljana in okolica«.
27033-7
STANOVANJE dvosobno novo v šiški prodam ali zamenjam- za manjše. Ponudbe pod »Ljubljana«.	27043-7
KMEČKO posestvo poceni prodam. Zaradi izselitve. Ponudbe pod »Blizu Ljubljane«.	27041-7
PODJETJA — zavodi, predstavništva! Prodamo v šiški popolnoma novo zgradbo, enonadstropno. vso podkleteno, tlorisna zazidalna površina 250 kv. metrov, neto uporabna površina 590 kv. m, z 20 sobami oziroma poslovnimi prostori. Ponudbe pod »Poslovna zgradba«.
27051-7
KUPIM sobo ali enosobno stanovanje v Piranu ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Gotovina«.
27072-7
NEKDANJE vpeljano gostišče na Krasu blizu Sežane, dam v najem najboljšemu ponudniku— zasebniku ali podjetju, ki bi investiralo za potrebno modernizacijo gostinskih prostorov. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Ob glavni cesti«.
2242-7
KUPIM novejšo večjo enodružinsko, eventualno dvodružinsko hišo v Ljubljani, tudi nedograjeno. Ponudbe pod »Plačam takoj«.	26939-7
PRODAM podstrešno stanovanje — kuhinjo in sobo, 29 kv. m., urejeno na novo, elektrika in voda. Stanovanje je suho, dostop primeren, II. nadstropje. Možna ureditev WC in kopalnice. Stanovanje je primemo za zastopstvo. Ponudbe pod »Mir«.
26940-7
,, ■
MiTiS
TRST
Via S Lazzaro tel. 37-300
Tovarna Via S Maurizio tel. 83-788
Tovarna poaamenterij za tapetništvo Velika izbira vseh vrst zaves tudi ter ital do 3 m širine ter razno vrstno pohištveno blago iz platna ui kretena v najlepših barvah in vzorcih žameta, posteljna pregrinjala, prašite odeje, preproge tef vse, kar potrebujete za ureditev lepega stanovanja.
Magazzlni
FELIUE
TRST
Via Carducd 41
(nasproti pokrite tržnice)
Kupite lahko cenah:
po najugodnejših
HLAČE — JOPICE — PLAŠČE iz LODNA — DEŽNE PLAŠČE za moške in ženske — BUNDE in VETRNE JOPICE vseh vrst.
PRODAM dvosobno stanovanje. — Lamovšek, Milana Majcna 37, Ljubljana.	26963-7
KUPIM ali vzamem v najem go-• stil niško hišo ali parcelo za zidanje gostilniškega objekta. — Ponudbe pod »Ožja okolica Ljubljane«.	26976-7
Razno
VLJUDNO prosim očividce prometne nesreče v nedeljo 28. sept. 1969, ob 18. uri v Ljubljani na vogalu Skopoljeve na Derčevo cesto, naj se javijo pri Jerneju Grozniku, Martina Krpana 39. Ljubljana.	26888-8
VISOKO nagrado dam za kakršnokoli stanovanje z odločbo od Ljubljane do Šentvida, takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Samsko 33«.	26881-8
NUJNO potrebujem 1500.— din posojila. Ponudbe pod »Visoke obresti«.
26932-8
!
|	edini zastopnik za
B	DUCO BARVE -
I	MONTEDISON
u	VSE POTREBŠČINE
I	za slikarje
in pleskarje I	VSE BARVE
za umetne slikarje |	in karoseriste
LAKI
I	za vse znamke
I	avtomobilov
|	TAPETNI PAPIR
§	ROZETE
_	in OKVIRJI
I	iz krede
valji, čopiči vseh I	vrst, brizgalke itd.
"	S TEM	1
|	ODREZKOM	*
■	10 ODSTOTKOV	|
I	POPUSTA	S
I	PRI NAKUPU!
S	VARESANO -
1	TRST
I	Via Coroneo 1,
3	tel. 24-435	^
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za os. šolo in gimnazijo. Ponudbe pod »Uspeh«.
26930-8
DELO nudim na domu. Ponudbe pod »Spretne roke«. 26918-8 VLOŽIM takoj večji znesek v vpeljano obrt. Ponudbe samo pod »Sodelovanje«.	26863-8
ODDAM v najem stružnico in prostor, za samostojno obrt. Anton Bučan, Vižmarje, Medenska cesta 26.	26825-8
NUJNO potrebujem 10.000 Ndin za eno leto. Nudim visoke obresti. Ponudbe na pod. »Del<|« N. Gorica pod »Garancija«.
2270-8
INŠTRUIRAM angleščino za osemletke in gimnazije. Ponudbe pod »Uspeh«.	26720-8
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in nemščino za osnovne in srednje šole. Ponudbe pod »Uspeh«.
^	26730-8
POCENI inštruiram matematiko, fiziko. angleščino. Ponudbe nod »Uspeh«.	26738-8
IZGUBIL se je pes volčjak. Poštenega najditelja prosim, če sporoči proti nagradi po tel. 55-302.
26692-8
PREVAJAM vse vrste nemških tekstov, deloma tudi angleške. Cenjene ponudbe pod »Hitro in solidno«.	26695-8
POŠTENEGA »ajditelja zelenega dežnika s kovinastim držajem, pozabljenega pred trgovino, lepo prosim, da ga odda proti dobri nagradi v trgovini »Elektrotehna«, Titova 51.	26697-8
ZA OPREMO stanovanjskih prostorov vam nudim strokovno pomoč. Ponudb« pod »Arhitekt«.
36703-1
PO HITRI metodi poučujem italijanščino in »emščino. Rimska c. 8-1. desno.	36642-8
PROSIM osebo, ki je v nedeljo, 5. 10. 1969, ob 13. uri iz Streliške ulice 36 vzela tomos avtomat ic oranžne barve št. okvirja 553167, da ga takoj vrne. Istočasno opozarjam vsakega pred nakupom. Kdor bi kaj vedel, naj takoj sporoči LM.	.	26688-8
NAČRTE stanovanjskih hiš izdelam popolnoma kompletne. Ponudbe pod »Projektant«.
36657-8
DELO na dom, čisto — primemo za upokojence. Ponudbe pod — »Lepljenje«.	26648-8
OTROKA sprejmem v varstvo. Ponudbe pod »Vzgojiteljica — Vič«.
26404-8
SPREJMEM vsa dela lesne stroke — strugarska, kolarska, mizarska, tudi serijsko na dom. — Izdelujem tudi stranske obloge in jedilne kote. Ponudbe pod — »Solidno«.	26415-8
PROFESOR angleščine daje lekcije. Ponudbe pod »Izšolanle«.
26330-8
USLUŽBENEC (prosvetar) 56/171, sporazumno razvezan — nevezan s hišo in nekaj zemlje, želim spoznati nevezano tovarišico do 46 let. Ponudbe pod »Resno«.
26256-8
INŠTRUIRAM angleščino in matematiko. Ponudbe pod »Solidno«.
26582-8
STAVBENO ključavničarska dela opravljam hitro in solidno. Bizovik 22.	26617-8
IZGUBIL se nam je lovski pes »brak jazbečar«. Sliši na ime »Riso«. Kdor bi kaj vedel o njem, ga prosimo, da sporoči po telefonu 312-728.	26360-8
HITRO in poceni izdelujemo vso vrste zaves in samonavijalcev, razne blazine in avto preobleke. Ponudbe pod »Solidno«.
26465-8
INŠTRUIRAM matematiko vseh razredov gimnazije in osemletke. Ponudbe pod »Študent matematike« .	26543-8
ABSOLVENTKA poučuje nemščino in angleščino. Ponudbe pod — »800«.	26905-8
STROJEPISJE slepo desetprstno, z vso pripadajočo administracijo natičim v 40 urah, uspeh zagotovljen. Nered — Merosodna 1 (pri Grudnovem nabr. 15).
26204-8
SLIKE za legitimacije, retuširane, vam v dveh urah lepo izdela — »Foto-Atelje Grad«, Miklošičeva št. 36.	22340-8
IšCEM inštruktorja za knjigovodstvo 4. letnika ESS, po možnosti maturanta iz leta 68/69. Ponudb« pod »Dober honorar«.
26270-8
PO LAHKI METODI učim krojiti in šivati. »Kucler«, Tomšičeva 4/II.	23957-8
TELEVIZOR tovarniško nov iskra grand s stojalom I.—II. program ugodno prodam. Lj.. Vodnikova 284, I. nadstr. 26948-8 ANGLEŠČINO, francoščino, inštruiram. Ponudbe pod »Siguren uspeh«.	26949-8
KLJUČE sem izgubil 4. 10 na poti ali v avtobusu št. 7 od Spodnje šiške do Bavarskega dvora. Najditelja prosim, da jih proti nagradi odda pri vratarju zgradbe Titova 38.	26941-8
OBRTNIKI! Kdo mi sezida hišo do III. faze še letos? Ponudb« pod »Gotovina — Črnuče«.
27010-8
DRUŽABNIK, ki bi vložil večjo vsoto denarja v zelo donosno delo, dobi polovico dobička. Ponudbe pod »Garancija — nepremičnina«.	27018-8
POROČNE prstane modemih oblik v raznih barvah zlata vam izdela in predela zlatar Stari trg 28, Ljubljana.	27047-8
INŠTRUIRAM vse matematike. — Ponudbe pod »Zanesljivost«.
27056-8
PREKLIC! — Podpisana Ana Peterca, Vnanje gorice 122, p. Brezovica preklicujem s tem vse obrekljive izjave, ki sem jih izrekla o Ivanu Marinko v trgovini ▼ Vnanjih goricah, jih obžalujem in se Marinku zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 9046-8 VRTNICE — mnogocvetnice in čajevke za jesensko sajenje, dobite pri ing. J. Berlec, Podhru-ška 6, p. Kamrpk.	26680-8
SERIJSKA dela na ekscentrični stiskalnici od 2—15 ton sprej-pod »Ljubija
Ponudbe
mem.
na«.	27070-8
IZGUBIL se je lovski pes — nemški kratkodlaki ptičar, temno rjave barve s sivimi lisami brez ovratnice. Kdor kaj ve, naj sporoči na naslov: Remic, Kranj, Za nova 8 — telefon, štev. 21-050.	2282-1
FASADO teranovo oddam v izdelavo. Litijska 13. — Popoldne.
27074-8
________________________________________________________________________________________________________' - ■ • " -
SAMO ŠE NEKAJ DNI
iSlips
-t
VAM BREZPLAČNO MONTIRAMO
OGLEDALA, ŠČITNIKE, VARNOSTNE PASOVE IN KLJUČAVNICE __ _____
flUTO CPORT
TRST, UL. XXX OTTOBRE 17/a
-
ORIGINALNI REZERVNI DELI ZA FIAT, PREVLEKE, PREPROGE. AMORTIZERJI, SIRENE, PRTLJAŽNIKI IN NOSILCI ZA SMUČI, IN SICER ZA:
FIAT, PEUGEOT, VOLKSVVAGEN-NSU, OPEL, FORD. ŠKODA, MOSKVIČ, RENAULT
- - - «


siji‘i:h slu
plinska peč iz uvoza
3.000 kalorij
•	popolno izgorevanje
*	100% varnost
*	priključek brez dimnika
•	servis zagotovljen
Naprodaj v vseh trgovinah z gospodinjskimi aparati
ELEKTROTEHNA Ljubljana	Titova 51




m

DELO + stran U
i.
s *:
ZAKAJ RAVNO
TELEVIZOR
m
ZATO, KER DELA, DELA IN DELA! ...
ZATO, KER JE ZANESUIV IN ZAUPEN ČLAN VAŠE DRUŽINE!
vT,
ACiO
»K'

ZATO, KER IMA El V JUGOSLAVIJI 320 SPECIALIZIRANIH SERVISNIH DELAVNIC
ZATO, KER JE NJEGOVA TEHNOLOGIJA NA NIVOJU SVETOVNIH DOSEŽKOV!
ZATO. KER SE ZANJ V EKSPLOATACIJI ZANIMA El - NAJVEČJI PROIZVAJALEC TV SPREJEMNIKOV V DRŽAVI!
. ' 1
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA
Trmrak. podjstjs
»MURKA« LESCE
objavlja prosto delovno mesto
ŠIVILJE -PRODAJALKE
z* poslovalnico »blagovnic*« Radovljica POGOJ:	poklicna Sola
Šiviljsko stroke in 5 lot prakse; poskusno delo bo 2 meseca; prednost pri sprejemu imajo kandidatke, ki imajo tudi veselje do prodaje.
Interesentke naj svoje ponudbe vložijo v upravi podjetja z dokazili o izobrazbi do 23. oktobra 1969.
9039
Razpisna komisija MEDICINSKE FAKULTETE V LJUBLJANI
razpisuje prosto delovno mesto za določen čas — za
ZDRAVNIKA
na inštitutu za farmakologijo medicinske fakultete v Ljubljani
Nastop dela takoj. Pismene ponudbe (kolkovane z 0,50 Ndin) sprejema tajništvo fakultete, Ljubljana, Vrazov trg 2/1 — 8 dni po objavi.	9042
TOVARNA
KONTAKT
ZAGREB, Žitnjak bb
4-*:.
V -

' w
obvašžjt cenjene potrošnik« Kontaktovih izdelkov s podredja Ljubljane in okolic«, da bo • 15. oktobrom 1969 odprl« svoj lastni aarvia v Ljubljani, Bičevja 5. Vse morebitne reklamacij« pa sprejemajo že od danas dalja na navedenem naslovu ali pa po telefonu številka 24-748.
8856
BLAGOVNA HIŠA
h\
zs
Kmetijska zadruge Dobrepolje
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo osnovnih sredstev, ki bo v nedeljo. dne 19. okt. 1969.
HIŠA (kletni prostori pri gostilni)
STANOVANJSKA HIŠA v Ponikvah TOVORNI AVTO TAM 4.500 TOVORNI AVTO TAM 2.000
ter nekaj kmetijskega orodja in strojev
Dražba se začne za družbeni sektor ob 9. uri dopoldne. za druge kupce 1 uro kasneje.	9053
SSf^SSl
......umil igaiii.......
«ni liil I im i iii 1flHlill111111H
■■■■»»blHUlBMMg "« lll||!i|0|ll«,wSJ A
Ljubljana Titova 97
IISII!!UI|B,»:!
IIIIIIIIIIIIIIH
BOLNICA IVANA REGENTA v Sežani
proda
najboljšemu ponudniku
GARAŽO
v objektu »Triplez — D-3«,
k! stoji ob Šišenski cesti v Ljubljani, boks 326
Izklicna cena je 12.000.— dinarjev.
Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov bolnice najkasneje do 20. oktobra 1969.	9027
ZA NAJSODOBNEJŠE PREUREJENO NAJVEČJO BLAGOVNICO POHIŠTVA IN VSE STANOVANJSKE OPREME V LJUBLJANI
VABIMO K SODELOVANJU
—	VEČ POSLOVODIJ
—	VEČ PRODAJALCEV
POGOJI: pod 1. VKTD in 6 let prakse - zaželeno v pohištveni stroki,
pod 2. KTD in 3 leta prakse v pohištveni stroki.
-V
Dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Ponudbe naj kandidati pošljejo do 25. X. 1969 na naslov: »LESNINA«, Ljubljana, Blagovna hiša, Titova 97.
AUTOHAVS KAPOSI & Co.
CELOVEC - KLAGENFURT
Pischeldorferstrasse 219 - tal. 80-951
Obratujemo
od ponedeljka do petka vsak dan od 7.45 do 12.00 in od 13.00 do 17.30 ob sobotah od 8.00 do 11.45.
Navedeni časi veljajo za prodajo avtomobilov, za delo v delavnicah in za skladišče nadomestnih delov.
Zelo bomo veseli vašega obiska in vas bomo še boljše poštregli kakor doslej!
BOLNIŠNICA
»DR. PETRA DRŽAJA«
LJUBLJANA, VODNIKOVA 62
•
razpisuje prosti delovni mesti
VIŠJE MEDICINSKE SESTRE
POGOJ: višja šola za medicinske sestre z diplomo
ZDRAVSTVENEGA STATISTIKA
POGOJ: višja šola za med. aaatre. po možnosti s prakso iz zdravstvene statistike ali srednjo izobrazbo z večletno prakso :z zdravstvene statistike
Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih Bolnišnice »Dr. Petra Držaja« v Ljubljani.
Poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih zavoda.
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. S stanovanji aavod ne razpolaga.
Pismene vloge s podatki o dosedanjih zaposlitvah In krajšim življenjepisom naj interesenti oddajo osebno pn upravi Bolnišnice »Dr. Petra Držaja« v Ljubljani, Vodnikova 62.
Razpis velja do vključno 25. Oktobra 1969.	9040
Električna grelna edeja
iz prvovrstne bombažne flanele, preizkušena po OVE, 2 leti garancije, po posebni MODENMULLER ceni samo	oS 109.—
Flanelaste rjuhe
iz odlične in trpfežne bombaževine v različnih pastelnih barvah po -ModenMuller posebni ceni samo 39.80
»Glanzerlastic Strapazierglanz«
za vsaka tla, normalna cena 60.-, ModenMuller posebna cena samo 39.80
NAPOLI - polnjena čokolada
3 tablice po
ModenMuller posebni ceni samo 9.80
Posebno važno: ModenMuller garancija »Zadovoljstvo - ali denar nazaj!«
Kupi dobro ceneje pri
& <

ModenMuller
Gradec - Graz
I
SONČNA JESEN
v hotelih SOLARIS1 uAcr mah rpcr pni
VASE NAJLEPSE POCiTNICE
jr
PROTIVOJNE DEMONSTRACIJE V CHICAGU — V Chicagu že nekaj dni demonstrirajo proti vietnamski vojni. Neposredni povod je bil proces proti osmim ljudem, obtoženim, da so lani med demokratsko volilno konvencijo izzvali nerede. Guverner države Illinois je mobiliziral 2500 pripadnikov nacionalne garde. Na sliki: demonstrantke z zastavo vietnamske PNO. ,	Teiefoto: UPI
STAVKAJOČI ZAŽGALI AVTOBUS — V Italiji so se stavke nadaljevale tudi včeraj. Zaradi stavke so bili zaprti bari in restavracije. V Napoliju stavkajo delavci mestne snage, ki'zahtevajo krajši delovni čas. Iz protesta so Ustavili avtobus mestnega prometa in ukazali potnikom naj izstopijo, nato pa vozilo zažgali (na sliki). Včeraj so stavkali tudi pristaniški delavci v Genovi, kjer je v pristanišču zaradi tega stalo 20 ladij, ki jih ni'nihče iztovarjal.	Telefoto: UPI
ODDIH PRED BITKO — Zunanji minister Willy Brandt, ki bo kmalu zvezni kancler, je na oddihu v Miinstereiflu, kjer se pripravlja na parlamentarno bitko 21. oktobra, ko se bo Bun-destag prvič sestal. Včeraj ga je obiskal zahodnoberlinski župan Klaus Schutz (desno).	Telefoto: UPI
Nadaljevanje s prve strani
0
Veličastna proslava obletnice SKOJ
ference Janez Kocijančič referat »Petdeset let revolucionarnega mladinskega gibanja Jugoslavije«.
Kocijančič je med okrog 500 udeleženci slovesne seje pozdravil delegacijo predsedstva ZKJ pod vodstvom Rata Dugonjiča, delegacijo zvezne konference SZDU pod vodstvom Milke Milič, delegacijo zvezne skupščine pod vodstvom Mike špiljka, delegacijo ZIS pod vostvom Mitje Ribičiča, delegacijo zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom Dušana Petroviča, delegacijo zveznega odbora ZZB pod vodstvom Ivana Sibla, delegacijo konference za družbeno aktivnost žensk pod vodstvom Vaške Duga-nove ter delegacijo JLA pod vodstvom generalpolkovnika Nikole Ljubičiča, predstavnike vseh socialističnih republik in pokrajin ter 71 delegacij nacionalnih in mednacionalnih mladinskih zvez in gibanj iz tujine, medtem ko je poslalo pozdrave udeležencem seje 18 zvez oziroma gibanj.
Potem ko so na slovesni seji z enominutnim molkom počastili spomin zaslužnih članov in aktivistov SKOJ, ki so padli v boju za svobodo naših narodov, so izbrali še delegacijo, ki je dopoldne položila venec na grobnico narodnih herojev na Miro-goju.
V svojem referatu je Janez Kocijančič poudaril, da so se mladi ljudje že od začetka formiranja monarhije Srbov, Hrvatov in Slovencev spopadali več kot dvajset let s terorjem raznih režimov, ki so varovali interese vladajočega razreda in dvora, prestati so morali štiri leta nadčloveškega boja zoper vojaški stroj okupatorjev in domačih izdajalcev, dokler niso končno dočakali dan, ko je dobilo delo in ustvarjalnost mladine svoj polni smisel.
Potem ko je dejal, da se Je z ustanovitvijo SKOJ 10. oktobra 1919 v Zagrebu začel boj za nov napredek gibanja mlade generacije jugoslovanskih narodov, je Kocijančič obširno govoril o dolgotrajnem in zapletenem procesu oblikovanja modernega revolucionarnega gibanja jugoslovanske mladine. Dejal je, da se je SKOJ že na svojem začetku postavil kot avantgarda revolucionarno-demokrat-skega gibanja mladih. SKOJ se je na samem začetku spopadel z ostanki socialdemokratskih mnenj v partijskih vrstah, ki niso otežkočali le obojestranskega sodelovanja, temveč tudi delo z mladino ▼ celoti.
V nadaljevanju je Kocijančič podrobno predstavil vzdušje brezobzirnega terorja bur-žoazije v predvojni Jugoslaviji, govoril je o težavah, do katerih je prišlo zaradi napačnih razumevanj četrte državne konference KPJ in šestega kongresa komunistične mladinske internacionale, ter dejal, da se je začelo novo obdobje v zgodovini SKOJ, ko je prišel Tito na čelo partije. CK KPJ je formiral mladinsko komisijo na čelu z Ivom Lolo Ribarjem, nastajati so začele nove skojevske organizacije, v začetku leta 1938 pa je bil formiran nov centralni komite SKOJ.
Med okupacijo, ko je postal nacionalni in socialni položaj mladine zelo težak, je mlada generacija nenavadno hitro dozorevala. Za revolucionarno mladinsko gibanje je bil edini izhod boj zoper okupatorja. SKOJ je takoj sprejel poziv centralnega komiteja na oborožen u-por in nad 15.000 njegovih članov je takoj stopilo v partizanske odrede ali pa so se pridružili ilegalnim diverzantskim skupinam. Kasneje, med NOB ih socialistično revolucijo, se je borilo v
partizanskih odredih NOV okrog 800.000 mladih.
Kocijančič je nato govoril o sodelovanju mladine pri premagovanju povojnih težav ter med dr i ;im opozoril, da bi današnja mlada generacija napravila največjo napako, če bi ostajala na mestu, s pogledom uprtim v preteklost. Zgodovina je pokazala, da je za revolucionarne sile nujno močno, politično izoblikovano in organizacijsko samostojno mladinsko gibanje. Današnja mlada generacija ve vse več o sebi ter o svetu, življenjsko je zainteresirana za svoj in družbeni jutri. Zato ravnajo napak tisti, ki' pripisujejo mladini brezperspektivnost, da se zanima samo za trenutne užitke itd. N3loga socialistične družbe je, da usmeri nemir in nezadovoljnost mladih v ustvarjalno smer. To mo0 nost nudijo naši mladini samoupravni družbeni odnosi.
Ob koncu je med drugim dejal, da za mlade ni alternative. Mladi so za demokratični in samoupravni razvoj. Za nas so nesprejemljive trditve, je dejal, da je za težave v gospodarstvu krivo samoupravljanje ter da je še preveč demokracije. Mi terjamo še več samoupravljanja in še več demokracije. Za nas to ni liberalna fraza. Ko je govoril o mladini in ZK je Kocijančič poudaril, da lahko zveza komunistov tudi v prihodnje, v odločilnih in težkih trenutkih, še bolj računa na mladino. Ta je pripravljena braniti samoupravni socializem pred vsakim, ki bi ga ogrožal.
Dopoldanska slovesna seja je bila sklenjena s pesmijo »Jugoslavija«.
MARJAN KUNEJ
00
Jutri slavje v Radgoni
ska v graditvi«, jutri pa se bodo srečali strelci obeh mest, ki se bodo pomerili v streljanju na glinaste golobe. Predstavili pa se bosta tudi združeni godbi na pihala v obeh mejnih krajih.
Na poštah v naši in avstrijski Radgoni smo zvedeli, da so prejeli več tisoč pisem filatelistov, ki prosijo za poseben žig, s katerim bodo žigosali ovojnice in razglednice, ki sta jih pripravili naša in avstrijska pošta za nedeljsko slovesnost. V obeh mestih je v prodaji tudi poseben znak s podobo radgonskega mostu.
Jutri zvečer bo v radgonski kulturni dvorani gostovala mariborska opera z »Gorenjskim slavčkom«.
BORO BOROVIC
Prevelik zalogaj
kal. To se mu bo nujno maščevalo, ker Izrael ni zmožen nadzirati velikih prostranstev, na katerih so razkropljene izraelske sile, in ga bo konec koncev prisililo k umiku. Izraelsko izzivanje in okrutnost ustvarja pri arabskih državah močno strujo, ki bo povlekla za seboj vse za odpor sposobne sile, poudarja Hejkal.
Izraelsko poveljstvo je sporočilo, da so arabski komandosi davi iz Sirije napadli Izraelsko vojaško vozilo in da so bili štirje izraelski vojaki ranjeni.
Predsednik ZAR Gamal Ab-del Naser se je sinoči sešel s sudanskim premierom Ba-bikerjem Avadalom. To je bilo prvo Naserjevo srečanje s tujim državnikom od začetka septembra, ko je zbolel za akutnim prehladom. Ava-dala se je ustavil v Kairu na poti v Kartum, kamor se vrača z uradnega obiska v NDR.
• •••
Spopad v Chicagu
novi zakon krši ustavne pravice.
Številni pripadniki organizacije »Študenti za demokratično družbo« so štiri dni
demostrirali proti sojenju ▼ Chicagu in uprizorili pohod na chicaško in zvezno sodišče. Skupina deklet je včeraj skušala z vietnamskimi zastavami prodreti do lokalne naborne komisije, a jih je policija ustavila.
Predsednik Nizon je začel akcijo, da bi omilili pritisk proti svoji politiki ▼ Vietnamu. Včeraj je pozval na posvetovanje šefa ameriške delegacije v Parizu, sekretar za obrambo Laird pa je izjavil, da so ameriške čete ▼ Vietnamu dobile ukaz, naj »rea-agirajo samo v obrambi«, medtem ko je bilo doslej ▼ veljavi geslo »poišči sovražnika in ga uniči«. Zunanji minister Rogers pa bo v nedeljo verjetno od Američanov zahteval, naj puste Nizonu več časa pri iskanju »častnega miru v Vietnamu«.
Za četverno vladno koalicijo
Končano je tridnevno posvetovanje CK italijanske socialistične partije
RIM, 10. okt. (Tanjug). — Italijanska socialistična partija se je pripravljena pogovarjati s socialnimi demokrati in republikanci o tem, da bi obnovili vladno četverno koalicijo levega centra, čeprav glede na sedanje razmere niso prepričani, da bi bilo to uspešno. Tako so sklenili po tridnevnem zasedanju centralnega komiteja partije, ki se je končalo sinoči z razliko generalnega sekretarja De Martina na Nennijev poziv, da bi ot* novili koalicijo kot edino možnost.
De Martino, ki je načeloma sprejel Nennijev poziv, pa mu je zameril, ker je zavzel preveč »nevtralno stališče« do socialnih demokratov do njihove resnične odgovornosti glede politične krize.
Centralni komite je sinoči sprejel De Martinov referat z velikansko večino, ki se ji je pridružila tudi Lombardi-jeva levica. Nennijeva skupina »avtonomistov« se je vzdržala glasovanja. ^
Petnajst let svobodnega Hanoia
HANOI, 10. okt. (TASS) — V Hanoiu danes praznujejo 15-letnieo osvoboditve mesta izpod francoske kolonialne vladavine. Glavno mesto DR Vietnama, ki so ga zelo o pustošili ameriški bombni napadi, skušajo sedaj ponovno obnoviti; grade bolnišnice, stanovanjska poslopja in šole.
V Hanoiu je približno 175.000 dijakov in 40.000 študentov, približno 100.000 prebivalcev pa obiskuje tečaje za nepismene. Na 10.000 meščanov je 16 zdravnikov.
Druga obletnica smrti
Che Guevare
BUENOS AIRES. 10. okt. (Reuter, AP). Ob drugi obletnici smrti kubanskega revolucionarja Ernesta Che Guevare so v latinskoameriških državah priredili številne demonstracije, gverilci pa so organizirali vrsto napadov. V Urugvaju so napadli mestece Pando. 30 kilometrov od Montevidea. Policija je po napadu zajela 16 gverilcev.
Tudi v nekaterih čilskih mestih ter v Braziliji in 'Argentini je bila cela vrsta gverilskih akcij. Med njuni je najbolj zbudila pozornost akcija, v kateri so gverilci ugrabili dve potniški letali iz Brazilije in Argentine s 105 potniki. Letali sta bili prisiljeni zaviti s poti in pristati na Kubi. Sinoči je v Havani prisilno pristalo še eno ameriško potniško letalo »DC-8« s 70 potniki in člani posadka.
Podpora
Iz včerajšnje zadnje izdaje
predlaganim
rešitvam
Dva odbora za finance republiške skupščine o problemih nelikvidnosti
LJUBLJANA, 10. oktobra. — Odbora za finance republiškega in gospodarskega zbora sta danes na skupni seji obravnavala gradivo zveznega sekretariata za finance o problemih nelikvidnosti v jugoslovanskem gospodarstvu ter razpravljala o še ne dokončno izoblikovanih osnutkih za spremembe in dopolnitve zakonskih predpisov, ki bi delovali tako. da bi se nelikvidnost ne mogla več pojavljati v tolikšnem obsegu.
Člani odborov so po podrobnejši razpravi o teh osnutkih menili, da je treba podpreti generalni koncept predlaganih rešitev v predloženih osnutkih in zlasti pozdraviti uvajanje vrste novih finančnih in blagovnih instrumentov, ki jim je treba zagotoviti čim večjo stopnjo likvidnosti. Poudarili so tudi, da je mogoče morebitne ugovore, da s predlaganimi rešitvami urejamo nekatere odnose v gospodarstvu z zakonsko prisilo, zavrniti z utemeljitvijo, da je to v sedanjem položaju v našem gospodarstvu nujno — ko pa bomo odpravili korenine in žarišča nelikvidnosti, marsikateri posegi in ukrepi ne bodo več potrebni.
Z. S.
Premogovniki in elektrarne v sporu
BEOGRAD, 10. okt. (Tanjug). — Premogovniki nočejo več sodelovati z elektrogospodarstvom pod sedanjimi pogoji, za katere trdijo, da so neenakopravni in da jih bodo spravili na beraško palico. Premogovniki predvsem zahtevajo, da elektrarne prenehajo po starem, »sedaj bi radi premog, sedaj pa ga ne maramo«. Predstavniki premogovnikov pravijo, da bi jim najbolj ustrezalo, če bi z elektrarnami sklenili pogodbe o prevzemu določenih količin premoga. Elektrarne so bile doslej proti temu. zato bodo premogovniki zahtevali od zvezne skupščine, da razsodi, kdo ima prav.
Velika Britanija ne da Gibraltaria
LONDON, 10. okt. (Tanjug). — Napetost zastran Gibraltar, ja ni popustila, čeprav so španske vojne ladje dvignile sidra in odplule iz zaliva. Vladni funkcionarji v Londonu postajajo že živčni zaradi španskega pritiskanja in »groženj«. Britanski predstavnik v OZN Caradon je včeraj izročil U Tantu ostro noto, iz katere se vidi, da se je precej zaostril diplomatski dvoboj med Londonom in Madridom.
Uradni predstavniki v Londonu sicer pravijo, da bi se bila Britanija pripravljena ponovno pogajati s špansko vlado, tako da bi preprečili hujše incidente. Vendar pa v Londonu odklanjajo vsako misel, da bi bila Velika Britanija v skladu s sklepom OZN prepustila Gibraltar Španiji.
V ponedeljek o Kitaiski
NEW VORK, 10. okt. (UPI) — Predstavnik OZN je povedal, da bo generalna skupščina OZN začela v ponedeljek razpravljati o tem, da bi LR Kitajska dobila svoje mesto ▼ svetovni organizaciji.
Pogovori Nixon-Aldo Moro
WASHINGTON, 9. oktobra (AP). — Ameriški predsednik Nixon se je nocoj skoraj tri četrt ure pogovarjal z italijanskim zunanjim ministrom Aldom Morom. Pogovarjala sta se v Beli hiši.
Moro je sedaj v ZDA, kjer vodi italijansko delegacijo na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorisu.
»El Fatah« proti pogovorom z Izraelom
AMAN, 9. okt. (UPI). Organizacija palestinskega odporniškega gibnaja »El Fatah« je danes zavrnila pogovore z Izraelom in izjavila, da bo nadaljevala borbo »vse dotlej, dokler ne bodtr osvobodili arabske zemlje od cio-nistinče agresije«.
V sporočilu »El Fataha« je rečeno, da ne bodo niti direktni niti indirektni pogovori nikoli zagotovili stalen mir na Srednjem vzhodu.
Predstavnik »El Fatah« je prav tako izjavil, da je palestinski narod vzel orožje in predstavlja silo, s katero je treba računati, »Ne bomo položili orožja, je dejal, vsedo-
Kraigherjeva čestitka Minčevu
LJUBLJANA, 10. Okt. — Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher je ob dnevu vstaje makedonskega ljudstva poslal predsedniku sobranja Nikoli Minčevu naslednjo brzojavko:
»Ob dnevu vstaje makedonskega ljudstva pošiljam Vam, vašemu sobranju in delovnim ljudem SR Makedonije iskrene čestitke v imenu skupščine SRS in osebno.
Pomembni uspehi, ki so jih v sorazmerno kratkem povojnem obdobju dosegli delovni ljudje vaše republike, ne odražajo le njihovih zavestnih naporov za družben, kulturni in gospodarski razvoj Makedonije, ampak manifestirajo tudi nacionalno samobitnost " makedonskega ljudstva, doseženo v bratski povezanosti naših narodov, kakršno smo skovali že v j času narodnoosvobodilne bor- J be in jo utrjujemo ob iz- j rajanju skupnih nalog pri uresničevanju načel, na kute- j rih temelji naša socialistična skupnost.
Sprejmite naše iskrene želje za nadaljnji vsestranski napredek naše republike.«
V Bruslju so podprli odločitev vlade ZRN
BRUSELJ, 10. okt. (R filter). — Odbor za monetarna vprašanja EGS je z nekoliko zadržanosti danes podprl odločitev zahodnon/m-ške vlade, da do konca prihodnjega leta ukine 4-odstot-ne takse, ki veljajo za izvoz in uvoz. Komisija pa je zahtevala od Bonna, da čim-'prej določi pariteto marke.
»
Po pogovoru se je onesvestil
NEW YORK, 10. okt. (UPI). — Po govoru na zaprtem sestanku afriških držav se je veleposlanik Tanzanije v OZN Akili Danieli onesvestil. Nezavestnega so takoj prepe-lj«li v bolnišnico. Menijo, da gre za neko obliko paralize.
Danieli je star 34 let in je eden najmlajših veleposlanikov v OZN, kjer službuje že dve leti.
V GRADEC po igrače k tvrdki KOCH in nič drugače!
KOCH m Glavnem trg«
tlej, dokler ne bomo osvobodili našo zemljo od cioni-stične agresije in vzpostavili demokratsko palestinsko državo«.
V Libiji ne bodo nacionalizirali petrolejske industrije
TRIPOLI, 9. okt (AP). Množica v glavnem mestu Libije je prisrčno pozdravila voditelja libijskega revolucionarnega režima, polkovnika Mua-mara Mohameda el Kadafija, ki se je danes prvič pojavil med prebivalci Tripolija.
Polkovnik Kadafi je prispel iz Bengazija, kjer je njegovo poveljstvo, v Tripoli, da bd sprejel akreditivna pisma' novih veleposlanikov Velike Britanije in ZDA.
Libijski minister za petrolej El S&jed Anis Ahmed je izjavil da republikanski režim nima namena za sedaj nacionalizirati petrolejsko industrijo v državi. V intervjuju z dopisnikom britanske agencije je dejal, da se »vprašanje nacionalizacije v tem trenutku sploh ne postavlja, ker nimamo delovne sile niti trga za naš petrolej.« Dodal je, da bo nova vlada spoštovala sporazume s petrolejskimi družbami, »dokler bodo služile Interesom našega naroda«.
Delmas pozval degoliste
PARIZ, 9. okt. (UPI). — Predsednik francoske vlade Jacques Chaban-Delmas je pozval danes degoliste, naj pomagajo vladi pri njeni borbi za frank. »Devalvacija je bila nujno potrebna,« Je dejal francoski premier, »zaradi položaja z marko, če ne bi devalvirali, bi bili sedaj v burji, brez rezerv in bi bili primorani opraviti porazno devalvacijo.«
Manevri oboroženih sil varšavskega sporazuma
VARŠAVA, 9. okt. (Tanjug). — V skladu z načrtom za urjenje združenih oboroženih sil držav varšavskega sporazuma na ozemlju Poljske, češkoslovaške, NDR in zahodnih delih ZSSR, so se začeli manevri poveljstev armad teh držav.
Gverilci napadli Pando v Montevideu
MONTEVIDEO, 9. oktobra (UPI). — Približno 40 gverilcev, ki so šli navidezno za pogrebom, je napadlo v sredo mestece Pando, ki je oddaljeno približno 30 km od glavnega mesta Urugvaja Montevidea.
Urugvajske oblasti so sporočile, da so v tem spopadu štiri osebe izgubile življenje. Gverilci so napadli štiri banke, policijsko postajo in poveljstvo gasilcev. V bankah so zaplenili skupno 168.000 dolarjev. Spopad s policijo je trajal uro in pol.
Novi glavni urednik Tanjuga
BEOGRAD, 9. okt. (Tanjug). Svet časopisne agencije Tanjug je danes izvolili za novega glavnega in odgovornega urednika Tanjuga Teodorja Oliča, dosedanjega urednika v redakciji za tuje agencije.
Mednarodni sejem prehrambenih artiklov v Kolnu
KOLN, 9. okt. (Tanjug). — Na mednarodnem sejmu prehrambene industrije v Kolnu, kjer razstavlja 62 držav z vsega sveta, sodeluje tudi 15 jugoslovanskih podjetij. Jugoslovanski paviljon sodi po obsegu med srednje na tem sejmu.
Telegrami
ZAMBIJA KUPUJE RAKETE — NEW YORK. Zambija se namerava zavarovati pred nevarnostjo, ki ji grozi iz Južne Afrike, z raketami zemlja-zrak. Južna Afrika gradi namreč tik Zambije letalsko oporišče, od kbder imajo južnoafriška letala le 60 sekund do zambijskega ozemlja.
SPET DEMONSTRACIJE — NEW DELHI. Prebivalci Haiderabada so včeraj ponovno demonstrirali im zahtevali, da postane njihovo območje Telengana, v državi Andra Pradeš, neodvisna država. Neredi trajajo že več mesecev.
KAMBODŽA ZAHTEVA UMIK MEDNARODNE KONTROLNE KOMISIJE — SAI-GON. Kamboški predsednik princ Sihanuk je zahteval, da mednarodna kontrolna komisija do konca leta zapusti Kambodžo. V tej komisiji so indijska, poljska in kanadska delegacija.
OSTAVKA — LONDON. Novi minister za tehnologijo Reginald Prentice je brez vsakega pojasnila odstopil. Ministrstvo za tehnologijo so ustanovili pred kratkim.
VZHODNONEMŠKI DEMANTI — BERLIN. NDR je zanikala, da bi v torek zvečer prišlo do spopadov med skupino mladincev in policisti ob berlinskem zidu. Govorilo se je, da so se mladi zbrali ob meji in poslušali koncert »pop glasbe«, ki jo je bilo slišati s Springerjevega nebotičnika v zahodnem Berlinu in da je tedaj prišlo do spopada.
ARETACIJE V GRČIJI — ATENE. V četrtek sta v Atenah eksplodirali dve bombi, žrtev ni bilo, policija pa je zaprla precej ljudi, med njimi veliko Karamanlisovih pristašev (bivši premier je pred kratkim po« zval, naj v državi obnove demokracijo). Baje so zaprli vse, ki so Karamanlisov poziv »razumeli kot akcijo proti režimu«.
EKSPLOZIJE V SINAGOGI — ISTANBUL. Včeraj ajutraj je pred vhodom v sinagogo v Istanbulu eksplodirala dinamitna mina, poškodvan pa ni bil nihče. Menijo, da je turška muslimanska javnost tako reagirala na požar v mošeji »Al Aksa«.
EKSPRESNI VLAK TRČIL V TOVORNI — ANDEN A. Ekspresni vlak je v bližini Andene v Belgiji včeraj trčil v tovorni. Trije ljudje so izgubili življenje, več pa je poškodovanih. Ekspresni vlak, ki je prihajal iz predora, se je zaletel v zadnje vagone tovornega.
DEŽEVJE V EGIPTU — KAIRO. Včeraj je skoraj po vsem Egiptu močno deževalo. Asuan je ločen od drugih krajev, prekinjene
so tudi telefonske in transportne zveze, o hudem deževju pa poročajo tudi ob severozahodni sredozemski obali.
GROZILNO PISMO — BONN. Dr. Erich Mende, nekdanji voditelj zahodnonemških liberalcev, je izjavil, da je izročil pismo, v katerem grozijo njemu in njegovi družini s smrtjo, tonski policiji. Policija še raziskuje zadevo.
SAMOSEŽIG — ESSEN. Neki 31-letni zahodni Nemec, ki ga je sodišče obsodilo na 150 mark kazni, ker je poškodoval javno telefonsko celico, se je polil z bencinom in zažgal; v četrtek zvečer je umrl.
DVA PILOTA MRTVA — BITBURG. Ameriško letalsko poveljstvo je sporočilo, da je v Zahodni Nemčiji pri Bitburgu strmoglavilo ameriško izvidniško letalo. Življenje sta izgubila 2 pilota, tretji pa je hudo poškodovan.
POŠTNA UNIJA — TOKIO. Na 16. kongresu svetovne poštne unije so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo Portugalsko, da preneha z rasno diskriminacijo na afriškem ozemlju, ki je pod njeno oblastjo. Resolucijo je podpisalo 32 afriških držav.
DEPORTACIJE — AMAN. Izraelske oblasti so vse prebivalce Al Auge v bližini Jeri-hona ob zahodnem bregu Jordana izselili, ker so baje sodelovali s komandosi palestinskih osvobodilnih organizacij.
DEMONSTRACIJE — CHICAGO. Več sto pripadnikov disidentske skupine ameriške študentske organizacije za izgradnjo demokratične družbe (SDS) se je v sredo zvečer v Chicagu spopadlo z mestno policijo. Spopad se je vnel po komemorativ-nem zborovanju, ki je bilo v Lincolnovem parku ob obletnici smrti kubanskega revolucionarja Che Guevare. Udeleženci zborovanja se niso hoteli raziti, kot je zahtevala policija. Več ljudi je bilo poškodovanih, precej demonstrantov pa so zaprli.
Pa se to
»IZGUBO« SO VZELI V ZAKUP — Iz Gornje Radgone so sporočili, da je agrokombinat Emona v Ljubljani vzel v najem farmo bekonov v Podgradu. Farma je last kmetijskega kombinata Gornja Radgona in je začela obratovati leta 1964. Vsa leta je poleg prašičev »proizvajala« tudi izgubo.
Ali želi agrokombinat Emona še naprej proizvajati izgubo na tej farmi — njena zmogljivost je 15.000 pitanih prašičev letno (lani pa še 1,700.000 din izgube) — ali bo iz dosedanje izgube znal proizvajati dobiček?
SONCE
vzide 6.11 zaide 17.22
Prognostična karta za 11. X. 1969 ob 7,0. uri
VREMENSKO POROČILO
LUNA
vzide 6.12 zaide 17.09
Vreme in temperatura 10. oktobra 1969
ut> l ar*	od Ul on
vremt-	.1. rrerm	-C
..••lana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl Gradec Celje
Novo mesto
Kopei
Reka
Pult
Hvar
• : ovnik Magreb Seograo ■>a ra leve
Skopje
Jelove*
Gradec
Ounaj
'•inetke
Milano
Senova
MUncher
Mlrtcb
rttro
Part?
Berlin
■itorkhoinr*
megla
jasno
jasno
jasno
oblačno
megla
megla
megla
poloblačno
poloblačno
jasno
jasno
jasno
megla
oblačno
megla
jasno
jasno
jasno
megla
poloblačno
jasno
sončno
jasno
megla ’
Jasno
jasno
Jasno
jasno
oblačno
3 1 0
4
4
—1
0
+1 13
15 9
16 16
6
5 3
11
3
0
1
6
7 15 + 2 9 12 ^ 7 9 9 12
oblačno
oblačno
oblačno
oblačno
oblačno
poloblačno
sončno
poloblačno
sončno
sončno
jasno
Jasno
jasno
poloblačno
poloblačno
jasno
jasno
jasno
poloblačno
poloblačno
poloblačno
poloblačno
jasno
jasno
oblačno
poloblačno
ooloblačno
jasno
poloblačno
ploha
Temperatura vode (včeraj popoldne)
Koper 20, Lošinj in Šibenik 22. Senj 18. Bab 16. Hvar 22.
Napoved za danes
SLOVENIJA:
Jasno bo, zjutraj in deloma dopoldne po kotlinah megla. Najnižje nočne temperature okoli 2, v Primorju 12, najvišje dnevne do 19, v Primorju do 22.
JUGOSLAVIJA:
Pretežno sončno z meglo po kotlinah. s
VREMENSKA SLIKA:
Pretežni del Evrope je še vedno v območju visokega zračnega pritiska, ki usmerja atlantske frontalne motnje prek Britanije in Skandinavije na vzhod. Tudi v soboto bo še lepo vreme.
MOSKVA
sončno
jjjv delno oblačno
^ oblačno
^ dat
nevihte
Vp .neg
W megla
burja
jugo
_ topla fronta _ hladna ▼ fronta
C
V nekaj vrstah

Seminar za srednješolce — V ponedeljek in torek bo T celjskem Mladinskem klubu seminar za vodstva aktivov ZMJ srednjih šol celjske občine. Obravnavali bodo teme Mednarodno delavsko gibanje in mesto Jugoslavije, položaj dijaka v samoupravljanju na šoli ter Religija v slovenski družbi.
Program dela marksističnih krožkov — Na celjskih srednjih šolah so zelo zaživeli marksistični krožki, katerih člani so večinoma mladi člani ZKS. Prihodnji teden bodo na posebnem sestanku sestavili načrt dela v okviru ibčinskega centra marksističnih krožkov.
Mitja Gorjup v Celju — V mesecu oktobru bodo člani predsedstva republiške konference ZMS obiskali vse občinske konference ZM v Sloveniji. Celje bo 21. oktobra obiskal Mitja Gorjup, predsednik predsedstva republiške konference. Z drugimi člani predsedstva bo obiskal mladinska aktiva šole za zdravstvene delavce in tovarne EMO.
Naš pogovor
Megla o pravi vlogi
Celje: o dijaškem samoupravljanju na šolah govori Mirjan Katovič
V zadnjih dneh tega meseca bo v Celju republiška konferenca Zveze mladine, ki jo pripravlja predsedstvo ZMS z namenom, da bi se mladi iz vss Slovenije pogovorili o zelo pomembnem vprašanju — vlogi dijaka v samoupravljanju v šoli. V Celju imajo o tem že precej izkušenj, dobrih in slabih, za razgovor o tej temi smo zaprosili predsednico aktiva mladine na Ekonomski šoli v Celju Mirjan Katovič.
Ni hotel po poti razbojnika
Čez nekaj dni bodo v Zagrebu začeli obravnavo proti 31-letnemu nesojenemu vodji ustaške udarne skupine Vladimiru Pavloviču
ZAGREB, 10. okt. V kratkem se bo znašel na zatožni klopi emigrant in ustaški terorist 31-letni Vladimir Pavlovič. Preiskava bo končana v 10 do 15 dneh, potem pa mu bo sodilo okrožno javno tožilstvo v Zagrebu.
—Kako «i dijaki na Eko- j nemški šoli 7a;nišljate vlogo učenca v samoupravljanju na šoli?
»Pošteno povedano, si dijaki le težko predstavljajo tisto pravo vlogo, ki naj bi jo pri samoupravljanju imeli. To vlogo mnogi enačijo, oziroma so jo omejili samo na sodelovanje pri ocenjevanju znanja in pri op*avičevanju zaostankov, prošnji za ponovno razlago snovi in podobno. Skratka, omejitev na predvsem klasične dijakove šolske zadeve. Mislim pa. da dijaki ekonomske šole pri takšnem poenostavljanju samouprave na šoli niso izjema.«
— Kje je vzrok za takšno stanje, čeprav o samouprav. Ijanju dijakov govorimo že vrsto let?
»Prav gotovo je vzrok temu premajhna informiranost. 2e v p-vem letniku bi moralo vodstvo aktiva ZM seznaniti dijake, da je njihova vloga mnogo večja in odgovornejša kot samo to kar sem omenila.«
— Je vodstvo aktiva ZM edino, ki bi n;:j mlade s tem?
»Poleg vodstva b: morali tudi profesor:-1, kot mentorji
— Kakšne uspehe pričakujete od povečane aktivnosti na tem področju?
»Pričakujemo boljše odnose med profesorji in dijaki, namreč zadnji bi morali pokazati več spoštljivosti do vzgojiteljev. Sicer pa ti odnosi tudi doslej niso bili preveč slabi, vendar bi bilo mogoče marsikaj spremeniti.«
— Je vloga d'jaka v samo-up avljtnju samo v tem, da razpravlja?
»Menim, da bi moral: dijaki sodelovati tudi v odločanju in to predvsem tam, kjer so sami najbolj neposredno zainteresirani, to pa je prav gotovo večina šolskih problemov. Utopija pa je, da bi dijaki odločali tudi o osebnih dohodkih vzgojiteljev, oz roma stvareh, ki najbolj, neposredno zadevajo sam vzgojite'jsk: kader. Dalo pa bi se razpravljati in odločati o učnih uspehih, učnem programu in podobnem.«
— In kaj menite o prostih sobotah?
»Osebno sem za sobotni s-znanilo pouk«
— Kaj pa sošolci?
»Vozačem je vseeno, menim pa. da niso preveč ogreti za proste sobote.«
M. SENICAH
VEC KOT MESEC je cesta na Dobrovo razkopana in zabarikadirana z betonskimi cevmi, ker so tu kopali jarke za kanalizacijo bodoče Dečkove ceste. Toda niti izvajalec del, niti nadzorni organ ali investitor niso po. skrbeli za varnost vozil. Iz celjske smeri ni nobenega opozorilnega signala, ki bi ponoči in v megli opozarjal voznike, da je tu nenadoma konec ceste in da je treba ostro (po kljukasti zasilni poti) zaviti v desno. Takšen odnos nedvomno ni v skladu z ustreznimi predpisi.	Foto: F. Krivec
Za nedelavnost ni opravičila
V Celju so razpravljali o pripravah na konferenco Socialistične zveze
Na zadnji seji občinske konference Socialistične zveze Celje, ki je bila v sredo, so obširno razpravljali o organizacijskih, vsebinskih in kadrovskih pripravah na konference krajevnih organizacij Socialistične zveze, ki jih bodo v celjski občini končali do 20. novembra.
Zaradi kratkega roka bodo v vseh krajevnih organizacijah Socialistične zveze morali začeti priprave na konference takoj. Posebno pozornost bodo posvetili kadrovski izbiri za nova vodstva. Ob tej priložnosti, naj bi tudi odkrito povedali, kateri dosedanji člani vodstev krajevnih organizacij in občinske konference so zaupa-I nje svojih volivcev v polni meri izpolnili.
To je še posebej pomembno zato, je v razpravi dejal Slavko Verdelj, ker je na celjskem območju še vedno
nekaj takih krajevnih organizacij, ki v vsem triletnem obdobju niso uspele sklicati niti enega množičnega razgovora s svojim članstvom. Za tako nedelavnost ni nobenega opravičila. Velik del krivde leži na najožjem vodstvu.
Prihodnja mandatna doba je za delo krajevnih organizacij morda res ugodnejša, kot je bila sedanja, je menil Jaka Majcen. Velik del aktivnosti organizacij Socialistične zveze so namreč zavzele naloge v zvezi z volitvami. Zdaj pa je pred organi-
„JUTR0“ pred jutrom v Celju
Od 8. do 15. novembra bo v Celju razstava jugoslovanske trgovinske in gostinske opreme — Več prireditev in posvetovanj
mladinske organizacije posvetiti temu področju več pozornosti. Sicer pa je res, da smo lani skupno z nekaterimi vzgojitelji precej delali na področju samoupravljanja in seznanjanja dijakov s tem.«
— Kak« boste I -los seznani i tlijike z nj hnvimi odg-i-varn: s mi?
»Za zadnje dni tega meseca pripravljamo posebno mladinsko delovno konferenco, na kateri bomo največ govorili o vlogi dijaka v samoupravljanju na šoli. Zasta-.vili si bomo zelo konkreten program dcia. ki bo bogato vključeval tudi to področje. Da bi s problematiko seznanili čimveč dijakov, bodo na konferenci sodelovali najaktivnejši mladinci in po pet dijakov iz vsakega razreda, ki bodo razpravo poznej’ prenesli tudi na razredne ure.«
— Je torej področje samoupravljanja pri dijakih še precej neznano?
»Kot kaže. si na naši šoli dijaki nismo povsem na čistem kakšna je naša vloga, čeprav se o tem precej govori.«
Dom pohištva v Celju
CELJE. 10. okt. — Dopoldne je predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabič odprla v Zidanškovi u!’ci novo prodajalno Slovenijales. ki nosi ime »Dom pohištva«.
Gre za povsem novo zgradbo, ki se arhitektonsko lepo ujema v staro okolje, pa čeprav je modema, sodobno urejena in tako tudi opremljena.
Razstavni prostori so ur»s Jeni v štirih predelih, če pn tem upoštevamo tudi klet in podstrešje.
Nova poslovna enota Sla venijales je za Celje izreden prispevek ne samo zaradi tega, ker je pri načrtovanju Jn gradnji prišlo do veljave sodelovanje med investitorjem. urbanisti, projektanti in izvajalci, temveč tudi zato. ker prinaša s svojo servisno svetovalno službo novo obliko v načinu prodaje pohištva in vse opreme za stanovanja. poslovne in druge prostore.
M. B.
Komaj so zaprli vrata drugega sejma obrti v Celju, že so stekle zadnje priprave na prvo jugoslovansko razstavo trgovinske m gostinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme od 8. do 15. novembra. Organizatorja te prireditve sta center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani ter celjsko poslovno združenje za trgovino.
Prireditev ni za Celje pomembna zato. ker sta se organizatorja odločila za mesto, ki postaja v trgovskem smislu zelo pomembno središče. marveč tudi zato, ker bo razstava v novi veleblagovnici domačega kolektiva Teh-
nomercator. v trgovski hiši, ki je še v gradnji in ki trenutno prav nič ne spominja na to, da bo že čez mesec
Livarji
prekinili
delo
V specialni livarni železarne v Štorah septembra manjši zaslužek
STORE, 10. okt. — V specialni livarni štorske železarne je davi celotna delovna posadka za približno dve uri prekinila delo. Vzrok za prekinitev dela je bilo poročilo v »Informatorju«, ki nadrobneje seznanja člane kolektiva z mesečno izpolnitvijo proizvodnje in dohodka za minuli mesec.
Po teh podatkih je obrat specialne litine dosegel v septembru po vrednosti komaj 65,3 odstotka, predvidenega po planu po dvanajstinah oz. 73.6 odstotka vrednosti glede na mesečni operativni načrt za ta obrat.
Ker je delitev osebnih dohodkov odvisna od dosežene vrednosti proizvodnje v posameznem mesecu, je ustrezno temu tudi vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov v specialni livarni za september nekoliko nižja, in sicer za 0.20 din pri točki. Delavci v specialni livarni so tako izračunali. da bodo prejeli nižje dohodke prav v času, ko se je na trgu podražila mast, mesni izdelki, sladkor in druge življenjske potrebščine. Zaposlene z nižjimi osebnimi dohodki različne podražitve možno ogrožajo.
Na sesranku s člani delavskega sveta enote livarne so se o doseženi realizaciji v septembru podrobno pogovorili.
FRANJO KRIVEC
Petdeset let pojejo kladiva
Kovaška industrija v Zrečah slavi 50-letnico obstoja
ZREČE, 10. oktobra. — S proslavo v krajevni kinodvorani v Zrečah se je danes začelo praznovanje 50. obletnice kovaške industrije v Zrečah. Proslave so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in poslovnih partnerjev. Uvodoma je Marjan Osole, dipl. Inž., orisal razvoj kovaške industrije, ki se je razvila iz majhne delavnice 6 23 zaposlenimi v industrijsko podjetje s 630 zaposlenimi. Marjan Osole, dipl. inž., je navedel številne zanimive podatke, med katerimi je za zreške kovače najzanimivejši ta, da so se osebni dohodki delavcev zvišali v enem letu za več kot 50 odstotkov. V letošnjem letu bodo v t kovaški industriji Zreče izdelali 4500 ton različnih izdelkov, ki so namenjeni skoraj vsej jugoslovanski avtomobilski in strojni industriji. V tovarni so pripravili tudi manjšo razstavo izdelkov ter razvoja podjetja.
Praznovanje v Zrečah se b0 jutri nadaljevalo s praznovanjem krajevnega praznika. V okviru tega praznovanja bodo številna športna srečanja in kulturne prireditve. Popoldne ob 16. uri bo odkritje spominske plošče Borisu Vinterju, padlemu komandantu Siandrove brigade. Spominsko ploščo bodo odkrili na njegovi rojstni hiši v Zgornjih Zrečah št. 14. Ob 17. uri pa bo v kulturnem domu koncert pevskega zbora DPD Zreče. S. PUKL
dni sprejela na tisoče obiskovalcev.
Namen razstave, ki je znana tudi pod imenom »JUTRO« (povezava inicialk imena prireditve) je zlasti v tem, da pokaže proizvodne dosežke in izbor domačih in tujih proizvajalcev pri trgovinski in gostinski opremi, stroje za pakiranje, transportno in skladiščno opremo itd. Razen tega naj bi prav ta prireditev spodbudila proizvajalce k popolnejšemu proizvodnemu programu sodobne opreme in embalaže. Razstava pa naj bi spodbudila tudi trgovinske m gostinske kolektive k uvajanju sodobne opreme.
V tednu od 8. do 15. novembra bo tudi več drugih prireditev, da ne omenjamo številnih strokovnih posvetovanj in seminarjev. V tem času bo v Celju še tekmovanje blagajničark, tekmovanje strojepisk, tekmovanje aranžerjev, zatem mode revije in športna srečanja članov trgovinskih delovnih kolektivov.
Pomemben bo tudi peti tradicionalni zbor trgovinskih delavcev Slovenije, ki bo 14. in 15. novembra v Velenju.
Izredno zanimiv je program seminarjev in to ne samo zavoljo tematike, marveč tudi zaradi domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo sodelovali. Tako se bodo pogovorili o principih urbanizacije in gradnje trgovskih objektov, o projektni zasnovi trgovske hiše, o ekonomiki tipizacije trgovinske opreme, o hladilni tehniki v trgovini, o samopostrežbi in samoiz-biri tehničnega blaga, o problemih tatvin v trgovini, zatem o predpakiranju mesa, mesnih izdelkov in ne nazadnje o sodobni organizaciji pretoka blaga v blagovni hiši.	M. BOŽIC
Neprevidno je prečkala cesto
CEUE, 10. okt. Motorist Drago Adamič, star 23 let, doma iz Klanca pri Dobrni, je voeil včeraj popoldne iz Celja proti Vojniku, ko je na Mariborski cesti prečkala vo. zišče zunaj prehoda za pešce 68-letna Hilda Krope, doma iz Celja, ne da bi se prepričala. če je cesta prosta. Motorist jo je zbil in tudi sam padel. Kropetova je dobila pretres možganov.
M. S.
zacijami obdobje, ko se bodo lahko posvetile lokalnim problemom. Njihovo reševanje bo tudi največja oddolži-tev zaupanja članstva.
V razpravi je sodeloval tudi sekretar občinskega komiteja Zveze Komunistov E-mll Rojc. Poudaril je, da bi bilo v prihodnjih dveh mesecih. ko bodo na terenu najprej organizirali volilne konference organizacij Zveze komunistov in nato še Socialistične zveze, potrebno zagotoviti popolno usklajenost. hkrati pa poskrbeti za to, da ne bi bilo dvotimosti in nepotrebnega cepljenja sil. Poudaril je, da bi morale biti konference krajevnih organizacij SZDL logično nadaljevanje aktivnosti, ki so jo na terenu zastavili ob volitvah. Čeprav so takrat sicer spreje’i nekaj nalog, ki terjajo dolgoročnejše reševanje, pa bi db sedanjih konferencah kljub temu že lahko ugotovili, koliko sklepov je bilo uresničenih.
Veliko pozornosti so člani občinske konference posv/i-li tudi razpravi o vlogi mladine v krajevnih skupnostih. Dejstvo je, da so krajevni de-
ŠENTJUR PRI CELJU
Presežek proračunskih dohodkov
Konec oktobra bo v Šentjurju seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o problema, tiki obrtništva v občini. Zelo zanimivo pa bo tudi sklepanje o presežku proračunskih dohodkov — kar je za šentjursko občino kot nerazvito komuno, redkost — in sicer gre za 20.000 dinarjev.
Na seji bodo predlagali, naj odvedejo ta sredstva na poseben račun, ki bi ga investicijsko uporabili prihodnje leto v najbolj perečih zadevah. npr. za šolske zgradbe. Tega denarja pa ne bodo razporedili že letos, čeprav ima. jo več zelo akutnih problemov. Presežek v proračunu je nastal zaradi nepredvidenega zvišanja osebnih dohodkov zanoslenih v šentjurski in celjski občini — približno 3.000 ljudi — medtem, ko so se vse leto točno držali predvidenega plana proračunskih izdatkov.
M. S.
Pogovori
v mladinskih aktivih
V teh dneh potekajo v šentjurski občini pogovori v vseh mladinskih aktivih o problemih in možnostih delovanja mladih pri reševanju vseh družbenih problemov. Mladi obravnavajo predvsem kadrovska vprašanja in oblike dela na -terenu, ki temelje na večjem sodelovanju z drugimi krajevnimi organizacijami in društvi.
M. S.
OGLAŠUJTE V
DELU
predlogih, k vila statutar
javniki ponekod zastavili vse sile za aktivizacijo šolske in predšolske mladine, prav tako pa tudi za urejanje njihovega varstva, medtem ko je doraščajoča mladina še vedno precej prepuščena sama sebi. Največ, kar so organizacije Socialistične zveze naredile na območjih, kjer mladina ni bila aktivna, je bilo. da so poskušale ustanoviti organizacijo 7/jeze mladine. Ob tem pa so društva, specializirane organizacije in druge institucije še vedno zaskrbljene zaradi premajhnega števila mladih članov.
Pod drugo točko dnevnega reda je tekla beseda o občinskem statutu oziroma o ki jih je pripra-statutama komisija. Tu je v razpravi sodelovala tudi predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabičeva, ki je poudarila, da bo statutarna komisija vse predloge za spremembo statuta pripravila za javno razpravo.
Najpomembnejše novosti bodo predlagali v alternativah. V razpravi na občinski konferenci Socialistične zveze pa je največ pozornosti zbudil predlog o spremenjenem načinu financiranja krajevnih skupnosti, oziroma del, ki se jih občani lotevajo na lastno pobudo. I. B.
Požar v kiosku
MURSKA SOBOTA, 10. okt. — Davi je izbruhnil v prodajnem kiosku v Trubarjevem drevoredu v Murski Soboti požar, ki naj bi ga povzročila električna peč v času odsotnosti prodajalke. Požar je uničil večjo količino cigaret. precejšnja materialna škoda pa je nastala tudi med gašenjem.	B. B.
Pavlovič se je vdal varnostnim organom v Zagrebu 18. julija letos. Vse življenje je bil potepuh, potikal se je iz kraja v kraj — če seveda ni bil zaprt. Zaradi njegovega večnega potepuštva ga niti v njegovem rojstnem kraju Velikem Trojstvu ne poznajo niti ne spominjajo. V Zahodno Nemčijo je emigriral leta 1963.
V preiskavi pa je Pavlovič večkrat potrdil, da ideološko pripada emigrantskemu usta. škemu gibanju v ZR Nemčiji. Bil je na tem, da postane kolovodja »udarne« teroristične skupine petih do desetih članov, imenovane »hr-vatska legija«, ki se je pripravljala na atentate in različne diverzije na ozemlju naše države. Pavlovič je pripadal kar dvema ustaškima organizacijama, »Hrvatskemu narodnemu odboru« in »Hrvatskemu demokratskemu odboru«. Diverzantska skupina »hrvatska legija« naj bi se lotila terorističnih akcij to jesen. Urili so se pod nadzorstvom ustaškega zločinca dr. Branka Jeliča. Idejni vodja vse organizacije pa naj bi bil neki polkovnik štir.
Pavlovič v preiskavi ni vedel povedati, ali se je z njegovo aretacijo teroristična skupina razbila in ali je še kdo od teroristov trenutno v Jugoslaviji. V našo državo je prišel julija meseca. Bil
je na Jesenicah, v Mariboru in naposled je prišel v Zagreb, z nalogo, da pripravi tla za sovražne diverzije. Potem se je nameraval vrniti v ZR Nemčijo, da bi se oskrbel z orožjem, plastičnimi
Otroka zakopala v zemljo
Dejanje so pravočasno opazili in fantka že zdravijo v Mariboru
MARIBOR. 10. okt. — Včeraj dopoldne je 19-letna N. R. iz Ruperč rodila zdravega fantka. Iz doslej neznanih razlogov je otroka takoj po porodu zakopala. Na srečo je to nekdo opazil. Otroka so takoj izkopali in ga odpeljali na otroški oddelek mariborske bolnišnice, kjer so otroku nudili prvo pomoč.
Otroka so prepeljali v bolnišnico blatnega, premra-ženega in ohlajenega. Tudi mater so odpeljali v Maribor na porodniški oddelek.
Danes dopoldne- smo na otroškem oddelku mariborske bolnišnice pozvedeli za zdravstveno stanje fantka. Zvedeli smo, da se je po intenzivnih posegih zboljšalo. Kljub temu bo treba zdravljenje otroka nadaljevati zaradi dodatne infekcije.
Otroka bodo še nekaj časa obdržali na oddelku za opazovanje. Z materjo se bodo pogovarjali psihologi in socialni delavci in jo poskušali pripraviti, da bo vzljubila svojega otroka.
N. S.
Zopet proces proti morilcu Benittu Loggii
Zagovornik Margera dosegel ponoven proces proti morilcu I. Semenič
Benitto Loggia, bolničar iz tržaške bolnišnice za duševno bolne, ki je v noči med 28. in 29. novembrom 1967 v bližini Ankarana sedemkrat z nožem zabodel 15-letno Iris Semenič,, jo ubil in posilil, se bo znova znašel pred sodiščem.
Loggia so letošnjega junija pred porotnim sodiščem v Trstu obsodili na najstrožjo kazen — na dosmrtno prisilno delo ali tako imenovan no »civilno smrt«. Njegov zagovornik Margera je s spretnostjo dosegel, da so prvotno razsodbo preklicali in določili novo razpravo, tokrat pred apelaci.jskim sodiščem. Pa ne v Trstu, temveč v nekem drugem italijanskem mestu. še pred razpravo je zagovornik Margera pripomnil, da je bilo porotno sodišče v Trstu, ki mu je predsedoval dr. Corssi, sovražno do njegovega klienta, nenaklonjeni pa so mu bili tudi novinarji in občinstvo, ki so spremljali to razpravo desetletja
(Po »Večemjih novostih«)
Kmetje se jezijo
Občani v Podgorju m Letušu se razburjajo in pritožujejo, ker jim nedeljski izletniki povzročajo veliko škodo na njivah in travnikih. Prav v tem delu si v zadnjem času vedno več ljudi gradi vikende, ob nedeljah in praznikih, predvsem poleti, pa prihaja tudi veliko število izletnikov, ki se kopajo v Savinji, na bližnjih travnikih pa prirejajo piknike, igrajo, žogo in tako uničujejo travo. Kmetje se pritožujejo in zahtevajo povračilo za nastalo škodo. Na občinski skupščini v Žalcu se strinjajo, da je treba stanje urediti in iz posebnega sklada poravnati škodo prizadetim.
Da pa se podobno ne bi ponavljalo tudi v prihodnjih letih, bi morala turistična društva in ne nazadnje tudi sami prizadeti kmetje določiti prostore, kjer bi izletniki ob nedeljah lahko preživeli prijetno popoldne. Takšnih prostorov pri nas še vedno primanjkuje in dokler jih ne bomo imeli, tudi ne bomo smeli prepovedati, da se na nekem travniku ustavi družina. Ker je problem širši, bi morali o njem prizadeti večkrat in temeljiteje razpravljati ter potem tudi ustrezno in primemo ukrepati. T. V.
Zaščita kakovostnih vin
Posvetovanje slovenskih vinogradnikov v Ptuju - Potreben je novi vinski zakon - Vinogradništvo postaja čedalje manj donosno
PTUJ, 10. okt. Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila posvetovanje slovenskih vinogradnikov, ki je bilo danes v Ptuju. Za uvod so štirje referenti opisali razmere v našem vinogradništvu, kooperacijo vinskih kleti z zasebniki, prodajo vina doma in možnosti uvoza ter razložili, zakaj je potreben novi vinski zakon.
Prof. dr. Jože Colnarič je razložil, kako rastejo proizvodni stroški vina v naših kombinatih, vzlic večji storilnosti delavcev in modemi, mehanizirani proizvodnji. Dejal je, da je večino stroškov, ki so se zvišali, takih, da vinogradniki ne morejo vplivati nanje. Povišani osebni dohodki vinogradniških delavcev niso spremenili razmerja v vseh stroških, še vedno pa so nižji kot dohodki delavcev v drugih dejavnostih. Vinogradništvo je čedalje manj donosno.
Ing. Zvonimir Simčič je opisal kooperacijo zadružne kleti v Goriških Brdih s kmeti. V dveh letih se je število
pogodb z zasebnimi vinogradniki povečalo od 50 na 730. To kaže, da so našli ustrezno obliko sodelovanja.
Direktor podjetja Slovenija vino J. Smole je povedal, da pri izvozu kakovostnih vin dosežejo ustreznejšo ceno kot za navadna namizna vina. Zato bi bilo treba proizvodnjo kakovostnih vin bolj zaščititi in uvest! večjo kontrolo. Dejal je, da taka zahteva vinogradnikov, vinarjev in trgovcev morda čudno zveni. Toda drugače ni mogoče urediti razmer na trgu, da bi kakovost prišla dovolj do izraza.
Podobno mnenje je zastopal univerzitetni prof. na bio-
tehnični fakulteti v Ljubljani Miran Veselič, ko je razlagal, zakaj potrebujemo nov vinski zakon. Sedanji temeljni zakon o vinu je tako pomanjkljiv, da z njim ni mogoče urejati proizvodnje niti prodaje vina. Vinogradniki so se strinjali z njegov-mi razlagami, kakšen naj bi bil nov: zakon o obnovi vinogradov in zakon o vinu. Menili pa so, da bi bilo treba priprave za ta zakon pospešiti, oz. naj bi pri sestavljanju osnutka zakona o označevanju vina pomagale strokovne ustanove, da bi ga republiška skupščina sprejela č:m-prej. Ta zakon bi precej koristil slovenskim vinogradnikom,’ čeprav ne bi uredil vseh vprašanj. Nekatere stvari bo treba urejati tudi z boljšo organiziranostjo vinogradnikov ter s tesnejšim sodelovanjem z vinarji in trgovci.
JOŽE PETEK
bombami in drugim. Tedaj naj bi se pretihotapila v Jugoslavijo vsa zločinska skupina.
Preden je emigriral, je bil Pavlovič večkrat zaprt zaradi kraj in drugih kaznivih dejanj, V preiskavi ni hotel izdati imen svojih nadrejenih in somišljenikov. Rekel pa je. da se je vdal varnostnim organom predvsem zato, ker je čutil, da gre po poti razbojnika in morilca in da te misli ni mogel prenesti.
(Po »Borbi« in »Večemjih novostih«)
Jugoslovana pognali v smrt na Dunaju
Zaščitil je žensko, nakar je zbežal pred udarci -pod avtomobil
Mimoidoči so bili v torek ponoči na eni izmed dunajskih glavnih ulic priče tragičnemu prizoru: 38-letni jugoslovanski delavec Adam Vulin iz Erduta je na begu pred dvema razsrjenima avstrijskima hippyjema padel pod kolesa nekega avtomobila, ki ga je povozil do smrti. Vulin je umrl med prevozom v bolnišnico.
Predstojnik policijske postaje v dunajskem okrožju Hernals je izjavil, da se je s smrtjo končal obračun med pokojnim in dvema dolgolascema, ki se je začel v nekem lokalu v okrožju. Vulin je vročično opazoval hip-pyja, ki sta se brez uspeha skušala približati mlajši ženski. Vulin je opazil, da postajata vedno bolj surova in brezobzirna in stopil k fantoma, ki sta bila že dokaj vinjena, ter dejal:	»Pustita
že pri miru žensko in zginita«.
Hippyja sta bila očitno presenečena in čez nekaj minut sta Vulina pozvala, da odide iz lokala. T0 pa je bilo usodno za Jugoslovana, ker najbrž ni niti slutil, da se bo čez nekaj minut naj vsula toča udarcev. Vinjena dolgolasca sta s palicama napadla Vulina, ki se mu je komaj šele čez nekaj minut posrečilo, da je pobegnil — pod kolesa avtomobila.
Po »Večemjih novostih«)
Med
prehitevanjem se je prevrnil
PTUJ, 10. okt. — Včeraj popoldne je v Bukovcih voznik kombija Branko Zdrav-kovič, zdaj na delu v Avstriji, povozil 6-letnega Slavka Forstneriča iz Bukove. Otroka so s hudimi poškodbami odpeljali v ptujsko bolnišnico. Zdravkovič je vozil iz Borla proti Ptuju ter v Bukovcih prehiteval neki tovornjak. Po prehitevanju je naglo zavil v desno, zato ga je zaneslo v obcestni jarek, po katerem je vozil 22 metrov, nato je spet zapeljal nazaj na cesto, kjer se je vozilo prevrnilo in drselo še devet metrov. Pri tem je s kombijem zadel fantka, ki mu je prišel nasproti po desni strani.
N. S.
DANES V CELJU
KINO:
Union: angl. barvni film — DOijGOTRAJNI DVOBOJ.
Metropol:	angl. barv. film
INTERLUDIJ.
Dom:	angleški barvni film
NIHČE NE BO UŠEL.
Dobrna: francoski barv. film FANTOMASOVA VRNITEV, ob 20. uri
DEŽURNA LEKARNA:
Nova lekarna, Tomšičev trg 11.
RADIO CEIJE:
Čestitke v dveh delih. LIKOVNI SALON:
Razstava likovnih del Janeza Boljke.
GLASBA:
Golding bar. dom JLA, Evropa Mlinarjev Janez.
BARSKI SPORED:
Hotel Celeia.
NEDELJA:
Kino; nespremenjen spored. Lekarna: nova lekarna.' Radio Celje; Pogovor s poslušalci, literarna oddaja.
PONEDELJEK:
KINO:
Union: DOLGOTRAJNI DVOBOJ.
Metropol: amer. barvni film DOLINA LUTK.
IK»m: ameriški barvni film LJUBLJENKA DIVJEGA ZAPA-DA.
lekarna: nova.
Radio Celje: športni pregled, iz arhiva resne glasbe.
Likovni salon: razstavlja Janez Boljka.
Mladinski kino: ob P. uri — KRIŽARKA POTFMKTN — za Gimnarlio II. In izven.
Barski spored: hotel Celeia
SUPERMARKET
Ljubljana PASAŽA ob 18. uri
TUDI VI STE VABLJENI NA
MODNO REVIJO OBLAČIL ZA JESENSKE DNI
srečanje v pasaži
od 13. do vključno 17. oktobra
•	ALMIRA RADOVLJICA
•	GORENJSKA OBLAČILA kran.i
•	UNIVERSALE Domžale
•	JUGOPLASTIKA split
•	LABOD NOVO MESTO
•	ELKROJ Mozirje
•	SVILANIT KAMNIK
Izobraževanje kot še nikoli
Koprska delavska univerza Ivan Regent je lani pritegnila 26.403 slušatelje
»Se nobeno leto ni bilo tolikšnega zanimanja za različne oblike izobraževanja kot letos,« so ugotovili na koprski delavski univerzi Ivan Regent. Prav gotovo ne brez razloga. Lani je delavska univerza priredila skupno 264 različnih izobraževalnih oblik, ki jih je obiskovalo 26.403 slušateljev. To veliko zanimanje je nedvomno sad čedalje širšega spoznanja, da nobena šola v današnjem dinamičnem času človeku ne more dati dokončnega zaokroženega znanja, in da mu je potrebno izobraževanje vse življenje.
Na drugi strani pa se kvaliteta dela čedalje bolj utira pot do veljave. Dosedanji razvoj izobraževalne dejavnosti na območju koprske delavske univerze pa omogoča, da se univerza od dosedanjega organizatorja izobraževanja vse bolj uveljavlja tudi kot vsebinski oblikovalec izobraževanja odraslih.
Ss-jbolj množična izobraževalna dejavnost koprske delavske univerze s0 bila nedvomno lanskoletna ciklusna predavanja o obrambni vzgoji. ko je 300 predavanj poslušalo okoli 15.000 ljudi. Ne le po množičnosti, tudi po zanimanju ljudi, je bila to ena najpomembnejših izobraževalnih oblik. Z njo so zajeli mladino na šolah, prosvetne delavce, proizvajalce, uslužbence občin ter zlasti prebivalce na podeželju.
V vzgojni posvetovalnici dela strokovna skupina
V vseh treh obalnih občinah je lani koprska delavska univerza zaorala globoke brazde na področju družinske vzgoje, šola za starše in šota za življenje sta povezali v ciklusu predavanj okoli 2500 slušateljev. To so povezali z vzgojno posvetovalnico, v kateri deluje posebna strokovna skupina (psiholog, pedagog. socialni delavec). Vzgojna posvetovalnica bo le-
tos razen pogovorov s starši razširila svoje delo s skupino strokovnjakov tudi na različne raziskave, ki bodo lahko najboljša osnova za preventivno dejavnost. Vzgojna posvetovalnica, ki je finančno naslonjena na temeljno izobraževalno skupnost, bo delovala tedensko enkrat v Kopru, Izoli in Piranu. Na obalnem območju je veliko zani. manje za učenje tujih jezikov. V pretekli sezoni je 26 jezikovnih tečajev koprske delavske univerze obiskovalo 1478 slušateljev.
Zanimiv poskus sistemskega izobraževanja mladine na vasi so lani preizkusili v koprski občini. Za učence zadnjih razredov osnovnih šol so ponekod priredili posebne šole. Letos bo 6 oddelkov na šolah v Cračišču, Pradah. Hrvatinih, Šmarju, Gradinu in Marezigah obiskovalo okoli 130 prijavljencev. Program obsega 30 predavanj, delno tudi v obliki praktičnega pouka. Veliko pomoč je pri tem nudila Agrana Koper, ker daje ta oblika izobraževanja mladim ljudem na podeželju nekatere temeljne napotke za kmetovanje. Letos nameravajo to razširiti še na drugo območje. Ta poskus izobraževanja na vasj pa naj bi sleikoprej prerasel z enotnim programom v temeljno obliko dopolnilnega izobraževanja rta podeželju To je po-
trebno, saj doslej na pode-'želju ni bilo takega dopolnilnega izobraževanja, čeprav so si ga marsikje želeli.
Bogati sadovi seminar* jev za varstvo pri delu
Na področju strokovnega izobraževanja so dali presenetljive sadove seminarji za varstvo pri delu. Nad 750 udeležencev, večidel vodstvenih in vodilnih ljudi v orga-
Razpravljali so o Luki
Svet za gospodarstvo občinske skupščine Koper je danes razpravljal o reševanju problematike luško-indu-strijskega kompleksa v Kopru. Luko bremenijo visoke anuitete za naložbe v infrastrukturo, rešeno ni niti vprašanje financiranja v nadaljnjo izgradnjo Luke in pripadajočih infrastrukturnih objektov. Poleg tega pomanjkanje sredstev zavlačuje tudi razvoj industrijske cone. Da bi pospešili realizacijo zastavljenega programa razvijanja Luke in industrijske cone. so potrebni nekateri ukrepi republiških in zveznih organov — o čemer bo tekla beseda v prihodnjih dneh.
Znatno pa lahko pripomore k razvoju tudi občinska skupščina Koper s stimula-tivnejšo davčno politiko v industrijski coni ter s sofinanciranjem potrebne infrastrukture v njej. Tako je svet sklenil predlagati skupščini. da sprejme več olajšav pri davščinah za zemljišče za investitorje v industrijski coni. Skupščina Koper bo o tem razprav’ iala prihodnji teden.	G. R.
Zaščita kakovostnih vin
Posvetovanje slovenskih vinogradnikov v Ptuju - Potreben je novi vinski zakon - Vinogradništvo postaja čedalje manj donosno
PTUJ, 10. okt. Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila posvetovanje slovenskih vinogradnikov, ki je bilo danes v Ptuju. Za uvod so štirje referenti opisali razmere v našem vinogradništvu, kooperacijo vinskih kleti z zasebniki, prodajo vina doma in možnosti uvoza ter razložili, zakaj je potreben novi vinski zakon.
Prof. dr. Jože Colnarič je razložil, kako rastejo proizvodni stroški vina v naših kombinatih, vzlic večji storilnosti delavcev m modemi, mehanizirani proizvodnji. Dejal je, da je večino stroškov, k: so se zvišali, takih, da vinogradniki ne morejo vplivati nanje. Povišan: osebni dohodki vinogradniških delavcev niso spremenili razmerja v vseh stroških, še vedno pa so nižji kot dohodki delavcev v drugih dejavnostih. Vinogradništvo je čedalje manj donosno.
Ing. Zvonimir Simčič je opisal kooperacijo zadružne klet: v Goriških Brdih s kmeti. V dveh letih se je število pogodb z zasebnimi vinogradniki povečalo od 50 na 730. To kaže. da so našli ustrezno obliko sodelovanja.
Direktor podjetja Slovenija vino J. Smole je povedal, da pri izvozu kakovostnih vin dosežejo ustreznejšo ceno kot za navadna namizna vina. Zato bi bilo treba proizvodnjo kakovostnih vin bolj zaščititi in uvest: večjo kontrolo. Dejal je, da taka zahteva vinogradnikov, vinarjev in trgovcev morda čudno zveni. Toda drugače ni mogoče uredit: razmer na trgu. da bi kakovost prišla dovolj do izraza.
Podobno mnenje je zastopal univerzitetni prof. na biotehnični fakultet: v Ljubljani Miran Veselič, ko je razlagal. zakaj potrebujemo nov vinski zakon. Sedanji temeljni zakon o vinu je tako po-
manjkljiv. da z njim ni mogoče urejati proizvodnje niti prodaje vina. Vinogradniki so se strinjali z njegovimi razlagami, kakšen naj bi bil nov: zakon o obnovi vinogradov in zakon o vinu. Menili pa so, da bi bilo treba pri-
prave za ta zakon pospešiti, oz. naj bi pri sestavljanju osnutka zakona o označevanju vina pomagale strokovne ustanove, da bi ga republiška skupščina sprejela čim-prej. Ta zakon bi precej koristil slovenskim vinogradnikom, čeprav ne bi uredil vseh vprašanj. Nekatere stvari bo treba urejati tudi z boljšo organiziranostjo vinogradnikov ter s tesnejšim sodelovanjem z vinarji in trgovci.
JOŽE PETEK
nizacijah, je lani v 24 seminarjih spoznalo naloge ter tudi obveznosti za smotrno varstveno zaščito na delovnih mestih.
Letošnja sezona pomeni za koprsko delavsko univerzo začetek še širšega izobraževalnega programiranja. Nad štirideset slušateljev se je prijavilo za izredni študij na .ekonomski fakulteti. V okviru litijske delavske univerze, ki ima center za izredni študij za vso Slovenijo, bo pri koprski delavski univerzi začela letos delati prva študijska skupina. Skupno z ljubljansko delavsko univerzo je letos zaživel prvi letnik centra za srednjo ekonomsko in administrativno srednjo šole. Center bo organiziral za slušatelje seminarje ter neposredne-stike s profesorji. Pozneje bodo delo razširili še na ostale letnike. Pedagoški svet višje upravne šole je na predlog koprske delavske univerze odprl edini center za izredni študij na višji upravni šoli. Ta center bo deloval za celotno Primorsko. Profesorji bodo za slušatelje predavali na seminarju v Kopru, izpite pa bodo lahko polagali v Kopru.
Mislijo tudi na izobraževanje vodilnih
Nagel razvoj obalnega območja postavlja tudi nujnost izobraževanja vodilnih ljudi v gospodarstvu. Delavska univerza se je dogovorila z višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, da bodo odprli tu poseben center za funkcionalno izobraževanje vodilnih ljudi v gospodarstvu. Center za blagovni promet v Novi Gorici pa bo odprl pri delavski univerzi v Kopru jjoslovodsko šolo, šolo za prodajalce, skladiščnike.
V letošnje novo šolsko leto stopa koprska delavska univerza (skupno s priključeno delavsko univerzo v Izoli) z novimi. obsežnimi načrti. Ker postaja to v resnici velika. najbolj množična šola, je nujno, da preide od sedanjega organiziranja izobraževanja k čim bolj kvalitetnemu vodenju teh mnogovrstnih izobraževalnih oblik. Vrsta novih strokovnjakov, od andragogov, pedagogov, psihologov in drugih, ki jih univerza vključuje v krog rednih sodelavcev, omogoča, da se oblikuje skupina, ki bo študiozno obravnavala vso problematiko izobraževanja odraslih. Splošna tendenca je danes v prid izobraževanju odraslih. Zaradi vsakdanje nujnosti postaja izobraževanje vse bolj splošna družbena zadeva.
GUSTAV GUZEJ
„JUTR0“ pred jutrom v Celju
Od 8. do 15. novembra bo v Celju razstava jugoslovanske trgovinske in gostinske opreme — Več prireditev in posvetovanj
Komaj so zaprli vrata drugega sejma obrti v Celju, že so stekle zadnje priprave na prvo jugoslovansko razstavo trgovinske m gostinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme od 8. do 15. novembra. Organizatorja te prireditve sta center za napredek trgovine in embalaže v Ljub-ljani ter celjsko poslovno združenje za trgovino.
vinski in gostinski opremi, stroje za pakiranje, transportno in skladiščno opremo itd. Razen tega naj bi prav ta prireditev spodbudila proizvajalce k popolnejšemu proizvodnemu programu sodobne opreme in embalaže. Razstava pa naj bi spodbudila tudi trgovinske m gostinske kolektive k uvajanju sodobne opreme.
V tednu od 3. do 15. novembra bo tudi več drugih prireditev, da ne omenjamo številnih strokovnih posvetovanj in seminarjev. V tem času bo v Celju še tekmovanje blagajničark, tekmovanje strojepisk, tekmovanje aranžerjev, zatem mode revije in
Prireditev ni za Celje pomembna zato. ker sta se organ. zatorja odločila za mesto. ki postaja v trgovskem — islu zelo pomembno središče, marveč tudi zato, ker bo razstava v novi veleblagovnici domačega kolektiva Teh-nome-cator, v trgovski hiši, ki je še v gradnji in ki trenutno prav nič ne spominja na to. da bo že čez mesec dni sprejela na tisoče obiskovalcev.
Namen razstave, ki je znana tudi pod imenom »JUTRO« (povezava inicialk imena prireditve) je zlasti v tem. da pokaže proizvodne dosežke in izbor domačih in ujih proizvajalcev pri trgo-
športna srečanja članov trgovinskih delovnih kolektivov.
Pomemben bo tudi peti tradicionalni zbor trgovinskih delavcev Slovenije, ki bo 14. in 15. novembra v Velenju.
Izredno zanimiv je program seminarjev in to ne samo zavoljo tematike, marveč tudi zaradi domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo sodelovali. Tako se bodo pogovorili o principih urbanizacije in gradnje trgovskih objektov, o projektni zasnovi trgovske hiše, o ekonomiki tipizacij« trgovinske opreme, o hladilni tehniki v trgovini, o samopostrežbi in samoiz-biri tehničnega blaga, o problemih tatvin v trgovini, zatem o predpakiranju mesa, mesnih izdelkov in ne nazadnje o sodobni organizaciji pretoka blaga v blagovni hiši.	M. BOŽIC
TRUBARJEVA ULICA V PIRANU — je hvaležen motiv za spominski posnetek domačih in inozemskih turistov.
Foto: I. Ivanovič
NOVO OTROŠKO IGRIŠČE V NOVI GORICI — Krajevna skupnost gradi med Delpinovo in Kidričevo ulico novo otroško igrišče (na sliki), da bi otroke odtegnili od igre na cesti in na zelenih površinah. To pa je samo eno izmed otroških igrišč, ki jih bodo še zgradili med večjimi stanovanjskimi bloki.
Svečana nedelja v Doberdobu
Odkrili bodo spomenik 73 padlim borcem in aktivistom NOB
TRST, 10. okt. — V nedeljo, 12. oktobra, bodo v Doberdobu odkrili spomenik 73 padlim borcem in aktivistom NOB iz doberdobske občine. Spomenik, izdelan iz kraške-ga kamna, po načrtih ing. arhitekta Jagodica, bo dostojna oddolžitev kompaktni udeležbi doberdobske planote v NOB, v skupnem boju slovenskih in italijanskih partizanov in velikemu krvnemu davku občine s komaj 1000 prebivalci.
Doberdob s sosednimi vasmi je bil eno izmed najbolj aktivnih žarišč partizanskega boja na skrajni zahodni meji slovenskega etničnega prostora. Že pred drugo svetovno vojno, je bil ta kraj povezan z delavskim gibanjem v bližnji tržiški ladjedelnici in takrat ustvarjena vez je bila stalni spremljevalec revolucionarne aktivnosti krajev na doberdobski planoti, že leta 1942 je bil v Doberdobu ustanovljen prvi odbor OF, nakar so bili ustanovljeni odbori tudi v drugih krajih na tem območju. Vsi skupaj pa so odigrali pomembno vlogo v podpori in tudi vključevanju prebivalcev teh krajev v NOB. Doberdob in sosednje vasi so postali pomembna postojanka na ilegalnih poteh iz Tržiča oz. iz Furlanije. Prek tega kraja so tudi odpošiljali velike količine različnega materiala partizanskim enotam. V borbeni zgodovini imajo ugledno mesto tudi spopadi organiziranih domačinov z močnimi nemškimi enotami v septembru 1943. leta. Tem dogodkom je sledilo tudi množično odhajanje v partizane, vse vasi pa so ostale strnjeno zaledje NOB.
Nedeljske svečanosti se bodo začele z otvoritvijo razstave fotografij iz NOB, osrednja svečanost z otvoritvijo spomenika in slavnostnimi govori pa bo ob 10.30. V kulturnem programu po otvoritvi bodo sodelovali domača godba na pihala, združeni pevski zbori z Goriškega in člani Slovenskega gledališča v Trstu.
IGOR GRUDEN
NOVA GORICA
Nova knjiga v založbi »Soča«
Te dni bo v založbi »Soča« iz Nove Gorice izšla knjiga Srečka Vilharja in Alberta Kluna »Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in južni Franciji. Knjiga govori o tem, kako so naši pregnanci preživeli konfinacijo na Sardiniji in Korziki pod italijanskim fašizmom in o njihovih prizadevanjih, da bi se po razpadu fašizma vključili v partizanske vrste.
Knjiga bo izšla v sklopu knjižnice narodnoosvobodilne vojne pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, prav ob bližnjem srečanju nekdanjih Sardincev v Kopru. Srečanje je predvideno za 19. oktober.	A. P. |
Jubilejni proslavi na Primorskem
V	Gojačah in v Čezsoči bodo odkrili dve spominski obeležji
NOVA GORICA, 10. okt. —
V	ajdovski in tolminski občini bodo v nedeljo zaključne proslave v počastitev 50-letnice KPJ. Ob tej priložnosti bodo odkrili dve spominski obeležji: v Gojačah na Vipavskem bodo postavili ploščo v spomin na ustanovitev narodnoosvobodilnega odbora za srednjeprimorsko okrožje, ki je bil ustanovljen pred 25 leti; v Čezsoči na Tolminskem pa nodo odkrili ploščo znanemu revolucionarju Ferdu Kravanji — Petru Skalarju ob 25-letnici njegove smrti.
V	obeh krajih se pripravljajo. da bodo lepo sprejeli številne udeležence proslav.
V	kulturnem programu v Gojačah bodo sodelovali pevski zbor Srečko Kosovel in godba na pihala iz Ajdovščine ter recitatorji.
V	Čezsoči bodo ob odkritju spominske plošče Ferdu Kravanji izročili tudi domicilne listine aktivistom za-hodnoprimorskega okrožja. Sklep o tem je sprejela tolminska občinska skupščina na svoji zadnji seji. Tudi v Čezsoči pripravljajo pester kulturni program.
LOJZE KANTE
0 položaju italijanskih šol
Obala: na italijanskih šolah bodo boljši učitelji in tudi učbeniki
Komisija za vprašanja narodnosti in stike s tuj*: no pri obalni konferenci SZDL je obravnavala položaj italijanskih šol na začetku šolskega leta. Iz poročila pedagoškega svetovalca Debemardija je razvidno, da je vpisanih učencev 651, od teh na osnovnih šolah 459. Vpisanih je torej nekaj več kot lani. Zboljšana je tudi strokovna pripravljenost učnega osebja in kvaliteta učbenikov, problematično pa j« stanovanjsko vprašanje nekaterih italijanskih učiteljev.
Udeleženci so se seznanili tudi s priporočilom, ki so ga svojčas poslali posameznim občinskim skupščinam m javnim ustanovam, naj ob nacionalnih praznikih razobesijo na zgradbah tudi zastavo italijanske narodnostne skupnosti. Ko so obravnavali program za prihodnje obdobje, so člani komisije sklenili, da bodo na prihodnjem zasedanju podrobno obravnavali položaj italijanske etnične skupine na obalnem območju zaradi revizije občinskih statutov, predvsem pa tistih določil, ki zadevajo pravice in dolžnosti občanov italijanske narodnosti.
G. R.
Ni hotel po poti razbojnika
Čez nekaj dni bodo v Zagrebu začeli obravnavo proti 31-letnemu nesojenemu vodji ustaške udarne skupine Vladimiru Pavloviču
ZAGREB, 10. okt. V kratkem se bo znašel na zatožni klopi emigrant in ustaški terorist 31-letm Vladimir Pavlovič. Preiskava bo končana v 10 do 15 dneh, potem pa mu bo sodilo okrožno javno tožilstvo v Zagrebu.
Pavlovič se je vdal varnostnim organom v Zagrebu 18. julija letos. Vse življenje je bil potepuh, potikal se je iz kraja v kraj — če seveda ni bil zaprt. Zaradi njegovega večnega potepuštva ga niti v njegovem rojstnem kraju Velikem Trojstvu ne poznajo niti ne spominjajo. V Zahodno Nemčijo je emigriral leta 1963.
V preiskavi pa je Pavlovič večkrat potrdil, da ideološko pripada emigrantskemu usta-škemu gibanju v ZR Nemčiji. Bil je na tem, da postane
KOPER
Izredni študij na višji upravni šoli
Delavška univerza Koper je razpisala natečaj za vpis v prvi letnik za izredni študij na višji upravni šoli za vso Primorsko. Imela bo oddelek upravne in poslovne smeri, študij bo trajal dve leti, vsa predavanja, izpiti in kolokviji bodo v Kopru. Vpišejo se lahko vsi tisti, ki so končali ustrezno srednjo šolo. Delavska univerza Koper bo sprejemala prijave do 30. oktobra.	M. P.
Kritične ocene dijakov
Na ekonomsko-administra-tivnem šolskem centru v Kopru so imeli dijaki konferenco ZMS. Udeležili so se je tudi številni profesorji in predstavniki obalne konference mladine in mladinskih organizacij drugih srednjih šol. Na konferenci so mladinci ocenili svoje dosedanje delo, ki je bilo zelo pestro. Med drugim so govorili o samoupravi na šoli, o javnem ocenjevanju, disciplini, v razpravi pa so večkrat omenili tudi neznosne gmotne razmere v tej šoli, saj ima ekonomsko administrativni šolski center svoje učilnice v raznih starih zgradbah. Mladinci so sklenili seznaniti občinsko skupščino Koper in republiško izobraževalno skupnost z neustreznim položajem šole, v katero hodi okoli 500 dijakov iz raznih primorskih občin.
R. K.
Prva dela za novo šolo
Svet za šolstvo pri občinski skupščini Koper je ob ravnaval izpolnjevanje priporočila skupščine o prispevkih za investicije v šolstvu. Do začetka letošnjega oktobra se je steklo v sklad okoli 830 tisoč novih dinarjev, kar je približno toliko kot lani vse leto. Do konca decembra pričakujejo še prispevke tistih delovnih organizacij, ki doslej še niso izpopolnile obveznosti.
Svet je tudi poslušal poročilo o pripravah za gradnjo nove osnovne šole v Semedeli. Dela za prvo etapo se bodo začela novembra letos in morajo biti končana do začetka prihodnjega šolskega leta V tej prvi etapi bo zgrajenih 10 učilnic, ki bodo lahko sprejele vsaj učence nižjih razredov osnovne šole. Dela pri prvi etapi bodo veljala 2 milijona dinarjev.
kolovodja »udarne« teroristične skupine petih do desetih članov, imenovane »hr-vatska legija«, ki se je pripravljala na atentate in različne diverzije na ozemlju naše države. Pavlovič je pripadal kar dvema ustaškima organizacijama, »Hrvatskemu narodnemu odboru« in »Hrvatskemu demokratskemu odboru«. Diverzantska skupina »hrvatska legija« naj bi se lotila terorističnih akcij to jesen. Urili so se pod nadzorstvom ustaškega zločinca dr. Branka Jeliča. Idejni vodja vse organizacije pa naj b: bil neki polkovnik Stir.
Pavlovič v preiskavi ni vedel povedati, ali se je z njegovo aretacijo teroristična skupina razbila in alj je še kdo od teroristov trenutno v Jugoslaviji. V našo državo je prišel julija meseca. Bil je na Jesenicah, v Mariboru in naposled je prišel v Zagreb, z nalogo, da pripravi tla za sovražne diverzije. Potem se je nameraval vrniti v ZR Nemči jo, da bi se oskrbel z orožjem, plastičnimi bombami in drugim. Tedaj naj bi se pretihotapila v Jugoslavijo vsa zločinska skupina.
Preden je emigriral, je bil Pavlovič večkrat zaprt zaradi kraj in drugih kaznivih dejanj. V preiskavi nj hotel izdati imen svojih nadrejenih in somišljenikov. Rekel pa
Jugoslovana pognali v smrt na Dunaju
Zaščitil je žensko, nakar je zbežal pred udarci -pod avtomobil
Mimoidoči so bili v torek ponoči na eni izmed dunajskih glavnih ulic priče tragičnemu prizoru: 38-letnj jugoslovanski delavec Adam Vulin iz Erduta je na begu pred dvema razsrjenima avstrijskima hippyjema padel pod kolesa nekega avtomobila, ki ga je povozil do smrti. Vulin je umrl med prevozom v bolnišnico
Predstojnik policijske postaje v dunajskem okrožju Hernals je izjavil, da se je s smrtjo konča! obračun med pokojnim in dvema dolgolascema, ki se je začel v nekem lokalu v okrožju. Vulin je vročično opazoval hip-pyja, ki sta se brez uspeha skušala približati mlajši ženski. Vulin je opazil, da postajata vedno bolj surova in brezobzirna in stopil k fantoma. ki sta bila že dokaj vinjena, ter dejal:	»Pustita
že pri miru žensko in zginita«.
H.ippyja sta bila očitno presenečena in če2 nekaj minut sta Vulina pozvala, da odide iz lokala. T0 pa je bilo usodno za Jugoslovana, ker najbrž ni niti slutil, da se bo čez nekaj minut naj vsula toča udarcev Vinjena dolgo, lasca sta s palicama napadla Vulina. ki se mu je komaj šele čez nekaj minut posrečilo, da je pobegnil — pod kolesa avtomobila.
Po »Večemjih novostih«)
je. da se je vdal varnostnim organom predvsem zato, ker je čutil, da gre po poti razbojnika in morilca in da te misli ni mogel prenesti.
(Po »Borbi« in »Večemjih novostih«)
Otroka zakopala v zemljo
Dejanje so pravočasno opazili in fantka že zdravijo v Mariboru
MARIBOR. 10. okt. — Včeraj dopoldne je 19-letna N. R. iz Ruperč rodila zdravega fantka. Iz doslej neznanih razlogov je otroka takoj po porodu zakopala. Na srečo je to nekdo opazil. Otroka so takoj izkopali in ga odpeljali na otroški oddelek mariborske bolnišnice, kjer so otroku nudili prvo pomoč.
Otroka so prepeljali t bolnišnico blatnega, prenira-ženega in ohlajenega. Tudi mater so odpeljali v Maribor na porodniški oddelek.
Danes dopoldne smo na otroškem oddelku mariborske bolnišnice pozvedeli za zdravstveno stanje fantka. Zvedeli smo, da se je po intenzivnih posegih zboljšalo. Kljub temu bo treba zdravljenje otroka nadaljevati zaradi dodatne infekcije.
Otroka bodo še nekaj časa obdržali na oddelku za opazovanje. Z materjo se bodo pogovarjali psihologi in socialni delavci in jo poskušali pripraviti, da bo vzljubila svojega otroka.
N. S.
Zopet proces proti morilcu Benittu Loggii
Zagovornik Margera dosegel ponoven proces proti morilcu I. Semenič
Benitto Loggia, bolničar iz tržaške bolnišnice za duševno bolne, ki je v noči med 28. in 29 novembrom 1967 v bližini Ankarana sedemkrat z nožem zabodel 15-letno Iris Semenič,, jo ubil in posilil, se bo znova znašel pred sodiščem.
Loggia so letošnjega junija pred porotnim sodiščem v Trstu obsodili na najstrožjo kazen — na dosmrtno prisilno delo ali tako imenovano »civilno smrt«. Njegov zagovornik Margera ie s spretnostjo dosegel, da so prvotno razsodbo preklicali in določili novo razpravo, tokrat pred apelaci.jskim sodiščem. Pa ne v Trstu, temveč v nekem drugem italijanskem mestu. Se pred razpravo je zagovornik Margera pripomnil, da je bilo porotno sodišče v Trstu, ki mu je predsedoval dr. Corssi, sovražno do njegovega klienta, nenaklonjeni pa so mu bili tudi novinarji in občinstvo, ki so spremljali to razpravo desetletja
(Po »Večemjih novostih«)
V obalnem svetu 45 članov
Skupščine, organizacije in društva obalnih občin bodo na skupnem zboru sklepale o novi obliki sodelovanja
Obalna konferenca SZDL bo 21. oktobra sklicala v Izoli prvi zbor občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij ter društev. Na tem zboru, nanj bodo vabili okoli 300 ljudi, naj bi sklepali predvsem o ustanovitvi obalne samoupravne skupnosti, ki naj bi tesneje povezala prizadevanja za enoten razvoj ob slovenski obali.
2e dlje časa tečejo razprave, kako nadalje razvijati so. delovanje občinskih skupnosti obalnega območja. Na podlagi teh razgovorov je obalna konferenca SZDL imenovala posebno komisijo, ki priprav, lja prvi zbor občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij. V četrtek se je ta komisija sestala v Kopru in pregledala, kako tečejo priprave na ta zbor. Med drugim je komisija pripravila osnutek odgovora. s katerim naj bi občine Izola, Koper in Piran, ustanovile skupen organ samoupravljanja — obalni svet, ki bi imel sedež
v Kopru. Ta naj bi urejal po določilih statuta in po dogovoru skupne zadeve z območja vseh treh občin. Sestavljalo naj bi ga 45 članov. Vsaka občina bi imela izmed svojih odbornikov občinskega zbora delovnih skupnosti vanj izbrala 15 članov. Obalni svet naj bi imel poklicnega predsednika in dva podpredsednika. Že s 1. januarjem 1970 pa naj bi imel v svoji pristojnosti upravo, v katero bi prešle tiste skupne službe, ki so sedaj v okviru organov koprske občinske skupščine in opravljajo delo za vse tri občine. Po
potrebi pa bi lahko obalni svet ustanavljal še druge upravne službe, potrebne za celotno obalno območje.
Izvršni odbor obalne konference SZDL meni, da sedanje oblike sodelovanja obalnih občin zaostajajo za potrebami, ki jih glede sodelovanja narekuje izredno hiter in nagel razvoj gospodarskega, družbenega in nacionalnega prostora. Zato naj bi po njegovem mnenju skupen zbor vseh treh občin-sih skupščin ter družbenopo. litičnih organizacij ocenil, ali je za sodelovanje na obali dovolj to, kar že obstaia, ali pa je nujno zavestno oblikovati tudi formalno novo samoupravno skupnost. Hkra. ti pa naj bi na tem zboru sprejeli dogovor že o ustano. vitvi te nove samoupravne skupnosti, to je obalnega sveta.	G. GUZEJ
Ljubljana PASAŽA ob 18. uri
TUDI VI STE VABLJENI NA
MODNO REVIJO OBLAČIL ZA JESENSKE DNI
V •
srečanje v pasaži
od 13. do vklj*učno 17. oktobra
•	ALMIRA RADOVLJICA
•	GORENJSKA OBLAČILA kram
•	UNIVERSALE domžale
•	JUGOPLASTIKA split
•	LABOD NOVO MESTO
•	ELKROJ Mozirje
•	SVILANIT KAMNIK
Foto: J. Perat
Vprašanja odbornikov
0 šoli v Loškem potoku
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica je odbornik iz Loškega potoka Vinko Mohar vprašal, kdaj bodo začeli graditi novo šolo ▼ Loškem potoku, zakaj je še niso začeli graditi in če sploh imajo načrte za novo šolo?
Nadalje je poudaril, da je bilo obljubljeno, da bodo šolo začeli graditi že letos. Bliža se že konec letošnje grad. bene sezone, z graditvijo pa še vedno ni nič. Občani zato izgubljajo zaupanje v pravično izvajanje načrta o graditvi, dograditvi in obnovi šol, ki ga je sprejela občinska skupščina. Zaradi neprimernih šolskih prostorov pa so učni uspehi na šoli r Loškem potoku slabši, kot bi lahko bili; razen tega pa ta šola nima dovolj učiteljev.
Odbornik je že na seji dobil odgovor, da graditev, dograditev in obnova šol v občini poteka točno po sprejetem načrtu. Nova šola v Ribnici je že dograjena pa tudi osnovna šola v Sodražici je končno dobila fasado.
Izdelava načrtov za osnovno šolo v Loškem potoku se je zaradi raznih zapeti ja jev, med drugim tudi zaradi bolezni projektanta, precej zavlekla. Vendar so bili načrti gotovi 10. julija. Takrat pa so bile počitnice in dopusti, zato ni bilo mogoče sklicati seje upravnega odbora sklada za izgradnjo šol, v katerem I
je večina prosvetnih delavcev.
Seja je bila nato sklicana šele 22. avgusta. Na njej so sprejeli predloženi načrt In sklenili, da je treba takoj razpisati licitacijo za graditev.
Vendar pa licitacija ni bila razpisana, ker odgovornemu uslužbencu ni nihče naročil, naj jo razpiše in tudi zato, ker je bilo pri sosednji graditvi šol porabljenega nekoliko več denarja, kot je bilo j predvideno; se pravi, da ▼ skladu ni bilo denarja.
Na podlagi vseh teh ugotovitev je občinska skupščina sklenila, da čimprej razpišejo licitacijo za graditev. Iz republiških virov je namreč odobren kredit za graditev te šole, ki ga bo mogoče črpati v letih 1970-71. Sklad za graditev šol bo zaprosil tudi delovne organizacije, naj prispevajo za šolo v Loškem potoku. Glavni vir denarja za graditev šole v Loškem potoku pa bo — kot je tudi pri graditvi ostalih šol v občini — samoprispevek občanov.
JOŽE PRIMC
V nekaj vrstah
SEVNICA
Pogodba z železnico — Sklenjena je pcgodba z Z2TP Ljubljana, po kateri bo sevniška občina prispevala za vzdrževanje železniških prehodov 310.000 dinarjev, delno letos, največ pa prihodnja leta. To je precej manj, kot je železnica sprva zahtevala. Občina se je branila, češ, da je predpis krivičen za občine na stikališču železniških prog, od katerih imajo- koristi tudi druge občine. Dom na Lisci brez prenočišč — Zaradi graditve nove planinske postojanke, pravega hotela na Lisci, je ta čas Tončkov dom brea prenočišč. Zasilno gostišče so uredili v enem izmed pomožnih prostorov.
Asfalt na Savski cesti — Cestni prehod čez železniške tire pri domu TVD Partizan je vse bolj obremenjen, zato so fklenili asfaltirati Savsko cesto od prehoda do vajeniške šole lesne stroke Asfaltiranje bo veljalo 4,6 milijona dinarjev. Milijon od tega bodo prispevali stanovalci v hišah ob tej cesti.
Prostor za Kovinsko podjetje — Po dogovoru z vodstvom sevniške kopitarne bo to podjetje odstopilo Kovinskemu podjetju del prostora na žagi. prihodnje leto pa še toliko, da bodo kovinarji lahko postavili industrijsko dvorano. Kovinsko podjetje je doslej večino svojih del opravljalo kar na prostem.
TREBNJE
Dražje vino —Po skupnem dogovoru so gostinci Trebnjega te dni podražili odprto vino za en dinar pri litru. Podražili so tudi nekatere jedi
NI zanimanja za graditev — V štirinajstdnevnem roku za oddajanje ponudb na javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč v Trebnjem oddelek a gospodarstvo doslej ni prejel nobene ponudbe. To je skoraj nerazumljivo, saj so zemljišča zelo primerna in razmeroma poceni.
ŠKOCJAN
Prostovoljno na ceste — Prebivalci v škocjanski krajevni skupnosti že vse leto marljivo popravljajo poti. Do zdaj so brezplačno razgrnili okoli 330 kubičnih metrov gramoza, ki ga je preskrbela krajevna skupnost. Temeljito so popravili poti v šestih vaseh, v drugih krajih pa to delajo te dni.
METLIČANI SO LAHKO PONOSNI — V oceni tekmovanja za najbolj prizadeven turistični kraj v Sloveniji. je posebna komisija obiskala 42 mest in vasi. Metlika se je uvrstila na častno šesto mesto, tik za Bledom. K tako lepi uvrstitvi so zlasti pripomogli oleandri, razpostavljeni po vsem mestu, okna polna cvetja in čiste ulice.	Foto: Ria Bačer
Tudi sodoben način življenja ogroža zdravje prebivalstva
S posvetovanja o problematiki javnega zdravstva v Ljubljani
LJUBLJANA, 10. okt. Čeprav je zdravstvena služba s številnimi sodobnimi preventivnimi ukrepi omejila mnoge nevarnosti, ki ogrožajo zdravje prebivalstva in čeprav sta splošen napredek in prosvetljenost pripomogla, da ljudem pri nas ne grozijo več tiste bolezni, ki so značilne za zaostale dežele, pa je vendar moderen način življenja s hitro industrializacijo prinesel kup novih problemov, s katerimi se ljudje srečujejo na vsakem koraku. Življenje v velikih naseljih, neprestan hrup, ki ljudem uničuje živce, problem onesnaženje voda in ozračja, kontrola živil, in še in še bi lahko naštevali, če bi hoteli na kratko opozoriti na vse tisto, na kar moramo biti pozorni, če nočemo, da bi bile zdravstvene razmere čez čas poslabšane.
O teh stvareh je tekla beseda. ko so se včeraj zbrali
Šola v Globodolu pred ukinitvijo?
Podružnično šolo v Globodolu pri Mimi Peči obiskuje letos 29 učencev od prvega do četrtega razreda. Imajo dva oddelka s kombiniranim poukom. Poučujeta dva učitelja. število učencev se v zadnjih treh letih ni spremenilo, toda pred tem jih je bilo več. Glede ha to, da tudi v naslednjih letih ne računajo na večje število učencev, razmišljajo, ali ne bi bilo bolje to podružnico ukiniti in učence voziti v matično šolo v Mimo peč, do katere je 5 kilometrov. Menijo, da bi imeli s prevozom manjše stroške kot zdaj s poukom.
I.Z.
varstvo ljubljanskega obmo- | sanja, ko praksa vsak dan —-**•-* ——■----------*-* bolj potrjuje, da ni bilo pa-
metno, da smo sanitarno inšpekcijo oddelili od higien-sko-epidemiološke službe. Ko je bil govor o tem, kako bi skrb za javno zdravstvo izboljšali, sta pred očmi predvsem dve dilemi: kako naj bi dosegli kar najbolj smotrno delitev dela obeh služb
Zaščita kakovostnih vin
Posvetovanje slovenskih vinogradnikov v Ptuju — Potreben je novi vinski zakon - Vinogradništvo postaja čedalje manj donosno
PTUJ, 10. okt. Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila posvetovanje slovenskih vinogradnikov, ki je bilo danes v Ptuju. Za uvod so štirje referenti opisali razmere v našem vinogradništvu, kooperacijo vinskih kleti z zasebniki, prodajo vina doma in možnosti uvoza ter razložili, zakaj je potreben novi vinski zakon.
Prof. dr. Jože Colnarič je razložil, kako rastejo proizvodni stroški vina v naših kombinatih, vzlic večji storilnosti delavcev m modemi, mehanizirani proizvodnji. Dejal je, da je večino stroškov, ki so se zvišali, takih, da vinogradniki ne morejo vplivati nanje. Povišani osebni dohodki vinogradniških delavcev niso spremenili razmerja v vseh stroških, še vedno pa so nižji kot dohodki delavcev v drugih dejavnostih. Vinogradništvo je čedalje manj donosno.
Ing. Zvonimir Simčič je opisal kooperacijo zadružne kleti v Goriških Brdih s kmeti. V dveh letih se je število
pogodb z zasebnimi vinogradniki povečalo od 50 na 730. To kaže, da so našli ustrezno obliko sodelovanja.
Direktor podjetja Slovenija vino J. Smole je povedal, da pri izvozu kakovostnih vin dosežejo ustreznejšo ceno kot za navadna nam: ata vina. Zato bi bilo treba proizvodnjo kakovostnih vin bolj zaščititi in uvesti večjo kontrolo. Dejal je, da taka zahteva vinogradnikov, vinarjev in trgovcev morda čudno zveni. Toda drugače ni mogoče urediti razmer na trgu, da bi kakovost prišla dovolj do izraza.
Podobno mnenje je zastopal univerzitetni prof. na bio-
tehnični fakulteti v Ljubljani Miran Veselič, ko je razlagal, zakaj potrebujemo nov vinski zakon. Sedanji temeljni zakon o vinu je tako pomanjkljiv, da z njim ni mogoče urejati proizvodnje niti prodaje vina. Vinogradniki so se strinjali z njegovimi razlagami, kakšen naj bi bil novi zakon o obnovi vinogradov in zakon o vinu. Menili pa so, da bi bilo treba priprave za ta zakon pospešiti, oz. naj bi pri sestavljanju osnutka zakona o označevanju vina pomagale strokovne ustanove, da bi ga republiška skupščina sprejela čimprej. Ta zakon bi precej koristil slovenskim vinogradnikom, čeprav ne bi uredil vseh vprašanj. Nekatere stvari bo treba urejati tudi z boljšo organiziranostjo vinogradnikov ter s tesnejšim sodelovanjem z vinarji in trgovci.	_______
JOŽE PETEK
čja vodilni strokovnjaki hi-giensko-epidemiološke službe in sanitarne inšpekcije, da bi se podobno kot v nekaterih drugih območjih pogovorili, kako naj bi zastavili delo vnaprej, da Jim te službe, ki so osnovne za javno zdravstveno varstvo prebivalstva, ne bi stagnirale ali celo zaostajale.
V letih po vojni smo na teh področjih dosegli sprva silovit razmah. Tudi uspehi niso izostali, saj je med infekcijskimi boleznimi precej takih, s katerimi se že skoraj ne srečujemo več. Sedaj zadnja leta, pa je več vzrokov vplivalo na to, da je zafel razvoj počasi zaostajati. Na eni strani so se začele kazati težave s financiranjem, pa tudi interes za nadaljnji razmah teh služb je bledel ob napačnih sklepih, ko so si ponekod umišljali. da že zgolj višja življenjska raven sama po sebi odklanja zdravstveno ogroženost prebivalstva.
Neurejena pa so tudi še mnoga organizacijska vpra-
in v kakšnih oblikah naj bi bila najbolj ustrezna strokovna povezava na področju republike. Eni se bolj zavzemajo za to, da bi se te službe povezovale v okvirih zavodov za zdravstveno varstvo posameznih območij, drugi, da bi ostalo deljeno na območje posameznih zdravstvenih domov.
Po posvetovanjih, ki šobila sedaj v Sloveniji, bodo zbrali gradivo, ki bo z vso to problematiko predloženo skupščini SR Slovenije, da bo o njem razpravljala že to jesen in verjetno predlagala nekatere zakonske spremembe za bolj izpopolnjeno oragnizacijo higiensko-epide-miološke službe in sanitarne inšpekcije. M. NAMORš
Ni hotel po poti razbojnika
čez neka) dni bodo v Zagrebu začeli obravnavo proti 31-letnemu nesojenemu vodji ustaške udarne skupine Vladimiru Pavloviču
ZAGREB, 10. okt. V kratkem se bo znašel na zatožni | greb, z nalogo, da pripravi
klopi emigrant in ustaški terorist 31-letni Vladimir Pavlovič. Preiskava bo končana v 10 do 15 dneh, potem pa mu bo sodilo okrožno javno tožilstvo v Zagrebu.
Pavlovič se je vdal varnostnim organom v Zagrebu 18. julija letos. Vse življenje je trii potepuh, potikal se je iz kraja v kraj — če seveda ni trii zaprt. Zaradi njegovega večnega potepuštva ga nitj v njegovem rojstnem kraju Velikem Trojstvu ne poznajo
Jugoslovana pognali v smrt na Dunaju
Zaščitil je žensko, nakar je zbežal pred udarci -pod avtomobil
Mimoidoči so bili v torek ponoči na eni izmed dunajskih glavnih ulic priče tragičnemu prizoru: 38-letni jugoslovanski delavec Adam Vulin iz Erduta je na begu pred dvema razsrjenima avstrijskima hippjrjema padel pod kolesa nekega avtomobila, id ga je povozil do smrti. Vulin je umrl med prevozom v bolnišnico
Predstojnik policijske postaje v dunajskem okrožju Hernals je izjavil, da se je s smrtjo končal obračun med pokojnim in dvema dolgolascema, ki se je začel v nekem lokalu v okrožju. Vulin je vročično opazoval hip-pyja, ki sta se brez uspeha skušala približati mlajši ženski. Vulin je opazil, da postajata vedno bolj surova in brezobzirna in stopil k fantoma, ki sta bila že dokaj vinjene, ter dejal: »Pustita že pri miru žensko in zginita«.
Hippyja sta bila očitno presenečena in čez nekaj minut sta Vulina pozvala, da odide iz lokala. T0 pa je bilo usodno za Jugoslovana, ker najbrž ni niti slutil, da se bo čez nekaj minut naj vsula toča udarcev Vinjena dolgolasca sta s palicama napadla Vulina, ki se mu je komaj šele čez nekaj minut posrečilo, da je pobegnil — pod kolesa avtomobila.
Po »Večemjih novostih«)
niti ne spominjajo. V Zahodno Nemčijo je emigriral leta 1963.
V preiskavi pa je Pavlovič večkrat potrdil, da ideološko pripada emigrantskemu usta. škemu gibanju v ZR Nemčiji. Bil je na tem, da postane kolovodja »udarne« teroristične skupine petih do desetih članov, imenovane »hr-vatska legija«, ki se je -pripravljala na atentate in različne diverzije na ozemlju naše države. Pavlovič je pripadal kar dvema ustaškima organizacijama, »Hrvatskemu narodnemu odboru« in »Hr-vatskemu demokratskemu od boru«. Diverzantska skupina »hrvatska legija« naj bi se lotila terorističnih akcij to jesen. Urili so se pod nadzorstvom ustaškega zločinca dr. Branka Jeliča. Idejni vodja vse organizacije pa naj bi bil neki polkovnik štir.
Pavlovič v preiskavi ni vedel povedati, ali se je z njegovo aretacijo teroristična skupina razbila in ali je še kdo od teroristov trenutno v Jugoslaviji. V našo državo je prišel julija meseca. Bil je na Jesenicah, v Mariboru in naposled je prišel v Za-
KOPER
tla za sovražne diverzije. Potem se je nameraval vrniti v ZR Nemčijo, da bi se oskrbel z orožjem, plastičnimi bombami in drugim. Tedaj naj bi se pretihotapila v Jugoslavijo vsa zločinska skupina.
Preden je emigriral, je bil Pavlovič večkrat zaprt zaradi kraj in drugih kaznivih dejanj. V preiskavi m hotel izdati imen svojih nadrejenih in somišljenikov Rekel pa je. da se je vdal varnostnim organom predvsem zato, ker je čutil, da gre po poti razbojnika in morilca in da te misli ni mogel prenesti.
(Po »Borbi« in »Večemjih novostih«)
Otroka zakopala v zemljo
Dejanje so pravočasno opazili in fantka že zdravijo v Mariboru
Izredni študij na višji upravni šoli
Delavska univerza Koper je razpisala natečaj za vpis v prvi letnik za izredni študij na višji upravni šoli za vso Primorsko. Imela bo oddelek	=>■
upravne in poslovne smeri. | pomoč. Študij bo trajal dve leti, vsa """	’
predavanja, izpiti in kolokviji bodo v Kopru. Vpišejo se lahko vsi tisti, ki so končali ustrezno srednjo šolo. Delavska univerza Koper bo sprejemala Drijave do 30. oktobra.	M. P.
MARIBOR, 10. okt. — Včeraj dopoldne je 19-letna N. R. iz Ruperč rodila zdravega fantka. Iz doslej neznanih razlogov je otroka ta. koj po porodu zakopala. Na srečo je to nekdo opazil. Otroka so takoj izkopali in ga odpeljali na otroški oddelek mariborske bolnišnice, kjer so otroku nudili prvo
Pred kulturnim »samomorom"
Kočevje: za kulturo na prebivalca manj kot 5 din letno
Na nedavni konferenci občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij (ZKPO) Kočevje so ugotovili, da je kulturna dejavnost v občini vedno bolj v krizi. V Sloveniji je 33 občin, ki dajejo za kulturne potrebe na prebivalca manj kot 10 dinarjev na leto, 9 občin pa daje celo manj kot 5 dinarjev. Med temi devetimi občinami je tudi kočevska. 2e pred tremi leti je ZKPO ugotovila, da vlada na podeželju kulturno zatišje, danes pa velja ta ugotovitev že za vso občino.
Včasih so bila kulturna društva v Strugah, Podpreski
in Mozlju v krizi, danes pa ne delajo več. Z delom je
»JUTRO" pred jutrom v Celju
Od 8. do 15. novembra bo v Celju razstava jugoslovanske trgovinske in gostinske opreme - Več prireditev in posvetovanj
Komaj so zaprli vrata drugega sejma obrti r Celju, že so stekle zadnje priprave na prvo jugoslovansko razstavo trgovinske m gostinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme od 8. do 15 novembra. Organizatorja te prireditve sta center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani ter celjsko poslovno združenje za trgovino.
Prireditev ni za Celje pomembna zato. ker sta se organizatorja odločila za mesto. ki postaja v trgovskem smislu zelo pomembno središče, marveč tudi zato, ker bo razstava v novi veleblagovnici domačega kolektiva Teh-nomercator, v trgovski hiši, ki je še v gradnji in ki trenutno prav nič ne spominja na to, da bo že čez mesec dni sprejela na tisoče obiskovalcev.
Namen razstave, ki Je znana tudi pod imenom »JUTRO« (povezava inicialk imena prireditve) je zlasti v tem, da pokaže proizvodne dosežke in izbor domačih in tujih proizvajalcev pri trgo-
vinski ui gostinski opremi, stroje za pakiranje, transportno in skladiščno opremo itd. Razen tega naj bi prav ta prireditev spodbudila proizvajalce k popolnejšemu proizvodnemu programu sodobne opreme in embalaže. Razstava pa naj bi spodbudila tudi trgovinske in gostinske kolektive k uvajanju sodobne opreme.
V tednu od 8. do 15. novembra bo tudi več drugih prireditev, da ne omenjamo številnih strokovnih posvetovanj in seminarjev. V tem času bo v Cel tu še tekmovanje blagajničark, tekmovanje strojepisk, tekmovanje aranžerjev, zatem mode revije in
športna srečanja članov trgovinskih delovnih kolektivov.
Pomemben bo tudi peti tradicionalni zbor trgovinskih delavcev Slovenije, ki bo 14. in 15. novembra v Velenju.
Izredno zanimiv je program seminarjev in to ne samo zavoljo tematike, marveč tudi zaradi domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo sodelovali. Tako se bodo pogovorili o principih urbanizacije in gradnje trgovskih objektov, o projektni zasnovi trgovske hiše, o ekonomiki tipizacije trgovinske oprem o hladilni tehniki v trgovini, o samopostrežbi in samolz-biri tehničnega blaga, o problemih tatvin v trgovini, a tem o predpakiranju mesa, mesnih izdelkov in ne na zadnje o sodobni organizaci ji pretoka blaga v blagovni hiši.	M. BOŽIC
Polharskih večerov ne bo
Tako trdi Avgust Samida, prekaljeni lovec in polhar
Avgust Samida iz Občic pri Dolenjskih Toplicah je bil 20 let vodja lova v prostranih roških gozdovih od Podstenic do Sv. Petra in Planine. V času svojega službovanja je položil na dlako 5 volkov, 180 divjih prašičev ter več sto lisic, samo v eni zimi jih je ustrelil 40. Ko smo ga obiskali na domu. nas je sprejel v lovski obleki, nasmejan, s prežiljko za ušesom.
Suhokranjci tarnajo, da jim je divjačina pospravila nji-ve .e
— Kako je bilo lani?
»Ni vredno primerjati z letos. Eno noč sem jih ujel več kot 50, seveda bi jih lahko še več, če bi jih hotel. V vsej sezoni sem odrl blizu 750 večjih sivčkov, malih sploh ne štejem «
— Kaj se letos splača iti v gozd?
»Ostanite rajši doma! Nekaj polhov je bilo na gabru, nekaj malega tudi na kostanju. Veliko polhov pa je razočaranih šlo spat.«
— Kakšen je polh?
»Zelo je radoveden in naiven. Mislim, da Je redkokdaj oh življenje zaradi lakote, največkrat zaradi radovednosti. Napade tudi svojega sotrpina v »tucu« ali »škatli«, enostavno mu pregrizne vrat.«
— Zakaj jih lovite?
»Prvo je lovska strast, potem meso, kožice, mast ter denar. Kožice prodajamo po 1 dinar, menda poznate tople polhovke.«
— Kaj menite ali polhova-nje pri nas Izumira?
AVGUST SAMIDA
Pospremil nas je v hišo, kjer so po stenah obešene glave trofej — volka, vepra, lisice in še nekaterih redkih prebivalcev naših gozdov. Samido pa nismo obiskali zaradi njegovih lovskih dosežkov, ampak zaradi njegovih odličnih polharskih sposobnosti. Lani je ta podjetni 60-letni možak ujel 750 polhov, kar je verjetno svojevrsten rekord.
— Kakšna je letošnja pnlj-Ija sezona?
»Tako slabe kot jo lotos, že dolgo ni bilo. V gozdu ni žira, zato tudi polhov ni. Posamezni so sicer prišli do naselij in jih ujamemo na sadnem drevju, vendar takšen lov ni vreden počenega groša. Letos ni v gozdu toliko živeža kot lani, zato tudi
»Nikakor. Vse bolj se razvija. Zlasti tujci se zanimajo zanj, vendar je tudi domačih polharjev vedno več. Menim, da je poleg lova lahko tudi poljšji lov zelo donosna turistična dejavnost. Rabimo nekoliko več propagande, vse ostalo pa že imamo.«
— Kaj pa drugo leto?
»Ne morem biti prerok! Pridite v začetku oktobra, pa bomo videli kaj se skriva v srobotju, votlih bukvah in mladem leščevju.«
SLAVKO DOKL
prenehala tudi kočevska Svoboda. V Predgradu je uspešna le še folklorna skupina in tamburaški zbor, v Kočevju pa gimnazijski MKUD Matej Bor in Likovni salon. Pač pa je v sodelovanju z občani zaživelo kulturno delo na nekaterih osnovnih šolah kot na Travi, v Pari in Livoldu.
Kulturne dvorane po vaseh so neizkoriščene, za njihovo vzdrževanje ni dovolj denarja, zato nekatere že bolj ali manj propadajo (Osilnica, Dolga vas). ZKPO dobi na leto iz občinskega proračuna okoli 20.000 dinarjev dotacije (pred tremi leti še 32.000 dinarjev), od tega nad tretjino namensko za pomoč potujočemu kinu.
Na konferenci so sklenili, da bodo zahtevali, naj občinska skupščina nameni za kulturno dejavnost na leto vsaj 10 dinarjev na prebivalca. Razen tega bodo napravili program dela in prikazali tudi posledice, oziroma škodo, ki bo nastala, če program ne bo izpolnjen.
JOŽE PRIMC
OGLAŠUJTE V
DELU
Kritične ocene dijakov
Na ekonomsko-administra-tivnem šolskem centru v Kopru so imeli dijaki konferenco ZMS. Udeležili so se je tudi številni profesorji in predstavniki obalne konference mladine in mladinskih organizacij drugih srednjih šol. Na konferenci so mladinci ocenili svoje dosedanje delo, ki je bilo zelo pestro. Med drugim so govorili o samoupravi na šoli, o javnem ocenjevanju, disciplini, v razpravi pa so večkrat omenili tudi neznosne gmotne razmere v tej šoli, saj ima ekonomsko administrativni šolski center svoje učilnice v raznih starih zgradbah. Mladinci so sklenili seznaniti občinsko skupščino Koper in republiško izobraževalno skupnost z neustreznim položajem šole, v katero hodi okoli 500 dijakov iz raznih primorskih občin.
R. K.
Prva dela za novo šolo
Svet za šolstvo pri občinski skupščini Koper je obravnaval izpolnjevanje priporočila skupščine o prispevkih za investicije v šolstvu. Do začetka letošnjega oktobra se je steklo v sklad okoli 830 tisoč novih dinarjev, kar je približno toliko kot lani vse leto. Do konca decembra pričakujejo še prispevke tistih delovnih organizacij, ki doslej še niso izpopolnile obveznosti.
Svet je tudi poslušal poročilo o pripravah za gradnjo nove osnovne šole v Semedeli. Dela za prvo etapo se bodo začela novembra letos in morajo biti končana do začetka prihodnjega šolskega leta V tej prvi etapi bo zgrajenih 10 učilnic, ki bodo lahko sprejele vsaj učence nižjih razredov osnovne šole. Dela pri prvi etapi bodo veljala 2 milijona dinarjev.
Otroka so prepeljali v bolnišnico blatnega, premra-ženega in ohlajenega. Tudi mater so odpeljali v Maribor na porodniški oddelek.
Danes dopoldne smo na otroškem oddelku mariborske bolnišnice pozvedeli za zdravstveno stanje fantka. Zvedeli smo, da se je po intenzivnih posegih zboljšalo. Kljub temu bo treba zdravljenje otroka nadaljevati zaradi dodatne infekcije.
Otroka bodo še nekaj časa obdržali na oddelku za opazovanje. Z materjo se bodo pogovarjali psihologi in socialni delavci in jo poskušali pripraviti, da bo vzljubila svojega otroka.
N. S.
Zopet proces proti morilcu Benittu Loggii
Zagovornik Margera dosegel ponoven proces proti morilcu I. Semenič
Benitto Loggia, bolničar iz tržaške bolnišnice za duševno bolne, ki je v noči med 28. in 29 novembrom 1967 v bližini Ankarana sedemkrat z nožem zabodel 15-letno Iris Semenič, jo ubil in posilil, se bo znova znašel pred sodiščem.
Loggia so letošnjega junija pred porotnim sodiščem v Trstu obsodili na najstrožjo kazen — na dosmrtno prisilno delo ali tako imenovano »civilno smrt«. Njegov za. govornik Margera je s spretnostjo dosegel, da so prvotno razsodbo preklicali in določili novo razpravo. tokrat pred apeiacijskim sodiščem, Pa ne v Trstu, temveč v nekem drugem italijanskem mestu. še pred razpravo je zagovornik Margera pripomnil, da je bilo porotno sodišče v Trstu, ki mu je predsedoval dr. Corssi, sovražno do njegovega klienta, nenaklonjeni pa so mu bili tudi novinarji in občinstvo, ki so spremljali to razpravo desetletja
(Po »Večemjih novostih«)
S kor o dvajset let je učiteljica Margareta Bregar iz Dolenje vasi čakala na stanovanje, skor0 dvajset let je bila nenehno na prioritetni listi čakajočih in skoro dvajset let se je morala zadovoljevati z bolj ali manj obetajo-
\
Stanovanje -brlog
Cimi obljubami. Končno se ji je ielja uresničila — z občine je dobila veliko pisanje, v katerem je črno na belem stalo, da ji dodeljujejo izpraznjeno garsonjero v prvem stolpiču v Ribnici, v katero se lahko vseli takoj...
Tu se končuje ena zgodba, zgodba o skoraj dvajsetletnem brezuspešnem
čakanju in začenja se druga zgodba, zgodba o čudnem odnosu nekaterih do družbene imovine, h kateri prištevamo tudi stanovanja.
Stolpič v Ribnici je bil zgrajen pred nekako šestimi leti. Tedaj se je vselil vanj F. P., sicer učitelj glasbe na osnovni šoli. Torej človek s solidno izobrazbo — tako bi pričakovali — poštenim odnosom do naše skupne lastnine. Ko je pred nekaj dnevi zapustil stanovanje, je zapustil za seboj pravo razdejanje.
Parket je povsem uničen, ker menda vseh šest let ni videl metle ali česa podobnega. Stene so obupno umazane, ponekod razpokane, peč razpokana, kuhinja in kopalnica s straniščem pa dajeta vtis opuščenega ciganskega tabora. Električni štedilnik v kuhinji je skoraj uničen, nedopovedljivo umazan in zarjavel, pomivalno korito tako, da je vprašanje, če se bo
Taki smo
sploh dalo očistiti, za vodovodnimi pipami zija v zidu velika odprtina, kuhinjsko pohištvo je zapackano. Se bolj neprijeten je videz stranišča, kjer je ponekod po zidovih opaziti celo prstne odtise.
Skratka, stanovanje je skoraj povsem uničeno. Vsa zgrožena je upokojena učiteljica, soseda v stolpiču, zamrmrala: »Sram me je. da sem prosvetna delavka.«
Govorimo o inteligenci, 0 višji razvojni stopnji, marsikdo med nami pa krepko pade na izpitu odnosov do družbene lastnine. Stanovanje je vedno zrcalo človeka, njegove kulture, odnosa do družbe in njene lastnine.
F. GRIV EC
SUPERMARKET
Ljubljana PASAŽA ob 18. uri
TUDI VI STE VABUENI NA
MODNO REVIJO OBLAČIL ZA JESENSKE DNI
v •
srečanje v pasaži
od 13. do vključno 17. oktobra
O ALMIRA RADOVLJICA o GORENJSKA
OBLAČILA Kranj O UNIVERSALE domžale O JUGOPLASTIKA split O LABOD NOVO MESTO O ELKROJ Mozirje O SVILANIT KAMNIK
t
Šolam 1090 milijonov
Za tak zahtevek za leto 1970 se je* na včerajšnji seji odločila skupščina republiške izobraževalne skupnosti
LJUBLJANA, 10. okt. Skupščina republiške izobraževalne skupnosti je danes pod predsedstvom dr. Luja šukljeta sklenila od slovenske skupščine zahtevati 1090 milijonov dinarjev za potrebe vzgoje in izobraževanja v Sloveniji za 1970. leto. Sprejela je tudi sklep o blokiranju finančnih sredstev RIS, ki se bodo natekla nad planiranimi, potem pa tudi sklenila slovenski skupščini predlagati, naj ji iz teh sredstev da nekaj nad 2,500.000 din.
Skupščina RIS je danes predvsem razpravljala o predlogu za financiranje vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v letu 1970, o investicijski politiki na področju vzgoje in izobraževanja v letošnjem letu ter o linancira-nju srednjega šolstva v letošnjem letu.
Osnova za razpravo o potrebnem denarju za vzgojo In izobraževanje v prihodnjem letu sta bila predlagana izračuna izvršnega odbora te skupščine. Po eni varianti bi potrebovali 1.163 milijonov dinarjev. Razlika med obema je predvsem v predvidenih finančnih sredstvih za nagrajevanje prosvetnih delavcev s svojo izobrazbo ter v obsegu sredstev za zakonsko neobvezni del vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Predsednik izvršnega odbora Ludvik Zajc je podprl prvo varianto, in sicer zaradi tega. ker v sedanjem položaju ni mogoče pričakovati, da bi v nadaljnji skupščinski razpra-
Podpora
predlaganim
rešitvam
Dva odbora za finance republiške skupščine o problemih nelikvidnosti
LJUBLJANA. 10 oktobra. — Odbora za finance republiškega in gospodarskega zbora sta danes na skupni seji obravnavala gradivo zveznega sekretariata za finance o problemih nelikvidnosti v jugoslovanskem gosp-,:	tvu
ter razpravljala o še ne dokončno izoblikovanih osnutkih za spremembe in dopolnitve zakonskih predpisov, ki bi delovali tako, da bi se nelikvidnost ne mogla več pojavljati v tolikšnem obsegu.
člani odborov so po podrobnejši razpravi o teh osnutkih menili, da je treba 'podpreti generalni koncept predlaganih rešitev v predloženih osnutkih m zlasti pozdraviti uvajanje vrste novih finančnih in blagovnih instrumentov, ki jim je treba zagotoviti čim večj0 stopnjo likvidnosti. Poudarili so tudi, da je mogoče morebitne ugovore, da s predlaganimi rešitvami urejamo nekatere odnose v gospodarstvu z zakonsko prisilo, zavrniti z utemeljitvijo, da je to v sedanjem položaju v našem gospodarstvu nujno — ko pa bomo odpravili korenine in žarišča nelikvidnosti, marsikateri posegi in ukrepi ne bodo več potrebni.
Z. S
Švedi naročili na Reki 64.000-ton< sko ladjo
RUKA, 10. okt. fTanjugI — Ladjedelnica »3. maj« na Re ki bo zgradila za švedsko ladijsko družbo »Nordstrom and Thulin« iz Stockholma j ladjo za prevažanje razsutega j tovora z nosilnostjo 64 000 j ton. že prej so sklenili dve pogodbi o gradnji ladij enake tonaže za dva druga švedska ladijska lastnika
To je naj večja ladja, ki jo bodo poleg omenjenih zgradili v reški ladjedelnici. Ladja bo posebej ojačena za prevoz težkih tovorov in za plovbo po zaledenelih področjih.
Kovinarji bodo tekmovali
NOVI SAD, 10. okt. (Tanjug). — Na novosadskem sejmišču se bo začelo 16. oktobra tretje tekmovanje kovinarskih delavcev Jugosiav: je. Udeležilo se ga bo 350 najboljših delavcev iz 80 delovnih organizacij. To doslej najbolj množično tekmovanje ho trajalo štiri dni. Na njem se bo zbralo okrog 1.000 kovinarskih delavcev raznih strok, inženirjev, tehnikov in znastvenikov, ki bodo sodelovali bodisi kot tekmovalci in inštrukto-ji ali kot zastopniki znanstvenih institucij in fakultet.
Letos bomo posejali s pšenico več površin
BEOGRAD. 10. okt. (Tanjug). — Letošnjo jesen bodo pri nas posejali s pšenico približno 2 milijona 60.000 ha njiv, to je za približno 40.000 ha več kakor lani.
Kmetijski strokovnjaki zve. zne gospodarske zbornice oce. njujejo, da bo znašala letina prihodnje leto 5.250.000 ton. povprečni pridelek na hek-
vi mogli uspeti a drugo varianto. Poudaril je, da je tudi ta zahtevek za dobro tretjino večji od letošnjih finančnih sredstev za ta namen in za več kot 100 odstotkov večji od sredstev, ki jih je Imelo to področje 1967. leta. Menil je, da gre vendarle za velik napredek pri obravnavanju tega področja.
Podobno so se opredelili večinoma tudi drugi, ki so se oglasili k besedi, opozarjajoč
Poslanci niso hoteli razpravljati o spremembah zakona o deviznem poslovanju
BEOGRAD, 10. oktobra. (Tanjug). — Na današnji skupni seji treh odborov gospodarskega zbora zvezne skupščine (odbor za blagovni promet, za družbe-no-gospodarske odnose in odbor za gospodarsko politiko in finance) poslanci niso hoteli razpravljati o prvi točki dnevnega reda — osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju. Zvezni izvršni svet namreč po znani razpravi r zboru narodov In gospodarskem zboru, ko so poslanci v načelu podprli osnutek zakona, odklonili pa določila, nanašajoča se na retencijsko kvoto oziroma razpolaganje z devizami v podjetjih. ki jih ustvarjajo, ni prišel na dan z nobenimi no-vimi predlogi.
Odbora za družbenogospodarske odnose ter za družbe, ni plan in finance sta nadaljevala razpravo o nelikvidnosti v jugoslovanskem gospodarstvu.
Z. I.
Kraigherjeva čestitka Minčevu
LJUBLJANA, 10. okt. — Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigherje ob dnevu vstaje makedonskega ljudstva poslal predsedniku sobranja Nikol: Minčevu naslednjo brzojavko:
»Ob dnevu vstaje makedonskega ljudstva pošiljam Vam, vašemu sobranju in delovnim ljudem SR Makedonije iskrene čestitke v imenu skupščine SRS in osebno.
Pomembni uspehi, ki so jih v sorazmerno kratkem povojnem obdobju dosegli delovni ljudje vaše republike, ne odražajo le njihovih zavestnih naporov za družben, kulturni in gospodarski razvoj Makedonije, ampak manifestirajo tudi nacionalno samobitnost makedonskega ljudstva, doseženo v bratski povezanosti naših narodov,
| kakršno smo skovali že v času narodnoosvobodilne borbe in jo utrjujemo ob izvajanju skupnih nalog pri uresničevanju načel, na kate. rih temelji naša socialistična skupnost.
Sprejmite naše iskrene želje za nadaljnji vsestranski napredek naše republike.«
Ameriška grafika v Moderni galeriji
LJUBLJANA. 10. okt - V Moderni galeriji je bila nocoj ob 18. uri odprta r.tzs*a-va Novi izrazi v ameriški grafiki. Razstavo je posredoval Institut Smithsonian iz V/ashingtona in obsega štirideset del dvajsetih znanih ameriških 'likovnikov. V prisotnosti republiškega sekretarja za prosveto in kulturo tov. Slavka Bohanca je razstavo odprl direktor oddelka za tisk in kulturo pri ameriškem generalnem konzulatu v Zagrebu dr. Johnson. V krajšem nagovoru je poudaril vrednost prizadevanj ljubljanske Moderne galerije za stike z ameriškimi galerijami. Hkrati ko gostuje v Modemi galeriji razstava sodobne ameriške grafike, je v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku razstava likovnih del slovenskih ustvarjalcev. Razstavo je posredoval ljubljanski grafični bienale.	P. B.
Obisk vojaških ladij
SPLIT, 10. okt. (Tanjug) — Odred sovjetskih vojnih ladij pod poveljstvom kontraadmirala Proskunova je davi po petdnevnem obisku v Splitu odplul iz splitskega pristanišča.
V okviru običajnega šolskega križarjenja po Sredozemlju sta danes pripluli v Split fregati britanske vojne mor-tar na družbenih posestvih 36 ! narice z gojenci vojaško-po-metrskih stotov, pri kmetih morske akademije, ki bodo pa približno 20,5 metrskega | ostali na obisku v Splitu štiri stota.	dnJ-
na to, da niže ni mogoče kvantificirati sanacijskega programa, ki ga je bila sprejela slovenska skupščina lani. Prav zato so tudi sklenili od skupščine SR Slovenije zahtevati, naj ona nosi odgovornost, če bi se morebiti odločila dati za posamezne postavke manjša sredstva. Zlasti so poudarili, da v nobenem primeru ni mogoče krčiti predlaganih finančnih sredstev za materialne in funkcionalne izdatke.
Med člani skupščine RIS je povzročilo precej vznemirjenja sporočilo člana izvršnega sveta SRS dr. Vladimirja Bračiča, ki je rekel, da IS zdaj predvideva v svojih dosedanjih razmišljanjih nekoliko manjša sredstva za to področje, kot je predlog RIS. Skupščina je zato sklenila, naj njen izvršni odbor predstavnikom IS tudi ustno utemelji predlog RIS še prej, preden bo izvršni svet sklepal o svojem predlogu.
Nadalje je skupščina izobraževalne skupnosti danes med drugim sklenila zaprositi za dodatna sredstva za gradnjo dvojezične osnovne šole v Lendavi (600.000 din) in za novoodprte oddelke v srednjih šolah (1,951.000 din); izobraževalna skupnost SRS namreč nima več denarja za te nove potrebe.
JANKO SVETINA
Grličkov in Smole sprejela predsednika afriške banke
BEOGRAD, 10. okt. (Tanjug). — Podpredsednik zvez, nega izvršnega sveta Aleksander Grličkov je danes sprejel predsednika afriške banke za razvoj Mamuna Bihierija, ki je na uradnem obisku pri nas. Afriški gost je obiskal tudi zveznega sekretarja za finance Janka Smoleta.
Naši novinarji se vračajo iz SZ
MOSKVA, 10. okt. (Tanjug). — Iz Moskve je danes odpotovala v Beograd delegacija jugoslovanskih novinarjev. ki se je udeležila mednarodnega zborovanja ob 100-letnici rojstva Vladimira Ilji-ča Lenina.
Razprave na leningrajskem zborovanju se je udeležilo 31 gostov, govoril pa je tudi generalni sekretar Zveze novinarjev Jugoslavije Miodrag Avramovič. Na zborovanju so sprejeli zaključni dokument, v katerem novinarje po vsem svetu pozivajo, da primerno počaste 100-letnico Leninovega rojstva in pripomorejo k boju narodov za mir, demokracijo in socialne pravice.
Poslanske pisarne vez med poslanci in bazo
Zagotovile naj bi kroženje informacij in
volivcem posredovale zanimivo gradivo
LJUBLJANA, 10. okt. Upravni odbor kluba poslancev SRS je skupno s nadzornim odborom na današnji seji razpravljal o programih dela republiškega in področnih klubov poslancev. V razpravi so poudarili, da mora imeti upravni odbor kluba dolgoročni orientacijski program, medtem ko je za področne klube nujno, da se prilagajajo konkretni politični in gospodarski situaciji, konkretni problematiki, in da si začrtajo aktualne kratkoročne programe.
Klubi poslancev bi morah biti bolj operativna telesa, so menili v razpravi, torej ne le opazovalci, temveč torišče m izmenjavo mnenj ob sodelovanju s Socialistično zvezo, republiški klub pa naj koordinira mnenja področnih klubov, organizira razgovore s političnimi in gospodarskimi faktorji ter skrbi za povezavo z drugimi republikami in z zamejstvom.
Posebno pozornost so v razpravi posvetili ustanavljanju poslanskih pisarn. Načelno so soglašali z njihovim ustanavljanjem m opozorili, da je nujno, da jih ustanavljamo premišljeno, da bodo, kot je zamišljeno, usposobljene za učinkovito delo. Osnovni namen teh institucij je, da se navežejo stalni stiki poslancev z bazo, volivci in SZDL.
Predstavnik republiške konference SZDL je v zvezi s pisarnami omenil, da pisarne še ne delujejo in da bo delovala poslanska pisarna pri republiški konferenci SZDL, v Ljubljani za mestno območje in območja nekaterih okoliških občin; o pisarnah se konkretno dogovarjajo še v Mariboru. Novi Gorici ln Kopru. Največji pomen pripisujejo pisarnam v občinah, ki bodo povezane s podjetji m volivci, medtem ko bo republiška pisarna predvsem koordinator. Vodstvo SZDL b© v sodelovanju z vodstvi predstavniških in drugih or-
Premogovniki in elektrarne v sporu
BEOGRAD, 10. okt. (Tan-jug). — Premogovniki nočejo več sodelovati z elektrogospodarstvom pod sedanjimi pogoji, za katere trdijo, da so neenakopravni in da jih bodo spravili na beraško palico. Premogovniki predvsem zahtevajo, da elektrarne prenehajo po starem, »sedaj bi radi premog, sedaj pa ga ne maramo«. Predstavniki premogovnikov pravijo, da bi jim najbolj ustrezalo, če bi z elektrarnami sklenili pogodbe o prevzemu določenih količin premoga. Elektrarne so bile doslej proti temu. zato bodo premogovniki zahtevali od zvezne skupščine, da razsodi, kdo ima prav.
ganov ustvarjalo možnosti, da bodo delovni ljudje in vsi drugi občini, katerih interesi so kakorkoli povezani s posameznimi odločitvami predstavniških organov, seznanjeni z vsebino priprav na te odločitve. MARIJA ROBEK
Novi predsednik SZDL črne gore
TITOGRAD, 10. okt. (Tanjug). — Člani republiške konference SZDL C me gore so izvolili na nocojšnji seji novega predsednika konference Dobroslava Culafiča, dosedanjega sekretarja sekretariata CK ZK Cme gore. Konferenca je sprejela predlog dosedanjega predsednika republiške konference SZDL Cme gore Draga Vučiniča, naj ga razrešijo te dolžnosti, ker so ga pred nedavnim imenovali za veleposlanika v Grčiji.
Člani konference so prav tako sprejeli odstop sekretarja izvršnega odbora republiške konference Ilije Vukoviča na zahtevo CK ZK črne gore. Predsednik CK ZK Cme gore Veselin Djuranovič je razložil članom konference zakaj je CK zavzel stališče, da ne bodo dali Iiiju Vukoviču politično podporo, da bi še nadalje ostal na mestu sekretarja republiške konference.
Delovno ozračje na kongresu slavistov
BUDVA, 10. okt. (Tanjug) — Prvih pet dni slavističnega kongresa v Budvi je minilo v mirnem, delovnem ozračju, brez večjih polemik ali nasprotij v mnenjih. Znanstveniki in jezikovni izvedenci, profesorji visokih in srednjib šol iz vseh naših republik so enotno izrazili željo, da bi se zbližali in si med seboj pomagali pri reševanju zapletenih lingvističnih vprašanj, saj je ta znanost pri naš še na začetku svojega razvoja. Doslej so prebrali približno 40 referatov in koreferatov.
Jutri, ko bodo kongres zaključili. bodo delegati raz pravljali še o organizacijskih in drugih vprašanjih, zlasti o položaju predavateljev jezikov in kniiževnosti.
Dvojne tarife za telefon?
Predlog PTT podjetij naj bi vplival na zmanjšanje telefonskih pogovorov v času, ko je telefonski promet pri nas največji — to je od 7. do 17. ure
BEOGRAD, 10. okt. (Tanjug). V zvezi s sporom, ki je nastal med inšpekcijo in podjetji PTT zastran tega, ali naj bi vključili nove telefonske naročnike v omrežje ali ne, v skupnosti jugoslovanskih pošt, telegrafa in telefona čedalje bolj prevladuje mnenje, da je sklep inšpektorjev, ki so prepovedali vključevati nove naročnike v omrežje PTT, enostranski in ne prispeva k ureditvi položaja v telefonskem prometu. Ta položaj je že dolgo nevzdržen. PTT s svojimi zmogljivostmi ni kos čedalje večjemu telefonskemu prometu.
V	skupnosti pravijo, da so proti sklepu inšpektorjev in podpirajo željo podjetij PTT, da bi vključila nove telefonske naročnike. Med njimi je
Modic 1 pri Kraigherju
LJUBLJANA, 10. okt — Predsednik republiške skup. ščine Sergej Kraigher je da-nes dopoldne sprejel rektorja Univerze v Ljubljani dr. ing. Romana Modica, ki ga je seznanil s pripravami in okvirnim programom za proslavo 50-letnice slovenske univerze. Proslava bo v prvi polovici decembra, pokroviteljstvo nad njo pa je prevzel predsednik republike Josip Broz Tito.
V	razgovoru sta izmenjala tudi nekaj misli o dosedanjem delu Univerze in o nekaterih vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje novega republiškega zakona o univerzah. Dogovorila sta se, da bodo to podrobneje obravnavali na posebnem razgovoru, ki ga bo pripravilo vodstvo univerze.
Imenovanje
LJUBLJANA, 10. oktobra. Predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič je imenoval dosedanjega sekretarja enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije Janeza Lukača za pomočnika generalnega sekretarja zvezne skupščine.
Janez Lukač, ki je bil rojen leta 1931 na Savi, je diplomiral na pravm fakulteti v Ljubljani. Delal je v organih za notranje zadeve, bil sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani ter sekretar orga-nizacijskopolit.ičnega zbora skupščine SRS od 1963 do letošnjih volitev
ne! PoifHčij
LJUBLJANA, 10 okt. — Predsednik komiteja ta ekonomske odnose s tujino dr. Stane Pavlič je danes dopoldne sprejel Georga Wilsona, predsednika industrijskega koncema »Smith Corona« in konzulenta dr. Jacka Fischer, ja ter se z njima pogovarjal o vprašanjih kooperacije na področju papirne industrije.
kakih 90 odst. občanov, ti pa, kakor je znano, ne opravljajo telefonskih pogovorov v času, ko so zmogljivosti preobremenjene. Ce bi obveljali sklepi inšpekcije, bi to pomenilo vračanje na staro.
Inšpekcije in skupnost PTT se trenutno strinjajo samo v oceni položaja, kakršen je zdaj v telefonskem prometu. Zaradi preobremenjenosti so se vsa podjetja PTT lani odločila za modernizacijo, v kateri vidijo edini izhod.
Prav zaradi tega, ker se je samo v zadnjih treh letih telefonski promet potrojil — pri tem pa so precej zaostajali v izgradnji krajevnih, medkrajevnih in tranzitnih central ter prenosnih omrežij — je skupnost PTT sklenila vpeljati prakso, ki jo že dolgo let s pridom uporab-
ljajo v vseh industrijsko razvitih državah. Uvedli naj bi namreč dvojne tarife za telefonske pogovore. Gre za predlog, ki ga bodo te dni predložili zveznemu zavodu za cene. Po tem predlogu bi za telefonske pogovore od 7. do 17. ali od 6. do 16. ure, ko je telefonski promet največ-ji, veljale višje tarife, v ostalem času pa nižje. Enota mere, tako imenovani impulz, velja zdaj povprečno 26 do 27 par, po novem predlogu pa bi veljala v času močnega prometa 40 par, 10 par pa takrat, ko je promet razbremenjen.
»S tem hočemo vse tiste, za katere telefonski pogovori niso res nujni, odvrniti od tega, da bi telefonirali v dopoldanskem času, ko so telefonske centrale preobremenjene. Takšnih telefonskih pogovorov, ki niso ravno nujni, pa ne opravljajo samo občani, ampak tudi veliki uporabniki tektonskih storitev,« pravijo v skupnosti PTT. »Tako je na primer s službo plačilnega prometa, s statističnimi in drugimi službami, ki bi lahko svoja poročila oddajala tudi v poznih popoldanskih urah. V času. ko je promet manj obreme-
njen, ponujamo privlačno ceno s 75 odst. popusta.« Kakor poudarjajo v skupnosti PTT, bi 72 sekund trajajoči pogovor med Beogradom in Zagrebom tedaj stal samo 1 dinar. V času močnega prometa pa bi veljal enominutni pogovoT med Beogradom in Zagrebom 4 dinarje. Zdaj stane enominutni pogovor med Beogradom in Zagrebom približno 2 dinarja ne glede na čas dneva.
Ce bi se zvezni zavod strinjal z novimi cenami in če bi dvojne tarife pripomogle k temu, da bi se tretjina sedanjih dopoldanskih telefonskih pogovorov premaknila na pozne popoldanske ure, bi dohodki podjetij PTT ostali nespremenjeni, trdijo v skupnosti jugoslovanskih PTT. V tem primeru bi torej s uvedbo dvojnih tarif zares deloma ublažili preobremenjenost telefonskega prometa. Ce pa se telefonski naročniki ne bi okoristili s tem, kar jim ponuja PTT, bi bila nova dvojna tarifa v bistvu samo primerna priložnost, da si pod k .'a PTT poveča jo dohodke. Vsekakor pa bi za tiste, ki telefonirajo, dvojna tarifa pomenila večje ali celo precej večje stroške.
Kongres IFIP v Ljubljani
Znanstveniki s področja računalniških ved leta 1971 v Sloveniji
BLED, 10. okt. Najživahnejša razprava na plenarnem zasedanju zveznega strokovnega odbora za obravnavanje podatkov, ki ga je vodil njegov predsednik dr. Anton Železnikar, se je razvila po zanimivem poročilu predsednika izvršnega odbora mednarodnega kongresa IFIP dr. inž. Milana Osredkarja, ki je uvodoma poudaril, kako izreden pomen bo imel kongres mednarodne zveze za obravnavanje podatkov (IFIP) za nadaljnji razvoj znanosti in njenega povezovanja z gospodarstvom v naši državi.
Ta doslej največji zbor znanstvenikov v Jugoslaviji bo avgusta leta 1971 v Ljubljani, kjer bo tudi reprezentativna mednarodna razstava računalniške opreme, na kateri bodo ZDA, Anglija in ostale vodilne velesile v projektiranju elektronskih računalnikov prikazale poslednje novosti. Na poslednjem kongresu v Edinburghu je bilo
Znamke, nakar še Emilija...
Krstna predstava »igre« Dušana Jovanoviča v Mali drami
Je Jovanovičeva igra »Znamke, nakar še Emilija« res samo ali predvsem »igra«? Je avtorjeva uvodna epistola »igrajte se vsi, ki v igri sodelujete« zavezujoča tudi za gledalce? To sta vprašanji, ki nas silita k premišljanju, ko si skušamo odgovoriti, kaj pomeni, v kaj nas naravnava ta igra »igre« in kako smo vanjo potegnjeni kot spremljevalci in sooblikovalci predstave.
Taras Kermauner si priza. deva Jovanovičevo besedilo opredeliti predvsem ali skoraj izključno kot igro. Se pravi: kot nekaj, kar se je izognilo svojemu resnobne-
Aporini »til EI.LK-ONA: ikotski karo; b pariških butikov;
, Pravi moški in prava ženska nista pravi par:
^ Vse o Jane Fonda:	š
A Revolucija v otroški pre-y hrani in še mnogo /ammi- T vega branja oh bogatih k barvnih slikah v novi šle- š ^ tilkl revije.	R
mu, svojemu resnemu temelju, resnici. In če je to poenostavljeno tezo dovoljeno še bolj poenostaviti, je »smisel« »Znamk, nakar še Emilije ...« v nenehnem igranem in igrivem spreminjanju človeških lutk, situacij in reči, dialektika tega spreminjanja, igre. preigravanja in sprenevedanja pa naj bi bila temeljna resnica Jovanovičevega besedila in Petanove predstave. Kakor je taki tezi sicer težavno ugovarjati, provocira vsebina "Znamk, nakar še Emilije...« tudi druge nasledke, v zvezi z njimi pa predvsem tole vprašanje: ali je ta igra, če je res samo igra, sploh zavezujoča, ali je obvezna za igralca ali gledalca. In če je, kaj, kako in kam ga obvezuje? Odgovor na ta vprašanja ni preprost. Kajti še tako umno modrovanje o neobveznosti Jovanovičeve igre nas vse, izvajalce in igralce, zavezuje, da jo sprejmemo tako kot je napisana in tako kot je igrana. Sprejeti pa se pravi: ne se z njo izenačevati, ne ji deducirati nekakšne izpovedne ali idejne teze, sporočila, namene, marveč ji pritrjevati, tak-šni, kakršna je ali jo zavrniti takšno, kakršna je. Dasiravno sem spričo take popolne irelevantnosti te igre prepričan, da je v njen temelj vzidana
KAVA
iikek.
popolna neobveznost, spremenljivost, pretvarjanje, igranje, je v nji tudi nekaj konstant, ki pa morajo biti relevantne, ker so pač de! vsebine, so tisto, kar beremo in nato gledamo, pa najsi pritrjujemo ali zavrnemo. Ta vsebina nam govori o nekem sistemu, o nekem vsebinskem ogrodju kriminalke, o neki mašineriji skrivnih agentur, ki so vanjo potegnjeni vsi predmeti te igre od znamk do Emilije, vse reči in vse lutke, ‘ človeške lutke, in vsa ropotija »najraje razkošnega meščanskega salona«. — Temu skrivnemu stroju so zavezani njegovi udeleženci v igri, med vzmetmi in zobniki njegovega mehanizma tipamo tudi gledalci. Spričo tega mehanizma, ki mu ne vemo smisla, ker ga najbrž sploh nima in splob noče imeti, ker je pač samo sistem brez temelja, organizacija brez namena, stroj zaradi stroja, akcija zavoljo akcije, je tudi igra, pretvarjanje in spreminjanje izvajalcev ali sprenevedanje gledalcev brez temelja ;n smisla. V svetu take neobveznosti je zavezujoča ena sama realiteta: smrt. In to je tudi edina nepreklic-nost. ki nas Jovanovič k njej pripelje, stalnica, ki je v svetu in igri neobveznosti edino zavezujoča.
Tisto, kar je v svetu Jovanovičeve igre ne glede na to. ali ji pritrjujemo ali jo zavračamo, vredno naše gledalske polne pozornosti, je prostost, ki nam jo podarja neobveznost »Znamk, nakar še Emilije ...« Prostost, neobremenjenost in popolna tazbre-menjenost, ki je v naravi igre. Kajpada: tej prostosti nastavlja uzde naša podedovana in privajena naravnanost k jasnosti, namenskosti, preglednosti, smislu, celo k moraličnosti. In v Imenu te prostosti (in uzd), nam je kot gledalcem, sodelavcem v igri, enako dovoljeno, da ji obrnemo hrbet, kot nam je dopuš. čeno, da jo vrednotimo. Opredeljevanje ln vrednotenje je del naše prostosti, avtorjev riziko pa je, če nam ponuja možnost, da v njegovi igri
nočemo sodelovati in se ji odrečemo. Ne v imenu ideologije katerekoli sorte, marveč v imenu prostosti.
Navzlic neobveznosti in prostosti pa ta možnost ni dana izvajalcem. To je con-tradictio in adjeeto njihove igre. Ko so jo sprejeli, so jo dolžni igrati, kajpada ta. ko, kot jim je predpisana. In če jim ie predpisana, .ie mar sploh še i g r a ? A igrajo jo dobro i prostost nam dovoljuje tudi ta tradicionalni, shematični vrednostni kvalifika-tiv): zlasti Janez Hočevar in zlasti Tone Slodnjak. Manj Ali Raner. Ne zato. ker 'gra ne dobro, marveč z3to, ker premalo igra-, preveč je ute meljen, preveč resen. Majdi Kohkovi je naloženo več kazati kot igrati. Kaže decent no, s čutom za neesneno iz zivalnost. :n nat.urno sprošče-nost, igra pa medlo, forsira-no, npigrivo. Žarko Petan je režiser »Znamk, nakar še Emilije ...« nakar še svojih, zdaj kar preveč manirističnih ogledal, in nakar še prav tako maniristične golote. Nič nimam zoper razgaljeno žensko telo, zlasti če je lepo. A kadar je manira ali del manire. se sprašujem, alj je neizogiben. Se posebej, ko ga avtor v taki »radikalizaciji« ne predpisuje. Skoda. Brez obeh manir bi Petanova reži-ja morala naleteti na naše pritrjevanje — zlasti velja to za prvi del igre.
Skrivni mehanizem skrivne agenture, shrljivost, spolnost, golota in smrt — to so seveda miki, ki bodo razprodajali »Znamke, nakam še Emilijo.. .« v Mali drami, žal po napovedih zadnjo letošnjo redno premiero. Bojim se, da bo zavoljo teh mikov tisto, kar bi moralo temeljiteje zbujati naše zanimanje v tej igri, ostalo prezrto. Je tudi to del neobveznosti Jovanovičeve igre?
VASJA PREDAN
OGLAŠUJTE V
D^LU
Razprava o družbeni samozaščiti
SARAJEVO. 10. okt. (Tanjug). — Izvršni svet BiH je danes razpravljal o izgradnji sistema družbene samozaščite. Gre za aktiven boj proti vsem tistim, ki skušajo doma ali iz tujine spodkopavati razvoj naše države in ureditve. Poleg organov in institucij, ki jim je boj proti temu rovarjenju neposredna naloga, bo v tem boju nadvse koristno tudi uskladeno delo vseh družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij do slehernega posameznika, je rečeno med drugim v poročilu s seje.
Selimovič dobil nagrado za roman
CETINJE, 10. okt. (Tanjug). — Danes so v Njegoševem muzeju v Cetinju slovesno izrc-čili Njegoševo nagrado za književnost Meši Selimoviču za roman »Derviš in smrt«.
okrog 4000 udeležencev, tokrat pa pričakujejo podoben obisk, čeprav niso nerealna tudi predvidevanja, da bo obisk v Ljubljani rekorden prav zato, ker je Jugoslavija nekakšen most med vzho dom in zahodom.
Nobenega dvoma ni, da je razvoj računalniške vede do segel v zadnjem desetletju nesluten razvoj, posebno v njenem uvajanju v gospodarstvo, od povsem administrativ nih programov do poslovnega odločanja. Tako pričakujejo na kongresu ameriškega od bora IFIP v Las Vegnsu že rekordno število 4P.000 udeležencev. Ljubljanski kongres bo nedvomno izredno pester, saj bodo na njem samo najboljši referati v še stih skupinah ki bodo obsegale vsa področja, ki so povezana z uporabo elektron skih računalnikov.
Zvezni strokovni odbor za obravnavanje podatkov si je zato postavil kot cilj, kar sta poudarila tako dr. inž. Milan Osredkar kot dr. Anton Železnikar, da s svojo strokovno in informativno dejavnostjo zagotovi udeležbo okrog 1.000 jugoslovanskih strokovnjakov, od znanstvenikov, ki se ukvarjajo s teoretičnimi raziskavami, do ljudi, kj so v gospodarskih organizacijah zadolženi za poslovne operacije, ki so v kakršnikoli zvezi z elektronskimi računalniki. Kongres IFIP v Ljubljani naj b; dal novega duha in poleta naši
znanstveni dejavnosti nasploh, saj danes v svetu ni področja človekove aktivnosti, ki ne bi bilo tako ali drugače povezano z elektronskimi računalniki.
S podobnimi idejami o nujnosti nadaljnje razširitve dejavnosti je v svojem poročilu nastopil tudi dr. Vili Rupnik, predsednik skupine ADP v okviru IFIP. ki ie pravzaprav specializirana skupina za aplikacijo kibernetike v poslovnem procesu. Zanimivo je, da imamo trenutno v Jugoslaviji že preko 60 podjetij, ki so uvedla v svoje poslovanje elektronske računalnike, zato je skorajda neverjetno, da ima ADP skupina trenutno samo sedem partnerjev, čeprav je njihovo vključevanje pravzaprav edina garancija za nadaljnji razvoj aplikativne delavnosti in povezovanja med našimi računalniškimi cenrii za skupne urno rame, ki bodo v interesu nadaljnjega r j:voja jugoslovanskega gospodarstva
ACO PASTERNJAK
Prvi večer opatij-
OPATIJA. 10 okt (Tanjug) — Največ glasov ie sinoči — prvi večer opatijskega festivala — dobila popevka »Enkrat v življenju«, za katero ;e besedilo in glasbo napisal Arsen Dedič: pesem ie dobila 215 glasov Na drugem mestu ie bila »Dolina mojega otroštva«, ki jo je uglasbil Nikica Kalodjera — s 125 glasovi na tretjem pa »Ljubi, liubi. liubi« skladatelja Mojmira Sepeta
Na tem festivalu zabavnih melodij akreditirani novinarji so se med popevkami, ki iih občinstvo m izbralo, odločili za Robežn>kovo »Človek, ki ga ni«, ki le bila no njihovem mnenju najboljša.
Premiera v ljubljanski Operi
Vzpon in propad mesta Mahagonny
Med težkimi in dolgotrajnimi posledicami izgubljene (I.) svetovne vojne je Nemčijo zajel val obupnega cinizma in manjvrednostnega občutja, iz katerega so se vodilni kulturniki trudili izkopati, iščoč novih, pozitivnejših vrednot in dobro zavedajoč se, da s starimi, prevzetimi spričo svoje ponaj-več zelo skromne nadarjenosti ne bodo mogli bistveno prispevati k novi izgradnji nemškega državnega ideala, globoko vkoreninjenega v miselnosti. nemškega ljudstva. Ozrli so se naokoli in se zagledali v modni, iz Amerike importirani umetnosti, zlasti glasbeni slog, ki je bil lahkoten, brez otežujoče tradicije, vsaj na videz vemo zrcalo zmagovalčevega temperamenta in mišljenja. Z vnemo so ga začeli posnemati, dasl jim po naturi ni ustre-! zal; oprijeli so se tedaj najbolj izstopajočih zunanjosti, ki so bile v glasbi očitne: »jazz« tiste dobe, Paul Hin-demith, je kot. opus 26 izdal svojo »shimmy« — suito (naslov: »1922«) za klavir; manj nadarjeni so brž ubrali to pot, med njimi Kurt Weill. pričakujoč bolj zunanji in donosni uspeh, kot notranje prerojevanje, na katero bi se moral nemški narod takrat najresneje pripravljati. V tem pričakovanju niso bili razočarani:	po svetovnem
uspehu Kfenekovega »Jonny svira« (1927) so začeli nem-
ški mladi skladatelji tekmovati v ustvarjanju muzikalno nepomembnih, a po besedilu m odrsko učinkujočih »oper« ki so bile v bistvu spevoig re; mednje sodi tudi »Auf stieg und Fali der Stadt Ma hagonny«. V nacistični Nemčiji Weill s svojimi deli m bil zaželen in šele po drugi izgubljeni svetovni vojni se je — ob prilično podobnem razpoloženju — znova dvig mio zanimanje za tovrstno produkcijo, zdaj še močneje usmerjeno v Komercialnost m predoču.jočo presajeni »american way oi lite«.
O muzikalni vrednosti tega dela bi skoraj bilo odveč pisati; v bistvu zrcali takratno spogledovanje z ameri-kanskimi popevkami, ki jih včasih tudi dosega; plehkost te vrste sloga je očitna in v bistvu že zdavnaj preživeta Kakšne arhitektonske operne gradnje pri nanizavanju »songov« tako ne smemo pričakovati. V besedilu, ki želi biti socialistično obarvano, je seveda polno namigovanj na osebe in dogodke, ki jih pri nas nismo nikoli poznali ali pa že zdavnaj pozabili, podobno, kot smo pozabili na problematiko nastopajočih nepridipravov in Izpri-ienk. ki je — dasi v povsem drugačni obliki — ponekod, zlasti na zahodu, še živa. Do neke mere sta dejanje in glasba skladna, a v glavnem le površinska, kajti glasba
ne more podajati problemov, ki jih besedilo nakazuje, in njen končni namen ie le, ne motiti tekstovnega poteka: doseza ga z neznatno mero invencije in dosti rutine v dokaj poenostavljeni orkestraciji — odlika, ki jo danes očituje vsako količkaj posrečeno kabaretno delo
Naša Opera je postavila ta skeč kot dolg iz prejšnje sezone; za uvedbo nove serioz-ne vrste operne produkcije je to delo popolnoma neprimerno. Zgrešena kombinacija dokaj krotkega tvestema z malce naveličanim kitičnim moritatom ie bila zaradi dolžine grajana že pred 40 leti; danes je dolgovezna m dolgočasna Trud, ki sta ga gotovo vložila v našo izvedba mladi dirigent Darijan Božič, kateremu ta glasbena zvrst očitno leži ter režiser in scenograf Hinko Leskovšek. čigar akcije, obenem z ostalimi, v programski knjižici navedenimi sodelavci, bi bil zaslužil pomembnejšo nalogo. Naši protagonisti Manja Mlejniknva, Zlata Ognjanovičeva, Miro Brajnik. Slavko Štrukelj, Drago Čuden. Samo Smerkolj. Anton Prus. Danilo Merlak in Rado Pančur so z dobrim petjem (za to priložnost kar predobrim) skušali dati delu, ki ni paša niti za oko niti za uho. še najmanj pa za duha, nekaj vzgona, škoda.	L. M. A.
V nekaj vrstah
LITIJA
rmorUnit trgovina — Trgovato podjetje Mercator Je » sredo odprlo ne Valvazorjevem tipu prenovljeno in n» •Irjeno prodajalno konfekcije In galanterijskega blaga. Nova trgovina je okusno urejena in ima veliko izbiro blaga.
Zdravstveni pregledi iolarjev — V zdravstvenem domu so začeli sistematično pregledovati Solarje. Te dni pregledujejo učence osnovne tole Litija in njenih podružnic. Preglede teh otrok bodo zaključili decembra. Po novem letu bodo začeli pregledovati otroke la ostalih krajev v občini.
Šolska kuhinji — V osnovni šoli Litija imajo šolsko kuhinjo, ki pripravi dnevno 60 kosil m otroke in 10 aa učitelje. Kosilo aa učence velja 3 dinarje, za učitelje pa 4 dinarje. Podobno kuhinjo imajo tudi v šoli Šmartno. IZLAKE
Skrb sa stanovanja delavcev — Delavski svet tovarne elektroporcelana iz Izlak se je odločil, da podeli 300 tisoč dinarjev posojila članom svojega kolektiva, ki grade zasebne hišice. V tovarni upajo, da bodo na ta način hitreje rešili skrb za stanovanja delavcev.
Društvo Ljudske tehnike — Spomladi so ustanovili v tovarni elektroporcelana na Izlakah društvo Ljudske tehnike, ki ima zdaj že ISO članov. Dejavnost društva se uspešno odvija v elektroatrojni, foto-kino in kemijski sekciji.
GORENJSKA
Ajdove moke ho dovolj — V začetku tega tedna so kmetje pričeli žeti ajdo, ki je letos po vsej Gorenjski dobro obrodila. Letos se nam torej obeta, da bomo imeli na voljo dovolj ajdove moke.
Enote JLA popravile cesto — Cesta, ki se nad Sorico odcepi na Petrovo Brdo, je bila zaradi zemeljskih udorov dalj časa neprevozna. Popravil so se lotile enote JLA, tako da je zdaj cesta, ki povezuje Primorsko z Bohinjem, »pet prevozna.
CESNJICA
Nova črpalka — Tu so pričeli graditi bencinsko črpalko. Rezervoarje so že zakopali, zdaj urejajo teren za graditev zgradb.
Vse bliže letnemu načrtu
V hrastniški Steklarni se nadvse resno ukvarjajo z izvozom steklenih izdelkov
Letošnji izvozni načrt predvideva vradnost del dveh milijonov 183.000 dolarjev in je skoraj za 200.000 dolarjev višji kot lani. V Steklarni so do konca septembra prodali izključno na področje s konvertibilnimi valutami že blizu milijon 600.000 dolarjev blaga.
Vse kaže. da bo hrastni-ška steklarna v celoti izpolnila svoj izvozni načrt, ki bo doslej najvišji, odkar se Steklarna uveljavlja v medna-rodni delitvi dela. Med najpomembnejšimi odjemalci in kupci hrastniškega stekla so: Zvezna republika Nemčija. ZDA in Italija. V prvo so letos prodali za ok-og 750.000 dolarjev stekla, na tržišča ZDA za blizu 300.003 dolarjev in v Italijo za nad 145.000 dolarjev blaga. V steklarni si močno prizadevajo, da bi povečali izvoz na tržišča ZDA, kjer imajo dejansko skoraj neomejene možnosti za prodajo nekaterih vrst svetlobnih teles.
Letos hrastniška Steklarna prodaja svoje izdelke že v devet zahodnoevropskih držav, v ZDA. Kanado in Izrael. še venomer pa se dogovarjajo za izvoz nekaterih vrst steklenih izdelkov v ne-
katere druge zahodnoevropske pa tudi prekomorske dežele. Pomembno je tudi to, da so letos znatno povečali izvoz v Belgijo, saj so v devetih mesecih iztržili v tej deželi že za okrog 105.000 dolarjev. Povečujejo pa izvoz tudi v Avstrijo, znatno več blaga pošiljajo v Francijo in na švedsko.
Seveda pa ostane najbolj zanimiv kupec hrastniškega stekla Zvezna republika Nemčija, ki je za Steklarno še posebno zanimiva zavoljo možnosti prodaje širšega izbora raznih steklenih izdelkov. Do konca avgusta so v podjetju izpolnili plan izvoza z 98.9 odstotki, septembra pa so prodali za okrog 170.000 dolarjev blaga. Za planom de-jansko ne zaostajajo, zato je videti, da bodo bistveno višji letošnji načrt stoodstotno dosegli.
M. VIDIC
Proslava v Lontovžu
Jutri dopoldne se bo zbrala zasavska in druga mladina na proslavi obletnice SKOJ
Jutri dopoldne se bo nekaj tisoč mladih Zasavčanov zbralo v Lontovžu nad Dobovcem. Tu bo ob 11. tiri osrednja proslava in srečanje zasavske mladine %
50-letnici ustanovitve orga-
preživelimi člani SKOJ ob nizacije.
Ta mladinska organizacija je odigrala pomembno vlogo v delavskem in revolucionarnem gibanju revirjev. SKOJ je bil kovačnica mladih kadrov. Iz njegovih vrst so prihajali že prekaljeni in predani komunisti ter organizator.
ji.
Ni naključje, da se je zasavska mladina odločila za; proslavo SKOJ v Lontovžu. : Tu je bila leta 1937 druga ! pokrajinska konferenca ’ SKOJ, na	kai eri	so
bili tudi Boris Kraigher, Sergej Kraigher, Miha Marinko, Franc Leskovšek-Luka, Tončka Ceč, Lojze Hohkraut,
nedeljo zbralo nekaj tisoč mladincev iz zagorske, trboveljske in h rastniške občine. Organizatorji so povabili na proslavo tudi mladino iz Litije, Radeč. Žalca, Laškega in nekaterih drugih krajev Savinjske doline. Srečanja se bodo udeležili tudi mnogi nekdanji skojevci iz Zasavja, pa tudi nekateri udeleženci dru. ge pokrajinske konference SKOJ.
Na proslavi bo mladini in skojevcem spregovoril podpredsednik republiške skupščine Marjan Orožen, kulturni program pa bodo izvedli recitatorji, pevci osemletke Ivana Cankarja in delavska
akcijski program za delo med ^bKiopolitičnih mladino	I bodo sodelovj
! govoru z nekdanjimi skojev-Na slavnosti pred smučar- j ci.
»ko kočo v Lontovžu se bo v I	P. B.
organizacij sodelovali še na raz-
NAJBOLJ ZASLUŽNI ZA SNAGO NA BT.EDU — Da so blejske ceste in ulice vsak dan počiščene in vzdrževane, gre zasluga predvsem delavkama krajevne skupnosti Bled Kristini Krpač in Mariji Kovač. Že leta skrbita za čistočo z vso skrbnostjo In marljivostjo. Zato bi jima morali biti hvaležni vsi, ki imajo opraviti s turbanom, in jima izreči vse priznanje! Slika ju prikazuje pri delu pred hotelom Park. Foto: B. Benedik
Tudi sodoben način življenja ogroža zdravje prebivalstva
S posvetovanja o problematiki javnega zdravstva v Ljubljani
LJUBLJANA, 10. okt. Čeprav je zdravstvena služba s številnimi sodobnimi preventivnimi ukrepi omejila mnoge nevarnosti, ki ogrožajo zdravje prebivalstva in čeprav sta splošen napredek in prosvetljeno«; pripomogla, da ljudem pri nas ne grozijo več tiste bolezni, ki so značilne za zaostale dežele, pa je vendar moderen način življenja s hitro industrializacijo prinesel kup novih problemov, s katerimi se ljudje srečujejo na vsakem koraku. Življenje v velikih naseljih, neprestan hrup, ki ljudem uničuje živce, problem onesnaženje voda in ozračja, kontrola živil, in še in še bi lahko naštevali, če bi hoteli na kratko opozoriti na vse tisto, na kar moramo biti pozorni, če nočemo, da bi bile zdravstvene razmere čez čas poslabšane.
O teh stvareh je tekla beseda, ko so se včeraj zbrali varstvo ljubljanskega območja vodilni strokovnjaki hi-giensko-epidemiološke službe in sanitarne inšpekcije, da bi se podobno kot v nekaterih drugih območjih pogovorili, kako naj bi zastavili delo vnaprej, da jim te službe, ki so osnovne za javno zdravstveno varstvo prebivalstva, ne bi stagnirale ali celo zaostajate.
V letih po vojni smo na teh področjih dosegli sprva silovit razmah. Tudi uspehi niso izostali, saj je med infekcijskimi boleznimi precej takih, s katerimi se že skoraj ne srečujemo več. Sedaj zadnja leta, pa je več vzrokov vplivalo na to, da je zn tel razvoj počasi zaostajati. Na eni strani so se začele kazati težave s financiranjem, pa tudi interes za nadaljnji razmah teh služb je bledel ob napačnih sklepih, ko so si ponekod umišljali, da že zgolj višja življenjska raven sama po sebi odklanja zdravstveno ogroženost prebivalstva.
Neurejena pa so tudi še mnoga organizacijska vprašanja, ko praksa vsak dan bolj potrjuje, da ni bilo pametno, da smo sanitarno inšpekcijo oddelili od higiensko-epidemiološke službe. Ko je bil govor o tem, kako bi skrb za javno zdravstvo izboljšali. sta pred očmi predvsem dve dilemi: kako naj bi dosegli kar najbolj smotrno delitev dela obeh služb
Avstrijski otroci v Vrsarju
ZAGORJE, 10. okt. — Pred. st&vniki deželnega mladinske, ga referata štajerske deželne vlade iz Gradca ter občinske skupščine Zagorje in občinske zveze DPM občine Zagor. je so danes razpravljali o predlogu pogodbe za sodelovanje glede letovanja otrok. V ta namen bo avstrijska de-želna vlada finančno sodelovala uri razširitvi počitniškega doma zagorske šolske mladine v Vrsarju. Zmogljivosti doma bodo povečali za okrog pol prenočišč. Potlej bodo r Vrsarju lahko letovali razen zagorskih tudi otroci iz avstrijske Štajerske. Z gradbenimi deli za razširitev bodo začeli predvidoma že pozimi ali najpozneje spomladi prihodnjega leta.
P. B.
„JUTR0“ pred jutrom v Celju
Od 8. do 15. novembra bo v Celju razstava jugoslovanske trgovinske in gostinske opreme - Več prireditev in posvetovanj
Komaj so zaprli vrata drugega sejma obrti v Celju, že so stekle zadnje priprave na prvo jugoslovansko razstavo trgovinske m gostinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme od 8. do 15 novembra. Organizatorja te prireditve sta center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani ter celjsko poslovno združenje za trgovino.
Prireditev ni za Celje pomembna zato. ker sta se organizatorja odločila za mesto, ki postaja v trgovskem smislu zelo pomembno središče, marveč tudi zato, ker bo razstava v novi veleblagovnici domačega kolektiva Teh-nomercator. v trgovski hiši, ki je še v gradnji in ki trenutno prav nič ne spominja na to, da bo že čez mesec dni sprejela na tisoče obiskovalcev.
Namen razstave, ki je znana tudi pod imenom »JUTRO* (povezava inicialk imena prireditve) je zlasti v tem, da pokaže proizvodne dosežke in izbor domačih in (njih proizvajalcev pri trgo-
vinski in gostinski opremi, str-je za pakiranje, transportno in skladiščno opremo itd. Razen tega naj bi prav ta prireditev spodbudila proizvajalce k popolnejšemu proizvodnemu programu sodobne opreme in embalaže. Razstava pa naj bi spodbudila tudi trgovinske ln gostinske kolektive k uvajanju sodobne opreme.
V tednu od 8. do 15. novembra bo tudi več drugih prireditev, da ne omenjamo številnih strokovnih posvetovanj in seminarjev. V tem času bo v Celju še tekmovanje blagajničark, tekmovanje strojepisk, tekmovanje aranžerjev, zatem mode revije in
športna srečanja članov trgovinskih delovnih kolektivov.
Pomemben bo tudi peti tradicionalni zbor trgovinskih delavoev Slovenije, ki bo 14. in 15. novembra v Velenju.
Izredno zanimiv je program seminarjev in to ne samo zavoljo tematike, marveč tudi zaradi domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo sodelovali. Tako se bodo pogovorili o principih urbanizacije ln gradnje trgovskih objektov, o projektni zasnovi trgovske hiše, o ekonomiki tl-pisarije trgovinske opreme, o hladilni tehniki v trgovini, o samopostrežbi in samois-birl tehničnega blaga, o problemih tatvin v trgovini, zatem o predpaklranju mesa, mesnih izdelkov in ne nazadnje o sodobni organizaciji pretoka blaga v blagovni biši.	M. BOŽIC
in v kakšnih oblikah naj bt bila najbolj ustrezna strokovna povezava na področju republike. Eni se bolj zav-
zemajo za to, da bi se te službe povezovale v okvirih zavodov za zdravstveno varstvo posameznih območij,
drugi, da bi ostalo deljeno na območje posameznih zdravstvenih domov.
Po posvetovanjih, ki so bila sedaj v Sloveniji, bodo zbrali gradivo, ki Po z vso to problematiko predloženo skupščini SR Slovenije, da bo o njem razpravljala že to jesen in verjetno predlagala nekatere zakonske spremembe za bolj izpopolnjeno oragnizacijo higionsko-epide-miološke službe in sanitarne inšpekcije. M. NAMORS
Ob slabem — tudi kaj dobrega
Povprečno gospodarjenje Domžalčanov v prvem polletju
Čeprav uspehe gospodarjenja v prvem polletju v Domžalah na splošno ocenjujejo kot zadovoljive, je iz nekaterih podatkov vendarle razbrati nekaj zaskrbljujočih dejstev — predvsem še zmanjšana likvidnost gospodarstva, prehitra rast osebnih dohodkov in zaostanek dosežkov za načrti v industriji in v kmetijstvu.
Obseg industrijske proizvodnje se je v primerjavi s prvim polletjem povečal kar za 8 odstotkov, drugo pa pove dejstvo, da pri večini delovnih organizacij vrednost proizvodnje zaostaja za planirano. Zgodnji posevki so prinesli kmetijstvu manj kakor lani. 'Za 51 odstotkov so se povečale terjatve do kupcev, za 9 odstotkov pa so večje zaloge: skupaj je tako
Nujno boljše nadzorstvo živil in vode
Posvetovanje o higienski in epidemiološki službi na Gorenjskem
KRANJ, 10. okt. — Higien-sko-epidemiološka služba je na Gorenjskem razmeroma dobro razvita In uspešna. Kljub temu pa je današnje posvetovanje o tej dejavnosti — zadnje v vrsti enakih Po vsej Sloveniji — opozorilo, da se ta služba povsod srečuje z vrsto nepravilnosti in ovir. V razpravi sta dobili najvidnejše mesto dve povezani vprašanji- vloga In mesto sanitarne inšpekcije ter kontrola živil in pitne vode.
Glede sanitarne inšpekcije so bili zbrani strokovnjaki enakega mnenja, da je po-trebno čimprej opusteti njeno umetno izdvojenost iz strokovnih zdravstvenih ustanov. Potreba po takem nadzoru, kakršnega naj bi op ravljale pri sedanji organizaciji v okviru občinskih uprav, je že preživela, kajti kazen ne vzgaja in ne izboljšuje, je samo reakcija na ugotovljene napake. Mimo tega sedanja ločenost sanitarnih inšpektorjev od preventivnih zdravstvenih služb kadrovsko slabi tako prve kot druge, saj nam zelo primanjkuje potrebnih strokovnjakov. Ta inšpekcija naj bi zato postala del celovitih strokovnih služb, ki bi tvorno sodelovale za zboljšanje živil in vseh drugih higienskih pogojev, torej bi združevale možnost, da vplivajo tako na vzroke kot na posledice nepravilnosti.
S tem v zvezi so v Kranju podčrtali potrebo o izboljšanju kontrole živil in pitne vode. saj pregledi odkrivajo zelo velik delež neprimernih vzorcev. S posebnimi normativi naj bi predpisali vsaj minimalno število rednih pregledov ln ugotovili nenehno budnost nad živili in vodo, saj so pogosten vzrok številnih hudih obolenj. Ni se mogoče zadovoljiti a sedanjo prakso, da so pregledi še največ odvisni od pripravljenosti in prizadevnosti posameznih strokovnjakov in delovnih organizacij ter za ta namen vedno bolj skromno odmerjnega denarja.
M. SOSIČ
vezanih za okrog 380 milijonov dinarjev obratnih sredstev. Najeti krediti za obratna sredstva so se prav tako zvišali za 23 odstotkov, za 30 odstotkov pa so se povečale obveznosti do dobaviteljev.
V prvih j,šestih letošnjih mesecit) 50 nezadržno rasli povprečni nominalni dohodki, ki so bili julija kar za 30 odstotkov višji od lanskih. Hitreje kakor produktivnost dela rastejo tudi realni osebni dohodki. Porast življenjskih stroškov so presegli kar za 10 odstotkov.
Navedene negativnosti v splošnem ne veljajo le za domžalsko občino, ampak so najbrž kar precej točna slika vsega slovenskega gospodarstva. V domžalski občini so zabeležili tudi nekaj dobrih rezultatov: izvoz je naraščal in končno presegel lanskega za 32 odstotkov, promet v trgovini je večji za 34, iztržek v gostinstvu pa za 18 odstotkov.
Korak naprej je napravilo tudi zaposlovanje. Delovne organizacije v občini so do konca prvega polletja zaposlovale 207 delavcev več kakor leto poprej. Število zaposlenih pa še vedno narašča, saj so podjetja in ustanove v zadnjih treh mesecih
zaposlile 57 občanov in bo skupno število do konca leta nedvomno še naraslo.
BORUT CONTALA
Jeseniška skupščina o gospodarstvu
JESENICE, 10. okt. — Likvidnost jeseniškega gospodarstva se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ponovno poslabšala. To je bila osnovna ugotovitev na današnji seji obeh zborov skupščine občine, ko so v . glavni točki dnevnega reda obravnavali informacijo o poslovnem uspehu delovnih organizacij za obdobje od januarja do junija.
Izguba v prvem polletju se je v celoti povečala za 4 odst. in je bila 26 milijonov 621 tisoč dinarjev. V skupnem je z izgubo poslovalo osem delovnih organizacij, vendar je med vsemi železarna Jesenice daleč na prvem mestu.
Druge organizacije namreč od navedene izgube izkazujejo le 99.000 dinarjev. Težave v železarni se kažejo v celotnem jeseniškem gospodarstvu, kar je tudi razumljivo, saj daje železarna 87 odstotkov celotnega dohodka občine. Prav zato so ponovno poudari: zahtevo, da bi moral tudi vnaprej točno izpolnjevati vse sanacijske programe. Na seji skupščine so potrdili tudi nekatere odloke.
T. LIPICER
Ni hotel po poti razbojnika
čez nekaj dni bodo v Zagrebu začeli obravnavo proti 31-letnemu nesojenemu vodji ustaike udarne skupine Vladimiru Pavloviču
ZAGREB, 10. okt. V kratkem se bo znašel na zatožni klopi emigrant in ustaški terorist 31-letm Vladimir Pavlovič. Preiskava bo končana v 10 do 15 dneh, potem pa mu bo sodilo okrožno javno tožilstvo v Zagrebu.
Pavlovič se je vdal varnostnim organom v Zagrebu 18. julija letos. Vse življenje je bil potepuh, potikal se je iz kraja v kraj — če seveda ni bil zaprt. Zaradi njegovega večnega potepuštva ga niti v njegovem rojstnem kraju Velikem Trojstvu ne poznajo niti ne spominjajo. V Zahodno Nemčijo je emigriral leta 1963.
Kmečki praznik v Litiji
V nedeljo razstava kmetijskih pridelkov in strojev ter tekmovanja
V nedeljo dopoldne bodo v litijski občini slavili kmečki likof. Ob tej priložnosti prirejajo kmetijski zadrugi Litija in Gabrovka — Dole ter gozdna obrata Litija in Radeče v sodelovanju s sekcijo za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Litija in kmetijskim zavodom Ljubljana srečanje kmetovalcev in gozdarjev občine Litija.
Organizatorji pravijo, da bo to pravi kmečki praznik litijske občine. Razen razstave kmetijskih pridelkov, zaščitnih sredstev in gnojil bo v Litiji pred zadružnim domom tudi razstava in ocenjevanje živine, tekmovanje oračev in koscev, demonstracija gozdnih sekačev ter razstava kmetijske mehanizacije.
Razstava kmetijskih pridelkov naj bi predstavila letino obeh kmetijskih zadrug In zasebnih kmetov. Pomembna bo tudi razstava in ocenjevanje živine. Posebna strokovna komisija bo ocenila okoli 30 glav goveje živine iz zadružnih hlevov, kooperacije in kmetov. Trije najuspešnejši živinorejci bodo dobili nagrade.
Zanimivo bo tudi tekmovanje oračev in koscev na Litijskem polju. Doslej se je priglasilo za tekmovanje s traktorji 11 oračev in prav toliko koscev. V košnji s kosilnicami pa bodo merili svoje sposobnosti tudi pionirji.
Sekači gozdnega obrata Litija bodo prikazali na demonstraciji sodobno obdelavo lesa z mehanizacijo. Prav gotovo bo pozornost obiskovalcev pritegnila tudi kmetijska mehanizacija. Podjetje Agrotehnika bo razstavilo v Litiji mnoge kmetijske stroje, Agrostroj pa namakalne naprave. Prispevek nedeljski prireditvi bodo dali še litijski ribiči, ki bodo razstavili savske ribe. Nasproti zadružnega doma bodo organizirali tudi ribiško tekmovanje.
P. BURKELJC
OGLAŠUJTE V
DELU
Iz Kranja po tovor v Naklo
Tam bodo zgradili tovorno železniško postajo in skladišča
V Kranju so že nekaj časa zelo na tesnem s tovorno železniško postajo in javnimi skladišči. Prostor, ki je na razpolago za to dejavnost, je namreč stisnjen med potniško postajo in tiri ter glavno in industrijsko cesto oto Savi. V prihodnje pa ga bo še manj, ker bodo zgradili nove železniške naprave in industrijsko cesto razširili v obvoznico.
Zaradi tega so se odločili, da zgrade novo tovorno postajo ter večja skladišča za potrebe kranjskega gospodarstva v bližnjem naselju Naklo, ki je oddaljeno od mesta pet kiloAietrov. Do tja je speljan industrijski tir, ostanek nekdanje tržiške proge, ki je k sreči niso do konca razdrli. Tovorno postajo že adaj uporabljajo za nakladanje lesa, kmetijskih pridelkov in drugega ter za razkladanje premoga.
V urbanističnem načrtu Kranja so za tovorno postajo in javna skladišča v Na-
klem rezervirali 25,7 hektara zemljišča. Razprostira se od gramoznice cestnega podjetja na severu do transformatorske postaje na jugu. Ob strani pa je ta predel omejen z industrijskim tirom, oziroma cesto ter z getdom.
Po zazidalnem načrtu je za tovorno postajo določen prostor med gramoznico in cestnim priključkom južno od železniške postaje. Uredili bodo nakladalni in raZkla-dalni prostor za premog in drva, poseben prostor bo dobilo gozdno gospodarstvo za nakladanje lesa, dalje skladi-
šče gradbenega materiala, garaže, objekt za potrebe kmetijstva in drugo. Same time naprave naj bi nekoliko razširili.
Za javna skladišča pa so namenili prostor južno od tovorne postaje. Predvidenih je osem objektov, ki bodo povezani z glavnim industrijskim tirom in postajo. Razen tega bodo med skladiščnimi objekti speljali tudi ceste za odvoz blaga.
To so za zdaj šele načrti. Potrebe in razpoložljiva finančna sredstva pa bodo usmerjali njihovo postopno uresničitev. Ko bodo postajo in skladišča v Naklem dogradili, bo v Kranju ostal le še kosovni tovorni promet ter blagovni promet tistih skladišč, ki že stojijo na prostoru med železniško postajo in Savo.	L. STRU2NIK
V preiskavi pa je Pavlovič večkrat potrdil, da ideološko pripada emigrantskemu usta-škemu gibanju v ZR Nemčiji. Bil je na tem, da postane kolovodja »udarne« teroristične skupine petih do desetih članov, imenovane »hr-vatska legija«, ki se je pripravljala na atentate in različne diverzije na ozemlju naše države. Pavlovič je pripadal kar dvema ustaš kima organizacijama, »Hrvatskemu narodnem« odboru« in »Hr-vatskemu demokratskemu od. boru«. Diverzantska skupina
Požar v Dolenji vasi
ZAGORJE, 10. okt. — Danes neaaj pred peto uro popoldne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju 59-let-nega Alojza Snoj iz Dolenje vasi 42. Ogenj je nastal v spodjem delu velikega kozolca, kjer imel lastnik nekaj malega mrve, nato pa se je po štantu nenadoma razširil na celoten kozolec. Srečnemu naključju gre pripisati, da ni bilo t® čas pod kozolcem težkega tovornjaka avtoprevoznika Štefana Obrča ki je tu garažiral svoje vozilo. Na kraj požara so prišli gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Zagorje, Kotredež in Loke ter industrijska gasilska četa zagorskega rudnika, ki so preprečili, da se požar ni razširil še na druge okoliške stanovanjske zgradbe.
J. T.
Šok ali notranja poškodba?
JESENICE, 10. okt. — Tomšičev ocesto je zjutraj hotel prečkati zunaj prehoda za pešce 69-letni Franc Bergant. Pri tem se je zaletel vanj 16-letni kolesar Bogdan Kejžar. Oba sta padla. Pri pešcu so ugotovili poškodbo na roki, vendar so ga v kritičnem stanju prepeljali v bolnišnico. Po prvih domnevah zdravnikov je pri nesreči verjteno utrpel hujši šok.
M. S.
Zopet proces proti morilcu Benittu Loggii
Zagovornik Margera dosegel ponoven proces proti morilcu I. Semenič
Benitto Loggia, bolničar iz tržaške bolnišnice za duševno bolne, ki je v noči med 28. in 29 novembrom 1967 v bližini Ankarana sedemkrat z nožem zabodel 15-letno Iris Semenič, jo ubil in posilil, se bo znova znašel pred sodiščem.
Loggia so letošnjega junija pred porotnim sodiščem v Trstu obsodili na naj strožjo kazen — na dosmrtno prisil-no delo ali tako imenovano »civilno smrt« Njegov za. govornik Margera je s spret-nostjo dosegel, da so prvotno razsodbo preklicali in določili novo razpravo. tokrat pred apelacijskim sodiščem. Pa ne v Trstu, temveč v nekem drugem italijanskem mestu. Se pred razpravo je zagovornik Margera pripomnil, da je bilo porotno sodišče v Trstu, ki mu je predsedoval dr. Corssi, sovražno do njegovega klienta, nenaklonjeni pa so mu bili tudi novinarji in občinstvo, ki so spremljali to razpravo desetletja
(Po »Večernjih novostih«)
Zaletel se je v hišo
DOMŽALE, 10. okt. Včeraj proti večeru je pod vplivom alkohola vozil osebni avtomobil LJ 629-74 voznik Janez Malik iz Domžal proti Trzinu. V Depali vasi je zapeljal v levo na makadamski pas za počasni promet, vozil po njemu kakih 40 metrov, nato pa trčil v stanovanjsko hišo, od katere ga je odbilo nazaj na makadamski pas. Pri nesreči je bil voznik poškodovan. Materialne škode je za 15.000 dinarjev.
J. J.
Neprevidno izza avtobusa
KRANJ. 10. okt. — Zjutrai ob 6.10 je na Delavski cesti v Kranju avtomobilist Blažo Marič z avtomobilom VK 86-42 zadel Albino' Krapež, ki je nepričakovano prišla izza avtobusa .Pri padcu se je huie poškodovala, škodo na vozilu so ocenili na 300 dinarjev.
M. S.
»hrvatska legija« naj bi se lotila terorističnih akcij to jesen. Urili so se pod nadzorstvom ustaškega zločinca dr. Branka Jeliča. Idejni vodja vse organizacije pa naj bi bil neka polkovnik štir.
Pavlovič v preiskavi ni vedel povedati, ali se je z njegovo aretacijo teroristična skupina razbila in ali je še kdo od teroristov trenutno v Jugoslaviji. V našo državo je prišel julija meseca. Bil je na Jesenicah, v Mariboru in naposled je prišel v Zagreb, z nalogo, da pripravi tla za sovražne diverzije. Potem se je nameraval vrniti v ZR Nemčijo, da bi se oskrbel z orožjem, plastičnimi bombami in drugim. Tedaj naj bi se pretihotapila v Jugoslavijo vsa zločinska skupina.
Preden je emigriral, je bil Pavlovič večkrat zaprt zaradi kraj in drugih kaznivih dejanj V preiskavi m hotel izdati imen svojih nadrejenih in somišljenikov. Rekel pa je. da se je vdal varnostnim organom predvsem zato, ker je čutil, da gre po poti razbojnika in morilca in da te misli ni mogel prenesti.
(Po »Borbi« in »Večernjih novostih«)
Jugoslovana pognali v smrt na Dunaju
Zaščitil je žensko, nakar je zbežal pred udarci -pod avtomobil
Mimoidoči so bili v torek ponoči na eni izmed dunajskih glavnih ulic priče tragičnemu prizoru: 38-letnj jugoslovanski delavec Adam Vulin iz Erduta je na begu pred dvema razsrjenima avstrijskima hippyjema padel pod kolesa nekega avtomobila, ki S« je povozil do smrti. Vulin je umrl med prevozom v bolnišnico Predstojnik policijske postaje v dunajskem okrožju Hernals je izjavil, da se je s smrtjo končal obračun med pokojnim in dvema dolgolascema, ki se je začel v nekem lokalu v okrožju. Vu-iin je vročično opazoval hip-pyja, ki sta se brez uspeha skušala približati mlajši ženski. Vulin je opazil, da postajata vedno bolj surova in brezobzirna in stopil k fantoma, ki sta bila že dokaj vinjena, ter dejal: »Pustita že pri miru žensko in zginita«. •
Hippyja sta bila očitno presenečena in čez nekaj minut sta Vulina pozvala, da odide iz lokala. T0 pa je bilo usodno za Jugoslovana, ker najbrž ni niti slutil, da se bo čez nekaj minut naj vsula toča udarcev. Vinjena dolgolasca sta s palicama napadla Vulina, ki se mu je komaj šele čez nekaj minut posrečilo, da je pobegnil — pod kolesa avtomobila.
Po »Večernjih novostih«)
Otroka zakopala v zemljo
Dejanje so pravočasno opazili in fantka že zdra* vijo v Mariboru
' MARIBOR, 10. Okt. — Včeraj dopoldne Je 19-letna N. R. iz Ruperč rodila zdravega fantka. Iz doslej neznanih razlogov je otroka takoj po porodu zakopala. Na srečo je to nekdo opazil. Otroka so takoj izkopali in ga odpeljali na otroški oddelek mariborske bolnišnice, kjer so otroku nudili prvo pomoč.
Otroka so prepeljali v bolnišnico blatnega, premra-ženega in ohlajenega. Tudi mater so odpeljali v Maribor na porodniški oddelek.
Danes dopoldne smo na otroškem oddelku mariborske bolnišnice pozvedeli za zdravstveno stanje fantka. Zvedeli smo, da se je po intenzivnih posegih zboljšalo. Kljub temu bo treba zdravljenje otroKa nadaljevati zaradi dodatne infekcije.
Otroka bodo še nekaj časa obdržali na oddelku za opazovanje. Z materjo se bodo pogovarjali psihologi in socialni delavej in jo poskušali pripraviti, da bo vzljubila svojega otroka.
N. S.
Ljubljana PASAŽA ob 18. uri
TUDI VI STE VABUENI NA
MODNO REVIJO OBLAČIL ZA JESENSKE DNI
v •
srecanie v pasaži
od 13. do vključno 17. oktobra
•	ALMIRA RADOVLJICA
•	GORENJSKA OBLAČILA KRANJ
•	UNIVERSALE domzale
•	JUGOPLASTIKA split
•	LABOD NOVO MESTO
•	ELKROJ Mozirje
•	SVILANIT KAMNIK
J
Štefančič pred Raško TWA gostuje* v Tivoliju
Izreden uspeh naših smučarskih skakalcev v ČSSR
ROžNOV, 10. okt. Na zadnjem tekmovanju na 70-metrski skakalnici z umetno snovjo v Rožnovu so nastopili vsi najboljši češkoslovaški skakalci in četverica . Jugoslovanov, ki se je odlično odrezala. Peter Stefančič je zmagal pred Raško, med prvo šesterico pa sta se uvrstila tudi Dolhar in Mesec. Prelovšek je bil malo slabši, vendar je kljub temu zadovoljil.
Štirje najboljši-skakalci bodo do začetka decembra trenirali v CSSR. V Rožnovu ostanemo še en dan, ▼ nedeljo. 12. t. m. pa gremo na veliko tekmo v Liberec. Potem gredo domačini vsak na svoj dom, ker je konec njihovega skupnega treninga, mi pa gremo naprej v Trutnov, kjer bomo trenirali do odhoda v Bansko Bystrico. Sele 26. t. m. pridemo tudi mi domov, toda že 10. novembra poj demo spet v Spindlerov mlyn. Ko se bo temperatura spustila dovolj nizko.
| SABLJANJE
SZ najboljša
HAVANA — Na svetovnem sab-ljaftkem prvenstvu je doslej zabeležila največ uspehov reprezentanca SZ, ki je z Novikovo zmagala v ženskem floretu in s Sidjakom v sablji. Največje presenečenje pa je pripravil zastopnik ZRN Wes-sel. ki je osvojil prvenstvo v moškem floretu.
bodo skakalnico prekrili z umetnim snegom, za kar imajo snežne topov že pripravljene. Takrat se nam bodo pridružili tudi drugi skakalci naSe prve ekipe.
Pa Se nekaj o tukajšnji zadnji tekmi. Stefančič je bil dobesedno nepremagljiv. Raška je sicer spet skakal izredno lepo, toda tudi visoke ocene za slog mu niso pomagale, kajti Peter ga je v prvem skoku preskočil za dva v drugem pa kar za Štiri metre. Tildi Dolhar je bil odličen in se je uvrstil takoj za RaSko in MatouSem. Mesec pa ga je v drugem skoku malo polomil, zdrsnil s petega mesta po prvi serji za eno nižje, vendar je tudi Šesto mesto v tej konkurenci Se vedno izvrstno.
Marjan PrelovSek je skakal sicer dije od nekaterih znanih skakalcev kot so Hubač. Htthnl. Novak itd., vendar se v zraku Se ne more meriti z njimi. Tako se je naSe gostovanje v Rožnovu končalo odlično. Fantje so zelo dobro razpoloženi in imajo za sicer napo-
ren trening tako Se več volje in veselja.
REZULTATI: 1. Stefančič (J) — »7,2 (M. M). 2. Račka 84.0 (M. M). 3. Matoui (oba CSSR) 222,2 (47,5, M). 4. Dolhar (J) 209.2 <44,5, 45.5), 5. Kodejika (CSSR) 243,4 (43.5, 44), 4. Mesec (J) 200,2 (43,5, 42.5), 7. H obnl 1074) (42, 40). 0. Hubač 194.5 (41, 41). 9. Doleta! 194.0 («2J. 42). 10. Motej-lefc (vsi CSSR) 198.5 (42. 40) . . . 13. PrelovSek (J) 193.1 162, 62).
MIRO OMAN
Košarkarji Olimpije otvarjajo sezono s tekmo proti Beogradu
LJUBLJANA, 10. okt. V nedeljo startajo v novo seeaono tudi košarkarji ljubljanske Olimpije. Zvečer ob 19. uri bodo v Tivoliju gostili ekipo Beograda z Rajkovičem in Maroevičem na čelu, v četrtek 16. t. m. pa se bodo v tivolski dvorani pomerili s slovito ameriško skupino TWA, ki letos pod vodsbvom trenerja McGregorja gostuje po Evropi.
UTRINKI
USPEH — Dunajski trener Mas Merkel je pred začetkom španskega nogometnega prvenstva prevzel posle trenerja pri enajsterici Sevilla, ki je novinec ▼ prvi ligi. Sevilla vodi po štirih kolih s osmimi točkami. • •
SMRT — Na hokejski tekmi Kolner EK : EV Landshut se je tast branilca kblnskega moštva Schwarz po hudi gneči pred koln-skimi vrati tako razburil, da ga je zadela kap; umrl je še na sta-dionu. _____
PREPOVED — Dva meseca ne bosta smela nastopati španska vrhunska kolesarja Ocana in Sa-«; zveza ju je kaznovala, ker sta se med septembrsko dirko po Kataloniji — stepla.
Košarkarji Olimpije že vse poletje marljivo trenirajo. Po poldrugem mesecu posamične vadbe so stekli tildi skupni treningi, ki jih je v zadnjem času vodil začasni trener inž. Ostoj Kristan. Po evropskem prvenstvu v Neaplju sta se ekipi spet pridružila Je-lovac in Daneu, tako da je zdaj vsak večer v Tivoliju zbrana popolna vrsta, s katero trenira tudi
ROKOMET
Kanček upanja za Celjane
CELJE — V 9. kolu ZRL čaka Celjane težak nasprotnik — Mlada Bosna v Sarajevu. Tekma, ki bo v nedeljo zvečer, bo spet težka preizkušnja za mlade celjske igralce. Celjani so odšli na pot v popolni postavi. Na tem srečanju bodo preizkusili vse svoje znanje in upajo, da jim bo, čeprav na tujih tleh, uspelo iztržiti vsaj nekaj.
K. JUG
nekaj najbolj dih igralcev.
perspektivnih xnia:
že v ponedeljek bo uradno prevzel delo z ekipo novi * trener Olimpije Beograjčan Ivkovič. Kmalu se bo iz JLA vrnil tudi Eiselt, tako* da bo Olimpija spet lahko postavila na igrišče ekipo, ki bo lahko konkurirala za najboljše mesto. Bassin in Marter morata še odslužiti kazen, pa tudi sicer bodo prve tekme morali odigrati v Domžalah, ker je igrišče v Tivoliju še vedno suspendirano. Olimpija se je sicer ponovno pritožila pri zvezi zaradi kazni, vendar odgovora še ni.
Precej se govori, da bo Olimpija dobila še nekaj okrepitev, vendar še ni nič gotovega. Lahko pa namignemo, da se bo v jAdmeru, da načrti uspejo, povprečna višina ekipe precej dvignila . ..
Za start je ekipa Beograda dober nasprotnik, posebna poslastica pa bo vsekakor nastop ameriških košarkarjev v četrtek. Razen teh dveh tekem pa bo Olimpija nastopila še na dveh močnih turnirjih.
POKUSITI SE SPLAČA!
Pokusite nove Knorr juhe in spoznali boste, zakaj jih milijoni gospodinj po celem svetu uporabljajo vsak dan.
Od M. do 19. t. m. v Zagrebu, kjer bodo igrali men Ljubljančana, g« Jugoplastika. Lokomotive in TWA, od 2$. do 26. t. m. p* to v Gorici, kjer bodo impro«iil*l SplUgen in Brku, Petrarce in Beograd.
Bogat apored prijateljskih tekem naj bi igralce Olimpije privedel v najboljšo formo le na začetku novega prvestva, ki 1» zaradi bližnjem) svetovnega prvenatva pri nas že posebej zanimivo.
S. TRBOVC
Kdo bo novi prvoligaš?
LJUBLJANA — Košarkarji v Ii: ZKL — zahod igrajo drevi zadnje kolo letošnjega prvenstva. Prav v zadnjem hipu bomo tudi zvedeli kdo bo iz te skupine novi član prve zvezne lige in kdo bo razen Kvamerja še izpadel.
V	taborih slovenskih drugoliga-šev so precej optimistično razpoloženi, le Mariborčani se malce bojijo nastopa v Sl. Brodu. »BSK je v zadnjih kolih visoko premagal Slovana in Mladost in tudi mi imamo možnosti za uspeh,« pravijo Mariborčani. »Najbrž bomo o novem prvoligašu ' odločali v ponovni tekmi s Slovanom, za katero želimo, da jo odigramo ali v Zagrebu ali v Domžalah.«
Pri Slovanu kljub gostovanju pri najslabši ekipi niso povsem brez skrbi. Tekmo nedvomno- morajo dobiti, saj je kvalitetna razlika precejšnja, toda igralci so izgubili precej volje zaradi neurejenih razmer v klubu. Znašli so se v velikih denarnih težavah, razen tega pa že ■ nekateri igralci tudi napovedujejo odhod iz kluba.
»O porazu niti ne razmišljamo,« pravi na drugi strani trener Domžal Peter Kralj. »Igramo sicer z neposrednim tekmecem za izpad, toda prepričan sem v zmago, kljub temu, da smo še vedno edina ekipa brez pravega centra. Ce rešimo še ta problem, bo drugo leto povsem drugače.«
V	Ilirski Bistrici so najbolj brez skrbi. »Ne bojimo se nasprotnika, in prepričan sem, da bomo premagali tudi Karlovčane,« pravi pomočnik trenerja Mirko Grl j. »Izpada smo se z zmago nad Slobodo praktično rešili in zato bo ekipa lahko zaigrala mirno in zbrano, kar je že precejšen del usp^ia.«
Z. V., P. N., S. T.
IVER DNEVA
77 novih na VŠTK
Začela so so predavanja t primi letniku Visoke Sole ss trla »no kulturo v Ljubljani. Zanimanje mladih za vpis je bilo letos želo veliko, saj se je priglasilo kar 111 kandidatk m kandidatov. Ker si zavod vse bolj prizadeva za kvaliteto bodočih pedagogov in drugih strokovnjakov v telesni kulturi. Jo bilo na temelju preizkusov sprejetih skupno samo 60 rednih in 17 izrednih Študentov in Študentk. Med rednimi Je 44 molkih in 14 ženskih, med Izrednimi pa je to razmerje 12:5.
	
| DRSANJE		1
Uspela revija na ledu v Tivoliju
LJUBLJANA, 10. okt. — S ploskanjem v ritmu je več ko dva tisoč mladih danes spremljalo zadnjo točko uspele revije na ledu, ki jo je drsalno kotalkarski klub inž. Stanko Bloudek priredil v tivolski dvorani — pod pokroviteljstvom ZPM — ob tednu otroka. V točki »Kazačok« se je v okusnih rdečih kostimih in kučmah predstavilo 15 mladih drsalcev in drsalk, ki so — kakor te vrstniki in vrtnice v vrsti točk prej — .doživeli živahen aplavz mladih in vendarle že kritičnih gledalcev. Revija je bila vsekakor prizadevno pripravljena, presenečala je pestrost oblek, katerih nabavo so omogočila nekatera podjetja, pri vseh 41 nastopajočih pa je bilo videti dovolj volje in tudi že' znanja. Dosti obeta zlasti mladi par Alenka Pauer-Janez Bonač.
DKK inž.; Stanko Bloudek . se je. z vrsto svojih delavcev na čelu s trenerko Ivico Knavsovo vsekakor postavil in bo ustregel mnogim, če bo take revije prirejal tudi v prihodnje.	T. A.
NOVO NA TUJEM
LAS VEGAS — V četrtfinalu odprtega teniškega prvenstva je Američan Smith premagal letos najboljšega igralca na svetu Laverja 6i2, 6:4. Drugo presenečenje je priredil 41-letni Gonzales, ki je premagal avstralskega profesionalca Rosewalla 6:4, 1:6, 6:3. V drugih srečanjih je Ashe (ZDA) premagal rojaka Richeya 6:4,	6:3,
Emerson (Avstralija) pa Američana Lutza 6:4, 6:3.
Stari dobri napad
Jeseniški hokejisti bodo dobro pripravljeni
JESENICE — V taboru 13-krat-nega državnega prvaka v hokeju
BERI SPORED
DANES
ATLETIKA
SARAJEVO: finale ekipnega prvenstva Jugoslavije za člane (še jutri).
NOVA GORICA: pionirske atletske igre Primorske (ob 15. uri).
KRANJ: pionirski miting (ob 14. uri).
KEGLJANJE
BUDIMPEŠTA: meddržavni dvoboj moških in ženskih reprezentanc SFRJ in Madžarske.
CELJE: republiško' prvenstvo za posameznike na kegljišču Ingrada (še jutri).
KOLESARSTVO
ZAGREB:	Prvi dan državnega
prvenstva na kronometer.
KOŠARKA -
II. ZKL — ZAHOD: Domžale — Sloboda (ob 19.30), Lesonit — Karlovec 67 (ob 19. uri), Kvamer — Slovan (ob 18. uri), BSK — Maribor 66 (ob 19. uri).
NOGOMET
MARIBOR: Železničar — Ljubljana. II. zvezna liga. začetek ob 15. url na stadionu Železničarja.
\ *
ROKOMET
SRL — MOŠKI: Slovan — Med-vode. Rudar — Branik, Brežice — Sl. Gradec (ob 19. tiri).
SRL — ZENSKE: Slovan — Selca, Brežice — Polet (ob 18. uri).
JUTRI
ATLETIKA
OSIJEK: finale ekipnega prvenstva Jugoslav. je za člarilce.
AVTO—MOTO
LJUBLJANA: troboj v speedwa-ju Praga—Gradec—Slovenija na dirkališču v Zg. Šiški ob 14.30, dopoldan ob 9. uri III. dirka za mladinsko prvenstvo SRS.
NOVO MESTO: gorska cestna hitrostna avtomobilska dirka »Nagrada Gorjancev 69« na cesti 4/1 čez Gorjance — ob 13.30.
KOLESARSTVO
ZAGREB: Drugi dan državnega prvenstva — dopoldne na dirkališču, popoldne pa gorsko prvenstvo na Sljeme.
KOŠARKA
ZKL — 2ENSKE: Partizan (B)
—	Olimpija (ob 16. uri).
LJUBLJANA: prijateljska tekma
moških ekip Beograda in Olimpije, ob 19. uri v Tivoliju.
NOGOMET
MARIBOR: Maribor : Zagreb, I. zvezna liga, začetek ob 15. uri v Ljudskem vrtu.
ZENICA: Čelik : Olimpija, I. zvezna liga, začetek ob 15. uri.
SNL:	Mura : Celje - Kladivar,
Drava : Izola, Alunpnij : Slavi ja. Kovinar : N. Goricah, Ilirija : Nafta (na stadionu v Šiški) — začetek vseh tekem ob 15. uri.
VCNL:	Šmartno ; Osankarica,
Kovinar : Celulozar, Papimičar : Fužinar, Sever : Peca, Steklar : Dokležovje (vse ob 15.), Branik : Velenje (ob 10.30).
ZCNL: Hrastnik : Tabor, Primorje : Triglav, Adria : Usnjar, Tolmin : Sava, Koper : Lesce, LTK : Zagorje (vse ob 15. uri).
ODBOJKA
SOL — ŽENSKE: Jesenice : Celje, Fužinar : Brestanica, Kamnik : Maribor.
II. ZOL: Branik : Breza, Vukovar : Izola, Jedinstvo : Kaštela, Željezničar : Fužinar, Jesenice : Modriča.
SOL — moški: Gaber j e : Sava, Mislinja : Maribor, Kamnik : Novo mesto, Trebnje : Kočevje, Ljubljana : Kanal.
PARTIZAN
MEDVODE: republiško orientacijsko tekmovanje. Začetek ob 8.30 pri elektrarni Medvode.
ROKOBORBA
IT? LIGA: Maribor — Prvomajska, Poreč — Split, Ljubljana — Ist. borac, Partizan — Lokomotiva.
ROKOMET
ZRL — MOŠKI: Ml. Bosna — Celje (ob 18. uri).
SRL — MOŠKI: Tržič — Ribnica, Izola — Šoštanj (ob 10. uri), Piran — Kranj (ob 11. uri).
SRL — ŽENSKE: Olimpija — Usnjar, Steklar — Branik, Piran
—	Gorenje (ob 10. uri).
RUGBV
LJUBLJANA: tekma I. zvezne lige Ljubljana — Kumrovec na stadionu Ljubljane v Šiški. Začetek ob 10. uri.
SMUČANJE
ŠKOFJA LOKA:	meddruštveni
slalom na travi na pobočju Stajn-grofa.
na ledu Jesenic, se mrzlično pripravlja na novo sezono. Igralci se vsak dan vozijo na trening v Ljubljano. Vsi se namreč dobro zavedajo, da se bliža zanje najbrž najtežja hokejska sezona. Prvič igrajo že 15. t. m. na Poljskem, kjer se bodo pomerili s poljskim državnim prvakom Podhale, v prvem kolu tekmovanja za evropski pokal.
Po vrnitvi v domovino pa se bo že začelo državno prvenstvo, ki bo letos precej bolj zahtevno kot prejšnja leta. Vsa moštva se bodo namreč medsebojno srečala po štirikrat, po enakem sistemu pa bodo igrali tudi za alpski pokal, ki se prične tudi že ta mesec.
Priprave Jesenic so bile zadovoljive, toda moštvu manjka tekem, kot zatrjuje trener Ciril Klinar. Vodstvo kluba se trudi, da bi moštvo pred odhodom na Poljsko odigralo čimveč prijateljskih srečanj. Uprava kluba računa, da ji bo uspelo pripraviti nekaj težjih mednarodnih tekem na turneji po Avstriji in CSSR.
Uprava HK Jesenice je registrirala pri osrednji slovenski hokej-’ ski zvezi tele igralce: prvi vratar je Knez, njegov prvi namestnik 2bontar, rezerva pa Novak. Bra-nilski pari so po odhodu Iva Jana nekoliko spremenjeni. Prvi par sta Ravnik in Razinger, drugi Sašo Košir in po vsej verjetnosti Mlakar, ki je dosedaj igral v napadu. Prvo napadalno trojko sestavljajo: Tišler, Felc in Franc Smolej, drugo Bogo Jan, Zbontar in Gorazd Hiti, tretjo pa Pirc, Eržen in Tomaž Košir. V tretjem napadu lahko pride do manjše spremembe, saj lahko gre Pirc med branilce, vrne pa se Mlakar. Rezervni igralec je tudi trener Klinar.
Jeseničani tudi upajo, da bo zavodu za vzdrževanje športnih objektov uspelo pripraviti ledeno ploskev pod Mežakljo že do 15. t. m.	P. KARLIN.
Kranjskogorci v ČSSR
JESENICE, 10. okt. — Hokejisti ligaškega moštva Kranjske gore so danes odpotovali na sedemdnevni trening v CSSR. Trenirali bodo v Banjškem Mostu. Od tu bodo potovali v bližnje kraje, kjer bodo odigrali pet prijateljskih tekem. Po vrnitvi, 17. t. m., bo na Jesenicah že led, tako da bodo doma lahko nadaljevali s pripravami. Prvo tekmo bodo odigrali z moštvom Jesenic.	D. K.
Pred jutrišnjim nogometom
Zmaga za vsako ceno
Po šestdnevnem potovanju so se vijoličasti v četrtek popoldne vrnili v Maribor in se še istega dne zvečer sestali na posebnem sestanku ▼ klubskih prostorih, kjer so dodobra pretresli dogodke zadnjih
Maribor
dveh prvenstvenih kol. V petek dopoldne in popoldne je trener Omeragid vadil s posameznimi skupinami igralcev, zvečer pa je Maribor odpotoval v avstrijski Mureck, kjer bodo igralci ostali do nedelje opoldne.
V	srečanju proti Zagrebu bo enajsterica zagotovo doživela nekaj sprememb. Kobeščak sicer še vedno ni sposoben za nastop, pač pa je okreval Miličevič, ki bo skoraj gotovo zavzel svoje standardno mesto branilca. V tem primeru bi iz ožje obrambe izpadel Staka, ki je po mnenju očividcev zaigral v Splitu izredno slabo. Sprememba se obeta tudi v napadu, kjer bo tehnično vodstvo ponovno zaupalo Spasojeviču. To je več ali manj pričakovana odločitev, saj bodo morali domačini obvezno igrati odprto, če bodo hoteli iztržiti obe točki.
V	vijoličastem taboru so trdno odločeni, da proti Zagrebu zaigrajo na vse ali nič, to se pravi, da si želijo zagotoviti poln izkupiček že v prvem delu igre. Prav v zadnjih srečanjih se je namreč izkazalo, da igrajo Mariborčani dobro samo takrat, dokler je njihova mreža še nedotaknjena. Vsak najmanjši spodrsljaj pa deluje na igralce v takšni meri, da jih potem enostavno ni več za prepo-
znati. Tako je bilo ▼ Beogradu, ko je Zvezda v pičlih štirih minutah potolkla mariborsko četo do tal, pa tudi med tednom v Splitu, kjer je vodeči zadetek Pavlice v prvih sekundah igre povsem demoraliziral vijoličaste.
Verjetna postaja za nedeljsko srečanje proti Zagrebu: Horvatič, Miličevič, Fuček, Sizgoreo, Bogi* čevič, Raševič, Jankovič, Klančnik, Radič, Krajnc in Spasojevič.
P. KANCLER
Dosedanja bilanca
Nogometaši Maribora in Zagreba so doslej v prvi zvezni ligi odigrali štiri prvenstvena srečanja. Dvakrat sta se tekmi končali neodločeno 0:0 in 1:1, enkrat je zmagal Zagreb z visokim; rezultatom 5:1, enkrat pa so bili boljši vijoličasti z 2:0.
ZAGREB:
pomlajeno moštvo
Nogometaši Zagreba so edino moštvo v I. zvezni ligi, ki v devetih kolih še niso zmagali. Mnogi so prepričani, da tudi na nedeljski tekmi v Mariboru realno ni pričakovati točk.
Tehnično vodstvo se je odločilo za pomlajeno ekipo. Tako bodo proti Marittoru zaigrali Copor, Markulin, Kranj čina in Rukljač, v ekipi pa ne bo tokrat Žutelije.
Verjetna postava: Horvat, Nježič. Smajlaglč, Suša, Wacha, Ivic, Žeja, Meštrovic, Tanko vic, Copor, Buban, Kranjčina, Rukljač.
S. PIRŠL
Konjevod :Gugolj
Nogometaši ljubljanske Olimpije gečič, Džorlev, Sombolac, Rogič, odhajajo v goste k Čeliku, ki že | šoškič, Pejovič, Klampfer, Franove leti ni izgubil tekme na svo- češkin, Nikolič, Oblak, Djekič, Go-J®1?* *erenu- to dovolj pre- le, Kapidžič, Ameršek, Popivoda. pnčljiv podatek o kvaliteti te enaj-	s. LIPAR
Olimpija
sterice, ki jo je v novi sezoni prevzel še nedavni trener Bežigraj-čanov Matko Konjevod. Nemara je prav to dejstvo za novoustoli-čenega tenerja belo-zelenih Nedeljka Gugolja vse prej, kakor prijetno, ker se zaveda, da njegov poklicni kolega do potankosti pozna vsakega igralca Olimpije posebej, njegove navade, dobre in slabe strani in igro enajsterice v celoti.
Ce bi Ljubljančani zaigrali res dobro, tedaj me takšna razmišljanja prav nič ne bi vznemirjala — je dejal Gugolj pred odhodom v Zenico. Na jutrišnjem spopadu bo ubral enako taktiko, kakor jo je Konjevod dosledno uveljavljal v gosteh, ko je bil pri Olimpiji. Z drugimi besedami, Olimpija bo skušala izsiliti točko ob okrepljeni obrambi in verjetno samo s tremi igralci v napadu. Nadeja se tudi, da utegnejo njegovi varovanci ponoviti tudi tokrat dobro igro v gosteh.
Moštvo še ni določeno, zato Je odpotovalo 16 igralcev, med njimi tudi Kapidžič, ki je moral v zadnjem času zaradi večkratne neodgovornosti med tekmo na rezervno klop Nedvomno je, da je Kapidžič kvaliteten igralec, vendar prav gotovo ne sodi med branilce, temveč bi mu moralo strokovno vodstvo že zdavnaj zaupati drugo nalogo v enajsterici — denimo — vlogo zveznega igralca. Morda se bo Gugolj tokrat odločil za kaj podobnega, tembolj> ker je dobil v Pejoviču zelo zanesljivega »čistilca«.
Na pot so odšli tile: Škulj, Ja-
Dosedanja bilanca
Ljubljanski nogometaši so se v prvenstvenih srečanjih pomerili s Čelikom doslej osemkrat. Bilanca zanje je kar ugodna, saj so zmagali kar petkrat, eno tekmo remizirali, dve pa izgubili. Rezultati v podrobnem:	1963/64 — 0:1, 1:1, —
1964/65 — 5:1, 5:1, 1966/67 — 1:0, 1:0, 1968/69 — 1:0, 0:2.
ČELIK: »Olimpijo radi vidimo!«
Nepričakovana točka v spopadu s Sarajevom je podvojila upe zeniškega prvoligaša, da bo z ljubljanskimi gosti poskušal doseči poln zadetek. Tekme med Olimpijo in Čelikom so bile še razburljive.
»Poznam igro Ljubljančanov in zato se jih bojim«, pravi tehnični direktor Čelika Vlatko Konjevod. »Ljubljančani igrajo na tujem bolje kot doma. To bodo poskusili tudi pri nas. Od svojih nogometašev ne zahtevam drugega kot to, da si prizadevajo. Ce bi me vprašali, kakšen bo izid srečanja, bi na listek napisal vse tri znake.«
Po pravilu, da moštva, ki zmaguje, ne kaže spreminjati, bo Konjevod poslal v boj proti Olimpiji isto ekipo: Stijovič, Cerima-gič, Talič, Galijaševič, Globo vic, Gavran, Ba.jrič.
V. DJOKOVIC
Spet žarek upanja
Naposled tudi drugoligaški domači derbi med mariborskimi in ljubljanskimi nogometaši, ki bo že danes na stadionu Železničarja v Mariboru! šiškarji odhajajo v go-
Ljubljana
| SAH
V slovenski ligi 16 ekip
LJUBLJANA — V nedeljo se bo začelo tekmovanje za naslov ekipnega republiškega šahovskega prvaka. Za razliko do prejšnjih let bo tokrat prvenstvo potekalo po enotnem sistemu. V obeh skupinah. vzhodni in zahodni, bo igralo po osem moštev, ki se bodo pomerila vsako z vsakim. Zmagovalca obeh skupin pa bosta v medsebojnem dvoboju odločila o naslovu najboljšega. Ekipe bodo sestavljene iz šestih članov, ene članice in mladinca
Favorit prvenstva je lanski prvak Ljubljana, nevaren tekmec pa bodo Domžalčani, medtem ko je v vzhodni skupini bržkone najmočnejše Celje.
V prvem kolu se bodo pomerili: Kranj — Anhovo, Cerknica — Koper, Ljubljana — Domžale, Kočevje — N. mesto v zahodni skupini, v vzhodni pa: Celje — Zagorje, Ptuj — M. Sobota, Ravne — Branik, Trbovlje — Kovinar.
B. K.
Matanovič deli tretje mesto
DUNAJ — Na conskem šahovskem turnirju so v 4. kolu igrali takole: Jacobsen — Dibal remi, Ivkov — Andersson remi, Sigur-jonsson — Dickstein remi, Heht — Lahti remi, Matanovič — Janson remi, Drimmer — Uhlmann remi, Adamski — Espig 0:1, Vesterinen — Kamileri 1:0. Zweig — Barczai 0:1. V prekinjenih partijah iz 3. kola je Ivkov premagal Hartoha, Matanovič pa Lahtija.
Vrstni red: Smejkal 3 (1), Matanovič in Uhlmann 3, Barczai, Heht in Vesterinen 2,5, itd.
Reprezentanca Ljubljane za Skopje
LJUBLJANA — Včeraj je odpotovala v Skopje devetčlanska mladinska šahovska reprezentanca Ljubljane, ki bo tekmovala na turnirju mestnih reprezentanc v počastitev makedonskega narodnega praznika 11. oktobra.
Na pot so odšli mojstrski kandidat Bratko, prvokategorniki Kosanovič, Praznik. Halik in Mauhler ter	drugo kategomi ki
Galle, Konvalinka, Seremet in D. Kutin.
ste k svojemu sosedu z dokaj mešanimi občutki, saj že bežni spomini na dosedanja srečanja v obdravskem mestu kažejo, da so bili spopadi med Ljubljano in Železničarjem, ko sta bila še republiška ligaša, zmeraj zelo vzburljivi in so se navadno zmeraj končali v prid Mariborčanov.
Toda bojazni pa vendarle ni čutiti med igralci iz šišenskega tabora niti pri strokovnem vodstvu, ki je zadovoljno z dosedanjim napredkom. Enajsterica je že kar dobro uigrana, samo več poslušnosti je treba. Trener Marjanovič zahteva, da se njegovi varovanci dosledno poslužujejo nizke igre, da več zaposlujejo krili, s čimer
j NAMIZNI TENIS
J
Olimpija : Ilirija 6:3
LJUBLJANA — V pripravah na tekmo za sejemski pokal z Lokomotivo iz Bratislave, ki bo 22. t. m. v Ljubljani, so članice ljubljanske Olimpije odigrale prijateljsko tekmo z Ilirijo in zmagale 6:3. Najboljša je bila Martinčeva, ki je zmagala v vseh treh partijah. Vodstvo Olimpije bo imelo pri sestavi ekipe za dvoboj z Lokomotivo težko nalogo, ker tretja igralka Vrstovškova še vedno ne odgovarja zahtevnejšim preizkušnjam. Verjetno se bodo odločili ob Martinčevi in Jelerjevi za nekdanjo državno prvakinjo Cirilo Pirc-Korpa, čeprav ni dosti trenirala.
I telovadba
bodo omogočili napadalcem več možnosti za zadetek. Navsezadnje pa je tudi tekma za trening, z Olimpijo (2:2) ponovno izvabila žarek upanja, da se utegnejo trenerjeve zamisli tudi na današnjem derbiju uresničiti v celoti. Igralci so na skupnem sestanku po tekmi e Lokomotivo analizirali vse dogodke, svoje napake in obljubili, da se bodo zavzeli, tembolj, ker jim je vodstvo kluba v tem tednu izplačalo zaostalo hranarino. Dobre volje in razpoloženje zato ni manjkalo pred odhodom v Maribor.
# Edina nevšečnost, ki je zadela šišenski kolektiv, je poškodba standardnega branilca Nosana, namesto katerega prihajata v poštev Rotar ali mladi Mikoli.
Na pot so odšli naslednji: Gobec, Rotar, Mikoli, Kompan. Jajčevec, Sipčič, Zupančič, Mrsie, Žavski, Hribernik, Džaferovič, Pa-pec, Bunc.	S. L.
ATLETIKA
J
Boris Šahlin v Ljubljani
LJUBLJANA, 10. sept. Na zasedanje tehnične komisije mednarodne telovadne zveze (FIG), ki se bo začelo jutri v prostorih ho-leta Univn, sta prva prispela Borih Šahlin in Taisia Demidenko. Oba sta mednarodna sodnika. — I Znano je, da je šahlin za to funkcijo opravil izpit pred nekaj meseci na EP v Varšavi. Danes so prispeli še nekateri drugi člani FIG in mednarodni sodniki in sodnice (iz SZ in CSSR), ki bodo sodili na predsvetovnem tekmovanju. Pred to nalogo pa bodo morali obvezno sodelovati na sodniškem tečaju FIG, ki bo 15. in 16.
Zmaga Kovačeve na izbirni tekmi
LJUBLJANA, 10. okt. Marlenka Kovač (Narodni dom) je zmagala na izbirni tekmi sedemanjstih najboljših jugoslovanskih telovadk, ki so se potegovale za uvrstitev v državno reprezentanco, za predsve-tovno tekmovanje v tivolski dvorani. Najboljša šesterica z izbirne tekme se je kvalificirala, naslednje tri tekmovalke pa sestavljajo rezervo, ker še ni dokončne odločitve o tem ali jih bo morda lahko tekmovalo vseh devet.
Izbirna tekma je bila v prehladni telovadnici na Taboru. Kovačeva je zanesljivo zmagala, čeprav je danes pri poljubnih vajah zdrknila z grede. Vrstni red osmeroboja.
1. Kovač (Nd) 70,40, 2. Naljč (Karl) 68,70, 3. Poje (Zgb) 68,00,
4. Havelka (Zgb) 67,65, 5. Puška-revič (Somb) 65,15, 6. Miloševič (Split) 63,95, 7. Labovič (Nd) 63,30, 8. Perišič (Z. jama) 61,70,
9. Jovin (Zren) 59,40 itd.
Vendar v Sarajevu
LJUBLJANA — Ta konec tedna bosta znana še ekipna atletska prvaka Jugoslavije v obeh članskih konkurencah. Moški bodo vendarle tekmovali v Sarajevu in ne v Zenici na bitumenskih napravah kakor je kazalo, dekleta pa se bodo merila v Osijeku. Lanska prvaka Crvena zvezda (moški) in Slavonija (ženske) imata tudi letos največ možnosti za prvo mesto.
Delež SRS bo tokrat večji kot lani. Med moškimi ekipami sta namreč spet dva finalista iz naše republike, med dekleti pa sta se med šesterico najboljših v državi tudi uvrstili dve ekipi iz SRS — kot lani, ko pa se 2AK Maribor finala ni udeležil.
Po kvalifikacijah je Kladivar četrti, Olimpija pa peta. Olimpija je skupaj z zagrebškim Dinamom letos po daljšem premoru spet finalist, nista pa tokrat v finalu lanski drugi beograjski Partizan in šestoplasirana Mladost. Ce bi slovenski ekipi obdržali ali celo izboljšali plasma iz predtekmovanj, bi potovanje v Sarajevo vsekakor lahko imeli za uspešno.
Med dekleti je novinec v elitni konkurenci ASK Split, 2AK Maribor je po kvalifikacijah tretji, Kladivar pa šesti. Ce bodo Mariborčanke nastopile z reaktivirano Ka-čičevo, lahko upajo na mesto tile pod vrhom (po daljšem času bo — vendar s skrajšanim zaletom — metala kopje tudi Pajtlerjeva), Kladivar pa bo tudi to pot moral na start oslabljen, tako da za ponovitev lanskega tretjega mesta ni nikakršnih možnosti.
E. B.
Močna zasedba v Kranju
KRANJ — Po dosedanjih prijavah sodeč se bo republiškega pionirskega atletskega mitinga na stadionu Stanka Mlakarja (danes od 14. ure dalje) udeležilo kakih 60 tekmovalcev in tekmovalk Jesenic, Rudarja (T), Olimpije in'"'Triglava. Prireditelji zagotavljajo, da bodo tekmovališča kar najskrbneje pripravljena, tako da je računati tudi z rekordi.
/ J. P.
Prvenstvo Šiške v krosu
UUBLJANA — Kot vsako leto, prireja aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje pri ObZTK Šiška danes spet občinsko prvenstvo • v krosu za višje razrede osemletke in srednje šole. Tudi tokrat se bo v Mostecu pomerilo v finalnem tekmovanju več kot tisoč mladih Siškarjev, za najboljše izmed njih pa je ObZTK spet pripravila priznanja in lepa praktična, darila.
Tekmovanje se začne danes ob 11. uri na igrišču Panonije v Mostecu.
PROTIVOJNE DEMONSTRACIJE V CHICAGU — V Chicagu že nekaj dni demon- ODDIH PRED BITKO — Zunanji minister Willy Brandt, ki strirajo proti vietnamski vojni. Neposredni povod je bil proces proti osmim lju-« bo kmalu zvezni kancler, je na oddihu v Miinstereiflu, kjer se dem, obtoženim, da so lani med demokratsko volilno konvencijo izzvali nerede, pripravlja na parlamentarno bitko 21. oktobra, ko se bo Bun-Guvemer države Illinois je mobiliziral 2500 pripadnikov nacionalne garde. Na sli- destag prvič sestal. Včeraj ga je obiskal zahodnoberlinski žu-ki: demonstrantke z zastavo vietnamske FNO.	Telefoto: UPI pan Klaus Schtitz (desno).	Teleloto: UPI
OBISK AMERIŠKEGA STROKOVNJAKA — Sinoči je član ZIS inž. Marico Bulc (v sredini) sprejel v prostorih podjetja »Slovenijales« ameriškega strokovnjaka za industrijski engeneering univ. prof. dr. Franka Cottona (desno) in se z njim pogovarjal o možnostih izobraževanja naših lesnih strokovnjakov v ZDA. Prof. Cofcton bo danes predaval lesnoindustrijskim izvedencem o zadnjih dosežkih v tehnologiji lesa. Levo direktor podjetja »Slovenijales« Anton Petkovšek.	Foto: Busič
Nadaljevanje s prve strani
Veličastna proslava obletnice SKOJ
ference Janez Kocijančič referat »Petdeset let revolucionarnega mladinskega gibanja Jugoslavije«.
Kocijančič je med okrog 500 udeleženci slovesne seje pozdravil delegacijo predsedstva ZKJ pod vodstvom Rata Dugonjiča, delegacijo zvezne konference SZDLJ pod vodstvom Milke Milič, delegacijo zvezne skupščine pod vodstvom Mike špiljka, delegacijo ZIS pod vostvom Mitje Ribičiča, delegacijo zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom Dušana Petroviča, delegacijo zveznega odbora ZZB pod vodstvom Ivana šibla, delegacijo konference za družbeno aktivnost žensk pod vodstvom Vaške Duga-nove ter delegacijo JLA pod vodstvom generalpolkovnika Nikole Ljubičiča, predstavnike vseh socialističnih republik in pokrajin ter 71 delegacij nacionalnih in mednacionalnih mladinskih zvez in gibanj iz tujine, medtem ko je poslalo pozdrave udeležencem seje 18 zvez oziroma gibanj.
Potem ko so na slovesni seji z enominutnim molkom počastili spomin zaslužnih članov in aktivistov SKOJ, ki so padli v boju za svobodo naših narodov, so izbrali še delegacijo, ki je dopoldne položila venec na grobnico narodnih herojev na Miro-gcju.
V svojem referatu je Janez Kocijančič poudaril, da so se mladi ljudje že od začetka formiranja monarhije Srbov, Hrvatov in Slovencev spopadali več kot dvajset let s terorjem raznih režimov, ki so varovali interese vladajočega razreda in dvora, prestati so morali štiri leta nadčloveškega boja zoper vojaški stroj okupatorjev in domačih izdajalcev, dokler niso kcnčno dočakali dan, ko je dobilo delo in ustvarjalnost mladine svoj polni smisel.
Potem ko je dejal, da se je z ustanovitvijo SKOJ 10. oktobra 1919 v Zagrebu začel boj za nov napredek gibanja mlade generacije jugoslovanskih narodov, je Kocijančič obširno govoril o dolgotrajnem in zapletenem procesu oblikovanja modernega revolucionarnega gibanja jugoslovanske mladine. Dejal je, da se je SKOJ že na svojem začetku postavi! kot avantgarda revolucicnarno-demokrat-skega gibanja mladih. SKOJ se je na samem začetku spopadel z ostanki socialdemokratskih mnenj v partijskih vrstah, k: niso otežkočali !e obojestranskega sodelovanja, temveč tudi delo z mladino v celoti.
V nadaljevanju je Kocijančič podrobno predstavil vzdušje brezobzirnega terorja bur-žoazije v predvojni Jugoslaviji, govoril je o težavah, do katerih je prišlo zaradi napačnih razumevanj četrte državne konference KPJ in šestega kongi esa komunistične mladinske internacionale, ter dejal, da se je začelo novo obdobje v zgodovini SKOJ, ko je prišel Tito na čelo partije. CK KPJ je formiral mladinsko komisijo na čelu z Ivom Lolo Ribarjem. nastajat; so začele nove skojevske organizacije, v začetku leta 1938 pa je bil formiran nov centralni komite SKOJ.
Med okupacijo, ko je postal nacionalni in socialni položaj mladine zelo težak, je mlada generacija nenavadno bitro dozorevala. Za revolucionarno mladinsko gibanje je bil edini izhod boj zoper okupatorja. SKOJ je takoj sprejel poziv centralnega komiteja na oborožen u-por in nad 15.000 njegovih članov je takoj stopilo v partizanske odrede ali pa so se pridružili ilegalnim diverzantskim skupinam. Kasneje, med NOB in socialistično revolucijo, se je oorilo v
partizanskih odredih NOV okrog 800.000 mladih.
Kocijančič je nato govoril o sodelovanju mladine pri premagovanju povojnih težav ter med dr.i;im opozoril, da bi današnja mlada generacija napravila največjo napako, če bi ostajala na mestu, s pogledom uprtim v preteklost. Zgodovina je pokazala, da je za revolucionarne sile nujno močno, politično izoblikovano in organizacijsko samostojno mladinsko gibanje. Današnja mlada generacija ve vse več o sebi ter o svetu. Življenjsko je zainteresirana za svoj in družbeni jutri. Zato ravnajo napak tisti, ki pripisujejo mladini brezperspektivnost, da se zanima samo za trenutne užitke itd. Naloga socialistične družbe je, da usmeri nemir in nezadovoljnost mladih v ustvarjalno smer. To možnost nudijo naši mladini samoupravni družbeni odnosi.
Ob koncu je med drugim dejal, da za mlade ni alternative. Mladi so za demokratični in samoupravni razvoj. Za nas so nesprejemljive trditve, je dejal, da je za težave v gospodarstvu krivo samoupravljanje ter da je še preveč demokracije. Mi terjamo še več samoupravljanja in še več demokracije. Za nas to ni liberalna fraza. Ko je govoril o mladini in ZK je Kocijančič poudaril, da lahko zveza komunistov tudi v prihodnje, v odločilnih in težkih trenutkih, še bolj računa na mladino. Ta je pripravljena braniti samoupravni socializem pred vsakim, ki bi ga ogrožal.
Dopoldanska slovesna seja je bila sklenjena s pesmijo »Jugoslavija«.
MARJAN KUNEJ
• •
Spopad v Chicagu
novi zakon krši ustavne pravice.
številni pripadniki organi, zacije »študenti za demokratično družbo« so štiri dni demostrirali proti sojenju v Chicagu in uprizorili pohod na cbicaško in zvezno sodišče. Skupina deklet je včeraj skušala z vietnamskim; zastavami prodreti do lokalne naborne komisije, a jih je policija ustavila.
Predsednik Nixon je začel akcijo. da bi omilili pritisk proti svoji politiki v Vietnamu. Včeraj je pozval na posvetovanje šefa ameriške delegacije v Parizu, sekretar za obrambo Laird pa je izjavil, da so ameriške čete v Vietnamu dobile ukaz, naj »rea-agirajo samo v obrambi«, medtem ko je bilo doslej v veljavi geslo »poišči sovražnika in ga uniči«. Zunanji minister Rogers pa bo v nedeljo verjetno od Američanov, zahteval, naj puste Nixonu več časa pri iskanju »častnega miru v Vietnamu«.
V Bruslju so podprli odločitev vlade ZRN
BRUSELJ, 10. okt. <R$i-ter). — Odbor za monetarna vprašanja EGS je z nekoliko zadržanosti danes podprl odločitev zah odnor/niške vlade, da do konca prihodnjega leta ukine 4-odstot-ne takse, ki veljajo za izvoz in uvoz. Komisija pa je zahtevala od Bonna, da čim-prej določi pariteto marke.
Po pogovoru se je oppsvestil
NEW YORK, 10. okt. (UPI). — Po govoru na zaprtem sestanku afriških držav se je veleposlanik Tanzanije v OZN Akili Danieli onesvestil. Nezavestnega so takoj prepeljali v bolnišnico. Menijo, da gre za neko obliko paralize.
Danieli je star 34 let in je eden najmlajših veleposlanikov v OZN, kjer službuje že dve leti.
Za četverno vladno koalicijo
Končano je tridnevno posvetovanje CK italijanske socialistične partije
RIM, 10. okt. (Tanjug). — Italijanska socialistična partija se je pripravljena pogovarjati s socialnimi demokrati in republikanci o tem, da bi obnovili vladno četverno koalicijo levega centra, čeprav glede na sedanje razmere niso prepričani, da bi bilo to uspešno. Tako so sklenili po tridnevnem zasedanju centralnega komiteja partije, ki se je končalo sinoči z razliko generalnega sekretarja De Martina na Nennijev poziv, da bi obnovili koalicijo kot edino možnost.
De Martino, ki je načeloma sprejel Nennijev poziv, pa mu je zameril, ker je zavzel preveč »nevtralno stališče« do socialnih demokratov do njihove resnične odgovornosti glede politične krize.
Centralni komite je sinoči sprejel De Martinov referat z velikansko večino, ki se ji je pridružila tudi Lombardije va levica. Nennijeva skupina »avtonomistov« se je vzdržala glasovanja.
Druga obletnica smrti
Che Guevare
BUENOS AIRES, 10. okt. (Reuter, AP). Ob drugi obletnici smrti kubanskega revolucionarja Ernesta Che Guevare so v latinskoameriških državah priredili številne demonstracije, gverilci pa soorganizirali vrsto napadov. V Urugvaju so napadli mestece Pando. 30 kilometrov od Montevidea. Policija je po napadu zajela 16 gverilcev.
Tudi v nekaterih čilskih mestih ter v Braziliji in Argentini je bila cela vrsta gverilskih akcij. Med njuni je najbolj zbudila pozornost akcija, v kateri so gverilci ugrabili dve potniški letali iz Brazilije in Argentine s 105 potniki.
V ponedeljek o Kitaiski
NEW YORK, 10. okt. (UPI) — Fredstavnik OZN je povedal. da bo generalna skupščina OZN začela v ponedeljek razpravljati o tem, da bi LR Kitajska dobila svoje mesto v svetovni organizaciji.
Nagrajenci
zagrebškega
tekmovanja
LJUBLJANA, 10. okt. — Slušatelji Akademije za glasbo v Ljubljani, ki so pred kratkim diplomirali ali pa še študirajo, so dosegli velike uspehe na VI. jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov, ki je bilo od 3. do 10. oktobra v Zagrebu. Prvo nagrado v petju je prejela mezzosopranistka Eva Novšak, ki je diplomirala na Akademiji 1967. leta. Drugo nagrado je prejela pianistka Marina Horak, diplomantka naše Akademije iz 1. 1964. Drugo nagrado je prejel tudi violinist Janez Bokavšek, diplomant iz 1. 1963. Slušatelj 8. semestra violončela, Miloš Mlejnik, je prejel edino tretjo nagrado, ki je bila v tej stroki. podeljena. Zmagovalci so iz razredov red. prof. Ho-rakove, Pfeiferja, Bajdeta in doc. Kušejeve. Nagrajenci bodo nastopili jutri na slavnostnem zaključnem koncertu v Zagrebu.	M. L.
Zadnje vesti
Beneški Slovenci pri Berzantiju
Delegacija je predsedniku deželne vlade Furlanije — Julijske krajine predložila dokument z nekaterimi, konkretnimi zahtevami
TRŽAŠKEGA DOPISNIKA
(Po telefonu). Danes popoldne je
OD NAŠEGA TRST, 10. okt. — predsednik deželne vlade Furlanije — Julijske krajine dr. Alfred Berzanti sprejel 8-člansko delegacijo Slovencev iz Beneške Slovenije in Kanalske doline. Delegacijo so spremljali svetovalci KPI, slovenske skupnosti, italijanske socialistične stranke in socialistične stranke proletarske enotnosti, torej predstavniki strank, ki se že ves čas zavzemajo za narodnostno priznanje Slovencev v videmski pokrajini.
Pomembnost današnjega dogodka je dejstvo, da je predsednik' deželne vlade tako prvič sprejel kvalificirano predstavništvo Slovencev v videmski pokrajini, to je v pokrajini, ki že več kot sto let Slovenci nimajo nikakršnih narodnostnih pravic. Sele v zadnjem obdobju, ko politične razmere v Italiji dokončno izrinjajo nacionalno nestrpnost in šovinizem in ko se vse bolj utrjujejo dobri sosedski odnosi, se tudi v vrhovih deželne uprave in parlamenta'previdno dopušča možnost, z današnjim sprejemom pa tudi de facto priznava, da v videmski pokrajini živi posebna etnična skupina. Današnji sprejem pri predsedniku Berzantiju je spodbudna potrditev spremenjenega ozračja in pripravljenosti. da se tudi Slovencem v tel pokrajini priznajo vsaj nekatere elementarne narodnostne pravice.
Delegacija je predsedniku Berzantiju predložila dokument z nekaterimi konkretnimi zahtevami: ure slovenščine v obveznih šolah, na učiteljišču v Spetru Slovenov, v poklicnih šolah in tečajih v vseh krajih, kjer prebivajo Slovenci;	.
prednost domačemu učne- J mu osebju, ki zna materin jezik učencev;
ustanovitev stolice slovenskega jezika v Vidmu, kjer je slovenščina zdaj že fakultativni predmet; deželne podpore društvom | in tisku v tej pokrajini;
nameščanje uradnikov, ki obvladajo slovenski jezik ter reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj na področjih, ki jih hromi izredno visoka emigracija.
Delegacija je poudarila, da gre za realne zahteve, ki jih je z dobro voljo mogoče uresničiti v najbližji prihodnosti, da pa je dokončni cilj Slovencev v videmski pokrajini izenačitev z rojaki v tržaški in goriški pokrajini.
Predsednik Berzanti je, kakor izjavljajo člani delegacije, zelo odprto in z razumevanjem sprejel njihove zahteve in se obvezal, da bo poskrbel za proučevanje in reševanje vprašanj, ki so v pristojnosti dežele, o preostalih zahtevah pa bo v prihodnjih dneh obvestil rim-
Petnajst let svobodnega Hanoia
HANOI, 10. okt. (TASS) — V Hanoiu danes praznujejo 15-letnico osvoboditve mesta izpod francoske kolonialne vladavine. Glavno mesto DR Vietnama, ki so ga zelo opu-st ošili ameriški bombni napadi, skušajo sedaj ponovno obnoviti; grade bolnišnice, stanovanjska poslopja in šole.
V Hanoiu je približno 175.000 dijakov in 40.000 študentov, približno 100.000 prebivalcev pa obiskuje tečaje za nepismene. Na 10.000 meščanov je 16 zdravnikov.
V GRADEC po igrače k tvrdki KOCH in nič drugače!
KOCH na Olavaaat trga
ske oblasti. Ugotovil je, da se politično ozračje v deželi ugodno spreminja in da je že sedaj stvarnost marsikaj, kar si pred desetimi leti ni bilo mogoče niti zamisliti. V tej zvezi je poudaril tudi pomembnost dobrih sosedskih odnosov in ozračja na meji, ki so imeli svojo potrditev tudi v Saragatovem obisku v Jugoslaviji in Kavčičevem obisku v Furlaniji-Julijski krajini.
Tudi svetovalci strank, ki že ves čas podpirajo upravičene zahteve Slovencev v videmski pokrajini, so pozdravili predsednikovo pripravljenost in opozorili na velike možnosti, ki jih ima na reševanje teh vprašanj tudi dežela sama.
IGOR GRUDEN
Hudi spopadi v Turinu
Stavkajoči delavci so se na več krajih spopadli s policijo
TORINO, 10. okt. (AFP). V Turinu je prišlo (I nes do novih ostrih spopadov. Stavkajoči delavci so vdrli v upravne prostore velikega avtomobilskega kombinata »Fiat«, da bi prisilili administrativno osebeje k stavki. Direkcija »Fiat« je poklicala policijo na pomoč. Ko Je policija prišla, je napadla delavce s solzilnimi bombami, delavci pa so jim odgovorili tako, da so te bombe ponovno metali na policaje.
Do spopadov med delavci in policijo je prišlo tudi na raznih drugih krajih v Turinu. Poročajo tudi o hudih spopadih'okoli tovarne avtomobilov »Lancia«.
Frank ponovno padel
PARIZ. 10. okt. (Reuter). — Frank je imel danes najnižjo vrednost, odkar so ga devalvirali avgusta letos. Francoska banka je takoj posredovala s približno 20 milijoni dolarjev. Posredovanje je trenutno zavrlo padanje vrednosti franka.
Pritisk na Švedsko zaradi pomoči Vietnamu
STOCKHOLM, 10. okt. (Tanjug). Kot kaže, se bodo odnosi med Washingtonom in Stockholmom še nadalje poslabšali. Povod temu je odločitev Švedske, da bo Severnemu Vietnamu dala pomoč 40 milijonov dolarjev.
Veliko švedsko firmo »Štora Kopparberg« Je zjutraj telefonsko obvestil ameriški kupec, da »nima več pomena«, da bi se še nadalje držali sporazuma o švedskih dobavah v višini 175 milijonov švedskih kron. Hkrati je švedsko družbo »ASEA« obvestila ameriška firma »Continental«, da so za dva meseca odložili švedske dobave opreme v vrednosti 10 milijonov švedskih kron.
Švedski gospodarstveniki so zahtevali, naj švedski zu-
nanji minister Nilson razloži Američanom pomen švedske pomoči Vietnamu, da bi »odstranili nesporazum«.
Minister Nilson 'je v nekem članku to tudi stori in poudaril željo švedske Javnosti, da se ustavi vietnamska vojna in pomaga pri obnovi Vietnama. Nilson je pojasnil, da bodo Švedi začeli pomagati šele po ustavitvi sovražnosti.
Predsednik Tito priredil sprejem za dva tisoč povabljencev
ZAGREB, 10. okt. (Tanjug). Predsednik ZKJ Josip Broz Tito z ženo Jovanko je priredil nocoj v študentskem centru v Zagrebu sprejem za veterane jugoslovanskega delavskega in mladinskega gibanja, španske borce in narodne heroje, za udeležence današnje slovesne seje konference Zveze mladine Jugoslavije in predstavnike tujih mladinskih delegacij, ki so se udeležile zaključne slovesnosti ob 50-letnici KPJ, SKOJ in sindikata.
Sprejema so se udeležili tudi člani' izvršnega biroja predsedstva ZKJ, člani CK ZK Hrvatske, delegacije družbenopolitičnih organizacij, federacije in glavnih mest republike ter avtonomnih pokrajin, predstavniki JLA, javni, kulturni in znanstveni delavci. Približno 2000 povabljencev je toplo pozdravilo predsednika Tita, ko je nocoj ob 20. uri prispel v študentski center.
Dajan: Na Sueškem prekopu je zmagal Izrael
TEL AVI V, 10. okt. (Reuter). — Izraelski zunanji minister Moše Dajan je danes dejal, da se je bitka na Sueškem prekopu v tem letu končala z zmago Izraela. Do tega sklepa je prišel, ker je Egiptu pripisal namen, da bi s topovskim bombardiranjem uničil izraelsko obrambo na vzhodni strani Sueškega prekopa. Dajan je izjavil, da tega cilja niso dosegli in da so bili uspehi egiptovskih bombardiranj med letom omejeni.
Kairo je pred tem objavil, da so uničili 60 odstotkov izraelskih pozicij na prekopu.
Srečanje solidarnosti grafikov in novinariev v Beogradu
BEOGRAD, 10. okt. (Tanjug). — V beograjskem hotelu »Nacional« so se nocoj sestali v okviru drugega srečanja solidarnosti grafikov in novinarjev predstavniki zagrebškega Vjesnika, Dela, zagrebške in beograjske Borbe, sarajevskega Oslobodjenja, skopske Nove Makedonije, ti-tograjske Pobjede in beograjske Politike. Srečanje bo trajalo tri dni in bo služilo boljšemu spoznavanju in zbliževanju novinarjev in grafikov časopisnih hiš iz vseh republiških središč.
Prvo srečanje solidarnosti je bilo lani v Zagrebu na pobudo časopisno-založniškega podjetja »Politika«.
OGLAŠUJTE V
DELU
Telegrami
ZAMBIJA KUPUJE RAKETE — NEW YORK. Zambija se namerava zavarovati pred nevarnostjo, ki ji grozi iz Južne Afrike, z raketami zemlja-zrak. Južna Afrika gradi namreč tik Zambije letalsko oporišče, od koder imajo južnoafriška letala le 60 sekund do zambijskega ozemlja.
SPET DEMONSTRACIJE — NEW DELHI. Prebivalci Haiderabada so včeraj ponovno demonstrirali in' zahtevali, da postane njihovo območje Telengana, v državi Andra Pradeš, neodvisna država. Neredi trajajo že več mesecev.
KAMBODŽA ZAHTEVA UMIK MEDNARODNE KONTROLNE KOMISIJE — SAI-GON. Kamboški predsednik princ Sihanuk je zahteval, da mednarodna kontrolna komisija do konca leta zapusti Kambodžo. V tej komisiji so indijska, poljska in kanadska delegacija.
OSTAVKA — LONDON. Novi minister za tehnologijo Reginald Prentice je brez vsakega pojasnila odstopil. Ministrstvo za tehnologijo so ustanovili pred kratkim.
VZHODNONEMŠKI DEMANTI — BERLIN. NDR je zanikala, da bi v torek zvečer prišlo do spopadov med skupino mladincev in policisti ob berlinskem zidu. Govorilo se je, da so se mladi zbrali ob meji in poslušali koncert »pop glasbe«, ki jo je bilo slišati s Springerjevega nebotičnika v zahodnem Berlinu in da je tedaj prišlo do spopada.
ARETACIJE V GRČIJI — ATENE. V četrtek sta v Atenah eksplodirali dve bombi, žrtev ni bilo, policija pa je zaprla precej ljudi, med njimi veliko Karamanlisovih pristašev (bivši premier je pred kratkim pozval, naj v državi obnove demokracijo). Baje so zaprli vse, ki so Karamanlisov poziv »razumeli kot akcijo., proti režimu«.
EKSPLOZIJE V SINAGOGI — ISTANBUL. Včeraj zjutraj je pred vhodom v sinagogo v Istanbulu eksplodirala dinamitna mina, poškodvan pa ni bil nihče. Menijo, da je turška muslimanska javnost tako reagirala na požar v mošeji »Al Aksa«.
DEŽEVJE V EGIPTU — KAIRO. Včeraj je skoraj po vsem Egiptu močno oteževalo. Asuan je ločen od drugih krajev, prekinjene so tudi telefonske in transportne zveze, o hudem deževju pa poročajo tudi ob severozahodni sredozemski obali.
MORO V KANADI — OTTAWA. Italili j anski zunanji minister Aldo Moro je prispel včeraj v Kanado na pogovore s funkcionarji kanadske vlade.
GROZILNO PISMO — BONN. Dr. Erich Mende, nekdanji voditelj zahodncnemških liberalcev, je izjavil, da je izročil pismo, v katerem grozijo njemu in njegovi družini s smrtjo, conski policiji. Policija še raziskuje zadevo.
SAMOSE2IG — ESSEN. Neki 31-letni zahodni Nemec, ki ga je sodišče obsodilo na 150 mark kazni, ker je poškodoval javno telefonsko celico, se je polil z bencinom in zažgal; v četrtek zvečer je umrl.
DVA PILOTA MRTVA — BITBURG. Ameriško letalsko poveljstvo je sporočilo, da je v Zahodni Nemčiji pri Bitburgu strmoglavilo ameriško izvidniško letalo, življenje sta izgubila 2 pilota, tretji pa je hudo poškodovan.
POSTNA UNIJA — TOKIO. Na 16. kongresu svetovne poštne unije so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo Portugalsko, da preneha z rasno diskriminacijo na afriškem ozemlju, ki je pod njeno oblastjo. Resolucijo je podpisalo 32 afriških držav.
DEPORTACIJE — AMAN. Izraelske oblasti so vse prebivalce Al Auge v bližini Jeri-hona ob zahodnem bregu Jordana izselili, ker so baje sodelovali s komandosi palestinskih osvobodilnih organizacij
ŠEST MRTVIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI — ANDENA. Ekspresni vlak je v bližini Andene v Belgiji včeraj trčil v tovorni, šest ljudi je izgubilo življenje, več pa je poškodovanih. Ekspresni vlak, ki je vozil iz predora, se je zaletel v zadnje vagone tovornega.
KMALU SPREJEMI V EGS — NEW YORK. Nizozemski zunanji minister Jcsef Luns je izjavil, da ne bo treba dolgo čakati za sprejem Velike Britanije in drugih držav v Evropski skupni trg. Luns je predsednik sveta ministrov Skupnega trga in je to izjavil sinoči v New Yorku. Luns meni, da se bodo pogovori a Britanijo, Irsko, Dansko in Norveško o njihovem vs.topu v EGS začeli prihodnjo pomlad.
Pa še to
»IZGUBO« SO VZELI V ZAKUP — Iz Gornje Radgone so sporočili, da je agrokombinat Emona v Ljubljani vzel v najem farmo bekonov v Podgradu. Farma je last kmetijskega kombinata Gornja Radgona in je začela obratovati leta 1964. Vsa leta je poleg prašičev »proizvajala« tudi izgubo.
Ali želi agrokombinat Emona še naprej proizvajati izgubo na tej farmi — njena zmogljivost je 15.000 pitanih prašičev letno (lani pa še 1,700.000 din izgube) — ali bo iz dosedanje izgube znal proizvajati dobiček?
SONCE
vzide 6.11 zaide 17.22
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 11. X. 1969 ob 7,0. uri
LUNA
vzide 6.12 zaide 17.09
Vreme in temperatura 10. oktobra 1969
ob U on
vrem«
••• jitilfe
Planica
Brnik
Kredarica
Maribor
Sl Lirader
Jene
Novo mesto
Koper
Keka
Puli
Hvar
ovniir Magreb lengraa 'arajevo >«rrad »kopje ‘e lovec Jradec Ouria.i •■et.ke vtilanr ienovs UincheD 'lirinr.
K im Jari?
Berlin
.•»nrlchnim
megla
jasno
jasno
jasno
oblačno
megla
megla
megla
poloblačno
poloblačno
jasno
jasno
jasno
megla
oblačno
megla
jasno
jasno
jasno
megla
poldblačno
jasno
sončno
jasno
megla
jasno
jasno
jasno
jasno
oblačno
3 1 0
4
4
—1
0
+ 1 13
15 9
16 16
6
5 3
11
3
0
1
6
7 15 + 2 9 12 7 9 9 12
oblačno
oblačno
oblačno
oblačno
oblačno
poloblačno
sončno
poloblačno
sončno
sončno
lasno
jasno
Jasno
poloblačno
poloblačno
jasno
jasno
jasno
poloblačno
poloblačno
poloblačno
poloblačno
jasno
jasno
oblačno
poloblačno
noloblačno
jasno
noloblačno
ploha
15
13
15 5
16
13
15
16 20 22 20 24 21 21
19
14 23
20 12
15 18
19
20 13 10 ?1 22 20 ■ 3 12
Temperatura vode (včeraj popoldne)
Koper 20, Reka 20. Vis 22, Hvar 22. Šibenik 23. Lošinj
Napoved za danes
SLOVENIJA
Pretežno jasno, ponekod vmes zmerna oblačnost, zjutraj in deloma še dopoldne po kotlinah megla. Najnižje nočne temperature okoli 0, v Primorju 11, naj višje dnevne okoli 18, v Primorju 22.
Izgledi vremena za nedeljo: suho vreme.
JUGOSLAVIJA
Pretežno jasno, z jutranjo meglo po kotlinah. V Vojvodini zmerno oblačno.
VREMENSKA SLIKA
Pretežni del Evrope je v območju visokega zračnega pritiska. Najtoplejši zrak pa se zadržuje nad srednjo Evropo. Atlantski frontalni valovi potujejo preko Islanda in Skandinavije na vzhod.
Ljubljanska kronika
PREBIVALSTVO
Rojstva — V četrtek so v obeh ljubljanskih porodnišnicah mamice povile 10 deklic in 12 dečkov. Najtežja pučka je zajokala v Klinični porodnišnici — tehtala je 3700 gramov. Rekorder med fantki se je rodil v Mestni porodnišnici: njegova teža je biia 4,200 kilogramov.
Poroke — Danes dopoldne ob pol devetih bo na ljubljanskem magistratu zamenjalo samski stan z zakonskim kar 49 parov.
Pogrebi — Danes popoldne bodo na ljubljanskem pokopališču Žale pospremili k zadnjemu počitku Ivanko Podržaj, 56-letno upokojenko (ob 14,30) in Stefana Trupko-
KJE BO ZAZVONIL ŠOLSKI ZVONEC?
Rožnodolska krajevna skupnost je nedavno predlagala, naj bi nova osnovna šola za tamkajšnjo mladež raje stala v kvadratu Ceste X, Ceste XV, Večne poti In Glinščice, namesto v kvadratu Ceste V, Ceste IV, Ceste IX in Ceste II, kot je bilo poprej predvideno: staro mesto je bilo preblizu železnice, novo pa je tik pod gozdom. Kdaj bo začetek gradnje, še ni znano.
viča, 54-letnega delavca (ob 15,15). Na pokopališču Stožice pa se bodo svojci ob 16,15 poslovili od 65-letnega upokojenca Jakoba Setnikarja.
TURIZEM
Razprodano ležanje — Samo v spalnikih m ležalnikih, ki gredo danes zvečer iz Ljubljane proti Beogradu in Splitu, je še dovolj prostih mest. Spalniki in ležalniki za Sarajevo, Miinchen in Pariz so razprodani.
Za Beograd dovolj — V letalih AA in Jata za ponedeljkov let v Beograd je še precej prostih sedežev.
Občanov barometer
In vendar prednjačimo!
Profesor Zoran Didek je bil takoj pripravljen navesti celo kopico misli v zvezi z likovno problematiko, tako tisto, ki zadeva njegovo znanstveno delo na Akademiji za likovno umetnost, kakor tudi kulturni in gospodarski razvoj na slovenskih tleh.
•	V čem se najbolj občuti razlika med samostojnim umetniškim ustvarjanjem in znanstvenim delovanjem na Akademiji?
»Prvo je čisto intimna zadeva in prebuja v človeku najsubtilnejše delce, medtem ko pri delu z ljudmi vse to razdaš in ti premalo ostane zase.«
•	S čim se največ ukvarjate ta čas?
»S problemom prisotnosti istega likovnega elementa v različnih materialih, kar je potrebno za izboljšanje proizvodnje. Imamo precej ljudi, la bi bili sposobni ukvarjati se s tem, vendar takšno delo pri nas ni vpeljano.«
•	Kdo ima pravzaprav na ramenih skrb za razvijanje likovne teoretike?
»To delo in z njim vsa odgovornost je pri nas prepuščena samoiniciativnim posameznikom, ki predlagajo svoje izkušnje in ugotovitve za to pristojnim organom, n. pr. svetu za kulturo, žal pa pobude ne prihajajo od zgoraj, kar bi bilo potrebno.«
•	Ali imate kakšen stik z likovnimi oblikovalci iz tujine?
»Udeležil sem se že več simpozijev o likovni problematiki, ki so bili pri nas. povabljen pa sem bil tudi v New York, kamor pa žal nisem mogel zaradi obolelosti. S trenutnim stanjem problemov v svetu neprestano kontroliram svoje raziskave, ki sem jih kot likovnik zaslutil v življenju, v naravi, v geometriji, pa tudi v otroškem likovnem izražanju. Pri tem sem že večkrat ugotovil, da pri nas likovno ustvarjanje v marsičem prednjači.«
0 Kako seznanjate javnost o svojih raziskavah?
»V vseh letih svojega delovanja na področju likovne umetnosti sem iskal izkušnje, ki doslej še niso prodrle v javnosti kot poljudnoznanstvene publikacije, opremljene z bogatim slikovnim materialom. Izdajo taksnih de! še vedno ovira pomanjkanje sredstev, kljub temu. da jih potrebuje kar širok krog likovnih ustvarjalcev in študentov. Z odlašanjem izdaje znanstvenih publikacij nekateri potrebni podatki zastarijo ali izgubijo pravi učinek.«
•	V kakšnem položaju se nahaja pri nas likovna
vzgoja?	, ,
»Pravzaprav je v srednjih m strokovnih šolah skorajda ni, ali jo je vsaj premalo. In slaba likovna vzgoja Je kulturna in gospodarska škoda Potrebno bi bilo ustanoviti inštitut za raziskave likovnih elemenotv z metodami oblikovanja.«
XXX
Pričujoči razgovor s profesorjem Didekom odpira celo vrsto vprašanj s področja likovne problematike iu prav bi bilo. da bi se vsi pristojni javni delavci za njihovo čimprejšnjo rešitev zavzeli. ANDREJ ARKO
Iz bančnih mlinov mašo moke
Gradnja najemniških stanovanj j^ bržkone edina rešitev socialnih problemov
Nobenega dvoma ni, da je eden izmed izvorov nenehne inflacije v stanovanjski proizvodnji tudi neurejeno kreditiranje, kar velja posebno za gradbena podjetja. Številni kupci, ki so varčevali dolga leta, da so zbrali težke tisočake za stanovanje, so nemočni v mreži tržnih zakonov. Gradbena podjetja, ki so pretežno na meji rentabilnosti, seveda v takšnih okoliščinah niso navdušena za gradnjo stanovanj pod neprivlačnimi kreditnimi pogoji. Položaj na slovenskem stanovanjskem tržišču pa bo še težji, ko bodo začeli delati hitro cesto.
Prvi neizpodbiten zaključek je vsekakor, da je premalo milijonov za proizvodnjo sta. novanj za prodajo! Banka je za takšne namene namenila letos 80 milijonov dinarjev in v prvem polletju odrezala že precejšen krajec 54 milijonov dinarjev, kar dokazuje, da je povpraševanje po takšnih kreditih skorajda v premem sorazmerju s povpraševanjem po stanovanjih, med-
Prihodnji teden na platnu
Filmska temperatura se v Ljubljani dviguje. Vrelišča sicer še ni, toda spored kaže, aa je dobil nekaj vitaminskih injekcij. Komuna bo gostila dva res kakovostna filma. Najprej Umazano kupčijo, ki jo je zrežiral Bryan Forbes. Sledil bo film jeznega poljskega mladeniča, rojenega v Parizu, ki živi zdaj tu zdaj tam. cineasta, ki je vznemiril Poljsko in se priljubil s svojimi filma kot je Slepa ulica itd. zahodnim filmskim sladokuscem Romana Polanskega Rosemaryjin otrok. Glavna igralca sta Mia Farrow in John Cassavetes. V Unionu se bo predstavil Krešo Golik s filmom Imam dve mami in dva očeta V Slogo bo prišel znani, toda Francozom neljub film Alžirska bitka. Film je izdelek, italijanskega režiserja Gilla Pentecovra. Šiška je namenjena vojnemu filmu Izkrcavanje pri Anziu.
Zanimiv bo spored, ki bo v Unionu od nedelje naprej vsakič ob 21. uri. Vrteli bodo filme, ki jih je za prihodnje leto odkupila Morava film. Bitka za San Sebastian je prvi na sporedu Protagonist je Anthony Quin. V Prvi preizkušnji (La le^on particuliere), ki jo je zrežiral Mi-chel Boiron, nastopa razvpita Nathaiy Delon. Angleško-zahodnonemška koprodukcija Klub morilcev iz Brooklyna obljublja bitke med gangsterji in uslužbenci iz FBI. V filmu režiserja Johna Stargesa, ki se povrne v leto 1867, nastopa Burt Lancaster, ne smemo pa pozabiti na porajajočo se zvezdo PameTo Tiffin. Da ta filmski pregled ne bo minil brez skandinavskega vzdušja, bo poskrbel film Jaz ženska, ki je bojda nadaljevanje filma z istim naslovom ... Režiser Douglas Hayes se bo predstavil s Tujsko legijo (Beau geste), ki je posneta po istoimenskem romanu.	M. BRUN
Obliž m samoupravljaj
Služba za pravno pomoč pri sindikatih je avgusta dala članom sindikata 311 pravnih nasvetov in jih zastopala v 64 spornih zadevah. Kar 256 nasvetov pa so dali članom sindikata na področju ljubljanskih mestnih občin. Največ tistih, ki so se zatekli po pravno pomoč k sindikatom, je iz industrije in rudarstva, nadalje iz storitvenih dejavnosti, kmetijstva, prometa in zvez, itd.
število tistih, ki iščejo pravno pomoč pri sindikatih, zadnje čase ne kaže porasta. Toda vzroki, zakaj morajo posamezniki iskati pravno pomoč, so dostikrat skorajda nerazumljivi. Mnogi delavci povedo, da potrkajo na vrata pisarn pravne pomoči zaradi tega. ker jim splošni samoupravni akti delovne organizacije, v kateri so zaposleni, niso dostopni.
Tak primer so zcbeleiili pri Urbanističnem zavodu v Ljubljani, kjer sa neki delavki. ki ie želela uveljaviti svoje pravice iz delotmega razmerja, sporočili, da ji pač pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ne smejo pokazati vse dotlej, dokler ne bodo sprejeli novega pravilnika o poslovni tajnosti. Do takrat pač veljajo vsi pravilniki zavoda za poslovno tajnost. Zanimivo je, da to velja tudi za zapisnike sej samoupravnih organov, na katerih odločajo, denimo, tudi o pravicah in dolžnostih delavcev.
Ker o delovnih razmerjih pravnih nasvetov sploh ni možno dati. ne da bi bil omogočen pogled v interno zakohodajo, pomenijo taka stališča nekaterih delovnih organizacij hudo oviro za uveljavljanje pravic delavcev.	I.	AVSEC
Smrt pod težkimi kolesi
LJUBLJANA, 10. okt. Včeraj zvečer ob 20.35 je na železniškem prelazu v Orlovi ulici na Rudniku parna lokomotiva do smrti povozila neznanega moškega. Domnevajo, da je neprevidno prečkal progo. Danes pa so neznanca identificirali in ugotovili, da je to Silvester Duh, rojen 1928. leta, doma iz Sv. Križa pri Celju. Duh je nazadnje stanoval v Ljubljani v Nazor, jevi 3. Točen vzrok nesreče še ni znan.
J. J.
tem ko je njihova ponudba relativno majhna.
Gradbena podjetja so velik
del svojih kapacitet preusmerile za graditev investicij v gospodarstvu in poslovnih
Milijonska nepoučenost
Moščanski odbornik inž. Marjan Slana se je na včerajšnji občinski skupščinski seji zavzel za cenejše kopališče na Kodeljevem. Lepo je povedal, da so na Ježici zgradili tri kopalne bazene s čistilnimi napravami vred za milijon 890 tisoč dinarjev. Nato je okrcnil načrtovalce prihodnjega moščanskega kopališča. Jezil se je, ker se je prvotna cena za graditev povzpela od 2 in pol. milijona dinarjev na 10 milijonov. »Nismo tako bogati, da bi zidali nevemkakšne garderobe v nadstropjih. Ce pa si hoče tu nek arhitekt- postaviti spomenik za 10 milijonov je pa to že hudič!« Tako je rekel odbornik Slana.
Predsednik občinske skupščine Polde Maček mu je na koncu pojasnil, da je pristojna občinska sluz Da tavmila 10-milijonski načrt velikopoteznega arhitekta. Povedal pa je tudi, da bodo po sedanjih računih veljali trije novi meščanski bazeni 6 milijonov dinarjev, ampak brez čistilnih naprav. Potlej je pa, pičil odbornika, rekoč, da odborniki dostikrat govorijo neinformirani o
stvareh.
Mi pa pravimo, da je kar v redu takšna neinformiranost, če obvesti odbornike o novi 6-milijonski gradbeni vrednosti za kopališče.
P. Z
stavb, za katere pa niso vedno zagotovljena denarna sredstva, obenem pa so se zmanjšale tudi zaradi uveljavitve na tujih tržiščih. KBH Ljubljana ni doslej odklonila kreditno sposobnemu gradbenemu podjetju nobenega zahtevka za kredit, če je bil v skladu z njenimi načeli, tako je zapisano v njenem poročilu. Iz nasprotnega tabora pa medtem neprestano slišimo glasove, da so kreditni pogoji za gradbena podjetja neugodni in zagovore, da je prišlo do povečanja cen predvsem zaradi po manjkal nja denarnih sredstev za nemoteno gradnjo in neprestanih problemov z gradbenim materialom.
Morda je zares že skrajni čas za sistemsko rešitev stanovanjskega vprašanja, konkreten dogovor med republik..', občinami in bankami o poživitvi proizvodnje stanovanj s takšnimi ali drugačnimi oblikami kreditiranja in stimuliranja gradbenih podjetij, k: bodo zainteresirana za organizirano stanovanjsko gradnjo. Številni dialogi občinskih skupščinah so tudi Opozorilo, da je gradnja najemniških stanovanj edina rešitev za socialne probleme, kajti zgodbice o cenenih stanovanjih so ob takšnih razmerah na stanovanjskem tržišču neuresničljiva iluzija.
ACO PASTERNJAK
Korotan, odprt šišenski čir
Zdaj je barakarskih družin 137, prihajajo pa še nove
Tudi na območju Litostroja je barakarsko naselje. Barake je pred mnogimi leti zgradil »Litostroj« kot začasno prebivališče' za svoje delavce. Sedaj pa stojijo tu že vrsto let in zaenkrat ni nobenega upanja, da bi jih kmalu podrli.
Se več. Gradijo celo nove. V • njih je tudi čedalje več družin. Sedaj stanuje v njih 137 družin, ki ne plačujejo stanarine. Pa tudi okolica je sila zanemarjena. Potreben bi bil nov vodovod, urediti pa bi morali še ulice in razsvetljavo.
Korotansko barkarsko naselje, kot to območje imenujejo, ni le problem litostroj-ske krajevne skupnosti, niti same šišenske občine. To je mestni problem. In ko‘t ta-
kega bi ga morali tudi reševati. Zal ga doslej še nihče ni niti poizkusil. Vsi čakajo, medtem pa se v barake naseljujejo novi stanovalci. Ce komu le uspe priti do boljšega stanovanja, svoje v baraki proda, saj si pravic do barak razen stanovalcev ne lasti nihče drug. Sem se do-seljujejo mnogi, ki pridejo v naše mesto in so zadovoljni tudi s stanovanjem v baraki.
Stanovalci so v večini de-
lavci z nizkimi dohodki, zato si zares ne morejo privoščiti dragih stanovanj. Predlagali pa so. da bi zgradili zanje s pomočjo podjetij in šišenske občine cenetia najemniška stanovanja. Predlog je na sinočnjem zboru litostrojskih volilvcev podprl tudi predsednik občinskega zbora občine šiška, Leopold Krebelj, Ki je dejal, da tudi njihova občina podpira gradnjo cenejših stanovanj, saj je to zaenkrat edina pot, ki vodi k rešitvi stanovanjskega problema ne le v občini, pač pa v vsem mestu. O korotan-skem barakarskem naselju pa bo poslej razpravljala tudi občinska skupščina.
BRANKO PODOBNIK
Tleča žerjavica med lopatami
Graditelji hiš v Guncljah proti Zavodu za urejanje zemljišč
LJUBLJANA, 10. okt. — Spor med Skladom za urejanje mostnih zemljišč in graditelji hiš v soseski SS 10.9 v Guncljah še vedno traja. Sklad terja graditelje za denar, ti pa sklad za račune, ker sklad sploh ni opravil del, za katere terja sedaj plačilo. O tem so na nocojšnjem sestanku govorili graditelji in sklenili, da odslej skladu ne zaupajo več in da si bodo vse sami uredili.
Nekateri graditelji nočejo podpisati pogodb o ureditvi zemljišč za gradnjo s Skladom za urejanje mestnih zemljišč, ker so enostranske, v korist sklada. Vsebujejo pa račune za dela, ki sploh niso bila opravljena, štirje pa so vseeno podpisali pogodbe o ureditvi zemljišča za gradnjo, vendar je sklad doslej izpolnil le eno samo obveznost od sedmih, ki jih navaja pogodba.
V pogodbi nekega gradite-
lja, ki jo je podpisal lani februarja tudi piše, da bo sklad odkupil zemljo in uredil cesto do gradbišča do maja lani. Vendar iz te obljube doslej ni bilo še nič. Na zahtevo graditelja, da mu sklad povrne denar, s katerim je graditelj sam kupil zemljo in uredil cesto, sklad sploh ni odgovoril. Zato drugi graditelji, ki so si hiše že zgradili, vanj nimajo zaupanja in zato nočejo podpisati pogodb.
Sklad toži skoro vse graditelje za denar, ki ga je porabil pri urejanju zemljišča za gradnjo. Graditelji pa vztrajajo pri tem, da plačajo tisto, kar je bilo narejenega, to pa naj sklad dokaže z računi. Teh pa ni. zato sklad tudi ni dobil nobene tožbe. Narejen je bil le zazidalni načrt in tega so graditelji pripravljeni plačati.
Zanimivo je tudi, da zahteva sklad od posameznih graditeljev različna plačila za kvadratni meter pripravljene zemlje za gradnjo. S pripravo pa po besedah graditeljev ni bilo nobenih stroškov. Graditelji zato pravijo, da si bodo ceste, kanalizacijo in elektriko uredili sami z nekakšnim samoprispevkom, s skladom pa bodo prekinili * stike.	B. P.
Vsake kvatre enkrat na seji
Temeljna izobraževalna skupnost le poredko videva nekatere svoje člane
Vseh sej izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti sta se udeležila izmed 16 članov samo 2, vseh sej skupščine temeljne izobraževalne skupnosti pa izmed 79 članov le 7. Tako kažejo podatki, ki jih je zbrala uprava TIS.
Izvršni odbor TIS, ki šteje 16 članov, je imel v tem mandatnem obdobju doslej 19 sej. Na vseh sta bila le 2	— predsednik izvršnega
odbora in ravnatelj osnovne šole v Polhovem Gradcu, ki ima izmed vseh članov IO gotovo najdaljšo pot. Eden je bil nadalje na sejah 17-krat, eden 16-krat, dva 14-krat itd. Dva sta bila na sejah samo 6-krat, eden 7-krat in eden devetkrat (od tega je ta manjkal 4-krat brez opravičila; toliko neopravičenih izostankov nima nihče drug).
Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti, ki šteje 79 elanov, pa je imela v tem
mandatnem obdobju doslej 7 sej. Vseh sej se je udeležilo le 7 njenih članov. Samo enkrat je manjkalo 12, dvakrat pa 13 članov skupščine. Le štirih sej skupščine se je udeležilo 14, treh pa 12 članov. Deset članov je bilo samo na dveh sejah in 5 le na eni seji, 6 članov pa ni bilo na nobeni seji skupščine TIS.
Takšne so številke. Te povedo, da nekateri člani TIS zelo vestno opravljajo svojo driižbeno funkcijo, nekateri pa so člani organov TIS samo na papirju, saj nekateri tudi petkrat ali celo šestkrat odsotnosti niti opravičili niso. Zal številke ne govore
o posledicah takšnega odnosa, se pravi o tem, da je spričo nedelavnosti nekaterih članov TIS izredno otežko-čeno delo tudi tistim, ki so se vrgli v stvar z vso resnostjo in vnemo.
Napak bi bilo misliti, da je udeležba slaba oziroma
Zaletel se je v hišo
DOMŽALE, 10. okt. Včeraj proti večeru je pod vplivom alkohola vozil osebni avtomobil LJ 629-74 voznik Janez Malik iz Domžal proti Trzinu. V Depali vasi je zapeljal v levo na makadamski pas za počasni promet, vozil po njemu kakih 40 metrov, nato pa trčil v stanovanjsko hišo, od katere ga je odbilo nazaj na makadamski pas. Pri nesreči je bil voznik poškodovan. Materialne škode je za 15.000 dinarjev
J. J.
Ljubljana PASAŽA ob 18. uri
TUDI VI STE VABUENI NA
MODNO REVIJO OBLAČIL ZA JESENSKE DNI
v •
srecanie v pasaži
od 13. do vključno 17. oktobra
•	ALMIRA RADOVLJICA
•	GORENJSKA OBLAČILA Kranj
•	UNIVERSALE domžale
•	JUGOPLASTIKA split
•	LABOD NOVO MESTO
•	ELKROJ MOZIRJE
•	SVILANIT KAMNIK
problem samo na sejah organov temeljne izobraževalne skupnosti. Dobro namreč vemo, da je to splošen pojav. Zato bi ne bilo napak, ko bi tudi drugi družbeni organi, podobno kot TIS, začeli natančneje voditi evidenco o aktivnosti svojih članov. Kajti ljudje v teh organih ne zastopajo samo sebe, ampak so predstavniki raznih organizacij in podobno ter tudi odločajo — dostikrat o družbeno zelo pomembnih stvareh.	J. SVETINA
RAZPADAJOČE TIHOŽITJE — Na sliki je le majhen del zbirke, ki jo hrani v svoji sobi Marija Hrovat, v drugem nadstropju Križevniške 2, nasproti Križank. Soba meri okrog petindvajset kvadratnih metrov in je polna same šare: od starih oblek, papirja, hrane, obutve, starih zaprašenih rož, do igrač, ki so jih otroci zavrgli. Z Marijo živi v tej sebo še Ivana Negode, obe sta invalidski upokojenki in plačujeta za sobo mesečno 69 dinarjev. Papir nabira Hrovatova po smetnjakih, ga pere in potem prodaja branjevkam na trgu, da vanj zavijajo rože in sadje! Pravi, da s pridom porabi tudi drugo šaro.	Foto: Tone Štrus
Ni hotel po poti razbojnika
Čez nekaj dni bodo v Zagrebu začeli obravnavo proti 31-letnemu nesojenemu vodji ustaške udarne skupine Vladimiru Pavloviču
ZAGREB, 10. okt. V kratkem se bo znašel na zatožni klopi emigrant in ustaški terorist 31-letni Vladimir Pavlovič. Preiskava bo končana v 10 do 15 dneh, potem pa mu bo sodilo okrožno javno tožilstvo v Zagrebu.
Pavlovič se je vdal varnostnim organom v Zagrebu 18. julija letos. Vse življenje je bil potepuh, potikal se je iz kraja v kraj — če seveda ni bil zaprt. Zaradi njegovega večnega potepuštva ga niti v njegovem rojstnem kraju Velikem Trojstvu ne poznajo niti ne spominjajo. V Zahodno Nemčijo je emigriral lota 1963.
V preiskavi pa je Pavlovič večkrat potrdil, da ideološko pripada emigrantskemu usta-škemu gibanju v ZR Nemčiji. Bil je na tem, da postane kolovodja »udarne« teroristične skupine petih do desetih članov, imenovane »hr-vatska legija«, ki se je pripravljala na atentate in različne diverzije na ozemlju naše države. Pavlovič je pri-
padal kar dvema ustaškima organizacijama, »Hrvatskemu narodnemu odboru« in »Hr-vatskemu demokratskemu odboru«. Diverzantska skupina »hrvatsika legija« naj bi se lotila terorističnih akcij to jesen. Urili so se pod nadzorstvom ustaškega zločinca dr. Branka Jeliča. Idejni vodja vse organizacije pa naj bi bil neka polkovnik štir.
Pavlovič v preiskavi ni vedel povedati, ali se je z njegovo aretacijo teroristična skupina razbila in ali je še kdo od teroristov trenutno v Jugoslaviji. V našo državo je prišel julija meseca. Bil je na Jesenicah, v Mariboru in naposled je prišel v Zagreb, z nalogo, da tla za
Potem se je nameraval vrnita
pripravi sovražne diverzije.
V podrasti često ždi smrt
Nedeljske gobarje uroči zlasti zelena mušnica
Na Zavodu za zdravstveno varstvo SRS smo se zanimali, koliko zastrupitev z gobami so zabeležili v zadnjih petih letih.
Podatki, ki so nam jih posredovali, niso povsem točni, saj mnogih primerov zastrupitev iz manjših in bolj oddaljenih krajev zdravniške službe ne javljajo republiškemu zavodu.
leto	število zastrupitev
1964	34
1965	*	67
1966	40
1967	121
1968	85
1969	(do 25. 9.)	43
V tem obdobju so zabeležili tudi pet smrtnih primerov (enega leta 1966 in lani, letos pa že kar tri). Ogromno število zastrupitev so za-
Rdeči petelin pozobal kovino
LJUBLJANA, 10. okt. — Danes dopoldne ob 11.35, se je v vasi Spodnje Gamelje zaletel z osebnim avtomobilom LJ-480-88 v drog električne napeljave voznik Vaclav Vaše. Vzrok nesreče še ni znan. Pri trčenju se je avto vnel in šele gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče kmalu po dogodku, so. ga pogasili. Pri nesreči se je voznik poškodoval, vendar poškodbe še niso znane. Na vozilu je škode za okoli 11.000 dinarjev.	J. J.
SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH
TEKOČI RAČUN' .............
CEHI SLEPIH &1S1-740-2B4
Cl) stop
Sedli na lastne šivanke
Modna oblačila prodajala tuje blago za lastno
Člani odbora za blagovni promet gospodarskega zbora zvezne skupščine, kakor tudi poslanci, so bili že seznanjeni z najnovejšdm poročilom zveznega sekretariata za finance o nepravilnem koriščenju kreditov za izvoz. O tem smo v »Delu« že poročali.
Na podlagi tega poročila bodo poklicani na odgovornost vodilni ljudje iz podjetij »Union-Impex« iz Sarajeva, »Modna oblačila« iz Ljubljane ter še nekatere druge.
Ljubljansko podjetje »Modna oblačila« je prav tako nepravilno izkoriščalo kredit za izvoz pri podružnici Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino v Ljubljani, od julija 1968. do 31. avgusta 1969. Gre za znesek okoli 23 milijonov novih dinarjev. Pri tem so izkoristili, na podlagi ugotovitev inšpekcije, fiktivne pri-
jave o izvozu blaga na podlagi ponarejenih prijav o izvozu. Zanimivo je, da so žig carinarnice našli prav v tem podjetju.
Inšpektorji poudarjajo, da je to podjetje tuje blago, ki ga je »dodelalo« pri nas, prijavljalo kot lasten »izvoz«. Pozneje, pri izvozu domače konfekcije pa so dodali budi to delovno operacijo, tako da je celotna vrednost precej povečana — celo desetkrat. Kolikor je bil večji »izvoz«, toliko večji je bil bančni kredit.	(Po »Borbi«)
beležili leta 1967; to je bilo izrazito gobarsko leto, saj se je z gobami zastrupilo samo v mesecu oktobru 98 oseb.
Preko 80 odstotkov vseh zastrupitev so zabeležili v Ljublajni in njeni okolici. Velika večina ljudi se je zastrupila z zeleno mušnico, ki je zelo podobna sivki in jo poznajo le stari, izkušeni gobarji.
Število zastrupitev z gobami je v Sloveniji zelo veliko. To nam pove sam podatek, da v Franciji — za katero lahko trdimo, da je gobarska država — zabeležijo približno 300 zastrupitev letno.
B. LENIČ
Zopet proces proti morilcu Benittu Loggii
Zagovornik Margera dosegel ponoven proces proti motilcu I. Semenič
Benitto Loggia, bolničar iz tržaške bolnišnice za duševno bolne, ki je v noči med 28. tn 29 novembrom 1967 v bližini Ankarana sedemkrat z nožem zabodel 15-letno Iris Semenič, jo ubil in posilil, se bo znova znašel pred sodiščem.
Loggia so letošnjega junija pred porotnim sodiščem v Trstu obsodili na najstrožjo kazen — na dosmrtno prisilno delo ali tako imenovano »civilno smrt« Njegov zagovornik Margera ie s spretnostjo dosegel, da so prvotno razsodbo preklicali in določili novo razpravo, tokrat pred apelacijskim sodiščem, Pa ne v Trstu, temveč v nekem drugem italijanskem mestu. še pred razpravo je zagovornik Margera pripomnil, da je bilo porotno sodišče v Trstu, ki mu je predsedoval dr Corssi, sovražno do njegovega klienta, nenaklonjeni pa so mu bili tudi novinarji in občinstvo, ki so spremljali to razpravo desetletja
(Po »Večem.iih novostih«)
Boter maligan
LJUBLJANA, 10. okt. — Včeraj popoldne, ob 16. uri, je vozil z osebnim avtomobilom LJ-806-77 voznik Ferdinand Kotlušek iz Gradišča proti Mirju. Na križišču Aškerčeve in Gorupove ceste je zapeljal skozi zeleno luč. -nato pa pripeljal do drugega prehoda za pešce. Takrat pa je prečkal cesto prj rdeči luči pešec Hadži Veseli. Zaradi nepredvidenega prečkanja in zaradi tega, ker je Kotlušek vozil vinjen, je bila nesreča tu. Hudo poškodovanega Veselija so odpeljali v bolnišnico, Kotlušku pa so odvzeli vozniško dovoljenje.
v ZR Nemčijo, da bi se oskrbel z orožjem, plastičnimi bombami in drugim. Tedaj naj bi se pretihotapila v Jugoslavijo vsa zločinska skupina.
Preden je emigriral, je bil Pavlovič večkrat zaprt zaradi kraj m drugih kaznivih dejanj V preiskavi ni hotel izdati imen svojih nadrejenih in somišljenikov. Rekel pa je, da se je vdal varnostnim organom predvsem zato, ker je čutil, da gre po poti razbojnika in morilca in da te misli ni mogel prenesti.
(Po »Borbi« in »Večemjib novostih«)
Otroka
zakopala
v zemljo
Dejanje so pravočasno opazili in fantka že zdravijo v Mariboru
MARIBOR, 10. okt. — Včeraj dopoldne je 19-letna N. R. iz Ruperč rodila zdravega fantka. Iz doslej neznanih razlogov je otroka takoj po porodu zakopala. Na srečo je to nekdo opazil. Otroka so takoj izkopali in ga odpeljali na otroški oddelek mariborske bolnišnice, kjer so otroku nudili prvo pomoč.
Otroka so prepeljali t bolnišnico blatnega, premra-ženega in ohlajenega. Tudi mater so odpeljali v Maribor na porodniški oddelek.
Danes dopoldne smo na otroškem oddelku mariborske bolnišnice pozvedeli za zdravstveno stanje fantka. Zvedeli smo, da se je po intenzivnih posegih zboljšalo. Kljub temu bo treba zdravljenje otroka nadaljevati zaradi dodatne infekcije.
Otroka bodo še nekaj časa obdržali na oddelku za opazovanje. Z materjo se bodo pogovarjali psihologi in socialni delavci in jo poskušali pripraviti, da bo vzljubila svojega otroka.
N. S.
Jugoslovana pognali v smrt na Dunaju
Zaščitil je žensko, nakar je zbežal pred udarci — pod avtomobil
Mimoidoči so bili v torek ponoči na eni izmed dunajskih glavnih ulic priče tragičnemu prizoru; 38-letni jugoslovanski delavec Adam Vulin iz Erduta je na begu pred dvema razsrjenima avstrijskima hippyjema padel pod kolesa nekega avtomobila, id ga je povozil do smrti. Vulin je umrl med prevozom v bolnišnico
Predstojnik policijske postaje v dunajskem okrožju Hemals je izjavil, da se je s smrtjo končal obračun med pokojnim in dvema dolgolascema ki se je začel v nekem lokalu v okrožju Vulin je vročično opazoval hip-pyja, ki sta se brez uspeha skušala približati mlajši ženski. Vulin je opazil, da postajata vedno bolj surova in brezobzirna in stopil k fantoma, ki sta bila že dokaj vinjena, ter dejal; »Pustita že pri miru žensko in zginita«.
Hippyja sta bila očitno presenečena in čez nekaj minut sta Vulina pozvala, da odide iz lokala T0 pa je bilo usodno za Jugoslovana, ker najbrž m niti slutil, da se bo čez nekaj minut naj vsula toča udarcev Vinjena dolgolasca sta s palicama napadla Vulina, ki se mu je komaj šele čez nekaj minut posrečilo, da je pobegnil — pod kolesa avtomobila
Po »Večemjib novostih«)