70P6 AA 600< kopŽk ( Št. 187 (15.915) leto UH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Dober-J ''Ar«nil Trebuši, od 18. sep-tiskami ‘Slove- <$0090Ozs laia 1945PQV V 7 :adnja številka. DNEVNIK v za- /96600 Fel. 0481/533382 31190 . AČANA V GOTOVINI ibbonamenlo postale 45% ),legge 66296-Fiale d Trie-*- RTOPRTMA* cosmetics italy FARCO srl. I rsl - Tel. 040 - 2324.01 Fa\ 040 - 232300 ČETRTEK, 7. AVGUSTA 1997 Burka, M ne zbuja smeha Vomr Tavčar Ko je pred dvema letoma Umberto Bossi prekinil sodelovanje s Kartelom svoboščin, zrušil vlado Silvia Berlusconija in omogočil rojstvo vlade Lamberta Dinija, so v desnosredinskem zavezništvu proglasiti voditelja Lige za prekucuha in se zakleli, da z njim ne bodo sodelovali nikdar veC. In ko je lani v tem Času Bossi snoval rojstvo Padanije je bilo Nacionalno zavezništvo skupaj z ostalimi komponentami Kartela njegov najhujsi kritik, pobudnik množične protimanifesta-cije v Milanu v obrambo celovitosti države. Pa tudi Umberto Bossi se je s svoje strani zaklinjal, da ne bo nikoli veC sodeloval s strankami, ki tako ati drugače odražajo »tatinski Rim«. Toda v politiki na splošno, v italijanski politiki pa Se posebej obveza »nikdar« zbledi takoj potem, ko jo je politik izrekel. Tokrat je bil morda potreben kak trenutek veC, rezultat pa je isti. Včerajšnji nezdružljivi nasprotniki spet razmišljalo o sodelovanju, če bi jim dogovor dal možnost zmage na upravnih volitvah. Umberto Bossi je predvčerajšnjim namignil na možnost dogovora s Forza Itatia za skupnega kandidata za beneškega župana, včeraj pa ciljal celo na razširitev sodelovanja tudi pri reformi ustave. Ponudba je pri Kartelu naletela na dovolj pozorna ušesa, tudi Nacionalno zavezništvo je ironično pripomnilo, da se z Ligo v Venetu že pogovarja, kljub »sena-turjevemu« poskusu, da bi Finijevo stranko odrinil od omizja. Vodja Lige je ponudbo dialoga Berlusconiju utemeljil z ugotovitvijo, da je njegova stranka prešibka v Benetkah in si ne more privoščiti poraza v mestu, ki ima v perspektivi Padanije velik simbolični po-nien. Kartel je to utemeljitev preslišal, pozornost do Bossijeve ponudbe pa opravičil s spoznanjem, da bi na novembrskih volitvah leva sredina najbrž zmagala v večini severnoitalijanskih mest, Ce bi žrneme sile ne strnile svojih vrst in predložile skupne kandidate. Cilj posvečuje sredstva, pravi pregovor in možnost zmage »opravičuje« tudi nepremoCrtnost. Seveda je Se vprašanje, ati bo poletno »tipanje« obrodilo jesenski dogovor. Zaradi tega pa ni manj grenka ugotovitev, da komedija italijanske politike vse bolj drsi v groteskno farso. PERUGIA / PREISKAVA »UMAZANIH TOG« Direktor Die Verdicchio »preiskovana oseba« Kot šef rimske davčne policije naj bi prejemal »darila« ■PERUGIA - Sodniki iz Perugie so pod obtožbo korupcije uvedli preiskavo proti generalu finančne straže Giovanniju Verdicchiu, direktorju posebne protimafijske preiskovalne enote Dia (na sliki, f. AP). Kot so včeraj sporočili iz notranjega ministrstva, je Verdicchio že 2. avgusta odstopil z odgovornega mesta, do nadaljnjega pa bo funkcijo direktorja Die opravljal namestnik, sicer kvestor Pippo Mi-calizio. Notranji minister Napolita-no bo novega direktorja, kot so sporočili, imenoval, ko bodo opravili vse predpisane poteze, »primera Verdicchio« pa ne na notranjem ministrstvu ne na upravi finančne straže ne komentirajo, izražena je bila samo želja, da bi sodstvo Cimprej ugotovilo, za kaj gre. Obtožbe na račun Verdicchia zadevajo zadnja leta ’80 in začetek ’90, ko je bil odgovoren za central- no davčno službo v Rimu. Takrat naj bi sprejel nekaj denarnih »daril« s strani Sergia Melpigiana, o Čemer naj bi pričali zaseženi dokumenti. O tem naj bi preiskovalci še danes govorili z Verdicchiom, tokrat kot s preiskovano osebo. General je namreč že bil na razgovoru s sodniki, ki v Perugii vodijo preiskavo o »umazanih sodniških togah«, vendar v svojstvu osebe, ki je obveščena o dejstvih. Kot nekatere druge«obveščene osebe«, pa se je Verdicchio znašel na seznamu preiskovanih oseb. V Perugii preiskujejo vsaj pet ločenih primerov, ki pa se nanašajo na »Čudno obnašanje« rimskih sodnikov oz. na »prirejanje« nekaterih procesov. Med temi je tudi rimski del preiskave afere Enimont. Zaenkrat še ni točno znano, v kakšni povezavi so posamični primeri in razne preiskovane osebe. TRGI / DOLAR ŽE RASTE h Laskava ocena agencije IBCA o sanaciji javnih financ RIM - Medtem ko dolar sega po novih rekordih in se je v Italiji približal ravni 1.850 lir (po tečajnici Banke Italije je veljal nekaj veC kot 1.845 lir), se je milanska borza, po dveh dneh premora, skupaj z drugimi evropskimi finančnimi trgi spet vidno povzpela (Mibtel +2, 56%). Tokrat je trge »navdušil« podatek o porastu brezposelnosti v Nemčiji, pa ne zato, ker bi bili škodoželjni, ampak zato, ker si ga razlagajo kot rdečo luč za morebitni dvih nemških obrestnih stopenj. Evropska agencija za ocenjevanje kreditnih rizikov IBCA je včeraj pohvalila Italijo za njena prizadevanja pri sanaciji javnih računov, ki da dobro napreduje, a da jo je treba nadaljevati z reformo socialne države. To naj za Prodijevo vlado, ki je že za 6 mesecev presegla povprečno trajanje italijanskih vlad, ne bi bila pretirano težko naloga, meni IBCA. Počasi se prebuja tudi gospodarska rast, o Čemer pričajo Istatovi podatki o večanju porabe električne energije, medtem ko so tisti o zunanjetrgovinski bilanci v prvi polovici leta manj rožnati od lanskih. Na 2. strani Sprava: beseda tajniku Hrasta TRST - Tajnik tržaške Demokratične stranke levice Stelio Spadaro po-jasnuje svoj znani predlog o spravi med Italijo in Slovenijo. Prepričan je, da je treba s krajevno desnico vzpostaviti nove odnose, saj gre za političnega nasprotnika in ne veC za sovražnika. Na S.strani Uspešni pogovori med Tudmanom in Izetbegovičem 0 bodočnosti BiH SPLIT - Hrvaška in bosansko-hercegovska delegacija pod vodstvom Franja Tudmana in Alije Izetbegoviča sta v Splitu razpravljali o političnih in gospodarskih odnosih med Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Federacijo BiH, v Split pa sta prispela tudi nekdanji ameriški posrednik za Balkan Richard Holbrooke in sedanji posrednik Robert Gelbard, ki sta se kasneje pridružila pogovorom. Kot se je izvedelo, je usklajen sporazum o vprašanju imetja med Hrvaško in BiH, sogovorniki pa naj bi se dogovorili tudi o gospodarskem sodelovanju med državama. Strani sta soglašali o oblikovanju dveh svetov za sodelovanje, in sicer sveta za sodelovanje med Hrvaško in Bosno ter sveta za sodelovanje med Hrvaško in Federacijo BiH. m -r . 1 Na 7. strani VESOLJE / Z RAKETOPLANOM DISKOVERV »Tržaški« teleskop bo danes v orbiti Danes ob 16.41 po srednjeevropskem poletnem Času bodo s floridskega vesoljskega oporišča Ken-nedy v orbito izstrelili raketoplan Discovery, ki ima na krovu italijanski vesoljski ultraviolicni spektrografski teleskop UVSTAR, ki so ga načrtovali v Trstu. Med 11-dnevno misijo, ki se bo končala 18. avgusta, bo UVSTAR opazoval zveznate vire na skrajni ultraviolicni valovni dolžini. Na 3. strani __________ATLETIKA / SP V ATENAH_________ Sotomoyor (Kuba) in Afričani Premoč afriških tekačev - Marceli presenetljivo ostal.brez kolajne - Pet vojakov (Mil umrlo v Libanonu Tako je kubanski atlet Javier Sotomayor preskočil letvico na višini 237 cm in zasluženo osvojil zlato kolajno na včerajšnjem, 5. dnevu svetovnega prvenstva v Atenah. (Foto AP) TEL AVIV - Helikopter mirovnih sil OZN v Libanonu (Unifil) se je včeraj zveCer zružil v južnem Libanonu. Izgubilo je življenje pet elanov posadke ( štirje Italijani in Irec). Vzroki zrušenja še niso bili pojasnjeni. Predstavnik Unifila je samo povedal, da se je helikopter zrušil ob 20.30 po italijanskem poletnem Času, ni pa hotel povedati, kje se je zrušil kot tudi ne ali je šlo za nesrečo, za okvaro ali kaj drugega. Tudi imen žrtev niso sporočili. Danes v Primorskem dnevniku Oktobra odločitev o fojbah Sredi oktobra bo sodnik za predhodne preiskave odločal o sodnem postopku o fojbah, ki ga je sprožil tožilec Pititto. stran 2 Bruselj proti prevoznikom Po sklepu Bruslja bodo morati avtoprevozniki iz FJK vrniti za 17 milijard tir prispevkov, ki so jih v zadnjih letih prejeli na osnovi dveh deželnih zakonov. Stran 3 Tango osvaja Trst V torek je nastopil tržaški kvintet TriesTango, ki je odlično izvedel vrsto Piazzollovih skladb. Drevi pa bo premiera Milonge Boulevard. Stran 4 in 6 Netanjahu noče miru Z vztrajanjem pri zapori arabskih ozemelj izraelski premier sili Palestince v nepremišljena dejanja, tako da bi lahko izničil mirovni sporazum iz Osla. Stran? Vreme je »normalno« Po mnenju slovenskih meteorologov je sedanje vreme »normalno«, le zaradi slabega spomina trdimo, da je »katastrofalno«. Stran? GLOSA Čemu Slovenija sili v NATO? Jože Pirjevec Potem ko je ameriška državna sekretarka gospa Albreight slovenskemu zunanjemu ministru Thalerju pokvarila kariero, mu je dala še klofuto. Diplomatski bonton zahteva, da se enaki pogovarjajo z enakimi: šefi držav s svojimi kolegi, predsedniki vlad s predsedniki vlad, zunanji ministri z zunanjimi ministri. Svoje pismo, s katerim se zahvaljuje za gostoljubje ob nedavnem obisku v Sloveniji, pa je Madelei-ne Albright naslovila naravnost na premiera Drnovška, kot da bi hotela poudariti, da smatra pravzaprav njega za slovenskega zunanjega ministra. Pismo, vsaj kakor ga povzemajo Časopisi, nima prave vsebine, saj je v glavnem sestavljeno iz običajnih vljudnostnih obrazcev, kakršne dobijo vsi kolegi ameriške državne sekretarke po njenem obisku. Edini kolikor toliko zanimiv stavek je tisti, v katerem gospa Albrightova pravi, da je trdna volja Slovenije za polnopravno Članstvo v zvezi NATO in Evropski uniji nanjo naredila velik vtis, prav tako pa tudi predanost slovenskega vodstva, da državo približa ciljem. O Evropski uniji ne more biti dvoma, kajti očitno je - kljub vsem pomislekom evroskepti-kov - da Slovenija ne more ostati pred njenimi vrati. Vprašljivo pa je, ali ima Slovenija še interes, da stopi v zvezo NATO. Članstvo v njej je iskala iz dvojnih razlogov: zaradi prestiža in zato, da se zavaruje pred balkansko kremo. Ne eden ne drugi nista več sktualna. Prestiž je z izključitvijo naše države iz kluba višjegradske troperesne deteljice (Češka, Poljska in Madžarska) že zapravljen. Glede Balkana pa so dogodki zadnjih dni dokazali na kako majavih temeljih sloni ameriška pobuda, da bi v tem prostoru znova oblikovali nekakšno interesno skupnost. Daytonski mir je po dveh letih životarjenja zašel v krizo, ki jo je bilo pričakovati, saj je prisotna tako rekoC v njegovih genih. Od samega začetka je bilo očitno, da gre za oktroirani mir, ki bi prisilil Bošnjake, Srbe in Hrvate, da se prenehajo klati, ne bi pa ustvaril pogojev za resnično premostitev njihovih sovraštev. Njegova velika zasluga je v tem, da je potrdil princip nedotakljivosti meja v Evropi, hiba pa, da je sprejel posledice etnične Cištke in obenem zahteval, da se morajo begunci vrniti na svoje domove ter da je treba kaznovti vojne zločince. Ko sedaj Združene države in njene zaveznice v imenu »novega svetovnega reda« skušajo udejaniti ta visoka moralna načela, se je izkazalo, kako zelo so v nasprotju z razkosanostjo Bosne in Hercegovine v tri enote: v Republiki srbski vse vre, odjiosi med Bošnjaki in Hrvati so spet napeti, mednarodna skupnost znova ne ve, kaj storiti. Samo eno je jasno: Bosna s svojimi notranjimi kontradikcijami in Srbija s svojim grozečim molkom sta v balkanskem prostoru še vedno plavajoči mini, ki lahko eksplodirata od trenutka do trenutka. Njuni severni sosedi, Slovenija pa tudi Hrvaška, sta se od njiju že tako oddaljili, da bi bilo naravnost kriminalno, Ce bi ju kdo silil, naj se znova povežeta z njima. Glede na nepreračunljivost ameriške zunanje politike zadnjih let, pa ni prav jasno, ali so v VVashingtonu to razumeli. Vsekakor je razumel predsednik Tudj-man, ki je včeraj ob nastopu svojega novega mandata odločno povedal, da bo Hrvaška še naprej zavračala kakršnokoli povezovanje v strukture na Balkanu in v jugovzhodni Evropi. Ob teh besedah se ponuja misel, da bi lahko postale tudi izhodišče za oživitev slovensko -hrvaškega dialoga. RIM / POLETNI MANEVRI Bossi ponuja Fl dogovor za upravne volitve v Benetkah Berlusconijevi sodelavci niso zavrnili možnosti dogovorjonjo RIM - Parlament je prejšnji teden zaprl duri za poletni premor, toda politika še ni odšla na dopust. Po debati, ki jo je izzvala napoved kandidature Antonia Di Pietra v senatnem okrožju Firenze 3 (in prav tako debatirani možni protikandidaturi novinarja Sandra Curzija), je pozornost politikov in komentatorjev usmerjena na Benetke. Debato je izzval voditelj Severne lige Umberto Bossi, ki je Berlusconijevi Forza Ita-lia ponudil skupno kandidaturo za župana Benetk. V pogovoru z novinarjem Časopisne agencije Ansa je Bossi včeraj potrdil, da Liga namerava nastopiti na volitvah sama, v Benetkah, kjer je SL šibka, pa je pripravljen na izjemo. Opravičil jo je s pomenom, ki ga pripisuje Benetkam, ki so simbol nastajajoče Padanije. Bossijeva ponudba pri Kartelu svoboščin ni naletela na gluha ušesa, kljub dejstvu, da je »senatur« kot predpogoj izključil sodelovanje z Nacionalnim zavezništvom. »Ponudba je vredna pogovora,« je menil predsednik senatorjev FI Emico la Loggia, po katerem je treba preveriti, »kaj nas druži in ob Cern se ločujemo«. Bolj skeptičen je bil njegov kolega v poslanski zbornici Beppe Pisanu, ki je ocenil ponudbo kot »poletno izpoved, katere se je treba lotiti zelo previdno«. Na dialog je bil pripravljen tudi predstavnik CDU Angelo Sanza, predsednik odbora za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami Franco Frattini pa je dodal, da bo levica zmagala v glavnih severnoitalijanskih mestih, Ce zmerne sile ne bodo sposobne skleniti dogovora in predstaviti skupne kandidate. Pri tem so vsi pripomnili, da je Kartel enoten in da je treba predvideti ob omizju tudi predstavnike Finijeve stranke. Dialog pa jih je zamikal, kot kažejo tudi dokaj jezne reakcije na pikro pripombo ministra za javno upravo Franca Bassaninija, ki se je vprašal, ali je »Berlusconi pristal na razkosanje Italije ali pa je Bossi sprejel Berlusconijeve izbire v dvodomni komisiji?« GOSPODARSTVO IN TRGI / OCENA AGENCIJE IBCA Italija je zanesljivo na maashichlski poli Dolar presegel 1.845 lir, milanska borza z drugimi evropskimi trgi krepko navzgor RIM - Čeprav je dolar še vedno glavni protagonist tega počitniškega Časa, se je milanska borza po dveh dneh premora spet prebudila in po zgledu ostalih evropskih finančnih trgov napravila zavidljivo visok skok (Mibtel +2,56%). Zeleni bankovec ne kaže nobenega namena, da bi zapustil svetovno monetarno sceno in tako je vCeraj v Italiji po uradni tečajnici centralne banke gladko presegel 1.845 lir, medtem ko je sicer nihal med 1.838 in 1.850 lirami. V zadnjem mesecu je v menjavi z liro pridobil 7,3 odstotka, napoved, da utegne do septembra priti do 1.900 lir, pa se ne zdi veC tako neosnovana. Skupaj z dolarjem se v pričakovanju podražitve nafte krepijo tudi delnice naftnih družb, z Enijevimi na Čelu, ki so vCeraj pridobile 3,60% in povedle milanski borzni trg odločno navzgor, potem ko so ga - kot ostale evropske borze - poživili že podatki o porastu stopnje brezposelnosti v Nemčiji. Trgi so namreč to vest razumeli kot rde-Co luC za morebitni Bun-desbankin namen, da zviša ceno denarja, kajti taka poteza bi bila za nemški gospodarski zagon v tem trenutku naravnost samomorilska. Prepredena nevarnost zvišanja nemških obrestnih stopenj pa za trge pomeni premirje v monetarni politiki vseh pomembnejših evropskih partnerjev in jim torej pušča prostor za nadaljnjo rast Za Italijo je prišla vCeraj še ena dobra vest, in sicer potrditev ugodnega ratinga evropske agencije za ocenjevanje kreditnih rizikov IBCA. Ob pozitivni oceni italijanske ekonomske politike pa njeni izvedenci opo-zarjajo, da je treba to politiko nadaljevati brez vsakega popuščanja. Agencija tudi opozarja, da bi vsako zamujanje pri doseganju maastrichtskih kriterijev liro znova izpostavilo nevarnosti špekulativnih napadov, glede reforme socialne države pa meni, da je stabilnost Prodijeve vlade (ki je presegla povprečno 10-mesečno trajanje italijanskih vlad že za 6 mesecev) najboljše jamstvo za njeno izvedbo. Nadaljuje se tudi počasno gospodarsko oživljanje, kar so vCeraj potrdili Istatovi podatki o 4-odstotnem povečanju porabe električne energije v juliju, statistični zavod pa je objavil tudi številke o zunanjetrgovinski bilanci. V prvih petih mesecih leta se je njen presežek glede na enako obdobje lani zmanjšal, predvsem na račun povečanega uvoza (+1, 6%) in rahlo zmanjšanega izvoza (-0,4%), pristojni minister Fan-tozzi pa je podatke komentiral z ugotovitvijo, da je izvozno gibanje kljub vsemu ohranilo vitalnost in da se bo z močnim dolarjem spet razcvetelo. RIM / PO SKLEPU PRIZIVNEGA SODIŠČA VSE VEČJI KRVNI DAVEK 0 fojbah sedaj sredi oktobra Spet zavrnili zahtevo po aretaciji priletnega Ivana Motike RIM - Sodnik za predhodne preiskave Alberto Macchia bo sredi oktobra (točneje 18.10) odločal o obtožnici, ki jo je glede fojb proti trem priletnim hrvaškim državljanom vložil tožilec Giuseppe Pititto. Ivan Motika, Oskar PiskuliC in Avjanka MargitiC so osumljeni genocida nad italijanskim narodom; Ce bo sodnik sprejel zahtevo po procesu tvegajo dosmrtno jeCo. Prizivno sodišče je zavrnilo zahtevo po odstavitvi sodnika Macchie, ki jo je predložil odvetnik Augusto Sinagra, Ceš da je sodnik v neki izjavi izrazil mnenje, da italijansko sodišče ni pristojno za sojenjem trem Hrvatom. Sinagra zastopa eno od civilnih strank (sorodnike izginulih v fojbah), kot civilne stranke pa so se v postopku uradno predstavili predsedstvo vlade, ministrstvi za obrambo in za notranje zadeve, Občini Trst in Gorica, Pokrajina Trst ter še nekatera združenja nekdanjih italijanskih vojakov, med katerimi tudi predstavništvo pripadnikov Salojske republike. Ob državnih inštitucijah najdemo torej tudi nekdanje Mussolinijeve pristaše, ne pa novoizvoljene goriške pokrajinske uprave, ki je zavrnila tovrstno zahtevo desnosredinskih strank. Pristojni sodni zbor je medtem spet zavrnil zahtevo po aretaciji Motike, ki jo je že drugič formalno predložil tožilec. To predstavlja pravo klofuto za Pitittta, ki je že nekajkrat javno očital kolegom hladnost pri obravnavi problema fojb; glede tega je tudi apeliral na tržaško javnost, naj pritiska na Rim, da bo konCno prišlo do procesa o fojbah. Osumljeni hrvaški državljani, ki jih nihče še ni zaslišal, doslej niso imenovali svojih zaupnih odvetnikov, za kar je pred dnevi po uradni poti poskrbelo rimsko sodišCe. To zelo zahtevno nalogo so zaupali mladima rimskima odvetnicama Roberti Tomi in Cinzii Ammirati, ki sta se kljub neizkušenosti že lotili dela. Odpravili sta se tudi v Istro, kjer sta se po vsej verjetnosti srečali tudi z osumljenci; na poti pa sta se ustavili tudi v Trstu, kjer ne manjka zanimivih dokumentov o fojbah ter o medvojnih in povojnih dogajanjih. Še dva gornika izgubila življenje v alpskih gorah BOČEN - Novice iz goratih območij so v zadnjih dneh bolj podobne poročilom z bojnega polja. Na eni strani so nesreče najbrž posledica neizkušenosti nekaterih improviziranih gornikov, na drugi pa izredno nestabilne vremenske slike, ki se kaže v mešanici megle, nadpovprečno visokih temperatur (ki topijo snežno podlago) in neviht. Vse to pa povzroča dodatno obremenitev za vse tiste, ki v gorah skrbijo za varnost oz. reševalne postopke. Na žalost moramo tako še enkrat poročati o novih žrtvah: iz Bočna je prišla vest, da je na meji med Avstrijo in Italijo podlegel nesrečnemu padcu mlad, komaj 19 letni Nemec Thomas Rippl, ki se je v družbi treh prijateljev odpravil na ekskurzijo v gore. Na Mattehomu pa so našli truplo gornika, ki je padel, medtem ko se je na švicarski strani vzpenjal proti vrhu. Srečnejši je bil 65 letni Pietro Pagliai, ki se je izgubil na Abetonu pri Pistoji, saj ga je po dolgi noCi vendar premraze-nega našla gorska reševalna ekipa, zahvaljujoč se izurjenemu nemškemu ovčarju KM. Reinhold Messner je ostro kritiziral tudi planinska društva, ki v težnji po«udomaCitvi»gora ne opozarjajo dovolj na nevarnosti in zahtevnost, ki jih planinstvo predstavlja. Kljub opozorilom pa se še vedno beležijo nove skupine gornikov, ki se dan za dnem odpravljajo na Mont Blanc. Medtem pa so reševalci že prekinili iskanje treh alpinistov na Chamonixu, za katerimi se je že v nedeljo izgubila vsaka sled. 6. AVGUST 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1820,00 1865,00 CD N' nemška marka 967,00 987,00 funt šterling 2960,00 3.015,00 * s <2 N i- < to 5 švicarski frank 1182,00 1212,00 belgijski frank 46,36 48,36 francoski frank danska krona 284.00 251.00 294.00 261.00 norveška krona 232,00 242,00 švedska krona 223,00 233,00 <£ L. mmg/f «fi| kanadski dolar '1312,00 1352,00 4Crt V IM (0 i N portugalski eskudo 9,16 10,06 nizozemski gulden 853,00 878,00 avstrjski šiling 136,50 141,00 n španska pezeta 11,07 12,17 < grška drahma 5,96 6,76 IM irski šterling 2589,00 2669,00 /TfX japonski jen 14,92 15,82 avstralski dolar 1304,00 1374,00 M f Hi madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,75 r 6, AVGUST 1997 v URAH 6. AVGUST 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1821,00 969.00 284.00 853.00 46,52 2934.00 2590.00 252.00 6,08 1309.00 1183.00 136,64 10,30 1851.00 987.00 294.00 878.00 48,32 3014.00 2685.00 262.00 6,68 1344.00 1208.00 141,14 10,60 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1845,730 1927,860 978,390 289,82 2948,740 868,700 47,384 11,582 256,690 2631,460 6,268 9,665 1334,290 15,448 1202,510 139,050 238,190 227,980 328,250 -3 MILANSKI BORZNI TRG 6. AVGUST 1997 INDEKS MIB-30: +2,96 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 14.624 -0,26 Mediolanum 21.735 -0,66 Bca Comit 3.905 -0,25 Montedison 1.147 +2,04 Bca di Roma 1.663 -1,24 Olivetti — Bca Fideuram 5.738 +0,52 Parmalat 2.569 +2,14 Benetton 27.012 -0,07 Pirelli Spa 4.867 +1,75 Čred it 3.395 + 1,76 Ras 14.733 +0,30 Edison 8.401 +3,01 Rolo 20.316 -2,64 Eni 10.452 + 1,16 Saipem 8.404 +0,99 Fiat 5.912 +0,37 San Paolo To 13.357 -1,27 Generali 34.867 +0,64 Sirti 9.609 -0,25 Imi 16.900 -0,29 Štet Ina 2.583 -0,34 TIM „ 6.103 -0,01 Italgas 5.347 -0,26 Telecom Ita 11.014 +0,49 La Fondiaria 8.764 +1,65 Mediaset 7.970 +0,89 Mediobanca 11.474 +1,15 SPRAVA / STALIŠČE TRŽAŠKEGA TAJNIKA.DSL SPADARA DEŽELNI BENCIN / PODATKI ZA JUNIJ »Desnica nasprotnik in ne več sovražnik« »Kdaj bo NZpostala normalna desničarska stranka?« V Furlaniji bolj malo zanimanja Več so prodali le v Trstu in na avtocestah TRST - Milanski Cor-riere della Sera je izpod peresa Roberta Morellija pred kratkim objavil članek v obliki intervjuja, v katerem tajnik tržaške DSL Stelio Spadaro (na sliki) predlaga spravno gesto med Italijo in Slovenijo. Članek je doživel precejšen odmev in različne reakcije, tudi med Slovenci. Nekaj dni zatem so se oglasila ezulska združenja, ki so zavrnila Spadarov predlog in povabila na fojbo pri Bazovici slovenskega in hrvaškega predsednika. Tudi ta predlog je doživel precejšnjo pozornost. Tajnika Hrasta smo zaprosili za pogovor o stališčih, ki jih je iznesel v milanskem dnevniku. V Corriere della Sera ste izjavili, da je Trst edino italijansko mesto, ki je s 40-dnevno jugoslovansko okupacijo leta 1945, okusilo realni komunizem. Se vam ne zdi ta analiza pretirana, še zlasti s strani tajnika stranke, v kateri delujejo tudi mnogi Slovenci, ki morda ne soglašajo z vašimi trditvami f »Vprašanje ne Zadeva specifično Slovencev, hfnogi TržaCani (Italijani in Slovenci) in tudi mnogi Evropejci so bili Jeta 1945 za komunizem in za širjenje komunizma. Kasnejša zgodovina je znana in se je nadaljevala do konca osemdesetih let. Demokratična stranka levice se je rodila na osnovi radikalne kritike izkušenj realnega komunizma kot totalitarizma. V tem okviru moramo tudi lucidno gledati na preteklost in to Prav v imenu antifašiz- ma, na katerem temeljijo današnje demokratične vrednote. Kar pa zadeva Slovence in Slovenijo, se mi zdi, da sem že v letih Odporništva poleg elementa "realni komunizem” vseskozi opažal zelo moCan element "nacionalne osvoboditve” in boja za pravico do samoodločbe. Ta napetost med tema elementoma je v kasnejšem obdobju zaznamovala Slovenijo. Nad prvim elementom sta prevladala nacionalni element in samoodločba kot bistvena in združevalna trenutka, kot je jasno prišlo do izraza v devetdesetih letih.« Profesor Jože Pirjevec vam je v eni od svojih ”glos“ glasno očital, da je vaša poteza le politične oziroma strankarske narave, ki ima za cilj nadaljnje zbližanje z desnico, predvsem z Nacionalnim zavezništvom, s katerim naj bi vzpostavili predvsem oblastniške odnose. Kako odgovarjate na ta očitek? »Čudijo me take izjave, še posebno, ker poznam prof. Pirjevca in ker cenim njegovo kulturno tenkočutnost. Odnos z Nacionalnim zavezništvom zadeva vprašanje »skupnih pravil za vse« in sodi v okvir vsedržavne debate, ki jo prof. Pirjevec gotovo spremlja, na temo: desnica in levica nasprotnika in ne sovražnika. Gre za pravila demokratične igre, ki morajo veljati povsod po Italiji in torej tudi v Trstu. Poglejte, italijanski in slovenski demokrati, ki smo se desetletja borili za miroljubno sožitje, konCno zmagujemo. Tudi tukaj v našem multiet-nicnem prostoru, na obeh straneh meje, si namreč utira pot politična demokracija, ki priznava vsem pravico do lastne identitete. Nacionalno zavezništvo je v vse hujših težavah, ker mora odločati, ali ostati še naprej komponenta stare MSI, ki se klavrno oprijema vse bolj krhkih meja, ali pa hoCe končno postati "normalna" desničarska stranka.« Predsednik Pokrajine Codarin je rezko zavrnil vaš predlog zas pravo med Italijo in Slovenijo; po njegovem imajo edinole ezuli, in ne levica, pravico, da lahko zahtevajo poravnavo krivic. Kako ocenjujete Codari-novo stališče? »Na podlagi te zadrte reakcija predsednika Pokrajine lahko razumemo, zakaj so mnogi voditeljski istrskih beguncev gradili svoje uspehe na razhajanj in na političnem "monopolu" tega problema. Sedaj tudi oni čutijo potrebo po "spravi", a jo postavljajo na Cisto drugačne temelje, kot jih postavljam jaz. Spravo namreč pojmujejo kot enostransko in klonilno gesto Kučana in Tudjmana. Jaz pa mislim, da se moramo Italijani, Slovenci in Hrvati skupno zamisliti o vsej zgodovini tega stoletja v teh krajih. Predsednika KuCan in Scalfaro lahko s svojim znanjem, z osebno zgodovino in s človeško občutljivostjo, prikažeta predvsem mladim potrebo po zgodovinskem spominu oziroma spominih, za gradnjo skupnih perspektiv za prihodnost na teh območjih. Njihov multikulturni in večjezični značaj je bil z leti spremenjen, a je kljub vsemu kljuboval nacionalizmom in ki je še danes pozitivna vrednota tega dela Evrope.« Zakaj vpletati v to spravno dejanje obe manjšini, medtem ko bi se morali predvsem večini (Italijani v Italiji ter Slovenci v Sloveniji) resneje zamisliti o tragedijah preteklosti? »Pomislil sem na študente obeh manjšin - a gre le za predlog - saj sta prav manjšini utrpeli največ pritiskov in trpljenja zaradi nacionalnih sporov in nacionalizmov. Manjšini predstavljata simbol za multikulturno in večjezično usodo teh krajev ter zgled za države, ki ne smejo temeljiti na "etnični pravici", ampak na državljanskih pravicah. S tako zastavljeno spravno gesto bi najvišja predstavnika obeh držav tudi priznala pomen narodnih manjšin in potrebo po njihovi zaščiti.« S.T. TRST - Medtem ko se iz Bruslja od Časa do Časa dvigne kak glas, češ da je bencin po olajšani ceni za vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino v kričečem nasprotju z normami, ki zagotavljajo prosto konkurenco na trgu Evropske unije, se poraba tega »deželnega« bencina poCasi ustaljuje. Dejstvo, da odkar je bil uveden, še ni bilo nobenega navala nanj, dokazuje, da je bila nujnost, s katero so ukrep zahtevali v deželi, vsaj vprašaljiva, Ce že ne iz trte zvita. Spomnimo se, da so znižanje cen bencina dolgo glasno zahtevali Črpalkarji iz Furlanije, ki so se pritoževali nad bencinskimi cenami v Sloveniji in nad smešno nizkimi cenami, ki jih za gorivo plačujejo TržaCani in Goričani. No, v Sloveniji se je bencin medtem pošteno podražil, pri nas pa na bencin po »deželnih« cenah ni nobenega navala. Kot je znano, je deželni bencin z ustrezno magnetno kartico na voljo komaj od aprila letos in zamuda, s katero so ga začeli prodajati, je vznemirjal deželne upravitelje, ki so se bali izgube na koncu leta in njenega negativnega vpliva na deželno bilanco. No, junijski podatki o prodaji deželnega bencina so konCno bolj spodbudni in Ce ne bo novih presenečenj, operacija na koncu leta vendarle ne bi smela biti v izgubi. Najbolj se je prodaja deželnega bencina junija povečala v Trstu in na avtocestnih Črpalkah po deželi, medtem ko se je v Furlaniji glede na maj nekoliko zmanjšala. Toda poglejmo si podatke. Skupaj je bilo junija z deželnimi magnetnimi karticami prodano 25, 323 milijona litrov bencina, kar je 827 litrov vec kot maja, za 3,5 odstotka pa se je povečala tudi prodaja zelenega bencina. V tržaški pokrajini se je prodaja povečala za 12,2 odstotka, medtem ko se je v videmski in pordenonski pokrajini zmanjšala. V okoliških občinah videmske pokrajine je prodaja glede na maj upadla za 4 odstotke, v pordenonski pokrajini za 2 odstotka, medtem ko se je v ostalih dveh pasovih zgornje in spodnje Furlanije znižala za 2 oziroma 3, 3 odstotka. Pravi razcvet pa je, kot reCeno, doživela prodaja bencina na Črpalkah ob avtocestah v naši deželi, kjer se je glede na maj povečala za 25, 6 odstotka. Tako različno porabo deželnega bencina je težko komentirati, ker je za zanesljivejšo analizo še prezgodaj. Edino, kar lahko rečemo, je, da so TržaCani junija kupili ve C bencina z deželno kartico, ker so svoje zaloge iz pokrajinskega kontingenta že porabili, medtem pa so prejeli še drugi del iz kontingenta, kar pomeni, da bo julija in avgusta spet manj povpraševanja. _ UVSTAR / Z RAKETOPLANOM DISCOVERV Danes tržaški teleskop v vesolje Napravo so projektirali tržaški znanstveniki v Arei pri Padričah TRST - Danes ob 16.41 P° srednjeevropskem poletnem Času bodo z vesoljnega oporišča Kennedy na floridskem Rtu Cana-^eral izstrelili raketoplan Biscovery, ki ima na kro-Vu italijanski vesoljski ul-haviolični spektrografski teleskop UVSTAR (Ultra-Uolet Spectrograph Tele-scope for Astronomical Research). Med 11-dnevno misijo, n se bo končala 18. avgusta, bo UVSTAR kar 63 ur epazoval zveznate vire na skrajni ultraviolični valovni dolžini (EUV), ki je slabo vidna z Zemlje, saj se nahaja na meji med ul-traviolicnimi in X žarki. Slike in spektrografske analize bodo istočasno Posredovali centru Nase v Jttarjdandskem Greenbeltu (Goddard Space Flight Center), kjer bodo podatke katalogirali in predelali ameriški in italijanski raziskovalci. Slednje bo vo-ml profesor Roberto Stalio 8 tržaške univerze, ki mu bo pomagal Cristiano Co-smovici z Vsedržavnega sveta za raziskave (CNR) iz Frascatija. Kot smo že pred dnevi napisali, bo UVSTAR raziskoval Jupitrov sistem, komet Hale-Bopp, zveznate vire naše Galasije, Veliko in Malo Magelanovo meglico. S projektom se bodo ukvarjali za tržaško univerzo profesor Roberto Stalio, prof. Margherita Hack, dr. Anna Gregorio in dr. Vojko Bratina. Avtoprevozništvo: Bruselj zahteva vrnitev prispevkov TRST - Avtoprevozniki, ki so od leta 1990 prejemali prispevke na osnovi dveh deželnih zakonov, bodo morali vrniti prejeta sredstva, ki znašajo skupno 17 milijard lir. Evropska komisija za konkurenco je namreč končala postopek, ki ga je sprožila zaradi kršenja proste konkurence in zdaj zahteva vrnitev izplačanega denarja. Izid postopka, s katerim bo Bruselj v prihodnjih dneh seznanil rimsko vlado, je bil že sporočen deželni upravi FJK, odbornik za prevoze Giorgio Mattassi pa je izjavil, da bodo skušali vrnitev prispevkov na vse načine preprečiti. »Se sreča,« je dodal, »da nam je uspelo preprečiti, da bi ukrep retroaktivno zadeval vse prispevke od leta 1981, kar bi znašalo skupaj 83 milijard lir in bi pomenilo smrtni udarec za avtoprevozniški sektor v Furlaniji - Julijski krajini.« Glede na to, da je v zadevo poleg Dežele vpletena tudi država, je odbornik napovedal priziv na Evropsko sodišče, vendar to Zal ne bo ukinilo učinke Brusljeve odločitve. rt ZADRUŽNIŠTVO V ospredju korektnost zakupov socialnih služb h TRST - Deželna pari-teticna komisija za socialno kooperacijo v Furlaniji - Julijski krajini je zahtevala od dolinske občinske uprave, naj prekine zakupniško pogodbo z zadrugo, ki opravlja službo spremljanja mladoletnih telesno prizadetih oseb, in naj razpiše nov natečaj, ki bo temeljil na sodobnih kolicinsko-kakvost-nih kriterijih. V pismu, ki ga je podpisal Gian Luigi Bettoli, je komisija utemeljila svojo zahtevo z navedbo cen dolinskega natečaja, ki po mnenju elanov komisije niso uskladljive z izvajanjem kolektivne delovne pogodbe. To v bistvu pomeni, da ne zadoščajo za kritje obvez, ki jih ima zadruga po delovni pogodbi do svojih uslužbencev. »Menimo, da morajo postopki za oddajanje izvajanja storitev za osebo temeljiti na kvalitativnih elementih (načrti za opravljanje servisa, predstavitev zainteresiranih zadrug, njihova finančna trdnost in organizacijska resnost), saj moramo upoštevati, da gre za zelo občutljivo dejavnost. Oddaja zakupa na osnovi najcenejše ponudbe pa ne ščiti ne pravic zaposlenih, kot tudi ne porabnikov službe in njihovih družin. Te bodo namreč ob tisto kakovost storitev, katere temeljni sestavni del sta kontinuiteta in pravično plačevanje osebja, ki je tako leta 1995 kot 1996 prejemalo veliko nižje plaCe od tistih, ki jih predvidevajo pogodbeni minimumi,« je zapisano v dokumentu, ki ga je deželna pariteticna komisija za socialno kooperacijo poslala občinski upravi v Dolini. V SOBOTO, 9. AVGUSTA V cerkvici na Matajurju bo pomembna slovesnost ČEDAD - Predsednik Planinske družine Benečije Igor Tuli nam je poslal v objavo tiskovno sporočilo, ki ga z veseljem in v celoti objavljamo: »V cerkvici na vrhu Matajurja je v Času, ko je še stala stara kapelica, stal kamen s slovenskim napisom v Čast Mariji Brezmadežni. Ko so cerkvico obnavljali, so ta kamen odstranili. V cerkvici so našle prostor razne spominske table. Med temi je nakaj mesecev stala tudi tabla s slovenskim napisom, ki jo je postavilo Planinsko društvo ob priložnosti 25. srečanja obmejnih planinskih društev, ki je bilo 9. julija 1996 na Matajurju. Tudi to tablo, ki je očitno pričala o prisotnosti slovenskih ljudi v teh dolinah, je nekdo izbil. Zato smo se odločili, da bomo v soboto, 9. avgusta 1997, ob 10. uri, v cerkvici na vrhu Matajurja slovesno posvetili našo tablo in kamnit napis v Čast Kristusu Odrešeniku in Brez- madežni. Društvo vabi vse na slovesnost, ki bo imela naslednji program: Ob 9. uri zbirališče pred kočo Giovanni Pelizzo. Ob 10. uri slovesnost na vrhu Matajurja ob postavljanju table s slovenskim napisom. Sodeloval bo zbor »Beneške korenine«. Pri slovenski maši bodo somaše-vali špetrski dekan Dioni-sio Mateucig, župnik v Matajurju Božo Zuanella, ravnatelj semenišča v Vidmu Marino Qualizza in kobariški dekan Franc Rupnik.« NOVICE Rekorden obisk razstave deželnih krajin Po desetih dneh od odprtja 35. razstave deželnih krajin, ki jo je Umetniško-literamo društvo iz Trsta pripravilo v sodelovanju z odborništ-vom za kulturo tržaške občine, so zabeležili že rekorden obisk občinstva. Razstavo si je doslej ogledalo veC kot dva tisoC ljubiteljev, med temi veliko turistov. Zbrane umetnine bo mogoče občudovati še do 29. t.m., tako v palači Costanzi (od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure) kot v galeriji Rettori Tribbio (od 19. do 21. ure). Razstavišči sta ob ponedeljkih zaprti. Tržaške narečne popevke uspeh letošnjega poletja Odbomištvo za kulturo tržaške občine se je letos odločilo, da promovira tudi narečno tržaško popevko. V ta namen je sklenilo podpreti pobudo kantavtorja Umberta Lupija, ki z uspehom nastopa na improviziranem odru sredi malih trgov tržaškega predmestja in starega mestnega središča. Lupi bo danes, ob 19. uri, nastopil na Garibaldijevem trgu, spremljal pa ga bo pevec Luciano Poretti. Solidarnostna pobuda za pomoč bolnemu dekletu Združenje Orizzonti di solidarieta je v sodelovanju z Enzom lacchettijem in Witz Orchestro priredilo junija dobrodelni večer, katerega izkupiček je bil namenjen dragi operaciji, ki bi jo bila morala prestati Monica, 17-letno dekle, ki boleha za hudim pomanjkanjem železa. Na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana za prejšnji ponedeljek, pa so pobudniki dobrodelnega veCera sporočili, da je operacija žal nemogoča, tako da bo moralo odslej dekle dobivati dnevno injekcijo železa. Z denarjem, ki go zbrali med večerom, bodo zato krili izdatne stroške dnevnih posegov. Likovna in filmska umetnost v muzeju Revoltella Ponudbo muzeja Revoltella bosta danes dopolnjevala voden ogled Spacalove razstave in projekcija filma Tsuj Hark. Umetnine Lojzeta Spacala bo občinstvu predstavil Lorenzo Mi-chelli, zainteresirani pa se morajo javiti v muzeju ob 18. uri. V avditoriju muzeja se bo ob 21. uri zaCel s prvo projekcijo sklop filmski predstav, ki ga pod skupnim naslovom Hong Kong cinema prireja združenje Cappella Under-ground. Ameriški Daljni zahod na Gradu sv. Justa Organizatorji poletnih prireditev na Gradu sv. Justa so se odločili, da današnji veCer posvetijo ameriškemu Daljnemu zahodu. Zur, z naslovom Old west, ki ga pripravljajo za danes (s pričetkom ob 21.30), bo obogatil nastop priznane skupine Shovvest, ki sicer izvaja pristne caw-boyske napeve, njeni elani pa izhajajo iz domačih glasbenih logov. POZIV POKRAJINSKI UPRAVI SKR Prisluhnile mnenju Trebencev Koko je z recikložo grodbenih odpodkov? Stranka komunistične prenove vztraja v boju proti odlagališču gradbenih odpadkov (izkopnin) pri Trebčah. Potem ko je tržaški občinski svet zavrnil naCrt podjetja Tec-pram, je pozornost sedaj uprta v pokrajinsko upravo, ki je po zakonu pristojna, da o tem odloči. To se bo najbrž zgodilo po poletnih počitnicah. V pričakovanju sklepa sta pokrajinska svetovalca SKP Bruna Zorzini Spetič in Dennis Visioli vložila svetovalsko vprašanje o trebenskem načrtu in tudi o kočljivem problemu reciklaže gradbenih odpadkov. Predstavnika Bertinottijeve stranke menita, da bi morala Pokrajina poveriti nalogo za nevtralno in strokovno oceno usode odlagališča neodvisnemu izvedencu, kar mora veljati tudi za sanacijo zainteresiranega območja. Podobno zahtevo sta v mestni skupščini svojCas postavila tudi Jacopo Ve-nier in Igor Canciani. SpetiCeva in načelnik skupine Visioli vabita nadalje Codarinov odbor, naj pri bližnjem sklepu upošteva mnenje domačega prebivalstva .in vzhodnokraškega sosveta, ki nasprotujeta odprtju odlagališča in se kvečjemu zavzemata za njegovo sanacijo. Dvomi nad umestnostjo in primernostjo odlagališča izkopnin pa se v zadnjih Časih pojavljajo tudi v nekaterih političnih komponentah Kartela svoboščin, še posebno v »Forza Italia« in v Listi za Trst. Težave ribičev Vprašanje izdajanja in obnavljanja poklicnih licenc ustvarja velike tržave tržaškim ribičem. Nekateri ribici morajo namreč za nova dovoljenja Čakati tudi po veC mesecev, medtem pa morajo zaprositi za začasne licence, ki so tudi zamudne in predvsem drage. Zamude je treba v glavnem pripisati pomanjkanju osebja v nekdanjem ministrstvu za trgovsko mornarico. Predstavniki ribičev so se zaradi tega s posebnim apelom obrnili tudi na predsednika republika Scalfara. OPERETNI FESTIVAL Ljubezenska zgodba v ritmu večnega tanga Včeraj predstavili zaključno predstavo Milonga Boulevard Mednarodni operetni festival v Trstu bo sklenila plesna predstava Milonga Boulevard, ki jo bo ob 7. do 10. avgusta v Verdijevem gledališču predstavila skupina Nueva Compania Tan-gueros; to bo prva plesna predstava na tem odru po obnovitvenih delih, so med drugim poudarili na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci, ki je bila odprta tudi občinstvu. Poleg predstavnikov Verdijevega gledališča Lorenza Joria in Giannija Gorija so spregovorili zlasti predstavniki skupine Mariachiara Miche-li in Marco Castellini, ki sta zasnovala predstavo, in Roberto Alvarez, vo dja glasbenega ansambla Orquesta Color Tan- SESLJAN / FILMI SE BODO NADALJEVALI DO KONCA AVGUSTA Drevi bo na vreli »Nirvana« 1 TREBČE / PRAZNIK KONEC TEDNA Happy day in ples z banano Konec tedna bo v Trebčah praznik ob 10. obletnici neprekinjenega delovanja skupine Hap-py day (na sliki), ki je v letošnji poletni sezoni nastopila tudi velikokrat v Sloveniji, kjer je doživela izjemen uspeh, tudi zaradi novega CD-ja in kasete, ki se zelo dobro prodajata. Igor Malalan, Boris Devetak, Marijan Mlakar, Karmen Sirca, Andrej Kralj in Andrej Hvalic so osvojili večtisočglavo štajersko publiko na snežnem stadionu v Mariboru, desettisočglavo množico na koprski noCi, še prej so uspešno nastopili na prazniku refoška v Marezigah, zadnja velika žurka pa je bila prejšnjo soboto na pastirskih igrah v Senožečah. Sedaj pa se mrzlično pripravljajo na zaključni praznik, ki bo konec tedna v Trebčah in ob tej priložnosti jim je priskočil na pomoC smučar- ski klub Brdina, s katerim ansambel že veC let dobro sodeluje. V soboto bo slovesna otvoritev kioskov, sledil bo ples z ansamblom Happy day in tekmovanje v plesu z banano, ki bo na sporedu vsak dan, veliki finale pa bo v ponedeljek ob 23. uri, ko bodo zmagovalnemu plesnemu paru podarili nagrado, oziroma 3-dnevni izlet na Bavarske gradove, ki ga ponuja turistična agencija Kompas iz Sežane. Za vse obiskovalce bodo na voljo nove nalepke, za vse neuspešne udeležence nagradne igre pa to- lažilne nagrade. Za jedačo in pijaCo bo poskrbel skuCarski klub Brdina, za dobro vzdušje pa ansambel Happy day. Likovni razstavi V prostorih Turističnih podjetij v Sesljanu in Miljah so odprli dve likovni razstavi. Na prvi so prikazana dela skupine I torcolieri iz Benetk, druga pa predstavlja umetnico Mario Grazio Detoni Cam-panella in sklop njenih del s skupnim naslovom Fondali esotici. Obe razstavi sta odprti vsak dan (tudi ob nedeljah), in sicer od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Z nocojšnjim predvajanjem filmske uspešnice »Nirvana« Gabriela Salvatoresa se zaključi niz filmov na odprtem, ki jih je organizirala devinsko - nabrežinska občinska uprava v sodelovanju s Centrom za kinematografska izražanja. Nadpovprečno velika množica obiskovalcev (prvi podatki govorijo o sedem tisočih gledalcih) je vsak četrtek, kljub nestalnemu in vCasih muhastemu vremenu, navdušeno sledila vsakemu od petih filmov, kar je živ dokaz, da ljudje take pobude cenijo in da jih zato velja ponoviti in po možnosti okrepiti. Podobno verjetno razmišlja tudi podjetje IGM - Caravella Park, ki upravlja Sesljanski zaliv, saj so že najavili, da se bo na njihovo pobudo serija filmskih večerov na morju nadaljevala do konca avgusta, vključno med velikošmarnimi prazniki. Tako si bomo lahko 14. avgusta ogledali Mars Attaks!, 16. avgusta Dalmatince (La carica dei 101) in, dulcis in fundo, 21. avgusta filmsko uspešnico minule sezone Shine s Scottom Hicksom. Filmi se bodo vsak večer zaceli ob 21.15, Čeprav gre udobnejše sedeže zasesti dobre pol ure prej. Ge pa se povrnemo k današnjemu snidenju z velikim ekranom, naj povemo, da spada Nirvana med najveCje uspešnice Gabriela Salvatoresa. V filmu je znanstve-no-fantasstiCno prikazano mesto Milan leta 2000, v katerem se sentimentalno obarvani glavni junak videoigre (Diego Abbatantuono), ki ima Cisto človeške lastnosti, skuša projecirati V realen svet. OniriCna in surealna atmosfera filma dobro spominja na uspešnice kalibra Blade Runner in Strange Days. Drugače lahkotno vsebino bistveno oplemeniti nastop priznanih igralcev, kot so Christopher Lambert, Diego Abbatantuono, Stefania Rocca, pa tudi Sergio Rubini, Amanda Sandrelli, Ema-nuelle Seiger in Claudio Bisio. Neznanka večera vsekakor ostaja do zadnjega trenutka skrajno nepredvidljivo vreme, ki že korenito pogojuje vsako pobudo letošnjega poletja... . GLASBA / NA GRADU _ Frank Raya ■ reggae, folk in navdušujoča originalnost Frank Raya je svojevrsten tip. Moški blizu štiridesetih, z dolgimi Črnimi lasmi, spletenimi v drobne kitke. Tak, v vsej svoji pristnosti, se je pojavil tudi v torek zvečer na gradu sv. Justa, ko je bil gost enega od številnih poletnih večerov med zidovjem impozantnega gradu. Pred koncertom se je na grajskem dvorišču zbralo presenetljivo malo ljudi - kakih petdeset, kar je za tovrstne pobude pravzaprav neznatno število. Skoda. Prvič zato, ker je v neposredni okolici takih koncertov in prireditev, na katerih nastopajo originalni glasbeni glasovi, ki izvajajo sveže melodije in jih preoblikujejo z lastnim izrazom, malo. Drugič zato, ker je Frank Raya tokrat res izpolnil pričakovanja tistih, ki poznajo njegovo glasbo, in onih, ki jih je na grad privabila radovednost. go. Predstava sloni na slovitem argentinskem plesu, ki zadnje Čase ponovno doživlja pa vsemu svetu izreden uspeh, v Argentini pa novo, tretje obdobje nedolžnosti, je poudaril Marco Castellani. V tangu posvečene plesne dvorane so se vrnili mladi; sto let stari ples, ki je združeval ljudi različnega izvora, ima zanje drugačen pomen, kot ga je imel nekoC, čeprav v njem še vedno vidijo svoje korenine. Predvsem pa njihov ples ni Spektakel, ki ga sicer ponujajo turistom, je dodala koreografinja Mariachiara Mi-cheli, ki je še poudarila, da je tango ples v paru, zato koreografinja dosledno spoštuje to danost. Predstava sloni na pripovedi argentinskega pisatelja Julia Cortazara Nebeška vrata o nesreči ljubezni med Maurom in Celino. Med značilnostmi predstave so poudarili zlasti doslednost in enotnost glasbene spremljave, pa tudi ritmično raznolikost tanga. V prvem delu, ki prepoveduje o rojstvu ljubezni med glavnima junakoma, igra orkester starejše, bolj romantične tange, v drugem pa novejše. Na tiskovni konferenci je poleg tega superin-tendant Verdijevega gledališča Lorenzo Jorio z zadovoljstovm poudaril veliki uspeh letošnjega operetnega festivala, saj se je število gledalcev povečalo za 40 %, za inkaso pa predvidevajo, da ho višji od milijarde lir. (bov) Glasbenik italijansko- brazilskega rodu je mod torkovim večerom iz-vajal več del iz svojega repertoarja - to so predvsem soCne, živahne melodije, ki nosijo v sep1 duh daljnih Karibov in Jamaike, latinskoameriških napevov in ameriškega jazza. Veliko jp tudi rapovskih primes1 in angleških sugestij-Raya je torej, glasbeno m življenjsko, svetovni pp' potnik: med tumejamj 111 daljšimi ustvarjalnim1 postanki je obkrožil po1 sveta, dlje Časa živel v Londonu, v Južni Ameriki in v Iranu. Ob tena je sodeloval z znamenitim Zuccherom, potem pa s.e odločil, da še samostoj no stopi na glasbeno sce no. Improvizacije s saK sofonom in flavto, ritem reggaeja in poetična, da lijanska in angleška be sedila so Rayo nedvom^ no približala tržaški P11 bliki- mg _______SMRTNA KOSA___ Zadnje slovo od Rafaela Perka PRIREDITVE Veliki šmaren v znamenju »Tabra« V ponedeljek 11 t. m. se začenja na Opčinah tredicionalni »Tabor«, ki se bo z raznimi družabnimi, pa tudi kulturnimi prireditvami nadaljeval vse do prihodnje nedelje, 17. avgusta. Ker je organizator tega pomembnega praznika (o katerem bomo Se pisali) domaCe društvo Tabor, je razumljivo, da so elani le-tega v teh dneh že pridno na delu. V dvorani pripravljajo razstavo, ki bo nosila naslov »Pekel železarne, vonj kruha, barvitost noše - Skedenj« in bo potekala v sodelovanju z Etnografskim muzejem iz Skednja; predstavil pa jo bo g. Dušan Jakomin. Na dvorišču že postavljajo kioske in urejujejo osrednji del dvorišča za razne prireditve in seveda za ples in zabavo. V torek bo na programu nastop »Male tržaške kabaretne bande« z naslovom »Tierra, den-tierra Y libertad«, ki je požela uspeh na Drugem festivalu amaterskih igralskih skupin letos v Mavhinjah. Od Četrtka dalje bodo gostitelji nudili gostom, poleg dobrih jedi in pijače tudi zabavo in ples z ansamblom Adria kvintet, Status symbol in »Paolo Paolin e i roc-ciosi.« Organizatorji, ki pripravljajo ta praznik tokrat že devetnajstic, si sedaj želijo samo lepega vremena, ker je od tega odvisen njegov uspeh. N.L. V nedeljo je v tržaški bolnišnici tiho, kot je živel ves Cas svoje dolge in muCne bolezni, umrl Rafael Perko, polnih 32 let ravnatelj tiskarne Primorskega dnevnika, to je od takrat, ko se je uredništvo Dnevnika spomladi leta 1948 s Trga Goldoni in iz bivše Piccolo-ve tiskarne preselilo v Ul. Montecchi v novo lastno tiskarno, pa vse do predčasne upokojitve zaradi bolezni leta 1980. Pokopali so ga v sredo na openskem pokopališču v ožjem družinskem krogu, kot si je sam želel. Rafael Perko se je rodil v Gorici 13. marca 1925, očetu Goričanu, železničarju in materi Openki roj. Danev. Seveda je moral obiskovati italijanske šole od osnovne pa tja do mature na liceju Ober-dan v Trstu. Potem se je vpisal na inženirsko fakulteto v Padovi in kmalu presedlal na ekonomsko fakulteto v Trstu, ki pa je tudi ni dokončal, ker se je medtem zaposlil pri električni družbi SELVEG, današnji ENEL, kjer je bil za ravnatelja njegov stric Adolf. Čeprav je vsa šolska in tudi pozneje živel največ v italijanskih krogih, je bil že po družinski vzgoji zaveden Slovenec in v letih 1943-45 sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, takoj po osvoboditvi pa je že bil v naprednih protifašističnih vrstah in vključen v aktivno dejavnost, ki ga je leta 1947 privedla v novinarske vrste. Tako je bil v letih 1947-48 tudi ravnatelj naprednega ita- lijanskega tednika »II Progresso«, ki ga je tiskala zadružna, ali kakor smo takrat rekli, Sta-varjeva tiskarna v Ul. sv. FranšCicka. Kot novinar je pisal članke predvsem na politično in antifašistično temo, seveda v italijanščini, ki mu je lažje tekla kot slovenščina. V Ul. Montecchi je bil od vsega začetka postavljen za ravnatelja tiskarne in je to zadolžitev opravljal vestno, požrtvovalno, strokovno in predvsem z velikim idealizmom. Se danes ga vidim v Cmi tiskarski halji, ki si jo je, pa Čeprav je bil ravnatelj, nadel in bolj iz veselja kot iz potrebe komponiral naslove in razne tekste. Mirno lahko trdim, da je živel za tiskarno in jo s svojima ožjima sodelavcema Ladovanijem in Vatovcem, tudi uspešno vodil preko mnogih Ceri. Najbolj ga je bolelo, ko se je kaj zapletlo na sindikalni ravni, a je s potrpežljivo- stjo reševal občasne spore s tiskarskim osebjem, pri Čemer je ob spoštovanju interesov zaposlenih skrbel še prej za interese podjetja. Kot je bil v prvem Času po osvoboditvi večkrat cilj fizičnih napadov fašističnih pretepačev, je na lastni koži v podjetju mučno občutil tudi razdiralno dejavnost informbiroja. Rafel Perko je bil po značaju miren Človek, redkobeseden, odločen a vendarle prijeten sogovornik, predvsem pa je bil v vsem svojem aktivnem življenju velik idealist, zaradi Cesar je še toliko težje prenašal krivice zase in za druge. Žal ga je muCna bolezen mnogo prezgodaj odtrgala iz aktivnih vrst. Zdaj je končno našel svoj mir, vsi ki smo ga poznali in z njim sodelovali pri Primorskem dnevniku v težkih povojnih letih, ga bomo ohranili v spoštljivem spominu. Jože Koren J PRIREDITVE SKD TABOR - TABOR ’97 - V ponedeljek, 11.8., ob 20.30 otvoritev razstave v sodelovanju s ške-denjskim etnografskim muzejem: PEKEL ŽELEZARNE, VONJ KRUHA, BARVITOST NOSE - SKEDENJ. Predstavitev: Dušan Jakomin. Na večeru sodeluje tercet VER LAETUM: Darja Vitez, Matejka Buka-vec in Rossana Paliaga. V torek, 12.8., ob 20.30 Mala tržaška kabaretna banda TIERRA, DENTIERRA Y LIBERTAD: Sara Balde, Fabrizio Polojac, Aljoša Saksida, Paolo Tanze. V Četrtek, 14.8., ob 19. uri ples z ansamblom Adria Kvintet. V petek, 15.8., ob 9.30 Slikarski ex-tempore za otroke, ob 19. uri ples z ansablom Adria Kvintet. V soboto, 16.8., ob 19. uri ples z ansamblom Status Symbol, v nedeljo ples z ansamblom Paolo Paolin e i rocciosi. Vsak dan bo razstava knjig in sejem rabljenih knjig. Delovali bodo dobro založeni kioski. H ŠOLSKE VESTI DTTZG »Žige Zoisa« obvešCa, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in Četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Ul. Carducci 8 v Trstu obvešCa, da bo v sredo, 13. avgusta 1997 zaprt. M_____________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 7. avgusta 1997 GOJKO Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.22 - Luna vzide °b 10.10 in zatone ob 22.33 Jutri, PETEK, 8. avgusta 1997 KAJETAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,9 stopinje, zračni tlak 1017,7 mb narašča, veter 13 km na uro seve-ro-zahodnik, vlaga 60-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Dome-njco De Leo, Stefania Bal-sina, Leonardo Orsini, Anna Mosca, Martina Guccione. UMRLI SO: 61-letna Albina Sauda, 63-letna Maria Longo, 88-letna Da-miana Di Benedetto, 87-letni Igino Monai, 56-let-na Ničeta Elia, 78-letni Duilio Leiter, 16-letna Francesca Casalaz, 82-let-na Esperia Pierantoni, 90-letna Laura Zecchin, 1 dan stari Michael Cestaro. I . LEKARNE Od PONEDELJKA, 4. do SOBOTE, 9. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 161391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Vepe-zia 3. OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika ____ v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: . od ponedeljka ig* do sobote od IV. do IO. ure KINO E3 ČESTITKE ARISTON - 21.15 (na prostem) »Larry Flynt«, r. Miloš Forman, i. Woody Harrelson, Courtney Love, Larry Flint. EKCELSIOR AZZUR-RA - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. ANJA ZOBIN praznuje danes 13. rojstni dan. Veliko sreCe, zdravja in nadaljnjih uspehov ji želijo mama, papa, brat Igor in vsi, ki jo imajo radi. 3 OBVESTILA ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da sta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega dopusta. KMEČKA ZVEZA ob- vešCa svoje elane in kmetovalce, da bodo njene podružnice v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprte. Loterija 6 avgusta 1997 BARI 2 25 29 49 15 CAGLIARI 10 15 54 31 51 FIRENCE 79 24 52 34 22 GENOVA 67 73 88 89 9 MILANO 6 2 83 34 67 NEAPELJ 87 48 26 57 27 PALERMO 81 60 28 83 88 RIM 12 25 70 44 31 TURIN 87 57 54 50 1 BENETKE 2 5 ENALOHO 64 47 21 1 1 2 2 1 2 2 1 2 1 X 1 KVOTE 12 193.889.200,- 11 3.462.300,- 10 269.200,- ANSAMBEL HAPPY DAV in SK BRDINA vabita na praznik ansambla Happy Day, 9., 10. in 11. avgusta v Trebčah. Vsak večer ples z ansamblom Happy Day in tekmovanje v plesu z banano - prva nagrada 3-dnevni izlet za 2 osebi na bavarske gradove. Delovali bodo dobro založeni kioski. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi elane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob Časa« (I segni del tempo). Vsak elan lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali Crnobele. Rok za predstavitev slik zapade 5. septembra. ZSKD obvešCa, da je tržaški urad zaprt do 14. avgusta zaradi poletnega dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo avgusta zaprta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). Poletno varstvo na Opčinah bo do 30. septembra od 8. do 13. ure -možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI. TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešCa, da bo urad (Jp 31.8. odprt od 8. do 15. ure. KRUT obvešCa, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešCa, da bo do 31.8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešCa, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Do 14. avgusta bo zaprta zaradi letnega dopusta. MALI OGLASI tel. 040-7796333 ISCEM mlado gospo vešCo varstva malih otrok in za pomoč pri gospodinjskem delu. Tel. št. 040/764716 od 14. do 15. ure. V VZGOJNO ZAPOSLITVENEM CENTRU NA COLU je oprema dotrajala. Zmanjkuje stolov/stolic. Kdor nam lahko pomaga, naj poklice na sedež SKLADA MITJA CUK, OpCine, Narodna ul. 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na Zenskih. moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! KUPIM KNJIGE druge roke za 1. razred Znanstvenega liceja. Tel.: 040/773752 ob uri kosila. V CENTRU OPČIN je na prodaj velika stara hiša potrebna popravil. Tel. št. 0338/7398333. PRODAM popolnoma nov divan - še v embalaži. Tel. št. 040/911679 v večernih urah. ROVER VITESSE 216 letnik ’89 temno zelene barve prodam po ugodni ceni. Tel.: 040/200757 ali 0338/8780369. ISCEM delo kot skladiščnik. Tel. st. 040/226113. ISCEM STARE VESPE (od leta ’46 do ’57) tudi v slabem stanju. Tel. št. 040/228538. POLETJE je cas sprememb. Ce si želiš afro frizuro, zelo praktično za plažo, pridi v frizerski salon Cecilia v Boljunec, kjer bodo po ugodni ceni ugodili tvojim željam, tudi Ce so tvoji lasje kratki. Tel. št. 228351. DOMACE VINO, belo in Črno prodam po ugodni ceni. Tel. 228982 (Zabrežec). OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO ima v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). ToCi belo in Cmo vino. OSMICO 'ima Marko Kovic (pri Mihelci) v So-vodnjah. OSMICO je odprla Sonja Rebula, Veliki Repen št. 2. OSMICO ima Mario Milic (Repnic 39). STEVO ZAHAR ima v Borštu, št. 58 še vedno odprto osmico. Vabljeni! OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Sa-matorca 17. ODLIČNO belo in Črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. • PRISPEVKI Ob 9. obletnici smrti Andreja Ražma darujeta teta Zora in stric Silko 100.000 lir za SZ Zarja. Namesto cvetja na grob Jožičine mame Vere daruje Ema 20.000 lir za KD Primorsko. V spomin na Jožičino mamo Vero daruje Nadja 20.000 lir za KD Primorsko. Zapustil nas je naš dragi Rafael L. Perco Žalostno vest sporočajo žena Aurea, sin Franko, snaha Francesca in vnuk Stefan Trst, 7. avgusta 1997 Žalovanju se pridružujejo sestrična AnCi in družina Ob izgubi Rafaela Perca izrekajo družini občuteno sožalje Uslužbenci Primorskega dnevnika Ob izgubi dolgoletnega tehničnega direktorja Rafaela Perca izrekajo iskreno sožalje družini bivši uslužbenci Založništva tržaškega tiska KULTURA 6 Četrtek, 7. avgusta 1997 MEDNARODNI OPERETNI FESTIVAL / V TOREK V DVORANI TRIPCOVICH Piozzolov tango v dovršeni izvedbi kvinteta TriesTango Tržaško skupina je tokrat nastopila drugič in navdušila občinstvo V skorajšnjem zaključku je letošnji tržaški mednarodni operetni festival postregel še z dodatnim biserčkom sodobne glasbe: v sklopu, ki so ga prireditelji tržaškega opernega gledališča posvetili tangu in se s predstavami od petka do nedelje zaključuje z baletom Mi-longa Boulevard, je v torek zveCer v dvorani Tripcovich nastopil kvintet TriesTango (na sliki). Sestav se je tako že dragic v roku treh mesecev predstavil tržaškemu občinstvu (krstni koncert je bil preteklega maja v gledališču Miela) in spet gi strani »enakopravno« pretehtana vloga vsakega posameznega glasbila, ki ga predvideva Piazollova glasba. Glavno vlogo ima bandoneon, značilna in za to glasbeno »zvrst« neobhodno potrebna harmonika posebne vrste. Navidezno preprosta škatlica, podolgovate oblike in temno okrašena, iz katere spretna roka Maurizia Marchesicha izvablja neverjetne zvoke. Njegov bandoneon postaja še zanimivejši, Ce pomislimo, da gre za izvirnik iz 1941. leta in da je na podobno glasbilo izdelovalca Alfreda Arnolda igral tudi žel veliko odobravanje, kar vodi k dvojni ugotovitvi. Po eni strani je ta edinstveni instrumentalni sestav zadel v živo s svojo izbiro, da se posveti poustvarjanju Piazzollove glasbe, po dragi strani pa si je nedvomno ustvaril ugled s svojo visoko ravnijo glasbene poklicnosti. TriesTango sestavlja pet solistov, že uveljavljenih v glasbenem svetu; vsak ima za seboj lastno glasbeno pot in nekakšno dediščino raznolikih izkušenj v solističnem in orkestrskem nastopanju. Kljub toliki pestrosti pa se kvintet predstavlja nadvse vlito in »uravnovešeno«, kot je po dru- slavni Astor Piazzolla. Kot reCeno pa je edinstveni argentinski glasbenik v svoji glasbi upošteval vsa sestavna glasbila, jih celo izkoristil v celovitosti, ki je značilna za sodobno glasbeno ustvarjalnost: kontrabas postane tako tudi tolkalo, pri klavirju pa išCe glas ne le s pritiskom tipk, temveč tudi z brenkanjem' na strune. Pesem, ki v nobeni od Piazzolo-vih skladb ne izostaja, kljub skoro disonanCnemu ogrodju akordov, ostrih poudarkov in utišanih zvočnih iger, se v instrumentalnem sestavu preliva kot v nekakšnem podajanju iz roke v roko. Zgledno je to poda- la skladba Adios Nonino, ki jo je TriesTango Ensamble uvrstil v dragi del torkovega koncerta in je ob prav tako sloviti Obli-vion že posneta na cd-plošCi, ki jo je skupina izdala pri tržaškem Audio Ars Studiu. Iz prvega sklopa Piazzolovih skladb, ki jih je kvintet izbral za svoj vstop na diskografsko tržišče, sta tudi Milonga del angel in Resurreccion del angel. Tudi za drugi del koncerta pa je skupina pripravila novost, in sicer uvodni Concierto para Quinteto, v katerem je poleg bandoneona izstopala spretnost tolkalista, Fabiana Pereza Tedesca. Sicer pa je težko odločiti, kje je kdo »odigral« vidnejšo vlogo, ker je učinek res presenetljivo celovit, s prav tako brezhibno interpretacij sko dodelanostjo violinista Stefana Furinija, kontrabasista Angela Colagros-sija in ne nazadnje pianistke Carle Ago-stinello. Ce je v drugem delu koncert večinoma povzel po že predstavljenih skladbah, je prva polovica nastopa ponudila ves splet Piazzollovih štirih letnih Časov: miniaturne podobe, ki jih ustvarjajo Las Quarto Estaciones portenas, so res enkratne in lahko spregovorijo samo v svoji' glasbeni govorici. Sploh pa je težko uporabljati besede, ki bi v pravi razsežnosti podale smisel in sporočilnost Piazzollove glasbene ustvarjalnosti. Vse se namreC zaCne in konca pri tangu, ki je zdaleč nekaj drugega - globljega - od »tanga«, ki je zapisan v naših pojmovnih predstavah. Za ar-gentiskega skladatelja je to nekakšna skrinjica, ki Čuva življenjsko skrivnost in ne- minljive vsebine, brez katerih Človek ni veC Človek in njegova duša izgubi svojo bit. Piazzol-lov tango je kot roka, ki ti gre do srca in ti iz njega - hote ali pa ne - izvablja vse skrite povedi, ki jih sicer nošeC izreci niti sebi, kaj šele najboljšemu prijatelju, a jih vendar ob tej glasbi zaslutiš konCno na površju tudi svojega iskanja. Piazzollov tango je sinonim za prabitno ljudsko modrost in obenem eden izmed vrhov sodobnega glasbenega izražanja, je obenem ostrina in skladnost, je Čustvo in Čutnost. Kdor bi se rad še predal temu strastnemu in sproščujočemu vrtincu, naj doživi koncert kvinteta TriesTango: med številnimi je najbližja priložnost prihodnjo nedeljo zveCer, ko bo ta edinstveni sestav nastopil na glavnem trgu v TržiCu. Damiana Ota Ovarock že trinajstič Ljubitelji rock glasbe bodo lahko z današnjim večerom pa vse do nedelje sledili festivalu Ovarock, ki ga istoimensko kulturno združenje v sodelovanju z zadrugo Artis prireja v karnijskem mestecu Ovaro. Na prizorišču glasbenega dogajanja se bodo danes pojavili najprej priznani italijanski rock glasbeniki (med temi Mauro Negri in Christian Meyer), jutri pa bodo nastopile skupine iz naše dežele. Sobotna noc bo posvečena reggae glasbi, nedeljsko slovo pa bodo oblikovale nekateri posebno živahni bandi italijanske rock scene. Rock koncerti bodo letos že trinajstič razživeli karnijske noCi, tokrat pa jih prirejajo v sklopu širše pobude Carniarmonie. Vstop na vse prireditve je prost. TRST / MUZEJ SARTORIO Glasbeni večen v muzeju V torek so se začele dovske skupnosti v je-poletne večerne prire- ziku jidiš v priredbi ditve v tržaškem mest- A. Asriela in grške nem muzeju Sartorio, ljudske pesmi v pri-ki so že v prejšnjih le- redbi M. Sofianopula, tih naletele na res to- torej glasbeno tradi-pel odziv pri TržaCa- cijo, ki je našemu menih. Za marsikoga je stu veliko bolj do-veCerni obisk muzeja maCa. Predvsem prva prijetnejši in zanimi- je izredno priljubljena vejši, saj je vodstvo pri tržaškem obcinst-poleg vodenih obi- vu. Na torkovih kon-skov poskrbelo tudi za certih so poslušalci niz kratkih glasbenih slišali komorno ver-prireditev v hladu zijo te glasbe s pevka-pod drevesi v parku ma in spremljavo kita-pred vilo bogate in re. Kljub precej nena-pomembne tržaške vadni zasedbi je bilo meščanske družine tudi v izvedbi Dona-Sartorio, kjer si ni telle Riosa, Clare težko predstavljati Giangaspero in Giulia ugodnega življenja Chiandettija zaslediti premožnejših slojev v tipične elemente te prejšnjem stoletju. glasbe, v kateri so Letos so koncerti, ki združeni tempera-jih je pod umetniškim mentnost in slovesno-vodstvom Marca So- st, žalost in ironicno-fianopula pripravilo st, otožnost in upanje združenje Promusica in ki skozi dogodke iz v sodelovanju s Cap- vsakdanjosti pripove-pello Civico, povezani duje o življenju te z razstavo starih ja- skupnosti, ponskih grafik, zato je Naslednji koncert program v bistvu osre- bo v torek, 12. avgu-dotoCen na glasbeni sta; na sporedu pa ho-tradiciji te dežele; za do japonske ljudske uvod pa so prireditelji pesmi z baritonistom izbrali ljudske pesmi Ikuom Matsuyamo. vzhodnoevropske ži- (bov) LJUBLJANA BAŠKA GRAPA / PO VZORCU POSTAJE TOPOLOVE Michael Jackson bo nastopil septembra Michaela Jacksona jutri v Ljubljano ne bo. Na hipodromu so že zaceli postavljati oder, ko so se domači organizatorji in Jacksonov manager dokončno razšli glede (ne) uspešnosti prodaje vstopnic. Prodanih je bilo vsega 20 tisoC vstopnic, kar je za zvezdnika daleč premalo. Tako so se pogodili, da bo Jackson v Sloveniji nastopil v torek, 9. septembra. Domači organizatorji bodo imeli dovolj Časa za promocijo koncerta in za prodajo vstopnic, s tem pa bodo očitno nabrali tudi dovolj denarja za kritje stroškov, saj gostovanje Jacksona in njegovih številnih spremljaval-cev kar nekaj stane. Kdor je že kupil vstopnico za petkov koncert, jo lahko shrani, ker mu bo omogočila dostop na septembrski nastop. Prva Tranzverzala utrinkov Postaja Topolove je letos onkraj meje dobila nekakšnega dvojčka v Baški grapi, na prostranih primorskih pobočjih spodnjih bohinjskih gora. Vasice S tržišče, Kal in Znojile z goratimi kraji v Benečiji delijo podobno usodo odmaknjenosti in demografskega propada. Sedaj jim je skupna tudi ta nenavadna in kot magnet privlačna kulturna pobuda, ki se za tri avgustovske sobote imenuje Tranzverzala utrinkov. Ko se pogovarjaš s prijaznimi domačini teh vasi in v navalu spontanosti poveličuješ lepoto neokrnjene narave, se ti zazdi, da jim z obraza prebiraš mešanico ponosa in skepse. Verjetno bi njihovo počutje bolje razumel, Ce bi se odpravil sem enkrat sredi zime, ko narava kaže manj prijazen obraz, ko snežnega pluga celo tedne ni od nikoder in je treba peš na delo v dolino. Ce kate,-rokoli delo sploh obstaja, kar je pravzaprav že dobro. V povojnem obdobju tu sicer ni razsajala organizacija Gladio, a življenjske stiske so, podobno kot v Benečiji, praznile vasi in naselja. O odmaknjenosti teh krajev je že v prejšnjem stoletju pisal znameniti jezikoslovec Jan Baudouin de Courtenay, ki je tod iskal sledove tirolske kolonizacije iz srednjega veka. Doživeti in razumeti danes prave dimenzije teh krajev in ljudi, ki so še tam ostali. K temu spodbuja obiskovalca Tranzverzala utrinkov, in to je ob nagibih vračanja k iz- voru najbrž tudi razlog, da k temu kulturnemu dogodku prispevajo ugledni umetniki od vsepovsod. Kaj drugega naj bi sem pripeljalo Japonca Makota, Američana Johna Duncana, Francoza Florence Faval in Pierra Hornaina, ali kaj naj bi sicer tu počel italijanski mojster keramike Isidoro Dal Col, da omenimo le nekatere izmed prisotnih uveljavljenih ustvarjalcev. Pravzaprav kar tako sami od sebe tudi niso prišli, nekdo je moral znati ustvariti primerno priložnost. Pošteno so se za to potrudili kulturni delavci, domačinka Ernesta Drole, novogoriCanka Metka Miljavec in veteran iz Topolovega Moreno Miorelli. “Domačini so vseh teh nenavadnih gostov izredno veseli in jim nudijo go- stoljubje", pravi Ernesta Drole, “spočetka nekako niso mogli verjeti, da bodo prišli vsi tile umetniki iz različnih in tudi zelo oddaljenih krajev. Tako je, kot da bi širni svet prišel k njim in dobili so občutek, da niso pozabljeni. Ta naš kraj, ki je drugače le mala pika na zemljevidu, je sedaj širše poznan." Zadovoljna je tudi Metka Miljavec, ki v Znojilah sodeluje z instalacijo: ”Z organizacijo je bilo spočetka nekaj negotovosti, še zlasti kar zadeva finance, a se je naposled vse izteklo dobro. Zahvaliti se moramo Upravni enoti, Občini Tolmin in številnim sponzorjem, ki so razumeli smisel te pobude." O tem, kako se umetniki odzivajo na okolje, iz katerega Črpajo navdih, pomenlji" vo priCa Metkina stvaritev (na sliki), ki j° gre vsaj kolikor toliko opisati: v zgornjem delu vasi je v korito še vedno žuborečega studenca v trikotni shemi postavila deset cinastih vrCev, takih, ki so od pamtiveka v rabi za prenašanje vode. Eni so novi, drugi starejši, tretji že kar zarjaveli. SimboliCU0 so napolnjeni s štirimi starogrškimi konstitutivnimi elementi, vodo, zemljo, zrakom in ognjem. Toda sporočilo je jasno šele tedaj, ko prebereš posvetilo, s katerim avtorica namenja svojo postavitev stari ženici iz bližnje domačije, ki je vse življenje z vedri prenašala vodo iz tega studenca na svo) dom, kar kljub starosti dela še danes. DU HRVASKA-BIH / MED VČERAJŠNJIM SREČANJEM V SPLITU Tudman in Izetbegovič odpravljata razhajanja Dogovorjeno pa je treba uresničiti na terenu, kar bo najtežje SPLIT - Hrvaška in bosansko-her-cegovska delegacija pod vodstvom Franja Tudmana in Alije Izetbegovi-tia sta v Splitu razpravljali o političnih in gospodarskih odnosih med Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Federacijo BiH, v Split pa sta prispela tudi nekdanji ameriški posrednik za Balkan Richard Holbrooke in sedanji posrednik Robert Gel-bard, ki sta se kasneje pridružila pogovorom. Kot se je izvedelo iz krogov blizu hrvaške delegacije, je usklajen sporazum o vprašanju imetja med Hrvaško in BiH, sogovorniki pa naj bi se dogovorili tudi o gospodarskem sodelovanju med državama. Strani sta soglašali o oblikovanju dveh svetov za sodelovanje, in sicer sveta za sodelovanje med Hrvaško in BiH ter sveta za sodelovanje med Hrvaško in Federacijo BiH. Predsednika Hrvaške in BiH Franjo Tudman in Alija Izetbegovič sta kasneje na novinarski konferenci po pogovorih v Splitu ocenila, da so bile v zadnjem Času pri uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma doseženi pomembni rezultati in izrazila upanje, da bo njuno srečanje pripomoglo k uspešnejšemu reševanju odprtih vprašanj. Po pogovorih sta se hrvaška in bosanska delegacija srečali tudi s posebnim ameriškim odposlancem Robertom Gelbardom in njegovim predhodnikom Richardom Holbrookom. Izetbegovič je izrazil prepričanje, da bodo vojni zločinci privedeni pred sodišče, ne glede na to, katere narodnosti so. Na vprašanje, kaj je z vračanjem beguncev v Jajce, pa je Tudman odgovoril, da gre za zelo zapleteno vprašanje, ki ga je potrebno reševati v skladu z načelom prostovoljnosti in organiziranosti vračanja, da ne bi prišlo do novih pretresov in spopadov. Po včerajšnjih pogovorih sta delegaciji predstavih tudi skupno izjavo, v kateri piše, da so na pogovorih »celovito proučili uresničevanje Daytonskih mirovnih sporazumov, razvoj sodelovanja med državama in še posebej utrjevanje odnosov v Federaciji BiH in njeno sodelovanje s Hrvaško«. Obe strani sta se zavzeh za dosledno, celovito in pospešeno uresničevanje mirovnih sporazumov, za vzpostavitev in normalno delovanje demokratičnih ustanov v BiH ter normalizacijo razmer v tem delu Evrope. Hrvaška in BiH sta se obvezali, da bosta nadaljevali sodelovanje s haaskim mednarodnim sodiščem za vojne zločine. Obenem sta v izjavi izrazili »skupno prepričanje, da morajo procesi in sojenja vsebovah objektiven odnos do ravni vpletenosti strani in posameznikov«. Državi sta potrdih tudi pravico do povratka beguncev na domove ob zaščiti pred zastraševanjem. Vlada Federacije BiH bo v najkrajšem času pripravila celovit program vračanja beguncev, še piše v skupni izjavi. Do 1. septembra bosta hrvaška in bosanska vlada izmenjali predlog sporazuma, s katerim naj bi uredili dvostranske odnose in oblikovali svet za sodelovanje med državama, ter predlog sporazuma o oblikovanju sveta za sodelovanje med Hrvaško in Federacijo BiH. Posebna mešana pravno-politicna skupina pa naj bi v treh mesecih pripravila nove dvostranske sporazume, pri čemer naj bi posebno pozornost namenila trajni rešitvi vprašanja uporabe luke Ploče in prehodu skozi občino Neum. Hrvaška in BiH sta se tudi dogovorili, da bosta s posebnim aneksom nemudoma omogočili odprtje novih mejnih prehodov vzdolž celotne državne meje, potrdili pa sta tudi interes za krepitev gospodarskega sodelovanja. Soproga nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Ljiljana Karadžič pa je v pogovoru za včerajšnjo Številko tednika Nedeljni Telegraf glede informacij, po katerih naj bi predsednica Republike srbske Biljana Plavšič Radovanu Karadžiču »ponudila«, naj odide iz republike, dejala, da njen soprog ne namerava oditi s Pal. (STA/Hina/AFP) H TURČIJA L SEDAJ SRE ZAREŠlI- Po turško proti islamistom in integralističnim fundacijam ANKARA - Bivši turški premier in vodja islamisti-čne stranke Refah Necmettin Erbakan je napovedal tožbo pred Evropskim sodiščem v primeru, da bi turško ustavno sodišče prepovedalo njegovo stranko. Erbakan trdi, da bi s tem ustavno sodišče kršilo mednarodno priznana načela o svobodi izražanja in kršilo človekove pravice. Tega mnenja pa ni turško državno tožilstvo, ki je Refah obtožilo, da hoče v Turčiji uvesti šario (koransko pravo) in je ustavno sodišče pozvalo, naj se razjasni. Državni pravdnik Vural Savas je pomenljivo navedel, da »demokracija ne predvideva pravice rušenja demokracije« in je zato treba prepovedati vse politične grupacije, ki so versko, separatistično, fašistično ah komunistično obarvane. Refah ima sedaj štiri tedne časa, da pripravi dokazno gradivo in zanika obtožnico. Ker se islamisti jasno zavedajo, da bo to zelo težko, se že pripravljajo na zaprtje svoje stranke, s tem da načrtujejo ustanovitev nove stranke z novim političnim vodstvom. Turške integraliste pa bolj kot prepoved Refaha skrbi, da so varnostne sile na ukaz vojske včeraj začele širokopotezno akcijo hišnih preiskav v integralisti-čni Mladinski narodni fundaciji MGY. Na vrsto bodo sedaj prišle druge islamske fundacije, brez njih pa bodo integralisti ob denar in sredstva, s katerimi novačijo somišljenike. Netanjahu hoče izničiti mirovni sporazum iz Osla JERUZALEM - Izraelska vojska je-včeraj nepričakovano odpravila notranjo zaporo palestinskih mest na Zahodnem bregu, ki jo je uvedla pred enim tednom zaradi samomorilskega terorističnega napada na zelenjavni tržnici v Jeruzalemu. Se vedno pa v veljavi ostaja prepoved, po kateri Palestinci z Zahodnega brega ne smejo na izraelsko ozemlje, prav tako je Izrael zamrznil 70 milijonov dolarjev (približno 120 milijard lir), ki bi jih moral izplačati palestinski avtonomni oblasti. Izraelska odločitev o odpravi notranje zapore je prva konkretna posledica včerajšnjega obiska visoke jordanske delegacije v Jeruzalemu. V njej sta bila jordanski prestolonaslednik princ Hasan Ibn Talal in premier Abdul Salam. Na kasnejši tiskovni konferenci je prestolonaslednik izjavil, da izraelski premier Netanjahu ne namerava z dodatnimi težavami prizadeti palestinskega ljudstva, a hoče z zaporo ozemelj le izsiliti od palestinske avtonomne oblasti, da aktivneje poseže proti teroristom in da odpravi njihove infra-strukture. Tega mnenja seveda niso Palestinci. Arafatov svetovalec Ahmed Tihi, ki je med drugim izraelski državljan, je izjavil, da bi se moral premier Netanjahu opravičiti Arafatu in prebivalcem Zahodnega brega in Gaze, ker je po atentatu v Jeruzalemu proti njim sprožil neopravičljive maščevalne ukrepe. Po Tibijevih trditvah dosedanja preiskava potrjuje, da nista prišla samomorilska atentatorja z zasedenih in avtonomnih ozemelj temveč iz tujine. »Kljub temu je Netanjahu sklenil kaznovati Arafata in Palestince z ukrepi, ki mečejo na kolena gospodarstvo ozemelj in ki ne bodo povečali varnosti Izraela,« je poudaril Tibi. Glede pogajalske krize pa je Arafatov svetovalec povedal, da je ta zašla v slepo ulico ne zaradi terorističnih atentatov temveč zaradi Netanjahujeve kolonizacijske politike v arabskem delu Jeruzalema in na Zahodnem bregu. S tem Netanjahu skuša izničiti sporazum iz Osla, ker ga v resnici ni nikoli sprejel. Da Izrael pretirava in le izkorišča atentat, tako da bi ponižal Palestince in jih prisilil v kako nepremišljeno gesto, posredno potrjuje tudi VVashington, ki je zahteval odmrznitev denarja, namenjenega Palestincem. GUAM / STRMOGLAVLJENI B-474 Nesrečo preživelo 30 ljudi Med spodletelim pristankom je divjalo močno tropsko neurje VREME / V METEOROLOGUI NI ABSoTuTNEG/TnENORMALNEGA VREMENSKEGA POJAVA »Katastrofalno vreme« posledica našega kratkega spomina Zato ne bomo ne mi, ne naši sinovi in niti naši vnuki doživeli polzenje ledenikov proti Ljubljani in gojenje banan na obali pri Kopru čič, kajti »kar zadeva vreme, bi težko kakšen pojav razglasil za absolutno nenormalnega«. No ja, nenavadno bi bilo, denimo, če bi Ljubljano razdejal tropski ciklon, toda to, zagotavlja Gregorčič, je zaradi fizikalnih zakonitosti nemogoče. Takšne katastrofalne poplave, kot so te dni prizadele Poljsko, Češko in S posledicami slabega vremena se spoprijemajo tudi v Španiji. Na telefoto Ap gasilca sta po- Nemčijo, so pri magala ženski in otroku, da sta se rešila iz avta, ki ga je deroča voda začela odnašati. nas zelo redke, LJUBLJANA - Kaj se dogaja z vremenom? So hude poplave v osrednji Evropi slabo znamenje, ki napoveduje vesoljni potop? Bomo potemtakem Slovenci začeli vlačiti čolne na Šmarno goro?, se sprašuje avtor teme tedna v tokratnem Magu z naslovom Ledeniki v Ljubljani, banane v Kopru. Vodja meteorološke prognoze z republiškega hidrometeorološkega zavoda Brane Gregorčič nam vliva upanje, saj pravi, da je vzrok našemu občutku za letošnje »katastrofalno vreme« predvsem v kratkem spominu, saj smo »imeli ze veliko slabša poletja, ki se jih celo sam spomnim, ko je bilo precej hladneje, kot je letos«. Vreme je lahko zelo stabilno, lahko je tudi, kot se spodobi, vroče, toda lahko je tudi zelo spremenljivo. Taksno, spremenljivo namreč, bo po Gregorčičevih besedah verjetno tudi do konca letošnjega poletja, kar bo vremenoslovcem - tem večnim »dežurnim krivcem« za muhavost vremena - še dodatno otežilo njihovo delo. Ge ne bo čudeža, piše Mag, v Sloveniji ni pričakovati večjih ter pretresljivih vremenskih sprememb. »Zagotovo se še ne bo tako kmalu zgodilo, da bi ledeniki začeli lesti v doline proti Ljubljani, ali da bi ob koprski obali začeli gojiti banane. Tega ne bomo dočakali niti mi niti naši otroci, čeprav je iz leta v leto mogoče zaslediti več vremenskih razlik,« pravi Brane Gregorčič. Toda, ali nedavne poplave v osrednji Evropi ne pomenijo, da je vreme popolnoma ponorelo? Niti ne, meni Gregor- čeprav nas povsem obšle tudi niso, denimo leta 1990, ko je narasla in poplavila Savinja. Težava s slovenskimi poplavami je po besedah Janeza Polajnarja s hidrometeorološkega zavoda predvsem v tem, da se zaradi povirnosti rek vse zgodi bliskovito hitro - tako da mora biti reakcijski čas izredno kratek. Medtem ko lahko v Nemčiji, Češki in Poljski poplave napovejo za več ur, celo dni prej, je pri nas stvar poplav stvar dvajsetih minut. Slovenija je klimatsko ena najbolj raznolikih in zanimivih 'držav, kar je za napovedovanje vremena in vremenskih sprememb sila naporna zadeva. Se toliko bolj zaradi njene odgovornosti, saj vreme vpliva tako na kmetijstvo, kot tudi na gospodarstvo, turizem in promet; od njega so odvisni tudi gradbeništvo, vodno gospodarstvo, kakovost okolja, športne dejavnosti in nenazadnje tudi človekovo počutje na delovnem mestu, doma in drugod. Napovedi vremena so izredno pomembne predvsem ob morebitnih katastrofah, saj je s pravilno in hitro prognozo mogoče preprečiti tudi do dvajset odstotkov škode. Kakorkoli že, »vreme pa nedvomno in v vsakem pogledu bo. S tega stališča imamo meteorologi službo zagotovljeno«, ob koncu pravi Brane Gregorčič. (STA) SEUL - Boeing 747 ju-žnokorejske letalske družbe Korean Airlines, ki je predsinočnjim strmoglavil na tihooceanskem otoku Guam, naj bi zaradi tropskega neurja zgrešil pristanek in je trčil v neki grič, ko se je zaman poskušal dvigniti. Pred tem je še oplazil neko anteno ameriškega vojaškega letalstva. Točni vzroki nesreče za sedaj še niso znani, vsekakor pa že izključujejo možnost atentata, ker je eden od preživelih, 35-letni Hong Hyon Sung povedal, da ni bilo nobene eksplozije ne pred in ne po strmoglavljenju. Najverjetneje je bilo vsega krivo neurje in vzdrževalna dela na napravi za elektronsko pristajanje letališča v Agani. Na krovu letala je bilo 23 članov posadke in 231 potnikov, od katerih 217 Južnih Korejcev, 12 Američanov, neki Novozelandec in 11-letna Japonka, ki je nesrečo preživela. Glede števila preživelih vlada popolna zmešnjava. Najprej so trdih, da je nesrečo preživelo 55 oseb, kasneje pa so sporo-čili, da so iz letala rešili le kakih 35 oseb, pet naj bi jih takoj podleglo poškodbam, drugih dvajset pa je v kritičnem stanju. DEŽELA / PO DOLGOLETNI SANACIJI Avditorij spet odprt pred koncem leta Podpredsednik Degrossi no obisku skupaj z odbornikoma za kulturo Pokrajine in Občine Deželna uprava napoveduje, da bodo pred koncem leta ponovno odprli sedež deželnih uradov v Ul. Roma in tudi avditorij v istem poslopju. Če ne bo novih zapletov, kakršni so v prejšnjih letih zavirali obnovitvena dela, naj bi torej v prihodnji sezoni Gorica spet razpolagala z eno glavnih dvoran za razne kulturne prireditve. Zagotovila v tem smislu je včeraj dal podpredsednik Dežele Michele Degrassi na ogledu avditorija skupaj z odbornikoma za kulturo na Pokrajini Mario Masau Dan in na Občini Antoniom De-vetagom (na sliki - foto Bumbaca). Obnovitvena dela so trajala kar dolgo. Poslopje, ki so ga otvorili leta 1976, so nato zaprli leta 1990, ker so notranje obloge vsebovale za zdravje zelo škodljiva azbestna vlakna. Z deli so začeli avgusta 1991, sledila je daljša prekinitev POKRAJINA / ODGOVOR NA KRITIKE C1SL Avtobusno podjetje bo delniška družba Postopek dogovorjen s sindikati - Predviden je pristop drugih javnih ustanov in tudi zasebnikov pokrajinska uprava. Na neutemeljene kritike glede pomanjkanja posvetovanja odgovarja s pojasnilom, da sta v juliju bila kar dva sestanka s sindikati o teh problemih. Prvega je sklical odbornik za prevoze Edi Mi-nin, da bi se s sindikati dogovorili o postopku za reorganizacijo APT, drugega pa novoimenovani predsednik avtobusnega podjetja Ari o Rup eni za dodatno poglobitev tako trenutnega stanja in problemov v podjetju kot perspektiv reorganizacije. Sindikati so takrat soglašali z nakazanimi smernicami in pohvalili upravo zaradi pripravljenosti na soočenje. Zato so današnje kritike povsem neutemeljene. Glede bodočnosti pokrajinskega avtobusnega podjetja pa so nameni pokrajinske uprave sledeči. APT naj bi čimprej preoblikovali v delniško družbo z vsaj 200 milijoni lir družbenega kapitala. V začetnem obdobju bo Pokrajina edini delničar. V drugi fazi naj bi pristopili še drugi javni delničarji, v tretji pa naj bi pristop omogočili tudi zasebnikom. Nekaj interesentov je že, pravijo na Pokrajini, kjer so v ta namen že začeli prve neformalne razgovore, po vsej verjetnosti s predstavniki zasebnih avtobusnih podjetij. Vse te spremembe bo treba vsekakor uresničiti v zelo kratkem času, da bo APT kot delniška družba, ki ne bo več v lasti Pokrajine, lahko prihodnje leto sodelovala na razpisu, ki ga bo izvedla prav Pokrajina, za dodelitev avtobu- do leta 1994, ko je Dežela zagotovila dodatni denar za dokončanje sanacije celotnega poslopja. Sočasno so tudi delno preuredili avditorij, da bo ustrezal strožjim varnostnim predpisom. V ta namen so med drugim nekoliko razširili stopnišče za občinstvo, kjer bo poslej 368 sedežev, in bolje opremili dvorano in pomožne prostore, tako da bodo lahko v avditoriju gostili razne vrste kulturnih prireditev. Degrassi je napovedal tudi novost glede upravljanja avditorija, s katerim je v preteklosti na osnovi pogodbe z Deželo razpolagala Goriška občina. To sodelovanje bodo ohranili, vendar bodo v pogodbeno razmerje vključili tudi pokrajinsko upravo, s čemer želijo poudariti vlogo tega kulturnega prizorišča ne samo v mestnem temveč širše v pokrajinskem okviru. Pokrajinska uprava je včeraj odgovorila na kritike, ki jih je sindikat za-poselnih v prevozih Fit-Cisl iznesel v prejšnjih dneh na račun njene politike glede javnih prevozov in v zvezi z imenovanjem novih upraviteljev avtobusnega podjetja APT. Sindikat je kritiziral dejstvo, da ob imenovanju niso bile predložene smernice, ki naj bi jih spoštovali upravitelji. Spraševal se je tudi, ali je namen pokrajinske uprave, da ovrednoti javni avtobusni prevoz in s tem zaščiti interese dijakov, delavcev in prebivalcev na podeželju, za katere so učinkovite av- KULTURNI POM / RAZSTAVA Zasijalo sonce miru Ob obletnici Hirošime risbe begunskih otrok tobusne zveze nezamenljiva socialna storitev. Obstaja bojazen, da bi se pri reorganizaciji javnega prevoza pozornost osredotočila izključno na klestenje stroškov in torej na dodatno okrnitev avtobusnih prog in drugih storitev. O teh vprašanjih se Pokrajina pogaja z Deželo v sklopu delovne skupine, ki je bila ustanovljena z novim deželnim zakonom maja letos in ki pripravlja nov deželni načrt za javne prevoze. Ta načrt bo v bodoče urejal vse področje javnih avtobusnih prevozov: v njem bodo določili, kakšno naj bo omrežje prog, kdo in kako naj jih upravlja, število osebja in vozil, finančne potrebe, lokacijo in značilnosti infrastruktur (pri čemer je zlasti v Gorici pereče vprašanje, kje in kako urediti novo avtobusno postajo). Pokrajinska uprava bi se morala, preden zavzame dokončna stališča v odnosu do Dežele, posvetovati tako s sindikati kakor tudi z občinami, je ugotavljal sindikat Fit-Ci-sl in pozival odbornika za prevoze, naj čimprej skliče srečanje z župani in sindikati in naj predstavi stališča, ki jih Pokrajina zastopa v delovni komisiji na Deželi. Na gornje stališče zveze Fit-Cisl, od katerega se je ogradil sindikat Filt-Cgil, ki ni soglašal ne z izbranim načinom javne obravnave problemov ne z izbiro samostojnega nastopa brez predhodnega posvetovanja z drugima dvema sindikalnima zvezama, je včeraj z uradnim pojasnilom odgovorila NOVICE Tržič: rock glasba in “biodizel” V Tržiču bo v zelenici v Ul. Boito (pri diskoteki Hippodrome) od danes do sobote tridnevni praznik združenja “Entrata libera”. Drevi od 18. ure dalje bo koncert hard rock, heavy metal in punk glasbe; petkov spored bo namenjen mednarodni solidarnosti, pravičnemu trgovanju in bo ponudil spored afrokubanske glasbe; zanimiv bo tudi sobotni spored na temo okolja z nastopom petih rock skupin, predstavitvami biološke prehrane, papirja iz morskih alg in “biodizla”, neonesnažujočega goriva za vozila in ogrevanje, ki se pridobiva iz rastlin. Razstava del A. Durerja odprta samo še do nedelje, 10. t.m. Samo še nekaj dni bo na goriškem gradu na ogled razstava grafik Albrechta Durerja. Sklenila se bo v nedeljo, 10. avgusta. Prireditelji bodo v teh dneh-poskrbeh za vodene obiske po razstavi. Jutri bo voden ogled ob 17.30, v soboto ob 9.00, 16.00 in 17.30, v nedeljo ob 9.30, 11.00 in 15.30. Vodeni ogledi bodo brezplačeni. Sicer pa je razstava odprta vsak dan od 9.30 do 13. ure in od 15. do 19.30. Koncert v muzeju v Fari Muzej v zaselku Colmello di Grotta v Fari bo v poletnih mesecih odprt tudi v večernem času, obiskovalci pa bodo lahko prisluhnili nastopom glasbenih skupin in raznim drugim prireditvam. Jutri, 8. t.m. bo prvi večerni obisk v muzeju, kjer so na ogled bogate zbirke starega kmečkega orodja. Ob 21.15 pa bo na dvorišču koncert pihalnega orkestra iz Cervinjana. Ansambel, ki ga vodi kapelnik Alessandro Spes-sot, velja za enega najboljših v naši deželi. Čustva o miru in sožitju prav gotovo sodijo med najvišje vrednote sodobnega časa. Ta čustva so osnova za komemoracije 52. obletnice jedrskega holokavsta v Hirošimi, ki je potekala včeraj in ki so se je goriški mirovniki spomnili z udeležbo na zborovanju pred ameriškim vojaškim oporiščem v Avianu pa tudi z drugimi srečanji in pobudami v sami Gorici. V ta okvir sodi tudi letošnja že tradicionalna mirovna pobuda Sonce miru 1997, ki jo je v galeriji Kulturnega doma v Gorici priredila kulturna zadruga Maja v sodelovanju z društvom begunskih bosanskih otrok Ikar iz Kranja. V galeriji Kulturnega doma so pripravili razstavo slikarskih del mladih “likovnih mirovnikov”. Razstavo so odprli včeraj, na ogled pa bo do sobote, 9. avgusta, ko bo obletnica še druge atomske eksplozije, ki je avgusta 1945. leta uničila mesto Nagasaki. Izdelavo letošnjega Sonca miru, ki simbolizira smisel mirovniške pobude, so zaupali mlademu likovnemu navdušencu Andreju Pahorju s Poljan. GRADEŽ / KONCERT TRŽIČ / KRONIKA Kantavtor Fausta Leali nastopi nocoj v Parku vrtnic V okviru poletnih prireditev bo nocoj ob 21. uri v Gradežu nastopil priljubljeni kantavtor Fausto Leali, ki je zaslovel že v začetku šestdesetih let z italijanskimi verzijami uspešnic Beatlesov. Leta 1966 je dosegel izjemno popularnost s hitom “A chi”, kateremu so v naslednjih letih sledile pesmi “Deborah”, “Angeli negri”, “Un’ora fa”, “L’uomo e il cane”, ‘To camminero” in druge. Po skoraj desetletnem zatišju je Leali ponovno uspel na festivalu v San-remu leta 1987 s hitom ‘To amo”. Na festivalu je leta 1989 tudi zmagal s hitom “Ti lascero”. Na festivalu italijanske popevke je nastopil tudi letos s skladbo “Non amo che te”, ki je tudi naslov njegove zadnje plošče. Nocojšnji koncert bo pravcati glasbeni dogodek, saj bo Leali nastopil s pravim big bendom. Italijanskega soul-mana bodo spremljali enajstčlanska skupina (v njej je kar pet pihal), filharmonični godalni ansambel iz New Yorka in zbor “New Yersey gospel choir”. Spet težka nezgoda v ladjedelnici V tržiški ladjedelnici Fincantieri se je včeraj dopoldne, nekaj pred deseto uro, spet pripetila težka nezgoda na delu, v kateri je bil ranjen mlad delavec. V bolnišnici na Katinari je na zdravljenju 2 5-letni Andrea Spagnul iz Tržiča ulica delle Portanzie, zaposlen pri podjetju Beraudo. Spagnul je padel z višine kakih dveh metrov in zadobil precej težke poškodbe na glavi. Prvo zdravniško pomoč so mu nudili v bolnišnici v Tržiču, od koder so ga, zaradi težkih poškodb, s helikopterjem prepeljali v bolnišnico na Katinari. Delavci ladjedelnice so v teh tednih na kolektivnem dopustu, vendar pa je v obratu Fincantieri kljub temu zelo živahna dejavnost. Vsak dan je v podjetju po nekaj sto delavcev, zaposlenih pri zasebnih podjetjih, ki po nalogu Fincantieri opravljajo najrazličnejša dela in ki še posebej intenzivno izkoristijo čas kolektivnega dopusta. Včerajšnja nezgoda ponovno opozarja na vse bolj pereče vprašanje varnosti na delovnem mestu. KINO GORICA VTITORIA 1 in 3 Zaprto zaradi dopusta. CORSO Zaprto. D OBVESTILA SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE in KD KRAS DOL-POLJANE prirejata sestanek v torek, 12. avgusta, ob 20.30 v bivši Soh v Dolu, v zvezi s proslavo ob 20. letnici odkritja spomenika padlim v NOB iz Dola. Na sestanek so vabljeni tudi elani gospodarske zadruge Dol. SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest za dvodnevno bivanje v planinskem domu Glažuta na Pohorju ob velikem šmarnu. Informacije in prijave pri Loredani (tel. 21417). KMEČKA ZVEZA Gorica vabi kmetovalce, ki jim je zapadlo dovoljenje za nakup fitofarmacevtskih sredstev I. in H. razreda, naj se čimprej javijo na sedežu zveze v ul. Malta, 2, tel. 531644 od 8. do 13. ure ali na podružnici v Doberdobu od 8. do 10. ure ob petkih, ker bo KZ pripravila vrsto tečajev za pridobitev omenjenega dovoljenja. Izpiti bodo predvidoma konec septembra letos. a PRIREDITVE CERKVENI SVET VRH SV. MIHAELA - GABRJE vabi na praznovanje sv. Lovrenca v nedeljo, 10. avgusta, v cerkvi na Vrhu sv. Mihaela. Ob 10.30 slovesna maša s petjem, pritrko-vanjem in procesijo. Po sveti maši družabnost pred cerkvijo. H_________________IZLETI SPDG priredi v nedeljo, 10. avgusta, izlet na Co-glians (2.780 m). Prevoz z lastnimi sredstvi. Hoje do vrha bo približno pet ur. Manj utrjeni planinci si lahko privoščijo izlet in počitek v koči Marinelli (2 uri od izhodišča), do koder je dostop razmeroma lahek. Odhod s parkirnega prostora pri Rdeči hiši ob 5.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo enotedensko bivanje v Chiancianu od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. septembra. Izletniki si bodo ogledali kraje Montal-cino, Perugia, Deruta, Todi, Arezzo, Cortona, Siena, San Giminiano, Chiusi, slap delle Marmore. Prijave do 17. avgusta na sedežu (ob sredah) in pri poverjenikih. [ j LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI DTJDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Maggi° 94, tel. 790338. pogrebi Danes: 9.00, Gianni Hvala iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 9.55, Antonina Rizzuto por. Pu11' teri iz splošne bolnišnice v Videm; 10.20, Narciso PhO" na iz bolnišnice Jaheza od Boga v Foljan; 10.30, Naza' fina Grio na glavnem pok°' pališču; 13.15, Maria Suerz vd. Drius iz splošne bolni5 niče v Krmin. ATLETIKA / 5. DAN SVETOVNEGA PRVENSTVA V ATENAH NOVICE J. Sotomayor v ospredju Premoč afriških tekačev V deseteroboju slavje Čeha Dvoraka - Italijani še praznih rok ATENE - Na včerajšnjem, petem dnevu atletskega svetovnega prvenstva v Atenah ni prišlo do presenetljivih rezultatov, če izvzamemo dejstvo, da je Alžirec Mor-celi ostal celo brez kolajne. Kenijcu Kiptanuiu ni uspel velik podvig, da bi Četrtič posegel po prvem mestu na 3.000 m zapreke. Presenetil ga je rojak VVilson Kipteker. Italijan Carosi ni Spolnil pričakovanja in se je uvrstil le na 8. mesto. Na 10.000 m je po pričakovanju slavil zmago Gebr-selassie. Na 1.500 je povsem odpovedal Alžirec Morceh, ki se je moral zadovoljiti, le s Četrtim mestom. Zmagal pa je Maročan El Guerrouj. Kubanec Sotomayor je Potrdil vlogo favorita in zmagal v skoku v višino z 2, 37 m. Za italijanski tabor tudi včerajšnji dan ni bil uspe-šen. Occhiena in Puggioni sta bila izločena na 200 m. Perpohjeva je bila šele 6. v kvalfikacijah, v troskoku je izpadla tudi Camossijeva. Včerajšnji dan je bil za slovenske barve nekoliko bolj uspešen. Alenka Bikar se je namreč v teku na 200 ru z novim državnim rekordom (22, 81) uvrstila v drugi krog. v katerem je tekla slabše in se ni uvrstila v polfinale. Tudi Jolandi Steblovnik Čeplak ni uspela Uvrstitev v polfinale na 800 Ul. S časom 2:10, 97 je na-Uiree izpadla v svoji skupi-ui dosegla predzadnje mesto in seveda izpadla. VČERAJŠNJI FINALI Skok v višino (m): 1. Javi-6r Sotomayor (Kuba) 237 cui; 2. Artur Paithyka (Pol) 235; 3, Tim Forsyth (Av-stral) 235; 4. D. Hoen (Nor) Ul D. Grant (VB) 232; 6. L. papakostas (Gr) 232; 7. K. blatusevitz (Izr) 229; 8. T. Lee (Jr) 229. 1.500 m (m); 1. Hidram El Guerrouj (Mar) 3:35, 83; 2. Fermin Cacho (Spa) 3:36, 63; 3. Reyes Estevez (Spa) 3:37, 26; 4. N. Morceh (Alž) 3:37, 37; 5. A. Hakimi (Tun) 3:37, 51; 6. M. Suleiman (-Kat) 3:37, 53; 7. G. Hood (-Kan) 3:37, 55; 8. R. Ander-seb (Dan) 3:37,66. 3.000 m ovire: 1. VVilson Boit Kipteter (Ken) 8:05, 84; 2. Moses Kiptanu (Ken) 8:06, 04; 3. Bernard Barma-sai (Ken) 8:06, 04; 4. S. Al Smari (Sar) 8:13, 87; 5. H. Boauaquiche (Mar) 8:14, 04; 6. M. Croghan (ZDA) 8:14, 09; 7. J. Svendey (Nor) 8:14, 80; 8. A. Carosi (Ita) 8:16, 01. 10.000 m (m): 1. Haile Gebrselaisse (Eti) 27:24, 58; 2. Paul TGergat (Ken) 27:25, 62; 3. Šalah Hissou (Mar) 27:28, 67; 4. P. Koech (Ken) 27:30, 37; 5. A. Mezegebu (-Eti) 27:32, 48; 6. D. Castro (-Fort) 27:36, 52; 7. H. Jifar (-Eti) 28:00, 29; 8. J. Rey (Spa) 28:07, 06. Deseteroboj: 1. Tomas Dvorak (Češ) 8.837; 2. Edu-ard Hamalainen (Fin) 8.730; 3. Frank Buseman (Nem) 8.652; 4. E. Nool (Est) 8.413; 5. S. Firtz (ZDA) 8:465; 6. R. Ganijev (Uzb) 8.445; 7. S. Schmid (Nem) 8.360; 8. M,-Smitb (Kan) 8.307. DANAŠNJI SPORED 6.00: 50 km hoja 7.20: Skok v daljino (ž) 7.30: Met kopja (ž), kval. 17.00: Hoja 10 lan (ž), finale 17.30: Met krogle (ž), finale 18.00: 200 m (ž), polfinale 18.25: 200 m (m), polfinale 18.50: 800 m (ž), polfinale 19.20: 5.000 m (ž), polfinale 20.15: 110 m ovire (m), finale V teku na 3.000 m ovire je bila premoč kenijskih atletov več kot očitna. (Foto AP) NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA Bleda predstava in slaba igra Triestine proti Mallorci TRST - V torkovi nogometni prijateljski tekmi proti španskemu provli-gašu Mallorci je Triestina povsem razočarala in zasluženo izgubila z 0:2 (0:1). Ce je bil poraz pričakovan (Spanci vendarle igrajo v višji ligi), ni pa bilo pričakovati tako blede igre. Res je, tržaško moštvo še išCe najboljšo formo in predvsem uigranost, vseeno pa bi lahko ekipa pokazala nekaj več. Sicer pa je do začetka prvenstva še precej časa in trener Marchioro bo gotovo primerno ukrepal, saj ima tudi prvoligaške izkušnje. Zaskrblja pa, da je tudi ta Triestina, kot v lanskem prvenstvu, brez »srca«, ki je v C2 ligi ne-obhodno potrebno za uspeh. Kaže namreč, da se Triestinini nogometaši še ne zavedajo, da igrajo v 4. italijanski ligi in da je v tem prvenstvu predvsem potrebno igrati požrtvovalno, borbeno in za kolektiv. Sama tradicija v nogometu bolj malo pomeni. Tudi nakup znanih imen še ni jamstvo za napredovanje. Naj omenimo, da je v torek od 31. minute drugega polčasa igral tudi Alen Carli, ki je zamenjal Mannija. Jadranovci v deželnem pokalu proti goriški Arditi Jadran bo v deželnem košarkarskem pokalu za ekipe, ki nastopajo v Cl in B2 ligi, kar je letošnja novost, igral proti goriški Arditi. Jadranovci, ki nastopajo v B skupini, se bodo z Goričani pomerili 7. septembra. Ostali četrtfinalni pari so naslednji: Cividale -Sacile (skupina A), Fa-gagna - Don Bosco (C), Italmonfalcone - Gemo-na (D). V polfinale se bodo uvrstile zmagovite ekipe posameznih srečanj. Polfinalni pari: A:D in B:C. Polfinale bo 13. in 14. septembra. Skaardal zapušča aktivnost OSLO - Norveški smuCar Atle Skaardal, svetovni prvak v superveleslalomu letos februarja v Sestrie-resu in leta 1996 v Sieni Nevadi, je sklenil opustiti aktivnost zaradi poškodbe kolena. 31-letni šampion je bil po padcu leta 1992 na tekmi v Garmisch Partenkirchnu dvakrat operiran. Sydney 2000: tehnologija in varnost SYDNEY - Olimpijske igre leta 2.000 v Sydneyu bodo v znamenju visoke tehnologije in maksimalne varnosti. Na včerajšnji tiskovni konferenci so namreč povedati, da bodo za varnost skrbela prava armada ljudi, kar 15.000 in da bodo uporabiti vse najbolj modeme tehnološke novosti, da bi zagotovili športnikom, fukcionarjem in gledalcem maksimalno varnost. Ulivieri ne bo odstopil BOLOGNA - Trener nogometnega prvoligaša Bologne Utiveri ne bo odstopil. Po torkovi prijateljski tekmi proti hiterju, ki jo je Bologna izgubila z 0:1 (strelec Ganz), je imel trener »živahno« sejo z vodstvom kluba in je v prvem momentu najavil tudi ostavko. Čez noč pa si je premislil. Pedsednik kluba Gazzoni ga je pomiril in Ulivieri je nadalejval s treningi. Zaradi pijančevanja suspendirali štiri gruzijske reprezentante TBILISI - Italijanska nogometna reprezentanca bo imela 7. septembra na kvalifikacijski tekmi za sP v Gruziji gotovo olajšano delo. Gruzijska nogometna zveza je namreč suspendirala štiri reprezentante, ki so zahtevali preveč denarja, da bi igrali z reprezentanco. Za nameček so še priredili na letalu, ko so se vračali z gostovanja iz Poljske, »party« s pijačo. Suspendirani nogometaši so: Kakhader Tskhadadze, Gocha Dzhamarulli, Mikhail Kavelashvili in Georgy Nemsadze. Košarka: Wilkins začel s treningi BOLOGNA - Dominique VVilkins, zvezda ameriške profesionalne košarkarske lige NBA in ki je že nastopal dve leti v Evropi ter s Panathinaikosom osvojil evropsko ligo, je včeraj zaCel trenirati s svojim novim moštvo, Teamsystemom iz Bologne. 37-letni košarkar je ob svojem prihodu v Italijo dejal, da je izbral italijansko košarko, ker je v NBA že preveč igralcev in ker v Italiji je igra bolj spektakularna kot v Grčiji. Bolonjsko moštvo, ki je najelo kar osem novih košarkarjev, je nesporni favorit za osvojitev državneg anaslova. Obvestila MOŠKI ROKOMETNI ODSEK SK KRAS obvešCa vse rokometaše in tiste, ki bi se želeli ukvarjati s to panogo, da bo prvi trening s skupnim sestankom v Zgoniškem športno kulturnem centru v ponedeljek, 18. avgusta, ob 19. uri. SK DEVIN in SZ SLOGA - planinska odseka vabita na turo po Triglavskem narodnem parku: iz planine Blato na planino pri Jezeru ter vzpon na Tičarico, v nedeljo, 10. t.m. Za vpis in informacije tel. št. 208373 - Luciano in 226283 - Viktor. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Izlet na Polinik V avtobusu, ki bo v nedeljo peljal tržaške planince na 2332 m visok Polinik nad Ziljsko dolino na avstrijskem Koroškem, je še nekaj prostorov, zato tisti, ki nameravate na ta izlet v organizaciji SPDT, pohitite. Izletniki se bodo peljali na prelaz Monte Croce Car-nico, prešli na avstrijsko stran in se ustavili na parkirišču pri Plockenhausu. Za planince je predviden vzpon na vrh Polinika, gora, ki spada v seznam 60 vrhov prijateljstva. Do vrha je za štiri Ure hoje, najprej po strmi gozdni stezi do prve in potem druge planine, kjer se Pot izravna, nakar se spet dvigne per grušču in skalah do vrha. Povratek je po isti poti. Tisti izletniki, ki se ne mislijo podati na Polinik, imajo na voljo lepe sprehode v neposredni bližini Pldckenhau-sa. Tam je muzej na odprtem iz prve svetovne vojne, na ' vzpetini je spominska kapelica in zraven prijetna koča z okrepčevalnico. Proti zahodu pa vodi lepa, valovita pot do planine Valentin, kjer je tudi gostišče. Toliko v vednost vsem tistim, ki bodo v nedeljo, 10. t.m., prišli na avtobusni izlet v Avstrijo. Odhod je ob 6 uri s trga Oberdan in ob 6.50 izpred trgovine z gradbenim materialom Terčon v Seslja-nu za vse izletnike s Krasa. Izlet vodi Lojze Abram (tel. 415534), ki je na voljo za vsa potrebna pojasnila. Po planinah nad Saurisom Nedeljski izlet po gorskih poteh nad Saurisom v izvedbi SPDT je bil nepozabno doživetje. Lepo, sončno vreme, prekrasni razgledi, čudovita zelena pobočja in planine s tisočerimi jezerci, so bili pravi planinski užitek za 23 tržaških planincev, ki so zadovoljni zaključili krožno pot, čeprav je skoraj sedemurno potepanje zahtevalo kar veliko napora. Pa vendarle, užitek je poplačal vloženi trud . SPDT-jevci so se z osebnimi avtomobili pripeljali po slikoviti in divji soteski reke Lumiei do Saurisa, odkoder so se zagrizli v strmino in se ozirali v od sonca ožarjene Tiniso, Clapsavon in Bivero. V dobri uri so dosegli sedlo Festons, kjer se jim je odprl razgled na z jezerci posuto istoimensko planino, v ozadju pa so se dvigala ostenja Terza Grande in vrhov, ki se pnejo nad Sappado. Se skok na bliužnji 1927 metrov visoki Malins in spet navzdol do istoimenske velike planine, kje so se nekateri izletniki oskrbeli z odlično prekajeno skuto. Pot jih je potem v krogu vodila na sedlo nad planino Vinsdia Grande, odkoder so se usmerili na pobočje 2027 metrov visokega Pieltinisa, s katerega so uživali prečudovit razgled na jezero Sauris. Se približno dve uri hoje po strmih pobočjih Morgenleita in znašli so se spet v vasi, kjer je bilo treba kupiti cenjene, dobre domače salame in si ogledati lepo urejen etnografski muzejček ter gorskih staronemško govorečih prebivlcev Saurisa. Med potjo so bili izletniki deležni tudi izčrpne razlage vodičke Marinke Pertot o naselitvi nemške skupnosti v teh krajih v 12. stoletju, o flori in favni in o geoloških značilnostih tega gorskega sveta. Lep izlet, ki je med udeleženci vzbudil željo, da bi se bilo treba še vrniti v te kraje na odkrivanje teh prelepih gora in planin. (L. A.) Pohod na Tatre Jutri, 8. t.m., zapade rok za doplačilo drugega obroka 200.000 lir za izlet na Tatre. SPDT poziva vse udeležence, naj se potrudijo v dopoldanskih urah v urad ZSSDI v ul. Sv. Frančiška 20 in izpolnijo obveznost. V nedeljo 10. avgusta izlet na Coglians (2.780m) Izlet na goro Coglians V programu planinskih izletov v visokogorje je SPDG za nedeljo 10. avgusta zapisalo goro Coglians v Karniji, na meji med Italijo in Avstrijo. Gora je z 2.780 metri nadmorske višine najvišja v deželi Furlaniji Julijski krajini, vključena pa je tudi v program sodelovanja med planinci Slovenije, Koroške in FJk v okviru Poti prijateljstva. Hoje (ob vzponu) bo nekaj nad štiri ure in to iz smeri tavetišče Tolazzi, zavetišče Marinelli, vrh. Udeleženci, ki smatrajo, da je celotna pot prenaporna, se bodo lahko podali samo do zavetišča Marinelli (nekaj nad 2000 m nadmorske višine) do koder je dve uri hoje po poti, ki je sicer zaprta za motorna vozila. Od koče Marinelli do vrha gore je še dve uri vzpona. Odhod iz Gorice (parkirišče pri Rdeči hiši) ob 5.30, prevoz z lastnimi sredstvi. Ob velikem šmarnu dvodnevno bivanje na Pohorju Koledarska razporeditev ob letošnjem velikem šmarnu omogoča organizacijo dvo, oziroma tridnevnih izletov ob koncu prihodnjega tedna. Pri SPDG so možnost izkoristili za pripravo dvodnevnega planinskega izleta na Pohorje, posebej primernega za družine z otroki. Udeleženci bodo bivali v planinskem domu Glažtita, od koder se bodo odpravili, peš ali z avtomobili, na ogled naravnih in kulturnih zanimivosti tega območja, na krajše sprehode itd. Aranžma je po zelo ugodnih pogojih. Prevoz z lastnimi sredstvi. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave pri Loredani tel. 21417. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo. AO SPDT 27. julija je skupina AO plezala v stenah v bližini planšarije Pramosio..S terenskim vozilom so se pripeljali do omenjene planšarije in od tam so po uri hoje prispeli do jezera (2000 m), ki leži pod steno. Plezali so cel dan ob krasnem sončnem dnevu. Poleg nekaj krajših smeri šeste stopnje so splezali še dve daljši, in sicer smer De Rovere ’83 (70m 5+/6) in brezimensko (85m - 7/7). Skala je odlična in njena hrapavost spominja na znano plezališče v Franciji Ceuse. Po končanem plezanju so si privoščili še plavanje v jezeru in sončenje na travniku pod steno. V teh poletnih dnevih se vsi elani AO-SPDT temeljito pripravljajo na poletne večdnevne ture. Manjša skupina se je odpravila na hojo po Ju-licih in sicer po bivakih in ne-markiranih gorskih stezah, drugi so se podali v Dolomite itd. Tisti, ki pa zaradi dela in drugih obveznosti, so še vedno doma pa se pridno urijo v domačih plezališčih (Napoleonska, Osp, Glinščica itd.), da bi nabrali čim več plezalnega znanja za bodoče ture. 10 Četrtek, 7. avgusta 1997 ALPE JADRAN, RUB RIKE g PRIREDITVE 7^ n :ORO$KA / OD 9. DO 17. AVGUSTA Na 64. celovškem sejmu zavel svež veter Rekordno število 635 razstavljalcev iz 18 držav CELOVEC - Svež veter na naj-veCji gospodarski prireditvi na Koroškem, 64. Celovškem sejmu ’97, ki ga bo 9. avgusta slovesno odprl avstrijski minister za gospodarstvo in okolje Bartenstein in ki bo trajal do vključno 17. avgusta. Privlačna nova hala mode, posebna razstava Podeželje na sejmu, sodoben sejemski studio Avstrijske radiotelevizije ter druge številne točke v bogatem sejemskem programu bodo po mnenju prirediteljev vzbudili interes blizu 150.000 obiskovalcev, svojo udeležbo na otvoritvi pa so napovedali tudi predstavniki gospodarstva iz Slovenije, Furlani j e-Julijske krajine in Hrvaške. Ob predstavitvi letošnje sejemske ponudbe sta predsednik sejemske družbe »Klagenfurter Messe« VValter Dermuth in direk- tor sejma Hans-Jbrg Pawlik poudarila, da največji potrošniški sejem na Koroškem ni le močna opora domačemu gospodarstvu, temveč hkrati tudi »okno v alpe-jadranski prostor« in zato izredno pomemben za promocijo Koroške v celotnem srednjeevropskem prostoru in tudi znotraj Evropske unije. Skupno na letošnjem Celovškem sejmu razstavlja rekordno število 635 razstavljalcev iz 18 držav, 80 več kot leta 1996. Približno tretjina razstavljalcev je iz Koroške, druga tretjina iz ostale Avstrije, tretjina pa iz tujine. Posebej močno zastopani sta tudi letos Nemčija (70 razstavljalcev) in Italija (32), na tretjem mestu pa sledi Madžarska (17). Kot že lansko leto, je tudi letos Slovenija zastopana s samo petimi razstavljal- ci, Hrvaška pa celo le z enim. Po mnenju direktorja Celovškega sejma Pavvlika se bo udeležba iz Slovenije znatno dvignila šele, ko bo postala članica Evropske unije. Letošnji Celovški sejem naj bi po pričakovanju prirediteljev obiskalo nad 150.000 obiskovalcev, od tega nekaj tisoč tudi iz sosednje Slovenije in tudi Furla-nije-Julijske krajine. Vstopnina se napram lanskemu letu ni spremenila: družinska karta za dve odrasli osebi in dva otroka (nad 6 let) stane 150 šilingov, vstopnica za eno odraslo osebo 75 šilingov, za otroka do 15 let pa 35 šilingov. Vstop v zabavni park, ki je odrpt vsak dan do dveh zjutraj, je brezplačen. Posr-bljeno je tudi za brezplačna parkirišča, ki so tudi vidno označena. Ivan Lukan FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Festival operete Gledališče Verdi Danes, 7. t. m., ob 20.30 premiera tango-dra-me »Milonga Boulevard«, predstava Maria-chiare Michieli in Marca Castellanija. Nastopila bosta Nueva Compania Tangueros ob spremljavi Orqueste Color Tango. Ponovitve jutri, 8., in v soboto, 9. t. m., ob 20.30 ter v nedeljo, 10. t. m., ob 18. uri. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za opereto »Milonga Boulevard«. Trg Tor Cucherna Danes, 7. t. m., ob 21. uri de Filippova »Filo-mena Marturana« dramaturška priredba in režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caha-rija in Livio Bogateč. Predstava v slovenščini. Miramarski grad - Luči in zvoki V ponedeljek, 11. t. m., ob 21.00 in ob 22.15 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa V torek, 12. t. m., ob 21. uri kabaretni večer s skupino I Papu »Le mucche hanno tanta pa-zienza«. Triestate Kino: v nedeljo, 10. t. m. premiera filma Antonia Avatija »Ti amo Maria«. SESUAN Poletje v Sesljanu Danes, 7. t. m., ob 21.15 predvajanje filma »Nirvana«, režija Gabriele Salvadores, nasto- pajo Christhoper Lambert, Diego Abbatan-tuono in Stefania Rocca. OPČINE Pri cerkvi Jutri, 8. t. m., ob 21. uri de Filippova »Filo-mena Marturana« dramaturška priredba in režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caha-rija in Livio Bogateč. Predstava v tržaškem narečju. V soboto, 9. t. m., ob 21. uri predstava v slovenščini. DEVIN Trg pred cerkvijo V ponedeljek, 11. t. m., ob 21. uri bo na sporedu de Filippova »Filomena Marturano« v italijanski verziji. Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Livij Bogateč. VIDEM Železniška postaja: danes, 7. t. m., ob 21.30 »Merima« v izvedbi Zadruge Bonavventura. Torre di Santa Maria: danes, 7. t. m., ob 15. uri »Edipo« v izvedbi gledališča Teatro dei Lemming. Gledališče San Giorgio: danes, 7. t. m., ob 21. in ob 22.30 »Ponti in core« v izvedbi skupine Fany & Aleksander. _________SLOVENIJA___________ PORTOROŽ Park pred starih hotelom Palače Jutri, 8. t. m., ob 20. uri srečanja z lutkami: Lutkovna skupina KUD Karol Pahor iz Pi- SLOVENIJA V prvem polletju pokritost uvoza z izvozom 86,4odstotna LJUBLJANA - V letošnjem prvem polletju je Slovenija izvozila za 4 milijarde 117 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 4 milijarde 764 milijonov dolarjev blaga. Kot na podlagi predhodnih podatkov ugotavlja državni statistični urad, je bila pokritost uvoza z izvozom v prvem polletju 86, 4-odstotna, blagovni primanjkljaj pa je znašal 647, 2 milijona dolarjev. Blagovni primanjkljaj v prvem polletju leta 1996 je bil nekoliko manjši, in sicer je znašal 594, 4 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 87, 5-odstotna. Izvoz v obdobju od januarja do konca junija je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani manjši za 0, 8 odstotka, za 0, 4 odstotka pa se je v enakem primerjalnem obdobju povzpela vrednost uvoza. Junija je Slovenija izvozila za 744, 3 milijona dolarjev blaga, kar je za 7, 3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Uvoz se je v tem primerjalnem obdobju povzpel za 2, 8 odstotka na 838, 3 mihjona dolarjev. Ob 88, 8-odstotni pokritosti uvoza z izvozom je junijski blagovni primanjkljaj dosegel 93, 9 milijona dolarjev. (STA) Postopek privatizacije uspešno končalo 1061 podjetij LJUBLJANA- Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je do včeraj odobrila 1415 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1061 podjetij pa je že dobilo tudi drugo soglasje k izvedbi privatizacijskega programa, so sporočiti iz omenjene agencije. Drugo soglasje, ki pomeni, da je postopek privatizacije uspešno končan, so v minulem tednu dobila podjetja: Dekor-Kovinarstvo Murska Sobota, SGP Posavje Sevnica ter Hidro Koper. (STA) OD 15. DO 18. AVGUSTA 26. tradicionalni praznik terana in pršuta v Dutovljah VOBRE Na gradu: danes, 7. t. m., ob 20.20 premiera igre »Der Liebe Augustin«. Ponovitev v soboto, 9. t.m., ob 20.20. ŽKOCIJAN Ljudska šola: danes, 7. t. m., ob 20. uri Sko- Cijanbski kulturni dnevi. MARIJA NA ZIUI Farna cerkev V soboto, 9. t. m., ob 20. uri koncert Donskih kozakov - sakralne pesmi ruske pravoslavne Cerkve in ruske narodne. DUTOVLJE - V Dutovljah se bo tudi letos odvijala največja kmetijsko -turistična prireditev. Tokrat gre že za 26. badicio-nalni Praznik terana in pršuta, ki bo potekal kar tri dni, in sicer od 15. do 18. avgusta v zelenem gozdičku ob osnovni šoli v Dutovljah in ki ga že nekaj let organizba podjetje Mo-trans s sedežem v Dutovljah, ki je sicer med drugim tudi registrirano za organizacijo tovrstnih kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. Po besedah glavnega organizatorja Branka Možeta bodo tudi letos, in sicer v nedeljo, 17. avgusta, ob 16. uri, priredili tradicionalni sprevod okrašenih kmečkih vozov, ki jo bo tokrat spremljala znamenita li-piška kočija, kot smo jo bili vajeni že pred leti. Poleg tega pa se bodo na PISMO UREDNIŠTVU Primerjava z Brandtom ja, toda... Predlog Dennisa Ziganteja, predsednika Zveze združenj istrskih, reških in dalmatinskih ezulov, za gesto sprave med prebivalci tega območja, je nadvse pozitiven. Po več kot petdesetih letih od konca druge svetovne vojne je pohebno zapisati besedo konec tudi nad starimi obtožbami; novih generacij ne bremeni nobena krivda, ki bi jo bilo treba oprati, starejše je že zdesetkal naravni tok časa. Simbolična gesta bi torej lahko enkrat za vselej opravila z dolgoletnim vprašanjem. Zal pa se moramo zavedati, da je Zi-gante s svojim predlogom, naj Kučan in Tudman poklekneta pred bazoviško in opensko fojbo, podobno kot je to pred leti storil nemški kancler Brandt v imenu Nemčije, zgrešil naslovnika, katerega prositi za spravljivo gesto. Brandt, kancler države, ki je vojno izzvala, države, katere vladarji so si umazali roke z grozovitimi zločini, je šel prosit odpuščanja za te zločine (on, ki ni nosil nobene krivde, saj je med vojno kot antifašist zapustil Nemčijo), ne da bi kaj zahteval od predstavnikov držav, ki so se, potem ko jih je zasedla in opustošila nacistična vojska, usodno maščevale nemškemu agresorju z žrtvami in nasiljem. Torej: če si želimo sprave za to območje, je primerjava z Brandtom umestna samo, če se bodo ezuli (in zanje njihova združenja) obrnili na italijanske oblasti, predsednika republike ali predsednika vlade, naj se gredo oni poklonit mrtvim v italijansko taborišče smrti na otok Rab ali, po izbiri, v eno od vasi, ki jih je v Sloveniji in na Hrvaškem porušil in požgal bes italijanske vojske. Odpuščanja morajo prositi oni, kajti kdor sproži nasilje, se potem ne more proglasiti za žrtev, če se nasilje samo obme proti njemu. Danes, ko se večkrat sbši govoriti o ugodnostih za ezule pri odkupu hiš, ne moremo mimo besed, ki jih je izrekel Gunther Grass, izgnanec iz Gdanska (enega od nemških mest, ki so po drugi svetovni vojni prešla pod poljsko oblast). »Tiste kraje smo si zaigrali, ko smo izzvali ves svet.« Isto velja za Italijo: želela je ljubljansko provinco, cesarstvo itd., izzvala je svet in je zgubila. Peter Behrens vinogradniško vinarskem posvetu zbrali kraški vinogradniki in pridelovalci grozdja, od katerih bodo najboljšim pridelovalcem kraškega terana podelili priznanja, po uradni razglasitvi najboljših pa bo sledila tudi degustacija kar 15-ih sort kraškega terana, ki so bile ocenjene v mesecu juniju kot najboljše. Sicer pa se bo prireditev pričela že v petek, 15. avgusta, ko bo v večernih urah rock koncert s Perom Lovšinom ! in Križarji, Vladom Kre- I slinom, Malimi bogovi i in Hailenstinom. V sobo- j to bodo na osnovni šoli j odprli razstavo z naslovom Dutovlje nekoč, roč- ] nih del Otilije Peric iz j Brestovice pri Komnu ter razbarskih motivov j na vinskih dogah kiparja I Zorka Dežjota iz Izole. Na ogled bo tudi razstava fotografij letos že 2. natečaja Skrivnost Krasa, ki jo je organiziralo podjetje Zbirnca iz Sežane. Ob 18. uri pa se bo pričel festival slovenskih folklornih skupin, na katerem pričakujemo lahko najboljše folklorne skupine Slovenije, med katerimi tudi domačo Folklorno skupino s Krasa. Zvečer pa bosta za ples in razvedrilo zaigrala ansambla Dori in Venera z gostjo večera Aniko Hor- i vat. Poleg razstav bo od 10. do 14. ure predstavitev vozil audi in nastop i godbe na pihala iz Di- j vače in povirskih mažo- j retk. Ob 17. uri bo sledi- j la podelitev priznanj ( najboljšim vinograd- i nikom z razglasitvijo j najboljših voz in kraljice j terana. Humorist Vinko Simek bo imel nastop ob j 18. uri, v večernih urah j pa bo ob zvokih prizna- I nega pevca A Iti ja Nipiča j in njegovih muzikantih j povezoval program. Olga Knez | FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA | TRST i Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII. 1) V torek, 12. t. m., ob 20.30, ob 21.30 in ob 22.30 bo v okviru pobud »Musei di sera« (podaljšan urnik za ogled muzejev) na sporedu koncert japonskih ljudskih pesmi. Nastopil bo bariton Ikuo Matsuyama, na klavir ga bo spremljala Elisabetta Buffulini, recita-torka Maddalena Lubini. Poletje pri Sv. Ivanu Jutri, 8. t. m., ob 21. uri bo v parku bivSe umobolnice, v baru »II Pošto delle Fragole«, nastopil ansambel blues glasbe Dottor Kama-sio Blues Band Miramarski grad Jutri, 8. t. m., ob 21. uri koncert Wiener En-samble. Grad Sv. Justa - Triestate V Četrtek, 14. t. m., ob 21. uri plesni veCer s skupino Cardiovascodisco. MILJE Kiwi kiosk - Nabrežje Venezia Jutri, 8. t. m., ob 21. uri bo skupina »Molotov« predstavila svoj demo »Primo flore«, ki ga sestavljajo skladbe zvrsti noise do psihe-delije, progresivnega rocka in punka. ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini V sredo, 20. t. m. bosta v RepniCu - pri Stu-bljevih na St. 11 nastopila violinist Alessan-dro Simonetto in harmonikaS Roberto Daris s ciganskimi melodijami in ritmi. VIDEM Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Trgu Antonini »Ai Frati« bo v soboto, 9. t. m. nastopil P. Cozzi Quartet: LIGNANO Arena Alpe Adria Jutri, 8. t. m., ob 21. uri koncert Anne Oxa. V nedeljo, 10. t. m., ob 21. uri bo nastopil Franco Battiato. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 7. t. m., ob 21.15 »Carmen« G. Bizeta. Dirigent David Gimenez. Jutri, 8. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »RF goletto«. Dirigent Nello Santi. V soboto, 9. t. m., ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Campori. V nedeljo, 10. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. V sredo, 13. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18-0.1.; danes, 7. t. m., ob 18. uri vodi obisk razstave dr. Lorenzo Michelli. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Urnik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. SESUAN Razstavna dvorana na sedežu letoviSCarske ustanove: do 21. t. m. je na ogled razstava »I Torcolieri«, skupine rezbarjev »Bottega del Tintoretto« iz Benetk. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na oglpd razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: razstavlja akademski slikar Narcis KantardžiC. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. ___________KOROŠKA CELOVEC Kavarna Karner: odprta je razstava Tatjane Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse ')■ do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija. Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je.,V1 ogled razstava »Dve stoletij umetnosti na K° roškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled loška in zgodovinsko-socialna razstava >>Kf' vi lov v Karavankah« in pa razstava slik 1 risb Antona Repnika. DOBRLA VAS V Samostanu: do 15.8. raz; Hokej. stavlja Giselberi RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Na počitnice (ponovitev) ® RAI 1 6.30 9.45 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 18.00 18.10 18.30 19.50 20.35 20.50 23.10 23.15 0.00 0.30 1.00 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Ceha (kom., Sp. '92, r. J. Luis Bourau, i. Ana Duarto, P. Diaz) Dnevnik Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Ja-nira Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Umor v knjižnici (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Cerasella (kom., It. '59, i. Claudia Mori, Mario Girotti, A. Panaro) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Tintin, Charlotte, Ironman Dnevnik Komični filmi Nan.: Se bojiš teme?, 18.55 Gospa iz Westa -Legenda belega bizona Vreme, dnevnik, šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Va ora in onda (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualna oddaja: Passag-gio a Nord-Ovest - Kash-mir - Sveta dolina (vodi Alberto Angela) Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Aktualno: Tempo - Živali, 0.55 Filozofija NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma RAI 2 5.50 10.40' 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.25 16.15 16.20 18.15 18.25 20.30 20.50 22.30 22.45 0.10 0.35 2.15 SP v atletiki Nan.: Lassie Nad.: Santa Barbara (i. J. McConnell, J. Wagner), 11.45 dnevnik Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Dnevnik Risanke Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Nan.: Wolf, policaj v Berlinu 17.15 dnevnik flash Nan.: Bonanza, 18.10 vreme Dnevnik in šport Šport: SP v atletiki (prenos iz Aten Večerni dnevnik Film: L’ aereo piu pazzo del mondo (kom., ZDA ’80, r. Jim Abrahms, i. Lloyd Bridges, Abdul Jabbar Kareem, Leslie Nielsen, P. Graves) Dnevnik Film: II prete bello (dram., It. '89, r. D. Luc-chetti, i. Roberto Citran) Tgs Pit Line, 0.15 Vreme Dokumenti Glasba: Replay dk RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Intrighi al Grand Hotel (kom., ZDA ’67) Tempo Novecento, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato) Dnevnik Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 Blue jeans Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Športno popoldne: avtomobilizem, 16.20 dresura, 16.50 SP v atletiki, vmes vreme Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, deželne vesti Variete: Un gioco a... 'iUKiH Nan.: Friends TV film: Testimone di un’esecuzione (dram., ZDA ’95, i. Sean Voung) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top Secret, 23.55 Scanner Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fnori orario Glasba: Raoul Casadei g? RETE 4 Nad.: Lasciad amare TV film: New York New York (’95, i. S. Gless) Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg 4 Chi mi ha visto estate Nad.: Sentieri - Steze Film; Vacanze a Ischia (kom., It. ’57) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo Film: La liceale seduce i professori (erot, It. ’79, i. L. Banfi, G. Guida) Pregled tiska Film: L’ Italia s’e rotta CANALE 5 6.00 9.00 13.00 13.25 13.45 14.15 16.15 17.15 18.15 18.45 20.00 20.30 20.45 22.45 23.00 1.00 Na prvi strani, vreme Nan.: VVonder Woman, 10.00 Bionska ženska, 11.00 Blondinka za oCe-ta, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful TV film: Un bambino perso per sempre (dram., ZDA ’94, i. B. D’ Angelo) Nan.: Sisters (i. Svvoosie Kurtz) Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis) Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere? (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Film: A letto col nemico (thriller, ZDA ’91, i. Julia Roberts, Kevin Anderson, Patrick Bergin) Dnevnik Film: Carrie lo sguardo di Satana (srh., ZDA ’76, r. B. De Palma, i. P. Lau-rie, S. Spaček), vmes (0.00) nočni dnevnik Nan.: Dream On %> ITALIA 1 fr* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Otroški variete Ciao ciao Vremenska panorama - 23.40 Teletekst TV Slo- mattina, vmes risanke Včeraj, danes, jutri venija Nan.: Mc Gyver Videoring Euronews Film: Una cascata di dia- Tedenski izbor: nan. Ho- Tedenski izbor: Poletna manti (pust, ZDA ’92, i. ganova druščina (ZDA, 3. noč. Nad.: Pacific Drive J. Glover, Y. Butler) epizoda), 11.10 nad.: (Avstralija, 9. epizoda) Šport studio, 12.25 Odpr- Cadfael (VB, i. sir Derek Nanizanka: Sestre (ZDA, ti studio, 12.50 Fatti e Jacobi, Sean Pertvvee) 13. epizoda) misfatti (vodi Paolo Li- Dokumentarna nad.: Nogomet guori) Rojen med divjimi žival- Filmski triki Nan.: Happy Days mi (Fr., 10. del) Dokumentarni magazin: Variete za najmlajše: ■ H Poročila Skrb za zemljo (VB, Ciao Ciao Parade in ri- m TV igrica: Kolo sreče zadnji del) sanke H Videostrani Dnevnik, vreme Variete: Mai dire TV m Made in Slovenia Šport Nan.: Hercules (i. Kevin Novice iz sveta razvedri- Film: El pajaro de la feli- Sorbo, T. Hill) la cidad - Ptič radosti (Špa- Variete za najmljaše, TV Prodaja nija 1994, r. JPilar Miro, 17.25 Giovani intrapren- Videostrani i. Mercedes ASampietro, denti Obzornik Aitano Sanchez-Gijon, Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Otroški program: Quasi- Jose Sacristian) Helene in njeni prijatelji modove čarobne dogo- Včeraj, danes, jutri Odprti studio, vreme. divščine (Francija, 16. Podoba podobe 18.55 Šport studio del), 17.35 Tom in Jerry Evropski kulturni maga- Nan.: Baywatch - Jekleni Nad.: Ljubezen boli (VB, zin: Aliča (Isabel Soler možje 9. epizoda) uči flamenco, skupina Glasba: Karaoke Tv igrica: Kolo sreče Betontanc, plesna šola Odprti studio Včeraj, danes, jutri, 19.15 Khrystine Perrot, koreo- Nan.: Renegade (i. L. La- Risanka grafije Emila Malešiča) mas, B. Richmond) TV Dnevnik, vreme, šport Balet: Solo (VVilliam For- Nogomet: Verona - Parma Tednik sythe) (prijateljska) Drama: V ogenj (T. Mar- Evropski mesec kulture: Italija 1 šport chant, VB, i. Donald Mc- Otvoritveni koncert SDG Nan.: Star Trek, 2.20 Ba- Cann, Sue Johnston) (2. del) retta Odmevi, vreme Šport Poletna noč. Nad.: Pacific S TE1E 4 Drive (AvstraL, 10. epizoda), Sestre (ZDA, i. 20.30 SP v atletiki (prenos iz Aten) Svvoozie Kurtz, 14. epi- zoda) 19.30, 23.00 Dogodki in Tednik odmevi Videoring Nad.: Amando Videostrani Joana Informacije v nemščini Non siamo mica america-ni Film: Grunt Film: David Copperfield - (US Koper (#) MONTECARLO 19.30, 22.30, 1,20 Dnev- nik, 19.50 Šport Professione pericolo Nan.: Ironside Film: I sette ladri (dram., ZDA ’60, i. H. Hathaway) Nan.: Booker Variete: Poletni Zap zap Strogo osebno Film: Delittp in Formula 1 (dram., It. ’83) Film: Karamazov (dram., ZDA ’57. i. Y. Brynner) Euronevvs Film: Konec je zmeraj tak (It. ’36, i. V. De Sica, N. Franci) Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Prijatelji ostanimo prijatelji Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet, 20.00 Risanke: Super Book Potovanje z internetom (avtor Sergij Premsu) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme SP v atletiki Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Milje in vozli Zabavno glasbena oddaja: Karaoke TV dnevnik: Vsedanes, vreme A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00,6.30, 7.30,8.00, 8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Glasb, mla- \dna; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 INaši operni pevci; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.20 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6:30, 8.00, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Italijanska glasba: Pizza Connection; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.0-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19,00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večer Oskarjev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12,00 Ballo e bello; 13,00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single;14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18,15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13,00, 19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Otroški kotiček; 8.50 Glasba za vse okuse; 9.30 Izbrani listi, nato New Age; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Ptičja pesem (r. M. Peterlin); 12.00 Sestanek ob 12-ih, nato Slov. glasba; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah;. 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na barko kliče strel, nato Potpuri; 15 15 Jazz - to sem jaz; 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični albumi; 18.00 Zadnje Aleksandrinke; 18.40 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v Ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila - V živo od Cingelca na Trati. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — DruZba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primtirski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FEG IQ1 12 Četrtek, 7. avgusta 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ^. SRH ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAH1 ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA 6 VREMENSKA SLIKA 1010 1020 1010 Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi priteka k nam v višinah postopno nekoliko bolj vlažen zrak. 1010 1020 OSLO STOCKHOLM , :: , HELSINKI 14/26 .' * dSbi' 1010 MOSKVA O z 6 AMSTERDAM 18/25 BERLIN 14/25 VARŠAVA 15/22 oKIJEV 1010 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.22. Dolžina dneva 14.22. oBRUSEU 6 PARIZ 16/26 a 20/32 o Q ŽENEVA 18/30 LJUBLJANA 18/24 DUNAJ 16/4 23/33( ' X SPLIT -/- OSOFIJA 19/29 LIZBONA 18/24 ° x< X„ .ATENE 24733« 1010 Luna vzide ob 10.10 in zatone ob 22.33. ■ PLIMOVANJE Danes: ob 6.03 najnižje -47 cm, ob 12.39 najvisje 39 cm, ob 18.38 najnižje -20 cm, ob 0.09 najvišje 24 cm. Tutri: ob 6.25 najnižje -40 cm, ob 13.06 najvišje 37 cm, ob 19.17 najnižje -18 cm, ob 0.41 najvišje 17 cm. MORJE Morje mirno, temperatura morja 23 stopinj. BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo obremenilno. Sredi dneva in popoldne bo po nižinah počutje še poslabšala soparnost. Spanje vremensko občutljivih ljudi bo moteno. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH 500 m. 10001 1500 m. „17 „13 2000 m. 2500 m 28641 °C „10 ....7 J AX\ C DANES CELOVEC TRBIŽ O 15/23 n O 14/; KRANJSKA GRADEC 16/22 O S. GRADEC 12/13 MARIBOR °17/24 O PTUJ M. SOBOTA °’“*B ’ LJUBLJANA 18/2 O KRANJ O VIDEM ( 27/1» —.N. GORICA 22/24 12/13BQ0 °/v7/ POSTOJNA 1L«, S -x ° 020/27 CELJE 017/24 A ' £ < ZAGREB 17,« 17/24 N. MESTO 17/25 O UMAG 1 OPATIJA ptiREC »"'N O/ O ° GRADEC 16/24 krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje od 21 do 25 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Spremenljivo do pretežno oblačno, le ob Jadranu bo povečini sončno. Predvsem popoldne se bodo pojavljale posamezne nevihte. MARIBOR O 17/26 CELOVEC P ' * O 15/25 14/24 ? GRADEC KRANJSKA GORA Q ^2 O ™J OV7/26 gj CEDAD-^^ UV> o 17/27 KRANJ ZAGREB 17/26 M. SOBOTA O 16/25 —___JTtTBL - mf ČEDAD--- U 17/27 0VIDEM 19/28 _^N. GORICA 19/29 °UUBUANA POSTOJNA O 15/25 KOČEVJE O GORICA 0 19/29 0 /4 UM*6*----------' REKA P OPATIJA 20/29 OREC "“'N O/ ° N. MESTO O 17/27 O V petek in soboto bo delo sno s spremenljivo oblači Predvsem v popoldansken se bodo se pojavljale kn plohe in nevihte. Soparno SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Zanimivi in frpežni mikroorganizmi GUBBIO - V jamah na meji med Umbrijo in Markami so odkrili mikroorganizme, ki imajo nenavadne značilnosti in bi najbrž preživeli tudi na drugih planetih sončnega sistema, še zlasti na Marsu. Tako trdijo izvedenci naturalističnega središča v Costacciaru, ki so skupaj z razikovalci univerz iz Cincinnatija in Rima raziskali nekaj votlin ob vznožju apeninov. Odkrite mikroorganizme še študirajo, vendar kaže, da gre za bitja, pri katerih prehrana ni odvisna od sonca in fotosinteze s pomočjo klorofila. Zi-vljensko energijo namreč Črpajo iz procesov redukcije žveplenih spojin in ogljikovodikov. Podobne mikroorganizme so doslej odkrili samo v oceanskih globinah in v Romuniji. Ta bitja zanimajo raziskovalce, ker menijo, da bi morebitne izvenzemeij-ske oblike življenja lah- ko iskali v duplinah, ki imajo podobne značilnosti kot omenjene apeninske jame. Te votline so nastale prevsem zaradi razjedanja termalne vode, ki vsebuje veliko močnih kislin. Na dnu omenjenih jam je namreč še nekaj izvirkov te vode, atmosfera nad njimi pa vsebuje zelo malo kisika in veliko žveplovih plinov. Vse to pa je spodbudilo nastanek zelo specializirane favne. Žirafi Savanni led ponudili kar na verigi in z žerjavom | V kalifornijskem Valleju vlada v teh dneh pasja vročina, tako da so 5-letni žirafi 1 Savanni ponudili košček ledu kar na verigi in s pomočjo žerjava (lelefoto AP) L Američanom so pošasti priljubljene in zabavne Ob pomanjkanju pozitivnih zabavnih modelov Američani na debelo uresničujejo najrazličnejše pošasti, kot je kraljevi aligator v Denverju, ki meri v dolžino 80 čevljev (24,3 metra) in v širino 20 čevljev (6 metrov) (Telefoto AR) Onesnaževalci v Maleziji bodo pometali ceste KUALA LUMPUR - Nepridiprave, ki jih bodo v Maleziji ujeli pri odmetavanju smeti, v prihodnje Čaka vzgojna kazen. Obleci bodo morali majico z napisom "Jaz sem pacek", v njej pa bodo pometali malezijske ceste. Minister za stanovanjsko politiko in lokalno samoupravo Ting Chew Peh je izrazil upanje, da jim bo s tovrstno "javno osramotitvijo" končno uspelo zmanjšati število onesnaževalcev okolja. "-Prav vse smo že poskusili, od strogih kazni do izobraževalnih kampanj, ki smo jih izvajali po vsej državi, vendar položaj ostaja nespremenjen," je potožil. Po zakonu, ki je stopil v veljavo pred veC kot 20 leti, znaša denarna kazen za onesnaževanje okolja do 400 dolarjev. (STA/AFP) Gasilci rešili ponija pred utopitvijo CABOURG - Gasilci iz Cabourga na severu Francije so se morali pošteno potruditi, da so rešili nekega ponija, ki ga je pes tako prestrašil, da je s hrbta stresel svojo lastnico in se vrgel v valove. Zaradi močnega toka je nesrečno žival odneslo skoraj dva kilometra na odprto morje. Za ponijem so poslali tri Čolne in izvidniško ladjo. Gasilci so ujeli njegovo uzdo, nato pa je konjiček pustil, da so ga odvedli proti obali. Potem, ko se je na suhem nadihal, se je poni vrnil v svoj boks in od takrat ne neha jesti, je pojasnil eden od gasilcev, ki ga je obiskal dan po dogodku. (STA/Hina)