274. številka.
Ljubljana, v četrtek 27. novembra.
XVII. leto, 1884.
Uhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld, 10 kr. Za pošiljanj.
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
iiTjanje na dom računa se po
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Slovensko pevsko društvo.
V Maribora 24. novembra.
Slovensko pevsko društvo imelo je včeraj, 23. t. m. svoj občni zbor v Mariborskej čitalnici. Udeležba je bila dobra.
Najprej pozdravil je predsednik čitalnice Mariborske ude pevskega društva s prisrčnimi besedami, poudarjal važnost, katero bo imelo novo društvo za razvitek in napredek narodne stvari, ter kliče društvu : krepko naprej!
Iz poročila predsednika osnovalnemu odboiu posnamemo, o namenu in pomenu Blovenskega pevskega društva sledeče: Po svojih pravilih ima namen gojit* Bloveusko petje in glasbo. To bode društvo tudi storilo. 1'evski zbori pa, ki se bodo prirejali Bedaj tukaj, sedaj tem, dali nam bodo priložnost, da se mej seboj bolje spoznamo. Mpjsebojno spoznavanje pa bode povsod omogočilo složno in zarad tega krepko delovanje.
Pevskemu društvu pristopi labko vsak, kar se pri političnih društvih na pr. ne more zgoditi, in kar je še največjega pomena, nežni spol temu društvu lehko pristopa, kakor se je že zgodilo v Ptuji in v Ormoži, kjer obstojijo mešani zbori. Želeti bi bilo, da bi se povsod tako zgodilo.
V prejšnjih časih se je slovensko petje mnogo bolje gojilo. Bdi so nekdaj dijaški zbori, ki so daleč okrog sloveli. So še sedaj taki zbori, ali stavijo so jim zapreke, da se ne morejo tako lepo razvijati. Najlepše pesmice, ki žive še mej narodom, se bodo izgubile s časom, če se temu v okom ne pride. Z narodno pesnijo gine pa tudi narodna zavest; napak pa narodno petje narodno zavest širi in vzbuja. Slovensko pevsko društvo, bo delalo na to, da 86 mej narodom petje bolje in luglje širi.
Sedaj so se tu in tam osnovali mali pevski zbori. Ali da bi petje dobro organizovano bilo, to sedaj ni bilo možno. Pevsko društvo pa bode na to delalo, da se bode petje povBod pridno učilo. Vse Blovenske pokrajine bodemo prepregli 7. mišim dru štvom in bodemo vse pevske zbore zvezali, kakor s kako mrežo.
Kako bode to društvo delovalo? Ali bi naj bilo društvo zveza jednacih pevskih društev? Ne,
vsaj tacih pevskih društev ni bilo, zatoraj ni bilo moči osnovati „zveze slovenskih pevBkih društev". Društvo bode naovak delovalo, ono si bode pevska drušva ustvarjalo!
Ali je misel slovenskega pevskega društva praktično izvršljiva? Prepričali smo sp ob priliki velike slavnosti v Mozirji, da je. Povsod so se pevci vadili iste pesni, tamkaj skupaj stopili, ter vsi ubrano isto pesem zapeli, kakor, da bi se skupaj bili učili.
Zu sedaj naj bode društvu sedež v Ptuji, kjer se bo tudi določevalo, katere pesni se bodo pele, pri kakej večej slavnosti, kjer bo došlo več pevskih zborov skupaj. Vsakemu pevcu se pošljejo uote, da se doma uči, potem stopijo pevci jeduega okraja skupaj, ter to pesen skupno zapojo. Predno je veliki pevski zbor, kjer imajo vsi pevci nastopiti gre kapelnik v vsak okraj, ter ima s posamičnimi pevci v iBtem okraji g'avno vajo, da se pevci njegovemu vodstvu privadijo. To se zgodi v vseh okrajih, tako da skupne glavne vaje skora niti treba ni; vsi pevci bodo isto pesen dobro zapeli. Zbor bode veli-kansk. kakoršuega sedaj Slovenci ne zmoremo.
To društvo bodi nekak mejnik, pri njem naj neba malomarnost in mlačuost, za narodno reč, katera sedaj žalibože še vho preveč prevladuje, zarad česar se narodna zavest vse prepočasi razvija; pri njim pa se naj tudi zopet začenja krepko delovanje, kajti dela nas še čaka obilo l
Iz poročila tajnikovega poizvemo, da broji društvo do sedaj 109 udov. Mej temi sta 2 ustanovnika, namreč g. D. Raič in g. Miha Vošnjak (ustanovnik jo, ki plača jedenkrat za vselej, ali v dveh obrokih 25 gld ) 68 izvrsujorih (ti plačajo 1 gld. na leto) društveniuo, ter sodelujejo pri pevskih in glasbenih zborih, in 39 podpornih (ki plačujejo 2 gld. na leto udov.
Poročilo blagajnikovo poučilo nas je, da ima društvo že tudi dobro gmotno podlago.
Pri volitvi odborovej bil je voljen g. Pirnat v Ptuji predsednikom; kot odborniki so bili voljeni gg. dr. Gross, Romih, Stergar in dr. Pore-kar v Ptuji, G. Majcen v Mariboru, dr. Žižek v Ormoži, V al en t a v Ljubljani, Škof I jek v Sa-vmjskej dolin5; kot namestniki gg. Lešnik in Cucek v Ptuji, Treuensfeld v Ljutomeru, Marin
v Brežicah, kot revizorja g. drd. P loj, Fric ing. Su h e r.
Pevski zbor, katerega je priredilo slov. pevsko društvo, in o katerem bode gotovo kak veščak poslal obširno poročilo, pokazal nam je potem, da bo društvo tudi v resnici zmožno, da spolni, kar obeta, da ima vrle ude in spretno vodstvo.
Zatorej želimo, da najde „Slovensko pevsko društvo" mnogo podpore v vseh pokrajinah slovenskih, posebno tudi na Kranjskem, kajti sveta dolžnost Slovencev na Kranjskem je, da podpirajo ostale Slovence, kateri stražijo mejo, ter morajo naj-veče žrtve doprinašati za obstanek slovenskega življa. Naj posnamejo lep vzgled Čehov, ki svojih bratov na Moravskem in na Šleškem ne pozabijo, nego jim vedno pošiljajo znatne podpore (vide „Ustfedne Matice školske").
Kdor je pevec, pristopi naj kot izvršujoč ud (letnina znaša potem 1 gld.), kdor pa ni pevec, pa bodi podpirajoč član, kar ga neznatno svoto 2 gld. na leto stane. Ako pa mu je Bog podaril obilno zemeljskega promoženja, pa bodi ustanovnik.
Združenimi močmi podpirajmo vsi Slovensko pevsko društvo, da bode doseglo svoj blagi namen in delovalo na trajno korist in čast slovenskemu narodu!
Turška grozodejstva v Makedoniji.
Angleški časopis „ Pa 11 Mali" prinesel je o grozodejstvih v Makedoniji obširno poročilo, iz katerega ob kratkem posnamemo sledeče: 1. V juliji letošnjega leta je bilo v Bilesu ubitih 45, v Bito-liji pa 60 ljudi j. Potem se je četa razbojnika Fejzo, odprtivila iz vasi Črnilici v vas Negilovo in tukuj v gorah napala tri bolgarske pastirje, starce od 50 do 60 let; razbojniki so je zvezali, odrezali jim nosove in ušesa, potem pa na povelje Fejza odrli jim kožo z nog in rok, kričo: „ povej te proroku, da znamo dobro prelivati slovansko kri", naposled so jim izkopali oči in razrezali je na kosce. 2. Blizu vasi Podles živi vsem znani morilec Hamidaah. On ima posestvo „čivlik", katero sili kristijane obdelavati zastonj. Srečal je mladega Bolgara, kakih 25 let, poprosil ga za konja, ki je bil ravno na delu. Ker mu je Bolgar odrekel, ga je tako razjezilo, da ga
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. V.
(Dalje.)
— - Da, saj je res to pomeujkovanje bilo slabo. Po vseh mojih goljufJjivih upih in zmotah v življenji prišel sem bil na deželo, in trdno sem bil sklenil, da je ljubezen zame končana, da ostane meni samo spolnovati dolžnosti starosti, na to pa dolgo niti miBlil nesem, kako je to čuvstvo, koje čutim k vam in kam more privesti. Upal sem in nesem upal, zdaj se mi je zdelo, da le koketirate z menoj, sedaj se mi je zopet zdelo, da res ljubite, in sam nesem vedel, kaj hočem Btoriti. Po tistem večeru pa, ko smo hodili po vrtu, Bem bil ves zbegan, moja sedanja sreča zdela se mi je preveč velika in nemogoča. Kaj bi bilo, ko bi si dovolil upati, ali bi ne bilo zastonj ? To se ve, da sem mislil samo o sebi; kajti jaz sem grd sebičnež.
Umolknil je in gledal me.
— Sicer pa tudi ni vse neumnost, kar sem govoril tedaj. Mogel in moral Bem se bati. Jaz od vas tako veliko vzamem, pa tako malo dam. Vi Bte še dete, vi ste še rožica, ki se bode še razcvetala, vi ljubite prvi pot, a jaz . . .
— Da povejte mi resnico, rekla sem hitro, pa pri tej priči sem se začela bati njegovega odgovora.
— Ne, ni treba, pristavila sem.
— Ali sem že kdaj ljubil poprej? kaj ne? rekel je, uganivši takoj mojo misel. — To vam lahko povem. Ne, nesem še ljubil. Nikoli nesem čutil nič podobnega temu čuvstvu ... pa kbkor bi mu bila pri tej priči neka britka misel šinila v glavo.
— Ne, a tu mi treba vašega Brca, da bi imel pravico ljubiti vas. — Mari ni trebalo poprej dobro premisliti, predno sem rekel, da ljubim vas? Kaj jaz vam dam? Ljubezen — to je res.
— Ali je to kaj malega? rekla sem in pogledala ga v oči.
— Kaj malega, za vas kaj malega, nadaljeval je. — Vi ste krasni in mladi! Pogostem ne spim po noči in mislim, kako bova živela vkupe.
Mnogo sem že preživel na svetu in zdi se mi, da sem še le našel, kar je treba za srečo. Tiho, mirno življenje v samoti na deželi z  možnostjo de-
lati dobro ljudem, katerim je labko delati dobro ker dobrot neso vajeni, potem delo, delo, katero kakor se vidi, prinaša koristi, knjige, godba, ljubezen, k bližnjemu človeku, to je vsa sreča, o čem višjem nikdar nesem sanjal. In po vrhu vsega tega, taka družica, kakor ste vi, morda celo rodbina, in vse, kar si le more želeti Človek.
— Res je to, rekla sem.
— Da za me, ki nesem več mlad, a ne za vas, nadaljeval je. — Vi še neste živeli, vi boste morde že drugod hoteli iskati sreče in jo morda tudi nbjdete. Vam se zdi, da je to sreča, ker me ljubite.
— Ne, jaz sem vedno želela tiho rodbiusko življenje, rekla sem. — In vi govorite ravno to, kar sem sama mislila.
Nasmehnil se je.
— To se vam samo zdi, draga moja. Fa kaj je to za vas. Lepi in mladi ste, ponovil je.
— In jaz sem se razsrdila, ker mi ni hotel verjet: in govoril, kakor bi mi bil očital mojo lepoto in mladost.
— Zaknj me vi tedaj ljubite? rek'a sem jezno: — zaradi moje mladosti ali zaradi mcue sume.
je ubil na mestu. 3. Nek Turek je našel na svojem travniku Bolgara kravo; nič ni pomišljeval, kar obesil je pastirja in petkrat v obešenega ustrelil. 4. V Podlesu je nekaj Turkov zgrabilo Bolgarko, katere mož je pregnan v Azijo in jo na nečlovešk način oskrunilo. Ona se je pritožila pri sodu i j i, pa ta ni hotela preiskovati stvari; nesrečnica se sedaj ne sme vrniti na svoj dom in živi s podporo, katero jej daje neko versko društvo. 5. V vasi Vini-čani so Turki zgrabili mlado bolgarsko deklico in jo prisilili vzeti nekega Turka. Poslednji je ž njo nečloveški ravnal in prisilil jo, ustopiti v moha-medanstvo. Bolgarski kristijuni so se pritožili pri Bodniji; prišla je policija, katera je pa dejala v zapor tožitelje. Nesrečno deklico so tudi zaprli in kričala je z obupnim glasom: „Moj Bog, iztrgal: so me iz rodbine, nečloveški me oskrunili in sedaj bo nikdo za me ne potegne". Nazadnje so jo sicer izpustili domov, a noben krivcev ni bil kaznovan. 6. V vasi Nogilovo našli so trupla treh Bolgarov vsa razsekana. Najprej so jim izkopali oči, potem odrezali nosove, roke in noge, polomili komolce, naposled pa odsekali glave. Te tri nesrečne žrtve bili bo vaški duhovnik, krnet, ki mu je nosil kruh in nekdo drugi, ki je slučajno prišel mimo. 7. Blizu vasi Grazko uašli so telo nekega poštenega Bolgara, zraven njegovega sina težko ranjenega. 8. V nekej vasi pri Vilissi je srečal Turek Bolgara, ki je peljal kouja ter velel mu, da mu ga posodi, Ker mu je Bolgar odrekel, ga je udaril po glavi, da je bil na mestu mrtev. 9. V vaseh Nogajici in Čere-vino je bilo ubitih več Bolgarov, pa nikoli neso oblasti skušale zaslediti krivcev.
H koncu pravi omenjeni list: „Anglija, ki se je na kongresu v Berolinu protivila popolnemu oslo-bojenju Makedouije, je sedaj odgovorna za tu zlo-dejstva in zato bi morala siliti Turčijo, da spoluuje §. 25. Berolinskega dogovora."
Politični razgled.
Notranje <le/eie.
V Ljubljani 26. novembra.
M nister nauka in bogočastja je baje obljubil nekej deputiciji čeških ž'dov, da bode vlada po novem letu predložila državnemu zboru zakon o urejen ji pravnih razmer židovskih občin na Ce-sk< m. — Dunajski dopisnik uradnega lista „Guzeta Lwowskaa pravi, da je častno dolžnost sedanje dr-žavnozborske večine v prihodnjem zasedanji rešiti pristojbinski zakon in zakon o urejeuji duhovniških plač. — „Pokrok" misli, da je skrajna potreba drugače razdeliti državnozborske volilne okraje na Mo-ravskem. Ceski državni poslanci z MoiavsUega so to stvar dobro preudarili in pripravili potrebno statistično gradivo. Kako da vlada sodi o tem, se ne ve. a vsekako je mogoče, da ta zadeva pride že v prihodnjem zasedanji pred zbor. Slovenski državni poslanci, sedaj se bude vam pouudila prilika, predlagajte torej novo razdelitev volilnih okrajev na Štirskem in Koroškem, kjer je vsled umetno sestavljenega volilnega reda število slovenskih zastopnikov prikrajšano. — Czas opominja gališke državne poslance, da se takoj z začetka sesije udtleže pol-nošUviloo zborovanja, da večina in vlada ne bosti imeli kakih neprijetuostij. To je tem bolj treba, ker vlada želi, da se skoro začne v zboru obravnava o pristoibinskera zekonu. Mej gabške pa tudi mej nekatere druge  državne  poslance se  je ugnezdila
— Ne vem, pa ljubim vas, odgovoril je in uprl v me svoj bistri in ljubeznivi pogled.
Ničesar nesem odgovonla in nehote sem mu gledala v oči. Pri tej prici se je nekaj čudnega zgodilo z menoj; z začetka sem nehala videti vse, kar me je okroževalo, potem je njegov obraz izginil spre 1 mene, samo oči so se bleščale pred mojimi očmi, potem se mi je zdelo, da so se te oči k meni približale, in vse se mi je zmešalo, nič nesem videla, morala Bem zamižati, da sem se odtrgala od veselja in strahu, katerega je napravljal ua me ta pogled.
Na dan pred mojo svatbo se je zjasnilo vreme. Po dežji, ki se je začel še po letu, naredil se je prvi hladni io svetli jesenski dan. Vse je bilo mokro, svetlo in hladno in na vrtu se je pokazal prvi jesenski prizor, porumenelo in obletavajoče listje. Nebo je bilo jasno, hladno in bledo. Šla sem spat srečna od misli, da bode na dan moje svatbe lepo vreme. Drugi dan sem se prebudila ob solčnem vzhodu in misel, da je že danes . . . me je iznenadila in prestrašila, šla sem na vrt. Solnce je baš izšlo in njega žarki 60 prihajali skozi orumenele in obletele lipe drevoreda. Steza je b la posuta s suhim listjem. Nagubančeni grozdi jerebika so že bili porudeli in obdajalo jih je le redko že od mraza poparjeno
slaba navada, da radi pozabljajo, da jih je narod volil, da se udeležujejo zborovanja in zagovarjajo njega prava in koristi, ne pa da samo vlečejo dijete. — Chlumecky se je nedavno dogovarjal v Brnu s prvaki liberalne stranke in njenimi agitatorji. Kaj se je pri teh konferencah sklenilo, je še tajno, a govori se, da bodo liberalci poskusili pred vsem pe-takarje dobiti na svojo atran. V velikem posestvu, misli Cblumeckv, je zmaga liberalcev gotova.
K < »r<»<« u i sanitetni zakon se je začel izvajati. Dežela se je v ta namen razdelila v 41 sanitetnih okrajev. Vlada je v sporazumljenji z deželnim odborom izdelala službene instrukcije in pristo;lin-ske takse za okrajne zdravnike, katere bodo dobivali razen stalnih plač iz občinskih zakladov za zdravljenje uhozih.
Več veroučiteljev na moravsklli realkah se je obrnilo na Brnskega škofa s spomenico, v ka-terej trdijo, da je potreba, do se tudi v višjih re-alkmih razredih poučuje voronauk po dve uri, ne pa le po je ino, kakor sedaj. Škofa prosijo, da bi to stvar sprožil pri prvej konferenci avstrijskih škofov, za njo se potegoval v deželnem zboru iu jo zastopal pri cesarji.
Kakor emo ob svojem času poročali, je načelnik Peštanskega oglasbenega urada Dac/o izneveril precejšnjo svoto. S prva se je mislilo, da bodo «»U « rs H;* oblastva to stvar potlačila, pozneje se je pa vrini i- začela Bodmjska preiskava iu zapili so Dacza. Iz njegovih izjav se je pa jiokazalo, da je bil v to stvar tudi zamotan drugi uradnik oglasbe-nega urada, bivši sodeč kraljevega stola Szulav, in tudi tega je sedaj aodnija priprla. — Odsek za p e-tresovanje reforme gospodske zbornice pridno nadaljuje svoje delo. Sedaj je vsprejel vse one določbe, ki se tičejo števila članov nove zbornice. Vlada iu odsek se v vseh zadevah kaj lahko sporazumljujeta.
Vu.nije države.
Uradni list llolgar^'ie vlade je objavil novo organizacijo vojske. Prejšnje družine so se obdržale, a sestavili so se iz njih polki. 3 družine sestavljajo polk. Polkov je osem iu so sledeči 1. polk kneva Aleksandra s štabom v Sotiii, 2. polk iStrumskij) s štabom v Kistendilu, 3. poik Bdinskij a štabom v Widdinu, 4. polk (Plevna) b štabom v Lovci, 5. polk (Dunav) s štabom v Rusčuku. 6. polk (Truovo) s štabom v Trnovem. 7. polk (Preslav) s štabom v Šumli in 8. polk (Primorski) s štabom v Varni. Število častnikov se je 24 pomnožilo, iu so se vsled tega povekšali vojskini stroški za 109.878 frankov. Za poveljuike polkov so imenovani ruski častniki v bolgarsk službi. Vsled tega izpraznena mesta družinskih poveljnikov so se nadomestila z domačimi častniki. — Kakor se v „Pol. Corr." piše 18. t. m. iz Sofije, se je narodno sobranje začelo posvetovati o budgetu. Vojni minister mu je predložil dodatni kredit k vojnemu !>u Igetu iu zakon, da se aktivna služba vojaška podaljša od 2 na 3 leta. Potem so se s knežjim dekretom sobramu predložile se sledeče predloge: o carini, o davku na tabak, o davku na upojne pijace, o pristojbinah, o računskej kontroli, o odgovornosti uradnikov, o davkih od ne-premakljin, ter predpravicah in patentih državnih čiflik-posestev.
Volitve za riimuiiakl senat so pokazale, da bode opozicija o njem imela samo G poslancev. VUda ima tedaj veliko večino v obeh zbornicah. Parlament se je otvoril danes.
Na prošnjo urike vlade je Francija dovolila contreadmiralu Lejeune-u, da odide na Grško reor-ganizovat grško vojno brodovje. Admiral bode seboj vzel več veščih sodelavcev. — V torek je v grškej zbornici poslanec Zenopulos ioterpeloval vlado o političnem zbližanji Grške z Avstro-Ogersko. Zbornica je skleuila o tej debati obravnavati takoj, ko konča debato o finančnem vprašanji.
listje, georgine so se zgrbančile io počrnele. Slaua je prvikrat pobelila bledo trato in pobojeni lapuh okolu hiše Na jasnem hladnem nebu ni bilo in tudi ni moglo biti nikakega oblaka.
,,Ali danes? vprašala sem samo sebe in nesem verovala v bvojo s.ečo. — Ali se jutri res ne bodem več tukaj probudila, temveč v tujej Nikolskej hiši s stebrovjem. Ali res ne bodem več pričakovala in sprejemala njega ia zvečer govorila s Katijo o njem? ali ne bodem ž njim več sedela pri glasovirji v Po-krovskem salonu? Mari ga ne bodem več spremlje-vala in bala se zanj v temnej noči ? In spomnila sem se, da je včeraj rekel, da je prišel poslednji pot. Katija me je prišla klicat, da grem pomerit svatbeno obleko in rekla je: za jutri; in jaz sem verjela jedno trenutje in znova sem začela dvojiti. Ali bodem res od danes tam živela s taščo brez Nadježe, brez starega Gregorja, brez Katije? Ali ne bodem poljubovala na noč varuhinje in slišala kako reče, prekrižavši me po starej navadi: lahka noč, gospica? Ali mi ne bo več učiti Sonije in igrati se ž njo in skozi zid trkati zjutraj k njej ter poslušati njen krepki smeh? Ali danes postanem res tuja sami sebi in se mi odpre novo Življenje uresničenja mojih nad in želj pred menoj? Ali bode za
Merniki konservativci nameravajo državnemu zboru predložiti načrt zakona o upeljavi bor/.oega davka. Ta zakon bode gotovo vsprejet, ker n.i bodo podpirali tudi katoliki in soeijalni demokrati — Alzacijski namestnik je zatrl tri časnike, k- r so neki preveč napadali nemško vlado ia izražali Želje po zjedinjenji s Francijo. Mi mislimo da N-mciju s takimi nasilnimi sredstvi tudi ne bode pridobila simpatij prebivalstva 1870. I. pridobljenih dežel.
Najvišje sodišče je zavrglo volitve v Stnck-holmu za švedski državui zbor, ker je volilo pet inozemcev, ki uemajo volilnega pr^va Nove volitve su razpisane za prihodnji mesec. Ovržene volitve so bile jako liberalne.
V Mtdridu govore, da se snideta sp;ttij*kl in portugalski kralj pri otvorenji želesniCS od Sala-mauke do portugalske meje v sredi mesecu novembra. Bodo li vladarja spremljali ministri, Še ni določeno
Za .%frlk<» se vedno bolj zanimajo evropske države. Ne 1« da v Berolinu zboruje af iška konferenca, temveč tudi s cer se kaže nenavadno zanimanje. Papež neki hoče ustanoviti škofijo za ozemlje ob Kongu, Itulija se bavi s pospeševanjem italijanske naselbine v Assanu flu-da se je pa začela zanimati zn Abesunio. Ilu-ki Isti baši sedaj posebno poudarjalo, da so Ab sine pravoslavne vere in da Rusija mora ustanoviti pisateljske razmere s to državo, O Nemčiji se pa govori, da je prevzela protektorat čez sultanat Zui/abar.
Kakor se iz KJre poroča, je nemška vlada naročila svojemu tamošnjemu genersluemu kon/ulu zahtevati, da se imenuie tuli jeden nemški zastopnik pri blagajnici «»n i p i4» v «* li «*n dolga. lito je neki storila tudi Rus ja. — Egiptovsko finančno mi« nisterstvo je poslalo uradnika Tatiia beja v Nilsko Delta, in mu naroČlo z vso strogostjo i/tiriavati zaostale davke. K ior bi se branil plačali, mu brez o>.ira konfi»kovati poliske pridelke, živino .n zemljišča. Ra-zun tega bode vlada obiavda imena vseh preinož-nejib posestnikov, kateri so pa še z davki ua dolgu. — Vlada hoče iz zimorc^v, ki so se vrnili iz su-df»uskih garnizij, osnovati reservni policijski od le~ lek. —• Su lansko ekspedicijo zadevajo vedno nove nezgode. Ni dosti, da jo zadižuh'io in nadlegujejo ustujniki, tuli druge nezgodo jo hočejo pripraviti ob živež. Kakor je že čitatnliera našega lista znano razsaja mej njeuimi voli živinska kuga, iz Donnole se pa sedaj poroča, da so tudi bele mravlje jej uničile velike zaloge živeža — Angleška vlada |e pred-včeraj razposlala svoje predlogu zaradi egiptovskega finančuega vprašanja velevlastim. V njih posebno poudarja, da Angl ja ni n'č kr»va kritičnega finančnega položaja v Egiptu, da je s tem, da je zatrla revolucijo in ustauovila redno vlado, le omogočila izplačevanje obrestij od egiptovskega dolga in 1 a da morajo lastniki egiptovskih državnih papirjev kaj žrtovati.
Dopisu
Iz Gorice 25. novembra. [Izv. pop] Zanimive bo razmere v Gorici, da neso na mnogo sirani tudi jako žalostne. Goriška c. kr. pošta ima večino uradnikov, ki ne umejo slovenski, kajti jemljejo v ta cesarski urad nairajši take, ki pripadajo k italijanski narodnosti. Ali mej temi se je pri sodnijski obravnavi, katero je Vaš list razpravljal, našel tudi tak, ki more imeti pač čudne pojme o svojem stanu. Poklican kot priča, je povedal, da je bil pozno v noč z glavnim zatožencem in še drugimi tovtriši skupaj. To pa je pomenljivo, po prislovici: „Povej mi s kom se pečaš ... Ko ga je sodnik vprašal, ume li slovenski, odgovoril je, da ne razume nič. Ob tej
2W~ Dalje v prilogi. ""^B
vselej trajalo to novo življenje ?u Nepotrpežljivo sem čakala njega in težko mi je bilo biti samo s temi mislimi. Prišel je zgodaj, in še le po njegovem prihodu sem popolnem verjela, da sedaj bodem njegova žena in ta misel mi je nehala biti strašna.
Pred kosilom smo šli v našo cerkev k črnej maši, ki se je brala za očetom.
„Ko bi sedaj on bil živ!" mislila sem, ko Bem se vračala iz cerkve in opirala na roko človeka, ki je bil najboljši prijatelj temu, o komer sem mislila. Mej molitvami, ko sem pripogibala bvojo glavo k hladnim kamenitim ploščam tal, sem si tako živo predstavljala svojega očeta, verovala, da me razume njegova duša in blagoslavlja moj izbor, da njegova duša plava nad nami in da čutim nad seboj njegov blagoslov. Spomini, nade, sreča in žalost so se zbirali v meni v jedno slovesno in prijetno Čuvstvo, b katerim bo se ujemali sveži, mirni zrak, tišina, prazna polja in bledo nebo, s katerega so padali svetli, pa nemočni žarki, ki so skušali peči moja lica. Zdelo bo mi je, da je ta, s komer sem hodila, razumel in delil 2 menoj moje čuvstvo. Stopal je mirno in molče, pa njegov obraz, katerega sem včasih pogledala, kazal je nežalostno in neveBelo resnost, ki bo je ujemala s prirodo in z mojim Brcem. (Daljo prih.)
Priloga „Slovenskemn Narodu" it 274. 27. novembra 1884.
priliki je mahnil desnico proti levici ia izrazil se z glesom tako zaničljivo, da se je vse občinstvo po-smehovalo. Priliko je imel dvakrat tako zaničljivo izraziti se.
Tedaj uradnik v c. kr. službi sme drugo narodnost javno smešiti! Potem je lahko soditi, kako taki državni služabniki poslujejo s slovenskim občinstvom. Ta stran je pač vredna, da si jo naši državni poslanci zapomnijo, in da minister baron Pmo veoder jedenArat pomisli, kako se službe na Primorskih poštah podeljujejo, tam, kjer ima slovansko občinstvo veliko opravka. Tu bi bilo veliko povedati, pa danes naj zadostuje ta slučaj.
t. Dunaja 25. novembra. [Izv. dop.] („Sio-vansko pevsko društvo") je sinoč nastopilo s svojo prvo „besedo" v tem društvenem letu po programu, ki ste ga priobčili v sobotnej številki. Dobro ime, ali da govorim bolj točno, — dober glas slovanskih pevcev, v to društvo zbranih, mika in vabi slovansko gospodo našega mesta k sebi, in reB so tudi siuočnji večer vsi prostori v koncertni dvorani .cvetličnega"  poslopja bili zasedeni in oziroma zastopljeni.   Sovršeno  petje, ki ima v tem društvu za natančnega in izglednega vodjo gospoda A A. Buchto, očitavalo se je ta večer v trijeh novih zborih, v Hajdrihovi  „Hercegovskiw,  v Eisen-butovem  „Putniku", pokloujenem društvu samemu, in v srbski Havlasovi  „Padajte braćo"; očitavalo se je v osmospevih „Kalina, malina" in „Dievčau, katero je na slovaške besede zložil član društva, jrosp. K Jahoda; a veliko, največ pohvale si je pridobilo  v  Bendlovi   „Dobrou noči",  v troglasnom ženskem zboru in v Bendl-Bazinovih rKf'iž&cih na mol-i", v velikem, zmagovitem  koralnem prizoru za mešani zbor.   Konečuo se je bilo vnetim voditeljem društva vender-le posrečilo, zbrati v raztresenem Dunajskem mestu kolo slovanskih pevk in sinoćnji večer pokazal nam je to društveno novost v žensko-lepem svitu in najboljšim vspehom! Burne ovacije so donele lepi Čehinji, gospici M. Koerber-jovi, ki je dvakrat nastopila s svojim prekrasnim sopranom in to v romanci Thomasovi   nZda znaš ten kraj" ter v Novotuovib salonskih pesnih nSrdce me*, „ltozhodna, divčina".  Občudovana bila je igra na klavirji, prednašana po gospodu Jos. Labor-ji, Čehu in komornem pijanistu nekdanjega kralja ha-noverskega. Umeteluik je slep, slep je že prišel na svet, a kdor ga vidi, s kakim globokim, saraovese-lim občutkom igra, ta si misli: Ubožec, ti si vender-le jako, jako bogat! — Po vsem se mora reči, da ima   „Slovansko pevsko društvo"  s sinočnjim večerom jeden slaven večer več in da je z njim po kazalo, koliko več zanimanja je še vredno od strani slovanskega sveta v avstrijski prestolnici. — Po besedi godla je kapela polka „vojvode Parmanskega" št. 24 in začeli so se plesti — plesni venčki. Pletenja je bilo ob zori komaj konec.   Seveda je bilo gospodom treba gledati,  da se poplača damam ljubeznivost, s katero bo sinoč prvič nastopile pred Blovanskim občinstvom in tako večera ne napravljale samo slavnega, nego tudi — lepega.
Izpod Čavua 25. novembra. [Izv. dop.] Od nas dohajajo Vam le redki dopisi. Kar je za nas bolj važnega, dooaša nam tako „Soča". Kako da se v tej strani godi, je v 44. številki prav na drobno razjasnila. A pustimo vsakdanje stvar<! Po nmgaj si sam in Bog ti bo pomagali Držeč se tega izreka in spodbujani od prejšnjega vikarja g. Jan. Črva, lotili Brno se spomladi zidanja nove cerkve. Zadnje dni majnika blagoslovili urno temeljni kamen. Delo nam je Šlo — zlasti ker nam je vreme ves čas ugajalo, — hitro od rok. 10. t. m. blagoslovila se je že za Bilo dozidana cerkev. Ali onemu žalibog! ki je vodil blagoslovljenje temeljnega kamenja, ni bilo dano voditi tudi blagoslovljenje dozidane cerkve. Moral je proč! Človek ni nič na tem svetu! Zameri se, pa je po tebi! Malo-zdravega gospoda so se nekateri naveličali. Mala pritožba na pravem mestu in ob ugodnej priliki in — brzi sud. A možka, plemenita nikakor ni bila, ni za prve ni za druge. Raznim glasom, ki so se hitro po pritožbi v soseski in po vsej dolini razširjali, kakor da gospod mora za gotovo proč, da ima že dekret, da ga lepo ua mizi dobi, kadar iz nGor" pride — šel je bil stariše obiskat, — smo se nekateri bolj smijali, meneč, da kakor v civilnih tožbah, se tudi v duhovskih — stranke najprej zaslišijo in potem obsodijo. Ali v dan slovesa bili smo iznenadjeni in uverjeni o resnici raznesenih glasov. Visokočastiti gospod t Potrpite tudi to ! Kar je reB, je res in ostane resnica. Mnogo hvale — kakerdne bojda še
vredni nesmo — nam je v dan omenjenega blago-slovljenja slavnostni govornik g. župnik iz sv. Križa pel, ali jedno je prav do živega zadel, namreč, da v prvej vrsti se moramo vam, čest. gospod, zahvaliti za novo šolo, kakor za novo cerkev. Mi amo vam tudi za to hvaležni, imeli vas bomo vedno v blagem spominu. Ohranite nas tudi vi v spominu, saj nesmo vsi jednaki! — Naslednik odišlemu gospodu Črvu je kmalu prišel in sicer g. Alfonz Poljšak. Gospod je doma iz bližnjih Šmarij, iz premožne hiše, je mlad, čvrst, silno učen in mnogozaslužen, drugače bi ne mogel tako mlad lahke in ne ravno slabe službe dobiti. Pred malo leti je ka-planoval v sv. Križi in sedaj na zadnje v Komnu, kjer Bi je velike zasluge nabral. Za to mu je tudi viša gospoda v Gorici juko naklonjena in sam častiti starček, oče prevzvišenega uadškofa, je gosp. vikarja k nam na razgled — kakor 86 je tistega dne zvečer govorilo — spremljeval. Upamo saj, da nas gospod tako brzo ne popusti, akoravno gre lahko hitro na „Otelco;" dosti da se v škofiji oglasi, da ono službo razpišejo. To nas nekoliko vznemirja; vsejedno bi gospodu svetovali, naj dobro in trikrat premisli, predno se za ta korak odloČi. Seveda! Tistim, katerim je bil prejšnji gosp. vikar v naukih prekratek, bode  sedanji kmalu predolg.
Podgorec.
Domače stvari.
— (PreBvitli ceBar) podaril je občini Li-nnrdič na otoku Krku 250 gld. za popravo cerkve.
— (Konfiskacija.) Včerajšno številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega članka: „Epilog po preloženi slavil os t i Goriški". Zaradi te zaplembe ne moremo nadaljevati omenjenega članka. — Današnjemu listu dodali smo 2 strani priloge.
— (Odlikovanje.) Gosp. J. Leskovec bivši poštar v Idriji odlikovan je za svoje večletno zvesto službovanje z zlatim križcem za zasluge in ne s srehernim, kakor piše Lajbaherica.
— (Osobne vesti.) Doktorjem juris bil je pretekle dni v Gradci promoviran gosp. Valentin Krisper, sin znanega rodoljubnega tovarnarja v Ratečah g. Valentina Krisperja. — Gosp. dr. Jarnej GlanČnik, odvetnik v Mariboru postavljen je namestnikom umršega odvetnika dra. R. Sonnsa. — G. dr. Vincencij Matzka, do .sedaj odvetnik v Pli-berku, preseli se v Brežice. Ta gospod nam ni znan, dvojimo pa, da bi bil slovenščine dovolj zmožen. — G. Ivan P res ker, praktikant pri okrožni sodniji v Celji imenovan je avskultantom za Štajersko. — Občina Mihalovci pri Ormoži imenovala je g. Ivana Aleksandra Si mo niča, kaplana pri sv. Juriji na Ščavnici, v seji v 26. dan oktobra t. 1. častnim občanom.
— (Gosp. Fran Folnegović) nas je naprosil, naj objavimo, da je prišel v privatnem poslu v Ljubljano, a da je to priliko porabil, da se kot mestni odbornik mesta Zagreba seznani z organizmom mestne uprave Ljubljanske.
— (Slovensko gledališče.) V ponedeljek 1. dan decembra predstavljal se bode izvrstni ljudski igrokaz v 5. dejanjih „Na Oso j a h", spisal Mosentbal, poslovenil J. Ogrinec.
— (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bode v petek 28. dan novembra 1884. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanilo prvo-sedstva. II. Poročilo odsekov ad hoc združeuih glede zakona, s katerim [naj bi se priklada za normalno-šolski zaklad raztegnila tudi na Ljubljano. III. Finančnega odseka poročilo a) o ukazu c. kr. finančnega ravnateljstva z 28. dne decembra 1882 štev. 15548; b) o izidu občnega skontriranja, katero se je vršilo v 13. dan novembra t. m.; c) o vspehu javnega licitiranja mestnega zemljišča (drevesnice) na Tržaški cesti. Za veljavno sklepanje v poslednji točki je potrebna navzočnost vsaj dvajset mestnih odbornikov. IV. Stav-bioskega odseka poročilo a) o določitvi stavbinske črte Wiljem Maverjevi hiši na sv. Petra cesti; b) o načrtu zp reguliranje ceste v mestni log. IV. Šolskega odseka poročilo a) o ustanovljeuji ljudske šole z nemškim učnim jezikom; b) o učiteljice Er-nestine Ketnove prošnji za petletnico; c) o računu dotacijona za tukajšnjo c. kr. veliko realko pro 1883. Potem pride v tajni seji najprej na vrsto: V20rije m občanov in meščanov.
— (Slovenske uradne pobotnice.) Finančno deželno vodstvo v Gradci pripravilo je vsem davkarijam v Spodnjej Štajerskej tiskovine uradnih
pobotnic v obeh deželnih jezikih. Slovenski davkoplačevalci zdaj tudi v Štajerskej lahko odločno zahtevajo od davkovnih uradov za uplačane vsote uradne pobotnice v slovenskem jeziku.
—  (Novi  koleki. — Slovenske me-njice.)   Kakor smo že omenili, dobimo  z novim letom zopet nove koleke, ki  se  bodo od sedanjih razločevali le po barvi in po letni  številki, imeli bodo namreč spodaj številko 1885. To se sedaj že nekaj let ponavlja, da dobivamo vsako drugo leto nove koleke. Ker je pa dosedanja skušnja pokazala, da se mnogo starih kolekov ne razproda, ako so le do 31. januvarja Še v veljavi in se vsled tega mora potem jako veliko ostalih starih kolekov uničiti, — le v Ljubljani bo jih doslej vsako drugo leto požgali za 30.000 do 40.000 gold. — je fiuančno minister-stvo z naredbo z dne 8. okt. t. 1. št. 28.648 za-ukazalo, da stari koleki ostanejo še do konca meseca februvarja 1885 v veljavi in vsakdo jih tedaj lahko še rabi do tega časa. Po 28. februvarji 1885 se pa starih kolekov ni več posluževati;  kdor jih do 1. marca 1885 ne porabi, jih lahko zamenja pri tukajšnjem c. kr. deželnem plačilnem uradu (Landes-zahlamt) do 30. aprila 1885. Kdor jih do tega Časa ne zamenja in jih ima še za nekaj forintov, se potem lahko še s prošnjo obrne  do finančnega mini-sterstva, ki bode do konca julija meseca v posebnih slučajih take prošnje še povoljno reševalo. S temi vrsticami hoteli smo si. občinstvo še jedenkrat opozoriti, da so nekateri napačnega mnenja, ako mislijo, da se po novem letu ne smejo več posluževati starih kolekov, ki ostanejo, kakor še jedenkrat poudarjamo,  do konca februvarja   188 5 v veljavi in rabi. — Z novim letom dobivale se bodo tudi menjice s slovenskim tekstom in sicer za sedaj le take od 5 kr. do 90 kr., tako da se bo s tem ustreglo mnogokrat izraženej želji slovenskega občinstva. Upamo, da se bode dokazalo, da so slovenske menjice v resnici potrebne bile ter da bodo slovenski trgovci se jih pridno posluževali in povsod zahtevali in dosledno rabili le slovenske menjice.
— (Umrl) je zjutraj 24. t. m. nagle smrti Č. g. Janez Piv k, duhovnik v Zavratcu pri Idriji. Častitljivi starček (rojen Idrijčan) bil je jako dobrot-Ijiv mož in povsod priljubljen duhovni pastir. Pasti-roval je nad 47 let. Blag mu na zemlji spomin!
— (Premeščenje ljudskih učiteljev.) Naučno ministerstvo je v nekem posebnem slučaji določilo, da je vslod §. 22, točke 7, zakoua z dne 12. oktobra 1870 (tikajočega se šolskega nadzorstva) iz službenih o/.irov stalno premeščevati stalno nameščene ljudske učitelje kompetenten le deželni, ne pa okrajni šolski sovet.
— (Ljubljansk tiček nam pišej:Zdne 21. t. m. nastopili so hudi in žalostni Časi za me in za ves tičji rod. Šest stopinj mraza bi tiček dasi težko vender še prestajal, ko bi ga ob jednem ne mučila tudi lakota. V soboto po noči zapal je pa še celo sneg in prikril vso zemljo, tako da ne moremo dobiti niti jednega zrnca, niti nikake hrane za svoj lačen želodček. Obračam se torej v svojem, svoje rodbine in vsega tičjega rodu imenu do milosrdnih meščanov Ljubljanskih s ponižno prošnjo, da bi nam sedaj po zimi, toda ne samo pod Tivolijem, marveč tudi drugod po mestu in po deželi potresali nekoliko zrnc ali kake druge hrane, da se bomo vsaj jedenkrat v dan otešćali. Milostive gospe, ljubeznive gospodičiue, in vse druge zastopnice nežnega spola usmilite se tičjega prosjaka, ki ne prosi samo za-se, marveč za ves tičji rod, dobro vedoč, da ste izredno usmiljenega in dobrega srca. Ko pride zopet ljuba pomlad, Vas bomo v zahvUo razveseljevali z žvrgoljenjem, lepim petjem in uničevali škodljive žužke, gosenice in druge mrčese. Uverjen sem, da uslišite in izpolnite mojo prošnjo. —
— (Prememba posestva.) Hišo v Hrenovih ulicah št. 7, dosedaj lastnino c. kr. profesorja na vaduici g. Josipa Klemenčič-a, kupil je hišni in zemljišni posestnik g. Karol Sir ni k.
— (Potres.) Na Vranskem čutili so v 24. dan t. m. zjutraj mej 2. in 6. uro pet močnih podzemeljskih sunkov. Tako vsaj poroča nNr. fr. Presse".
— (Vidre.) Odkar se vsled deželnega zakona plačuje talija 6 gld. za ujete vidre, prizadevajo si lovci, da jih v pasti ulove ali pa ustiele. Zlasti v Krki mora Še precej vider biti, ker je nedavno zopet jedna ujel Sašek v Čateži. Težka je bila 5 kil. Drugo vidro pa je ulovil v Savi gozdar Ponoviške graščine.
— (Pjevajući „rusk i Kozn ci".) Pod tem naslovom piše „Pozor" : Slavni ruski pevec D. Slav-janskij je preteklo poletje, kakor znano, a Bvo)im društvom obiskal Carigrad, od koder je nameraval obiskati tudi druga jugoslovanska mesta. V Sofiji V prvostolnici kneževine Bolgarske vsprejeli *o Slav-janskega sijaino knez in meščanstvo. Miuisterski predsednik C»nkov spremil ga je po vsej Bolgar-skej, od koder je šel v Srbijo. Ko se je približal Nišu, prišel mu je nasproti narod z vojvodo Nikolom Rašicem, junakom iz zadnje vojne, pri katerem je tudi stanoval. Takrat bivala je v Niši tudi kraljeva obitelj. Kraljica Natalija bila je prisotna pri petji „ruske družine" v stolnej cerkvi, ter je bila z narodom vred ginjena po cerkvenem petji ruskem. Pozvala je Slavjunskega, naj pride v Beligrad, ter mu dala na razpolaganje nekoliko vagonov minister-skega vlaka. Prišedši v Smederovo, ni mogel Slav-janskij odbiti prošnje meščanstva in priredil je koncert. Na tem koncertu zahtevalo je občinstvo, da se najprej peva ruska himna „Bože carja hrani". V Belem gradu, kamor je mej tem kraljica dospela, bil je Slavjanskij drugi dan predstavljen kralju Milanu, ter vkupuo s svojo soprogo pogoščen po kraljici. Slavjanskij dal je koncert v kraljevem gledališči, kt.tero je bilo, akoravno je jeden prostor stal 60 dinarov, „dubkom" polno. Ko sta ustopila kralj in kraljica, zapela se je srbska himna, po katerej je občinstvo zahtevalo rusko, ki je bila z velik m navdušenjem vsprejeta, s tolikim navdušenjem, da je vse občinstvo po ložah in sedežih ustajalo, da sta na to ustala tudi kralj in kraljica in vsi poslaniki tirih vlastij in stoje poslušali himno do konca. Kraljica naprosila je Slavjanskega, naj poje v cerkvi, na kar je takoj bil pri volji s pogojem, da liturgije ne služi novi metropolita, katerega Rusija ne priznava, ampak dvorski pop Pavlovid, posvečen prognanim Mihajlom in odgojen v Rusiji. Ta pogoj se je vsprejel in ruska družina pela je v stolnej cerkvi v prisotuosti dvora, ruskega poslaništva, diplomacije itd. V Beligrad došli so odposlanci iz Punčeve in Novega Sada k Slavjanskemu, prosit ga, da dojde v omenjeni mesti. A kuj B6 zgodi? Slavjanskij obrne se brzojavno na ruskega poslauika na Dunaj i za dovoljenje; a dobi odgovor, da je tako dovoljenje zavisno od mestnega glavarstva. Ko se je tedaj Slavjanskij obrnil na mestno glavarstvo, dobi za odgovor: „Nikada nećemo na naš teritorij dopustiti 48 kozaka s njihovimi revolucionarnimi pjesmami." In tako „ruskim kozakom" ni preostajalo druzega, nego odpeljati se po dolenjem Dunavu in dajati koncerte v Ruščuku, Trnovem, na Sipki, kjer je „ruskim kozakom" ostal nesmrten spomin. — Škoda, da se Slavjanskij ni poklical v Zagreb, kjer se tu !i ne boje „pjevajočih ruskih ko-zakov".
— (Postojinska   jama   na Dunaji.) Piše nam prijatelj z Dunaja: „V ulicah „Canova-gasse",  v notranjem mestu se Že delj   časa kaže dijorama Postojinske jume, prirejena po slikarji dvornih gledališč, Hermanu Burghartu. Precej velika dvorana se je morala vzeti, da Be je vanjo postavila mrvica Postojinakega podzemeljskega arhiva. Toda tudi ta mrvica je bolj kakor pičica v primeri z pravim prirodnim čudom, katero se opazovalcu predočiti hoče. Umeteluik si je izbral središče jame, da je ponaredi naslika. Z jedno nogo si še zvunuj Postojinske jame, z drugo pa že sredi nje. Od uhoda — dvorane namreč — naravnost naprej  pelje pot v Franc Jožefovo iu Elizabetino jamo,   katero razsvetljujejo rudeči elektr čni žarki.   Na  pravo, bolj zadaj, kjer se pot odceplja v jamo nadvojvode Ivana, vidi bo v temo zaviti grob, nad njim beli obelisk. Vse je plastično zdelano,  dobro posneto,  se ve da „en miniature".   Iz leve strani se kažejo kopice, mršave skale.   Njim nasproti je drug čuden stvor, zmajeva glava z globokim žrelom,  iz katerega velik zob strmi. Ob ograji naprej se pride do pre-slavnega zastora, ki je jako dobro ponarejen, tudi v tem oziru,   da se  ob dolenjem robu kažejo lepe boje, če je zadaj luč postavljeni. V ti ponaredki jo utaknenih več pravih kapo kov iz Postojinske jame, tudi se na jednem mestu u,..'.>•. kako kapije padajo. Zadaj pa se vidite sliki, dijorami.   Jedna predočuje uhod v jamo,  potem veliko  stolnico v električni svetlobi, deročo Pivko iu most nad njo.   Na drugi pa je uasl'kauo plesišče, po katerim se ravno vrti nekaj  brzonogih  dvoj'c z  binkoštnega ponedeljka. Obo dijorami nupiavljati krepak,  živ utis. Zvunaj pred uhodom stoji še  devetdeset centimetrov visok kapnik, nekoliko resnice iz Postojinske jame. Ne more se trditi, da ni vredno, za nizko ustopniuo
ogledati si tudi to „Postojinsko jamo". Vender pa bi dni svet, naj inh e zavoljo tega ne hodi na Dunaj. Naj rajši počaka do prihodnjih Bmkošti in v Postojino naj gre."
— (Za o s ep niča m i ) je v Trstu do 19. t. m. zbolelo 896 osob. Od teh jih je 453 že ozdravelo, 116 umrlo, 327 je pa še boluib.
— (Odbor delavskega podpornega društva v Trstu) naznanja svojim udom in dru-žabnicam, da mu je došlo od Tržaškega magistrata vabilo, naj spodbuja svoje družabnike, da si dajo zopet kozo cepiti, ker je dokazano, da oni, ki cepljenje ponove, so v mpnjšej nevarnosti pred boleznijo, katera po Trstu letos posebno razsaja; magistrat naznanja nadalje, da je v namen, da se morejo cepiti tudi nepremožni, najel nalašč posebnega zdravnika dra. Vidale Tedeschija, kateri cepi vsak dan od 10. ure zjutraj do 2. ure popoludue v posebnem lokalu, v ulici Chiozza št. 19, na dvorišči pri tleh. — Odbor delavskega društva torej pozivlje svoje ude, da se poslužujejo dobrote cepljenja, da tako kolikor mogoče odvračajo nesrečo od svojih družin.
— (Vabilo k pevskemu večeru), združenemu s plesno zabavo, kateri priredita dolenjsko pevsko društvo in narodna Čitalnica v Rudolfovu v prostorih Narodnega doma v Boboto 29. novembra 1884 točno ob polu osmih zvečer. Spored: 1. A. Nedved, „Zvezna." Moški zbor. 2. Dr. G. Ipavec. „Savska." Osmospev. 3. A. Hajdrih. „Jadransko morje." Moški zbor. 4. Dr. Benj. Ipavic. „Rožici." Mešani zbor. 5. F. Majer. „Tičica." Čveterospev. 6. A. Hajdrih. „Hercegovska." Moški zbor. Po zvršetku sporeda ples, pri katerem svira oddelek meščanske glasbe. Nečlanovi pevskega društva in narodne Čitalnice plačajo ustopnine: posamezniki 50 kr., obitelji 1 gld. Zunanji izvršujoči društveniki, kateri žele sodelovati, vabijo se, da se udeleže skupnega poskusa v četrtek 27. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer, ali pa vsaj onega v soboto 29. novembra t. 1. popoludne ob dveh.
Odbor dolenjskega pevskega društva in narodne čitalnice.
— (Razpisano je mesto) sodnijskega pristava pri c. kr. okrajni sodniji v Velikih Laščah. Prošnje do 10. decembra t. 1. na predsedstvo c. kr. okrožne Bodnije v Rudolfovem. — Dalje je na mest-uej nudgimnaziji v Trstu razpisano mesto profesorja za zgodovino in zemljepisje s početkom druzega se mestra 1884/85. Letna plača 1300 gld., stanarina 3O0 gld., petletnice po 200 gld. Prošnje do konca t. I.
Naj prejme
slavno uredništvo časopisa „Slovenski Narod"
v Ljubljani.
Z ozirom na vest, priobčeno v št. 272 „Slovenskega Naroda" pod rubriko „Domače stvari" glede" „Krvavcev" poziva se slavno uredništvo, naj sprejme v prihodnji bvoj list sledeči popravek.
Vest. da je bilo, ko so anarhiste Ljubljanske, izvzemši krojača Železnikarja, odpeljali v Celovec, mnogo občinstva ua kolodvoru in precej živahno pozdravljanje, nij resnična, kajti po besedah uradnega poročila nij bilo tedaj, kedar so se omenjeni anarhisti v Celovec odpeljali, razen potnikov in železniškega osobja, na kolodvoru nikakeršnega občinstvu, torej niti ni bilo pozdravljanja anarhistov.
V Ljubljani dne 26. novembra 1884.
C. kr. deželni predsednik: Winkler.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Linz 27. novembra. Zdravje škofa Ru-digiera se je na zlo obrnilo. Po noči ni nič spal in mrzlica ga je tresla.
Brimsvik 27. novembra. \Vindhorst objavil je včeraj pri sodniji v imenu Cumber-landa, da slednji nastopi dedščino.
Dunaj 26. novembra. Danes pričela se je obravnava pred izimnim sodiščem proti skupini 20 anarhistov, ki so s skritim tiskovnim strojem tiskali anarhistične puntarske proglase ter je razširjali. Zatožba se opira deloma na obširne, dtloma pa na parcijelne izpovedbe za-tožencev. Obravnava določena je na tri dni. V zatožbi navedeni proglasi objavili so se v tajnej seji.
Berolill 26. novembra. „Norddeutsche Allg. Zeitung" potrjuje, da je medicinska fakulteta v pismu na Schweninger-a se izrekla, da
bode ž njim le službeno zakonitim potom občevala. Norddeutsche dostavlja, da je ta čin fakultete mej tem že dobil potrebni popravek (remedur).
Kazne vesti.
* (Nekdanja imena slavnih M a d j a-rov.) Savni Munk«scy pisal se je poprej L eb, Fraknoi bil je Franki. Ipolvi — Stummer, Hun-fHUy — Hundsdorfer, Toldy — Schedel, Keleti — Kleite, Baliagi — Bloch, Banoczv — Weisz, Vam-bery — Bdmberger.
* (Nesreča na železnici v Gorenj e-A vstr i j s kej.) 18. t. m. proti 9 V* uri zvečer iz Pram Haag-a v Ried došli izredni tovorni vlak dobil je nalog zavoziti po prvem tiru poleg postajinega poslopja v postajo Riedsko. A trenutek pred prihodom je baje hudobna roka premenila tir in tovorni vlak drdra po napačnem tiru magacinskem, trešči z vso mO'\jo v tukaj stoječe tovorne vagone ter razdrobi vseh sedem na drobne kosce. Hiapon in vozovi došlega vlaka neso močno poškodovani. Od železniškega osobja ni n>hče ranjen Zlobna roka je baje deset minut pred prihodom tovornega vlaka spremenila tir in zakrivila veliko nesrečo, kajti še malo prej pregledoval je službujoči žele miški uradnik Libež 8 postaje načelnikom vse spremene na postaji in jih našel v redu. To urad-nikovo izjavo potrjuje tudi čuvaj Huber, kateri je tudi kakih 10 do 15 minut opazoval železnične tire, a ni zasledil nikake nepravilnosti. Morebiti bode vršeča se preiskava kaj več objasnila
* (Nesreče po železnicah v Nemčiji.) Nečuveno se množe nezgode po železnicah dan ua dan sosebuo v Nemčiji. Iz nekega statističnega izkaza razvidimo razne katastrofe po nemških železnicah (izimši Bavarske) meseca septembra t. 1. Samo ta mesce skočilo je 9 vlakov iz tira, 2 sta na prostih progah trčila v druga vlaka; na železničnih postajah raz tira skočilo je 19 in 30 vlakov je trčilo v druge vlake. Vrhu teh nesreč prigodilo Be je še 153 druzib katastrof. Pri vseh teh nezgodah ponesrečilo bo je 182 osob, poškodovalo močno 54 in menj 144 železničnih vozov. Od 22,657.984 prepe-ljauib potnikov našel   je jeden smrt na železnici,
12 bilo jih je ranjenih; 24 službujočih železničnih uradnikov in delavcev zgubilo je mej nesrečami svoje življenje in 86 bilo jih je ranjenih. Od delavcev pri postranskih opravilih na železničnih progah zadela je mej katastrofami jednega smrt in 16 bilo jih je ranjenih; od davkovnih in drugih uradnikov sta dva ranjena in od drugih osob jih je 10 mrtvih, 15 ranjenih. Vsled samomora na tiru pod vlakom izgubilo je 13 osob svoje življenje; dve osobi sti bili pri samomoru težko n.ujeni
* (Novo Številjenje dnevnega časa.) Vodje Greenviške zvezdarne sklenili bo počenše s 1. januvarijem 1885 dosedanje številjenje dnevnega časa spremeniti in računiti dan od jedne polunoči do druge, tako da bodo šteli ure od 0 do 24. Namesto 1.,  2 , 3., itd.  ure popoludne štelo se bo
13 14 15 itd. Tudi angleške železnice bodo novo številjenje vsprejele v bvoj vožnji red, ker potem samo ob sebi odpade mnogo nedostatkov in nepotrebnih izrazov kakor dopoludne, popoludne, zjutraj, zvečer, po dnevi, po noči itd. Ker se s to novo prekuci o tudi Londonski prometni in obrtni listi resno bavijo, se nam to poročilo ne zdi tako smešno.
* (Zavraten napad na policijskega nadzornika v Bologni.) Poročilo o napadu na policijskega vodjo v Bologni v torek 18. t. m. ni istinito. Tolovajski napaden bil je v istini policijski nadzornik Panzani, ko je korakal omenjenega dne zvečer po nekej ozkej ulici. Napastnik skoči prednj, rekoč: „Sedaj si pa naš!" in ga sku' •. z bodalom v spodnji del života ubosti. A nadzornik se nekako skloni in se izogne nevarnemu sunku, tako da bo dalo predre le debelo vrhnjo suknjo in ga malo rani preko ledij. Ko zločinec napne revolver, mu pade na zemljo in Panzani pahne nasprotnika, ki se v drugič zaleti vanj, na stran. Zdaj zlodejec nadzornika od zadaj napade in ga rani v ramo, a napa-denec ga vrže ob tla, ga potlači in mu izvije orožje iz rok, a se pri tem poslu sam rani na levej roki. Oba skočita zopet kvišku in razoroženi tolovaj pobegne. Panzani, kateri se ima za rešitev zahvaliti i/kl i urno le svojej srčnosti in pogumuosti, gre potem domov, soboj noseč ostro bodalo, in naznani napad policijskemu vodstvu. Zločinec je nek Menariui, poznat kot zloglasen socijalist, katerega so že prijeli in zaprli. Tudi nekaj druzib njegovih prijateljev in prekucuhov deli so pod ključ, ker se sumi, da so duševni sokrivci groznega napada.
* (Sneg v Napol j i. ) Prav prenesečeni bili so in'šiv.ni NapoljsKi v 21. dan t. m. zagledavši zjutraj Vezuv od vznožja do vrhunca pokrit — 8 sneženim plašč' m N vajeni tacega prizora in zimskega mraza zavijali so se ljudje v toplejšo obleko in hodili okrog po snegu roke v žepih držeč.
* (Amerikansko časopisje.) V Zjedin-jen'h državah in v K*nadi izhaja sedaj 13.402, t. j. za 1000 več nego lani in za 5.618 časopisov iu listov več, uego pred desetimi leti. Država Novojorska sama imelu je 1883 leta 1399 časopisov in listov, a letos jih ima že 1523.
* (Pariške svetovne razstave deficit.) Iz Pariza se poroča: Konečoi račun tukajšnje svetovne razstavo 1878 leta navaja:
troškov........55 343 477 frankov
dohodkov......■   23 685 197
Država mora torej pokriti precejšen primanjkljaj   .   .   .   31,658 250 frankov. Če se je rešil ta račun v istini še le letos, Be francoski ni' iin m rji se nikakor neso prenaglil z delom.
* (Istinita žaloigra na gledališčnem odru.) V Marselles-u je 20. t. m. zvečer v gledališči mej predstavo rZabavoi vlak" mlada in lepa igralka Gabrijela G»ymona, ustop'vši se prav spredaj na oder, potegnila iz žepa nabasan revolver in bo ustrelila v Usta. Nesrečnico, katera je v brez-umnosti i/vrsda samoumor in si spodnio čeljust popolnem razdrobila, prenesli so teško mijeno v bolnico. Občinstvo ostavilo je takoi glediltšto.
Vabilo na uaročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naroebo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske   naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„  pol leta........ 6   „   50 „
.  četrt leta....... 3   „   30 „
n jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
„  pol leta   ........ 8   „   — „
„ Četrt leta........ 4„   — „
„   jeden mesec....... I   »  40 n
Upravnistvo ,,8!ov. Naroda*'.
Umrli so v LJubljani:
24. novembra: Avgust Maček, delavčev sin, 3 mes., Kurja vas št. 12, za božjastjo.
25. novembra: Neža Ungarn, delavka, 80 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljmijem.
26. novembra: Frančiška Janežič, strojevodjeva udova, 67 let, Sv. Jakoba trg St. 10, za jetiko.
V deželnej bolnici:
23. novembra: Marijana Zaje, gostija, 72 let, za oslabljenimi tnočij.
24. novembra: Fran Zupane, gostač, 66 let, za starostjo.
25. novembra: Ana Kermoc, delavčeva hči, 4 mes., za vnetjem pluč.
Meteorologično poročilo.
	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo kruni i mu).
> •o a \rf	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73787 mm. 787-89 i*. 739 69mm. _	— 16 8rtC — 4 8'U — 10 0'C	si. /.uh. si. sv/.. 8i. BVZ.	jas. jas. jas.	000 mm.
26. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74122m. 739 49 mm. 739 95 mm.	— 7 0- C — 16'<J — 76" C	sl.ssvz. Si. BVZ. brezv.	obl. obl. megla	000 mm.
Srednja temperatura obeli dni j jo znašala — 10 5° in 5-40, za 13-1° in 790 pod normalom.
Tržne cene v Ijubljasil
dne 26. novembra t. 1.
			ti	kr.	Špeh povojen, kgr. .	gl.	kr.
Pšenica,						—	72
Rez,	n	•    • •	5	4	Surovo maslo, „	—	84
Ječmen,	n		4	65			31
Oves,	»		3	9	Mleko, liter ....	_	8
Ajda, Proso,	n	...	4	71	Goveje       meso, kgr.	—	64
	»	•    • •	r>	li!)	Telečjo         „ „	—	58
Koruza,	»	.    • .	5	■10	Svinjsko        „ „	—	56
Krompir,	n	.    . .	2	86	Koštrunovo    „ .,	—	34
Leoa,	B	...	H			—	4f>j
Grab,		...	*			—	»8(
Fižol,	_	...		51)	Seno,   100 kilo    . .	1 69	
Maslo, Mast,		kgr. .	—	92	Slama,   „     „      . .	1	52
		n •	—	82	Drva   trda, 4 □ metr.	7	40,
Speh frišen,		n	—	58	„   mehka,   „ „	5	—1
ZD-ULiisiOsicEL "borza, dnć 27. novembra 1.1.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Papirna renti..........81 gld. 55
Srebrna renta .... .....82 , 75
Zlata renta........                                    .   .   104 'n 05
6% marčna renta.........96 " 85
Akoije narodne banke.......                            870 1 _
Kreditne akcije........                                   299 „ 50
London...........123 , 20
Napol..............                                                     » , 76'/,
C. kr. cekiai........                                   .  .      b „ 78
Nemške marke......                                        60 „ 15
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld.   125 . 25
Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld.   173 „ 25
4"'„ avstr. zlata renta, davka prosta.   .   lo ; , 85
Ogrska zlata renta 6°/0......123 „ 65
„     i0.'.   .       ....    95 „ 30
„    papirna renta 5°/0.....90 , 15
t&jerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 gld. 50 kr.
Dunav« reg. srečke 5*/,    .   .   100 gld. 11« n 75
Zenilj. obč. avstr. 4%*ft *'ati zast. listi . 122 „ — ,
Prior, onlig. Klizabetine zapad, železnice 109 , 50
Pfiir. oblig. Ferdinandove »ev. železnice 105 , 60 ,
Kreditne srečke......100 <ld. 179 „ 75 ,
Kudolfove srečke ....         10   „ 18 „ — »
Akrije unglo-avstr. banke .   .   120   „ 104 , 75 „
Trammway-drn*t. velj.  170 gld. a. v. 212 . 25
Zahvala.
Za o priliki dolgotrajne mučne bolezni mojega ljubljenega sina
VILJEMA MIHALIĆA,
izpitanega učiteljskega pripravnika,
izkazanega tolikanj prijaznoga sočutja in prijateljstva, za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in /h mnoge krasne verce, izrekam vsem, v prvej vrsti pa prerastitemu duhovenskerau svetniku, mestnemu župniku g. Kozman-u, častitim udom slavnega občnega kranjskega veteran-skega društva in gospodom učiteljskim pripravnikom, zadnjim tudi za ginljivo nad-groouieo, svojo najiskrenejšo in prisrčno zahvalo.
V Ljubljani, v 25. dan novembra 1884.
(764) Jurij Mihalić
magistrntnih pomožnih uradov vodja.
Prodaja posestva.
Lepo posestvo, krasim ležeče tik okrajne ceste Mo-kronog-Novouiesto, obstoječ"o iz 8 oralov njiv I. razreda, 3 oralov gozda, hiše, gospodarskega poslopja z vrtom, proda se iz prosto roko. — Nat minejo poizvč se v uprav-ništvu „Slovenskoga Naroda". (762—1)
♦ Umetne                 (32—89) X
I z oli* in z oh o v j ji l
J ustavlja po  najnovejšem  amerikanskom načinu T
:brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in + vse aobue operacije
I zobozdravnik A. Paichel, |
:poleg Hradeckjjevega mostu, 1. nadstropje. ♦
poses
V Nvetjl pri .tl<><l vmluh. prav blizu železniško posta11; in dveh tovarn, proda se lepo, za vsako podvzetje pripravno i»os<>sii»». ki oblega hišo z vrtom in 3 oralo njiv in travnikov, katerim se pa lebko prida še več, če kupec želi. — Pogoji se zvedo pri posestniku Pran, ISa,T7-d5Ič;--a. v Medvodah li. št. 10. (755—2)
CMM-SPRTE
ne smel bi manjkati v nobenej bolniške) iu olroćjej Hobi; on jo desin-fekcijsko sredstvo veličastnega pristnega duha po gozelu in je posebno priporočati pri otročjih bole/.nih, /.a v sobah otročnic in pri epidemijah. — Ker ima Hittnerjov coniferni sprit v sebi kot zdravilno znane bal/.atnično smolnate in eterično-olinate snovi vedno zelene smreko v koncentro-vani obliki, ga vsi zdravniki priporočajo pri plućnih in vratnih boleznih. Itittner-jev coniferni sprit so  dobiva samo pri
i Jul. Bittner-ji, lekarji v ReicheiM, Sp. Av.
J in v spodaj navedcuej zalogi.
Cena steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Putentovani razpršilni aparat 1 gld. 80 kr. (706—3)
Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. TrnkOOzy-jl, lekarji.
Pric + on camn 2 varstveno znamko! Pa-rl lolcll OdlllU tentovani razpršilni aparat ima ulito firmo; „Bittner, Reichenau, N.-0e.".
Ustanovljeno 1847, na Du-najl in Budapeštl od 1861.
Ivan llofl-a zdra\il-  Ivan lloll-a konmi-iiu  pi \ o iz Mlatluega  11-  trnu alaiiui lzvle-isvleck» ček
1 steklenica 60 kr.     H 1 st. gl. 1.12, tu. st. 70 kr.
Ivan Ilofl-a bonhoiil iz Mla<lnega izvlečku za
pristni samo \ modrih zavitkih a »0,30, 15 in 10 kr.
Ivan Iloll-a zdravilna Nla«lna č«»k<»la<la
i po '/, kilo I. gl. 2.40, II gl   1.60,   do   '/,   kilo 1. gl. L30, II. 90 kr.
Srečni zdravilni vspehi
pri linjšaii?i. poiiiaiijkanji apetita in brezspaiui-Kaslji.
Gospodu
IVANU HOFF-u.
i/.uinilelju in izdelnvnku prenaratov iz shulnpga izvlrčka, c. kr. dvornemu založniku akoio vseh suii'[-i-iiD\ evropskih. Dunaj, (.rulicii, Hiiiuin rsh-Hsse N r. H,
V Trstu, 1. oktobra 187/. V. bi. Po rednoj rabi Vaše Ivan Hoff-a zdravilne sludne čokolado vidim z veseljem precejšen n sprli na meni, na telesu sem se zredil, kašelj, ki me je jako mučil, je precej popustil, in zadubil sem popolnem apetit in sp>inje. Prosim z nova sledi naročitev). Z velespoStovanjem
(VareiHM Ntefuiioppulo, Oorso Stadion 11, v Trstu. V Gorii i, B, septembra 18H2. Lansko leto sem porabil 6 steklenic Ivan IloiV-a sladnega izvlečka; te so okrepčale moje zdravje, mi dobro dele in pomagale.
Prosim mi za letos zopet precej 12 steklenic po poštnem povzetji poslati.
Z velespoStovanjem Josip llitttttk, v Gorici, via Vogel 8.
Zdravniško zdravno poročilo.
V Rudoltovem na Kranjskem, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan HolF-a zdravilno pivo dobro upliva in prosim tedaj mi je zopet poslati 13 steklenic iu štiri zavitke Ivan Iloft-a bonbonov iz sladnega izvlečka.
I>r. Ciustur Fittcher*
c. kr. polkovni zdranik, začasno (583—4) v Kudolfovem.
Glavm; ^nlo^o:
IJubljaiia: 1'eti'i' hassnik; Kranj: Fran Dolenc; dalje: Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, molbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov ; Celjn: Kupferscbmidt, Marek, lekarni; Reka: (J. Catti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačie, diotrueriji; Gorica: G. PrstofoleUl, dvorna lekarna: Celovec: W. Thurniwald, lekarna; Maribor; W. KOnig, le-kiirna, F. P. Ilolasek; Tržič: .1. liaitharek; Fulj: G. B. VVassormann; Ptuj: J. Kasimir; Trst: F. S. Prinz Seravallo, Zanetti, lekarni; Ilnljak: F. Scholz, dr. Kuinpf-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. Mozocco, N. Androvice, lekarni.
6Q visoolh odlikovanj.
6   C -H
1 1 o2
O!
TJTF I 1
ti
c_ c* 3. — S Bi
III
n  g  £ O
3. o ° B
n   mm * PO N
T21 s
I o
g|:|
-Sli
i &F =
i §
r « -
I o5 I
o
Važno za trpeče na prsih in itatalL
Neogibno potreben za kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj je (708—4)
W" sok kranjskih planinskih zelišč a 56 kr. -ve
iz lekarne TRNK0CZY v Ljubljani.
Ta sok hitro in gotovo upliva, raztaplja slez, deluje pomirujoče in vla-žajoČe, napravlja mirno in okropčujoče Bpanje in ne moti prebavljenja če tudi se dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečne vspehe dovolj potrjujejo mnogobrojna priznalna in zanvalna p srna, ki si jih vsak lahko ogleda. 1 velika steklenica 56 kr. Boljšo upliva, kakor v Bi v trgovini nahajoči se soki in sirupi in so more rabiti pri odrašenih in otrocih.
Ker je sok iz kranjskih planinskih zelišč, kojega jaz narejam, jako priljubljen, zato so pogostem posnemlje, tedaj ponareja. Poskušajo ga mnogi delati, ki pa neso posvečeni v to, kako so nareja. Ker so ti ponarejeni izdelki v svoji dobroti in uplivosti mnogo slabši od mojega iz kranjskih planinskih zelišč napravljenega soka, prosim p. n. občinstvo da naj se ue «la moliti po takih po barvi podobnih in cenejih neučinkovajooih šokih
Ta Bok, katerega samo jaz pristnega po nekej skrbnoj, popolnem posebnoj metodi iz svežih kranjskih planinskih zelišč narejam iu na parnem aparatu kuham, so pogostem zahteva in se vsak dan razpošilja samo iz
lekarne Trnkoczy,
2*£estn.I trg* št. -5= v I-oviTolja-iil-
Vsaka Btekleuica mora zaradi  pristnosti imeti poleg stoječi moj lastnoročni podpis:
3
Proti povzetju od a. v. gld. 7.—
se pošilja 5 Icilo kave rSantos" najfinejše in sicer vseh poštnih in čolnih stroškov prosto. Na zahtevanje ogledov tudi prosto. 'Uzorci zastonj.) — Ravno na ta način tudi 5 ieilo la-žlrecjo. olja. jako dobrega. — Naslov:
(745-4) GIOVANNI GORIUP & Co. v Trstu.
^FIBlP^^'   PllQnQT"\/n    v sf;il''J''n ozdravi po
'p^Mg i IJdllolVU d,-siti. t ne j praksi redno m vesfno, tudi ne da hi dotični prej vedel, z jamstvom TH. KONETZK7, Berlin, Hrunnenstrasse .v;, izumitelj radi kalnega zdravljenja in specijalist za trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponare-jalcev, zastonj. (68(5—5)
Na|bol|se narejen}«
čistoga 6xxxila is šislc.
laminim, preparat iz šisk, v vodi raztopljen daje najboljše črnilo iz šisk, katero se no pokvari, je jako črno in rado teče s peresa ter zadostuje najstrožjim zahtevam Za 40 litrov šolskega črnila je dosti 1 kilo tannolina, za 20 litrov črnila za kopiranje 1 kilo tannolina. Tudi se rabi za kolekovalno črnilo. I kilo tannolina 5 gld, zavitek za poskušnjo V5 kilo gld. 1.10. (713—4) Glavna zaloga pri i - NoxhIet-u v Retz-a. (Sp. Av.)
za vsficega trpečega na živcih.
Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat (električni »trojček) se da lahko rokovoditi in bi ne smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—3)
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Poiidares 2.
Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo
j mlje takoj pekočino in bolečine vsem ranam in bnlam, zabranjuje divje meso, izvleče vsaka ulesa brez raz mehča I nega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava ulesa, zastarane poškodbe na nogah, /am litnue, ozebljine, prisadne rane, razpokane roke itd Hitro pomaga pri kašlju, il uši v nem u kašlju, difteritidi, trganja, bolečinah v križi, revmatizma v členkih. Dobiva se škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Mwobodl, v Ljubljani, na Preširnovem trgu. (715—3)
Izveden
gostilničar,
ki je zmožen položiti varščino ter je ob jednem tudi pek, išče se za nadaljevanji' v nekem velikem farnem kraji, samo jedno četrt ure oddaljenem od postaje južne železnice na Kranjskem, blizu nekega rudnika nahajajoče se, dobro opravljene in obilno obiskovane
gostilnice in pekarije.
K gostilni pripada 6 aob, lep vrt za razgled, ameriška ledenica in dobra vinska klet, veliki hlevi in gospodarska poslopja, več oralov njiv, travnikov in gozda. Gostima in pokanja oddasta se tudi brez zemljičča. — Ponudbe na Fran Miiller-jev Annoneenliurenu v Ljubljani. (754—3)
Udano podpisani slav. p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je začel točiti izvrstno
staro rumeno vino
^ graščaka g. K. Kudcz-a in izvrstno
Puntigamsko salonsko pivo
a la 1*11 no ii.
Za obilen obisk se toplo priporoča
(761—1) Ivan Cesaric, restavrant.
g,r»i----r^.Pi ■ i^j-^-tgs. r^f^r
raja
Čevljarje
(752—3)        takoj vsprejme v trajno delo
tovarna za čevlje D. H. POLLAK-a v Građci. Med. dr. Leyer-jevo
milo za lepšanje kože,
popolnem prosto vseh ostrih lužnih in žaltovlh tolstnih delov, brez kokosovega oglja, pripravljeno samo iz voljnih, koži ne škodljivih tolšč, tedaj ne zapušča grudaste polti in duha po kozlih, kakor kokosove kislino, tedaj se priporoča vsem prijateljem lepe kože. To od dr. Leyčra izumljeno milo v najvišjej popolnosti ščiščeuo milo, koje prijetna umijevalna moč vsakega jako hitro in hasnovito popolni, je zmešano z raznimi partimi in olepševalnimi dodatki kakor arnica-, glicerin-, mosehus-, heninc-, vijolčno, rožno, sinari. no milo in milo iz brezovega balzama ttd. Dobivajo se v bogatej izberi pri (759—1)
Va»o P*otri6i^I v I .' n i > I j; • i.
t K Božični praznikom! i
z
«► (► •
<► <►
• <► $ <►
tapeserijska knprija in predtiskarija „Pri vezilji", Židovske ulice,
priporoča po nnjnižjej ceni (763—1)
bogato zalogo blaga zn %>saknvrstna mvna rtrla t /ni< ete in uxo»'nt* ix<i*>lani> »11 *»'';'' na pliš, svilo in platno; prnf. Jiiftmvn m m tAo i <»//f<#. tit'une t ttttn' vseh vrst in barv; nogovice, komašne, ruto itd.; #« stiha-rije pripravne /«•/»*> xrexiane lesentne* n. pr. za listinje, ključe, ročne prti i. dr.
Naročila za praltisek in slikanje perila
se točno in po najugodnejših pogojih zvršč.
Izvrsten med
(purani ii-aii pitanec)
v pleha c tih z k a ti j ah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva se tudi
3M£" med v satovjili.
Ob jednem priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih
voščenih
0R0SLAV DOLENC,
svečar v Ljubljani. (746—3)
Mejnaroflna linija.
h Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ia z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Pamik „Surrey", 4200 ton, okolu 30. dnč novembra. Kajuta  za potnike "Joo golil. — Vmesni krov 60 golti. Potniki naj se obrnejo na (697—19>
T. TEKEUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne  naj   se  na Kmlllano d' v ni. INtijlaj «*n. generalnega agenta > Trstu.
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, upliva želu oživljajoče in napravi /.obe blesteče bole, o 30 kr.
LOTERIJA.
Najnovejše spričalo.
I
Vaše blagorodje I Mnogo let uporabljam Vašo salicilno ustna vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu naj topleje. Pošljite zopet od vsakega 3 stekleuice,
Spoštovanjem Anton Slauia9 župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
loltarna ..pri s a m o r ogr u **
JUL. pl. TRNKOCZY-ja
v Izubijani, na Mestnem trgu it. 4.
jJ^T" VBakej v lekarni Tnik(ic/.y kupljenoj originalnoj salieilnej nitacJ \oili in salicilneinu zobncinu prašku se zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (7u3—4) ohraniti zobe in usta
5000001
rr^_ ark
Kol največji dobitek v najsrečne-|em slučaji ponuja velika oil Ilam-burške ilržaye zajamčena «Ienurua loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000
— dobit, a mark 100000
1 1
2 1
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit a mark
I
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
*J dobit, a mark
2b' dobit, a mark
tw\t dobit, a mark
106 dobit, a mark
2t)3 dobit, a mark 0 dobit, a mark
Pil r
0 lij dobit, a mark
1036 dobit, a mark 29020 dobit, a ma k 19463 dobit, a mark 200,150,
124, 100, 94, 67, 40, 20.
Vkupe R0.500 dobitkov in poleg tega se jedna premija pritle v sedmih razredih gotovo do odločitve.
90000 80000 70000 00000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1500 1000
5 0 0 1 45
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima IOO.OOO srecU, od katerih se bode 50.S0O srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital /naša
9,290.100 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garantije za izplaraiije dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država.
Posebna prednost te denarne loterije ie. da Re vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.0041 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem ua SO.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena obema podpisanima trgovskima hišama in vsak, kdor jih hoče kup.ti, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi priđejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po po šine j nakaznici, na željo so naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna Kričita av. v. gld. :*..»0.
1 polovica originalne »recite uv. v. gld. 1.7.5. 1 četrtina   originalne srečke av. v. gld.—.flO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajočo srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naroČila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
1. decembrom 1884
doposlati direktno na |eduega podpisanih glavnih loterijskih bureau.
M.STEIN, VALENTIN & C,
gtciniveg- 5. llA.fllll'Kla.
KonluMtraNfte 86-^-88,
Vsak ima pri nas to prednoBt, da dobi originalne srečke neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da hi zahteval, uradno listino o di bitkib doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega priimka. (735—6)
izdat.eli in odgovorni urednik: Ivuu Zeleitnikar
1C