*o8tnlna plačan« v gotbvfnf MlartOOTlM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 266 Maribor, petek 21. novembra 1930 » *zha|a razun nedel|6 m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^•li» mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. A Ameriški glas o Mussolini* j e vi politiki Novemberska številka ugledne nju-forške revije »Current History« objavlja Članek pod naslovom »Italijansko prodiranje na Balkan«, v katerem pravi med °rugim: dalija je izšla iz svetovne vojne povečana in oživljena. Kakor vse države, ** se normalno razvijajo, išče moč in j^estiž v svetovni politiki. Mussolini je 'Zrekel ideale sodobne Italije, ko je de-»Italija mora imeti čez 10 let šest-fl®Set mili:onov prebivalcev, 5 milijonov v°jske, veliko vojno mornarico, in mo-ra se razširiti, ako noče eksplodirati.« . Italija je bila razočarana v nadi, da dobila kolonije. Eritreja, italijanska galija in . vzhodna Afrika niso bile Fivlačne za večje število Italijanov. * ripolis in Cirenaika ste pomenili uspeh £ vo;aškega vidika, ste pa mnogo stali: 200 milijonov dolarjev, ne vračunši y6'ikc stroške za gradnjo luk, železnic •j1 ladjenic. Tudi se je pokazalo, da ti °želi niste prikladni za kolonizaciio. Ck 3t)anzija je torej morala iti na Bal-”jan* Ekonomska odvisnost ba'kanskih ?r^av obenem z njihovimi nacijonalisti-f^nii težnjami so bile igrača v rokah ■pavih evropskih diplomatov. Italiia je karies »najjačje življensko zainteresirala država« na Balkanu. Mussolini pa tu-vj|(vc. da sc nihče ne more mešati v po-•'iko bližnjega vzhoda, ne da bi križal interese drugih. .,,‘tniijn hoče iz Jadrana napraviti ita-'“insko morje. Izvaja svoje pravice iz "jnr« in nove zgodovine, dasi so jugo-'*°Vf;nski argumenti ravnotako prepri-,eva!:ii. Nedavni politični dogodki so .avorizirali Itali:o. Rapallska pogodba ji e Priznala levji del v severnem Jadra-.!'■ dasi ne tako velik, kakor je bil predan po londonski pogodbi. Italija je a I,a vzlil0(Ini Jadranski obali nešte-oporišč od Trsta do Pelagruže in La-v0va. S tiransko pogodbo ste prišli luki ,1*lona in Drač v okvir italijanske in-resne sfere. y Split in Kotor ste najvažnejši luki v ^Oslaviji. Vendar pa po italijanski !o- * * *®v« Fašistični denar za Heimwehr RAZKRITJA INOMOŠKEGA LISTA. _ »MEŠAJTE SVOJ GNOJ SAMI!« DEJAL Dr. STEIDLE IN ODPOTOVAL V FRANCIJO. JE INOMOST, 21. nov. »Tiroler Volks-Zeitung« objavlja oster napad na majorja Pabsta in se sklicuje pri tem na informacije deželnega vodstva tirolskega Heimvvehra. Po teh informacijah je major Pabst prinesel iz Italije, kjer je bil v najožjih stikih s fašističnimi voditelji, velike vsote denarja, ki so mu jih dale na razpolago fašistične organizacije in i sicer po posredovanju generalnega tajnika fašistične stranke Giuratija. Te vsote so deloma deponirane pri bančnih centralnih zavodih na Tirolskem in deloma v Švici. List javlja dalje, da je minister Starhemberg zahteval, naj se te vsote izroče zveznemu vodstvu, major Pabst in dr. Steidle pa sta to odklonila. V inomoški javnosti so te vesti povzro čile ogromno senzacijo. Iz heim\vehrov-skih krogov se doznava, da je dr. Stei-die z besedami: »Mešajte sedaj svoj gnoj sami!« v veliki razburjenosti zapustil konferenco heimwehrovskih voditeljev ter se še isti večer odpeljal v Cannes. Pred nov® diktaturo v Špani!) KONFERENCA KRALJA ALFONZA Z GENERALI. — MIN. PREDSEDNIK BERENGUER PO KRATKI AVDIJENCI NAPOVEDUJE PRESENEČENJA. PARIZ, 21. novembra. »Popolair« javlja iz Madrida, da namerava kralj Alfonz znova uvesti diktaturo v Španiji. Bodoči diktator bo madridski policijski direktor general Malo. Kralj Alfonz je včerai poklical k sebi na konferenco njega in še dva druga generala ter ostal z njimi v dolgem razgovoru. Pri tej pri-j liki je razvil svoj načrt za ponovno uvedbo diktature, ki bi ji načeloval poseben direktorij treh generalov, bivših sotrudnikov diktatorja Primo de Rivere. Ko je ministrski predsednik Beren- guer izvedel za to konferenco, je takoj odšel v avdijenco, ki je pa bila zelo kratka. Ko je zapuščal dvor, je bil zelo razburjen in je novinarjem izjavil: Tega neprestanega vznemirjenja ne moreni več prenašati. Oni, ki ga povzročajo, naj pomislijo, kaj se lahko zgodi. Vlada je trdno odločena, nastopiti proti vsakemu rušenju obstoječega reda in ima za to tudi dovolj moči. Odklanjam vsako odgovornost za posledice. Lahko rečem samo to, da nas ne more nič presenetiti. Rekonstrukcija kabineta Pilsudski VARŠAVA, 21. novembra. Po dosedaj Še nepotrjenih vesteh namerava ministrski predsednik, maršal Pilsudski, takoj po sestanku novo izvoljenega parlamenta odstopiti in bo predlagal za svojega naslednika bivšega svojega adjutanta, polkovnika Becka, sam pa bo obdržal vodstvo vojnega ministrstva. Listi poročajo dalje, da namerava Pilsudski odpotovati za dalj časa na oddih v inozemstvo. so hoteli napolniti do vrha rezervoar, v katerem je že bilo 300 cistern bencina, je nastala eksplozija. Plameni so 60 m visoko švigali v zrak. Radi obsežnih varnostnih mer se je posrečilo požar lokalizirati na rezervoar. Kakor se doznava, ie zletelo v zrak 500 vago nov bencina. Materijalno škodo cene na 30 milijonov lejev. J^ spadate v okvir »upravičenih zah' 0,v« Jtalije. Sporedno s političnim za-rožen'em Jadrana vodi Italija politiko 500 uagonoi/ bencina zletelo u zrak BUKAREŠTA, 21. nov. Sinoči se je dogodila strahovita eksplozija, zvezana z velikim požarom, na petrolejskem ozemlju Astra Romana v Ploestl. Ko Buharin zopet kapituliral MOSKVA, 21. novembra. Danes je bila objavljena obširna izjava Nikolaja Bu-harina, v kateri priznava svoje oportunistične zmote. Buharin naglaša obenem svoje popolno soglašanje z vsemi sklepi zadnjega kongresa komunistične stranke in s političnim pravcem strankinega vodstva. Kar se tiče protirevolucionarnih organizacij, se izreka Buharin za najbrutalnejši obračun ž njimi. t -domske penetracije na Balkan. Strahih 6 *°^e’ *<’ I*'1 ie dalija dobila na nodni obali Jadrana, se urejaio kot ekonomske penetracije na Balka-q ' kot mostovi za prodiranje na Solun, Ol^terad, Črno morje in Donavo. Da bi V^eDjla svojo ekonomsko dotninaciio dalmatinske obale, je zahtevala t, "a ratifikacijo nettunskih konvencij, N^eriml )e c,ana italijanskim državljani Pravica, da imajo posestva 30 milj e v notranjost Jugoslavije in da za- lt '®Jo italiianske delavce, rnii ® je Alhani>'o ekonomski podjar-iit ‘ 'Udi z Grško je sklenila trgovsko lf) pogodbo in ji dala posoiilo hll, "'ionov dolarjev za nabave oklop- ^».^omobilov in drn^e^a oro^a. S l^i 10 so o^nr^rtji še bo''7' T"''l',i vn- * fisija je kupila y. It? liji zn C mi- lijonov dolarjev orožja. Italijanski kapitalisti so prodrli tudi v druge balkanske države. Zelo močan je položaj italijanskega kapitala v Bolgariji. Rumunskl petrolejski industriji je dala Italija 200 milijonov zlatih lir posojila, ki se mora odplačati v 50 letih. Večji del tega posojila je bil potrošen v Italiji pri italijanski j industriji za nabavo potrebnih moder-, nih naprav in strojev za petrolejsko in-I dustrijo. I Mussolinijeva politična aktivnost na Balkanu pa ni bi>a vedno oprezna, prevečkrat je rožljal s sabljo. Nameravani I francosko-italransko-jn^oslovenski pakt je propadel, ker ga Italija ni hotela podpisati. Pakt je imel garantirati status quo na Balkanu. Toda Mussolinijeva aktivnost na Balkanu križa interese mnogih enako močnih in celo niočne:ših činite-''cv v 7a<’-i'inf Evro-M, l kože, plišl, snežni čevlji, sneZn1 ^ galoše, kakor tudi razno ro3"1' ftfl' blago na obroke. ORNIK, Man® roška cesta 9. Hotel Halbwld1. )dl Jutri, v soboto, v hotelu na . j„ je' 19. uri pojedina odojka, krvaJLu K0!1* ternih klobas po dunajskem naC ' $3" cert godbe VVergler ob .alt d Prorokovanja za prihodnje leto »Prlvrednl adresar« zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ker naši gospodarski krogi v zadnjih letih vedno bolj občutijo potrebo po dobro urejenem in temeljitem adresarju, ki , , „ .... (bi bil namenjen tako notranjim kakor Kakšna bo usoda sveta 1. 1931. Kakor I šla bo iz neke balkanske države, i zunanjim trgovskim zvezam, se je Zavod ■Vsako leto, tako poskušajo tudi letos astro Madžarsko 'n Avstrijo in prodrla tudi na j za p0Spegevanje zunanje trgovine pri tr-logi iz konstelacije zvezd, jasnovidci pa ’.apad, kjer bo zahtevala ogromne žrtve. gC vinskem ministrstvu odločil, da izda iz svoje nadarjenosti prorokovati velike Zdravniki bodo spočetka brez moči na- - ■ Kaj vse se bo zgodilo l. io"u na naši zemlji. — ogromen napredek NA TEHNIČNEM POLJU, VELIKI IZUMI. Domače vesti Spori dogodke za prihodnje leto. Mi seveda lahko mirno gledamo na te prognoze, vendar pa je zanimivo pregledati pisani kaleidoskop raznih prorokb. Začnimo s francoskimi prognozami. Pariški astrolog Abel je optimističen. On vidi v zvezdah samo ugodne dogodke in Posebno velik napredek na tehničnem Polju, ki bo prišel iz Francije. Nekemu Francozu se bo baje posrečilo izumiti malo letalo, ki se bo lahko navpično dvig nilo in bo postalo nekak zračni taksi bodočnosti. S tem letalom bo mogoče pristajati na strehah, aerodromi pa se bodo nahajali kar sredi mest, ker bodo zahtevali zelo malo prostora. Druga iznajdba, ki bo istotako napravila pravcato revolucijo, bo izvirala iz Amerike. Gre za direktno pretvarjanje solnčne toplote v električno silo. S tem to ustvarjen nov vir moči ter bo mogoče dobiti elektriciteto v ogromnih, nepotroš 'IJivih količinah. Ta ameriški izum bo u-sodno uplival na razvoj industrije, vendar ga bodo Amerikanci držali v strogi tajnosti in skušali najprej izrabiti za svoje namene. Nekemu nemškemu vohunu se bo končno posrečilo spraviti to tajnost v Evropo in bo izum potem dostopen vsem narodom. V političnem pogledu napoveduje Abel 2bližanje med Nemčijo in Francijo, ki bo tvorilo potem temelj za poznejšo zvezo Franclje in Nemčije proti sovjetski Rusiji. Prorokinja Fray napoveduje strašno katastrofo v Parizu, tako da bo vse mesto zavito v črnino. Zgorelo bo namreč neko gledališče in bo požar še mnogo večji kakor je bil zgodovinski požar Pingteatra na Dunaju. Madame Fray o-Pisuie 1. 1931 kot zelo nesrečno. Katastrofe v nemških rudnikih se bodo nadaljevale in bo še več takih slučajev, ki bodo brez primere v kroniki nesreč. Zgodovinar Violet napoveduje neko Epidemijo, ki bo šla po vsej Evropi. Pri- pram tej bolezni, končno pa bo Pasteurjev zavod v Parizu le našel povzročitelja bolezni in tudi protisredstvo. Kogar je Violetovo prorokovanje prestrašilo, ta pa bo vsekakor bolj zadovoljen s prorokavanji ameriškega astrologa Leea, ki napoveduje zlasti na higijen-skem področju velika odkritja. Lee misli, da bo leto 1931 prineslo odločno zmago nad strašno boleznijo — rakom. Nekemu Nemcu se bo spomladi posrečilo ugotoviti povzročitelja te bolezni. Potem pa se bodo na tem področju velika odkritja kar vrstila, neki londonski serolog pa bo iznašel zdravilo proti tej bolezni. Na tehničnem polju je pričakovati od Nemcev in Amerikancev velikih uspehov. Na neki nemški provincijalni univerzi bodo izumili nov Roentgen, ki bo fizikalno in medicinsko moč Roentgeno-vih žarkov močno nadkriljeval. Prihodnje leto bo neki Amerikanec odkril tudi zadnji nepoznani kemični element. Naravnost katastrofalno pa bo leto 1931 za trgovce z dijainanti. V Indiji se bo namreč nekemu učenjaku posrečilo kristalizirati premog in delati dijamante v vseh mogočih barvah. Tako dobljeni dijamanti ne bodo mikroskopično majhni, temveč bodo imeli velikost normalnih dijamantov ter bodo povzročili katastrofalen padec na dijamantskih borzah. Gospodarsko življenje Amerike bo karakte-riziral nov napredek neke velike svetovne bančne hiše. Lee gotovo misli na rodbino Morgan, ker je on pač hišni astrolog te bančne rodbine. Njegov konkurent Whitecomb pa napoveduje za 1. 1931 smrt dveh evropskih državnih poglavarjev, nove črne dneve ne\vyorški borzi in strašno katastrofo v Parizu. Na tehničnem področju pa bo izreden dogodek uspeli polet v stratosfero. Balon z nekim učenjakom se bo dvignil 20 km visoko, dočim se bo drugi poizkus ponesrečil. veliki »Privredni adresar« vseh izvoznikov in uvoznikov, važnih gospodarskih podjetij in denarnih zavodov v naši dr- ISSK Maribor:SK Železničar. " V nedeljo se odigra v Mariboru semi-finalna tekma za pokal LNP. V semifi-nale se je plasiral SK Železničar z zmago nad Svobodo. Tekma Maribor :Rapid je, kakor znano, končala neodločeno in bi se moral odigrati še podaljšek 2*15 minut. Ker pa je Rapid odstopil zmage Mariboru, se je isti plasiral v semifinale. Tekme med ISSK Mariborom in SK Železničarjem so postale zadnji čas zelo žavi. Pri adresarju sodelujejo tudi vse interesantne in privabljajo na igrišče naše gospodarske zbornice, ki zbirajo vedno precej publike. Tudi za nedeljo je tudi oglase v posameznih področjih. Vsa- pričakovati interesantnega poteka, kei ka tvrdka, ki želi biti zastopana z ogla- se bo SK Železničar skušal revanžirati som v »Privrednim adresarju«, naj se! za poraz pri prvenstvu. Tekma se b»ar <*aeid)a “ v jeti v tečaj le omejeno število udeležen- (Svoboda), da se javita na seji cev, se bo dala prednost mojstrom, po- fndeli!k’. d“e 24* *• m- ob 19‘ radl zash' močniki pa se bodo sprejeli le izjemo-1 sanja. I ajniK. ma po razpoložljivosti prostora. Za dnevne tečaje je določena pristojbina za mojstre 200 Din, za pomočnike pa 100 Din, za usnjarsko-čevljarski večerni tečaj pa za mojstre usnjarski stroke Din 100.—, čevljarske stroke in pomočnike obeh strok pa Din 50.—. Prijave za ude- Sokoktoc Čudne fašistične teorije o narodnosti Tržaški »Piccolo« je 18. tm. poročal o Veliki fašistični skupščini minolo nedeljo v Postojni. Na tem zborovanju je prefekt JržaŠke province imel govor, v katerem naglašal. da je nedostojno, nazivati ^italijansko prebivalstvo v Julijski krajni z nekimi izmišljenimi imeni, ker so vse Italijani in jih je treba kot take obravnavati. Beseda »allogeno« (drugo-r°dci) se ne sme rabiti za neitalijansiko Prebivalstvo, ker v Italiji žive samo lta-Jjjani. Res je — pravi »Plccolo« — okrog Trsta in na Krasu doli do Soče govore **net.re v kraško-soškem dljalektu. to ?a jim ne brani, da bi ne bili dobri Italijani. »Piccolo« priporoča oblastim, naj P°žurijo delo na italijaniziranju imen te-£a kmečkega prebivalstva. Kor vzor *vestobe in udanosti Italiji navaja »Pičilo« nedavno ranjenega občinskega stražnika iz Loga Ivana Kureta, ki je kot Pravi Italijan spremenil svoie ime v Cu-retti. v njegovi rodbini ženske sicer go-^re v kmečkem kraškem dijaiektu, tno-*i Pa dobro znajo italijanski in nihče da-j168 ne more dvomiti o niihovi zvestobi !ta'iji. Tako morajo storiti tudi drugi, da bo tako čim bolj in čim prej izvedena '"'ifikacija kmetskega prebivalstva s kultnimi centri in žarišči italiianstva v teh raiih, med katerimi stoji na prvem me-*,l> Trst. Vsi oni, ki bodo tako delali, bo-?c Postali dobri Italijani in nikogar ne motilo, Če bodo v svojih rodbinah še aprej govorili v kraško-soškem diialek-■ Tako bo končno razčiščen teren, na 1 strani bodo vsi pravi Italiiani, na dru-n.,?a Peščica neprijateljev, ki jih bodo ‘planski zakoni strogo In neizprosno *e k ‘ ''P'000’0* se na koncu raduie.ker p ”aie v Julijski krajini vedno bolj 0-u/'n' da kmetsko prebivalstvo kaže svo-U(lanost Italiji in italijanski kulturi- Gojenje ječmena za piuo Ministrstvo za kmetijstvo je pod-vzelo vse potrebne mere, da se gojenje ječmena za pivo v naši državi čini bolj razširi. Pokazalo se je, da je kul tiviranje ječmena i za domačo porabo i za izvoz v velike pivovarske centre, zlasti v Češkoslovaško in Bavarsko, mnogo koristneje nego marsika-ka druga kultura. V krajih, kjer se jt. doslej ječmen gojil v večji meri, so se začasa izvozne kampanje pokazali najboljši rezultati, zlasti še, ker je kvaliteta ječmena bila prvovrstna Izvoz ječmena je tem povoljnejši, ker sc ga lahko prevaža po vodi, kar je mnogo ceneje nego po železnici za našo državo, ki je po ogromni večini agrarna (štiri petine prebivalstva se bavijo s poljedeljstvom!), je kultivi ran je pivovarniškega ječmena z-'’.) rentabilno. Zato bo ministrstvo va kmetijstvo preko svojih organov opozorilo vse prebivalstvo države n n. pro dukcijo pivovarniškega je**~‘'na in ho v to svrho tudi razdeljevalo kmet >-valcem, ki se žele temu posvetiti, se lekcijsko seme. Letos je bilo izvoženih nad sto vagonov pivovarniškega iečmena iz naše države, potrebo m., pivovarn pa je tudi popolnoma krila domača produkcija. Članski sestanki Sokola Maribor I. Člani Sokola Maribor I so dolžni pri* ležbo je poslati Zavodu za pospeševanje I ti v soboto, dne 22. novembra ob 20. uri obrta Zbornice TOI najkasneje do 25. v malo dvorano Narodnega doma k novembra, na poznejše prijave se ne bo predavanju starešine brata dr. Kovačiča oziralo. o »Sokolski misli«. Naslednje predavanje „ , ■ , , s bo imel starosta brat dr. Pivko o »Uje- Mednarodni agrarni kongres v Pragi. dinjenjUa v nedeljo, dne 30. novembra XV. mednarodni agrarni kongres, ki Lj, 20. uri v telovadnici podoficirske šo» se vrši v rednih dveletnih presledkih, se ne> Teh predavanj se morajo udeležiti >0 vršil v Pragi od 5. do 8. junija 1931. z]asti vsi novi člani, ki še niso storil’ Kongres je razdeljen na 7 sekcij in si- zaobljube, ker bi se jih sicer moralo čr-cer: 1. agrarna politika in poljedelo-1 ^ti \z imenika. Prijatelji Sokolstva vse- Bilanca Tončke katastrofe. Izkopali so do«1ej trupla 7 gasil'"1''.’ 1 civilista. 7 žensk in 1 psi 16. pod ruševinami pa so še: 1 gasilski častnik, 11 gasilcev, 1 policijski častnik. 3 noliciiski uradnik? in prili-čno 10 prebivalcev porušenih hiš. 9. kongres ob“*«>5klh zad^«" se vrši 25. t. m. v Beogradu. Minister 7,a promet ie dovolil udelo-Tcncem za čas od 20. do 26. t. m. polovično v o' nio ?a vse vlake razen ekspresa. znanstvo, 2. poljedelski pouk in propaganda, 3. poljedelsko zadružništvo, 4. gojitev rastlinstva, 5. gojitev živalstva, 6. poljedelska industrija in 7. žena na deželi. Vsaka sekcija bo obravnavala dve do rt glavne teme. Predavali bodo odlični strokovnjaki iz raznih držav, ki bodo zlasti posvečali pozornost aktualnim vprašanjem in se skušali prilagoditi praktičnim potrebam. V zvezi s kongresom se bodo vršili razni enodnevni in trodnevni izleti ter celodržavna ekskurzija, koje namen je seznaniti se s poljedelskim in nacijonal-no-ekonomičnim razvojem češkoslovaške republike, zlasti pa tudi s turističnimi zanimivostmi kot so znana kopališča (Karlove Vary, Marijanske Lažne, Tatry itd.). Interesentom bo dana prilika, da se seznanijo ne samo z eno izmed važnih poljedelskih panog, temveč s celokupnim poljedelstvom češkoslovaške države, ki je v mnogem deležna svetovnega slovesa. lej dobro došlil Zdravo l fiforizmi Če možek dragi vse posluša slepo, se pokaže vreme lepo! Ko pokažeš ženi lice krivo: Spremenljivo! Če v trgovino modno pa ne gre? bo padal, — brate —- dež! Če »ona« nosi hlače, od groma hiša — plače. Pa če mož dovoli si uk6r, je jesen solnca zor! Če žena vedno hoče le besedo, glej nevihte — bedo! V tak čuden dom — udarja včasih zarja, včasih — grom! Možek toži — svoji roži: »Tok sreče moje je zajezen...« Pa nikar ne toži: Vsem barometrom je adut: ljubezen) Caruso bo »pel« za zvočni film. Seveda ne pravi Caruso, ki je že 15 vagonov vina v Nemč" I mrtev. Pač pa namerava neko !ilP1c1co so izvozili pred nekaj dnevi iz Dal- podjetje izdelati zvočni film, ki bi sil-macije, iz okolice Šibenika. Na vin- kal življenje velikega Pevca, njegove skem trgu v Nemčii se je pojavil velik slavne nastope, njega kot človeka in interes za dalmatinska vina. Letošnja umetnika, njegovo tragično zgo o, t-trgatev v šibeniškem okraiu je dala no, njegovo trpljenje m smrt. S po-80.000 hi, izvozilo se je doslej 250 va- sebnim postopkom se bo originale Konov. matrice njegovih najbolj znanih pes- o.i mi prenesle na zvočni film, igralec, Bilance Mlinskih podte® ki podajal vlogo Carusa, bi pa Isto- 80 ?^n™ve- la„J h 2®no gibal z ustnicami, maj 14000 mark dobička in ne bo plačala nikakih dividend. Ameriška film- ska industrija »Warner Film Corpo-1 Stanovanjska J cs«* ration« pa je zaključila svoi“ poslovro ie po sklepo češkoslovaškega min. sveta leto s čistim dobičkom 7 milijonov do- podaljšana do konca novembra 1931. Do lnr?ev naoram 14 milijonom lansko voljeno pa je v gotovi meri oovišanj* l leto- Inaiemnin« Ani * V vrv rf VIK T,m V M'a r ! t> o r u, 'dne 21. X!. 1930 '2HXE£13333iSCaiM**i M. Zevaccot V senci iezuita Zgodovinski roman. 6 »Nič se ne bojte za gospoda!« se je odrezal neznanec; »tudi on dobi, kar mu gre. Saj vam pravim, da plačujem dobro! Kvarta, prima ali terca, jaz plačam z denarjem vsake vrste! Kakšnega izvolite vi, gospod? Sunek naravnost je še najboljši! Pozor! Kur-bič je poravnan!« Zadet v prsa, se je zgrudil La Šatenj’re z zamolklim ječanjem. Neznanec pa je stopil h kralju. »Izpustite to damo, lopov!« mu je velel z ukazujočim glasom. »Reva predrzna!« je zarjul kralj, »ali veš, kdo *em?« »Lopov si, ki lazi ponoči zavratno v tuje hiše, da Oi jih osramotil.« »Grom in pekel! Ali se ne bojiš vešal?« »Kdo me bo obesil, če vas pripnem na tale zid...« »Blazneš! Ker ne daš drugače miru, vidim, da te moram potreti s tem, da ti razodenem svoje iine... Toda to je tvoja smrt. Vedi torej,« je zaključil Franc I. z grmečim glasom, »in padi na kolena: ta, ki stoji pred tabo, je kralj francoski!« »Jaz pa,« se je odrezal neznanec s svojim ostrim glasom, »sem Manfred, prvi in zadnji tega imena... Manfred brez svojcev, brez starišev, brez beliča, brez krova... Manfred, vseh lumpov kralj!« Franc I. se je nervozno zakrohotal: »Rokovnjač...« »Mož sem, kar vi niste, gospod!« *In jaz sem se hotel razjeziti! Presmešno!« »Pazite, da ne postane žalostno!« Besede so se križale kakor meči; fantastično je bik) poslušati ta prepir siromašnega pustolovca z naj-tnogočneišim samodržcem sveta... »Jezik za zobe, mojster U je nadaljeval Franc I. z gesto visokostnega preziranja. »Naj ima torej meč besedo!« »Spravi se! Darujem ti življenje!« »Potegnite, gospod, potegnite! Videli bomo, koliko tehta vaš meč poleg lumpovega!« »Hodi, rokovnjač! Ti sl krvnikov!« »In vi ste v mojih rokah!« Kralj je prebledel. »Poslušaj!« je dejal še bolj visokomerno in zaničljivo. »Zadnjikrat ti svetujem, da izgini! Pod tem pogojem ti podarim življenje!« »In vi, gospod, poslušajte mojo zadnjo besedo!...« Manfred je stopil korak naprej; roka se mu je iztegnila in konec njegovega prsta se je doteknil prsi Franca I. »Prihodnji hip,« je dejal mladenič, »nadomestim ta svoj prst s svojim bodalom, ako ne izpustiš deklico!« Njegov prst je bil težak kakor jeklo. Obraza obeh nasprotnikov sta se skoraj dotikala drug drugega; oba sta bila strašna, izpačena, bleda kakor zid... Franc je potopil svoj plameneči pogled v Manfre-dove oči. In čital je v njih tako blazno predrznost in tako silno odločnost, da mu je oblila tilnik ledena slutnja, ki napove človeku bližino preteče smrti... Kralj francoski se je prestrašil! Njegovim ustom se je izvil hripav vzdihljaj sramote; in roka, ki je stiskala dekličino zapestje, se mu je polagoma razklenila... Ves bled se je opotekel za korak nazaj... Nato za drugi korak... Nato za tretjega!... Umikal se je pod pritiskom železnega prsta, ki je počival na njegovih prsih... Nato je Manfred povesil roko. »Spravite se, sir! je dejal z nezaslišano mirnostjo. »Rokovnjač!« je zamrmral kralj zamolklo. »Delaš se hrabrega, ker veš, da te obdajajo tvoji pajdaši v varstvu teme!...« V tem trenutku je prešinila mladeničeve možgane nezaslišana, brezumno smela misel. In v tonu nepopisne nesramnosti je zabrusil kralju odgovor: »Sir! Ob belem dnevu vam pridem povedat vpričo vaših straž, da je lopov, kdor rabi silo proti ženski!« »Ali prideš res?« je zarjul kralj. »Pridem!« »Kam?« »V vaš Louver!...« Nato se je obrnil Manfred k deklici, ki je gledala ta prizor, trepetajoča in dreveneča od strahu. »Ne bojte se ničesar,« ji je rekel s čisto rahlim glasom. ki se je čudno razlikoval od njegove prejšnje govorice. Pogledala ga je s preplašenimi očmi in odgovorila. »Saj sem pomirjena . . . odkar ste vi tu.« Manfred se je zdrznil. »Pojdiva!« je dejal kratko. Podal je deklici roko in jo odvedel, zagotovivši st s pogledom, da mu nihče ne sledi. Sicer pa mu niti ni prišlo na misel, da bi se znal kralj francoski ponižati do uloge vohuna! Tristo korakov dalje se je ustavil pred majhno hišico meščanskega lica in udari! s trkalnikom dvakrat naglo zaporedoma po vratih. Par trenotkov nato so se odprla; na pragu se je pokazal še mlad mož energičnega obraza, zamišljenega čela in s plamenico v roki. »Spoznal sem vaše trkanje,« je rekel ta mož. »Vstopite dragi prijatelj, in povejte mi, kaj vas vodik meni... sreča ali nesreča?...« »Mojster Dolet,« je odgovoril mladi mož resnobno,« prišel sem Vas prosit gostoljubja za tega otroka...« »Dobrodošla nam je, takoj zbudim svojo ženo in svojo hčerko Aveto... Vstopite ... moja hiša je vaša hiša...« Žileta je stopila naprej in njen mili obraz se je pokazal v svetli luči plamenice. Manfred jo je videl; strastno občudovanje mu je napolnilo vzhičene oči... »Oh!« je rekel sam pri sebi, »kako lepa in genljiva je v svojem deviškem vznemirjenju!« Deklica pa je zamrmrala: »Oh, kako naj se Vam zahvalim, gospod.« Zdajci pa je zaslišal zamolkel hrup, ki je prihajal od daleč, iz globine temne ulice. Mladi mož ni odgovo* ril Žileti, marveč je prijel domačina za roko. »Prisezite mi, plemeniti moj prijatelj,« mu je dejal, »da boste čuvali tega otroka kakor svojo lastno hčer...« »Prisežem vem!« »In da jo najdem tu, naj se zgodi karkoli...« »Prisežem!« »Hvala vam, mojster Dolet,« je vzkliknil Manfred »In zdaj zaklenite naglo svoja vrata! Do skorajšnje^ svidenja!...« Planil je ven ter izginil v temi, tja proti vrato® San-Deni... BSSK Oddam štirisobno stanovanje v sredini mesta. Naslov v upravi lista. 3006 Klobase vseh vrst, domače, vsako soboto In nedeljo pri Osetu, Mariborski dvor. Pletenine, vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik Vojašniška ul. 2. Maribor. XXIV Gotzerce. nepremočljive ima najceneje v za‘,o-gi Brzopotolata. Tattenbachova ul št. 14 XXXVII. Važna knjiga: »Ženinom in nevestam pouk za srečen zakon«, katero je spisal Anton Bonaventura, škof ljubljanski, se dobi v hrvaščini za Din 10 gotovine ali poštnih znamk pri Lovru Kalašiču, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 3312 Premog Peklenica, brez smradu, žlindre in kamenia, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom. B. Guštin. Cankarjeva ul. 24. 30S3 Dijak išče sobo, eventuelno proti instrukciji. Naslov pustiti v upravi Večernika. 3299 XLV Stalna priložnostna prodaja velike zaloge nogavic, telovnikov, puloverjev, vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno karlovarske porce!anas'e posode url KonnanD-D, oddelek ostankov. Maribor, Gosnoska 3 Vso zimo se boste zabavali če sl naročite nove knjige „3utra I W‘žn?ca Marcel Priollet, »Seržant Diavolo«, pustolovni roman................. A. Bernede, »Belfegor«, detektivski rotnan, broš. . . Din 24 »Gusar v oblakih«, letalski kriminalni roman. broš. Din 28.—, vez. Din 38.' Emerson Hough, »IV^žJe«, zgod. pustolovni roman, broš Din 40.—, vez. Din 50.- M. Zevaco, »V krempljih inkvizicije«, zgodovinski roman broš. Din 60.—, vez. Din 70.“ vez. vez. Din 5fl.-Din .34.-“ t*hd?n$lra kn”fvca ..Du*ra' Din 12.-Din 12.-— današnji G Th. Rotman, »Bratec Branko In sestrica Mica«, pravljica s slikami vez. G Th. Rotman, »Prigode Tomiia Popklnsa«. vesela zgodba s slikami vez. Vsaka teh knjig je v svojem žanru Izmed najboljšega, kar premore knjižni trg! Prepiičajte se! Na orodai v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, A eksandrova cesta 13 Razprodaja Meljska cesta 29 Na zalogi je še prvovrstno sukno za moške obleke, ševiot za marine oblekce, moška in ženska sukna za plašče. Kvalitetno blago od Din 8 3’- naprej Inseriralte v ..Veterniku" TV-OKLI _ maribo R Snežni čevlji najboljših svetovnih znamk Sn 96- Din 110- Din 130- Din 160- »'C9 oln 504 Jos. Moravec, Maribor, Slovenska^ 30(9 <1 Konsordj »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: FRAN BR<> ZOVIC v Mariboru. TUM Mo«-ih->rska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETEL/ v Mariboru,