Lji K! lelj« List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 60 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecclii 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Opozarjamo bralce in raznašalce, da prihodnji teden izidemo v petek 14. t.m., t.j. dan prej kot po navadi. OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 249 TRST - SOBOTA, 8. AVGUSTA 1953 CENA 20 UR ik v ec :veni Prejšnji teden smo zasledili «Slov. poročevalcu» iz Lju-ìane vest, da «kominformi-'čni tisk v Trstu propada» in je bila zato naša partija 'siljena začeti s kampanjo njegovo širjenje. Kako malo j 'Znajo komuniste ti reveži na "neti! Pomislite, da smo ta-ljudi imeli do junija 1948 svojih vrstah! Mi .vemo pač, intel• 'kaj si oni zamišljalo, da mo-zzy5tisk propadati, ko se začeta kampanja za njegovo slika 1 enje. Po mentaliteti kapitali-jn"1" »v, oz. po mentaliteti gospo-1° fileja časopisov in revij je tre-nlad® kampanjo za širjenje revij ioum It časopisov začeti, ko se iz ,icUnov opaža, da dobiček pa-$$ a' Tedaj se začenja reklamna ! uit^Panja, ker se gospodar ust», »ji, da bo z upadanjem na- teli» b r o tade svojega tiska prišel tudi mastne zaslužke, in OlJ&sno je, da ljudje, ki tako i» 6; 'talijo, morajo tudi neizbežno M do zaključka, da naša * sako!etna kampanja za širje-Slov l6_ tiska pomenja, da naklada mci ašega tiska... pada. In titovci e- "aj0 tako mentaliteto, kar |Met a"n še utrjuje mnenje, da ni-ara» 1 bili nikoli niti od daleč ko-atiz* 'Unisti, marveč da so bili ved-lki 1,0 zakrknjeni sovražniki ko-. ,,/Unizma. Mi se spominjamo, Triu se za časa n ihovega paše-anS^nja v našem" gibanju niso ni-zmenili za organiziranje ampanj za širjenje tiska. Kaj To je bilo poniževalno za ^ '*h. In čeprav je takrat res 5t*ala naklada listov, se več ^ rjl toliko niso zmenili, saj so O Mjončki redno prihajali iz , j| -'Ubljane. Da bi pa razumeli, .. : tisk vrši svojo vlogo v mo-!{'zaciji množic, ni bilo fJL !lh niti pričakovati, saj 15 ?teli demobilizirati in ce ’ : od so ne mo- trati tržaške množice. (iZato je «Slov. poročevalec» e Ljubljane napisal, da je na-,4 kampanja za širjenje tiska la tak krize kominformistične-,? tiska». Kampanja za širje-|e našega tiska pa je kljub b° °Vskim pobožnim željam ‘led8 ak moj; našega gibanja, ki 5 t'1’56, da pride naš-tUk v nove spo Set v nove družine, v nove asU jke, da se vsako leto razširi ed . ,°S njegovih bralcev in nje-podpornikov, da se vsa-teto iztrga reakcionarnemu stv» sopiSjUj v krog katerega čer- ,adata «Primorski» in «Cor-gjei! -to», nove bralce. p61 rato je treba napraviti vse, cior si bodo tudi letos naši so-tun1 .ažniki grizli nohte od one-o P,, 8*e jeze. Naš list naj gre SK^iako slovensko hišo, v vsa-s to slovensko družino, v roke jj 6ga slovenskega človeka. izrSajmo čimvec bralcev bet' ifT°d zlonosnega vpliva ^"•morskega», «Demokracije», dri j^toliškega glasa» in «Cor-in 1 ive di Trieste», dajmo čim-;ral š *emu številu Slovencev ni i(vo delovnih ljudi, tisk, ki /ah A' njih interese in ki jim m», g-6 Predvsem resnico, t. j. »jp ' s tisk, demokratičen tisk! ali1* SOVJETSKI ODGOVOR NA ZAHODNO NOTO OD 15. JULIJA T.L. SOVJETSKA ILIO« JE Milimi n umirim illril zuianilh iiiiiirn ZSSR je naklonjena konferenci, ki bi preučila ukrepe za zmanjšanje napetosti in za rešitev nemškega vprašanja - V sredo se je začelo zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR - Izdatki za obrambo zmanjšani za 3,6 milijarde rubljev - Predlog za 43°/0 znižanje davkov na kmetijske dohodke Moskovski radio je v sredo 5. t.m. sporočil, da je sovjetska vlada odgovorila na noto treh zahodnih velesii od 15. julija, v kateri so jo pozivale, naj pristane na konferenco zunanjih ministrov, ki naj razpravlja o nemškem vprašanju. Sovjetski odgovor pravi, da so si trije zahodniki na svoji konferenci v Washingtonu vzeli pravico, da diskutirajo o konferenci štirih in o njenem dnevnem redu, ne da bi bil prisoten sovjetski predstavnik. To ni normalno. Konferenca štirih zunanjih ministrov ne predvideva take procedure, ki lahko le negativno vpliva na razgovore. V sedanjem mednarodnem položaju imajo konference med narodi veliko važnost za ureditev spornih mednarodnih vprašanj. In prav s sklenitvijo premirja v Koreji se je ostva-rilo ozračje, ki je ugodno za zmanjšanje napetosti v svetu. Uspeh se bo dosegel, če bodo zato prispevale velike in male države. Največjo odgovornost za mednarodno varnost pa nosijo — kot pravi ustanovna listina OZN - ZSSR, ZDA, Anglija, Francija in Kitajska. Po drugi strani pa zaustavljati se na dogodkih, kot so bili tisti od 17. junija v Berlinu, ki so jih povzročili fašistični pustolovci, tuji lakaji in navadni zločinci, pomeni u-stvarjati si utvare in odvrniti pozornost od dejstev, ki so pozitivna za pomiritev. Po teh preudarkih je sovjetska vlada naklonjena konferenci zunanjih ministrov, ki naj preuči vprašanje ukrepov za splošno zmanjšanje napetosti v mednarodnih odnosih, vključivši zmanjšanje oboro- žitve in veto tujim vojaškim oporiščem v tujih deželah. Istočasno se ne bi smela izljučiti možnost preučitve seznama raznih mednarodnih vprašanj, ki jih bi bilo treba diskutirati. Ta vprašanja je treba diskutirati ne samo zaradi položaja v Evropi, marveč tudi zaradi stanja v Aziji. Zato je potrebno, da se diskusije o zmanjšanju mednarodne napetosti u-deleži tudi LR Kitajska. V zvezi z ameriško noto od 15. julija se sovjetska vlada strinja s predlogom o diskusiji nemškega vprašanja. A ta nota ni nič drugega kot ponavljanje note od 23. septembra 1952 in ne predvideva rešitve osnovnih vprašanj združitve Nemčije. Nemški narod, kot je znano, se v prvi vrsti zavzema za združitev domovine in sklenitev mirovne pogodbe. To pa ameriška nota ignorira. Nota PO LIKVIDACIJI DE GAS PERI JA POSKUŠA PICCIONI DC NOČE UPOŠTEVATI rezultatov 7. junija Stališče KPI do nove vlade in smešne obtožbe DC, ki bi rada našla ko* štruna, na katerega bi zvalila krivdo za svoje poskuse zavezništva z desnico RIM — Včeraj sta potekla dva meseca od parlamentarnih volitev in Italija še nima nove vlade. Po pričakovanem padcu VIII. De Gasperijeve vlade se je kriza dejansko poostrila. Najprej je prišlo do spora v demokristjanskih vrstah za določitev novega ministrskega predsednika. V začetku se ue govorilo, da bo ponovno poizkusil srečo De Ga-speri in da se bo potem «častno umaknil». Njemu bi sledil dosedanji podpredsednik Piccioni, znan po svojih desničarskih simpatijah. Zgodilo pa se je, da demo-kristjansko vodstvo ni dopustilo, da bi De Gasperi poskusil srečo. Zato se je bivši ministrski predsednik raztogotil in nenadno odpotoval v Južni ‘ozdrav Kompartiji SZ 'i 50. obletnici njene ustanovitve t,ii' al jj j. 6 dni je Komunistična par P| Sovjetske zveze proslav-,le 1^5 50. obletnico svojega ob-na j lJa- Iz vseh delov sveta je T‘ei lei*.® čestitke in voščila k še 4£“? ^ uspehom in L, komunistične lrUje so ob tej zmagam, in delavske priliki pou darilc vodilno vlogo, ki jo partija Lenina in Stalina igra v borbi za mir in socializem v svetu. Naša partija je poslala Centralnemu komiteju KP SZ naslednjo brzojavko: 5 tjč *V imenu Komunistične partije Svobodnega tržaškega L^lja, v imenu velikega števila slovenskih in italijanskih „ Batizeriev in izražajoč čustva ogromnega števila demo- J Lpize V V,°V’ ki so na več načinov povezani z našo partijo, izra- :a#: i^Hzerjev raP V(j. ® slavni Komunistični partiji Sovjetske zveze iskrena lt> i cUa k 50. obletnici njene ustanovitve. rn« 05 A. Partij; Lenina in Stalina, ki sta na revolucionaren način ia nauke Mark tyjJSam in k genialnim uresničitvam, so hvaležni vsi narodi i lih- Javi"ta nauke Marksa in Engelsa in sta jo vodila k velikim e1 ee za katere predstavlja najtrdnejšo trdnjavo v obrambi ro< avisnosti in miru. ti 'tes0.b.navljajoč vam sv°ja v°ščila, se obvezujemo, da bomo alv, imitili svoje naloge v borbi za mir, za demokracijo, za oj! 9rnho STO». ! P ei,i ■4 51 i*- Sekretar VITTORIO VIDALI Tirol, poudarjajoč, da noče več imeti opravka z vladnimi zadevami. V tem ozračju je predsednik Einaudi v nedeljo izročil Pic-cioniju mandat za sestavo nove vlade. Piccioni je izjavil, da bo poskusil sestaviti vlado s pomočjo liberalcev, repubii-kancev in saragatovcev. Slednji pa so izjavili, da ne bodo podprli take vlade, če se Piccioni ne bo usmeril k sodelovanju s PSI. Prav tako pa so poudarili, da se zato morajo Nennijevci «odreči zavezništvu s komunisti». Saragat pač misli, da se bodo socialisti odrekli za par ministrskih foteljev enotnosti delavskega razreda in šli tudi oni po pogubonosni poti protikomunistične histerije, ki je razredčila vrste Sa-ragata. PSI je izjavil, da tu ne gre za ali proti zavezništvu s komunisti, marveč za vlado, ki bo upoštevala dejstvo, da se je v Italiji po 7. juniju nekaj temeljito spremenilo. 4. avgusta je vodstvo KPI izdalo obvestilo, v katerem pravi, da se stranka, ki je dobila 6 milijonov glasov ne more prezirati, da je Italiji treba vlada,, ki naj ščiti republiko in ustavo, ne pa vlada, ki bi uživala podporo monarhistov In fašistov. Vodstvo KPI je sporočilo tudi, da je pripravljeno zavzeti stališče dobrodušnega pričakovanja v smislu pogojev, ki jih je postavila PSI. Prav ta izjava KPI je razburkala italijanske politične vode. Demokristjani so začeli kričati, da je KPI s tem svojim stališčem onemogočila vsak «poskus na levo», češ da nova vlada ne more biti podprta tudi od komunistov. Isto trdijo tudi ti-tovči s čudno logiko, da bi bilo treba izločiti iz javnega življenja glas 8 milijonov ljudi. Ta «logika» postaja še sme-šnejša, ko se skušajo prepričati naivneži, da komunisti preprečujejo s svojo izjavo... levičarsko vladno politiko. Od kod . so vzeli to zamisel? Ali mislijo, da so ljudje bedaki? Saj je znano, da je prav Piccioni tisti, ki hoče napraviti vse, da bi šel na de.no in meče s svojimi poskusi z manjšimi strankami le pesek v oči, da bi lahko jutri rekel, da je bil primoran povezati se z monarhisti in fašisti, ki ga itak hvalijo na vse pretege in ga smatrajo za svojega moža. Za sedaj pa ni jasno, kdaj se bo vlada lahko sestavila. Zgleda pač, da do prihodnjega tedna ne bo nič. HONG KONG — Kitajski nacionalisti so rekvirirali tovor britanske ladje «Admiral Hardy», ki je bila namenjena v eno izmed kitajskih luk. od 15. julija postavlja kot glavno vprašanje razglasitev volitev v Nemčiji in imenovanje takozvane nevtralne komisije, ki naj bi se zanimala za ostva-ritev pogojev za te volitve. A-meriški predlog od 15. julija se torej omejuje na akademsko diskusijo, ali morajo nevtralci preiskovati nemške razmere, dočim ne predvideva nobene konkretne rešitve. Sovjetska vlada je mnenja, da ta predlog ne služi združitvi Nemčije, sestavi demokratične vlade in sklenitvi mirovne pogodbe, marveč pomeni le, da bo Nemčija še nadalje deljena. Istočasno se Zah. Nemčija miiitarizira, kar predstavlja1 težko nevarnost za sosedne dežele. Kljub tem svojim pomislekom meni sovjetska vlada, da je zelo važno skupno prediskutirati nemško vprašanje. Zato sovjetska vlada predlaga: 1. diskusijo na konferenci zunanjih ministrov o ukrepih za zmanjšanje mednarodne napetosti; 2. diskusijo o nemškem vprašanju skupno z razpravo o združitvi Nemčije in o sklenitvi mirovne pogodbe. Kar se tiče avstrijskega vprašanja je sovjetska vlada mnenja, ki ga je povedala v svoji noti od 30. julija. Ni treba poudariti, da bi ugodna rešitev nemškega vprašanja pripomogla k rešitvi avstrijskega vprašanja. Svet je na to noto reagiral na več načinov. V glavnem se v vseh mednarodnih krogih poudarja, da je treba smatrati noto kot zelo pozitiven korak dalje k rešitvi visečih mednarodnih vprašanj. Le ameriški krogi skušajo polivati S hladno vodo vse pozitivne komentarje Francozov in Angležev. Vsekakor pa bo sovjetska nota prisilila Amerikance, da končno pokažejo svoj obraz: ali so res za zmanjšanje napetosti, ali pa hočejo nadaljevanje hladne vojne. Veliko zanimanje je zbudilo v svetu zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR, ki se je začelo v sredo popoldne. Na zasedanju so bili prisotni Malenkov, Molotov, Hruščiov, Vorošiiov in vsi najvišji sovjetski voditelji. O letošnjem proračunu je poročal finančni minister Zverev. Izdatkov bo 530,5 milijard rubljev, dohodkov 543,3 milijard. Proračun predvideva 192,5 milijard za nacionalno gospodarstvo, 129,8 milijard za socialne in kulturne potrebe, 110,2 milijard za obrambo. Zanimivo je dejstvo, da je vsota za obrambo letos nižja je do sedaj .'ZSSR edina dežela na svetu, ki je znižala svoj za 3,6 milijarde rubljev. Tako obrambni proračun. Zverev je v svojem govoru predlagal, naj se za 43 odst. znižajo davki na kmetijske dohodke. Gen. Nam II novi korejski zun. minister PHYONGYANG — General Nam II, ki je dve leti vodil severnokorejsko in kitajsko delegacijo v razgovorih za premirje, je bil imenovan za zunanjega ministra LDR Severne Koreje. Titovci molčijo o predlogu Huysmansa na kongresu v Stockholmu Julija je bil v Stockholmu kongres socialdemokratske internacionale. Na njem so socialdemokrati razpravljali o mednarodnem, položaju in o kolonialnem vprašanju. Ne da bi pozabili na svojo anttsovjetsko in antikomunistično nisterijo, so morali priti do zaključka, da je treba nekaj napraviti za rešitev miru v svetu In da je treba kolikor toliko nuditi kolonialnim narodom nekaj pravice do človeškega življenja. Vse to vedno na papirju, kot je v socialdemokratski navadi. Tržačane zanima predvsem, kaj so o nas govorili. Ne vemo, ali so o tržaškem vprašanju razpravljali v zvezi z mednarodnim položajem ali pa v zvezi s kolonialnim vprašanjem. Rekli bi, da to ni važno, čeprav smo vsekakor mnenja, da so Trst vključili med pereča... kolonialna vprašanja, saj kjer smrdi po Amerikancu in Angležu, tam smrdi tudi na tisoče kilometrov daleč tudi po koloniji. No, po čudnih poteh se je zvedelo, da so socialdemokratje u veliki tajnosti razpravljali na svojem kongresu o našem vprašanju. Poročal je Belgijec Huys-mans,. načelnik socialdemokratske komisije, ki je bila maja v Trstu. Zgleda pa, da je ta socialdemokratski vodja prišel v Trstu do svojih lastnih zaključkov, ki niso preveč po godu italijanskim in francoskim socialdemokratom, angleškim laburistom in še naj- manj pa titovskim novopečenim «socialistom». Huysmans je namreč v svojem poročilu dejal, da je treba tržaško prebivalstvo cone A in cone B rešiti iz sedanjega stanja in da zato predlaga, naj tri ali pet let prevzame upravo obeh con STO Varnostni svet OZN, ki naj zajamči vsem trem narodnostim enakopravnost, demokracijo in svobodo. Seveda to bi se moralo zgoditi po združitvi obeh con in po odhodu vseh okupacijskih čet. Tržaški socialdemokrati, demokristjani, titovci in «indipendentisti» okrog «samostojnega» «Corriere di Trieste» so takoj zakričali, da je Huysmans nekako ponorel in da se je približal zahtevi tov. Vidalija po imenovanju začasne civilne uprave Varnostnega sveta OZN. Nato .iz vseh teh sirenskih grl, ki ne zamudijo prilike, da bi mešala' pojme našemu prebivalstvu z raznimi «rešitvami», «podrešitvami» itd., ni bilo vel nobenega glasu. Italijanski nacionalisti, titovci in «Indipendentisti» niso pač hoteli delati reklame Huysmansu in indirektno predlogu tov. Vidalija o začasni civilni upravi VS OZN. Zato je v njihovih brlogih zavladal molk. A zgleda, da je molk zavladal tudi v krogih socialdemokratske internacionale, ker je komisija, ki je to zadevo preučevala, sklenila po poročilu Huysmansa, da Mladinci iz vsega sveta pozdravili otvoritev IV# festivala V Bukarešto je prispela tudi tržaška delegacija (Od našega dopisnika) BUKAREŠTA — V nedeljo sem prisostvoval svečani otvoritvi IV. svetovnega mladinskega festivala za mir in prijateljstvo na stadionu «23. avgust» v Bukarešti. Hrl-sotnih je bilo preko 80.000 mladincev, ki so v ozračju nepopisnega navdušenja, veselja in radosti pozdravljali vse delegacije, ki so korakale ob robu stadiona. Ud inozemskih gostov je bilo preko 25.000 mladincev iz vseh delov sveta: iz obeh Amerik, iz Afrike, Avstralije, zahodne in vzhodne Evrope, Kitajske, sovjetskih azijskih republik, Koreje, Vietnama, Indije itd. Med vsemi temi delegacijami je bila prisotna tudi naša delegacija, t. j. slovenska in italijanska mladinska delegacija STO. «Majhni smo, a tudi mi smo tukaj» — je dejal eden izmed naših tovarišev, ko smo se predstavili organizatorjem Festivala. Povrnimo se na svečanost ob otvoritvi. Nenadoma, ko so sl gledalci najmanj pričakovali, $o se iz hodnikov pod stadionom Zahodnonemški brezposelni gredo po zavoje v DR Nemčijo Adenauerjeva policija nastopa proti zahodnonemškim delavcem, ki zahtevajo ameriške pakete, ker nimajo kaj jesti izmenjava ujetnikov v Koreji 'n zloveščnost Dullesovega prihoda ftp 'b g^MUNDZON — V sredo dej zjutraj se je začela za a ujetnikov. Najprej so južnokorejski ujet- U)i v,Jla mesto zamenjave a-$ l5i S, "n južnokorejski ujet-je*1 Mj' četrt ure pozneje so „ [Mr,.^Bderikanci izročili prvo-IBÌ'i ^i i 0 severnokorejskih in V ,ih ujetnikov. Slednji so aBo zgledali. Njihovi o- » jffW s° bili izmučeni od trp-Vt11 lik Par dni Pred zamenjavo Amerikanci ob'ek.li v --1 Un,fr.-""'’ Ob prihodu v pa so severno- in kitajski ujetniki lfl'l?8nàlìln^0rme in čevlje in jih , Sto. A t"nPvilrnnnnm rr obl*clZ ifcA 1 c> j!%65Amerikancem v _ 1,1 vK ujetnikov se nada- leriške jasno, se je tudi strani zaslišala znana pesem o «trpljenju» njihovih ujetnikov v Severni Koreji. * Nadaljujejo se seje raznih komisij, ki imajo nalogo, da pazijo na spoštovanje premirja. V soboto je začela delovati tudi nevtralna komisija, ki jo sestavljajo Cehoslovaki, Poljaki, Švedi in Švicarji. Ta komisija je že sestavila 20 kontrolnih skupin, ki bodo morale paziti na spoštovanje premirja na demarkacijski črti in v lukah obeh delov Koreje. Zvedelo se je, da se obnova Severne Koreje nadaljuje zelo uspešno. Ze 12 ur po podpisu premirja so bile izročene prometu vse najvažnejše železniške proge s severa na jug in z vzhoda na zahod. Poljska in Madžarska vlada sta sporočili, da bosta z materialom pomagali pri obnovi dežele. V torek je v Seul prispel ameriški zunanji minister ZDA Dulles, ki je začel razgovore z Rijem. Dulles se bo z Rijem razgovarjal o akciji, ki jo bodo ZDA in Južna Koreja skupno podvzele, če ne bo politična konferenca zaključena v teku 90 dni, o podpisu pogodbe o vzajemni pomoči in nadaljevanju ameriške okupacije, o 900 milijonih dolarjev za «obnovo» Koreje. Dulles je torej dejansko prišel v Južno Korejo, da bi pripravil teren za sabotažo premirja, politične konference in umika tujih čet. BERLIN — Takoj po provokaciji 17. Junija t. I. so Amerikanci skušali izvesti široko propagandno akcijo, ki naj bi ponovno omogočila uprizarjanje nemirov in incidentov v DR Nemčiji s strani nacističnih in reakcionarnih elementov. Ameriška Vlada je poslala sovjetski noto, v kateri jih je sporočala, da je pripravljena razdeliti prebivalstvu D. R. Nemčije preko verskih organizacij za 25 milijonov dolarjev živil. Sovjetska vlada je odgovorila, da je to le propagandni manever vlade ZDA in da ga zato odklanja. Vlada DR Nemčije pa je izjavila, da naj ameriške oblasti rajši razdelijo živila 230.000 brezposelnim zahodnega Berlina Kljub temu so Amerikanci s pomočjo svojih Adenauerjevih hlapcev organizirali v zahodnem Berlinu središča za razdelitev zavojev prebivalcem DR Nemčije. Ti zavoji vsebujejo kilogram moke, 800 gr masti, 4 škatljice kondenziranega mleka in kilogram grafia v prahu. Zgleda pač, da je Amerika postala zelo uboga v zadnjem času, če se omejuje le na razdelitev tako majhne količine blaga. Istočasno z razdeljevanjem zavojev so ameriške in zahodno-nemške agencije začele razširjati vesti o manifestacijah proti vladi o DR Nemčije, o krvavih incidentih, o požigu tovarn, o stavkah, o nastopih ljudske policije, o pripravljenosti sovjetskih čet za nastop itd, Začelo se je pripravljati vzdušje za novo provokacijo. A-meriški agenti so začeli pozivati na organiziranje incidentov vse, ki so prihajali po zavoje. A tokrat se jim provokacija ni obnesla, Demokratična nemška vlada je sporočila, da so vse vesti o incidentih popolnoma zlagane in da je delavstvo organiziralo le demonstracije proti tistim, ki zahajajo v zahodni Berlin po zavoje. Ni pa prišlo do pretepov. Ljudska policija pusti vsakega skozi demarkacijsko črto, le prodaja železniških vozovnic je dovoljena samo tistim, ki potujejo preko črte zaradi dela ali opravkov. Po drugi strani pa so začeli delavci prepričevati ljudi, ki so šli po zavoj, naj ga Uročijo njim, ker ga bodo razdelili zahodnim brezposelnim delavcem. Druge delavske skupine pa prepričujejo ljudi, ki hočejo v zahodni Berlin, naj ne hodijo Amerikancem na limanice. Prav na demarkacijski črti v demokratičnem Berlinu je nastalo središče za razdeljevanje ameriških paketov zahodnim brezposelnim in upokojencem. Za to so zvedeli Amerikanci, ki so poslali Adenauerjevo policijo nad delavce, V sredo je prišlo do težkih incidentov. Zahodna ~policija je aretirala 73 brezposelnih delavcev zahodnega Berlina, ki so zahtevali od oblasti, naj zavoje razdeljujejo rajši zahodnim Berlinčanom. Amerikanci so sedaj zapovedali zahodni policiji, naj ne dopušča, da bi zahodni Berlinčani šli po zavoje v demokratični del Berlina. Tako se je tudi ta ameriški propagandni manever razblinil v nič. vsuli na prosto tisoči belih golobov, ki so začeli v krogu leteti nad našimi glavami kot opozorilo, da se je naš Festival rodil v znamenju miru in da mora predstavljati korak naprej k pomiritvi v svetu, Ze takoj tisti dan so se začeta tekmovanja med delegacijami. Na vseh koncih in krajih Bukarešte so delegacije začele uprizarjati svoje kulturne predstave v desetinah jezikov. V ponedeljek zvečer so se v največjem bukare-štanskem teatru predstavili sovjetski mladinci s svojimi kulturnimi skupinami. Nekaj krasnega! Mongoici so tudi presenetili. Tako veliko uspehov so žele tudi skupine afriških narodov. Začela so se športna tekmovanja. Eden izmed zmagovalcev Je — uganite! — Emil Zatovek. Saj Je bilo predvideno, da bo odnesel zmago v eni izmed težjih tekem v teku. V tekmovanju za najboljšo pesem o mladini je prvo nagrado odnesel Muradeli (ZSSR) s «Pesmijo mladine». O drugih manifestacijah več prihodnjič, M. Z. Amerikanci sestrelili sovjetsko letalo MOSKVA —- Ameriški letalski stotnik Ralph Parn bo prešel v zgodovino kot človek, ki je zagrešil poslednji zločin v korejski vojni. 27. julija tik pred prenehanjem sovražnosti je namreč na kitajskem nebu sestrelil sovjetsko potniško letalo, ki vzdržuje redno vezo med Vladivostokom in Daire-nom na Kitajskem. Vlada ZSSR je nato obvestila o tem incidentu vlado ZDA. V tem protestu se pravi, da so ameriška letala ob 6,28 27. julija zjutraj v pokrajini mesta Hua-dyana, 110 km severno od korejske meje in v notranjosti Kitajske sestrelila sovjetsko potniško letalo tipa IL 12. Ubitih je bilo 15 potnikov in 6 članov posadke. Z zločinskim cinizmom je ameriška vlada odgovorila, da je bilo potniško letalo sestreljeno v «normalni Vojni akciji» južno Jalu, t. j. na korejskem ozemlju. To laž je pobila agencija «Nova Kitajska», ki je sporočila, da je bilo ob isti uri 27. julija na kitajskem ozemlju 53 ameriških letalskih eskadril, ki so prekršile kitajski zračni prostor. Znižanje cen v LR Bolgariji SOFIJA — Bolgarsko ljudstvo je z velikim veseljem spre jelo tretje povojno znižanje cen. Kruh je bil znižan za 11-14 odst., drugi proizvodi iz žitaric za 11-20 odst., moka 15 odst., testenine 20 odst., olje 10-11 odst., slanina 10 odst., mlečni proizvodi 4-6 odst., sir 10-11 odst., meso 10 odst., ribe in kavjar 10 odst., sirupirano sadje in zelenjava 5-10 odst., itd. je treba zadevo še nadalje «študirati». Kaj se je zgodilo? Nekaj enostavnega pač: stopili so v ospredje angleški in litovski interesi. in ti «interesi» velevajo danes nadaljevanje anglo-amen-riške okupacije v coni A in titovske v coni B, velevajo ovekovečenje obstoječega stanja in spremenitev Trsta v luko, ki naj bo vedno pripravljena služiti Titu za vsako pustolovščino, ki jo bo po vzorcu Singmanarija hotel sprožiti na Balkanu. Vsaka druga rešitev, ki ni v sklopu teh «interesov», ki pa so predvsem ameriški, ker za vso to zadevo stojijo Amerikanci, mora biti odklonjena. In tako je Huysmans moral požreti svojo «rešl- Podpisujmo zahtevo po imenovanju začasne civilne uprave Varnostnega sveta OZN! ev», ki se je približevala zahtevi po začasni civilni upravi na STO, ker tako velevajo ameriški in angleški interesi. Kaj mari, da je to na škodo naših interesov? Saj smo le muha, za katero se Ame-ri-an-i in Angleži zmenijo prar oliko kot za Mau-Maue in Ko-ejce, ki jih na «gentlemanski» ia'ri iztrebljajo. Na tej liniji je prišlo tudi do )obega «hrabrega» in «slavnega» nž. Bartollja, ki je na žalost tržaški župan, prav nekaj ur pred azpravljanjem tržaškega vpraša--aja v občinskem svetu, ki je zato moral do jeseni zaključiti svoje zasedanje. Na tej liniji je tudi nolk titofašistov, ki se rajši u-kvarjajo s svojo igračko, t.j. s čohdominijem, medtem ko «indipendentisti» skušajo prepričati :akšnega kalina, da je Tito za... ustanovitev STO (še kure se jim smejejo na ves glas). A o Huys--nansu in njegovem predlogu i eni i drugi molčijo, čeprav vedno tako radi blebetajo o vsakem koraku, ki ga socialdemokrati za blagor... Amerike in Anglije napravijo. Dejstvo je, da oni nočejo obstoječe stanje in titovci ne nameravajo odsedlatl iz cone ti, saj se pri tem poslužujejo Mus solinijeve krilatice «Qui slamo e qui resteremo» ( potem pa je kljub temu moral teči, kolikor sq ga noge nesle). Mi pit vemo, da edina dobra rešitev je spostava' nje mirovne pogodbe. V pričaka vanju pa, da nas prej ne «osrečijo» s svojimi «kondominiji» zahtevamo začasno civilno upravo VS OZN. S. NOVAK OD TEDNA PETEK, 31. julija: Umrl je Taft, i služil vodja republikanskih parlamen- Titoir tarcev in eden izmed najbolj reakcionarnih mož ZDA; njegovo mesto bo zavzel sen. Knovv-land, ki je pristaš vojaških akcij proti Kitajski. — Sovjetska vlada je poslala ameriški protestno noto, ker je ameriški bombnik B 50 prekršil zračni prostor ZSSR in streljal proti sovjetskim lovcem, ki so ga opozarjali na kršitev; Amerikanci trdijo, da je bil isti bomlbnik sestreljen in uničen ter da se je od 17 mož rešil le en pilot. ob podpisu Titom in ZDA. pogodbe med SOBOTA, 1. avgusta: Sovjetska vlada je naslovila ameriški drugo protestno noto, ker so ameriška letala 27. julija predpoldne sestrelila na kitajskem ozemlju sovjetsko potniško letalo, ki vzdržuje redno vezo med Daire-nom in Vladivostokom; 21 potnikov je bilo ubitih; ameriška vlada je morala priznati, da so njeni letalci sestrelili letalo, a trdi, da je bilo to «normalno vojno dejanje» — Zvedelo se je, da bo-'do ZDA in Franco v kratkem pod-pisali vojaško pogodbo po receptu oa reke dvostranskega dogovora, ki je Že NJEGOVA «ŠIRINA» Neki Lussa, ki je postal «revolucionar» po zrušenju nacifa-šizma in ki ga tržaški delavci poznajo za vse drugo kot pa za njegovo «revolucionarno doslednost», se v zadnjem Času razpisuje po titovskem tisku o akciji tržaškega prebivalstva proti politiki obdavčenja, ki jo vodita občinska in conska uprava Zgleda pač, da je Petronijevo mesto zasedel on: eden je pač vreden drugega, oba pa niti počenega groša! No, v «Primorskem» od sobote smo zasledili njegov članek, v 'katerem se razburja proti občinski in conski upravi zaradi davčnih poviškov, demagoško kima akciji delavcev in trgovcev, kot da bi jo on organiziral s svojo fantomsko stavkokaško «sindikalno» organizacijo, in začenja deliti nauke obema sindakalni-ma organizacijama, A članek ni to 11 napisan zato, da bi se g. Luxa lotil vprašanja borbe proti davčnim poviškom. Ne, o tem piše le mimogrede. Članek je bil napisan samo zato, da se napadajo Enotni sindikati, da SE NiE INAPADE Delavska zbornica, da se ne razkrinka glavna krivda ZVU pri teh poviških. Glavni namen članka je torej odvrniti pozornost od glavnih krivcev, t. j. Angio- Mer A M w /\ g_ w amèrikancev in osredotočiti napad na Enotne sindikate, češ da so oni krivi, da ne pride do enotne akcije, češ da preprečujejo manifestacije delavcev, češ da sploh zavirajo akcijo. Pri tem pa je Luxa najboljše pokazal svoj obraz: napadi na Enotne sindikate potrjujejo, da titovci ščitijo razbijaške voditelje Delavske zbornice, ščitijo VU in s tem indirektno tudi demokristjane, hočejo omajati naraščajoče zaupanje delavcev v Enotne sindikate in na ta način preprečiti razširitev in poostritev akcije proti davčnim poviškom. Ker pa so titovci peščica revnih ipsov-čuvajev kapitalistov, bodimo gotovi, da ne bodo dosegli svojega namena. Saj čvekajo le po svojih listih, dočim se na terenu ne upajo na dan. ODVETNICI PICCIONIJA «Primorski» od 5. t. m. piše v naslovu na uvodnem mestu prve strani: «Togliatti razbija pobude za razširitev vladne formule na levo». Kako utemeljuje to trditev? S tem, da pravi, da je Nenni potrdil, da ne bo nikoli odobraval protikomunistične politike. Zaradi tega, pravi «Primorski», je splavalo «upanje» vladne formule na levo. Tega je «kriv» Togliatti, ki zahteva spoštovanje pakta enotnosti s PSI. «Primorski» pa čisla Sagarata, ki pravi, da morajo Nennijevi socialisti «pretrgati» zavezništvo s komunisti, ker bodo tako lahko prišli v vlado. To bi hoteli tttofaši-sti, demokristjani, Amerikanci, monarhisti in fašisti, ki snubijo Nennija že od 1947, A nekaj takega bi pomenilo razbiti enotnost italijanskega delavskega razreda, pomagati uvesti demokristjansko diktaturo v Italiji itd. Zato se zavzema «Primorski», Saj smo vedno trdili, da so titofašisti najboljši zavezniki demokristjanovi BLODNE M1. SLI «Demokracija» od 31. julija nas obvešča, da je «veliki u-čenjak» p of. Rudolf poročal na seji SOZ o dogodkih na Vzhodu ter povedal, da «je marksizem idejna zabloda». Od takega učenjaka, ki je prišel do tako «izvirnega» zaključka o marksizmu, si pričakujemo v par letih bleščečo kariero v Mac Carthyevi komisiji za pro-tiameriško delovanje ali pa v Forrestalovih znamenitih «uradih», iz katerih je rajnki ameriški vojni minister skočil na cesto in si razbil Črepinjo. Na vsak način pa vzamemo na zna nje, da se je ta «idejna zabloda» v sto letih tako naglo razširila po svetu, da je kar (presunila razne p of. Rudolfe s srednjeveško miselnostjo, saj vlada nad deželami z 800 milijoni prebivalcev in si utira pot v stotinah milijonih ljudi v Rudolfovem «svobodnem» svetu. Naj se prof. Rudolf le tolaži, da je «marksizem idejna zabloda». Zgleda, da bo prav kmalu ostal sam izven te «idejne zablode». So pač višji in inteligentnejši ljudje, ki so priznali vrednote marksizma, da bi se sploh ozirali na tesa palčka, ki govori o stvareh, ki so neizmerno večje od njega! * * * NEDELJA, 2. avgusta: Predsednik francoske republike je amne-stiral mornarja Henrya Martina, ki je bil pred 3 leti obsojen, ker ni hotel v Indokino na fronto in ker je pozival svoje tovariše, naj sledijo njegovemu vzgledu — Bolgarska vlada je odredila znižanje cen od 10 do 30 odst; to je tretje znižanje cen po vojni. — Iransko ljudstvo j e na poziv stranke Tudeh šlo na volišča in sprejelo . Mosadekov referendum za razglasitev novih volitev čemur se iprotivita šah in muslimanski papež Kašani — Madžarska vlada je naslovila protest Beogradu, ker so 30. julija ob 20 titovske obmejne straže ubile madžarskega vojaka Imreja Goeza. PONEDELJEK, 3. avgusta: A-gencija «Nova Kitajska» sporoča da 27. julija, ko so Amerikanci sestrelili sovjetsko potniško letalo, je bilo nad kitajskim ozemljem 53 ameriških letalskih eskadri!— Norveška bo izvažala v ZSSR aluminij kljub ameriSki prepovedi. — Podpisan je bil trgovski sporazum med Islando in ZSSR. — Grško vojaško sodišče je obsodilo na smrt 10 voditeljev KP Grčije, ki ipa so vsi na svobodi, ker jih policija ni mogla najti. * * * TOREK, 4. avgusta: Franco je izjavil, da zahteva od Anglije vrnitev Gibraltarja. * * * SREDA, 5. avgusta: V Buenos Airesu je bil podpisan argentln-sko-sovjetski trkovski sporazum za izmenjavo blaga v znesku 150 milijonov dolarjev — Madžarska vlada je sporočila, da se tuji diplomati lahko kretajo po deželi brez vsakršnih omejitev. — V Parizu je bila velika ljudska -manifestacija okrog Henrya Martina, ki je bil te dni izpuščen iz zapora, kjer je sedel, ker se je protivil nadaljevanju vojne v Vietnamu. * * * ČETRTEK, 6. avgusta: Francoska vlada se naha-a v težkem položaju zaradi stavke poštnih uslužbencev; položaj se poostruje, ker so v stavko stopili tudi drugi odseki javnih ustanov — General Klark, poveljnik v Koreji, je zaprosil ameriško vlado, naj sprejme njegovo ostavko, ker namerava zapustiti vojaško službo — Cangkajškovci so rekvirirali italijansko ladjo «Marilù», ki se je v ačala s Kitajskega, 1 in ljubezni no panizanov « sv. Mn Res veliko ljudi je bilo v nedeljo v Križu. Prostor, ki je bil izbran za tabor borcev za svobodo in za manifestacijo radosti ob sklenitvi premirja v Koreji, je v določeni uri postal odločno premajhen, da bi lahko vase sprejel vse ljudi, ki so se veselice hoteli udeležiti. Nad prostorom so plapolale rdeče in modre ter slovenske in italijanske partizanske zastave. Veliko je bilo med udeleženci zlasti pričakovanje za govor sen. Li Causija, čla- na vodstva KPI in hrabrega partizana. Prisotni so bili nekateri partizani iz Padove, ki so hoteli s svojo prisotnostjo poudariti bratstvo, ki povezuje naše z italijanskimi partizani. Potem ko sta na kratko spregovorila tov. Destradi in Siškovič, je tov. Li Causi v nadvse lepem in zanimivem govoru raztolmačil pomen velike zmage miroljubnih sil in sovjetske politike v Koreji, uspeha italijanskih levičar- vanja sil miru v svetu, katerih ne more nihče ustaviti: ne Tito ne De Gasperi, niti ne razni krajevni Bartoliji ali Stoke. Tovariš Li Causi je poudaril predvsem, da KPI in itali,anski narod ne bosta nikoli nehala biti ob strani Slovencem in Italijanom STO, ki se bore za svojo svobodo, neodvisnost in demokracijo. Na koncu je govornik vzklikal našemu ljudstvu in naši pravični Kako so v Miljah rešili vprašanje družinskega davka Ce zaupna uprava ne bo krila letnega deficita, bo morala miljska občina ukiniti pomorsko zvezo s Trstom - Klerikalci proti enotnemu nastopu za demokratizacijo Delavskih zadrug Seji miljskega občinskega sveta od 30. in 31. julija sta bili zelo važni. Na dnevnem redu so bile tri zelo važne točke, od katerih sta dve življenjske važnosti za upravo občine. Najprej se je diskutiralo vprašanje skupne zahteve po demokratizaciji Delavskih zadrug in po razpisu volitev, ki naj omogočijo sklicanje občnega zbora. Na seji občinskega sveta je svetovalec PSVG Robba predložil resolucijo o tem vprašanju. Proti tej resoluciji so se postavili demokristjani, ki so pred dnevi skupno s KP, PSVG in PRI izglasovali na skupnem sestanku zahtevo po normalizaciji stanja v Delavskih zadrugah in so se obvezali, da bodo enotno nastopali z ostalimi stranka mi. Ko je šlo za sestavo skupne resolucije, ki naj bi jo stranke predložile občinskemu svetu, niso prišli zraven. Na seji občinskega sveta so se izrekli proti prvemu delu resolucije, ki jo je predložil svetovalec Robba od PSVG in ki je obravnaval ilegalnost Nad zornega sveta zadrug. Na ta način so si demokristjani požrli prejšnja zagotovila o skupni akciji in so šli celo proli željam svojih pristašev v Mi- borbi. Po govorih je sledil ze- Ijah, ki so z veliko simpatijo lo zanimiv in uspel kulturni skih sil v Italiji ter naprede- program. sprejeli vest o skupni akciji z ostalimi strankami v pogle- TOV. TONZAR PRIPOVEDUJE 0 TITOVSKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH Kljub terorju so se jetniki povezali v ilegalno organizacijo Titovski krvniki so prav posebno besneli nad polk. Vladimirjem Dapčevičem, ki se je ju- naško držal in jih s svojim pogumom in svojo vero v končno zmago razjarjal - 30 “za- krknjenih kominformistov" so poslali jan. 1951 na Goli otok, kjer so jih nečloveško mučili Na tak strašen način sta bila mučena tudi dva tovariša iz Tržiča: S. M. in C. D. Jugoslovanskih tovarišev pa so se ti-tovci lotevali z zločinsko slastjo,- Spominjam se, da so bili mučeni: črnogorski gen. Branko. Poljanac, srbski polkovnik Mileta Perovič, ki je bil bolan na pljučih, poročnik UDB Stajdukar Mario iz Crikvenice pri Reki, Arsenjevič Branko, oficir in novinar, dopisnik glasila jugoslovanske vojske, športnik in jugoslovanski prvak v boksanju Jakšič Stevan, ki so ga tako zdelali, da so mu obraz spremenili v gmoto krvavečega mesta. Poleg vseh teh so se litovski zločinci vsak dan lotevali s šakalsko slastjo polkovnika Vladimirja Dapčeviča, t. j. brata titovskega generala Peka Dapčeviča, ki se je z dušo in telesom prodal mučiteljem rodnega brata. Vladimir Dap-čevič je že več let v titovskih zaporih in koncentracijskih taboriščih. Titove! so poskusili vse, da bi ga zlomili. Vse do sedaj se je ta tovariš držal pogumno, hrabro in nadvse obču-dovalno, S svojim vzgledom je opogumil tud; ostale tovariše, ki so na ta način videli, kako se je treba vesti proti razred- nim sovražnikom, t. j. proti ti-tofašistom. Vladimir Dapčevič je po vsakem mučenju izšel še trdnejši in z neomajno vero v pravičnost stvari, za katero se bori, žal pa, da so mučenja težko omajala njegovo močno telo, ki mu je do sedaj vedno omogočalo, da je lažje prenašal grozne muke, ki jim je bil podvržen. Kljub temu pa je vedno jeklenega^poguma, s katerim hrabro sprejema vsako mučenje. Vsakokrat,' ko ga mučijo, se posmehuje svojim rabljem, jih jezi s svojimi zbadljivkami, jih javno sramoti. In niti največje muke mu ne morejo spraviti z ust posmeha na račun povampirjenih krvnikov, ki skušajo streti vsaj njegovo telo, ker razumejo, da ne bodo mogli nikoli pokoriti njegovega duha. Morda bo kdo izmed bralcev rekel, da pretiravam. Ne, kdor je poskusil titovski pekel, ve, da ne pretiravam. Lahko pa rečem, da je v titovskih lagerjih mnogo slabše, kot izhaja iz teh mojih člankov. Nekateri.bodo lahko rekli, da še kljub vsem grozotam prihaja iz teh lagerjev. Da, res je; a mi smo bili tisti, ki nismo bili tako preganjani kot drugi. Res je tudi, da ne vem, če bo pri- ZA VSAKOGAR NEKAJ. Njemu osebno ne... Po dolgem Času se zopet srečata ameriški in madžarski dela- «No, kako je sedaj, ko se je pri vas vse spremenilo?» — pravi Amerikanec Madžaru. «Dobro, zelo dobro! Res, zelo se je pri nas spremenilo. Živi se v popolnoma drugem ozračju. Naj ti navedem primer: pred dnevi sem šel na delo in sem hitel, ker sem bil v zamudi. Nenadoma je moj inženir ustavil svoj avto in me povabil, naj se z njim peljem v tovarno. To ti povem samo, da veš, kako se je vse spremenilo. Včasih se kaj takega ni dogajalo. In pri vas, kako je?» «Pri nas? — reče Amerikanec — Da vidiš pri nas! Kaj hočeš, da je to, kar si pripovedoval. Poslušaj:, pred dnevi sem sel na delo. Nisem hitel, ker je bil še čas. Nenadoma se ob meni ustavi gospodar s svojim avtom, ki me povabi, naj vstopim. Ko sva prispela do tovarne, mi je dejal: «Hočeš, da se danes pozabavava? Lahko ostaneš z menoj, saj si z gospodarjem in nihče ti ne bo rekel nič. Nočem biti sam». Tako sva krožila po mestu do kosila. Gospodar me Je povabil v eno izmed najboljših njegovih posestev izven mesta. Prišla je noč. Skupaj Sva šla na večerjo. Po večerji me je vprašal, kje stanujem. Povedal sem mu, v kakšnem predmestju. Rekel je, da ni lepo, da ob taki uri hodim domov in še po takih ulicah. Dejal je: «Glej, kot nalašč ni moje žene, pridi z menoj domov in se boš počutil zelo udobno». Da bi videl, kako me je pogostil! Kakšna hiša! Nekaj izvanred-nega!» Presenečen Madžar: «Ali se je prav tebi osebno zgodilo vse to?» «Hrti — odgovori Amerikanec — rekel bi, da se meni osebno to ni zgodilo, pač pa moji sestri do podrobnosti tako, kot sem ti pripovedoval!» STRAH PRED KOMUNISTI — Časopisi pišejo, da delajo komunisti vedno «pod vodo». restavracij. Da bi videl, kakšna : Počakaj torej, draga, da poš-krasota! Celo orkester je igral, j ljem naprej potapljača. Po kosilu sem hotel na delo. A gospodar me je povabil na ogled šel domov živ tržiški tovariš S. M., ki najbrže ne bo nikoli več videl svoje rodne grude in svoje družine. Res je tudi, da je Pietro Posselt iz Tržiča umrl na Grgur otoku zaradi mučenja in pretepanja. Prav tako ne bodo prišli več domov drugi moji tovariši, ki so stalno tepeni. Koliko pa je jugoslovanskih tovarišev, ki so jih titovci že umorili? Samo jaz sem videl na desetine in stotine teh tovarišev, ki so jih beograjski rablji na več načinov umorili. Ti tudi ne bodo več videli svojih družin. A kljub vsemu titovske hijene ne morejo streti odpora jugoslovanskih ljudi. Zato so besni kot ponore i biki. Naj navedem samo primer. Pred odhodom na Grgur otok, kjer je tudi koncentracijsko taborišče, so titovci odkrili, da se je v lagerju v Stari Gradiški osnovala neka ilegalna organizacija med jetniki. Ta organizacija je imela nalogo, da vzdržuje vezo in enotnost med in-ternacionalisti. Bila je že tako razpredena, da je bila povezana celo z zunanjim svetom. Titovski tolovaji, ki so si vedno domišljali, da so strli vsak odpor v tovariših in da so preprečili s svojim terorjem vsako še tako majhno odporniško organizacijo, so kar ponoreli od logote, jeze in začudenja. Tite, ki so jih osumili, da so bili pobudniki in voditelji te ilegalne organizacije, so zaprli v celice, jih osamili in jim skušali iztrgati imena pripadnikov organizacije. Proti osta-im pa so. organizirali tak tepež, da se še danes čudim, kako 30 izšli živi iz njega. Med «organizatorje» so titovci opreče-ili Vladimirja Dapčeviča, gen. Branka Poljanca, gen. Branka Petričeviča, polkovnika Mileta Petroviča, tov. Olkoviča in druge. Da bi jih «spametovali», So jih malo dni pozneje poslali na Goli otok ali «Otok smrti», kot ga imenujejo Jugoslovani, skupno s kakimi 250 «spreobrnjenci», t. j. tistimi elementi, ki so se pod terorjem, mučenjem in grožnjami pokorili svojim rabljem in so si hoteli pridobiti njih «zaupanje» s tem, da so sami postali krvniki svojih Sotrpinov. Ti ljudje so na Golem otoku tako podlo, tako nečloveško, tako brutalno in tako krvoločno postopali proti 30 tovarišem, ki so jih skupno z njimi poslali, da so čez nekaj časa postali dobro Zenske morajo nositi vrhu kostuma še krilo. Ta pravila veljajo seveda le za kopanje, to je za čas, k’o so kopalci v vodi. Za sončenje — pomislite! — pa to ni dovolj. Povrh tega morajo nositi tudi moški pri ložnostne halje, katere jim pokrivajo vse telo od ramen pa do kolen. Tudi bivši italijanski notranji minister Scelba je svojčas napovedal borbo kopalnim kostumom. Zaradi tega je italijanska gostinska obrt utrpela zelo veliko škodo. Časopisi so poročali, da je v svetem letu okrog pol milijona Francozov odpovedalo romanje v Rim in letovanje v Italiji, ker so se bali, da bi jih kaznovali zaradi «nedostojnega» obnašanja v kopalnih kostumih. Angleški listi pa poročajo, da odslej dalje ne bodo hodili angleški turisti v Španijo, ker na Angleškem so že pred petnajstimi leti prenehali izdelovati take kopalne kostume, kot jih zahtevajo Francovi fašisti. Francov režim vedno bolj rili v dobo obskurantizma, kljub temu, da je ta že zdavna preživela. Do kod bo prišel z svojimi smešnimi prepovedmi? du Delavskih zadrUg. Druga zelo važna točka je bilo vprašanje finančnega stanja obč. prevoznega podjetja (ACNA). Po uvedbi trolejbu-sne zveze med Trstom in Miljami avgusta lanskega leta, je miijski parnik začel voziti v deficitu, ker je bilo manj potnikov in manj blaga za prevoz v Milje in iz njih. Na koncu 1952 je bilo 8 milijonov deficita. Kljub temu je občina vzdrževala pomorsko vezo zaradi že ustaljene tradicije, zaradi zahtev dela prebivalstva in misleč, da se bo položaj izboljšal v poletnem času, žal pa se stanje ni izboljšalo. V upravni komisiji je manjšina glasovala proti ukinitvi pomorske zveze, ki je bila predlagana, a ni znala dobiti rešitve. Isto se je dogodilo na. seji občinskega sveta. Manjšina kljub temu ni predložila nič konkretnega za rešitev perečega vprašanja. Položaj je sedaj tak: če ne bo prišlo do nekaj novega, bo občina morala prekiniti pomorsko vezo, ki jo bo morda spet vzpostavila v poletnem času, če bodo za to dani pogoji. Jasno je, da bo marsikoga zabolelo srce, ko bo prišlo do te prekinitve, saj ta po morska zveza traja že 50 let in je postala tradicionalna pri nas. Povrhu tega pa je ta linija edina na našem področju. Gre za 10 ali 15 milijonov deficita na leto, ki ga bi morale kriti vojaške oblasti. In to bi lahko storile saj vsota denarja ni tako velika, če pomislimo na usluge, ki jih miijski parnik vrši. Tretje vprašanje na dnevnem redu je bila uvedba družinskega davka. Znano je, da je tržaško prebivalstvo zelo nezadovoljno zaradi družinskega davka, ki so ga demokri- stjani s svojim večinskim strojem uvedii v Trstu in tako predvsem prizade.i delovne in srednje sloje. Miijski občinski svet pa je na pobudo komunistov in ob podpori drugih strank ter ob zadovoljstvu večine prebivalstva uvedel nekako progresivno obdavčenje, ki najbolj prizadene bogatejše, najmanj pa revnejše sloje. Conski upravni svet je 1951. določil, da se v miijski občini odšteje od obdavčenih dohodkov le 150.000 lir. Po uradnih statistikah je znano da scandar dna družina 4 oseb potrebuje najmanj 60.000 lir na mesec, kar upošteva celo Vanonijev zakon. Zato bi bilo absurdno, da bi se v miijski občini uvedel način obdavčitve, ki ga je nakazal conski upravni svet, medtem ko življenje staile v Miljah.prav tako kot v Trstu in si morajo Miljčani plačevati še prevozna sredstva, kar nemalo otežuje družinsko bilanco. Zato je občinski svet izglasoval, da se bo odštelo od obdavčenih dohodkov 300.000 lir in 50.000 lir za vsakega člana družine. Odšteta vsota pa se povečuje za 50 odst., ko je več kot štiri članov v družini, za 75' odst. ko jih je več kot šest, za 100 odst. ko jih je več kot sedem. Tako da je v prvem primeru odšteto 450.000 lir, v drugem 525.000, v tretjem pa kar 600.000 lir. Velike olajšave so predvidene v korist obrtnikov, višje specializiranih delavcev, malih trgovcev, kmetov itd., ki jih obdavčitev ne prizadene tako kot prizadene bogatejše in premožnejše ljudi. Mislimo, da je družinski davek, ki je bil uveden v Miljah najboljši dokaz, kako demokratična uprava skrbi za svoje občane oz. za veliko ve-žino občanov, t. -j. za delovne ljudi. DOPISNIK HOWARD FAST: AMERIŠKI DNEVNIK VOHUNSTVO NA UNIVERZAH IV. Primera, ki sem ju navedel, sta samo' dva člena v celotnem stanju v državi. Drugega za drugim požirajo velike časopise še večji časopisi in obstoj malih neodvisnih časopisov je že davno le spomin iz preteklosti. New York Compass, eden izmed treh. malih svobodomiselnih dnevnikov, ki so se tiskali v Ameriki, je propadel lani novembra. Tako je ostala na listih «.Daily Worker» in «People’s VJorld» dolžnost, da pišeta, obljavljata in širita resnico v Ameriki. Washingtonska demonstracija je bila pogumno in borbeno dejanje, toda ni zadostovalo. Willie McGce je bil legalno umorjen, poslan v smrt po rasističnem sodišču, na isti način, kot v Ameriki pogosto napravijo smešne procese in legalno umore na stotine črncev. Umor McGeeja je bilo mogoče izvesti, ker ljudstvo ni vedelo za to stvar in ker mi nimamo še nobenega sredstva obveščanja ljudi. Zato smo tiskali knjigo z naslovom «Legalni umor, zločin proti črncem)), v kateri so obrazložene te grozovitosti v podrobnostih,' z mnogimi dokazi. Toda nobena knjigarna• noče prodajati te knjige in noben časopis ni pripravljen, da bi jo ocenil ali vsaj najavil. Ne samo to. Tudi nobena knjižnica je ne bi sprejela. Tako je torej stvor jen velik del Amerike za povprečnega Američana. On živi za železnimi stenami, zavit v železno zaveso po- onim, ki v svetu Ljubijo mir. Povsem naravno je, da tisti, ki skušajo uveljaviti fašizem v Z D A pazijo na to, da ne o i zabredli v enake napake, v katere sta zabredla Mussolini in Hitler. Ti ljudje so zgradili nekaj koncentracijskih taborišč, ki pa so za sedaj v rezervi. V zapor so spravili nekaj ljudi. Vse to so naredili za to, da bi ustvarili preplah. Terorizem je orožje, po katerem najraje seže ta-le banda. Primer W. L. Tandyja nam nazorno kaže ameriške razmere. Umorjeni William McGee Prof. Tandy, ki je sedaj star enainpetdeset let, je devetnajst let poučeval v Kansas State Teachers College. V času njegovega službovanja je bilo njegovo didaktično delovanje zelo cenjeno. Ust so ga hvalili. Nikoli ni bil deležen nobene kritike. Prof. 'Tandy je pravi lik povprečnega Ameri-tvorb in obrekovanj proti vsem 1 čana. Njegove ideje in njegov na- V torek, 4. Avgusta je poteklo 34 let od dneva, ko so prvič v Trstu in v takratni Italiji fašisti organizirali napad na delavski sedež. Fašistična drhal je namrč 3. avgusta napadla skupino delavskih otrok, ki so se vračali s podeželja. Na dan splošne protestne stavke pa je pod obrambo karabinjerjev in «guardie regie» napadla in opustošila SLOVENSKA MATI in njene sedanje naloge Na zborovanju slovenskih žena, ki je bilo 27. julija, je spregovorila tudi učiteljica Stanka Hrovatin. Njeno intervencijo objavljamo v izvlečku. Vsaka slovenska žena, vse slovenske matere, ki zavzemajo v družini tako važno mejo in ki se v teh težkih časih trudi.o in skrbijo za svoje otroke, imajo posebno nalogo. Matere kot vse ostale žene i- v Krajni vasi na Krasu. Tam sem srečala skupino slovenskih partizanov, bili so trudni, umazani in raztrgani. Iz njihovih ust sem prvič slišala slovenske partizanske pesmi. S takim navdušenjem so jih peli, da se mi še danes zdi, da v nobenem jeziku ni mogoče tako lepo izražati svojih čustev kot v svojem materinem jeziku. Eden izmed tistih partizanov, majo dolžnost, da pravilno ki so ga žene v Opčin dobro vzgajajo svoje otroke. Slovensko šolstvo je za nas poznale, mi je dejal: «Videla boš, kako bo lepo, ko nam bo vedno pereča zadeva. V borbi zasijala svoboda. Nič več se ne za narodnostne pravice nas Slovencev v Trstu zavzema važno mesto borba za obstoj, enakopravnost, izboljšanje slovenskega šolstva. Slovenci na tem Ozemlju smo bili vedno teptani in zapostavljeni. Za časa fašizma so nam vzeli to, kar je glavno za vsak narod; vzeli so nam pravico. izražanja v svojem materinem jeziku. Pesniki in pisatelji vseh narodnosti opevajo bomo skrivali, ko bomo hoteli zapeti v svojem jeziku. Imeli bomo svoje šoie, svoje prosvetne domove, kjer bomo vzgajali našo mladino». Cez nekaj dni je tisti tovariš padel; padel je, ker je branil slovenski jezik, ker je branil naše pravice. Ni treba govoriti, koliko slovenskih fantov je padlo samo, ker so Tubi i svojo tako teptano zemljo. Prav njim se moramo zahvaliti lepoto' svojega materinega je- zato, če imamo danes v Trstu zika, mi pa nismo smeli niti slovenske šole. Nihče nam ni spregovoriti v svojem jeziku, ničesar daroval, vse smo si ker so nas hoteli izbrisati iz morali s krvjo priboriti, zgodovine. Mi pa nismo klo- Danes po osmih letih se na- nili. Ko je prišel čas, da branimo z orožjem v roki tudi naše na- ša borba ni nehala. Se nam skušajo kratiti osnovne pra- sedež Delavske zbornice v ul. Madonnina, uredništva «Lavoratore» in «Edinost». Prav ob tej obletnici moramo obnoviti svojo obljubo, da ne bomo nikoli več dopustili obnovo fašizma, naj bo to italijanskega ali jugoslovanskega izvora. Na sliki: sedež Delavske zbornice nekaj dni po fašističnem napadu. cionalne pravice, so prav slovenske matere kljub veliki ne- vice. Glavno krivdo za nego- tovost slovenske šole nosi vojaška uprava, ki noče dati na- varnosti pošiljale v partizane ši šoli one stalnosti in ure j e svoje otroke, svoje može in brate. Tudi v hribih, po našem Krasu in Vipavi in tudi tu v Trstu smo se borili za slovenske pravice, za enakopravnost, za bratstvo med narodi. Leta 1944. sem bila nekega dne MUSLIMANSKI SVET VZBUJA POŽELENJE PETROLEJSKIH MAGNATOV Na Bližnjem vzhodu se je lani proizvedlo 106 milijonov ton nafte zdresirani biriči V službi UDB in fašistične milice, ki jih je začela Uporabljati proti tisočem ostalih pripornikov na Grgur otoku, kamor so nas v prvem tromesečju 1951 poslali iz Stare Gradiške. A o tem prihodnjič. (Sledi nadaljevanje) MARIO TONZAR Franco napovedal vojno slipom DE GASPERI SVOJIM PRISKLEDNIKOM — Nič straha, gospodje kolegi, moj stolček je... varen! Francovi fašisti so spet novo pogruntali. Prepovedali so kopalne obleke. Časopisi poročajo, da je ženski kostum iz dveh delov (bikini) strogo prepovedan. Tudi moški mo- TEHERAN, avgusta 1953 “ Nekateri ameriški in zahodnoevropski listi, ki so posvetili precej pozornosti potovanju zunanjega ministra ZDA J. F. Dullesa po Bližnjem in Srednjem vzhodu ih njegovim načrtom za utrditev a-meriških pozicij v tem delu sveta, so to potovanje povezali z interesi petrolejskih trustov ZDA. Listi nišo pozabili poudariti, da je Dulles član upravnega sveta družbe «Standard OH Co (New Jersey)», t. j. ene izmed petih ameriških monopolov, ki kontrolirajo skupno z dvema angleški-m a družbama vso petrolejsko proizvodnjo Srednjega vzhoda. Listi so podčrtali, da so Dul-lesovi načrti predvidevali zmanjšanje angleškega vpliva in «pritegnitev muslimanskih dežel V vplivno področje ZDA». jašnO pa je, da ne gre samo za borbo proti britanskim monopolom. Gre tudi za utrditev strateških pozicij imperializma na tem ve-levažnem petrolejskem področju ZDA in Anglija so lahko upravičeno zaskrbljene za svoje pozicije, ker se množijo ljudski protesti proti ameriškim in angleškim trustom, ki izkoriščajo naravno bogastvo tega področja. Agitacije petrolejskih delavcev, zborovanja: in manifestacije ljudstva, ki zahteva izgon tujih izkoriščevalcev, zahteva po nacionalizaciji petrolejske industrije — so pač dejstva, ki jih nihče ne more prezreti. Celo v mali zakotni državici, kot je Kuweit, je v zad- Bližnjega in Srednjega vzhoda povezujejo borbo proti petrolejskim monopolom z gibanjem za nacionalno neodvisnost, za odstranitev imperialističnega jarma, Kajti monopoli držijo pod svojo oblastjo vse gospodarsko ih politično življenje teh dežel. Petrolejski interesi imperialistov so tajni vzrok političnih dogodkov na tem področju, kjer se je po vojni bitka za petrolej Znatno poostrila. PETROLEJSKA BOGASTVA BLIŽNJEGA IN SREDNJEGA VZHODA IN NJIHOVI IZKORIŠČEVALCI (Po «Vie nuove») rajo imeli tak kostum, da njem času prišlo do velike stav-jim pokrije celo hrbet in prša. ke petrolejskih delavcev. Narodi Po najnovejših podatkih skriva podzemlje Srednjega in Bližnjega vzhoda skoro 60 odst, vseh petrolejskih virov kapitalističnega sveta. Največja ležišča se nahajajo ob puščavski zanodni o-bali Perzijskega zaliva: v Saudski Arabiji in Kuweitu (skotd 2,5 milijardi ton), v Huzistanu, južni pokrajini Irana (1.8 milijarda ton), na področju Basra -Kirkuk - Mosul v Iraku (810 milijonov ton). Na predvečer druge svetovne vojne se je petrolej predvsem črpal v Iranu, Iraku in na otoku Barein. Tu se je črpalo le 5,9 odst. vsega petroleja v kapitalističnem svetu. Po britanskem, biltenu «Petroleum Press Service» je bila svetovna petrolejska prozvodnja v milijonih ton naslednja: 1938: 271,6; na Bližnjem vzhodu 16,0 ali 5,9 odst. 1950: 524,0; na Bližnjem vzhodu 87,6 ali 16,7 odst. 1951 587,0 odst. na Bližnjem vzhodu 97,1 ali 16,5 odst. 1952: 618,0; na Bližnjem vzhodu 106,1 ali 17,2 odst, Iz tega je razvidno, da Se je po vojni petrolejska proizvodnja na Bližnjem vzhodu znatno povečala. Britanski trusti so poveča-i pridobivanje petroleja v Iranu in po izgon anglo - iranske J.ružbe pa v Iraku in Katarju. Na trgu sta se pojavila dva nova velika dobavitelja črnega zlata: Saudska Arabija in Kuweit, mali sultanat pod britansko protekcijo. V teh zadnjih devetih letih je bilo v Saudski Arabiji pridobljenih 172 milijonov ton mineralnih olj, dočim se je 1944 pridobil le milijon ton. V Kuweitu je 1952 proizvodnja dosegla 37,5 milijonov ton proti 0,8 milijonom leta 1946. V sedmih letih je ta deželica nudila 104 milijone ton petroleja. 1952 kljub prenehanju izkoriščanja iranskih virov je bil dosežen rekord v petrolejski proizvodnji Bližnjega vzhoda: 106 milijonov ton. Istega leta je Srednji vzhod dobavljal 17.2 odst. vse kapitalistične petrolejske proizvodnje. Na tem področju se je pridobilo več petroleja kot v antil-skem bazenu. To petrolejsko področje je drugo v kapitalističnem svetu (za ZDA). Saudska Arabija je 1938 nudila le 100.000 ton. petroleja, 1952 pa kar 41,5 milijonov ton; Kuweit n: 1938 nudit niti ene tone, 1952 pa kar 37,5 milijonov ton; Iran je nudil 1938 10,4, 1952 pa 1 milijon ton; Irak 1938 4,4 - 1952 19 milijonov; Egipt 1938 nič -1952 2,4 milijona; Barein 1938 1,1 in 1952 1,5; Katar 1938 nič in 1952 3,2 milijone, Skoraj vsa petrolejska proizvodnja Srednjega vzhoda je pod kontrolo petih ameriških monopolov - velikanov: «Standard Ull of California», «Standard Gii Co TTIew YerseylTT «Tesas OH CO», «Socony - Vacuum Oil Co» in «Gulf Oil Corporation», ter dveli britanskih kartelov: Anglo-iran-ske petrolejske družbe» in «Ro-yal DUtch Shell», S. BELNIKOV nosti, ki jo uživa italijanska šola. To kratenje osnovnih narodnih pravic Slovencem služi tudi poskusom za preprečitev enotnosti delavstva, za razdvajanje tukajšnjega prebivalstva, za vzbu,an-je sovraštva med Slovenci in Italijani. Zato tudi domači anglo-ame-riški hlapci titovci in liparski voditelji se ne borijo proti tem krivicam, odnosno borijo se samo z lepimi frazami, z visoko donečimi besedami. Kako se bodo slovenske ma tere borile za slovenske pravice? Borile se bodo s tem, da bodo pošiljale svoje otroke v slovensko šolo, s tem, da ne bodo svojih otrok zavestno potujčevale. Na žalost pa je še mnogo slovenskih mater, ki pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo in navajajo za to razne razloge, kot na primer, da je vseeno, v katero šolo se vpišejo otroci. Tudi drugi razlogi ne držijo, kot trditev, da si otrok ne bo mogel pomagati s slovenščino. Sami vemo, koliko mladincev in mladink je brezposelnih,' Slovencev in Italijanov. Slovenski mladinci gotovo niso brezposelni zato, ker so obiskovali slovenske šo-'e, ampak so brezposelni zaradi stanja, ki je tu pri nas. In mi dobro vemo, kdo je odgovoren (Nadaljevanje na 3. strani) čin gledanja sla bila vedno i» ralno usmerjena. Poučeval je f rodslovje. Njegovi nauki so 1 meljilli na socioloških impoš munistično partijo in nikoli delal na isti črti kot komuni1 Bil je torej samo liberalec in f Sten človek. ^ Oktobra 1952 je prof. T6« ern0 prejel po pošti peticijo za aro1 te a stijo voditeljev Komunistične P s “el j ti j e ZDA, ki so bili obsojerti raje: nekem fantastičnem procesu teče podlagi popolnoma izmišljenih1 (rerr tožb. Peticija je bila podpis1 iič u že od desetin izobražencev, 11 )1 v verzitetnih profesorjev, duhoP irtiz kov. Ko jo je skrbno prečital, aj p( obstal. Pozneje je izjavil: >n jt «Predno sem podpisal peti« 6 Z-. sem jo preučil z veliko pozah i$jZn st jo. Z enako pozornostjo sl i ve preučil spremno pismu, ki je ® a 0s podpisano od pobornikov ometi ij ne peticije. Jasno je, da sem sl it» j znal, da se peticija nanaša na M katere voditelje komunistične P' »s sj lije, toda, ko so pravice neh1 a jje človeka teptane, ali bolje r^etrj no, ko je človek deležen kr’-: Hagc nimam navade, da se ustaviro 4h ia poizvedujem kateri rasi ? U v pada clotičnik, kakšne so njeS1 »jak ideje -v pogledu vere, filozofi itj g politike ali ekonomije. To, kar1 »t Sl v takem primeru zanima, je 1 »ii(ja mo to, kaj je pravica in kaj * *1 dc vica...» »ltan Profesor Tandy se ni zav‘‘ lfa dejstva, da se je samo v neh1 lega njih,, lepih časih vsakdo M Sns zanimal za to, kaj je krivice Istra kaj pravica in da je igračke! àlee, s tem danes zelo, zelo nevet jer zadeva. tez 1 Prvi alarm je sprožil časol lečen Emporial Daily Gazette, ki jih o-, povezan, kot praktično ves ri tali riški tisk s politiko vojne. »ftioj Gazette je objavil članek o I ^re; dei ji ter podčrtal, da je med P1 ^aš Pisniki iste tudi univ. prof. Tri' !ftl r Takoj za tem je bil prof. f11 to. dy poklican k rektorju utri1 ‘‘hor ze Johnu Jaccmbu, kateri je S 2 največji razburjenosti rekel f’5 br; drugim: «Zame je to prav ‘j j»vic kot če bi vstopili v komunistovinc partijo. Za to vas moram o$ * še stiti iz službe.» Zaman je t! |°tlto vse dokazovanje prof. Tandfi tani Rektor Jacomb se ni hotel o 1 ‘iène devi prepričati in se tudi ni 7 e2e. pričal. Tako se je znašel prof. Tri1 v zelo neugodnem položaju. ^ Tov govi kolegi so mu svetovali, f 5 pri poda ostavko. Neka «skfr\0kti stna» oseba mu je celo telel0' bit n rala, naj se «vrne» v Rusijo. ^ herp copisi pa so z debelimi črk1' ;tn0g prinašali vesti, po katerih n<>i 'S v bil prof. Tandy komunist. In & fv g ino je 19. januarja t. L. Pr< Mtv Pismo s katerim so ga od1' vili z univerze. n Kakšen je sedaj njegov P1' ^oto žaj? Ima družino, ženo In dri * bil, troka, za katere mora sieri* \ ke Toda nobena šola v Ameriki^ »»nil artiz ‘h. to 'oje i«fti N črni listi. In tudi če bi pro*®J g, a ne upa sprejeti v službo. 'Tjgac :ovo ime je zapisano na mesto navadnega prodaji '‘stom bi ga omenjena črna lista llS n st; dila tfac: Lahko porečete: «To je izr j dogodek v Ameriki». Ne, ni Mela, <0. Ta primer sem opisal j, pičen primer zato, ker S» * bat Tandy ni imel nikoli nobene T ki zi z levičarskimi gibanji. ■JVi| j; tli edini tovrstni primer. Takih ? “alik merov je na stotine. Terorizem si šel skozi vse šole, z enega ( jSUir d, ugega konca države. Na sl, , ne profesorjev so spodili z \ iŠih jerz. Nekatere izmed njih vrgli v ječe. Med temi sta t^av; prof. Richard Lyma Brail{, newyorške Ralph univerze Cunladch z Washington {A in univerze, nekateri pa so dož‘,( k pa so aoi:'rèT- c Se hujše kot že omenjeni " J® : Tandy. Tov. Li Causi v družbi tržaških tovarišev. Leta 1948., tedaj ko je K jil državo poseben val toWst' M d -a terorizma, je bito prizadele a stotine Šolnikov, , ki so pirali Henryja Wallaceja s e jih spodili iz dotefidd lih mest in rpln iz »je še JlJtž .acne oblike, ki so celo J.užbenih mest in celo iz s,j|Jsje, Danes je terorizem zavzel še *2Crža ega značaja. McCarthyevi 5 S i vohunijo po univerzah, nora je zajela deželo. Pridaš prevladuje mišljenje tli; tov. Pričenja se fašizem, |Hj‘ 0 i dobro poznate. Vendar o 1953. ne more postati leto 'n ni mogoče reči, da je odP0< Imeriki popolnoma zamrl, j i'*i, HOWARD FA5'* da Iz li lo vs kil1 lislov r3ssža >7*Ji hov V . [ m] z 'hli. A, :aterimi vohuni tudi odori .iHin irotiameriško dejavnost. Ptal'\i Bo ?Xbilc v .^rì] v ‘S ZDA so odobrile JugoslaV A'A Bilijonov dolarjev iz sred5'. jJ^ti za vzajemno varnost kot P0’’ f ?«tr gospodarsko pomoč, ki jo le Aj® senhovver odobril. Skupno 5 / ^j1 s' pomočjo je dobila JugoslaviJ^j. 1 ZDA od prvega julija 1952 d® < 1 c nes 121,750.000 dolarjev. («Wj^Dj ska. pravica - Borba» 16. ri 53>- . ‘‘titki Po podatkih, ki jih ima K' misija za delo pri Svet® n Soci d 1 nn D(A À zdravstvo in socialno P0'1./St neseca marca je bilo v š j! liji 10.497 začasno nezaP 1 itn. Cd skupnega števil® r fr . r asno nezaposlenih je 7.3?8 n a in 3.119 moških Posetri® d v a»' »j S 0 čutno je to v nekvalificir je pini delavcev, kjer je j) 1.187; žena pa 4,653. Po P^'sj 1SF oa je največ nezaposlenih l'(f i%t »kih pomočnikov, krojačev, (f » * s ijarjev, šivilj, natakarjev F zertjev. («Delavska enotnos' 1 V maja 53). u K BORCI PRIPOVEDUJEJO O SVOJIH DOŽIVLJAJIH tlhiriš na Nemce Iri Boki Kotorski je t s0 ; Nadaljujemo z objavljanjem [ Rižanskih spominov nekate- 1 ,. 6 tovarišev, ki so nam p.oslali 'culi . ■j 'u.]e prispevke. au ‘ Tov. Milko Gabrovec iz Na-in ^ežine piše: Ko sem bil 1. decembra 1945 lat Mobiliziran od Jugoslovan-am',e armade, sem se z velikim ne P e eljem napotil proti rojstnim ierti tajem v Nabrežino. Minulo je esu tecej časa in ve’iko se je :ni/i1 Iremenilo, od kar sem bil zad iPis> iič doma. Ponosno sem se vra v’ #l,l v svoji stari in ponošeni uhoc Srtizangki uniformi. Bil sem ■ital, li ponosen, ker sem bil parti-"j1 in ker sem se ramo ob ra letidli z zavezniki boril proti naci-ozorMši2mu Srce mi je vzkipevalo jo » veselja: saj sem se vračal ie . osvobojeno ozemlje, ker je ime H fašizem poražen. Prepričan im slitti pač bil. da bodo zavezni-na 11 znali ceniti in spoštovati 'ne P-5 slovenski narod, posebno neK* t še partizana, ki je toliko r etrnel in žrtvoval za skupno kr* »lago. wi,n ;Kli glej, ko se je vlak usta-v Sežani, so bili angleški njel1 »jaki takoj pri meni. Ni bilo ozoli it; časa, da bi se pozdravili, kar,61 sem si želel, saj sem bil je ' »Udarle partizan, ki se je vračaj * domov, in saj sem imel vre , »'Umente v redu. zav[j ^a divji način, brez nikakr-net‘ 6"a opomina so mi sneli par-,a »nsko čepico in me potem, vica »Praženega, kot da bi bil zlo-lčKt .»ec, peljali na svoj štab. ievll< *r so me obdržali ves dan ,»Z hrane. Ukazali so mi, naj časj ečem še jopič, češ da je ki i'l^nv, in ob 22 me v najhuiši ?s <3 ittij in v samj srajci pustili ne, %ov v Nabrežino, k o •' Aej nisem verjel, da se tako ed P ®ašajo, v tistem trenutku pa Tajili razumel, kakšni zavezniki ')■ i to. Razočaran, a vendarle uni» ^osen sem se peljal proti do-i je **■ zavedajoč se, da se boj el "j bratstvo in priznanje naših av 1 »vic mora nadaljevati, da je e ^host vseh antifašistov, da še bolj strnejo v enotno je » ijbto proti imperializmu ob ani)\ ®ni naše prave in edino re-'I o kne zaveznice Sovjetske ni PT6te. MILKO GABROVEC fé “• 'J ^ov.Virgil Sulčič iz Sv. Križa lli’ t Pripoveduje: kr' oktobra 1944 je bil II. bata-ele (d1 mornariške pešadije v ka-J0. sem bil, vključen v č j /ogorsko brigado. Tedaj je n<>.,a v teku bitka za osvobodila ^ Boke Kotorske. Po osvo-pr., ipitvi Novega Grada smo na- "'San gl u.u nalogo, da se izkrcamo na ’ ^ (‘“toku Suštine. Po kopnem dv‘, bilo napredovanje nemogo-it'ker so se nacisti trdovratno sKrP k jij pred napadi Črnogorske riki rat>c ker smo vedeli da Nem- r’refJ Ds ne bi mogli zasledovati, "ie, po JJiso niti imeli interesa za K' |i l| P Predaji čete sovražniku jjl niti govora, saj parti- ‘° ■ p ni poznal besede predaja, o^?.- kratki diskusiji smo od-,!)■ b da je treba razbiti ob-i)j’ . a se je treba držati sku-fej« da se je treba skupno ali pa umreti. ,, -no se za zidom, ki je J^visok kak poldrugi meter, i» sem, naj nihče ne stre-V . ez mojega znamenja. » c* so se nam približevali ,kostjo in oholostjo, kri-na ves glas, delali so .hrup, kot je bilo vedno iviJ'jj I. “bovi navadi, ko so iuriša-Pa smo se sklanjali za [l^llkrili smo bili ie iWje drug od drugega, • 5(V so bili do tri ali štiri naši >t; °o mii do skiajnosti na-h§j. Pustili smo jih, da so d°,,‘ do kakih pet metrov od («tU0 Tedaj sem ukazal ogenj: ir W, So se v sovražnikovih iti t* otvorile velike vrzeli, se je polastila Nem-K Izkoristili smo priliko in b, d Urišati> ker smo že St Qase nam je odprla mož-v!i(l Ješitve- Regljanje njiho-'j » Sv'^aljezov se je zaslišalo, la no že prehodili dober kos * o Z v bo so grmičevje in dre- n' . ta t avzeli smo položaj, ki nam “d!■ i>.,?v°ljeval, da smo kontro-L; Iv ! sovražnika. Potekla sta ?r°V C *n n°č. ne da bi se kaj zgo-i0Ž‘r: (”• Ob zori drugega dne pa P V godilo, kar nismo predvi-l Aii- Eden izmed stražarjev - p rrite «"V. da smo obkoljeni. Zgodilo 20 da so Nemci neke utrdbe, .; j^ljene 17 km, prišli na po-,LC svojm odrezanim tovari-da bi skupno zapustib po-* ker ni50 več mogli /,,fZati v pristanišču. Reše-365A® nas je le dejstvo, da ‘ 0 „ Lrtlci niso vedeli za naš to-n’ I t, položaj. 00 .j L:’ni izhod za nas je bil beg 1 Lu iffiioiiccl po p celerei ju SESLJAN Po umetni in ponesrečeni razmejitvi STO je postala naša skromna slovenska vas precej pomembno turistično središče, ki se uveljavlja še posebno v poletnem času. Tisoči ljudi prihajajo med tednom in posebno ob nedeljah na kopanje. Cestni promet vsakovrstnih vozil je vedno bolj živahen. Seveda so na ta način pešci izpostavljeni vedno večjim nevarnostim cestnih nesreč, posebno med Sesljanom in Devinom. Potrebno bi bilo torej, da se na tem predelu državne ceste postavi pločnik za pešce, ki bi bili na ta način varnejši Res je, da so oblasti omejile brzino vozil na 48 km na uro, vendar s tem vprašanje varnosti pešcev ni še docela rešeno. Za to vprašanje bi se morala zanimati občinska uprava in sicer s posredovanjerp pri merodajnih oblasteh. Ker je Sesljan dejansko turistična cona, je za uresničitev postavljenega predloga poklican obenem turistični odsek pri VU. »OLIKA Vsakokrat, ko naš gospod župnik potrebuje denar, se na dolgo in široko razpiše v župnijskem lističu «Dolinski zvon», ki se vneto deli po vsej vasi. Seveda ga vsaka družina prav «blagovoljno» sprejme. Ta «Zvon» je zelo zanimiv listič. V njem najdemo nadvse «važne» novice, ki pa malo koga zanimajo. Redno je v njem slepo poveličevanje ZVU in slično, dočim ne najdeš niti besedice o vsakdanjih skrbeh delovnega ljudstva, o težkem življenju našega kmeta in delavca in o njunih borbah za izboljšanje življenjskih pogojev. Kaj .še, da bi ta listič te borbe podprl! Bistvo tega «Zvona» je pa denar. Tu nam gospod župnik ve povedati, kako so se naši predniki pred 160 leti trudili in koliko so žrtvovali za gradnjo prejšnjega zvonika. (Ali naj iz tega sklepamo, da bi g. župnik najraje videl, so sledile protestne manifestaciji: pan je zelo «popularno», da ne bi ____________________________________ zatajil svojega že znanega slovesa, raje poslal policijo nad manifestante, kot da bi sprejel njihovo delegaci jo. Toda, če je župan ali kdo drugi zanj mislil, da bo s tem zadušil borbeni duh delavcev, se je moral naglo premisliti, kajti na ta poskus so odgovorili ne samo delavci, temveč vse prebivalstvo. In rezultat je bil, da so se vsi tržaški mali trgov ci pridružili delavcem v obrambi lastnega gospodarstva in življenjskih pogojev. Se nikoli se po vojni ni zgodilo, da bi se v mestu pojavila takšna strnjenost in kompaktnost: «niti ena reklamna luč, niti en neonski napis», to je bil odločen odgovor malih trgov, cev. Tako se pred skupinico občinskih zelo slabih «upraviteljev» postavlja široka fronta meščanov, s katero bodo, hočeš nočeš, morali računati. Gre za vse mestno gospodarstvo. Zato pred to težko in resno nevarnostjo Trsi protestira in zahteva takšno davčno politiko, ki naj stalno upošteva gospodarske pogoje, obstoječe pri raznih plasteh prebivalstva. Toda, če hočemo, da ta akcija uspe, je treba še bolj okrepiti da bi se tisti časi suženjske dobe povrnili?) Nadalje nam ločno pove število družin v naši župniji in tako indirektno namigne, koliko denarja je «dolžna» darovati vsaka posamezna družina. Ne ve se pa koliko je odmerjeno bogatejšim, ki vendar lahko sežejo bolj globoko v svoj žep. Naši preprosti ljudje so tega gospodovega prosjačenja naveličani in menijo, da mu nikdar denarja ne zadostuje, Naj navedemo le en primer: vsi smo prispevali za kino dvorano, toda g. župnik jo sam izkorišča. Razen tega se naš dušni pastir bavi s stvarmi, ki se zanj prav ne spodobijo. Organizira izlete, z avtobusi vozi mladino k morju itd.; to delovanje bo vendar nekaj «neslo« ali ne? Mnenja smo, da bi moral gospod 'upnik prepustiti takšno delovanje drugim in se baviti izključno s svojim poslanstvom ter vzgajati ljudi v duhu bratstva in medsebojne ljubezni, Dollnčan * * * V sredo 5. t. m. so v Dolini dvignili zvonove na nov zvonik. Najtežji izmed teh zvonov tehta 18 stotov. Dolinča-ni so zelo ponosni, da je prišlo pod sedanjo demokratično upravo do tega važnega dogodka. Ob tej priliki pa bi radi nekaj pripomnili. Ker je dolinska župnija revna in ne more kriti stroškov za dviganje zvonov, je consko predsedstvo dalo na razpolago v ta namen 530.000 lir. Delo je šlo na dražbo, dobila ga je neka domača tvrdka. Za dviganje zvonov pa podjetje ni prineslo nobenih posebnih naprav, marveč le nekaj vrvi in škripcev. Zato pa so morali Dolinčani krepko pomagati kot v starih srednjeveških časih in pred 160 leti, ko je bil zgrajen prvi zvonik. Sedaj pa se Dolinčani, posebno še tisti, ki so pomagali dvigati zvonove in so slišali praviti, da so pred 160 leti vpregli v take vrvi bike, da so dvigali kamenje za gradnjo zvonika, vprašujejo, ali je bila tvrdka plačana s tistimi 530.000 lirami ali ne. Kdo je torej zaslužil, ko so dejansko zvonove brezplačno dvignili na zvonik Dolinčani? Podjetje ali župnija? To bi se moralo čimprej razjasniti. Faran solidarnost prebivalstva. Vsi, brez razlike, so neposredno prizadeti: delavci, kmetje, uradniki, mali podjetniki. Zato bodo v svesti si sile, ki jo predstavljajo in zavedajoč se zmag, ki so bile pred kratkim dosežene proti zakonu 703 o krajevnih financah, okrepili svojo borbo do popolne dosege svojih zahtev. Oblasti bodo morale upoštevati to voljo ter ukiniti one odredbe, ki tako občutno poslabšujejo domače gospodarstvo in zadostiti množici delovnih ljudi, ki predstavljajo ogromno večino produktivnega prebivalstva. Združitev vseh meščanov proti tem poviškom bo omogočila izpremembo politike ter prisilila občinski svet. da ne bo več glasnik male skupine tržaške finančne oligarhije, temveč izraz delovnega ljudstva, primer izstopa socialdemokratskih odbornikov iz občinskega odbora Je prvi korak, ki se bo mo- zarodek žabe, kake druge živali ali pa človeka, lahko ugotovimo, da je ta brez vsakega znaka kateremu spolu pripada. Sele kasneje, v teku razvoja, se pojavijo spolovila, ki točno označujejo spol. Ce to tehtno preučimo, pridemo do zaključka, kje tiči vzrok, da ostanejo nekatera bitja, kot n. pr. človek, dvospolna. Iz tega sledi, ral konkretizirati v priznanju de- ' da se potek razvoja nenormal-lavskega razreda kot sile, na k a- i no razvija, posebno še, kar se teri temelji in teži vse mestno j tiče spolnih žlez. Vendar pa gospodarstvo in kateri je treba ! prj tem kaj lahko pridemo do povrniti njen stari življenjski i zgrešenih zaključkov. N. pr.: ton, v sreči in gospodarski bla- lahko se dogodi, da se v nekem ■ Ce opazujemo komaj nastali hektarjev suhe zemlje. Voda ginji. G. BURLO zarodku ženskega spola normalno razvijajo jajčnice, po lili drugi strani pa se lahko raz- Stavka židovskih duhovnikov viiata tudi. ja^e«’ ^ p.a vsaj eno jajcece. Včasih naj Svet menda še ni doživel, da I bi stavkali celo duhovniki, kar | se je pripetilo prejšnji mesec v Jeruzalemu. Kot poročajo, je pričelo stavkati približno 80 židovskih duhovnikov, ker j že tri mesece niso prejeli plače. Njihovo plačo mora za po lovico kriti občina, ostalo polovico pa verniki. Zaradi stav- . ke se niso mogle vršiti poroke. m°čjo postala petelin. Civilne poroke pa so v Jeruzalemu prepovedane. Razen I Ta kokoš je s kirurško po- demo tudi primer pseudo- tega so seveda izostali vsi hermafroditizma, t. j. primer, cerkveni obredi. Dokazi ameriških grozodejstev (Fotoagencija «Nova Kitajska») Na sliki vidimo dva ameriška vojaka, ki sta se slikala ob truplu umtega severnokorejskega ujetnika v enem izmed zloglasnih koncentracijskih taborišč v Južni Koreji. Vojaka se režita, kot da bi bilo zelo «Junaško» njuno zadržanje spričo ubitega ujetnika in kot da bi bilo zelo «pogumno» morili neoborožene ujetnike. Slika je bila najdena na nekem mrtvem ameriškem vojaku na korejski fronti. Ali ne spominja morda naše ljudi na druge take slike, ki smo jih bili navajeni videli? Ali se niso nekateri drugi vojaki pred 8 in 9 leti prav tako radi slikali ob truplih naših ljudi? ko se porodijo moška bitja, ki imajo sicer normalno razvita moška spolovila, toda kljub temu kažejo znake, 11 so lastna ženskemu spolu. Dogodijo se tudi obratni primeii ko bitje, ki bi ga sodeč po spolovilih prištevali ženskemu spolu, je po vsem svojem značaju moškega spola. Kako je to tolmačiti? Po dosedanjem preučevanju je soditi, da gre v tem primeru za «napako» Sodobna zdravniška znanost je dosegla že zelo velike uspehe pri urejevanju hormonskega mehanizma, S kirurškimi pripomočki je mogoče popraviti napake, ki jih je zagrešila narava sama. Spolne žleze, ki so se nenormalno razvile v hermafroditu je mogoče odstraniti kirurškim potom. Z druge strani zdravniki lahko nudijo bolniku potrebno količino apropriiranih hormonov, in sicer na podoben način, kot jih nudijo pacientom, ki nimajo v dovoljni meri razvite spolnosti. V teh primerih, zlasti pa v primerih, ko na kirurški način zdravniki dosežejo gotove rezultate, pride do senzacionalnih vesti, po katerih naj bi pacient na čudežen način zamenjal svoj prejšnji spol. V resnici pa v teh primerih zdravniška veda ne dela ni-kakih čudežev in ne spreminja spolnosti, temveč le na en ah drug način pomaga k razvitju pravega spola. L. T. bo popolnoma spremenila značaj stepe, ki jo bodo lahko obdelali. Tam, kjer prebivalci Kazahstana niso nikoli videli niti kapljice vede, se bodo pojavila jezera, rečice, globoki vodni rezervoari; razvil se bo ribolov. Da se razume vsa preobra-ževalna vloga tega kanala, naj omenimo, da bo sistem za na- Filmsko podjefje postalo ameriško skladišče Zastopniki tretje ameriške letalske armade, ki se nahaja v Angliji, so sklenili s filmskim podjetjem Arthur Rank svojevrstno «pogodbo». Na podlagi pogodbe jim je slednji odstopil prostore enega izmed podjetij, ki se nahaja v Dun-hamu v bližini Londona. Američani bodo te prostore uporabi1 i za vojaške urade in skladišča. S tem je angleška filmska industrija izgubila eno izmed najboljših podjetij, v katerem je bilo zaposlenih nad tisoč nameščencev te stroke. KAREL DESTOVNIK - KAJUH l^eéem o- materi bed fuzitbamv- Karel Destovnik - Kajuh spada v vrsto najpomembnejših slovenskih pesnikov polpretekle dobe. Naš narod je veliko pričakoval od njega, toda prehitro mu ga je iz-tragala kruta, a junaška smrt. Star je bil komaj enaindvaj set let, ko je padel v partizanih. Zato se' naš vrli pesnik ni mogel v dovoljni meri izpeti. Kajuh se je že kot mlad študent mnogo ukvarjal s sovjetsko literaturo. S posebnim zanimanjem je preučeval Leninova dela. Obe nem pa je bil organizator v vrstah svojih sovrstnikov. Zaradi tega so ga imele tedanje jugoslovanske o-blasti zelo na piki. Šolske oblasti so ga izključile iz šole in precej časa ni mogel študirati. Okupacija Jugoslavije ga ;e za.eia v Mariboru, kmalu za tem ga srečamo v gestapovskih zaporih, iz katerih pa se mu je posrečilo uiti. Kasneje ga srečamo v partizanih na Štajerskem, za tem kot ilegalnega političnega aktivista v Ljubljani, od koder je šel ponovno v partizane nekaj dni pred kapitulacijo Italije. 22. februarja 1944 proti večeru pa je padel zadet od nemške svinčenke. Ker slavimo desetletnico padca fašizma, ki pomeni važno prelomnico v zgodovini osvobodilnega gibanja, bomo objavili v našem listu vrsto Kajuhovih pesmi, zlasti one, ki so nastale v času njegovega delovanja v Ljubljani, katere so v resnici tudi naj’erse. Sini moji, moji fantje zlati, ki borite se v gorah, naj ne bo vas zame strah, zdrava sem in delam spet pri vas. A v zaporu mi bilo je, kot bi konji me steptali; z mano so tako ravnali, sini moji, moji fantje zlati, da bi skoraj vam umrla mati. Sini moji, moji trije fantje zlati, krila bi vam morala ob rojstvu dati, krila in roke mogočne, kot so hrasti, ki nad vami zdaj šume... Pa sem dala vam le eno srce; a to iz prsi izrujte in viharjem ga darujte! Sini moji, sini moji zlati, vas bom še gladila po laseh? Če ne vrne se noben od treh, sini moji, moji trije fantje zlati, žalostna bo, a ponosna vaša mati. Ko sva doplesala, sem peljal Meto po stari šegi k mizi ter ji natočil vina v kupo. Le malo je namočila ustne,, po vsem obrazu pa ji je gorelo. Tudi mati Barba je bila srečna in z velikim dopadanjem je objemala hčerko. Boštjan — trezni mož, previdni mož — pa je bil videti manj zadovoljen; rekel pa ni nič. Z Meto sva še enkrat nastopila. V gosli sem vrgel tako visok znesek,, da se je samo ob sebi umelo, da velja naročeni ples izključno le nama. Na poti k skednju mi je razodela željo: «Nekaj bi rada. Ce plešeš, malo z nogo ob tla udari! Tako je lepo!» Ko sva plesala, je stalo ob strani vse polno gledalcev. Vsi so se v duhu udeleževali plesa. Danijel je kričal: «Suči jo!» Jakopin pa: «Dobre volje, Janez!» Meti so rože cvetele po obrazu in po vratu, posebno kadar sem med plesom udaril z nogo ob tla, da se je vse zatreslo. Po tem plesu je -Boštjan plačal in odšli smo. Na poti proti Jelovem brdu je Meta spregovorila: «Strašno lepo je bilo!» Boštjan pa je dostavil: «Posavčeva pa zdaj ne več k nam.» Iz teh besed je odmevala tiha resignacija, tiha odpoved nadam, katere je trezni mož morda gojil v svojem srcu. Otava je bila pod streho. Pričela se je mlatva. Od jutra do večera je pikapokalo s Presečnikovega skednja. Nasad za nasadom smo omlatili, omlačene snope pa z otepalniki obdelovali, da se je kadilo plev in prahu. Sest nas je mlatilo; ker Danijel pri šestih ni vedno «v viži» ostajal, se je Liza prepirala. Pšenica je bila bogata in debelega zrna. Vel-nik je pel in v velikih vrečah smo odnašali žito v gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali gospodarju in družini v veselje. Na soboto precej pozno popoldne je zapel zvonček pod vasjo. Kot bi trenil, so potihnili cepci po skednjih, je ponehalo kričanje otrok Ivan Tavčar ir. vsa vas se je zavila v skrivnostno tišino. Obhajilo gre! Iz vsake veže so se suli prebivalci; sredi vasi pa je obstal gospod Jakob, v zlatopretkani bursi prinesel Boga v pozabljeno gorsko vas, k revnemu raztrganemu ležišču." Obhajali so Luco. Oslabela je bila in smrt je hodila okrog koče. Pa ji je vendar zaenkrat prizanesla, da je okrevala in da ji ni bilo treba umreti. Od Fortunovih so mi sporočili, da je pustil gospod Jakob zame pismo in da ni mogel čakati, ker se mu je radi sobote domov mudilo. Sel sem iskat to pijmo. Skoraj v vsaki vasici v pogorju naletiš na gospodarja, ki se rad baha, bodisi s premoženjem, bodi i s kako drugo stvarjo. Na Jelovem brdu je bil tak bahač posestnik-oštir Fortuna, ki si je z vinsko kupčijo pridobil nekaj denarja. Kar sem poznal to hišo, re je bahala: oče je ob vsaki priliki metal svoje bogastvo na mizo, otroci so ga pridno posnemali. Vlekli so nekoliko na gosposko stran, posebno hči. Ta je bila dve leti pri nunah v Loki in je od tam prine la nazaj novo ime. Prej je bila Katra, po loški šoli pa Katinka. V gostilni pri Fortunovih sem dobil pismo, ki so mi ga pisali iz Ljubljane ter me opozarjali, da bi pisarna ne mogla dolgo več prenašati moje odsotnosti. Pri vstopu je Ka-' tinka prav sladko zagostole’a: «Kako,, da k nam nič ne prihajate, gospod doktor? Kaj smo se vam pa zamerili?» Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, da sem jo tudi vikal. kar se mi je zdelo silno zoprno, Dekle je bilo še dosti dobre podobe, ali tičala je v nekaki gosposki kočemajki, ki se ji je kar vide'o, da je bila za cenen denar kupljena pri Kajbetu v Loki. Tudi govorila je nekako po knjigi, prav po «Danici», na katero so bi'i pri Fortunovih naročeni. Ponovila je: «Kaj smo se vam zamerili? Gospod sodnik ostaja vselej pri nas, kadar prihaja na pravde sem gor. Kaj tisti! Dati imamo vsakemu kaj, kdor pride k nam, in naj je še tak gospod!» Da jo potolažim: «Prinesite mi polič vina, gospodična Katinka! To vem. da točite dobro pijačo!» «Gospodična» se je urno zasukala ter odhitela s poličem po vino. Ko je postavila polno steklenico predme na mizo, je prisedla ter vprašala zadovoljno: «A ni fletno pri nas?» «Fletno!» ji odgovorim. «Ce naj se govori resnica, je daleč naokrog ni take gosthne. Sam sodnik to pravi, in ta pride daleč po svetu. To vam rečem, kjer so pravi ljudje, gre vse prav!» «Dobro se vam godi, to je znano.» Z ljubeznivim smehom me je pogledala. Pri tem se je to zoprno ženšče nekako čudno sukalo s svojim gornjim telesom, da sem moral opaziti, da ni slabo rejena v svoji kočemajki. — Vzkliknila je: «Dobro pa že, dobro! Vsako leto nese oče v hranilnico in vsak otrok ima že svojo knjižico,» «Boste pa veliko dote imeli?» Na to vprašanje je komaj čakala: «Lahko rečem, da bo večja kakor dota Presečnikovega dekleta.» Bila je prepričana, da me stvar zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim naglasom: «Večjo pa že, k.ot jo bede imela Presečnikova Meta!» Zine n tjavdan: «Se boste pa lahko omožila.» «Lahko pa, lahko! So že vprašali, ta in oni! Seve, kar tako pa tudi ne grem!» Na to baharijo nisem ničesar odgovoril. Ali Katra je dalje predla: «Oče je že dobro storil, da me je pus1 dve leti pri nunah. Tam sem se veliko na-uči'a. Ce bi prišla danes v mesto, bi me prav nič ne skrbelo, in gotovo je, da bi se vedela sukati. Postavite kako drugo teslo z Jelove ga brda v Ljubljano, pa bo kot miš v mleku, ki si pomagati ne ve.» Poglejte, poglejte! Skromno se mi je odkrila ter me prepričala, da bo Katinka dobra gospodinja, postavi jo na kmete, postavi jo v mesto! Tedaj dvignem slučajno oči. Prav nič nisem ču', kdaj so se odprla vrata, in vendar je pri vratih stala moja Meta in zelo strupeno zrla izpod čela. Zdelo se mi je, kakor da bi sveta Cecilija z Jelovega brda prav posebr.e stre’e spuščala na gospodično Kstinko. Oglasila se je kratko in ostro: «Mati pravi, da pridi domu!» Mehko se je vmešala Katinki : «Do večerje je še dosti časa.» «'Le pojdi!» Katri niti odgovora ni dala. O. šla ;e in, če me uho ni motilo, je zaprla precej trdo vrata za sabo. Katinka se je smejala: «Tako hodijo pri nas žene po svoje može!» Plačal sem. Zunaj je Meta čakala. Nekaj časa sva molče hodila, nato se je pa kar izlilo iz nje: (Sledi trinajsto nadaljevanje,t IU PA TAM. USPEH, KI JE VREDEN ORGANIZATORJEV — Nabrežina se še danes smejejo. Prejšnji leden so titovci «organizirali» predavanje o «dogodkih na Vzhodu», Nalepili so odlično napisan lepak in pričakovali so si tak naval ljudi, da se jim je zdela dvorana na njihovem sedežu odločno premajhna. Zato so najeli kinodvorano in so bili prepričani, da bo tokrat uspeh nadvse zadovoljiv. Zgodilo se je po «njihovem predvideva- nju»: V četrtek 30. julija zvečer sta bila že po določeni uri v kinodvorani samo dva človeka, t. j. Colja in Slavko Pertot. Bilobi jih štiri, če bi bila nosna - so komentirali nekateri Nabre-žinci. Dva njuna mlajša sinova pa sta pred vrati dvorane... re-darila, da se ne bi ljudje —pobili, ko so v tako «velikem številu» silili v dvorano k Colji in Pertotu. Na vsak način je bila dvorana tako «nabita» s ...praznino, da so vsi Nabrežin-ci ostali izven dvorane: nekateri po gostilnah, drugi doma pri svojih družinah, tretji v postelji, četrti — in to najmlajši— pa na vasovanju. Večja skupina pa je bila ob isti uri na sestanku o Delavskih zadrugah v gostilni pri g. Grudnu. Da bi pa «Primorski» še na boljši način osmešil organizatorje te «zgodovinske polomijade», je v petek 31. julija objavil vest, da «bo danes, v četrtek 30. julija napovedano itd.» predavanje v Nabrežini. Zgleda, da so uredniki «Primorskega» zelo dobro poučeni o tem, kar se dogaja v njihovih vrstah in na deželi. Morda pa so le hoteli začeti priprave za novo predavanje, ki naj bi se vršilo v četrtek 30. julija 1960, saj je znano, da se vsakih sedem let ponovijo isti tedenski dnevi. Zato pa bosta Colja in Slavko Pertot zapela pesmico: Cez sedem dobrih let se bova videla spet...» Se vedno sama... ANCORA UN LITRO DE QUEL BON — Prejšnjo nedeljo so titovči odkrili spomenik na Vogrskem. Po svojem tisku in po «radio babe» iz Kopra so pozivali Tržačane, naj se praznika udeleže, češ da bo dosti pitja in žretja. Sporočati so tudi, da bosta ob tej priliki nastopila tudi njihov pevski zbor iz Nabrežine in njihov oktet iz Sempolaja. In nekateri ljudje so res šli na Vogrsko. Povedali so tudi, kako je bilo. V določenem trenutku so se «gostje» prav malo zmenili za odkritje spomenika, za zategle govorance, za kričanje o «krizi v Rusiji» in so se rajši spravili na pršut in teran, ki se je točil po «politični ceni», da bodo Tržačani «videli, kakšna je Titova stvarnost»... In člani titovskega pevskega zbora iz Nabrežine in okteta iz Sempolaja so tako navdušeno gledali na dno kozarcev terana, da bi videli, kakšna je ta... stvarnost, da so bili prav kmalu pijani kot... komati, kot pravijo v Trstu. Klicali so jih na oder, da bi nastopili, a iz njih ni bilo nič. Urla so bila preveč mokra, da bi lahko kaj izgovarjala. Tamkajšnji prebivalci so rekli, da so taki ljudje le za v hlev. Zal nam je le, da delajo taki «artikli» čedno... reklamo Trstu. A Jugoslovani prav dobro vedo, da ti pijandurski obiskovalci niso Tržačani, niti ne ljudje, marveč le navadni titovci, ki jim je le za: «E ancora un litro de quel bon...». Občni zbor ZDTV V nedeljo se je vršil v prostorih PD «Kraljič» redni občni zbor Zveze društev za telesno vzgojo, katerega so se udeležili delegati ogromne večine včlanjenih društev. Prisostvovali so tudi predstavniki mladine, tovarniških delavcev in prosvetnih društev. V podanih poročilih je vod stvo predvsem obravnavalo novi ustroj Zveze, ki ima namen razširiti svojo aktivnost, da bi njeno delovanje postalo boli popularno med ljudstvom in bi se pospešilo sodelovanje z organizacijami delavcev, mladine in žena. VM/SSS/S////s/sssssssss/ss/ysss/sw/sfs/////ss////////ss///SM. DELO ti \r PRORAČUN ZA DRUGO POLLETJE odkriva krizo našega gospodarstva Občutno in neupravičeno znižanje prispevkov za kritje deficita podeželskih občin - Neznaten prispevek za gradnjo ladij - Deficit tržaške občine je previsok V sredo je imel ravnatelj oddelka za gospodarstvo in finance pri Vojaški upravi dr. Sartori tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil področni proračun za drugo polletje letošnjega leta. V uvodu je najprej na dolgo in široko obrazložil način, po katerem se sestavlja proračun. Izjavil je, da so vse ustanove pozvane, da iznesejo svoje predloge, katere potem razni oddelki Vojaške uprave upoštevajo pri sestavljanju proračuna. To sodelovanje je zelo zaželeno in se vedno vzpodbuja. Pri tej trditvi dr. Sartorija nam pa nehote pride na misel dejstvo, da se nikoli niso upoštevali predlogi in želje Zveze enotnih sindikatov, ki predstavlja vendar o-gromno večino delovnega ljudstva našega Ozemlja, kar pomeni, da se hoté prezira velik del najbolj prizadetega prebivalstva. Nato je dr. Sartori prešel na čitanje raznih postavk proračuna, ki so naslednje: IZDATKI: redni izdatki 12.408,734.000, čista razlika med dohodki pobranimi v coni na račun It. republike in pobranimi v It. republiki na račun cone 4 milijarde 700,000.000, izredni izdatki 2.433,150.000, posebni izredni izdatki 584,000.000, gibanja ka-pitalov 1.497,000.000, skupno 21 milijard 622,884.000 lir. DOHODKI: davek na mineralna olja 4.693,100.000, davek na potrošnjo kave 1.250,000.000, o-stali davki 3.110,023.000, splošni davek na dohodke (IGE) 3.100.000. 000, tobačni monopol 1.926.634.000, dohodninski davek 1.276,000.000, razni dohodki 860.124.000, skupno 16 milijard 215,881.000 lir. Deficit, ki ga krije italijanska vlada znaša 5.407.003.000, dočim znaša prispevek za gradnjo ladij 815 milijonov lir. V primeri s prvim šestmesečjem so se izdatki povečali za 834,608.000 lir do- Mesto je ponoči še veti im zatemnjeno Protesti proti povišanju davkov se pomnožujejo Se vedno se nadaljujejo vsakovrstni protesti vseh slojev prebivalstva zaradi povišanj občinskih davkov, ki so jih v preteklih tednih tako hladnokrvno odobrile večinske stranke v tržaškem občinskem svetu. V raznih krajih našega O-zemlja se vrši pobiranje podpisov pod protestnimi resolucijami. Razne delegacije so se podale k odgovornim oblastem. Tržaška sekcija Italijanske federacije poštnih uslužbencev, včlanjena v GGIL je odposlala Občinskemu odboru in vsem tržaškim političnim strankam odločen protest proti nesramni ekonomski politiki Občinskega odbora, ki je predvsem naperjena proti koristim delavskega razreda, ter zahtevo, naj se odpravi odločba o povišanju davkov. Podoben protest je bil odposlan iz zborovanja tov. Radicha 31. julija na Pončani. Mali trgovci in obrtniki izražajo svoje ogorčenje proti povišanju davkov na električno energijo z omejitvijo razsvetljave zunanjih večernih napisov, notranje razsvetljave ter izložb. Mesto je v popolni zatemnitvi kot za časa vojne. Tudi Izvršni odbor PSVG je na svoji seji dne 5. avgusta izdal objavo, s katero seznanja javnost, da je odobril poziv Občinskemu svetu in ZVU, naj se ukinejo določbe o davčnih poviških. Akcija za obrambo Delavskih zadrug Akcija za obrambo Delavskih zadrug se vedno bolj siri in stopnjuje. Te dni se je sestal Pripravljalni odbor za sklicanje zadružnih skupščin, ki ga sestavljajo ustanovitelji in stari člani zadrug. Odbor je izdal poseben proglas, v katerem obsoja najnovejše poskuse likvidacije te delavske ustanove ter izreka pohvalo nameščencem Zadrug in vsem, ki se borijo za sklicanje občnega zbora in normalizf cijo poslovanja Delavskih zadrug. V zadnjem tednu so se vršili uspeli sestanki članov pri Sv Ivanu, Sv. Soboti, v Skednju in na Kolonkovcu. na katerih "MESEC DEMOKRATIČNEGA TISKA REZULTATI I. TEDNA Spodnji obrazec prikazuje odstotke, ki so jih sekcije in velike tovarne dosegle v prvem tednu «Meseca demo- kratičnega tiska« v razmerju z zadanimi cilji: Sekcija ali tovarna U. L D. v V. N. odstotkih R. Z. Curiel 60 50 40 85 89 60 52 Bariera 53 64 45 77 93 50 50 Tomažič 70 45 75 87 92 70 72 Sv. Jakob 62 39 40 66 91 — 40 Sv. Vid 18 46 30 80 92 62 47 Pončana 70 76 25 48 92 50 60 Magdalena 90 11 65 84 93 33 50 Skedenj 43 60 55 82 94 62 Sv. Ana 45 35 50 90 90 50 70 Koionkovec 68 65 70 81 77 33 Greta 29 20 24 83 95 50 50 Barkovlje 35 40 70 70 86 *— 66 Skoljet 55 36 57 61 94 *— 60 Sv. Alojzij 85 60 30 60 85 —* 50 Sv. Ivan 60 32 50 68 94 66 60 Podlonjer 80 72 65 25 91 50 66 Risoni 82 46 54 20 90 — — V.O.M. 82 25 20 80 92 — 20 Opčine 30 60 73 50 80 66 50 Dolina 50 40 75 42 84 — 16 Nabrežina 60 30 55 20 87 100 33 Sv. Križ 25 75 60 80 82 100 62 Zgornje Milje 78 55 60 48 91 75 60 Milje - mesto — ;— —■ 92 95 86 80 Sv. Marko — — — 92 80 66 — F.M.S.A. — — — 85 — 50 40 Arzenal — — — 84 80 — 10 A.C.E.G.A.T. — — — 62 62 — 20 I.L.V.A. — — — — — — — Pojasnilo: U - Unità; L - Lavoratore; D ■ ■ Delo; V - Vie Nuove; N - Noi Donne; R- Rinascita; Z - Za trajen mir, za ljudsko demokracijo. so bile izglasovane resolucije naslovljene Nadzornemu odboru, predsestvu cone in ravnatelju notranjega oddelka dr. Memmu in v katerih se zahteva razveljavljenje vseh samovoljnih ukrepov sprejetih na škodo zadrug ter izvolitev u-pravnega sveta, ki naj bo izraz članstva. Tudi v Nabrežini so se v četrtek sestali člani Delavskih zadrug in poslali podobno resolucijo nadzornemu odboru. Akciji so se pridružili pristaniški delavci ter skupina pomorščakov. Vodstvo PSVG pa je objavilo posebno izjavo, v kateri ponovno poziva demokristjane, naj odpokličejo svojega predstavnika iz nadzornega sveta ter se izraža za obširno množično akcijo v obrambo Delavskih zadrug. V bližini Gabrovlce so v petek našli štiri ročne bombe in 37 milimetrski naboj1) vse uporabno. Bodite oprezni in ne dotikajte se nabojev! Sindikat mesarjev ZES priredi izlet na Rifugio Sella Nevea s plezanjem na ledenik Canin. Za pojasnila obrnite se v ul. Zonta 2, soba 2 od 18. do 19.30. čim so se dohodki povečali le za 6,072.000 lir, zato je tudi deficit za 834,608.000 lir večji od prejšnjega. Prispevek za gradnjo ladij se je pa znižal za 375 milijonov lir. Pri razčlenjevanju raznih postavk je govornik najprej naštel glavne izdatke, ki so: 312 milijonov za ureditev plač državnih funkcionarjev, 300 za posojilo podjetju Selveg, ki trdi, da plača občina premalo za električni tok (3,90 lir za kw namesto 5,20 kot zahteva Selveg); 2.712 milijonov za krajevne ustanove, pri čemer je bil občutno znižan prispevek za kritje deficita tržaške občine, še občutnejše pa za o-koliške manjše občine; 2.585 milijonov za socialno pomoč; 3.076 za javna dela, od katerih bodo uporabili 757 milijonov za gradnjo ljudskih stanovanj in 242 za šole. Tudi če upoštevamo, da je za gradnjo stanovanj nakazanih nadaljnjih 300 milijonov na podlagi zakona Aldisio, je že na prvi pogled jasno, da je skupna vsota v primeri s potrebami zelo nizka. Ravno tako je zelo nizek prispevek za gradnjo ladij v višini 815 milijonov lir, zato ni upati na izboljšanje stanja v naših ladjedelnicah. Naj omenimo še, da pri bežnem pregledu dohodkov pada takoj v oči velika razlika med neposrednimi in posrednimi davki, ki najbolj bremenijo delovno ljudstvo. Ker nam prostor ne dovoljuje se bomo k podrobnejši preučitvi predloženega proračuna se povrnil. Podpisi za začasno civilno upravo Tržaški odbor miru prejema vsakodnevno nove stotine podpisov na zahtevo po začasni civilni upravi vsega STO, ki predstavlja v sedanjem trenutku najboljšo rešitev za prebivalstvo obeh con. Poleg partizanov miru so na delu tudi o-stale demokratične organizacije, ki so pristale na to pobudo in zbirajo sedaj podpise na peticijo OZN. Tako je bilo potom sindikalne organizacije nabranih med gradbenimi delavci 128 podpisov ,dočim so jih v ladjedelnici Sv. Marka nabrali prvih 520. Partizani miru iz Nove Mitnice so doslej nabrali skupno 493, v Barkovljah so prišli od začetnih 81 na 326 podpisov a v Skoljetu so lih nabraU 154. Prispelo je tudi 90 podpisov, ki so jih nabrali posamezniki. V pristanišču je bilo na- MLADINA ZKM, PSI IN PSVG enotno zahteva rešitev vprašanja brezposelnosti Spričo težkega stanja v katerem se nahajajo mladi brezposelni, ki jih je vedno več, so se Zveza komunistične mladine in mladinski organizaciji PSI in PSIVG združile v koordinacijski odbor, ki ima namen tolmačiti zahteve in pod-nirati borbo prizadetih mladincev. Kot prvi korak je odbor sestavil posebno pismo in ga poslal tržaškemu županu, škofu, odgovornim organom VU, sindikalnim in profesionalnim organizacijam, političnim strankam, obč. svetovalcem ter mestnemu tisku. V pismu ugotavljajo mladinski Predstavniki ZKM, PSVG in ?SI vedno težje stanje tisočev mladih brezposelnih, katerim so odgovorne oblasti daj a'e vedno le obljube, ki jim niso sledila dejanja ter se obračajo na oblasti, tisk in javno mnenje v cilju, da se otvori široka debata, ki naj privede do zadovoljivega zaključka za mladince, ki že leta čakajo na zaposlitev. Obenem poudarjalo, da imajo oblasti točno dolžnost poseči V to neznosno stanje ter z dejanji priznati vsem mladincem pravico do dela. To je mogoče s tem, da se upošteva 6 točk navedenih v spomenici, ki jo je odbor brezposelnih poslal oblastem še meseca marca in ki predvidevajo ustanovitev posebne kontrolne komisije pri namestitvenem uradu; podaljšanje iz plačevanja brezposelne podpore dokler traja brezposelnost; obvezo podjetjem, da sprejmejo številu nameščencev primerno število vajencev; prepoved delodajalcem, da odpuščajo vajence, ko so dosegli dobo, ko jim je treba povišati mezdo; povišanje nakazil za dela v režiji in usposobljeno-itne tečaje; Upokojitev starejšega osebja (proti primerni pokojnini) pri občini ter državnih in poldržavnih ustanovah, katero naj nadomestijo mladi nameščenci. V zaključku se podpisane mladinske organizacije obvezujejo, da se bodo borile ob strani mladih brezposelnih dokler ne bodo oblasti zadostile njihovim upravičenim zahtevam. Pozdravljamo z navdušenjem pobudo treh mladinskih organizacij, ki so dokazale, da je možen skupen nastop, ko gre za obrambd življenjsko važnih interesov najbolj prizadetega dela prebivalstva. Želimo obenem, da se ti skupni nastopi uresničijo predvsem med sindikalnimi organizacijami in tudi med strankami, kajti le tako se bo mogoče uspešno upreti nadaljnjemu obuboža-nju našega ljudstva in propadanju vsega našega gospodarstva, ki mu preti tako resna nevarnost popolnega pogina. Ljudska prosveta Občni zbor na Greti Prosvetno društvo «Ravber» na Greti je imelo v četrtek 30. julija svoj redni letni občni zbor. Po poročilih tajnika o dosedanjem društvenem delovanju in pomanjkljivostih in blagajnika je sledila živahna diskusija, ki je dala osnovo za bodoče prosvetno delovanje in za njegovo izboljšanje. Nato je bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom Josipa Novaka. V imenu SHPZ je navzoče pozdravil Stane Bidovec, sodelovanje na prazniku Zveze partizanov STO v Križu. V nedeljo 2. avgusta sta nastopila na prazniku Zveze partizanov STO pevski zbor iz Križa z vrsto lepih narodnih in borbenih pesmi ter domača godba, ki je tudi obhodila vas pred nastopom. Množico poslušalcev so navdušili tudi mladinski baleti iz Roccia in 3v. Križa, ki naj jima gre Vsa pohvala. Tradicionalna sagra v Skedii-U Kakor vsako leto bo tudi letos v nedeljo 9. avgiista v Skednju tradicionalna šagfa S plesom na športnem igrišču. Začenši v jutranjih urah bo godba obhodila Skedenj, sVi-rajoč narodne in drtige komade. Sagra se bo nadaljevala tudi v ponedeljek 10. avgusta. Tradicionalna šagra v Elerjih. Prosvetno društvo «Slovanski dom» iz ElerjSv priredi v nedeljo 9. avgusta s pričetkom ob 17. uri tradicionalno Sagro s pestrim kulturnim sporedom. Nastopili bodo domači in lo-njerski pevski zbor ter godbi iz Božičev in Škofij. Postreženo bo z domačim vinom in «pršutom». Odbor prosvetnega društva vabi domačine, okoličane in ostala bratska prosvetna društva, da se udeležijo lepega praznika. Sagra se bo nadaljevala v ponedeljek 10. avgusta v večernih urah. branih 108 podpisov in akcija se nadaljuje ter se približuje stoodstotnemu odzivu. V središču mesta je bilo nabranih nadaljnjih 111 podpisov, dočim so v Skednju v tem tednu dosegli skupno 1.219 podpisov. Obletnica smrti Dugolina in Rediva Edvard Dugolin, se je rodil v Trstu 15. julija 1919. Ze v mladih letih je pričel ustanavljati anti-jašistične krožke, kar mu je postalo še lažje v dobi po padcu fašizma do 8. septembra. Septembra 1943 je pričel organizirati na Krasu partizanske skupine ter sodeloval pri nevarnih akcijah v mestu s skupinami gapistov. 11. avgusta 1944, ko je izvajal eno izmed svojih najnevarnejših akcij, so ga agenti Col-lottijeve bande spoznali ter ga Po razburljivem zasledovanju umorili v ul. Manzoni. Akcije se je bil udeležil tudi Egidij Redivo, ki je prav tako istega dne padel na trgu Garibaldi. Slava padlima mučenikoma! PSVG ne sodeluje več z demokristjani v obč. odboru Kaj si po tem dogodku pričakujemo od SDZ V petek popoldne je kot strela z jasnega udarilo v tržaško politično življenje sporočilo vodstva PSVG, t. j. socialistične stranke Julijske krajine (tržaških sara-gatovcev ), da je enoglasno sklenilo prenehati sodelovanje z demokristjani, republikanci in liberalci v tržaškem občinskem odboru. V svojem sporočilu vodstvo PSVG utemeljuje svoj sklep s tem, da pravi, da politika sedanje občinske koalicije «ne do. pušča več stranki izpolnjevanja njene posebne socialne junkcije v okviru sedanje koalicije. Da bi PSVG vodila akcijo obrambe koristi delavstva cone z večjimi možnostmi na uspeh, odloča stranka prenehati s sodelovanjem v občinskem odboru in v cilju dosege svojega cilja, pozvati k sodelovanju vse tiste, ki so pripravljeni boriti se za dejansko socialno obnovo u okviru demokracije in svobode». Izstop PSVG iz občinske koali ■ cije je zelo razburil demokristjane. Po drugi strani pa v tržaški javnosti na splošno vlada zanimanje za bodoče korake u »Cisto a PSVG. Sklepa se, da je noastvo PSVG sklenilo prenehati s sodelovanjem v občinskem odboru iz številnih razlogov, med katerimi igrajo najvažnejšo vlogo pritisk iz baze, rezultati italijanskih volitev in sedanje stališče saragatovcev v Italiji. Pritisk iz baze se je poostril predvsem kot posledica rezultata italijanskih volitev, ki so zabeležile popoln poraz Sdraiatone protikomunistične in filokle-rikalne politike med delavstvom, in kot posledica težkih davčnih bremen, ki jih je občinska večina pod vodstvom demokristjanov in pod pritiskom okupacijskih oblasti začela v tem zadnjem času valiti na ramena delovnih ljudi. Vodstvu PSVG se je predstavila alternativa: ali na dno skupno z demokristjani ali pa REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU TITOUCI m flJIH ZAVEZNIKI Titovska občinska uprava skuša prikazati kot svoja dela prejšnjih upraviteljev Preteklo nedeljo je bila seja občinskega sveta v Zgoniku. Ožji odbor je v začetku seje predlagal resolucijo, naslovljeno ZVU, s katero se protestira proti umetnemu in načrtnemu naseljevanju italijanskih družin na podeželju naše cone z namenom, da se spremeni njegov narodnostni sestav. Soglasno sprejeta resolucija zahteva naj VU podvzame potrebne ukrepe, da se napravi konec temu raznarodovalnemu početju. Za tem je tov. Pirc vprašal župana, naj pojasni, kakšen uspeh je imela resolucija, s katero je svoje-časno občinski svet z ozirom na veliko škodo, ki sta jo lani povzročili toča in suša, zahte-/al od VU, naj zniža davke našim kmetom. Zupan je odgovoril, da resolucija ni rodila nobenega pozitivnega uspeha. Sledilo je poročilo župana o delovanju obč. uprave ter o raznih vprašanjih, kot so občinska javna dela, brezposelnost, zimska pomoč nezaposlenim in najpotrebnejšim, o otvoritvi dvorazredne osnovne šole v Gabrovcu, o nastavitvi poljskih čuvajev, o vojaški škodi, o gospodarskem načrtu št. 12, ter še o drugih vprašanjih. V poročilu se pravi, da je VU črtala veliko število postavk in nakazala za javna dela smešno vsoto 3 milijonov 500 tisoč lir. Iz poročila župana je bilo ravidno, da se sedanja uprava vsied malih u-spehov svojega delovanja še vedno rada baha z raznimi javnimi deli, ki so še v teku ali so bila pred kratkim izvršena in so plod truda in uspehov prejšnje uprave. Med temi lahko omenimo gradnjo o-troških vrtcev v Zgoniku in Gabrovcu, gradnja stanovanjske ljudske hiše v Briščik.ih, telefonska napeljava, otvoritev dvorazrednice v Gabrovcu, katere otvoritvi se je sedanji župan pred časom upiral itd. Za tem se je razvila kratka diskusija v katero so posegli nekateri svetovalci. Tov. Pirc je predlagal, naj se olajša družinski davek revnejšim in naj obč. svet sklene zvišati neobdavčljiv znesek družinskega dohodka od že določenih 120 tisoč na 200 tisoč lir. Predlog je bil soglasno sprejet, na kar je sledilo poročilo in razprava o delovanju SELAD-a. Naš svetovalec Pirc je ugotovil in kritiziral, da je bilo tekom zadnje zime zaposlenih pri SEL AD več premožnih kmetov, medtem ko so bili revnejši delavci brez dela. Z ozirom na to dejstvo je odgovorni za SELAD predlagal, naj bi se šestme.e-čni rok zaposlitve delavcev znižal na tri mesece, kar bi pospešilo pogostejšo zaposlitev nezaposlenih. Tov. Pirc je naknadno interveniral, predlagajoč, naj se upošteva trimesečni rok zaposlitve samo za kmete, medtem ko naj se delavci še nadalje zaposlujejo kot do sedaj. Tudi ta predlog je bil sprejet. Izvoljeni so bili pregledniki občinskih računov v osebah Stanka Briščka, Emila Miliča in Franca Crnjave. Ob zaključku seje so naši svetovalci predložili resolucijo, s katero se zahteva imenovanje začasne enotne civilne uprave VS OZN za STO ter umik tujih čet, kar bi pomenilo korak naprej k dokončni rešitvi vprašanja po določilih mirovne pogodbe. Izid glasovanja je bil naslednji: 3 glasovi za, 4 proti in 5 vzdržanih, kar pomeni, da se svetovalci tako zvane «Slovenske skupnosti» postavljajo proti uresničitvi ‘STO in s tem izdajajo lastni volilni program in volivce, ki so jim oddali glasove. Izredna seja dolinskega obč. sveta višji v dolinski nego v tržaški občini. Povprečno 40 odst. prebivalstva dolinske občine ne doseže gori omen.ene vsote. Po temeljitem razpravljanju je svet soglasno sklenil da obdavči z minimumom tiste družine, katerih letni dohodki znašajo od 240.000 lir naprej. Tozadevni sklep občinskega sveta je vsekakor zelo pameten, saj teži za tem, da se progresivno obdavči premožnejše, dočim bodo revnejši občani popolnoma prosti družinskega davka. ----- V nedeljo 2. avgusta sta stopila obdržati vsaj sedanje pozicije : razbitjem zavezništva z demokristjani. In zmagala je baza, ki je zahtevala razbitje zavezništva z demokristjani. Vodstvo je izdalo znano sporočilo, ki je toliko razburkalo tržaške politične vode in tako preplašilo demokristjane, desničarje, okupatorje in tudi titovce, ker ta poteza lahko privede do znatne okrepitve delavskega razreda in do osamitve njegovih sovražnikov. Sedaj je vse odvisno od PSVG: ali bodo besedam o pripravljenosti na zavezništvo z vsemi, ki se borijo za socialno obnovo, sledila dejanja, ali pa bo vse ostalo pri tem sporoči u. Dejstvo je, da se te sile, ki Hh PSVG išče, nahajajo le med levičarji in nikjer drugje■ niti pri desničarjih, še najmanj pa pri tt-tovcih ali «indipendenti»tih». Zavezništvo med strankami, ki so delavske ali imajo delovne ljudi med svojimi pristaši, t. j. med KP STO, PSI in PSVG pa bi pomenilo dejansko odpraviti sindikalno in delavsko razdvojenost, ki so jo zakrivili titovci in demokristjani. Ce so voditelji PSVG iskreni, bo prišlo do pozitivnih rezultatov. Upamo, da so res iskreni. Mislimo, da bi se kaj takega lahko dogodilo tudi na slovenskem polju. Mi vidimo v Slovenski demokratski zvezi tisto stranko, ki je med vsemi slovenskimi nacionalističnimi skupinami vsaj po bistvu svojih pristašev najnaprednejša (to vedno v razmer ju z ostalimi šovinističnimi skupinami). Do sedaj pa ni nikoli dokazala, da lahko vodi samostojno politiko. V zadnjem času se je zaradi svojih voditeljev še holj približala titovcem, ki na slovenskem polju igrajo vlogo demokristjanov. Kdaj bodo pristaši SDZ prisilili svoje voditelje na razbitje vsake vezi s titovci in klerikalci in na osvoboditev izpod spon, ki jih vežejo na politiko, ki ni slovenska? Kdaj bodo imeli voditelji SDZ toliko poguma, kolikor so ga vsaj v besedah pokazali voditelji PSVG? K. S. Za teden — dni — Sobota, 8. — Cirijak Nedelja, 9. — Roman (mlaj Ponedeljek, 10. — Lovrenc Torek, 11. — Suzana Sreda, 12. — Klara (Jasna) Četrtek, 13. — Hipolit Petek, 14. — Anastazija ZGODOVINSKI DNEVI 9. 1868 se je vršil v Ljutom1 prvi veliki ljudski tabor, katerem je bila obsojena zadnjaška in mračnjaška strijska vlada. Ljudsrvo je htevalo nacionalno neodf nost. 10. 1942 sta se v Moskvi sesl tov. Stalin in angleški minister Churchill. 13. 1948 so titofašistični rablji vratno umorili ljudskega roja Arso Jovanoviča, oi nega stratega narodnoo? bodilne borbe Jugoslavije, OBN !r:i8li8sl|i|lg‘fii TEST II. Tu [i ijets SOBOTA: 13. Šramel kvintet pevski duet - 13.30 Kulturni 1 zornik - 19. Pogovor z ženo -Koncert moškega zbora Jadri 22. Mendelssohn: Koncert za ! lino in orkester. NEDELJA: 8.45 Kmetijska taja - 11.30 Oddaja za najml?, • 12.15 Od melodije do melodi! 13. Glasba po željah - 18.10 K1 cert ruskih balalajk - 19 Iz fi| skega sveta - 21. Naša mlad na počitnicah - 22. Beetho*1 »eda «Fidelio», 1. dej. PONEDELJEK: 13.30 Kultu' lrl obzornik - 13.40 Koncert sakS® "One nista Ljubivoja Slamiča - ‘tiag Mamica pripoveduje - 20. K j cert mezzosopranistke Sonje Di' sler - 21. Književnost in um nost 21.30 Beethoven: «FidelJ 2. dej. - 22.30 Koncert violin1 Ljudevita Dobronyja. TOREK: 13. Glasba po žel - 19. Tehnika in gospodarstvo, 21. Radijski oder — BerKj; «Dopust na Francoskem». SREDA: 13.30 Kulturni ob nik - 19. Zdravniški vedež Predavanje - 21. Koncert so] nistke Otte Ondine - 22 15 Bral Simfonija št. 4. ČETRTEK: 13 Pevski duel harmonika - 18 45 Čajkovski: vertura 1812 - 19. Slovenščina Slovence - 21. Dramatizirana vest - Verne: «Potovanje lune». PETEK: 13. Glasba po želja] 20. Slovenski motivi - 19 K' in ljudje - 20 30 Tržaški kult’, razgledi - 22. Iz angleških « certnih dvoran. v zakon tovariša Armida Zobec in Spartaco Valentinis, člana Centralnega komiteja KP STO. Pridnima sodelavcema želijo Izvršni komite KP, Zveza demokratičnih žena, vodstvo Slovensko-hrvatske prosvetne zveze in uredništvo «Dela» mnogo sreče in uspehov v skupnem življenju. PD «Aldo Cebuiec» priredi v nedeljo 9. avgusta v Ljudskem domu pri Magdaleni veliko vrtno veselico posvečeno mladini. Na sporedu so športne in kulturne manifestacije . ter ples za mlado in staro. Vabljeno vse domače in okoliško prebivalstvo. Kralj Lovrenc iz Križa je ob svojem 62. rojstnem dnevu prispeval 1.000 lir za Ljudski dom v Križu. Darovalcu iskrena hvala in na mnoga le;a! slpvenci» klerikalnega kova.. .X^od se tiče sukanja, so pač nU v tistih trenutkih pozabijo V ladjedelnici Sv. Marka vlada tatovi odnesli iz trgovine «Astra» preveimprUat^našega na Ob dograditvi zvonika v Dolini Ltn Jutri bo v Dolini velika S‘T scu nost. Blagoslovili bodo nov 1 dčrt nik, ki je bil zgrajen v res kordnem tempu, o čemer srn» |a pisali. Zvedeli smo, da bosta I 6 ec šla v Dolino škof Santin in f. j,.Z0: sednik cone dr. Miceli. Vsi 'ltai ki so o zvoniku poročali, vt ltti 1 čivši tudi demokristjanske me notizie», so poudarjali, K* 5teji se je zanj zanimala župnija, iue ko je «širokogrudna» okuPtC j, ska oblast, ki je stavila na r' ( e c polago «fonde» itd. Nihče J; So hotel niti namigniti, da je zvonik po 36 letih zgrajen P°\ -ai slugi komunistične uprave in lsede munističnega župana, da je 11 ivrtj' v dolinski občini mnogo |sieV inih uprav, da je bila tudi ’ rikalno-liparska uprava, a d> s,. nihče ni zanimal dovolj, |, leb bil zvonik zgrajen. Mislimo,,.10 je ta «pozabljivost» res v 2,1 ,lra nehvaležnosti. To pa ne gfl 'ed j: čast g. Štuhcu, ki bi moral deti, kako stoje stvari. , ly6n Poleg tega bi radi vedeli, ? bosta jutri govorila na tej >‘'1^ nosti Santin in dr. Miceli. Ck* a • k Micelija si kdovekaj ne prt^i'-1 jemo. On je pač navaden ; L,ri nik, ki se za znanje jezikov L ‘:i n več ne more zanimati. A za‘\ !naj( tina vemo, da pozna naš i1', i s Morda pa bo spregovoril v 1 šem jeziku? Videli, bomo IrnlAn e o hrtrln +*U ršispil : . ^Sc kako se bodo okrog teh dveh spodov sukali naši dični veliko razburjenje vsega delav-iv ul. Carducci 10, 12 fotogralskh stva. zaradi nečuvenih zlorab rav- j aparatov vrednih milijon lir. nateljstva, ki si je dovolilo svo-1 *** Prometna policija je te dni jevoljno odstraniti prejšnji četr- objavila statistiko za mesec julij, tek nekatera obvestila, ki jih iz katere izhaja, da je bilo skup-je tovarniški odbor Enotnih sin- no 439 prometnih nesreč, pri če-dikatov izložil na oglasni deski mer je bilo 228 ranjenih in 4 mrt-v zvezi 1 agitacijo proti poviškom 1 vi. To je približno 14 nesreč na občinskih davkov. Drugi dan so j dan in ena smrtna žrtev na tese vsi delavci skupno podali na ‘ den. * * * | ravnateljstvo, da protestirajo izredna pro!;j poskusom, da se v tovarni V soboto je bila seja občinskega sveta v Doli- j uvedejo že znane fašistične meni. Na- njej so razpravljali o tode omejevanja demokracije in uvedbi družinskega davka. O sindikalne svobode delavcev na tem vprašanju bi bili morali mestu zaposlitve. Toda ni se še že lani razpravljati. Občinski medila. ta zadteY?’ ko Je v sY.e~ ,, . . i _________, ,__ do dalo ravnateljstvo po svojih odbor je izdelal podrobn na(jzornikih odstraniti tovarniški načrt za obdavčenje. Nadre je-1 £as0pjs Delavske zbornice in pozne oblasti so določile, naj s? neje tudi Enotnih sindikatov. O- obdavčijo vse družine, katerih letni dohodki znašajo vsaj 135.000 lir. Občinski svet pa smatra, da je tako obdavčenje napačno; kajti v mnogih primerih so življenjski stroški V dneh od 30. 7 do 6. 8. se je v tržaški občini rodilo 69 otrok in en mrtvorojen, umrlo je 51 oseb, porok je bilo 36. Jutri, v nedeljo 9. t. m. od 20. ure dalje priredi PD «Haas» na Skoljetu ples na prostem. Obiskovalci si bodo lahko ogledali - tudi zanimivo razstavo knjig. Športna skupina «Ano Of lec» organizira v nedeljo 9~( gusta tekmo v hitri hoji za « včlanjene mladince na nasi?. vciaiijeue imaumee na naa-jo p-ogi: odhod izn-ed LjudSČ, doma pri Magdaleni, ul. , a Vento, ul. del Veltro, Reška. , sta do gostilne Vittoria, n„č M 1 po ul. Campanelle do LjudsL; K doma na Reški cesti 5. Zb ir ah N*.1S ob 9. uri, odhod ob 9.30. N a.rji, ši atleti bodo nagrajeni s k° V nami in drugimi nagradami. ,. J Odgovorni urednik „ RUDOLF BLAŽIČ (Biaž“ it d Založništvo «DELA» . t, ai Tiska tip. RIVA, Torrebiaflf' k Dovoljenje > is Z lastnim denarjem v Padovo, daga lahko zaprejo... Pred kakšnim tednom je Marec, Karlo iz Boršta prejel od tržit-ške sodnije poziv, naj se zglasi v sobi 131 justične palače v Trstu. Na pozivu je bilo napisano, da je Marec Karlo obtožen, da je «dezertiral», ker Aje bil ob odhodu kraljeveghd) vlačilca «Costante» ob o, 5, uri 19. junija 1949. odsoten». Dejstvo je, da je «obtoženec», kot nam je povedal, prišel le nekaj minut pozneje iz dopusta, ki ga je bil dobit, In sedaj se začenja «ceremonija». «Obtoženec» je šel nd sodnijo, od tam so ga poslali na prefekturo, kjer je baje nek u-rad, ki se zanima za take zadčtie. Tam. so mu rekli, da mora Iti v Padovo, kjer bo «sojen» zaradi «dezerterstva». Na vprašanje, kdo mu bo plačal delovni dan in potne stroške, so mu z lepo «faceta tosta», kot se pravi po italijansko, odgovorili, da si vse mora sam plačati. Bistvo zadeve je to: Marec Karlo bi si moral plačati potovanje, hrano in še kakšne... ko-leke zato, da bi ga v Padovi lepo pričakali karabinjerji, ga ukte-nili kot zločinca in ga odvedli za nekaj časa v kakšno «udobno» italijansko ječo! Kaj se to pravi imeti ljudi za norca in to še na tržaški prefekturi. Dejstvo je, da bi bil čas, da bi se vsa ta komedija končalal ce ima kdo soditi Tržačane, so to tržaška sodišča. Ce se prefektura ima za kaj zanimati, se ima zanimati za tržaške razmere in ne da postaja kurirka za sodne pozive iz bližnje republike. Marec Karlo nima komu odgovarjati v Padovi*Ce hočejo kaj od njega, naj se za to tanim d tržaško Sodišče. Prefektura pa naj sé u.ie zadeve ne vmešuje: haj rajši skrbi, da bodo naši ljudje dobivali od italijanske vlade penzije in invalidnine, ki jim pritičejot 15. avgusta bo v kraju Col Alt (pri Bellunu) odkritje obnovljenega spomenika padlim, partizanom, ki so ga fašisti uničili. Ob tej priliki organizira Partizanska zveza iz Belluna na kraju odkritja zborovanje. Partizani, ki se ga želijo udeležiti, bodo šli z lastnimi sredstvi do vasi Crocetta, od koder Se bodo ob 15. uri podali z ostalimi peš (približno uro hoda) do Col Alta, kjer bo proslava. V Pian Consiglio bo partizansko prenočišče in v tem kraju bodo lahko udeleženci preživeli drugi dan, 16. avgusta. Za natančnejša pojasnila se je obrniti na Zvezo partizanov STO trg Ponterosso 6, II, gorčenje delavstva je še bolj naraslo in, ker njihovi protesti niso pri ravnateljstvu ladjedelnice nič Zalegli, je enotni tovarniški odbor sklenil, da se obrne na osrednje ravnateljstvo. »*» pre(j kratkim je Zveza enotnih sindikatov predlagala Delavski zbornici sestanek obeh tajništev, na katerem naj bi se dogovorili za skupno akcijo proti povišanju občinskih davkov, predvsem pa za povišanje mezd in plač, ki naj bi dvignilo življenjsko raven delovnega ljudstva. Delavska zbornica je te dni pristala na sestanek, kar daje upati, da bo prišlo do skupne, uspešne akcije. **• V ponedeljek zjutraj je - bila na .sedežu zveze industrij,cev sve- ] čano podpisana nova delovna po- j godba petrolejskih delavcev, za! katero so se dve leti vztrajno borili. * * * Ko se je v sredo zvečer 38 letni ! Antonio Stringone vrnil domov v ul. Bonomo 3 vinjen, je poslal svojega 6 letnega sina k sosedom,1 ženo je pa prisilil, da se je u- 1 maknila v sobo, ki jo je pijanec zaklenil. Nato je pred vrata na-1 ložil razne stare cunje in papir | ter vse skupaj zažgal. Na srečo I je otrok pri sosedovih povedal kaj pripravlja oče, kar je prisililo sosede, da so poklicali policijo. Medtem je žena, ki se je že dušila v dimu odprla okno in klicala na pomoč. Požigalca so odpeljali v zapor, ker se bo moral zagovarjati zaradi poskuša-nega umora in požiga ter pijanosti, *** Pred hišo Št. 7 v ul. del-1’Istria, kjer so v teku dela za ureditev kanalizacije in odstranitev tramvajskih .tračnic je iz preproste lesene brvi, postavljene preko dva metra globokega izkopanega jarka padla 73 letna Ana Luzzer vd. Claum, bivajoča v ul. Cancellieri 2. Nesrečno ženo so potegnili iz jarka mrtvo. •** v torek ponoči so neznani v miii s cenili on a a Largo Barriera Vecchia 5-6 tov Se 1 r£ li fl I 1/ :teit 'ihe Sa ja tè h0t se z uspehom nadaljuje tradicionalna avgustova prodaji .V „ {j? v® ll (e, K >s) Pifrtj C, 5S |o> V kSi &