List slovenskih delavcev"T Ameriki. TELEFON: CHekca fr—1242 Entered — Second CUm Matter September 21, 1903, t the Port Offlo at Hew York, N. Y., unto Act of Congress of March 3. 1879. No. 259. — Stev. 259. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 5, ! 936—ČETRTEK, 5. NOVEMBRA, 1936 Volume XUV. — Letnik XLIV. NAJVEČJA VOULNA ZMAGA V ZGODOVINI AMERIKE LANDON JE ZMAGAL SAMO V DVEH DRŽAVAH IN DOBIL LE 8 ELEKTORALNIH GLASOV Pri zadnjih predsedniških volitvah je bila republikanska stranka tako strahovito poražena, da dol go ne bo igrala nobene vloge več. Zmagovalec, predsednik Roosevelt, je včeraj promatral ogromnost svoje zmage, ki je bila tako velika, da ne pomni slične zgodovina Združenih držav. Njegovi politični nasprotniki javno priznavajo, da mora stopiti vse v ozadje pred zaupnico, ki jo je izrekel narod Rooseveltu. To priznavajo in izjavljajo, da je sedaj sveta dolžnost vsakega pravega Američana, podpirati predsednika Roosevelta v njegovem bodočem delu in stremljenju. Posledice zmage so se že pričele pojavljati. Borza je oživela. Cena nekaterih vrednostnih papirjev je v zadnjih petih letih dosegla najvišjo višino. Republikanski predsedniški kandidat je zmagal samo v dveh državah in sicer v Maine in Vermon-tu. Vsega skupaj je dobil komaj osem elektoralnih glasov. Spočetka je vse kazalo, da mu bo tudi država New Hampshire izrekla nezaupnico, ko so pa začeli šteti glasove, ki jih je oddalo delavstvo v industrij alnem mestu Manchestru, je bila tudi v New Hampshire Landonova usoda zapečatena. V kongresu bodo imeli demokrat je veliko večino. V senatu bodo imeli 75 glasov izmed 96. Kakšno razmerje bo v poslanski zbornici, se zaenkrat še natančno ne ve, toda zdi se, da bodo imeli demokrat je v nji najmanj 300 sedežev. Sedanji poraz republikanske stranke bi se dal kvečjemu primerjati porazu leta 1912, ko je Theodore Roosevelt povzročil razkol v stranki ter ni zmagal niti on niti Taft, pač pa demokrat Wilson. Takrat je dobil Taft samo osem elektoralnih ;glasov, Roosevelt osieminosemdeset, dočim je o-stale pobasal Wilson. Razburjenje, ki je vladalo v času volitev, se je včeraj povsem poleglo. Governer Landon, ki je že v torek zvečer brzojavno čestital predsedniku Rooseveltu, je rekel, da se bo podal na lov na divje race, drugega pa da nima ničesar povedati. Bivši governer Smith, ki je leta 1928 kandidiral za predsednika na demokratskem tiketu, letos je pa prestopil v Landonov tabor, je izjavil: t" — Vsak državljan, vsak pristen Amerikanec mora pomagati predsedniku Rooseveltu pri izvršitvi njegovih načrtov. S lično so se izrazili vsi, ki so igrali v volilnem boju vodilne vloge. Diplomatski krogi so zelo zadovoljni, kajti vna-nja politika Združenih držav bo ostala nepremenje-na. Tega nazaranja so tudi francoski, italijanski in avstrijski diplomatski zastopniki. Zelo značilne so večine, ki jih je dobil predsednik v državah, katere razpolagajo z velikim številom elektoralnih glasov. V Californiji je naprimer dobil 500,000 večine, v Illinois 600,000, v Missouri 400,000, v New Yor-ku 1,200,000. Rooseveltova večina znaša nad devet milijonov glasov. V Nebraski je bil izvoljen senator Norrifc, edini neodvisni republikanski kandidat, ki ga je podpiral predsednik Roosevelt. V Idaho je zmagal republikanski senator Borah, ki je tekom kampanje ponovno izjavil, da se ne zavzema za Landorsa. Španski fašisti pred vrati Madrida PARNIK 0DPLUL BREZ POTNIKOV Parnik "American Trader" je odplul navzlic stavki.—Položaj v vseh pristaniščih je zelo poostren. Pa mik "American Trader" je navzlic mornariški stavki odplul, toda brez potnikov in sa iiio s tovorom. Parobrodna družba American Merchant Line, čije last je parnik, pravi, da si je navzlic stavki posrečilo sestaviti zadostno moštvo, ki ofc-stoji iz organiziranih mornarjev. Vedno jasnejše pa prihaja na dan. da sfcavkujoči mornarji nimajo glede zahteve po višjih plačah samo računati s paro-brodnimi družbami, temveč tudi z odkrito sovražnostjo starih linijskih voditeljev. Parobrodne družbe pa skušajo stavkujoče mornarje nadomestiti s stavkokazi in bodo, če bo treba, svoje parnike obratovale tudi pod oboroženim varstvom. Podpredsednik International Seamen's Union David Grange ki je pri unijah izgubil že mnogo vpliva, hoče svoje pristaše oborožiti, da bi z oboroženo silo nastopil proti stavkarjem Ta račun pa je prekrižal -policijski komisar Valentine, ki je rekel, da privatne osebe po Sul liVan postavi ne smejo nosit: orožja. Na G-rangevo zatrdilo, da gr_» pri sedanji stavki za boj med zvestimi Amerikanci in komunisti, je voditelj stav kuj oči h mornarjev Joseph. Curran odgovoril z naslednjo izjavo: "Člani International Seamen's Union morajo že več let trpeti pod nasilnimi metodami Davida F. Grangeja. Najbqlj-ši dokaz *je najti v njegovi izjavi, da bo svoje pristaše oborožil. Za morebitna nasilja, ki se -bodo mogoče dogodila tekom stavke, bo odgovoren Grange." Za mornarje, s čijih pomočjo je mogel American Trader odpluti, je imel predsednik Master Engineers' Beneficial Ass© ciation, James P. Traynor, samo eno besedo: "Stavkokazi*'. Pozneje je še k temu pripomnil, da bo parobrodna družba skušala sta'vko zlomiti in se pri tem poslužiti vladne pomoči. Grange je tudi zapretil, da bo Curranov glavni stan obkolil s svojimi pristaši. Curra-n pa mu je odgovoril s pozivom na župana La Guardio, da gleda, da bo v stavki obdržan red. Na aapadni in vzhodni obali se stavka naglo širi. Sedaj se bije boj glede problema, ako bodo stavkujoči mornarji pat-o-brodnim družbam saj dali svoje posadke za varstvo parni-kov. V Los Angeles je bilo a-retiranih pet mornarjev pod RIM OBHAJA PREMIRJE ■ K r ali j Viktor Emanuel nadzira vojne slepce.— Odkril bo dom za matere vojnih pohabljencev. RIM, Italija, 4. novembra.— Ob priliki 18. obletnice, ko je Italija sklenila premirje z Nemčijo in Avstrijo — bilo je »ravno en teden pred premirjem med Nemčijo in zapadnimi državami — bo kralj Viktor Emanuel jutri blizu narodnega vojnega spomenika nadzirai 3000 slepih in pohabljenih veteranov, katerih vsakega bo spremljal po en mlad fašist. Opoldne bodo pričeli n. x. "GLAS NARODA" (Veiee of the refit) iMoed Brery Day Except Sundays and Hollaaya Sa eelo leto velja sa Ameriko ta Kanado ...................................16,00 Za pol lata....................$3jQ0 ga Četrt leta ..................fuo Za New York sa celo leto ...... $7.0« Za pol lota •••■•ii<(t..raill,l, $3.50 Za inoaemstro sa eelo leto ...... $7-00 Za pot leta.................... $SJ5o Yearly «8.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lsvaemSI nedelj ln praanlkov "GLAS NARODA". »6 W. 18th Street, New Yerk. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 KRALJ EDVARD IN MRS. SIMPSON Nekaj sličnega ko se dogaja sedaj, se je že večkrat zgodilo v Angliji, nainreČ, da se je angleški kralj ženil in tudi oženil z žensko, ki ni bila njegovega stanu. Razlika je le ta, da. so bili prejšnji angleški kralji dosti bolj radikalni. Zlasti Henrik VIII., ki je ženo, od katere se hotel ločiti, enostavno rablju -izročil in drugo vzel. Sedanji rod se pa ne briga za zgodovino, ampak mu je le sedanjost mar. Po vsej Angliji in Ameriki je završalo: njegovo veličanstvo kralj Edvard VIII se nekoliko bolj kot za druge ženske zanima za Mrs. Wallv Simpson, ki je bila rojena v Baltimore, v ameriški državi Maryland. Kot sedemnajstletno dekle se je poročila in se po par letih iočila od svojega moža. Ločitvi je sledila druga poroka, drugi poroki pa zopet ločitev. Zdaj je prosta, in od angleškega kralja je odvisno, če jo bo vzel za ženo in jo naprovil za angleško kraljico, ali če se bo uklonil veljaku anglikanske cerkve, nadškofu canterburškemu ter pustil živo vdovo Simpsonov« na cedilu. V splošnem je vse skupaj privaitna zadeva angleškega kralja Edvarda in Simpsonove. Čemu .se takoimenovana "boljša" oziroma "visoka" družba razburja vsiedtega? Cemu se zgraža nad kraljem in mu ne privošči zakonskih sladkosti? Očitajo mu. da je bil na dolgih potovanjih sam žnjo, ko še ni bila ločena. Kaj pa počenjajo razni ameriških bogataši, kraljevsko plačani kinematografski in gledališki igralci, ki se smatrajo za nekakšno smetano človeške družbe? Mrs. Simpson se je ločila od svojega moža. Na tisoče ameriških mož in žena se loči vsako leto. Posebno v mesto Keno, Nevada, kjer so ločitve zakona dobičkanosna industrija. Na krovu "Queen Mary" bi se nedavno skoro stepli potniki prvega razreda. Nekateri so zagovarjali kralja, nekateri so bili proti njemu. Čemu? Zato ker pravi hinavščina, da mora biti tako; da mora kralj dajati dober vzgled — vzgled, ki mu današnja družba noče slediti in ga noče vpoštevati. Mi nismo zgovorniki kraljev, toda če si Edvard ne pusti v tem ozirn od nikogar vplivati in če je res rekel canteburške-mu škofu: "Mind your own business!" — je že vsaj v tem oziru mož na svojem mestu. Tragi-komedija, v slovenskem Cleveland!!* . i Pisal sem pred nekaj tedni članek o Clevelandu in sem rekel, da bi bilo daleč najbolje, če bi prenehali z medsebojnim razdiralnim delom in začeli s kaj boljšim. Resnica je, da pri razdiranju trpe vsi, na desno in levo. Na ta moj nasvet je pisal novi urednik pri Enakopravnosti, da ne gre, da bi v Clevelandu skupno delali, ker so, kakor ogenj in voda. Priznam to — vem pa tudi, da ima človek razum. In s pomočjo tega napravi tako, da ne pušča vode, da razdira, koder hoče, niti ognja, da. vpepelju-pe neovirano na desno in levo. Razum — pravim, ima vsak človek ali vsaj bi ga moral ime*ti. In ta razum mi pravi tako: spravi ogenj in vodo pod svojo kontrolo, pa .boš imel od obojega velikansko korist. Ogenj in voda nista samo raz-ritfševalna, ampak sta tudi največji blagor za vse človeštvo in podlaga našega življenja ter napredka. To pa samo tedaj, če jih dene človek pod svojo kontrolo. Kaj napravi jata ogenj in voda brez kontrole, nam pričajo dokaj žalostne slike iz naše prestol ice, koder živi največ naših ljudi. Človek res ne ve, ali bi se žalostil ali smejal, o-bojega je vredno, ko bi ne imelo to tistih strašnih posledic, "ki jim pravimo uničevanje. Da, uničevanje našega dela, organizacij in kar je še hujše — našega življenja. Ljudje nekaj časa čitajo, potem se pa naveličajo in izgube vsako veselje, cnčeš: kaj bom pa prefoiral, ko nič drugega ne najdem kakor medsebojne napade. Najnovejša senzacija iz slovenske ameriške metropole je to, da je bil bronast kip Ivana Cankarja ukraden. Ker meče to dokaj čudno luč na vse naše razmere v Ameriki, se mi zdi potrebno, da opišem nekoliko celo dramo, ki se je vršila več Ameriko, ki je potetala kasneje druga velika domovina našega naroda. Zakaj bi ne postavili spomenika možu, ki je šel v boj in trpljenje za svoje ideale? Kar se nas je izselilo; je on najbolj reprezentativen in viden — če kdo zasluži izmed iz- Sploli smo pa pred veličanstvom smrti vsi enaki. Je gotova enakost med pokopališčem in kulturnim vrtom — oba oznanujeta in kažeta preteklost s spomeniki nad zemljo. Vse vrste ljudje predstavljajo en narod in vse vrste kultura SPORAZUM V AMER. DELA V. FEDERACIJI? Jolm L. Lewis predsednik CIO (Committee for Industrial Organization — odibora -za industrijalno organizacijo) je Odredil, naj se vrši odborova seja dne 9. novembra. Pri tej priliki mu bosta David Dubinsky in Max Zarit-sky poročala, kako so napredovala pogajanja z Ameriško Delavsko Federacijo, čijili cilj je doseči sporazum. Na prigovarjanje Dubinskega je bila ta seja sklicana te den dni pred otvoritvijo konvencije Amer. Delavske Federacije v Tampa, Fla. Izvršilni odbor Delavske Federacije je najbrž začel uvi-devati usodne posledice svoje napake, ki jo je zagrešil s su-spenzijo trinajstih močnih delavskih organizacij. S suspenzijo je Federacija izgubila nad en milijon cla-uionr in je bila prikrajšana za več milijonov dolarjev pri letnih dohodkih. Hitite 1 v«v • • JI- z božičnimi daim Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu v časi precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo posiljatve Dravočasno dospele- Slovenk: pubushwg ca b^S 216 WEST 18th STREET j NEW YO&K, 1Č tako je bil tudi ta, ki se je mudil v Clevelandu za časa poroda kulturnih vrtov. "Staknil je glav© s par osebami, pisal v Ljubljano in nekaj tednov kasneje je bil Ivan Cankar že na potu. Pomislite: nobene seje ni bilo treba, nobenega glasovanja, kaj in kako bomo s tistim koščkom sveta, komu ga posvetili. Starokrajska repa-tica je glasovala za Ivana Cankarja, pisala ponj in prišel je. Basta. Začel se je nov problem: Ivan Cankar je tukaj — kaj ž njim? Svet za kulturni vrt je še puščava. Ivan Cankar mora čakati. Prevzelo ga je mesto Cleveland in spravilo. Milijonsko mesto Cleveland ima na enem kraju košček sveta, koder goji razne razstline in rože. Ima tam nekaj napol razpadlih barak, ki jim pravijo mestna vrtnarija. In v te barake je mesto spravilo kip našega pisatelja Ivana Cankarja. Med vso mogočo staro ropotijo — vile, motike, krampe, samokolnice— so potisnili kip in tam je ostal. Človek bi mislil, da se take stvari ^spravlja v muzeje ali vsaj v dostojne dvorane, zakaj navadna človeška pieteta narekuje gotova pota, kaj se spodobi in kaj ne. Spomenik velikega pisatelja je pisatelj sam — Ivan Cankar med staro vrtnarsko šaro v napol podrti kolibi — to vendar žali naše čute in naš ponos. Čaidno se mi zdi od take naselbine, da ni nikomur prišlo na misel, da bi bil odbor prevzel od masta soli o in jo postavil začasno v kak Narodni dom, katerih ima Cleveland nad pol ducata. Kip je bil torej tukaj, odbor tukaj. Odbor je bil dolga leta vseslovenski — to se pravi: vse so vabili, napredne in katoliške. Obdrževali so sejo za sejo, in ukrepali: kaj bi, kako bi. Treba je bilo pred vsem denarja, da se začne z delom na kulturnem vrtu. A denarja ni bilo od nikjer. Vse je bilo , , . , v , , . , j mlačno in vsi pozivi za javno let m končala na tako tragi- , , ,, - , ,. , .v ® lkolekto niso zalegli, komičen način. ^ seljenih spomenik, ga gotovo tvori naš napredek V Clevelandu so prišli pred kakimi desetimi leti na idejo kulturnih vrtov. Cleveland šteje okoli milijon prebivalstva, a ima v svojem srcu eno samo ravnino, ki je bila podarjena mestu in nosi dokaj neza-sluxeno ime: park. Ne izgleda kot park, ampak kakor star, zapuščen pašnik, koder vsak dela, kar hoče. Dasi pobira mesto visoke davke, ni nikdar imelo potrebnega denarja, da bi uredilo to ravino za park, koi bi se spodobilo. Po zimi jo usmiljeno pokrije sneg, poleti pa je prepuščena na milost in nemilost vremenskim bogovom: če je dovolj mokro leto, najdeš tukaj pa tam še kos ze-leue trave, pod pogojem seveda, da je ne pomandrajo razni "ballarji." Ta park je namreč kakor občinska gmajna: vsak •dela, kar hoče. Tako je šlo leta in leta — vrstile so se, zime in poletja, a vse je kazalo ako, da bo kip našega pisatelja Ivana Cankarja še dolgo na cleveland-skem Žabjeku. Torej del tega parka je izročilo mesto za kulturne vrtove, kar ni bila slaba misel. Namesto da bi mesto uredilo svojo lastnino, pa naj jo. ljudje, bo ceneje. In med drugimi emo dobili tudi mi par akrov sveta in začetek kulturnega vrta je bil tukaj. Sklicali so nekaj sej in. volili j,: Lansko leto pa se je nekaj zdrznilo. Katoliški krogi sq iz-prevideli* da se s takozva-nim skupnim delom ne. pride nikamor, pa so kulturni vrt vzeli v svoje yoke. To je bil prvi korak k rešitvi. Zdaj je prišlo na vrsto poglavitno vprašanje: kako zdramiti svoje ljudstvo in svoja društva za kulturni vrt? Slovenski kulturni vrt s spomenikom Ivana Cankarja — kako naj se ogreje jo ljudje za nekaj, kar ne poznajo? Sploh ni bil nikdo vprašan, ali je zato, da se postavi spomenik Ivanu Cankarju ali komu drugemu. In katoliški odbor kulturnega vrta je prav tolmačil misli svojega ljudstva s tem, da je rekel: če hočemo, da ljudstvo ogrejemo, mu moramo pokazati nekaj takega«, kar p>zna. Predlagali so spomenik misijonarju —- škofu Baragi in misel, kulturnega vrta je postala čez noč popularna. Škofa Baraga pozna vsak, 'on. Ker je misel našla ugodna tla med narodom — katoliškim seveda — so kmalu začele poganjali prve vidne kali našega kulturnega vrta. Društva in posamezniki so prihajali z darovit četudi so bili časi slabi. NVizadnje je pri-šla na pomoč še ljudska vlada našega predsednika Rooisevelta in slovenski kulturni vrt je bil zagotovljena stvar.. Ivan Cankar je še vedno čakal v svoji baraki. Kaj pa ž njim? Katoliški odbor kulturnega vrta je rekel: vrt je dovolj velik za škofa Barago, Ivana Cankarja in še koga drugega. Sklenili so postaviti lia-daljni spomenik nepozabnemu budniku goriških Slovencev — pesniku Simonu Gregorčiču. S tem bi bila stvar rešena, kar se tiče slovenskega del^ kulturnega vrta. \ Dobre in pametno rešena, da bi drugače no mogla biti. . S to rešitvijo pa je prišlo vprašanje našega vr- i y drugi stadij, ki predstavlja dokaj žalostno, sliko našega duhovnega življenja. Ko so namreč tnko-zvani napredni krog: izvedeli, da je vprašanje vrta rešeno in vrt sam zagotovljena stvar, so prišli v dokaj mučen položaj. Če bi bil odbor vrta sklenil, da se Ivana Cankarja ne postavi, potem bi bilo dovolj vzroka za abstinenco in bojkot. Nič bi i ne bilo lažjega, kakor kazati s prstom: taki-le so. Škofa Barago notri — Cankarja pa ven. Ker se to ni zgodilo, so udarili na nove strune. Skof Baraga in Ivan Cankar — prvi katoliški misijonar, drugi svo-bodomislec — kako naj bosta ta dva skupaj v kulturnem vrtu? Škof Baraga je vaš, tega le imejte in delajte ž njim kar hočete. Ampak Ivan Cankar je naš in tega vam ne damo. Sledili so meseci medsebojnega boja, kateri ni še davno končan. Koliko dobrega papirja se porabi za d razen nič. Čigav je škof Baraga? Nikdo ne more reči, da je i'moj" ali "naš", kakor se ne more reči o Ivanu Cankarju. Oba sta narodova in oba živita v besedi in knjigi med nami. Oba sla del naše pretekle kulturne zgodovine. To in nič več in nič manj. Kar ise tiče svobodomisel-stva, se dela Ivanu Cankarju velika krivica. Ali ni sam pokazal na svoje tri velike živ-ljenske stebre —mati—domovina—Bog? Ali bi mo^el škof Baraga pokazati bolj krščanske ideale svojega, življenja kot jih je pokazal Cankar? Peter Zgaga as Oba sta torej naša, ker ne more biti drugače. In boj, ki se bije v Clevelandu, ne vodita ona dva v kraljestvu veL; soljnega bratlstva, ampak skupina živili. S kakršno pravico, tega ne vem. In v sredi tega boja nas je presenetila vest, da je nekdo ukradel Ivana Cankarja iz tiste kolibe. To je novica, ki meče dokaj slabo luč na naše razmere. Rekel bi, da je povprečna starost nas, ameriških Slovencev med 45 in 50 let. In če pri teh letih nič boljšega ne znamo, dajemo s tem dovolj slabo spričevalo vse naše sedanjosti, preteklosti in bodočnosti. Toliko pišemo proti fašizmu, ki zadeva velik del našega na roda. Kaj pa je ta-le medsebojna zalstrupenost, če ne fašizem? Temeljna misel fašizma je vendar ta, da ne prenese svobodnega izražanja posamez nika. Zapisal je nekdo, da ne ve, ali bi se temu smejal ali bi jokal. Jaz bi pa svetoval, da bi resno podprli glave in začeli misliti, kam vse to vodi. Razmere ne pridejo same od sebe, kakor veter, ampak'jih ustvarjamo mi sami. Lahko delamo na to, da so dobre in s tem profit iramo vsi. Tako težak j.e boj za naš narodni obstanek in vise naše kulturno življenje visi na nitkah, ki so sumljivo tanke. O bomo puščali, da nam bosta ogenj in voda razjedala neovirano naše narodno življenje, potem bomo kmalu končali. Pravzaprav bi končali lahko takoj, če bi človek ne pričakoval boljše bodočnosti. Zakaj kar mi prispevamo s takimi deli h kulturi naroda, ni malo, ampak je še nekaj pod ničlo. To se pravi: taki prispevki niso znak našega napredka, ampak znak naše propalosti. Kip Ivana Cankarja je bil dar ljubljanske občine ameriškim Slovencem in ne gotovim skupinam. Kdor je zagrešil tatvino, naj jo popravi. Nekdo gotovo ve, kje je Cankarjeva soha. Boljše je, da se natiho-ma popravi, kar je storjenega nam in naši stari domovini, kakor pa da ostane ta greh nerešen v naši jaVnoteti. Kakor je kip Cankarjev last vseh nas, prav tako je kulturni vrt elevelandski lastnina vsega naroda. Po naših delih nas bodo sodili, kakor sodimo danes škofa Barago in pisatelja Cankarja. S svojimi deli živita med nami in oba sta kulturno zgodovinske osebnosti naše preteklosti. so se odbori. V tistem času se EŠe ko .otroci smo čitali v izdaje oglasila v Clevelandu neka' j ali družbe sv, Mohorja o njem. sfarnlrraisJra rerwaii^a. kakors- ^R-nmnpniV nipmn T Zalcni tia? starokrajska repatica, kakors nih ismo imeli več v preteklosti. Ne mislim reči s tem, da jih je bilo mnogo po številn, ampak, da so bdi še tisti odveč, . pipnirja, kot moža, ki, je bil l1 • T I V V . 1 ' J ' V ki so se prikazali. Je to žalostno, ampak resnično, ( Vsak, ki priplava sem, je j ako učen in daleč gred nami; Spomenik njemu? Zakaj n,e? Kdor ga ne mara vzprejeti kot zastopnika in širi tel j a katoliš ke misli, ga lahtfo vzame kot če ne prvi, pa daleč najbolj viden prvak našega našel jeni-■Stva v ti deželi. On je odkril Ameriko našgmu ljudstvu, tisto Tudi drugače najdem dovolj pararele med Cankarjem in škofom Barago. Cankar je bičal razmere v svoji domovini z namenom, da jih izboljša. Bil je učitelj dobrega s tem, da je pokazal, kaj je slabo. In Baraga? Njegovo življenje je bilo posvečeno učenju dobrih naukov. Daleč od domovine je vendar nosil tisti košček zemlje sabo do svoje zadnje ure, kot ga nosimo mi vsi, ki smo prišli prefco. V soboto in nedeljo bodo i-meli nevvvorški Slovenci priliko obiskati dve zanimivi prireditvi. ''Bled" bo imel svoj večer v soboto v sloveiiski dvorani na osmi. "Domovina" bo pa priredila v nedeljo popoldne v Slovenskom domu v Brooklvnu zanimivo igro "Vraže", pa tudi par pesmi bodo " Domoviiri-ši" zapeli. Pa ne samo v New Yorku, tudi v Barbe<ščene "Tiče, ki jih je sonce pobarvalo z rumenordečo barvo. "Šotori — vas, cilj — zaeno — konec!" , Cez nekaj minut so rei_ z grozečim molkom stoua- Včeio tole tukaj preprečiti." PREVZELI SMO PREOSTALE LETNIKE «r» A <2?: A n i ki ga je izdajal in pisal Frank Kerže VSAK LETNIK IMA 12 ZVEZKOV PO 40 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik KNJIGA S SKORO 500 STRANMI (kitali boste lei« povesti, razprave. nasvete za dom in zdravje in .stotero drugega. , Zadnja prilika, da pridite do to revije, ker ni di>sti zvezkov na razpolago. Cena vsakega letnika je $2.— za naročnike, za druge pa $3. — Imamo letnike od 1019 do 19'J7— razveii letnika 1921, ki je razprodan. KN I 1 G A R N A "GLAS NARODA" 21G WEST 1STH STREET New York prej, z grozečim molkom stopala kraj njega. Druge prikazni, ki so prav tako neslišno vstale, liki prividom v sanjah, ko te tlači mora, pa so hitele z vseh strani skupaj na svojih majhnih urnih konjčkili. ki so bili prav tako neslišni, ko njih jezdeci. Sredi te strahotne čete je jezdil zdaj; ves povezan se je pozibaval na konju. Kam? Ničesar ni vedel. "Moji ubo^i fantje pri studencu,*' je pomislil in skušal vsaj roko izviti iz trde zanke. DENARNE POŠ1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Ž* $ J.55 .................... ran. .................... Din. $ 7.20 .................... Din. $11.70 .................... Din. $».00 .................... Din. $45.00 .................... Din. 100 200 300 500 1000 V ITALIJO Za $ 6.50 ........................................Ur 100 $ 12.25 ........................................Lir 200, $ 30.00 ........................................Lir 500 $ 57.00 ........................................Lir 1000 $112.50 .................... Lir 2000 $107.50 ........................................Lir 3000 KEK SE CEHE SEDAJ HITHQ UENIA30 SO NAY CENE PO DVIŽEN* 8ČUOOHl ALI Q Za is0atiio vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi Urah dovoljujemo fie boljše pogoje. v dinarjih ali Za Uplatilo IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH poslati______________ t 5— $10- 1 st •- ..$ 5.79 „$10.85 .Si.— ..$41.2« ..$9150 NAKAZILA kraju UpkaHk. t dolarjih. 19 PO CABIJB LETTER ZA P»t- OTOJWNO $L-~ SJLQVENtC PUBLISHING COMPXWY "Gla* Narodaf* »io ifeto* ub» aricifr new voRfe, n. v. sa Njegovi pogledi so motrili rjave ljudi, ki so se radovedno gnetli krog stražnikov. Nobenega sovraštva ni bilo v teh obrazih, le s trdovratno radovednostjo so čakali smrti svojih sovražnikov. Tako nekaj navadnga jim je bilo to, da so sovražniki in ujetniki morali umreti. Poglavar, ki je tudi prej vodil sprevod, je nekaj pfav glasno rekel, stražniki so pregledovali puške, ki so jih vzeli Ben-nevilleu in njegovim vojakom. Benneville je vedel, da teo vse puške nabite. Nekateri so dvignili puško, pomerili nanje, a so spet povesili orožje, zakaj neki otrok je stekel mimo in so ga naglo poklicali nazaj. Tedaj je Benneville iznenada sunil mašilo iz ust, izpulil roke iz nanovo zavozlanih vezi, planil naprej in skočil k neki ženski, ki je z otrokom v naročju čepela na tleh in čakala prizora, kako jih bodo ustrelili. Tn medtem, ko je mali, rjavi dojenček mimo sesal dalje, se je Benneville v legel na drugo stran, se z glavo tesno prislonil k tiuji ženski, ki mu je po materirisko dala roko krog vratu in mrmrala nerazumljive besede. Strelci so osupnili, nato so zadegali puške po tleli., da se ,je neka pivska sprožila in zadela v pesek, in so pristopili h klečečemu ujetniku in k mladi materi. Benneville je vedel tudi brez nejasnih besed razburjenih črncev, da je rešen on in vsi njegovi. Zdaj .i«1 P° maroških postavah postal pravi sin tuje žene, ker je pil njeno mleko. Zdaj je bil brat tega plemena, nje govi vojaki so postali bratje j teli ljudi in niso bili samo ne-' dotakljivi, marveč celo varstva potrebni. Smehljali so se jim, jim dali pijače, jim vrnili puške in jih odvedli k studencu, kjer so bili snoči taborili. Poveljnik, Ja je mislil, da se bo vrnilo le nekaj mož, ali mogoče sploh ne ho nobenega več nazaj, se je Bennevilleu ob po-vratku nasmehnil in mu izročil J odlikovanje za čin izredne pri-! sebnosti in mu namignil, naj j odide. A Benneville je ostal. "Še kaj?" ga je na kratko vpcašal poveljnik. "Prosim, da mene in moje tovariše premestite k drugi četi, namesto, da bi dobil odlikovanje.'" "Zakaj pa?" 14 Ker se ne bom bojeval z ljudmi, ki so ravnali z menoj ko z bratom." '4Sedaj ni treba! Saj so že poslali posredovalce k nam." Poročnik Roger de Benneville, ki je bil kmalu za izredne zasluge (povišan, pa večkrat obišče tujo, rjavo ženo, ji prinaša iz svoje domovine ogledala, pisane ogrlice, majhne slikovite predmete, katere kupuje s tako ljubeznijo, s kakršno Človek izbira darila za svojo mater. CARINIK PREPREČIL EKSPLOZIJO PEKLENSKEGA STROJA. V eni zadnjih noei je prisebnost nekega carinskega uradnika v Marseillu preprečila strašno katastrofo. Na krovu španske vladne jadrnice "Cala Pi'\ ki je bila zasidrana v starem pristanišču, je ta uradnik odkril velik peklenski stroj, ki je bil napolnjen s keditom in dinamitom. Vžigalna vrv je že gorela. V zadnjem trenutku je mož to vrvico odstranil. Razpok peklenskega stroja bi imel za staro marseillesko pristanišče strašne 'posledice. ČUDNE RASTLINE Gojitev rastlin tako presenetljivo naipreduje, da se bodo marsikateri poljedelski proizvodi prav gotovo radikalno spremenili. Specialisti za rastline so postali tako spretni, da morejo izdelovati bastarde, ki nosijo na vejah paradižnike, ob koreninah pa krompir. Takšne Čudne rastline so se posrečile na primer prof. Lucienu Danie-lu iz Rennesa na Francoskem in to večkrat. , , SLOVANSKI MLABENlfc IŠČE STA-NOVAftJfi: pri slovenski druiini v New Varfcii. Pišite na sedanji naslov: JOHN COBETTO, 53 E. 7tb SL, New York, N. v; (3x) NOVI ANGLEŠKI SUBMARIN Nedavno so spustili v Chatemu v morje najmodernejši angleški submarin "Simfish". zatrdilu strokovnjakov ,\e čudo moderne tehnike. Po Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ROMANI (Nadaljevanje.) SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ I-2® Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal znanje, ki nastopajo v njem. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jili je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano. :u.»l strani .......... 1.2ii TUNEL, spisal Berataard Rellermann. 295 str. ^ Cena 1.2V Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja Inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-po ln Ameriko globoko pod oceauom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ..................—............75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jib preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubez~ = ~ sorodnih dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. -30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena .....-......................... To je mojstersko delo v svetovnimi Uteraturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest Iz prejšnjega stoletja. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............1.— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega Izidejo vsaka na svol način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez.......... V knjigi je vsebovana globoka mirn« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .38 Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kreft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ l.fii Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejSih dogodivščin ln zapleti j a jev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna satao vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tul* vse pretresljivo opisati. ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisa! A. Senoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega :J7S strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ......................................." ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojen jevsku I. DEL J60 strani. II. DEL 212 str. 2,—. Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih ka tor gab, utrjes?a jetnl-škili taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 stran«. Cena .6« Poučna in kratkočasila povest i~ tmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spistil F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Couan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja : Kako je iztnibil Napoleonov buzar uho: Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata'"; Kako ga je budič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal \ široki svet ter. deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slo- ' . vanov v splošnem. ' ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 7® 1'regelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj ? je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZMAJ IZ HPSNE, spisal Jos. Ev. Tomit. 220 strani. Cena .....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine: temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ «5® Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena /.................................................................60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem l^ra Sherlock Holmes glavno vlogo. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka In Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega **Mladih ssanikernežev lastni življenjepisi". 79 (I Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. iL71 H21DII3 Pot-navzgor New York, Thursday, November 5, 1936 TUB LZEGE8T BWWNE DTILT IN UJSJi. □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 20 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. '*V resnici verjameš v njegove zmožnosti ravno tako malo kot jaz. Govoriš samo zato, da se mn prikupiš. In to je velika krivica." "Krivica bi bila, ako bi bilo tako, kot praviš ti. Toda motiš se. Trdno verjamem v Džorževe zmožnosti. Tukaj — samo oglej si to-le otroško glavo, vratarjeve hčerke. Ali ne gleda kot živa iz okvirja na na ju Vf "Trgovec s slikami je to tudi to sliko vrnil," zakliče stara žena jezno. Gita zmaje z glavo. "To za mene ni protido kaz. Naj trgovec reče desetkrat, da ni za nobeno rabo, mogoče, da je njegovi odjemalci ne marajo, ali pa ima kak majhen tehnični pogrešek. To priznava tudi Hartman, ki pa pravi, da je ta slika navzlic svojim napakam zelo lepa. Tudi meni je rekel Hartman, da I>žorž brez dvoma umetniško zelo nadarjen in da se mora samo pridno učiti, da premaga tehnične težkoče. In njemu, ki je umetniški kritik po poklicu, vendar ne boš odrekla pravega lazumevanja." Stara žena nejevoljno zamahne z roko. "Nikar mi ne govori o Hartmami. Vedno je zelo slabo vplival na Džorža. Mogoče razume o tem kaj več. Zato pa je tem slabše, če je Džoržu zavrtil glavo. Zakaj ga vedno liavdušuje, ne .vem. Mogoče samo zato, da mene draži. Saj tudi poipolnoma nič ne prikrivam, da mi ni kaj posebno všeč." &ita zmaje z glavo. "Hartmana prav gotovo napačno sodiš, mati. Je pošten iti odkrit ter iskren Džoržev prijatelj. Malenkosti, katerih ga dolžiš, njegov značaj ne pozna," odvrne Gita. Nezaupno gleda tašča v Gitin obraz. "Preveč ga zagovarjaš." "Seveda, ker mu delaš krivbico in ker je Džoržev in moj zvest in zanesljiv prijatelj." "Tako, tudi tvoj? — No, zaradi mene, predrugačiti ne morem. Toda to ti povem: varuj se, da bi še dalje podpirala Džorža v njegovih neumnih mislih. . Ne bo dobrega konca, ako saj ti ne boš pametna." "Toda mati, zakaj mučiš sebe in nas s tako žalostnimi mislimi? Ako ne veruješ v Džorževo nadarjenost, ga saj ne oviraj pri njegovem stremljenju, ako ima za to veselje."- "Toda proti temu bom vedno govorila, to je moja dolžnost, in njemu hočem samo dobro. Obvarovati ga hočem pred bridkimi razočaranji. Nikakor ne morem mirno gledati kako se zastonj muči." <'Mučenje imenuješ to, ako hrepeni po svojih idealih! O, mati, ali ne razumeš, da je to poblagljanje in oplemenitev, pa če ima kak uspeh ali ne?" "Samo mi ne govori o takoimenovanih idealih. To je geslo za sanjače, ki nimajo nikake zaslombe, Življenje zahteva dela, ne pa sanj. Zapomni si moje besede. Ako hočeš napraviti iz Džorža slabotnega sanjača, potem podpiraj njegovo norost. Posledice pridejo na tvojo glavo. Svarila sem te!". Gita stisne dlani. "Saj. vem, da mu dobro želiš, mati. Toda v tej točki se najini nazori ločijo. Tvoje mišljenje morem ravno tako malo sprejeti, kot tebe pripraviti, da misliš drugače." "O, Bogu bodi potoženo, domišljuješ si, da si bolj pametna kot jaz. Toda malo učenosti iz knjig ne izda mnogo. Navzlic temu poznam življenje boljše kot ti, ker sem trideset let dalje na svetu. Pa dobro, o tej stvari ne bom nikdar več Govorila s tefcoj." ° In s temi besedami gre užaljena in polna jeze iz sobe Gita zamišljeno gleda pred se. Ta razgovor ji je očitno pokazal, kohko je moral Džorž vsled materine ozkosrčnosti trpeti. y roce ji vzvalovi kri, ko pomisli na bolečine ljublje nega mbza, In nato ji pridejo na misel materine besede, da je njena.možitev L-eme za Džorža. Obenem pa tudi mreli na nekaj besed,, katere ji je rekel Hartman pred dnevi, ko sta govorila o Džoržev! umetnosti. "Odkrito povem, gospa Gita, bil sem pošteno prestrašen ko mi je Dzorž povedal, da se bo poročil. Najrajši bi ga bil pri tem oviral. Sedaj pa, ko vas poznam, me je minil ta strah. Prepričan sem, da mu niste zvezali peruti — moa-oče ravno obratno." ° Tako je rekel. Tako, tudi Hartman je smatral Džorževo zenitev za oviro. Tedaj pa pomisli na Džorževo veselje, da jo bo mogel sli-Kati. in njene oči zažare. , „ nik*ka 0Tira' nik*ko breme, temveč spodbuda mu nočem biti. Moja vera vanj ga mora napraviti močnega. JN lkdar ga ne bom z malenkostnimi dvomi tlačila k tlom O kri m mil mnrrln _______J.: 5 1 v ..... __* ' VABILO NA VESELICO m KI JO PRIREDI « SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO "BLED" V SOBOTO ZVEČER, DNE 7. NOVEMBRA v Slovenski Dvorani na 62 St. Marks P., New York OBILO ZABAVE IZBORNA POSTREŽBA IGRAL BO AM KRIŠKI ORKESTER Začetek ob 7. uri. Vstopnina 40c. ZA OBILEN OBISK SE PRIPOROČA — ODBOR Dopisi, Brooklyn, N. F. Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" "priredi pevski koncert in igro "Vraže" v nedelo popoldne, 8. novembra v Slovenskem Narodnem Domu v Brooklvnu. Pe-mi na programu so povečini nove za naše občinstvo. Koroška narodna "Spev ptice po jo"1 in "Blejski valček" so posebno lepe in še liiso bile izvajane v New Yorku. Poleg tega bo zbor zapel tudi napitnico iz o-perete "Netopir" iu vedno lepo Tomaž Košatovo pesem "Vrbsko jezero". Igra "Vraže" ima tri dejanja in je zelo komična. Dejanje se vrši v kmečki vasi. Pav-!i'ha se zlaže vaščanom, da je na griču »blizu njihove vasi zakopan zaklad, izvabi iz njih denar in jih popelje na kraj, kjer naj bi kopali. V naprej mn morejo plačati goldinar za vsak lonec zlatnikov. Nazadnje seveda ni ne loncev, ne goldinarjev. Vse je zelo komično zasukano in najbolje je, da pridete pogledat, to igro v nedeljo. Nasmejali se bo.ste do solz. Ob enem boste dali društvu poguma za nadaljne vprizoritve. Za obilni poset se priporoča " Domovina ". V« u: ~ i ------—Hocua k uom. u, vLlT E?maSat1' da doseže s™j cilj! Kako velika zmaga t>i to 'bila!" * • • Džorž je vsako nedeljo delal v svojem ateljeju. Pri-prosta soba mu je bila ljuba in draga kot svetišče. Gita ie VGdno Pri njem. Skiciral jo je v različnih oblikah in ie napravil nekaj prav dobrih skic. Vedno se je strinjala z njegovimi mislimi in kadar jo je gledal v njene plamteče oči, tedaj je drvila kri kot ogenj po njegovih zi ah. Iz njenih oči je puhtela neka tuja sila v njegove roke kot bi se v njem pojavile nove, do tedaj še neznane , Ja*?4ve* Je P" 8tvari> da je pogosto pozabil paziti, ako tudi Gita ze ne bi bila trudna. Ako pa je slednjič opa^ wl, da so se na njenem obrazu pokazale napete poteze, tedaj je vrgel svinčnik ali čopič iz rok in skočil na noge Z močni mi rokami jo je dvignil in jo nesel na divan. moraš povedati, kadar si utrujena, dekle," pravi nežno zmerjaje. | 9 Bij i * * Gita pa se stisne k njemu in se ljubko nasmeje Saj nisem trudna. Še dolgo bi mogla zdržati " .\e, ne, to postane za-te mučno." Nekoč ga vpraša: "Ali si zadovoljen z meooj, aH sem dober model T" Dzori jo pritisne k sebi. (Dalje prihodnjih) Barberton, O. Ker mi ravno čas dopušča, sem se pripravil, da malo napišem v našem dobro znanem listu "Glasu Naroda". Kar se tiče delavskih razmer, jih ne bom omenjal zaenkrat. Naj pa omenim, da dr. sv. Martina št. 44, JSKJ. priredi dne 7- novembra veselico s prav lepim programom Ta večer nastopi pevski zbor "Javornik" in članice dramatičnega društva "Slovenija". Nato sledi kratka igra: "Mož Jnjcgove žene", komedija v enem dejanju. Po .igri bo ple*. Igral bo dobro znani Joseph Lukežič in njegov orcliester. Va'bim občinstvo iz Barberton in okolice, da nas poseitite ta večer. Program se prične točno ob 7. uri. Vstopnina 25c. Pozdrav! Jolin Podlipec. SMRTNA KOSA Po dolgi bolezni je v Cleve-landu umrl Frank Peterlin, star 60 let. Doma je bil iz Bukovec pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. POSLEDNJI MOHIKANEC Letos so sredi julija izkopali na pokopališču v Milwaukee, Wis., truplo posebnega človeka. Marsikdo se spominja knjige "Poslednji Mohikanec". Prijatelj te knjige so zbrali denar, da so izkopali truplo starega Indijanca vWilliama Dicka, ki je bil zdaj v skupnem grobu. Pokopali so ga v lastni grob, mu postavili nagrobnik z napisom: "Tu počiva v Bogu William Dick, rojen leta 1837, umrl leta 1935. imenovan "Poslednji Mohikanec." Ko je konec prejšnjega stoletja prišel s svojo četo v Evropo polkovnik Cody, s pridevkom "Buffalo Bill," je bil v tej četi tudi William Dick. Nihče ni slutil, kdo je bil. Po pisatelju Cooperu so bili Mo-hikanci ali Moliigani že zdavnaj izumrli, a leta 1890 so jih uradno našteli še 31 moških in 14 ženskih članov tega rodu, ki je bil nekoč tako številen in mogočen. Seveda so se krog leta 1890 ukvarjali že s poljedelstvom, so sadili koruzo, melone, buče, česen, tobak, krompir in bombaž, in so izdelovali lepe lesene rezibarije ter so za svoje "skvave" na rej ali krasne rute in ogrinjala, in gojili plemenite konje. Bivali so v državnih zemljiščih, rezervatih in živeli jako siromašno. Po ameriški državljanski vojni je ostal le ■še ta kupček moliikan-skili beračkov. Odtlej so pa pomrli vsi potomci Dicka in le William Dick, uradno priznani poslednji Mohikanec je doživel leto 1935. To je bilo lahko dognati, saj je le on sam v mil-waukeski ubožnici prejemal skromno državno podporo. Za njegovim pogrebom je šlo več sto rdečekožcev, ki so bili od daleč prihiteli in so bili v svojih cenenih evropskih oblačilih dokaz, kako je na zemlji vse minljivo, kako je nekdanji mogočni rod postal beraški. Ti posrebci so bili večinoma tvor-niski delavci iz rodu Cirokezov, Seminolov, Delavarov, Vijan-dotov, Otavov, Siujev in Nara-jev. ki so spremili "Tropušči-co" — tako so rekli Dicku -na zadnji, poti. "Tropu«ščica", ki je bil 98 let star, je bival večinoma v Talekvaju, največjem čiroškem rezervatu in je 30 let prejemal državno podporo. Kar po dneve dolgo bi bil pripovedoval o svojih doživetjih, sa je je bil on brez dvoma poslednji Indijanec, ki je bil privezan na kol, ko so jih mučili. Leta 1848 tso Dicka, ki mu je bilo tedaj 12 let, ujeli Irokezi in ga obsodili na strašno smrt. Tedaj ga je rešil grozovit orkan. Irokezi so zbežali v svoje koče in Dick je izrabil priliko in je pobegnil. — Rdeče-kožci so se med seboj večno pobijali in z belimi so imeli 42 bitk, kar jih je stalo 30,000 mrtvih, a belih je padlo 14,000. K tistim rodovom, ki so prodirali vedno bolj na sever, kjer so se nalezli jetike in se zastrupljali s žganjem, so spadali tudi Moliigani. Nekoč so tvorili s sosednjimi Delavari zvezo petih '•odov "Lenni Lenapi." Malo pred smrtjo Williama Dicka je prišel k njemu neki jezikoslovec, ker ni bil Dick samo poslednji Mohikanec. marveč je bil tudi še edini človek, ki je govoril moliikansko narečje. Xe smemo pozabiti, da izvirajo iz tega narečja različna imena, ko na primer zemljepisna: "Mississippi, Allegheny, Connecticut; živalska: grizli in whipoowill (ameriški slav-ček) in še dosti drugih. Dicka bi bili radi spravili v New York a je bil že preslab. Stari In- SH1PPING NEWS Na »arnikih, ki bo debelo tiskani, se vr$e t domovino Izleti pod vdBtvos izkušenega spremljevalca. 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte di Savola v Genoa 11. novembra : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembra: Bremen v Bremen -1. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst £5. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte dl Savoia v Geno* 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: * Europa v Bremen 5. deecmbra: Vuleania v Trat 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Clierb« wg 12. deecmbra: 1-" . 1*1 UmiUUIl . va meseca po njegovem odhodu v Nemfljo opazi Brigita, po korespon denci, katero sta* mod tem izmejnja.vala, da se on ohlaja in da v pismih ni več tiste iskrenosti, katero bi ona, kot nevesta od njega pričakovala. Pismeno ga vpraša in on ji je priznal, da se je med doma spoznal z drugim dekletom. Ona pa je tako razočarana hotela v naglici izbrati drugega. Vendar je pred pozitivnostjo te odloči -tve pisala na naslov: Karmah - Studi o, Žalec, od katerega je prejela naslednji odgovor. . . . "čeprav je Johan spoznal drugo dekle, vendar ima on Vas že vedno rad, čakajte, ker le z njim boste srečna!" Brigita se je z ozirom na ta odgovor potohižila in se odločila, da počaka. Johan se je vrnil v Ameriko, žal mu je bilo razstanka, prosil je Brigito odpuščanja, ter se je na novo zaljubil v njo. Osnovala sta skupni dom, ter živita zelo srečno. * ter se je ob priliki pogreba gospoda Wilsona podrobneje seznanil s Fanny. Zainteresirala ga je sirota brez očeta, soža-lje pa je naglo pognalo glohje korenine, korenine mlade ljubezni. Mati, gospa Wilson, pa se je bala za svojo hčerko, ker ni hotela, da bi jo Leon samo izkoriščal. Karmah pa ji je poslal naslednje pismo. "Xe bojte se, iskrenost- in poštenost pisca je tako velika, da bo kmalu za Vas rodila popolnoma novo srečo." Po preteku dobrih dveh mesecev Je bila Fanny Leonova žena, gospa Wilson psi. se je istega dne poročila tudi z Leonovim očetom, vdovcem. SODNIJA — PROCESI Nesoglasje in prepiri so ruši- LOČITEV ZAKONA II zakonsko skupnost para Franca Amelit, starega 43 let. Ona nI vedela kaj bi. Pa je pisala na naslov: K a r tn ah Studio, Žalec. V progno/.i svojega moža je dobila naslednji resen opomin: . . . "Oseba, ki je pisala to pismo, naj se pazi, ker ji v slučaju, da nadaljuje način svojega življenja, preti v najkrajšem času pogibelj." V njeni izjavi pa je bilo jasno izraženo, da se zakonska sreča pri njej ne bo raztrgala, ter da se bo zadovoljstvo spet naselilo v njeno ranjeno dušo. Ob neki priliki je obrazložila žena svojemu možu. On je res pohitel k zdravniku, kateri mu je potrdil, da mu oteka srce in ledvica, od preobilice alkohoia, ter da mu je smrt blizu, če bo nadaljeval ta način življenja. To je bil za njega najresnejši o-pomin. Xjegov način življenja se je povsem preobrnil. Razprodal je, kar mu je ostaJo, si iz tega denarja kupil mali avto. stopil v trgovsko agenturo. Žena pa, ki mu Je v slabih in mračnih dnevih stala zvesto ob strani, je pisala Karmah-Stu-dio v Žalec naslednjo zahvalnico: "VI ste rešili dvoje živ-J jenj. zato naj bo pa mqja zahvala izražena na ta način, da Vas bom v krogih mojih prijateljev in znancev najsrčnej^ priporočala." Proces, ki je izgubljen v prvi instanci je le malo tipanja, da bi se dobil po prizivu. Vendar se je zgodilo Josi de 'Moor, kalifornijskemu izseljencu.— Materjalno upropašf e n, ker je izgubil proces, za katerega je bil siguren, da £a bo dobil, si je hotel vzeti življenje. Kaj naj naredi? Pade mu v glavo, da inu je pri nekem obsiku svetoval njegov prijatelj, da naj piše Jugoslavijo na naslov: Karmah-Študlo, Žalec po svojo življenjsko prognozo. V tej skrajni duševni razru-vanosti res piše. Dobil je odgovor, da je baš preživel najkri-tičnejšo dobo svojega življenja. Vse bo dobro, ako bode izkoristil čas velikega uspeha, ki se mu približuje. Ko je prebral ta dopis, mu je duša. na novo oživela, pokazal je voljo, dii začne borbo za življenje. Pospravljal je svoje stvari, mcJ dopisi pa je našel dokument, ki mu je vrnil pravico, V drugi instanci je s tem dokumentom premagal svojega nasprotnika in dobil proces. BOLEZEN Vsa potrta vsled žalosti po smrti svojega oboževanega moža je vdova gospa Wilson začela naglo hirati. Edina skrb za njeno mladoletno hčerko jo je v tem žalostnem času bodrila, da je ostala pi l življenju. Njena hčerka Fanny je imela šele 16 let, ter je bila zaposlena v pisarni tekstilne tovarne. Gospa Wilson, mati gdč. Fanny, je hotela . svojo hčer primerno poročiti, — zase Itak od Življenja ni tir- jala. ničesar več. Tovarnarjev sin Leon Je bil brez matere. Eden od najbogatejših ame- L SPEHI — ŠPEKULACIJE riških industrijalcev se mora za svoje sedanje stanje zahvaliti Karmahovirn nasvetom. Skoro popoln >ma u-ničen in ruiniran vsled krize je zbral svoja poslednja sredstva, da bi vrgel na tržišče novo iznajdbo, s katero je hotel napraviti senzacijo. Že se je odločil, ko mu vendar pade na mi. el, da popreje vpraša za nasvet __ Karmah Studio, Žalec. Od uspeha tega njegovega spekulativnega. koraka Je zavisela njegova bodočnost in eksistenca. Odgovor, ki ga dobil, ga je svaril, da pred pretekom treh mesecev ne podu-zema niče-