184. številka. Ljubljana, v sredo 12. avgusta 1896. XXIX. leto. »uhaja vsak dan av©e#»r, izimf.i nedelje in pravnike, ter velja po poŠti prcjeman za a vatro-ogerake dežele la vse leto 15 gld., za pol leta 8 ^Id. ta četrt leta 4 gld., za jedcn W«860 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bru* pošiljanja na doni za v*i leto 13 pld., za četrt leta 3 gld. 30 kx., za jedon mesec 1 gld. 10 kr. Z* pošiljanje na dom računa se po 10 kri ua meeec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za t nje deželo toliko ve*, kolikor po&tnina zaafia. Za oznanila platoje ae od stirialopne petit-rrat« po 6 kr., te a« oznanilo jedonkrat tiska, po 5 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so i*vo!6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. ■— Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trga st. V2. U praznistva naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari. Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda. Z vseh stranij sIovonHke domovine sešli so se včeraj rodoljubi, dame in gospodje na XI. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani „Na-rodnega doma", kjer so se zbrali skupščin a rji po maši v frančiškanski cerkvi. Družbin načelnik g. prof. Tomo Zupan je otvoril zborovanje 8 primernim ogovorom, v katerem je omenjal, da sta se vršili prvi dve veliki skupščini v pro.stoiih stare Čitalnice, XI. pa se vrši v domu, kateri si je postavil narod sam, v „Narodnem domu", za kateri so prispevali vsi stanovi in kjer bode odslej prbežališče rojakom iz vseli krajev. Bodi to dobro znamenje, da so se združili skupščinarji v „Narodnem domu", da zboruje prva v njem družba, ki deluje na jedinost vseh Slovencev, Viribus unitis je tudi naš slovenski rek. Naj bi vender že jenjal prepir mej brati. Čh velika dvorana v „Narodnem domu" še nima svojega imena, naj se imenuje „Concordiau. (Dobro klici.) Govornik je potem pozdravil skupščinarje, povdarjajoč, da se bodo danes prepričali, kako nerazdružljiva jedinost je vladala mej člani odbora, in izrazujoč upanje, da obranijo slogo vsi, prišli iz raznih krajev slovenskega ozemlja, je zakliosd : Slovenakomu na.roc.lu BOuucoruia" — „Sloga« (Živio-klici). Burno pozdravljan stopil je potem na oder župan stolne Ljubljane g. Ivan Hribar in pozdravil Bkupščinarje z naslednjimi besedami : Velecenjene dame! Častita gospoda! Kot župan bele Ljubljane pozdravljam Vas vse prav prisrčno. Ponosen sem, da me jo takoj prvo leto mojega žu-panovanja doletela velika čast, pozdraviti v imenu mesta Vas premile sestre in predragi bratje, ki ste prihiteli z vseh stranij, koder prebiva naš rod, da v njega prvostolnici darujete srca svoja na altarju domovinske ljubezni. Zares, redkokdaj vidi bula Ljubljana družbo, katero bi isti plemeniti nagibi bili pri veli skupaj, katero bi ista srčna čutila tako tesno ditižila, kakor Vas, slavna in čnstita gospoda; a Če jo kdaj vidi, tedaj ta drnžba nikdar ni tako številna, tedaj se nkdar no odlikuje po taki — rekel bi svati — harmoniji, kakor velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda, na kateri sta zastopana oba spola in vsi stanovi. In take harmonije je potreba. Čuvajte, torej, gospoda slavna! da se ohrani; čuvajte to zlasti Vi, katere je zaupanje sosester in sobratov postavilo družbi na čelo. Obran la se pa bode, ako „družba sv. Cirila in Metoda" ostane vedno zvesta načelom, katerim ima zahvaliti svoj postanek in se skrbno izogiba vsega, kar bi količkaj v stanu bilo vzbujati domnevanje, da se je od teh načel oddaljevati začela. Kjer gre »a veliko, kjer gre za sveto stvar, ostani naše uho vedno gluho za tajua prišepeta-vanja, in naj prihajajo od katere strani koli. In velika, sveta stvar je, za katero ima delovati družba sv. Cirila in Metoda. Vsaj se ima v bran postavljati proti onim pogubnim nakanam potujčevanja, s katerimi nemški in laški naši sosedje upajo krčiti število naše ter tako odvzemati nam teritorijalno last; last one prekrasne zemlje, na katero Brno privezani po spominih mladosti s srčnimi vezmi. In kako se to dela gospoda slavna ? Nežno mladino, katero najslajša vez govorice spaja z ljubečo materjo, hočejo oropati te vezi ter tako Jzruvati jej ono najlepšo cvetko, ki klije v otroških srcih, čut ljubezni in spoštovanja do bitja, katero je življenje svoje postavljalo v nevarnost za dete svoje, katero je negovalo in odgajalo ta najdražji si zaklad. Gospoda slavna ! Zgražamo so, kadar čitamo v zgodovini, kako so divje turške čete trgale materam od prsij nedolžno dete ter je morile. Barbarstvo nazivljamo to po vsej pravici. A kaj naj, predragi moji! rečemo o tem, kako se dandanes odtujujejo deca materam? Ne moró so sicer otroci; a trgajo se jim srca iz živih teles. Gospoda moja! To je moderno barbarstvo. Proti takemu modernemu barbarstvu delovati je dolžnost nas vseh, zato pa nam je k srcu pri-rastla družba sv. Cirila in Metoda, katera si je delovanje v tem smislu postavila za nalogo. Da bi nje delovanje bilo uspešno, to je moja želja in to bodi, gospoda slavna ! vaša skrb. U to ime Bog pomori! Ko se je poleglo nepopisno burno pritrjevanje in ploskanje, zahvalil se je načelnik g. Zupan županu g. Hribarju za izrečeni pozdrav, povdarjajoč zlasti, da bodi Ljubljana vzgled vsem drugim slovenskim občinam, kajti Ljubljana žrtvuje za družbo veliko, in kličoč: Bog živi belo Ljubljano in nje župana! (Živahno, dolgotrajno ploskanje.) Načelnik g. Zupan je na to konstatova! sklepčnost skupščine in pozval tajnika, naj poreč* o družbinem delovanju v minolem letu. i Tajnik g. Ž 1 o g a r je poročal o drnžbinem delovanju v minuiem letu : Naša družba je v zadnji poslovni dobi stopila v drugo desetletje svojega obstanka. Pred jednajetinoi leti Bklicala je vrle domorodce v središče slovenskih dež Vi. da se posvetujejo, kaj storiti v obrambo one naše mladeži ob slovenskih mejah, kateri preti r¡e varnost potu Čenja. V tedanji Čitalnici so utemeljili našo drnžbo, ki naj bo sredotočje oni požrtvovalnosti, brez katere je nemogoče oteti kaj mladeži is neprijateljevih rok. Za danes Vas je, čč. skupščinarji, dražbino vodstvo zopet sklicalo v prvostolnico slovensko in sicer v tisti d o m, v katerem bo družba imela svojo stalno pisarno in posvetovalnico, kateri je zgradila s k u p u a požrtvovalnost slovenska, da se ta zopet posvetujete in navdušujete za slovensko šolstvo. Kako tolažilno bi bilo. ko bi po preteku prvega desetletja vodstvo moglo stopiti pred Vas in zaklicali veRelo vest: Povsem ozemlji, kjer prebiva naš rod, je Že uprljana slovenska šola za slove neko m 1 ada i ! N*ši nasprotniki so se spametovali, so opuatili pognbonosni svoj lov na slovensko d^co. „Schnlvrreiu", „Sii Imark", „L-g* na zionale' so odložili bojno kopje ter v miru zaspali. Natoriiiua in ustavnim pravicam je zadoščeno tudi na Slovenskem, kajti vsi poklicani faktorji delujejo za vzgojo nase ml a d oži v slovenskem duhu. . . zdaj se torej lahko mirnim srcem raz-idemo in svoje delovanje razt« gnemo Da drugo polje kulturnega razvitka za naš narod. A to je le pium desiderium — pobožna želja — ne v razhod, nego le Še v tesnejše združenje Vas klit'e vodstvo, kajti ni šb prišel čim, da bi opustili „usdjeno nam samoobrambo". Prav zdaj je naša družba nastopila novo pot, p o -loživši temelj šolskovzgojavalnim zavodom, kateri bodo — trdno se nadejamo — njeno slavo ozuanjevali še poznim rodovom. A da boste, čč. skupščinarji, te splošne uvodne besede bolje umevali, treba kar peseči v posamne stroke družbinega delovanja ter je naslikati vsaj v glavnih obrisih, \i česar se boste prepričali, da sme vodstvo s ponosom kazati na uspehe, katere je desegla naša družba. Pri X. skupščini v Kranji, — kjer je bila naša drnžba ob njeni desetletnici sijajno vzprejeta in po-češčena, — so bili vdružbino vodstvo poklicani vsi izstopivši člani. Kar so razni udje človeškemu telesu, to so družbi njene podružnice. Od lanske skupščine jej je prirastla čila nova mladika z zaporedno št. 132. To je ženska podružnica v Velikih Lasi čab. Gotovo je še dokaj krajev, ki\ bi lahko pristopili v naš društveni krog. .-.^ S Srečneji kot v prirastka podružnic .pa smo bili v pomnožitvi pokroviteljev, katerih je od lanske skupščine priraatlo 23. Do 1. avgusta šteje dražba 104 moške podružnice z 8200 člani in 28 ženskih podružnic 8 3000 družbenicami, skapaj torej 11,200 društvenikov. In s srčno hvaležnostjo ta zopet beležimo to okolnost, da so ženske podružnice tudi v pretekli dobi obdržale svoje prvenstvo, da bo od njih prihajali dražbi najizdatnejši darovi. Za tako vzgledno požrtvovalnost, kateri ni najti primera v slovenski povestnici, Vam izreka danes, čč. družbe-nice, drnžbino vodstvo najtoplejšo pohvalo in zahvalo ter si usoja še pristaviti preiskreno prošnjo, da blagovolite vetrajati r tem doraorodaezn delovanju in pridobivati vedno več somišljenic za pravično slovensko stvar. Drnžbina pravila odkazujejo podružnicam širen delokrog v dobavo denarnih sredstev. Kot naj pri -kladnejše so se skazale one veselice, ki nudijo društvenikom pouk in zabavo. Posebno živahno so se gibale naše koroške podružnice, ki so večinoma zborovale po večkrat. Njih shodi so v obče najbolje cbiskani; ta se zbere na stotine naroda, ki željno posluša koristne nauke ter se vnema v ljubezni do svojega roda in jezika. Zato je družbino vodstvo rado pospeševalo take shode ter zanje pošiljalo tudi posebne govornike. Častite rojake opozarjamo, da osobito v takih krajih, kjer ni društev, sklicujejo podružnične shode, na katerih se narodu pol« g zabave s primernimi govori iz raznih strok narodnogospodarskega življenja nudi koristnega pouka. Obiščimo v duhu društvene šolske savode! Najstarejše je: 1. Zabavišče in otroški vrtec v Celji pod vodstvom Šolskih sester. Upisanih je bilo 59 otrok, ki so z malimi izjemami kaj redno zahajali v vrtec, kateri je bil nastanjen v hiši g. Pashi '! . v bodočem šolskem letu pa se preseli v hišo g. Sorglecbnerjs. To zabavišče daje zanesljiv naraščaj ondotni izvrstni dekliški Šoli šolskih sester. 2. Vkljub velik m oviram vender srečno ustanovljeni otroški vrtec v Mariboru pod vodstvi m iatib šolskih sester je presegel vsa naša pričakovanja in je jasno csvedočil, kako potreben je bil tak zavod za slovenski živelj v Mariboru, ki je številneji nego hočejo naši neprij fctolji priznati. Število obiskujočih otrok je letos poskočilo na 70. V njem je dosti naraščaja za bodočo slovensko ljudsko šolo v mestu samem. 3. Ker se je zadnje leto v šolskih zavod h pri sv. Jakobu v Tihih izvršila bistvena sprememba, moralo se je radi pomanjkanja prostorov opustiti zabavišče pri 8 v. Jak o D u. Osnovna Šola se je mornla razdeliti. Ko se je začetkom šolskega leta (glasilo za I in II. razred toliko dečkov in deklic, da tudi dva razreda nista mogla mešana ostat', ločila so se deklice popolnoma od dečkov (er se je ustanovila samo- nfojna deklidka šola. To spremembo je vodstvo naznanilo c. kr. namestništvu v Trstu kot deželnemu eolskemu oblastvu, katero jo je vzelo na znanje. Tako ima ñifla družba zdai". P e t r 4 z r e d iS o d e-ško dolo pri 8 v. Jakoba, upisanio fe^ bilo 241 dečkov. Da je uČTterJatvo na tVm zavódá vsaj deloma preskrbljeno za starost ter tudi za stalnost, bilo je v tekočem leto pÁ banki a61aviji" zavarovano za slučaj doživetja iO smrti. Zavarovalnine ', plačujejo dčrie moči, •/'■ pa naSa dražba. 4. I) v o razredni dekliška Ijodska Sola pri sv. J a ko "bo v Tibetu je nastala valed ločitve nčencev po spolu. Dne 30. septembra so njeno vodstvo prevzele čč. šolske sestre iz matice Mariborske. ! 'pisanih je bilo 124 učenk. Radi pomanjkanja učnih sob je bil na deški šoli v 1. in II. razreda polu-dneven pouk. Ker je treba dekliško šolo čim prej razširiti v štiriraziednico in šolskim sestram oskrbeti v zmislu njihovih redovnih pravil primerno stanovanje, morala bo dražba še dokaj žrtvovati, da ustreže higijeničnim in pedagogičnim zahtevam. 5. V otroški vrtec v Rojanu se je prijavilo 65 otrok C. votroški vrt na Bel veder ju pa 42 otrok, ki je stopil na mesto onega koncem julija 1895 na Greti opuščenega zabavišča. 7. Ako prestopimo na Goriško, imamo ondi otroški vrt v Pevmi pri Gorici, ki je vzgajal 51 otrok. 8. Otroški vrt v Ločniku pa žal vsled laške agitacije zgublja otroke, tako da jih je letca vstra-jalo samo 15. V I, d svojih obljub naša dražba izdatno podpira: 9. Otroški vrt v Podgori pri Gorici, ki vzgaja vsa leta največje število otrok. Letos jili je ondi zahajalo 84. Ako bi se društvo .Sloga" ne pobrinilo za slovensko mladež, pogrešali bi goriški Slovenci svojih učnih zavodov. Sama .Sloga" bi tudi ne zmagovala ogromnih strcškov, če bi jej naša dražba ne priskočila na pomoč. Le tako se vzdržuje: 10. Otroški vrt društva .Sloge" v Gorici v ulici sv. Klare z 72 otroci. 11. Otroški vrt v ulici Barzellini z 83 gcjenci. 12. Najvažniša pa je slovenska ljudska petrazrednica v Gorici z 8mi oddelki in 505 učenci. Tega bremena bi se bila že rada zne bila .Sloga* in ž njo naša družba ; a vkljub raz-scdbi državnega sodišči, da je mestni magistrat v Gorici dolžan osnovati slovensko šolo, izmislilo se je še: z mi ra j toliko zaprek, da javna šola še ni usta novi" na >n d<» uiotaju o.mi. Slovenci še zmiraj žrtvovati tisočake za svojo šolo, ko bi j li dragnd krvavo potrebovali. 13 Otroški vrtec pod Kostanjevico pri Gorici je zbiral v svojih prostorih G l otrok. 14. A zdaj pridemo do tebe, ti tužni Gorotan ! Najbolj si potreben, a najzadnji dobiš to, po čemur hrepeni tvoje srce, dolgih deset let si čakal, da dobiš svojo slovensko ljudsko šolo v V e I i k o v c o. Volja je bila pri vseh rodoljubih pač dobra, a okoliščine so bile močnejše, da ni bilo mogoče prej izvršiti te plemenite nakane. Krasno poslopja moj Veiikovcem in Št. Rupertom — lastnina naše dražbe — stoji že dodelano in čaka le še trenutka, ko blagtslovljujoča roka odpre njegova vrata Bogu posvečenim redovnicam in mladeži slovenski, kateri se ne privošči, da bi se vzgajala v dahu svoje ljubeče matere, po naravi svojega naroda, in tudi v duhu svoje cerkve katoliške! Želeti je, da se pri b I a g o s 1 o v I j h n j u Velikovške drnžbine šole snidejo društveni zastopniki iz vseh naših dežel A , kajti eni šolski dom zopet spričuje vsemu svetu, da tudi mal narod z zjedinjenimi močmi veliko stori in vse neprijateljske nakane osramoti. Kolikor se Bedaj soditi more, izvrši se to blagoslov-ljenje v nedeljo, dne tí. septembra t. 1. Vsi ti zavodi, kaj pa da stanejo veliko denarja. A o tem Vas obvesti blagajništvo, ki tajni-štveno navdušenost navadno skusi ohladiti b treznimi številkami. Ozrite se zdaj še jedenkrat po teh naštetih zavodih, oglejto si teh blizu 1500 otrok, ki se vzgajajo v njih in vprašajte se potem : čegavabi bila ta mladež, ako bi zanjo ne skrbela naša drnžba? Ali bi teh otrok — in ž njimi tudi njih roditeljev — ne omamila laška Sirena in nemška Lorelei ter jih zvabila v svoj tolmun, da j. h za vselej zagrnejo it ali-janstva in germanstva valovi 1 Častiti! vsem vam ljubezen do rodne zemlje nmrekava, da se to dopustiti ne sme. Iu uprav naša družba kaže v dejanji, kuko je treba preprečevati sovražne nakane. Ona ne govori samo, am- pak deluje za Boga, za cesarja, za narod. Kakor mladež v šoli, tako vzgaja priprosti ljud pri shodih in zborovanjih v zvestobi do Boga in vladarja, v ljubezni do cerkve in domovine, kličoč mo v spomin dolžnosti, ki jih ima do teli in do samega sebe TakO je v nekem pomena naša dražba prava vzgoje v a 1 n i c a za n a š s I j u d s t v o. j Temo priča so raine cerkvene, dinattiČue, patrljo-> tične, narodne sla vnos ti v šolskih zavodih, kakor pri drnžbinih shodih, kar so itak opieavali naši Časniki v posamnlfe slučajih in nam danes tega ni treba ponavljati. Ker se je to leto družbino delovanje osobito koncentrovalo pri velikih šolskih zavodih v Trstu in v Vehkovca, zato vodstvo razun .Vestnika" IX ni izdalo literarnega proizvoda ter je nadaljevanje .knjižnice družbe sv. C. Podpirala pa je naša dražba slična podjetja s tem, da je nakupila od rknjižnico za mladi>iotf in .Pomladnih glasov" primerno število ter darovala tja, od koder je bila naprošena. Tako je razposlala zopt>t letos v razne kraje: 1757 knjig, 5000 Ves t ni ko v in mnogo pisal nega orodja. Razširjanje družbi -h zavodov zahteva zrair večje žrtve; misliti je torej o načinih, kako pomnožiti prispevke. LiubUo leto je rodoljuben stotnik oskrbel za dražbo .nabiralnike", ki so po javnih lokalih in v domoljubnih hišah privabili lepih prispevkov za družbine namene. Sličnib nabiralnikov si je letos družba naroČila zopet 200 koma dov, ti novi imajo v medenčno vtisnjen napis in ključavnico za zapreti. Po zahtevi sa razpošljejo sirom domovine. Kakor prejšnja leta bila so i zadnje slovenska društva po vseh pokrajinah naklonjena naši dražbi, bodisi, da so sama kaj darovala, bod si, da so sodelovala pri veselicah in zabavah, prirejenih v korist naši družbi. — Tržaški rodoljubi so i letos priporočavah .Ciril-Metodov dar", ki je dobro podprl b?agijuo. Dohajali so božični, novoletni, velikonočni, godovni . . . darovi, kakor tudi pri veselih in žalostnih dogodkih, n. pr. o botrinjah, svatovščinah, novih mašah, pogrebšči uah meato vencev. Marljive ženske podružnice v Trsta in Gorici so za božičnice in razne šolske slavnosti nabrale toliko darov, da so »kazale pravo delo krščanskega usmiljenja ondotoim otrokom pa tndi njih starišem. Ker pa ima naša družba dobrotnikov in prijateljev na tisoče mej časti t i m ženstvom in moštvom po vseh pokrajiaah, zato jih slavni skupščini ne moremo imenoma navajati, kar se tem ložje opasti, ker so slovenski Časniki sproti beležili njih cenjene darove. Umljivo je, da bi naša družba, ako bi je naše časništvo vedao toplo ne podpiralo, ne mogla prospevati in bi se ne bila povzpela na toliko višino ugleda in priljubljenosti .Narod", .Edinost", „Sočatf imajo stalne predele za družbine darove in vrli ,Mt" i/kazuje v vsaki številki .kronske darove za velikovškj šolo". Pa tudi drugi časniki objavljajo sproti darove za Dašo družbo, dasi v relativno manjši meri. Običajna vodstvena okrožnica do posojilnic iu hranilnic tudi letos ni zgrešila svojega namena, kajti večina se je odzvala z večjim ali manjšim darom. Družbino vodstvo, motreč to tekmovanje v družbine namene, zajemlje iz tega bodrilo za svoje delovanje. Občudujoč toliko požrtvovalnost ginjenim srcem izreka danes vsem dobrotnikom, podružničnim načelništvom, narodnim časnikom, dičnemu ženstva, ki v istiui prednjači v nabiranju društvenih darov, vsem našim prijateljem zacdužeuo priznanje in glo-bokočutno zahvalo. A pozabiti ne smemo onih, katerih ni več v naši sredi, ker nam jih je pobrala nemila smrt. In večinoma smrt najrajši odtrga najbolj delavne osebe. Bodi vsem blag spomin, v večnosti pa obilno plačilo. Slava skupščina 1 /■ iz teh črtic ste posneli, da si je vodstvo resno prizadevalo našo družbo obdržati na dosedanji stopinji ugleda in priljubljenosti mej narodom slovenskim, kakor v preteklem desetletji. — Prvo desetletje bilo je odmenjeno v to, da smo sploh osnovali kaj zavodov in učilišč ter tako dokazali merodajnim faktorjem in vsema svetu, da je v obmejnih krajih dokaj slovenske mladeži, kateri se krati natorna pravica vzgoje v materinem jeziku. — In tu a ponosom beležimo uspeh — kajti število 15 društvenih zavodov (daei dva začasno prenehata) je gotovo častno za naše borne razmere. To doseči je bftb éóg&e h ■ idr«2eni'éV mtfoSfcl, kakor a% a* v ukini osredotočite prav v nafi druíol; kajti vodíftW so šli na' roke, kar bežimo s posebno hvaležnostjo, molje1 in dos toj a na t ven i k i, ki so a avetoro in dejanje^ vodstvo uaDorÜí, da se je odločilo za najpripravníst naSra v doVti£o drružbinih smotrov. V d m« ;em desetletju bo drnlnino vodstvo brea dvoma ¿óralo svojo pozornost obračati osobito v to, da se konsolidajeta dva glavna Šolska zavoda v Trstu in Velikovcu, za kar bo treba še veliko denarnih žrtev, katere bo naš narod donašal, vedoČ, da ae ta gre za njegov naraščaj, za njegovo bodočnost. Predno sklenemo, še jedno pojasnilo! Najdejo se tudi mej Slovenci neverni Tomaži, ki nočejo umevati čistih namenov naSe dražbe in jo mečejo v jeden koš z .Liga nazioaale", .I)-aitscher Schal-verein", „ Katholischer Schulverein". A nič bolj neopravičenega nego to. Kdor le nekoliko spremlja javno delovanje dveh prvoimenovanih društev, razvidi, da je maj njima in mej družbo av. Cirila in Metoda razloček kakor noč in dan. Tam je 11 zgoli napad. Pod krinko človekoljubnih namenov vabijo v svoje zavode i no rod ne otroke, da bi jih vzgajali za slovenske janičarje. Severni neprijatelji bi radi po naših gomilah sozidali »most do Adrijo" ; jugozahodni sovragi pa bi radi zemljo, ki je naša last že nad 1300 let, vzeli našemu rodu ter je odtrgali tudi od naše starodavne Avstrije, katere naj zvestejši zaščitnik na jugozahoda je uprav naš krepki narod. — Sorodniša je naša družba z zadnje-imenovanim .K itb. Schulvore'n"; nekaterim je ta tndi uzor za našo družbo. A ti ne pomislijo, da je naša družba bi'a prej nego , Kath. Sch." in da se organizacija naše družbe opira na naše slovenske razmere. „Kath. Sch." se bori le za konfes i j o-nalne šole, ker so se židje s svojim interkonfe-eijonalnim zakonodavstvom urinili tudi v krščansko šolstvo in si tako podjarmili kristijane — ne bori se pa za n..rodnost, ker nemška itak ni nikjer, najmanj pa na Slovenskem v nevarnosti. A naša družba se ne bori samo za versko šolo prav v zmislu katoi. ceik.v», Oi ii za na rodni, za slovenski značaj naših Sol. In to ni nikak pretiran nacijonalizem; to je le zahteva krščaneke pravičnosti: tako v interesu kat cerkve, kakor naše Avstrije; to je za nas Slovence vitalno vprašanje. — Mi torej nism agresivni, mi smo le defenzivni; po vseh kršč. na čelih pa nam je dovoljena samoobramba, in če se ne bomo branili mi, kdo pa nas bo? — Mi smemo in moramo klicati našim neprijateljem: Spolnjujte 7. zapoved Božjo Vi, kakor jo mi — pustite, kar je našega, mi ne želimo Vašega 1 — — V očigled tem neutajljivim dejstvom: ali naj Vas, čč. skupščinarji, še opominjamo k vztrajnemu delovanju?! V&ša navzočnost že nam je priča, da Vaša srca goié za stare ideale slovenske — o da bi se ta ogenj zanesel po Vas tudi po vseh dolih in planjav »h naše mile domovine, da es daleč na okrog srca vnemajo za dru'.bo, katero si je ustvaril narod sam — za svojo mladež, za sebe. In v to svrho Vam kličemo v slovo besede, ki jih je letos izustil pesnik Vam, slovenske žene, bodreč Vas na domorodno delo za našo družbo: ,.D.i ho nc ho glattilo kdaj : ..Nokoft Žil je Slovón, a jo pregnan iz raja'" Zato v bodočnost svojega naroda, Jetliui družba nas Ciril-Metóda!" Tajnikovo poročilo se je vzelo brez ugovora pohvalno na znanje. Načelnik g. Zupan se je spominjal tekom leta umrlih članov in družbinih dobrotnikov ter pozval skupščinarje, naj pokojnikom izkažejo zadnjo čast s tem, da vstanejo raz sedeže. Blagajnik g. K oblar je poročal o denarnem stanju. Navel je posamične številke — najvažnejše, smo že včeraj zabeležili — in potem nadaljeval: Ako primerjamo dohodke 1895. leta z onimi prejšnjih let, radostno opazimo, da celo v potresnem letu požrtvovalnost Slovencev za plemenito brambo narodne stvari ni opeSala, ampak nadkrilila vse naSe nade. Letošnje blagajnikovo poročilo je tedaj še jako ugodno, dasiravno je v njem govorjenje o primanjkljaja. |pH#" Dalje v prilogi. ~*^HI Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 181, dnč 1 avgusta 1896. Izredna lepa podpora, katero je naklonila pri jateljica koroških Slovencev, zntši 4000 gld,, a tudi brez nje je imela družba deseto leto svojega obstanka 2000 gld. več dohodkov, kakor 1. 1804. in sploh več, kakor katero« bodi leto poprej. Ker jfi že IX. zvezek „Ve8tnikaa prinesel vsote, katere sn darovale posamezne podružnico 1. 189"). in ker je ravnokar izdalo društveno \odstvo precej obširni tiskani poročili o izvrstnem delovanju mo skill in ženskih podružnic v zadnjih dveh letih, dovolim si le posebej omenjati, da sem piimoran tudi jaz vreči par zrnic kadila na slavo za družbo vnetim narodnim gospem in gospicam. Zgodi naj se, kakor je rekel g. tajnik v poročilu, v podobi suhih številk. Mej podružnicami, ki so lansko leto nabrale večje vsote, kakor predlanskim, jih je na Kranjskem 26 in mej njimi je 9 žensk h podružnic, dtugs so večinoma mešine; mej napredujočimi 10 štajerskimi podružnicami je jedna ženska; Korošci še nimajo prebujenega ž. nstva (vzbuj it» je bode začela naša velikovška šola, ko je bede začela podučevati v maternem jeziku); zato se pa bolj postavljajo dame na Goriškem in v Trstu, kjer je mej 10 podružnicami, katere so se lansko leti posebno odlikovale, 8 ženskih podružnic. Dobro vemo, kaj se pravi, pobirati denar, če tudi v dobre namene, pri ljudeh, vemo, kako je treba včasih marsikatero grenko po Zreti od neprijsteljev in polovičarskih prijateljev, da ni žalostnih posledic. Z * to pa veljaj vsem družbinim članom in še prav posebno Vam, neutrudljive bla gajničarice in neupogljivi blagajničar,i pri naših podružnicah in vam vsem, ki nabirate denar za družbo, za obilni trud in požrtvovalnost, vsem do brim Slovencem, lahko rečem, iz srca kipeča: pri srčna zalivala in v nebo doneča slava! Speč h podružnic letos ne bodem našteval, ker Slovenci zadnji čas delamo že toliko Soma po svoji domovini in po vsi Avstriji, da bode kmalu le malo krajev, ki bi bili brez nnrodne zavesti in bi se mogli prištevati narodno spečim. Da more dražba dostojno odbijati ljute naskoke sovražnikov na neie narodne svetinje, potrebuje mnogo mun:cije. Dobrovoljuo jej je lani v ta namen priskočilo na pomeč 19 pokroviteljev z lepo vsoto 1858 gld. 63 kr. B g ž'vi te rodoljube in jim obudi mnego posnemovalcev mej imovitimi rojaki! Kakor že več let poprej, tako je prejela družba tudi v minolem letu od visokega deželnega zbora kraujskrga 100O gld. in slavnega zastopa mesta ljubljanskega 1300, za kar jima izrekamo iskreno zahvalo. Tudi Število slovenskih hrauiln c in posojilnic, katere so vi likedušno odprle svoje blagajnice v podporo naše družbe, Be je pomnožJo. Njih imena in darila čitute v tedenskih i/kazih društvenega blagajništva po časnikih. Slovene', držite se teh zavodov, ti so naši! Darovi za velikovško šolo niso v računu pod točko dohodkov vsi navedeni, precej darov, podeljenih v isti namen, obsegata tudi točki 7. in 9., a ni jih bilo mogoče natanko izbrati. Slovenski čaauiki niso samo radovoljno pri našali objav vodstva in dohodkov drnštva, ampak slavna uredništva ao tudi sama nabirala darove in jih pošiljala glavnemu blagajniku. Nabrali so časniki te-le vsote: .Mir" 2271 gld. GO kr., „Slov. Narod" 1316 gld. 51 kr., .Slovenec" HGgld 50 kr., .Danica" 42 gld. 50 kr., .Slov. Gonpodar" 21 gld 62 kr. in „ Domovina" 19 gld 50 kr. Prav lepo zahvalim za nesebični trud vse gg urtduike teh listov in pravično se mi zdi, da z ozirom na težo navedenih številk Še posibio pohvalim gospoda Alojzija Legata v Celovcu in gosp. Josipa Nollija v Ljubljani. Živeli! Nova in zelo praktična naprava za izvabljanje drobiža iz Žepa veselih ljudij so nabiralniki. Do duše me je ganilo včeraj, ko so mi nbogi ljubljanski delavci poslali 4 nabiralnike, napolnjene s svojimi trdo prielužeuimi novci. 200 nabiralnikov že stoji po gostilniških, čitalniških in raznih mizah rodoljubov slovenskih. Ker se po novih vedno še po-prašnje, jib dobimo te dni še 200 iz neke ljubljanske izdelovalnice. Po nabiralnikih postaja družba sv. Cirila in Metoda in naša narodna borba znana vsem slojem prebivalstva. Hvalevredno delo opravljate, gospola, ako večkrat poprašate narodne krčmarje in kavarnarje, kje je družbin nabiraln k. Posebno vesel bode družbin finančni minister, ako ee bode dalo vneti častite Člane družbe sv. Mohorja, da bi se spominjali malimi darovi naše družbe ob sprejemu knjig drie sv. Mohorja V tem ob žiru se lepo pripcročgg. poverjenikom in vspehi bodo krasni. V kratkem rloburužba tudi slovenske vži galice, ki naj bi vžiga tudi mrzla srca za naroino stvar. Tako bodemo mli rt sevati v družbinih za vedih v prihodnje še | več, kakor po 1500 slovenskih otrok in kszatiisprolnikorn, ki se sovražno zbirajo v armadah .Sclvereina" in „Lege nazio-nale", da nimamo še ije udati se jim na milost in nemilost. Težka leta so pačastopila za družbino bla-gajnico, ko je bilo drbino vodstvo primorano, oskrbeti družbi lastne doove, niimre'' šolski poslopji v Trato in Velikovcti llfiko poslopje pri Sv. Ja kobu v TrBtu je stalo tu bo s popravami vred okrogl h 20.000 gld. in okrasna nova šola v Št. Ruperfu pri Velikovcu, k.era iropouuje tudi Nemcem, ki so nas doslej imi za barbare, bode atbla do 30 000 gld Z zlatimiirkami se lesketi na ve likovškem poslopju napis;.Narodna šola". V poslopju bede pro s te ra za eško in dekliško l/idiko Šolo, za notrtnjo višjo deliško izobraževalnico in nekako gospodinjsko šolo er za Stanovanje šolskim sestram učiteljicam. Če kd, se je posebno blagajnik krčil proti tem velikim izatkom Ali potrebni so bili, da nas niso škodožehi Lalijani, katerim smo prej plačevali visoko najmščino za hišo, nekega dne Vrgli pod kap. S koi imamo opraviti, je pokazala zlobua roka, ki je hot' la 'aui sv. Štefana dan našo tržaško šo'o zagati, le, da se ji ni posrečila peki- i viia nakana, napravila je samo banki .Slaviji* kot zavarovalnicinaše hiše 111 gld. ško;le. Kako zadovoljni so korešn bratje, da so dobili svoj .Narodni dom" v Velkovcu, dokazujejo obilni darovi. Stoj tedaj trdno o pono no naš svetilnik prosvete na brega Jadranskega morja, okoli s be zbiraj i,nI j- slovenskih dn:>.in >n kaži besnim Italijanom, da so Slovenci še tukaj doma Stoj nepremakljivo vpličast ii bran k naše narodnosti pri Velikovcu in ne dovoli, da bi le za ped se še kdaj pomaknila meja slovenskega jezika proti jugu! Vu-nači dolga stoletja zat ranim bratom na oni strani Karavank Dotrta «rr-a in poz»» vnnlri naj » tebi radujejo ob sad. vili požrtvovalnosti svojih prednikov. Toda od kod bode jemala družba denar za tako obširno delovanje? Nadejajmo se, da dokler bode trajala sta, bode zato skrbela božja previd nost in dobrodelnost Slovencev. (Tu je govornik navel imeua najno\ejšib dobfl tn kov, katera so bila že v soboto nat snjena v tSlov. Narodu") Kadar pa toneba nevarnost, katera nam preti s poginom, tedaj bede tudi vodstvo naše družbe poslano v zasluženi pokoj, naš finančni minister boie odpisati dal ves ta narodni davek slovenskim rodoljubom in ga naložil ramenom. Interim gre po pravici in mi bomo sešli se le še v beli Ljubljani v polnem številu ter veselo zapeli: „Te Deum laudamus!" Hvala Bogu, mi smo rešeni t Toda, žal, žal, da zdaj še ne moremo in ne smemo peti tako. Noč in dan se kuje sovražnik orožje, še div a huda bitka za obstanek našega naroda na vsej črti. Glavni skupščini .Schulvereina" o letišnjih binkoštib v Brnu in .L ge nationale" v Kopru sta pokazali kaj črne nove oblake. Prva se je branila izpustiti iz svoje srede glavne pod pomike — Žide; druga jo pa, kakor je razkril zadnji teden neki slovenski dnevnik, na dovolj pre drzen način razudtla, da je škiljenja čt z avstrijsko mejo nekako gla.ni smoter nji m-ga delovanja. In taki sosedje, ki nam bi rajši danes kakor jutri raztrgali sveto geslo, zapisano na naši tfobojnloi „vse za vero, dom in cesarja", naj bodo naši prijatelji? Ne, mi jim ne zaupamo! Poročilo sicer prav1, da se „Scbulvereinovi" dohodki sušijo, ker požidovljenim Nemcem zmanjkuje idealnosti, in zato so sklenili nekatere zavode na Češkem opustiti. Toda ideal nost (reete brutalnost) bi že imel nemški medved, manjka mu le poguma nasproti čiškoiuu levu Pri zavednem češkem narodu .Stdmlverein" res nima nikakega vspeha. Toda vspeh ima, žalibog, mej Slovenci. Zato „Schulverein" niti krajcarja ni sklenil manj izdati za napade na slov« nsko narodnost. Da, še hvalili so se v Brnu, da berolinske marke dobro delujejo na južni nemški meji, namreč mej Slovenci in blatili so prav ostudno posebno slovensko duhovščino, ki jim s svojim delovanjem črta račune. Previdnosti je tedaj posebno nam Slovencem treba, če tudi nekateri optimisti trdijo, da se bliža že konec boju, ker „Schulvereinu hira. Gorje nam, ako bi zadremali v nehajstvu, meneč, da nas Nemci le aladko zibljejo. Po dolgih bojih nimamo še dostojne, od občine vzdrževane slovenske šole v Gorici, nad dve leti že ne dobimo odgovora na utemeljene pritožbe v Trstu, nemški časniki so še vedno polni napadov na pol slovensko gimnazijo v Olji, šolstvo naše na Koroškem je zatirano, kakor je bilo, Devin, Jesenice itd. so v nevarnosti, in mi naj bi roke križem držali, ali pa obupni orožje proč pometali. Prepričan sem, da porečete: Nikakor ne! Konec boja bo pač prišel gotovo, a prišel bo tem preje in tem bolj gotovo, čim pogumneje in čim bolj jedini mej seboj se bodemo borili v prihodnje. Končam s vskli-kom: „Slovenci, ne vdajmo se, dokler nam ne napoči pravične zmage dan \u Blagajnikovo poročilo se je z jako živahnim odobravanjem vzelo na znanje. V imeni nadzovništva je poročal gosp. O. Do lenec o pregledauih knjigah in računih in predlagal, naj se da odboru absolutorij, kateri predlog je bil soglasno vzprejet. Predsedstvo je na to prevzel namestnik g. L. Svetec, na kar 86 je vršila volitev in sicer na predlog g. župnika Berceta z vzklikom. Izid vo litve emo prijavili že včeraj. Po nekih netaktnih oporanjah g. Pogačnika iz Podnarta se je načelnik g. Zupan zahvalil akup-ščinarjem za udeležbo, jih prosil privoljenja, da gre posebna dtputacija, gg. Zupan, Svetec in dr. Svetina, k dež. predsedniku izrazit neomejeno udanost skupščinarjev presvetlemu cesarju', ter zaključil zborovanje. Zborovanju je sledil banket v Sokolovi telovadnici v Narodnem domu. Banketa se je udeležilo 130 oseb, mnogo jih je pa odšlo, ker niso dobili prostora. Prvo napitnico je izrekel načelnik g. Zupan in sicer je napil ljubezni vrednemu vladarju CBsarju Francu Jožefu 1, na kar so po dvorani zadoneli mogočni .Slava-klici". Načelnika namestnik gosp. Luka Svetec je napil tistima, ki sta dala družbi prostore v .Narodnem domu" na razpolaganje: predsedniku Čitalnice dr. vitezu Bleivveisu in starosti Sokola dr. Tavčarju. Drž. posl. g. Spiučic je v daljšem govoru kazal na to, kako se je nekoč pod plaščem vere hotelo naš* mu narodu vzeti to, kar mu je najsvetejše, jezik, iu kako 8e mu hoče dandanes jezik vzeti pod plaščem omike — ter napil družbinemu odboru in načelniku g Zupauu, Vse tri napitnice ao bile vzprejete z velikim navdušenjem. Med posameznimi napituicami je pel ženski kvartet .Struna" in žel mnogo odobravanja in priznavanja. Končno je še g 7. log ar prečit al došle telegrame. S tem je bil zaključen oiicijelni del banketa, a udeležmki so ostali še dlje časa skupaj v neprisiljenem razgovoru. % LJubljani, 13, avgUBta. MladoČehi so sklenili sklicati shod svoje stranke, da se posvetujejo, kaj je storiti, ker Nemci vedno bolje zatirajo češke manjšine v nemških mestih in jih pri tem podpirajo vladni organi. Pričakovati je, če sodimo po pisavi nekaterih mladočeških listov, da se (Vhi odločijo za odločnejšo opozicijo, ako bode vlada še nadalje tirala tako politiko. Da bi Čehi vstopih v bodočo državnozborsko večiuo, je baš zaradi poslednjih dogodkov na Češkem malo upanja. Posebno Mladočehe jezi, da vlada prepoveduje izlete v nemška mesta, v katerih biva mnogo Čehov. Madjari in Čehi. Neki dr. Rimler iz Budimpešte je bil nedavno pri staročeškem vodji in se je ž njim razgovarjal, če bi ne bilo mogoče, da bi se zbližali Madjari in Čehi. Po njegovem mnenju bi ta zveza bila naravneja, nego zveza mej Madjari in Nemci. Madjari in Cehi imajo oboji slavno preteklost. Dr. Hieger je baje vse take ponudbe odbil glede na Slovake. Mi ne vemo, Če je dr. Rimler iz lastnega nagiba poiskal dr. Kiegra, ali je pa bil najet. Jedenkrat je že ta mož za Madjare moledoval češke pomoči, ko je bila ogerska vlada zaradi cerkveno-političnih zakonov v nevarnosti. Po našem mnenju Madjari nimajo nobene resne volje zbližati se s Cehi. Če bi na to res mislili, bi dr. Himler ne bil iskal dr. Uiegra, temveč sedanje vodje češke politike. Dr. Rieger jo v politiki mrtov mož. Po u iSem mnenju je vse to le strašil namenjeno Nemcem, da bi rajši kaj odjenjali pri obnovljenji pogodbe z Ogersko. Folnegovič je odložil svoj mandat. V pismu do svojih volile v natančno opisuje, da so ga k 1» inn nagnili razpori v stranki prava »Seveda Fol-negovič stvar tako slika, da je Frankova frakcija vsega razpora kriva. Izjavlja pa Folnetrovn', da je pripravljen zopet vstopiti v politično življenje*, ko bi fco volilni ali Btranka želela. Ogerski Siv.*. .Branik" priporoča, da bi se ogorski Srbi udeležili letošnjih volitev za državni zbor. Postavijo naj svoje kandidate, kjer le opajo zmagati, drugod naj podpirajo kandidate ljudske Btranke, Dos. daj BO Srbi navadno volili vladne pri« Btaše, Želeti je pač, da bi tudi Slovaki, Rusini In Romuni se volitev odeležili in se tako ravnali, kakor priporoča „Branik". Če ne bode v državnem zboru Slovanov in Rumunov, tudi ni pričakovati, da bi ljudska stranka posebno podpirala Slovane. Kar so bode pri volitvah obljubilo B6 bode hitro pozabilo, če I (»do pa v zbornici tudi Slovani in Romuni, so bode j>a ljudska stranka vedno ozirala na ti narodnosti, ker bode gledala, da jo podpirajo slovanski in romunski poslanci. Dokler bodo pa Madjari in Madjaroni sami v zbornici, ogerski Slovani ne morejo pričakovati, di se kaj zboljšajo njih razmere. Banffyju se maje stol. Vladna stranka bi se ga na vsak način že rada znebila. Kdo bodo njegov naslednik, se ni določeno, imenujeta ae grof Czaky in Salavy. Prvega bi liberalna stranka naj-raje imela, ker je začetnik cerkveuo-političnih zakonov. Ban hrvatski Khuen-Hedervary pa baje večne pride v poštev. Znani dijaški nemiri v Zagrebu so mu iipodkopali zaupanje višjih krogov. Poprej se je mislilo, da je tet zavladala na Hrvatskem pod njegovo vlado < bčna zadovoljnost, a ted i j se je pa videlo, da je v-;' I vnle.5. Nova vlada pa ne bode več čisto liberalna, temveč bodo koalicijska. Vanjo se vzprejemajo nekateri člani narodne in Ugronove stranke. Z do je sed ij vladna stranka sama, da se t;:ko raederO* kompromisi, ki so se v nekaterih krajih dogovorili mej narodno, oziroma Lgronovo stranko in ljudsko stranko. Liberalcem je sedaj pred vsem na tem, da se pri volitvah ljudska stranka uduši. Kreta. Poveljnika na Kaneji Hasana so te dni zamenili z Abdulo pašo, ki jo bil dozedaj žan darmenjski poveljnik. Novi poveljn k je Krnel po rodu in je bil že jedenkrat poveljnik v Kaneji, a so ga zaradi nje grive piistranosti iu nezmožnosti morali odstraniti. Zadnje dni je s Krete bezalo 500 kristijanov. V Pireju na (irskem jo že 700 krščanskih begunov, štirje grški pomorski Častniki so baje ndili na Kreto, da ondi oigani/.ujejo boj s torpedi. Ovirati hočejo svobodno gibanje turških ladij okrog Krete. Vstaja se pa po Kreti jako raz širja. Zadnje dni so se zaieli kristijanje v pokrajini Lasithi puntati. Turška vlada je pregovorila cari grajskega patnjarba, da v pastirskem listu grške vernike v Makedoniji in na Kreti opominja, naj ostanejo pokorni oblastvom. Zi ta list se pa nikdo dosti ne zmeni. J It. ^(ive^aiii* Kta i?e nam piše: V nedeljo priredilo je naše .Dolenjsko pevsko drOstvo" izlet v Toplice. Izleta tiduležde so se tudi vile tn ljubke novomeška tamburaiice, s svojim učiteljem gospodom Trialerjem, m nn.ogo novomeške in ložem perike narodno inteligence. Spiemjala je izletnike novo in» ška meičanaka godba. Pri potu, kateri vodi likoma pred Toplicami s cesta v kopeljski park, pričakoval je izletnike topliaki župan g. Zupančič, topiiška pozorna biamba, s bvejini načelnikom g. Zupancem, kopeljaki goetje in narodni Topličani. l'o preerčnem pozdravu in vzprejemu izletnikov po g. županu Zupaučtču, kakor tudi po načelniku po tarna hrambe g. Zupanou, katerima se je g. dr. Defranceechi z navdušenimi besedami zahvalil, ko rakaU k> izletniki s spremljevalci aa godbo v Toplice. Po k rut k. m odmoru 'JO minut korakala je vsa impozaiitua množica, po istem potu nazaj v knežjo hosto, ali v tako.v. in . kop-.-ljski park". Doapevli tw določeno maato zredi boste, začudili so se acšleoi nemalo. Reattn aa tamburaiice prirejenih s»»l»z v in puMov, ni bilo ne mi/, ne klopij videti, tako, ela }i sleherni vprašal: ah bcdeiuo morali na tleh eedeti? No, v kratkem caau je [f, da ae |e 11 silo eedalo. Krasni komadi, katere je pel mešan zbor dolenjskega pevskega društva, pod vodstvom pevo • vodje g, Ig. Hladnike menjavah so sns še krasnejtimi tamburaškimi komadi , udarjenimi pod vodstvom vrlega gosp. Tiislerja po naših novomeških narodnih krauoticah. Vmes svirala je tudi novomeška g.alba salonske komade, katero je vodil njo kapel-nik g. Poula. In tako radovali so se izletniki, ra-dovali so se vsi cavzolniki na piav izvrsten način, pozabivši pri tem na kaj primitivno utabor;eiije ali nfiotorjenje, pozabivši tudi na s'abo postrežbo. V mraku že povrnil a je šele vsa vesela množici, za godbo v Toplico nazaj, na vrt gostilno -pri l¡piM. Tukaj se je razvila prav dflnáaoa zabava, katere je bil le prehitro konec. Primitivnosti v knežjem parku toliko glede pomankanja miz, stolov, klopi, kakor tudi glede slabe postrežbe, grm Se jedenkrat omeniti, kajti tukaj je treba nekaj pribiti. Vso po strežbo v parku prevzeti bi morala po dogovoru voditeljica kopeljske restavracije v Toplicah, prav postrežna in kaj aljadna gospa Dinevova. Oía je v.je to obljubdii in gotovo bi vse tudi v polno za dovoljntst gostov*izletnikov izvriila — da ni nekaj vmes prišlo. Goepod Zhub r pl. Okiog je v Soteski nadlogar kneza Auersperga in ob jed nem tudi »skrbnik kopališča v Toplicah. In ta pragerman, cigar stari oče je ie okoli Okroga in Št. Ruperta na Dolenjskem krave panel, ta pragerman jo, kakor zatrjujejo verodostojni Ijiiije — go*p»g Diuevovi zidnji d m pn>d izletom kar prepovedal za stvar kaj storiti, došlice prg">stti Di prepovedati je hotel še celo doŠleoem, kikor so tuj>', ohod v park. To bodi pribito Dueviie vesti. V Ljubljani, 12 avgusta. — (Revizija zemljiško davčnega katastra) Deželna kormsijn aa revizijo semljilkodavčnega ka t as T ra je imela včeraj poi predsedstvom dež pred-sednika baroua Heina svojo prvo sejo, v kateri se je odobril predloženi načrt opraviluiku in ee je odklonil poročevalčev preciiog, pustiti nespremenjen klasifikacijski tarif 'z<.ze--r.»i t rf za cenitev vino gradov. Komisija je volila pes-ben od.-ek, kateri ima nalogo, brati materija! za sestavo novega kLs li kacijskega taiifa. V ta odsek so bili voljeni gg dež. glavar D.tela in dež. posl. grof Barbo in Lmarčič, kot namestnik d-ž. posl. vitez Linger. — 'Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imela svojo 94. vodstveno sejo dne 5. avgusta t. I. v prostorih .Slov. Matice". Z ičetek ob l/t8.' Navzočni : Tomo Zupun (prvomestnik), dr. Dra* fotiu vitez Bleiwei8-Trsteniški, Antou Koblar (blagajnik), Ivan Murnik, Luka S vetee (podpredsednik), in Andrej Zimejic; od nadzorništva je bil prisoten Uroslav Dolenec. Svojo odsotnost sta opravičila dr. 1. Svetina in Anton 2logar (tajnik). Prvomest-nik otvarja sejo ter naznanja, da je izdelanih 200 novih denarnih nabiralnikov in da bo v kratkem dotiskano časniškega opazovalca delovanje moških in ženskih naših podružnic za dobo zadajih dveh let. Blagajnik naznanja, da je imela družba od 1. januvarja 1896. do 5. avgusta 1899. 10.876 gl. 2 kr. dohodkov, 10.787 gld. 08 kr. troškov, toraj - - gld. 9 kr. prebitka. Ko se določijo nagrade, rešijo došle prošnje in sprejmejo, sklepi glede družbi • bimli šolskih stavb v Velikovcu in v Trstu, zaključi prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Slovansko Sokolstvo) s poročilom So-koUke slavuosti v Kranju smo morali odložiti zarad pomanjkmja prostora za jutri — (Pevsko društvo „Slavec",) katero bode sodelovalo (In« 15 t. m. pri velikem koncerta v Brtž-cah, naznanja oni u C... podpornim »lanom, kateri so namena«..jo udeležiti t ii prišla je, na misel, da bi nje sin po sili odpeljal Joamdo, kot je v Romuniji na kmetih v navadi, da ženin upleni nevesto. Sin je bil zadovoljen. Pridobili ho za to tudi neko prijateljico Joanide. Ko ee je bila Joanida s svojim žeiiiuoiu in prijateljico peljala v Kiselev, je prijateljica predlagala Joanidi, naj pojde ž njo še malo se sprehajat po parku oh cesti. Dami ste pa nisti vrnili. Fargeon je bil Joanido ugrabil, jo spravil v zaprt voz in se ž njo odpeljal. Prijateljica je pasla v lki-kurešt Fargeouovi materi povedat, kako se je vse lepo posrečilo. Joan.do je bil odpeljal Fargeon v neko vilo. Veselje njegovo pa ni bilo dolgo. Ženin je zvedel, kje je, prišel je s policijo, ki je rešila ujeto gospico in njenega odpeljalca odvedla v zapor. * (Ponarejalci bankovcev.) V Tunisu je policija zasledila celo tovarno, za izdelovanje francoskih bankovcev. V tej tovarni so se izdelovali bankovci z nujuovejšiuii stroji in tako izvrstno, da jih od pristnih ni razločiti. Policija je našla v tovarni nad 100 000 izdelanih bsnkovcev po 100 frankov, sodi pa, da se je vsaj 100 000 komadov že spravilo v promet Davila i Uredništva našega lista so poslali: Za družbo ar. Cirila in Metoda: Gospod Josip Vidmar v Ljubljani 6 kron, namesto venca na krsto včeraj umrlega gosp. Dežnoana. — Neimenovan v Ljubljani 9 kron, nabranih pod geslom ,Naj ae oživi narodna zavesti* — G. Pran Lnznar v Kranji 4 krone in aicer: Po gospej Havški 1 K od najlepšega gospoda v Kranji, ki hoče biti .drukan*. Gosp Candolini iz Trsta 1 K Vesela drnžha pri g. Maver-ja at. 2 K. — Skupaj 1 9 kron. _ Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki I Slovenci ln Slovenke! ne zabite dražbe sv. Cirila ln Metoda I Književnost. — .Popotnik" ima v št. 16. naslednjo vsebino: V divno Opatijo; Osma skupščina „Zaveze bIov učit. društev* ; Kako praznuj slov. učiteljstvo 50 letnico cesarjevega vladanja ; Slovstvo; Listek; Račun ^Zaveze" za leto 1896 ; Društveni vestuik ; Dopisi in druge vesti; Natečaji. — Za tamburaske zbore V kratkem izide partitura „Kolau iz slovenske opere B. Ipavca Teharski plemiči" za tamburaški zbor ali za mešani zbor z banton-solo, s spremljevanjem kla virja. Partitura bo obsegala 8 —12 stranij Z* na-ročho se je oglasiti pri g. Alfonzu Gutscby-ju, stud. mus. v Zagrebu. (Nar. zemalski glasbeni zavod.) Dunaj 12. avgusta. Okrajni glavar v Li-tovelu pri Brnu, kateri je ukazal orožnikom, da so odstranili table z napisi .Češka trgo vina", je bil na brzojavni ukaz ministerskega predsednika suspendiran. Brno 12. avgusta. Moravski dež. zbor se razpusti koncem avgusta iu bodo nove volitve v drugi polovici oktobra. Atene 12. avgusta. Provizorna vlada kretska je sporočila turški vladi, da je pripravljena, nje predloge predložiti narodni skupščini, a na sporazumljenje ni več misliti, tem manj, ker Turčija neče Kreti več dovoliti, nego je določeno y halepski pogodbi. Atene 12. avgusta. Provizorna vlada kretska je prepovedala v cerkvah moliti za sultana. Pričakuje se vsak hip, da raglasi neodvisnost Krete oziroma zjodinjenje z Grško. Atene 12. avgusta. V luraklejskem okrožju vlada popolna anarhija. Turki požigajo vasi in more kristijane, kjer jih dobe. Panika mej kristijaui je nepopisna. -Atene 12. avgusta. V Anapolisu, dve uri od Ketteje, je 1500 Muhamedancev ople-ii lo vse kristijanske hiše in ubilo 32 kristija-nov, mej njimi tri duhovnike. Jtdnega duhovnika so Turki sežgali. Carigrad 12. avgustu. Abdulah paša, ki je največ kriv kretskih homatij, je odstav-Ij« ii. Na njegovo mesto je imenovan Ibrahim-paša. Novi York 12. avgust*. V severni Ameriki vlada grozna vročina. Tu je od no« deijc umrlo 4 8 oseb za solnčarico, več sto jih leži v bolnicah. Ljudje popadajo kar na cesti. Doslej je tu za solnčarico umrlo 226 oseb, v Oikagu 51. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljub ljani- (Dalje) Co natančno premotrimo člen 1. in presodimo, da jo težko določiti, kateri predmeti se v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, narejajo v obstoječim gospodarskim razmeram neustrezajočem obsegu, moramo priti do sklepa, da se more na vprašanje, kedaj in katerim obrtuo-stnim podjetbam naj se dovolijo olajšave, le od slučaja do slučaja odgovoriti. V Ljubljani in njeni okolici obstoje: stavbena mizarstva, stavbena ključavničarstva, tovarna za stroje, tovarna za gasilno orodjo in kovinsko blago, tovarna aa dretene žeb Ijičke, zvonolivarna, več tovarn za opeko, tovarna za barveni les, pivovarne, tovarne za parkete in I- .on, blago, tovarna za kavine suiogate in kaudite, c. kr. glavna tobačna tovarna, bombažna predilnica m tkaluica, tovarna za volneuo blago in dve tovarni za usnj«, tovarna za papir, tovarne za drobljenje lesa, tovarna za klejni in drugi debeli papir, parne žage, tovarno za slamnike, podjetja za pohištveno opravo, tovarna za lim in koščeno moko, mlini itd. Na te obrtuo^tne stroke bi se olajšave, katere želi zakon, ne mogle raztezati. Nasproti uvaža se v Ljubljano mnogo oblačilnega blaga vsake vrste in ker so na Kranjskem tri znatne bombažne predilnice in tkalnice, pa nobene apreture, bi se lahko ustanovile belilnice, barvarije, apreture in prirejevalnice bombažne preje in blaga. Kuhinjska posoda se uvaža in rentovala bi se morebiti tovarna za poatekleno kuhinjsko posodo, ker ui na jngu Avstrije nobene take tovarne. Z uspehom bi lahko delovali tovarna za dratene mreže in kar-tonažna tovarna i. dr za kateri obrtnosti se tva-rina izdeluje v bližini po cenah, ki so zmožne konkurence in katero tvarino bo tudi zmirom dobiti. Tudi na ustanovitev sladkorne tovarne bi so lahko ni.slilo, kajti poskušnje z pridelovanjem pese so se v deželi obnesle. Pri tem se pa mora povdarjati, da bi dovolitev olajšav zadela na ugovor konkurence. Tovarna za jeklena peresa, jeklena pisna peresa, plančete za moderce, tovarna za pile, tovarna za kmetijsko orodje, predilnica za konopljo, tovarna za blago iz konoplje, tovarna za orožje, tovarna za godala in glaBovire, tovarna za gumbe iz lesa, rogov, kosti, kostenca, bisernih mstic in kovine, tovarna za živalske in rastlinske konserve, tovarna za bakrenasto blago, tovarna za svitlo usnje m usnjene tapete, tovarna za makaroni, tovarni za majolike, tovarna za vozova, tovarna za pohištvo iz zapognenega lesa, tovarna za šivalne stroje in velocipede, čistilnica za olje, tovarna za voščeno in usnjeno eukno, tovarna za pšenično in rižovo škrob, tovarna za vinski kamen in vinsko kislino, tovarna za rokodelsko orodje, tovarni za volnene trakove in dr. Vseh teh tovarn ni na Kranjskem in blago izdelano v teh in še drugih tovarnah se uvaža. Toda če pomislimo, da v Ljubljani in okolici nedostaja vodna moč in da je rujavi premog, katerega je mnogo v deželi po razmerju kakovosti izvanredno drag in znižanju cene tudi tiko dolgo ni pričakovati, dokler bodo vsi večji prernogokopi v lasti jedne družbe, je jasno, da bi industrijska podjetja v ozn»čenem okolišu zelo težko mogla tekmovati z jeduakimi podjet|i v drugih deželah, četudi je dobiti dosti in cenenih delavskih močij. Vkjub temu bi morebiti zamogel tak zakon jed nega ali drugega podjetnika vspodbuditi, de bi ustanovil v Ljubljani ali okolici novo industrijo, posebno če bi se mu posrečilo za isto doseči znižanje cen premoga, kar b> bilo morebiti mogoče. Olajšave, katere bi bilo želeti, so v zgornjem sklepu visokega deželnega zbora označen*. Dovolitev olajšav naj je v kompetenei vlade in naj i^te podeli I« za taka industrijska podjetja, katera na Kranjskem še ne obstoje, da ne bodo obstoječa od olajšav izključena podjetja v deželi imela povood pritoževati se zHradi oškodovanja. Odsek predlaga: Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme. (Dalje prih.) Dne* 11. avgosta 1896. I*/- državne srečke iz I. 1854 po 360 gld. 144 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 189 „ '25 , Donava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 9 — . Zemlj. obč. avstr. A'/|7t z'a*' • — » — ■ Kreditne srečke po 100 gld...... 201 , — ■ Ljubljanske srečke......... 23 , — , Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 „ 75 , akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 155 „ — » Traoiway-drnftt. vel). 170 gld. a. ?. . . . 487 „ — , Papirnati rubelj......... 1 . 26'/« ■ Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-kffMii prebavljeuja in vsem nasledkom mnogega sedenja m napornega dnevnega dela je uprav neobboilno potrebno do-oiače zdravilu pristni ,.Mi»il-i»v Seidlit/.-|ira*ek", ker upliv.i □a prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševaK-n in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekxr A. MOLU. 0 iu kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tucblauben V lekarnah na deželi je izr.cno zahtevati MOLL-or preparat, zaznamovan z varnostno znamko ni rodpisom. 3 (l7f-8—11) limli SO ▼ B.iulaSjani: 7. a.gnala: Marija Suppantsehitseh od etnikova vdova, 1C> let, ielenburgove nli.-e M. C>, oslabljenjc. 8. avgusta: Karol Fl^rjamV, kurjače? bin, 1» mesecev, Opekarska cesta fct .r>»'. črevesni katar — I.orenc Hclič, kovač, 52 let flradisco 11 10, kap. — Jolef CvftT, posestnikov sin, 7 let C lice na Grad &t. 1. pljučni edem. — Anton Lotrič, delavčev sin. 4 mesece, Tržaška cesta st. .'.i. akutni želodčni katar. 9. avgusta: Franc Flankar, realec, 18 let, Kober M 11, vnetje molgaa, 10. avgusta: Franc Pe/man, knjigovez. 39 let, Lat* termanov drevored baraka, vnetji h rbtnega m.izga. Don Urbančič, vrtnarjova luM, t> inesccev, Str.liske olioi It 8, akutni črevesni katar. v v o j a i k i bolnici: 9. avgust «: Marka Goletir, sanitetni vojak. 88 let, pljučnica. Meteorologično poročilo. Čas opa- Stanje baro- t EO vanju im-tra 1 v mm. 11. H. nvečer 73J ti 12 7. zjutraj 188 8 • 2. popol. 731 0 Temperatura v r Vetrovi Nebo ,Uokri aa |v min v 84 urah 170 15 ♦> hi 1 sr. jzah. Sl. jV7.ll. bi. jllg oblačno úsala oblačno l.VM Podpisanec priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo razpel s povezniki ter kapele S podobami (v pridvižnem delu) kakor n. pr.: Sveto famllljo, turško mater božjo, Angeli eni varuhom, Zadnjo večerjo, Žalostno materjo božjo. Vse navedene podobe izgotovljene so fino iz „terra co'tou ter lepo preslikane, sveta fmiilija in lurska mati božja dobivajo se pa tudi iz porcelana z atlasovim ozadjem. Razpela, kakor tudi kapelice imajo svirala (verkle). Omenjene Stvari prodajajo se proti gotovi plači ter na mesečne obroke po dogovoru. Navedeno kapelice so 66 cm vi-toke ter 48 Cm široke. Nadalje pa tudi trgujem s pohifitvoni, raznovrstnimi slikami, zrcali, avtomati z godbo. Moja tvrdka naj se nikar ne zamenjuje z židovskimi dunaj »kimi in ogerfkimi tvrdkami, ker naročeno blago dopofliljam ravno tako, kakersen je vzorec, in ko bi se posiljatev bila mej potjo kakorkoli pokvarila, izmenjam jo na željo takoj brezplačno.. Ker pa je nekdo nedavno v nekem tukajšnjih slovenskih listov v tem oziru raznesel dvoumne, popolnoma npresnčne izmišljene trditve, izročil sem to zadevo svojemu odvetnika ter bo dotičnik zasledovan sodnijskim potem. Toliko v pojasnjenje, da se bo sl. občinstvo vedelo ravnati. V Ljubljani, dne 10. avgusta 1896. Z odličnim spoštovanjem l*i<*lll«M»ltt tovarnar in trgoveo v Solnem gradu. Žitne ulice (Getreidegasse) 19. (279»;—2) SLAVNOSTI 25 letnice narodne čitalnice v Starem trgu pri Ložu katera bode dne 22. in 23. avgusta t. L -•*•>- A/.porod: 1. Dnč 22. avgusta ob 9. uri zvečer mirozov z bakljado. 2. Po nvrozovu koncert na čitalniskom vrtu. 3. Dne* 23 avgusta ob o. uri zjutraj budnica. 4. Dopoludne vzprejem doslih društev in gostov. 5« Ob 1. ur; popolodne banket. ti Po banketa slavnostni govor in izročitev nove društvene zastave po slavnostnem govorniku g. A nt. K obla rjo, državnemu poslancu i. t. d. 7. Po slavnostnem govoru petje. Poje domači či-talniški kbor. nJ P. H s ai t ne i „Z& dom med bojni grom", ftfoiki »bor. /" P. H. Sat t ne r ; ..Opomin k petju". Mešan zbor. c) Mir. Vil bar „Llpa". Moikj ibor iit A n t. Nedved: .Naša ivoida", Messn zbor. 8 Po petju javna telovadba. Izvaja sl. ljubljanski .Sokol*. 9. Po telovadbi prosta zabava s plesom. Hioduja včoraJBiija Uuiip.T»»ura 17 7°, ca l .V pod normalom JDia^^sica, borza dne 12 avgusta 1896 Bkupni državni dolg v notah..... 101 gld. 60 ki. Skupni državni dolg v srebru .... 101 r (¡0 , Avstrijska zlata renta....... 128 „ 55 „ Avstrijska kronska renta 4J0..... 101 „ 80 H Ogcrska zlal „ 30 a London vista........... 119 , 70 b Numiki drl. bankovci ia 100 mark . . b8 a 65 a 80 mark............ 11 , 73 , 80 (Tankov........... » . 50'/, , [talij »i; ki bankovci........ 44 0 20 g €. kr. cekini........... D.S4 a Pri slavnosti s vira sl. postojinska godba in se ta slavnost vrši ob vsakem vremenu v prostorih g. Franjo Fetsclie-ta v Starem trgu. Vstopnina 20 kr. od osebe, kuvert k banketu 1 gld, 50 kr. Udeleženci banketa naj blagovolijo udeležbo naznaniti vsaj do 18. avgusta čitalničnemu odboru ter priložiti znesek ia banket, ('J800—1) K obilni udeb ?.bi vabi najuljudnejo odbor. Trgovski pomočnik 18—20 let star, krepak, soliden, nemškega in Blovcuskega jezika zmožen, izurjen v apoeeriji in galanterij i, dober prodajalec, se takoj vzprejme Več v upravnistvu „Sloven.skega Naroda". (2783—2) ~-*gr jfr av „Jtfarodna \liskarna". A. C—n—p — m.: Kratki hrvatsko-ruski rječnik i rječnik za prevodjenje s ruskoga na hrvatski, Dobiva se pri (2804—1) Antoni! Zagorjanu, knjigotržcu v Ljubljani Trgovski pomočnik se vzprejme takoj pod ugodnimi pogoji v spe-cerijBko prodajalnioo v Ljubljani — Wč «e izve pri upravništvu .Slovenskega Naroda". (2802 — 2) Gospodom ioli mojstrom ne priporočam za zgradbo novih pekovskih pofilj ln za popravljanje starih peolj. Povpraša naj ko v Stadontovakih ulfoah it. 11, II. nadstropje, duri 17—18. (2797—2) Popotnik za za Spodnje Štajersko se vzprejme. Dobre reference potrebne. Ponudbe pod A. O. upravništvu „Slovenskega Naroda". (2798) (pomnoženi rcstltiicljskl tok.) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjakih udov. Ta cvet, mnogo let po izknSenih živinozdrav-nikili in od praktičnih £oljedelcev priznan kot ropilen, lajša otrpne-lost konjakih udov ter služi v krepilo pred in v reatitucijo (ocvrti teti je) po kakem tru-dipolncm deln. Skušena štupa za S. za konje, rogato živino, ovce, prašiče itd. . Rabi se skoro 40 let ^t^^-jKff i najboljšim vapehom 1 večinoma po hlevih, ako živinče no more jesti; zboljauje mleko. Zamotek z rabilnim nuvodom vred velja 50 kr , r> zamotkov z rabilnim navodom samo 9 gld. Priporoča in razpošilja na vse strani s prvo pofito lekarnar Ubald pl. Trnkčczy Ljubljana, Kranjsko. (2150-19) Izvod iz voznega reda Trel3a.-vxi.egfa od X, j-u.rxl]a, 1896, Nastopno omenjeni prihajal ni in odhajatnl časi o«n»i>: • ^ I •re«luJ«ewr«»pMkeiu črtan, f I7n Odhod Is L|ablj«ne (ju2. kol.). °*l Ob 19. url fi min. po noči oaobni vlak t Trbil, Pontabel, Oeloveo, Frauaenafeste, I^Jubno, Salsthal v Auaaee, Iiohl, Uit,..1 Solnoifrmi, Ijenri-Oaatetn, Zeli na Jaaeru, Inomnat, Stnyr, Lino, lin , ,.'] Amatettan. — Ob 6. url 15 min. ajutraj meinni Tlak t Kiumivjo, Noto ■ I — Ob 7. uri 10 min. oiobtil vlak. v Trhli, Pontabfll, Beljak, Celovec, VrtnA ■enafeate, Ljubno, Dunaj čob Solathal t Siilndurnl, Stojr, Lina, Huii.. T. M 1'liunj, Marijine rare, Ileb, Vratlaov« Tare, Karlove Tare, Prago, l,ip,,^ eom Amatetten na Dunaj. — Ob 19. uri r,r, min. popolmlne meaani , j KočeTJe, Noto maato. — Ob 11. uri 60 min. dopoludne oaobni Tlak t Trbli Pontabel, Beljak, Oeloveo, Fraiisetiafeate, Ljubno, Selithal, Dunaj _ (J | 4. uri popoludue oaobni Tlak t Trliii, Beljak, Celoveo, Ljubno, cci tlial t Solnograd, I^end-Oaateln, Zeli na jeaeru, Inomoat, Ilregeuc, Ourih OeneTO, Pari*, HleyT, Iduo, Omunden, laohl, HudeJBTice, rMaouj, .V, I Tare, lleb, Franoove Tare, Karlova vara, Prago, Lipako, Dunaj vla An, atetteu. — Ob 6. uri 90 min. avočsr mešani Tlak t Kodovje, Novo m«,^' — Ob 7. uri 44, min. avecor oiobnl vlak t Lesce-IUcit. — Vrhu |pk» ^ B. uri 89 miu. popoliidne Tanko nedeljo in praanlk v Lcsae-Illed. Prlbod v ■,|iit»l| taiio ju?., kol.). Ob B. uri 69 min. r.jutiaj oaobni vlak a Dunaja vla Am.' ■,. Solnofrrada, Hre«euoa, Inomoata, Znlla na Jeaeru, Leml-Gastelna, l.inV Stevra, Gmuauiena, laohla, Atiisooa, Lijubna, Oelovoa, Beljaka, Kr« , J feate, TrhUa. — Ob 8. uri ajutraj oaobni Tlak ia ijoae-Hleda. — Ob n.urj i« min ajutraj meiaul vlak ia Kodevja, Novega moata, — Ob 11. urin min. dopoludue uaobui vlak a Dunaja via Amatetten, liipakega, l'r»j» Kraiuinvil' varov, Karlovih vamv, Heba, Marijinih varov, 1'lanja, Ntuiaj,! vto, Solnograda, burna, Ktnrrn, 1'arir.a, Oennvo, Ourlha, Bregenoa, Ing. moata, Zella na Jeaeru, Laeud-Uaateina, iijul.na, Gnlovoa, Pon tabla, Trbllt — Ob 3. url 3'i min. popoludua mešani vlak lr. Km-ovja, Novega meil^ — Ob 4. url 66 min. popoludna oaobni vlak a Dunaja, LJubna, Holninl, Beljaka, Oelovoa, Kraiia«usr«ite, 1'ontabU, Trbiaa. — Ob 8. url a.r> nilo! ■Te6er metati i vlak Ia Kočevja, Novega meata. — Ob 9. uri a miu. tveitr oaobni vlak a Dunaja preko Ainatotteua, ia Llpalje, Prago, Frauaovih v aro? Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Ptznja, IludeJevio, Hulu,. , , lijubna. Beljaka, Oelovoa, Ponta.ble, Trtilta. — Vrhu toga ob 10. uri jj min. Bveoer Taako nedeljo in praanlk 1b Ijeaeo-Bloda. Odhod In l.|nt>lt Hit«- (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 93 miu.'ajutraj, ob 9. uri 6 min. popoludne, ob C ^ 60 min. ivd.-cr, ob 10. uri 36 min. svečer. (Poalodtiji vlak le ob netlnljti) In prasnikih.) l*rllio4l v I<|iibl|i4ii4» drž. kol.) iz Kamnika. Ob 8. url f>« min. ajutraj, ob II, uri 16 min dopoludne, ob n ur) 90 min. aveoer, ob 9. url 66 miu. aTecor. (Pualednji vlak le ub »>■ , iu praanlklh.) Uaojatn se, slavnemu občinstvu naznanjati, da sem otvorll na Poljanski cesti štev. 31 veliko zalogo raznovrstnih koles posebno pripororam najfinejša i27Ht>—2) UJgT „Styjria"- kolesa "l£OJ katera so obče jako pra arar in juvelir Hlcslnl lr«. Preizkusili in priporočili so znameniti možje medicinske vede tinkturo za želodec lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani katera krepča želodec, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. sta]clenloa 10 icr_ (8686—4) 11 steklenic 1 gld. Postna razpo^iljatev se vrfti v zabojčkih po 12 steklenic k 1 gld. 'S<> kr. itd.; postni zaboj s t>(i steklenicami velja ♦> gld. 2K kr. Poštnino plača naročitelj. Za bližajočo se setev priporočamo svojo £p9F~ zajamčeno čisto ~~<^gg *■# * s z najvišjimi darili odlikovano Wklatn moko 4*«kN|4.lll I ]M»lltltS-/lllo^) z zajamčeno vsebino 15 —17 «0 citratnoraztopljive fosforne kisline m 85 100 fine moke. Neprekofteno gnojilo za vie vrste žit, seč.nib in oljnatili pr delkov, za deteljna in hnernska polja, vinograde nasade bmelju in aočivja, posebno pa. r.a gnojenje senožetij pripravno. Najboljšo, najnspelnejie in naj c o noj bo t o si o i okli 11 no gnojilo prekosi posebno gleilo trajnega učinka vse supurfosfato. Vsebina citratnoraztopljive fosfom« k«slino se Jam61, sbičajno manjkajoča kollfiins sn povrne. (2805 — 1) s cenilniki, strokovnimi spisi iu drugimi željcuimi razjasnili je rado Volj ho na uslugo Br.oj.vi na»lov: 1'I" lUlH 131 ll i lllirCuR fUSfillUB 111U k B "TZ^ čeških Thomas-zalog v Pragi intemi-bmiški sklep. Marijine ulice 11. Št. 25.175. Razglas. (8808-1) Podpisani magistrat razpisuje s tem ustanovo v letnem znesku 250 gld. za obiskovanje kake državne obrtne šole. Ta ustarova namenjena je v prvi vrsti onim obrtnim pomožnim dalav< cem, ki bo dvrSili obrtno nadaljevalno šolo z dobrim vspehom v drugi vrsti pa sploh takim, ki zamorejo dokazati svojo usposobljenost za obisk kake državne obrtne ali umetno obrtne dote, oziroma takim, ki zavode te vrste in obiskujejo. Pravico do te ustanovo imajo oni obrtni delavci, ki nimajo prilib dobiti višjo .strokovno izobrazbo na kakem ljubljanskem obrtnem zavodu i podnevnim poukom, in scer najprej oni, ki so v Ljubljano pristojni, če pa takih ni, sploh prosilci, ki im.jo na Kranjskem domovinsko pravico. Proinje, opremljene s krstn>m listam, z domovnico ter s šolskimi spričevali, vložiti je tukaj do koaictt mvttecit itvgu»*t«t leto*. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 10. avgusta 1896. Zaloga paromlinske delniške družbe »Union" iz Oseka v Xjijubljani Dunajska cesta št. II, na dvorišču „pri Figovcu" priporoča svoje ■zborne pšenicne moke ^ 99 4» M 11 •1 1 55 11 % 11 11 1* :i 11 11 in sicer: Hi. 4 |io slil. & m ii ii ii ii ii ii ii ii ii I o •tO • »> kil ki. OO po fflil. —ffi kilo •i*1 •I« •i*1 •11 in xe vsaka mnollna od 5 kilo naprej pošilja stroikov prosta na dem zaradi večje udobnoati smo uvedli tudi Izvirne vreče po 25 kilo. '/> veb-spostovaujoni paromlinska delniška družba ,tUmon14 v Oseku. '27.'1H- traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje «za obijanje stropov, samokolnice, cinkasto in pocinkano ploščevino, ^ \ vsakovrstna kovanja za okna in vrata, sploh rte, kar pri st\\\liaBt potrebuje priporoča, po zelo znižanih conah Andr. Druškovič trgovec z železni no (2173—35) V 1 j j jtl II i« 1121 C* lfLVllOtll 1 1'mi Ml. IO. lzdajutelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk »Narodne Tiskurnu". 9 12 0