V stanovanjsko gospodarstvo ekonomske odnose
TEŽA JE NA LASTNI UDELEŽBI SREDSTEV - DRU2BA ZAGOTAVUA DENARNO POMOČ PO NAČELIH SOLIDARNOSTI - ZAŠČITIMO OBČANE Z NIŽJIMI OSEB-NIMI DOHODKI, SAJ SVOJEGA STANOVANJSKEGA PROBLEMA NE MOREJO RE-ŠITISAMI
Stanovanjsko gospodarstvo je dobilo s sprejetjem 33. ustavnega amandmaja poseben pomen, razgla-feno je la dejavnost posebnega družbenega pomena. Amandma daje velik poudarek načelu vzajem-nosti in solidarnosti pri zagotavljartju sredstev za stanovanjsko graditev. Občinska skupščina lahko predpiše delovnim organizacijam in drugim zavezancem, da iz dohodka izločijo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč občanom z nižjimi osebnimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj. Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično doku-mentacijo, zagotavija smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. Občina posveča tudi skrb za stanovanjske potrebe občanov, ki so po ustavi in zakonu detežni posebne družbene pomoči.
Na osnovi teh ustavnih dopolnil je bfla v republiki sprejeta resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva. Načela resolucije so že uzakonjena v novosprejetem za-konu o programiranju in fmancira-nju graditve stanovanj tei v zakonu o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Resolucija ugotavlja poleg po-zitivnih dosežkov tudi osnovne pomanjkljivosti dosedanjega siste-ma:
- z gradnjo za trg niso bili do-sežefti vsi pričakovani rezultati; med drugim je ostala neuresničenai tež-nja, naj ima kupec neposreden vpliv na strukturo, kakovost in ceno sta-novanja;
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s l.strani)
-   stanarine  niso omogočile re-produkcije  stanovanj, stalno  naia-ščanje   stroškov   pa  je   zmanjšalo možnost vzdrževanja; predvideni po-rast stanann je bil vedno znova za-držan;
-   načelo  o diferenciranem do-deljevanju družbene pomoči za sta-narine ni bilo izpolnjeno in preje-majo to pomoč vsi nosilci stanovanj-ske pravice, ne glede na njih socialni položaj;
-  Občinske skupščine niso (tudi iz    objektivnih    razlogov)    docela uspele uresničiti pričakovanj glede oblikovanja in usmerjanja stanovanj-ske politike;
-   delovne organizacije niso ved-no dovojj smotmo uporabljale sred-stev obveznega stanovanjskega pri-spevka na podlagi progiama za reše-vanje stanovanjskih potreb;
-  zaradi   zaostajanja   v  razvoju materialnih   osnov   stanovanjskega gospodarstva je   bilo  samo  delno uiesničeno   uveljavljanje   interesov neposredno zainteresiranih družbe-nih    dejavnikov    na   samoupravni osnovi;
-  programiranje      stanovanjske graditve se ni uveljavilo kot stalna oblika, raziskovalno delo je ostalo nerazvito in neorganiziiano, tehnič-ni dosežki in oiganizacija gradnje še vedno zaostajajo za dejanskimi mož-nostmi in potiebami.
PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE
V zakonu o programiranju in financiianju stanovanj je izredno po-membno poglavje, ki obravnava pro-gramiianje stanovanjske giaditve, saj je ravno prograin podlaga za bodoče usmeijanje financiianja graditve sta-novanj. Program je postal obvezen za vse družbene subjekte. S sistema-tičnim načrtovanjem odpravyamo sedanjo nenačrtnost in stihijo ter nepovezanost posameznih dejavni-kov, kar vse je doslej vplivalo na ra-cionalno giaditev.
Občin&ki program stanovanjske graditve je osiednji operativni pro-gram in obsega:
-   stanje   stanovanjskega  gospo-daistva v občini,
-   izhodišča za izdelavo progra-ma,
-  programsko   zasnovo    stano vanjske graditve in
-  časovne stopnje uresničevanja piograma.
Republiški sekretariat za uibani-zem je izdelal navodilo o metodolo-giji za izdelavo programa stanovanj-ske giaditve; to navodilo je obvezno za vse, ki so po zakonu dolini iz-delati programe. Tako bodo progra-mi metodološko enotno izdelani, zato medsebojno primerljivi in upo-rabni za statistične potiebe in na-črtovanje.
Vse organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, dru-štva, družbenopolitične skupnosti in dižavni organi sprejemajo s sploSnim aktom program za reševanje stano-vanjskih potreb svojih delavcev. Pro-grami delovnih organizacjj so pod-laga za izdelavo občinskih progra-mov stanovanjske graditve.
Zakon zelo konkretno uieja tudi financiranje. Delovne organizacije določijo s samoupravnim spora-zumom najnižji odstotek sredstev, ki jih bodo namenile za potrebe raz-Sirjene reprodukcije in diužbeno po-moč v stanovanjskem gospodarstvu. Če organizacye ne določijo tega zneska 30 dni pred pričetkom kole-darskega leta, predpiše zanJQ najnižji znesek prispevka občinska skupšči-na z odlokom. Občinska skupsčina določi tudi viSino obveznega pri-spevka za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu, ki se steka v solidarnostni stanovanjski sklad ob-čine.
Zakon določa tudi koncentracjo finančnih sredstev za kieditiranje stanovajske graditve. Delovne orga-nizacye bodo združevale del sred-stev za stanovanjsko giaditev pri po-slovni banki kot vezana sredstva za kreditiianje stanovanjske graditve. Združevanje sredstev za kreditiranje se opravi na podlagi diužbenega flo-govoia, ki ga sklenejo organizacije, občina in mestni sindikalni svet Ce družbeni dogovor iz kakršnegakoli lazloga ni sklenjen, oziroma če k njemu ne pristopyo vse organizacije, določi občinska skupščina z odlo-kom del obveznih sredstev za vezavo pri banki.
Nova zakonodaja iz področja sta-novanjskega gospodarstva zelo kon-kietno zadolžuje občinske skupšči-ne s številnimi nalogami. Pristojni upravni organi naše skupščine so se polno angažirali pri izdelavi osnut-kov številnih normativnih aktov, ki konkretizirajo načela iz resolucije in dopolnjujejo določila obeh sprejetih zakonov. Izdelani so enotni osnutki normativnih aktov za vse Ijubljanskc občine in so že pripravljenizajavno obravnavo.
Osnutek odloka o doloditvi naj-nižjega odstotka sredstev za razšii-jeno reprodukcijo in družbeno po-moč v stanovanjskem gospodarstvu občjne določa izločanje sredstev v viSni 6 % od bruto osebnih dohod-kov.
Osnutek odloka o obveznem pri-spevku za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu občine uvaja obvezen prispevek v višini 30 % od izločenih sredstev pQ prejšnjem od-stavku. Ta prispevek se plačuje v so-lidarnostni stanovanjski sklad obči-ne.
Osnutek odloka o obveznem združevanju dela sredstev za krediti-ranje stanovanjske giadnje določa obvezno združevanje sredstev v vi-šini 30% od odstotka sredstev po pivem odstavku.
Po enotni stopnji 6 % izločajo siedstva tudi zasebni obrtniki, ki za-poslujejo tujo delovno silo. Ta sred-stva gredo vsa v solidarnostni stano-vanjski sklad.
S sredstvi solidarnostnega sklada upravlja skupSčina sklada, upravni odbor sklada pa skrbi za izvrševanje sklepov skupšcine.
S0LIDARNOSTNI SKLAD
Po osnutku statuta sotidarnost-nega stanovanjskega sklada šteje skupščina najmanj 120 članov, ki jih imenujejo:
-  organizacije,   ki   zagotavljajo sredstva  sklada,  in to  na vsakega 1.500 do 1.800 zaposlenega po 1 člana.
—  Po enega člana določijo še ob-čiftska skupjčuia, občinska konfe-renca SZDL, mestni sindikalni svet,
občinski odbor združenja zveze bor-     _.       .                .,       .„,.,.
cev, občfaski odbor društva upoko-    »taro ln novo v Mostan. Bodoči družbeni center že počasi dobiva
jencev, krajevne skupnosti in zaseb-     SVOJO pravo podobo
ni obrtniki, ki zaposlujejo tujo de-lovno silo.
Z združenimi sredstvi za kredith ranje usmerjene stanovanjske grad-nje upravlja poseben zbor vlagate-ljev. Po osnutku samoupravnega sporazuma o izločanju in usmcrja-nju sredstev za stanovanjsko gradi-tev šteje zbor vlagatcljev 35 članov. Imenuje jih občinska skupščina na predlog mestnega sindikalnega sveta. Najmanj 70 % članov zbora vlagate-ljev moia biti iz delovnih organi-zaeij, ki so podpisale sporazum.
Uporabo sredstev solidarnostnega sklada ureja osnutek odloka o usta-novitvi solidarnostnega sklada; na-menjeniso:
-  za gradnjo  stan6vanj v druž-beni lastnini za nekatere občane,
-  za delno nadomestitev stana-rine nosilcem stanovanjske pravice,
-  za premiranje namenskega var-čevanja,
-  za raziskovalno delo v komu-nalnem in stanovanjskem gospodar-stvuin
-  za kritje stroškov poslovanja sklada.
Osnutek odloka o delni nadome-stitvi stanarine in diugi družbeni po-modi v stanovanjskem gospodarstvu podrobno opredeljuje kategorijo ob-čanov, ki bo deležna družbene po-moči iz solidamostnega sklada.
Za realizacijo obsežnih nalog na področju načrtovanja stanovanjske gradnje je občinska skupščina po-oblastila stanovanjsko podjetje FOND Ljubljana, in sicer najprej za organizacijo izdelave srednjerofinih programov v delovnih organizacijah. Stanovanjsko podjetje je izdelalo in založilo potrebne obrazce ter pri-ročnik z ustreznimi navodili. Dne 29. avgusta je bil za vse delovne organizacije sklican seminar, ki pa je bil izredno slabo obiskan: od 99 de-lovnih organizacij se ga je udeležilo samo 18. To kaže na neko stopnjo neresnosti in nezainteresiranosti de-lovnih organizacij pii reševanju tako pomembnega problema. Računati pa je treba tudi s tem, da delovne organizacije še niso dovolj seznanje-ne z zakonskimi spremembami in novimi obveznostmi pri reševanju stanovanjskega problema. Zato bo seminai ponov(jen in računaiho na večjo udeležbo.
Našteli smo nekatere bistvene za-konske novosti, ki dopolnjujejo in izboljšujejo sedanji sistem stanovanj-skega gospodarstva. To je zelo ob-sežno gradivo, ki bo v javni razpravi prav gotovo temeljito obravnavano in dopotajeno, saj je stanovanje ena osnovnih dobrin človeka, njegova osnovna potieba.