mi.
(Posamezna številka o vfnaijev.)
V tatu, v iortk, 22. mala 191/
Letnik Mil.
fifcaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikili,
ob 5 zjutraj.
U:c i:v3vo: UHra Sv. Frančiški As-ikcga 5t. 20, L nadstr. — Vsi Tj pcEljajo uredništvu lista. Ncfr.inkirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I- \:.-'eJj fn odjjtrrrml urednik Štefan Godfn.i. Lastnik konsorcij » i .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*. vpisane zadruge z l cJerfm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškega 51. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
faročnlna znala: Za celo leto.......K 31 -20
2i pol leti.................15 60
i« lri me<ece................ 7 80
2i nedeljsko Izdajo za celo leto...... . 6*20
rt pol leta.....................
Posamezne It e vil k e .EdtaosU' se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone-
Cer.e: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vtiv
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............. 2.—
Mali oglas: po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Nirolnim !n reklamacije se poSiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asiškega it 20. — PoStnohranilnlčnl račun St. '41.652.
imm crmadno porotno.
AVSTRIJSKO. Dl NAJ, 21. (Kor.) tratino se razglaša: 2!. ir.ainika 1917.
Vzhodno in jugovzhodno bo-j i i i e. — Nič pomembnih uogodkov.
Italijansko bojišče.— Sovražnik je na soški fronti včeraj nadaljeval ^ok napade. Njegova -ila je bila :*aper-i i;j« p:oti našim postojankam med Vodica aI in Solkanom. Piluobiti ni mcgel niti c.ic pc-dl tal. Dopoldne je nasprotnik povede! svoje mase dvakrat v naskok prod Sveti *ori. Prvi napad je razpadel v na-. ?m uničevalnem ognju, preden se je iro-razviti. Pri drugem si je neki haltjan-o'Jdelck prnkrčil v bližini samostana iA Sveti gori pot v naše po bobna jočem o*n?u razstreljene iarke. Naše vrle čete, .»ed njimi mariborski črnovojnlkl. so vrgle sovražnika v protisunku z bajoneti. Zvečer so Italijani, brez artiljerijske priprave. izvršili šfroko zasnovan pooočni rapad. ki je bil tokrat naperjej proti celemu odseku od Votfic pa <k> Svete gore. :*kl Vodicah se je posrečilo naskočnim oU mam, da ob težkih izgubah splezale a greben, toda stamprtenani pešpolk št. * se ie vrgel potem na sovražno premoč Ii Jo Je v srditem boju moža proti možu •» "znal beg. Proti Sveti gori zastavljeno L'm/t"hi je že naš topovski ogenj pognal a ti % njene jarke. Krvavi bo;i so nam r.rints*I nad ?00 uietnikov in 4 strojne e .im mnogollčiia vojna raz-«e uli* • «sifi kraških čet ne dovoljuje, da -ti že Jiines inogii imenovati po označbi in jri--otfiosti vsako po«a».ie/<io »rdelo, ki so i pr u-pe'-ih te*a dneva stekla posebne -a * 'se. Naši ietaici so v zračnih boiih se-
•!• ler-i!. Z >st2lih od-er»»v jtfgoz -loatine fronte se ne da poro-„•«!» nič posebnega.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO. BEROLIN, 21. (Kor.) Weifiov urad javlja: Veliki glavni stan. 21. majmka 1917. Zapadno bojišče. — Armadna kupina kraljeviča Rupreina: Včerajšnji ; ngleški odpadi s« bili zastavljeni na obeh traiteh ceste Arras Can brai na 12 kilo-»: etrov široki ironii. Kjer se je sovražnim letam med Scarpo in potokom Sensee po-ečilo udaiiti iz svo:;h jarkov, so bilo se-reljene v našem uničujočeju ognju. \ zliodoo Croisille v naše črte > dr lega so-\. uinika so \rgli krepko izvršeni proti-
Popoldne, zvečer in ponoči med maiue in Bullecmutom večkrat ponav-. ni napadi so imeli enako uSouo. Vzdr-; ill smo svoje postojanko, izvzemši po-Jlnoma lazstreijen jarek, kj smo ga pre-■iScill sovražniku po načrtu. — Armadna lupina nemškega cesarjeviča: Dočfm so ; rl Laffauvu ostali irancoskl debli napadi t rez uspeha, se je zapaJnoprusklm gre-nadlrjem pri Brave in bavarskim četam pri Cerny in zapadno Hurteblse Ferme posrečilo z »'dv/etje!:! sovražnih jarkov iboijšatl naše postojanke ter pridobitev vz.Vžati proti nasprotnikovim polzkusoiti, tla b» jo zopet osvojil. V S-4mpanii so se - čeraj v ršili zopet težki boji. 2e več ikii jri povečani sriiljcrijski b^ je od iutra t alie 'Josesal skiaino srditost. Popoldne ro Francozi močno napadli višinske posto-i tnke severno ceste Prounay — St. Hi-laire fe Grand. V srditi borbi, ki se je na-afievala do teme, se ie posrečilo sovražnik h, da se je ustanovil na Corr.iltelsRefcn hriba južno Nauroy in na KHnskem izribu jugozapadno Moronvillersa. Mi ležimo na s©' emem pobočiu hribov. Za posest osta-kop je boj valovel semtertja. Izpočet-k j prlhorjene uspehe smo Francozom zo-i/trgali v .litreni protisunku. Stare postojanke so tu v naših rokah. Zvečer iznova zastavljene sovražne napade smo zavrnili v zopet pridobljenih črtah. Sovražnikove krvave izgube so bile tudi včeraj zopet zelo velike. Sovražnik je izgubi! včeraj 14 letal.
Vzhodno bojišče. — Položaj se ni izrremenil.
Na macPdonskl fronti se je omefevalo bojno delovanje na osamljen živahen topovski ogenj.
P O P L ISTEK-
Milijonar, ki je izginil.
Roman. Francoski spisal Evgen Chavette.
Fouguier se je boril na »Jrug način. I rdno stoječ ita svojih močnih nogah, je ';rc-^ko držal meč v svoji železni pesti in j le malo premika!, ker vsled svoje sta-rosti žc ni bi! več bogve kako gibčen. Oubijal je napde z neomajno hladnokrvnostjo in prežal na najmanjšo ncH\ritost pri nasprotniku, da bi potem z vtso težo svoje ogromne postave planil po njem.
Pri nekem neobičrr?m napadnem sunku, ki ga je 'Je Lozeril napravi! takoj v začetku, je pripomnil Hanrbal, odbivši u-da^ec:
- OleJ, ta sunek pa poznam, pripada šuauski ioJt.
— lia, res je! — le odgovoril de l^oze-ril m odh4 HanibaJov sunek.
BEROLIN, 21. (Kor.) Veliki Klavni stan, 21. maiidka 1917, zvečer.
Zjutraj so se pri Bullecourtu (Artois) izjalovili angleški, južno Nouroy-ja (kampanja) pa francoski deliti napadi. Preko dneva v več odsekih fronte pri Arrasu, ob Aisni in v kampanji ter na vzhodnem bregu Moze menjajoče se močan topovski boj.
Prvi generalni Kvartirmolsters pl. I.udendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 20. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba 20. t. m.
VI a c e d o u s k a fronta. — Na Čer v eni steni tekom noči srdit artiljerijski ogenj. Severno iu vzhodno Bitolia pičel topovski ogeni. V kolenu Ćerne živahno artiljerijsko ^eievaoje. Vzhodno Cerne in v iiiogienski okolici precej srdit topovski ogeni. ki se je od časa do časa po veča val do velike silovitosti. Po daljši artiljerijski pripravi ie sovražnik proti eni popoldne vzhodno Dobregapolja izvršil več odločnih napadov, ki so pa razpadu v nafteon pehotnem in strojniškem ognju. Sovražni oddelki, katerim se je posrečilo približati se našim jarkom, so bili uničeni z ročnimi granatami. Sovražnik je imel težke izgube. Na obeh bregovih Vardarja pičel artiljerijski ogenj. V serreški ravnini artiljerijsko delovanje in spopadi med stražnimi oddelki.
Romunska fronta. — Osamljen
artiljerijski ogenj pri Galacu.
TURŠKO.
CARIGRAD, 20. (Agence Tel. Milti.) Glavni stan javfia:
K a v k a H a f r o n t a. — 19. t. m. sta skušela ruska stotnija in konjiški oddelek iznenaditi prednje straže našega desnega krila. Zavrnili smo iu. Tudi v središču in na levem krilu smo onemogočili več napadnih poizkusov. Sovražne ladje so obstreljevale odprto mesto Mershia, ne da bi bile napravile kal škode. Z ostalih front se ne poroča nič važnih dogodkov.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 21. (Kor.) Wolifov ur»i poroča: Ponovni poizkusi ruskih letalcev, da bi od Lobare na otoku Oesele motili delovanje naših predstražnih čo'nov, so 18. majnika do ve cM i do zračnih bojev, pri čemur se je pnsrcčilo dvema našima letalcema, da sta sestrelila po eno sovražno: pomorsko letalo. Poleg tega se je opažalo brezdvoinno, da ste dve sovražni letali zadeli drugo ob drugo in padli navpično. Severno letalske postaje Lobare se naha-jajočo rusko vojaško napravo je nemški zrakoplov, ko so ga obstreljevali od tamkaj, obrneta! z bombami. — Novi pod vodniški uspehi v Antlantskem oceanu: 20.300 registrskih ton. Tovor . potopljenih ladij je bil večinoma premog z Angleškega ln železna ruda za Angleško.
Nač. adm. štaba mornarice.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
20. majnika. — V goriškem okolišu so naše čete včeraj razširile zasedenje vrha 652 (Vodice). Oloboko razčlenjene sovražne mase ^o poizkušale po srditem bobna jočem i-i zapornem ognju s trdovratnimi protinapadi preprečiti naše uspehe. Zavrnili smo jih vselej s krvavimi izgti-gubatni. Zvečer je sovražnik, ko je umaknil svoje tizilirje, osredotočil ogenj številnih baterij na postojanke, ki jih je izgubil. Naše čete so pa vzdržale zavzeto ozemlje. Polastili smo se dveh 105 milimetrskih topov, dveh 149 milimetrskih možnarjev, bombovk. strojnic ter velikega števila orožja in municije. V okolišu vzhodno Gorice smo z drznimi sunki svojih oddelkov v sovražne črte zajeli nekoliko sovražnikov. Tekom dneva smo vsega skupaj vzeli sovražniku 272 mož, med njimi 4 častnike Na ostanku julijske fronte se je nadaljeval srditi artiljerijski dvoboj. Naše baterije so bombardirale kretiije sovražnih čet v dolini Idrijce. Na trentirtNki fronti je poizkušal sovražnik s srditim bombardiranjem in majhnimi pehotnimi ofenzivami diverzijske napade, ki so se vsi izjalovili. Nad Feltre ie bilo v zračnem boiu sestreljeno sovražno letalo.
—	In če se ne motim, je izume! ta sunek sloviti Roxas Diego.
—	Bil je moj najboljši učitelj, — ie odgovoril de Lozeril, lioteč ostiašiti kapitana.
—	Imeniten profesor.
—	Ali ste ga poznal?
—	Da, nekoliko. Kajti bil sem jaz tisti, ki ga je spravil s sveta, — je dejal Hanibal skromno in odbil sunek, naperjen naravnost proti svojim prsiin.
Ta pouk pa je bii za de Lozerila v o-stalem že nepotreben. Uvidel je namreč vkljub svoji spretnosti takoj, da ga Fouquier zelo nadkriHuje.
Kakor hitro se je umeknil baron, je Hanibal stopil korak naprej, in tako se je boj, ki se #e pričel pri vratih, polagoma nadaljeval v sredi sobe in -se je moral neizogibno končati tako, da bi bil de Loze-rM popolnoma porinien k steni. Toda za njegov način borbe jc bil neobhodno r>o-
BOJI ZA SVETO GORO.
DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kot prosil dan so bili glavni sovražnikovi napori tudi danes naperjeni proti okolišu Vodice—Sveta gora. V ostalih odsekih je bilo razmeroma mirno. Na kraški planoti, kjer ste se borili ves dan obe artiljeriji, je topovski ogenj narastel šele proti večeru. Nasprotno so pa naše čete, ki so branile Sveto goro, imele zelo težek dan. Prestale so ga v vročem boju s sovražno premočjo kot zmagovalke. 2e od zgodnjih jutranjih ur so Lahi takoimenovani samostanski odsek, ta-m, kjer se dvigajo nesrečne jiodrti-ne slovitega san>osiana, ki je postal žrtev slepega razdevalnjga he^'iila Italijanov, obstreljevali s topeči in minovkami vseh kalibrov. Ob ie italijanska pehota naskočila i>rvikrat. Naš uničevalni ogenj jo je pognal nazaj. Ponovno je nato začela italijanska artiljerija v do skrajnosti povečanem bobnajoeem ognju besneti proti našnn jarkom, katere Je popolnoma zravnala. Ko so pa Italijani takoj nato Izvršili drugi naskok, je bila naša pehota vendarle na svojem mestu ter je sprejela sovražnika s svojim divjim puškinim in strojniškim ognjem. Na dveh mestih so vdrli Italijani; toda takoi jih ie pograbil naš proti-sunek in jih vrgel nazaj. Pri tem se ie zopet odlikovalo mariborsko črnovojništvo na odličen način. Nato je zopet začela delovati laška artiljerija ter posfpati Sveto goro z granatami, ^jihova 'pehota je popoldne ostala v svojih jarkih. Ko se je zmračilo, se je priviti!, in sicer zopet brez artiljerijske priprave, splošen pehotni napad proti okoliša Vodice^—Sveta gora. Pri Vodicah je sicer nrogej sovražnik vdreti v posamezne dele jarkov, a ni mogel vzdržati svoje pridobitve. Protinapad staro priznanega čmoviškega pešpolka št. 41, ki se je z neodoljivo silo vrgel na sovražno premoč, je Lahe zopet pognal nazaj. Na Sveti gori je laški naskok razpadel že v našem uničevalnem ognju. Tako se torej kaže kot izid devetega dneva soške bitke brezuspešnost vseli italijanskih naporov. Razpoloženje naših čet je polno trdnega zaupanja in neomajne odločnosti. Dcveit dru so že v boju, kot ^a ni bilo srditeišega iu ubupnejšega celo na vroči soški fronfi, in na>d vse težave in pomanjkanja, ki jih nalaga taka ogromna bitka, se dviga ponosna zavest nauki lijevanja sovražnika.
Neresnična laska poročila.
DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnotiskovnega stana se poroča: »Neue Žiirctier Zei-tung* je 14. t. m. objavila naslednje poročilo iz Rrma: Uradno se razglaša, da se je posrečilo italijanskemu brodovju, da jc tekom zadnjiu treh tednov v Sredozemskem morju potopilo 13 avstroogrskih pod vodnikov. Da bi proti vedoma neresničnemu poročilu italijanskih uradnih mest nastopali v oni obliki, kakor zaslužijo ta lažniva poročila, bi dovajalo predaleč. — Na pcdlagt sporočil pristojnih most se ugotavlja le, da se tekom leta 1917. samo eden podvodnik 11I vrnH s svojega podjetja, tako da se mora računati z njegovo izgubo.
Nova Rušila.
Francoski glasovi o položaju na Ruskem.
BcRN, 21. (Kor.) Francosko časopisje sprejema sestavo novega ruskega kabineta z nekakim čutom olajšanja. Listi poudarjajo, da je ruska kriza zasedaj rešena, ter izražajo upanje, da bo vlada mogla izvesti končni six>razum z delavskim in vojaškim svetom. Vendar |ja se v tem pogledu, kakor pravi časopisje, v Parizu še vedno boje, da bo- svet tudi še nadalje delal težave vladi.
Položaj v Petrogradu.
LONDON. 20. (Kor.) »Morning Post« doznava iz Petrograda 15. t. m., da se je razpoloženje v splošnem zboljšalo, toda listi da objavljajo še vedno obširna poročila o izgredih na deželi, ki da so. kot se zdi, zavzeli velik obseg. Delavski in vojaški svet Izreka zaupnico vladi.
PET ROG RAD. 20. (Petrograiska brz.
agencija. — Kor.) Delav ski in vojaški svet
treben -prostor, in uvidel je, da se izpostavlja smrtni nevarnosti, če bi se dal poriniti do stene. Vsa njegova gibčnost bi mu potem ne pomagala nič preti sovražniku, kateri ga je nepomično vezal na ost svojega meča.
—	Končno se bom po tej neumni zverini moral dati nabosti na steno. — si je mislit in se branil z vso odločnostjo.
Napadal je s sunkom za sunkom, upajoč, da prisili Hanibala, da bi se umeknil; toda Hanibal je stal kot prikovan na svojem mestu.
V svojih obupnih naporih je nudil de Lozeril kapitanu priliko za strašen sunek, katerega pa je mogel še pravočasno odbiti.
—	Ha. — si je mislil, — tu sem še srečno ušel! Vsi vragi, ali bom toliko neumen, da se bom dal ubiti prav v trenutku, ko sem naSef sredstvo, da si zagotovim svojo srečo?
je v svečanostni seji skoraj enoglasno sklenil resolucijo, ki izreka novi vladi zaupanje sveta. .Ministri, ki so prišli v sejo. so biii pozdravljeni z živahnim odobravanjem.
Vseruski kongres mohainedancev.
BERN, 20. (Kor.) Kakor poroča »tJund«. se bo prihodnji teden vršil v Moskvi vseruski kongres inohamedancev, da protestira proti imperialističnemu programu kadetov.	___
AMERIŠKE ČETE ZA FRANCOSKO FRONTO.
LONDON, 20. (Kor.) Reuterjev urad doznava od amerikanskega veleposlaništva, da kakor hitro mogoče odide ena redna amerikanska divizija pod poveljništvoni generala Pershinga na Francosko. Divizija, ki šteje devet polkov, bo ojacena po pijonirjih, ki so bili predkratkim izbrani za službo na Francoskem.
\VASHINOTON. 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 2600 pomorskih vojakov spremlja amerikansko divizijo na Francosko.
Vpisovanje za vojaško službo v Ameriki.
WASHlNGTON, 20. (Reuter. — Kor.) Predsednik Wiisou je izdal proglas, ki odreja splošno vpisovanje v vojaško službo za 5. Junija in v katerem se pravi: Pripraviti moramo narod za vojno. Narod mora predstavljati strnjeno fronto proti skupnemu sovražniku. Vse mora stremeti za enim ciljem. Narod potrebuje vse može, toda potrebuje vsakega moža na onem mestu, kier najbolje siuži splošni blaginji.
Poklic narodne garde v Ameriki.
BERN, 20. (Kor.) »Petit Parisien« javlja iz VVaslnngtona, da je vojni oddelek odredil poklic narodne krarde, ki naj odide pod orožje 15. in 20. julija ter 5. avgusta. Dalje je o'redil vojni oddelek nakup 25.000 konj in mezgov.
Minister zunanjih stvari se je vrnil na Dunaj.
DUNAJ, 21. (Kor.) Minister zunanjih stvari, grof Czernin, ki je 16. t. m., v spremstvu veleposlanika Mereya in lega-cijskuga svetnika grofa Colloredo odšel v nemški glavni stan, se je po dvadnevnih konferencah z nemškim državnim kance-Iarjem in nato sledečem posetu na zapasd-ni fronti včeraj vrnil na Dunaj.
AVDIJENCE PRI CESARJU.
DUNAJ, 21. I Kor.) Večerni listi dozna-vajo, da cesar ,rn>vodom zopetne otvoritve državnega zbora 30. t. m. siprejine danes zastopnike raznih zborničnih strank v avdijenci. in med drugimi kot zastopnike Jugoslovanov posiance dr. Šusteršiča, dr. Korošca, vit. Pogačnika In Spinčića. Av-diieuce se bodo vršile v Laxenburgu iu sicer za Jugoslovane ob V26 zvečer. — »Neues \Viener Abendblatt« pripominja k tem avdijencam. da vladar želi povodom bodoče otvoritve parlamenta sprejeti voditelje parlamentarnih strank v svrho porazgovora o politiki Ln parlamentarnem položaju. Avdiience voditeljev se ne bodo vršile obenem, temveč za vsako skupino posebej. Voditelji deputacij ne bodo imeli nagovorov, ker hoče cesar sam uvestijH)-razgovora.	U^i'^jitraSE
DUNAJ, 21. (Kor.) Cesar je danes dopoldne sprejel v Badnu v posebni avdijenci generalnega polkovnika barona Ha-zayja, polkovnika grofa Lamazana, pruskega generalnega majorja pl. Crainoua, ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo, tml. Hoferja, popoldne pa v Lak-senburgu poslance ministra izv. si. dr. Fiedlerja, dr. Smerala, Staneka. deželnega glavarja dr. Šusteršiča, dr. Kreka, podpredsednika poslanske zbornice, vit., pl. Pogačnika, dr. Korošca, Spinčića, podpredsednika poslanske zbornice, Roman-czukas dr. Petrusziewicza, Daszynskega, dr. Evgena Levickega, dr. Konstantina Levickega, deželnega glavarja Hauserja, Stocklerja, dr. Grossa, Wolia in dr. Stolzla.
Razne politične vesti.
Delovni program poslanske zbornice.
Kakor se doznava iz parlamentarnih krogov, bo imela poslanska zbornica v glavnem rešiti naslednji delovni program: Naredbe po $ 14., proračunski provizorij, predlogo o podaljšanju mandatne dobe !n reformo poslovnika.
Češki pisatelji Češki Zvezi. Češki pisatelji so naslovili 11a Češko zvezo spomenico, v kateri rotč češke poslance, da se V polni meri zavedajo zgodovinskega trenutka, ko se bo odločilo mnogo vprašanj, ki so največje važnosti za češki narod. Med drugim se češki poslanci poživljajo, da pripomorejo Jo izvrševanja svojega mandata onim svojim tovarišem, ki se nahajajo v preiskavi, ter se jim ni mogel dokazati noben resen političen pregrešek. Na koncu se poslunci poživljajo, da z moško odločnostjo do skrajnega branijo pravice in program češkega naroda.
Madiarizaciia Slovakov. Motit bi se, kdor bi mislil, da se raznarodovalna akcija ni Ogrskem zadovoljuje z jezikovno madjarizacijo Slovakov. V uradih, v šoli in večinoma tudi v cerkvi, na pošti in na železnicah »e slovaščina j>opolnoma brez-
pravna. Toda Slovaki naj bi se raznaro-dili tudi v duševnem ozlru, ter jim vtepajo v to svrho nazore In ideale, ki naj jih popolnoma zasužnljo Madiarom. V to svrho izdajajo Madjari tudi več časopisov, ki so pisani v priprostom slovaškem narečju ter »vzgajajo« čitatelje v protinaroiinem duhu. — No, kar se drugim, prosvitljenej-šlm narodom ni posrečilo, to se tem manj posreči Madiarom: da bi mogli namreč kolo naravnega razvoja zasukati nazaj. Danes je na pohodu demokracija, ki zdrobi tudi verige narodnega suženjstva. In naposled se bodo moraH hočeš nočeš pač tudi gospodje Madjari prepričati, da so take in enake, danes bo H smešne kot resne raznarodovalne akcije prazno —Sisffovo delo.
O poslancu Klofaču, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu, doznava »Bohomia« s poučene strani, da bo njegova zadeva po sestanku parlamenta predložena imunitetnemu odseku.
Za sklicanje češkega deželnega zbora jc deželni poslanec KaJina Češki zvezi predložil poseben predlog, v katerem poživlja češke poslance, da naj se zavedajo veličine zgodovinskega trenutka, ter izvaja nadalje: Iz suverenosti češkega naroda vznikli deželni zbor bo tvoril edino [»ravno torišče ne samo za vprašanja ustave in uprave dežele, okrajev in občin, temveč tudi za vsa nadaljna celoknpno narodno življenje v knlturelni in socijalni smeri zadevajoča vprašanja. Široki ljudski sloji, ki so najtežje prizadeti po strašni vojni, morejo na demokratičnih načelih sloneč o organizacijo občin in okrajev, v katerih bivajo in delajo, pričakovati samo od domačega deželnega zbora. Ni danes samo taktično geslo lu\seda: "Brez Češkega deželnega zbora ni državnega zbora . temveč je to najmočnejša manifestacija volje naroda, ki se je zavedel svojih temeljnih pravic.
Gesslerjev klobuk. Razpravljajoč o raznih ukrepih, ki so bili v zadnjem času ukrenjeni v jezikovnem vprašanju, pišejo »Narodni Li.sty« med drugim: »Po odločnem nastopu grofa Oz eni in a se je v češki javnosti pričakovalo, da bo Oesslerjev klobuk politike nemško-uacijonaliuh jezikovnih predpogojev zopet izginil, tembolj, ker so se pod vplivom grofa Cz crnina ustavila vsa 011a stremljenja, ld so š!a za tem, da se nemško-nacijonaliie zahteve udejstvijo z oktroiranjem. Tembolj se mora Čuditi češki narod, ko vidi in ugotavlja, da državna uprava vkljub dobrim namenom in oeividno tudi preko grofa Czernina germaniztra v raznih panogah uprave. Poroe-ali smo, da so državne oblasti v čeških deželah stalno primorane, da se poslužujejo v medsebojnem občevanju nemškega jezika, da se na vplivna mesta v državni železniški službi bre/ razpisa nastavljajo nemški uradniki, ki ne poznajo češkega jezika, da izdaja c. kr. trgovinsko sodišče v Pragi na češke vloge v čisto čeških zadevah češko-nemške razsodbe, da na Moravskem namestni-štvo mesta Olomuca razprave z deželnim odborom pripušča izključno ie v nemškem jeziku in da v šlezijskem Fridku davčna oblast češkim davkoplačevalcem pošilja nemške dopise. Kakšna praksa ie to? Na Dunaju si morajo biti danes vtjndar popolnoma na jasnem o tem, da ta jezikovna praksa nasprotuje zajamčenim jezikovnim pravicam, pa tudi geslu grofa Czernina. ki vendar ni bilo izročeno samo tako tja-vendan ali pa morda samo za inozemstvo? Češki narod zasleduje vse te pojave z ogorčenjem in v skrbi za svoje dobro pravo, od katerega ne odstopi niti za las. In koliko takih pritožb bi lahko napisali mi Slovenci, ki smo v tem oziru gotovo 5e veliko na slabšem kot naši severni bratje. Je pač tako, da se izvestni činitelji šc zmerom niso odmaknili od stališča, da treba .kolikor h mogoče Izrabiti — moment. Prišel pa bo čas, — o tem smo uverjeni v dno duše — ko bo za zmerom konec tudi takim in enakim mahinacijam.
Poslanec Udržal kandidat za podpredsedniško mesto parlamenta. Kakor poročajo praški listi, namerava Ce&ka zveza kandidirati za predsedniško mesto parlamenta poslanca Udržala.
Najmlajši minister v Evropi je menda novi ruski zunanji minister Mihael Ivan« -vič Tercščenko, k! je marca meseca Ieia 1917. postal firančni minister, je pač naj-, mlajši minister Evrope — rojen ie koncem leta	torej 30 let st«r. Končal je gim-
nazijo, obiskoval ved vseučilišč v Nemčiji. se vrnil leta 1911. v Rusijo In si v prvem vrinem letu pridobil diplomo kijev-ske juridične lakulteta. V Kijevu je bil nato predsednik vojnoiudustrljskega odreka. Tereščenko, eden najbogatejših sladkornih magnatov Rusije, ima obširna posestva v gubciniiah Kijev, Jekaterinoslav, Kursk, Harkov iu Černigov. Pred kratkim je imel Tereščenko v Moskvi dveurno predavanje o financijelnem propadu Rusije in se ie končno izrecno izjavil za nadaljevanje vojne. — »Echo Polskie« poroča. da je bil Tereščenko interpellran, če hoče začasna vlada podvzeti korake, da pripravi zaveznike, naj objavijo svole vojne cilje. Minister je nato odgovoril: O tem vprašanju se sedaj v Petrogradu vrfce pogajanja z zastopniki entente.
Stran II.
»EDINOST" štev. 141.
V Trstu, dne 22. maja 1917.
Dr. Friderik Atfler obsojen na smrt
\ petek, t. m. se ie pričela razprava
prt -M mr. rilcu ministrskega predsednika V , Stiir^kha, dr. Frideriku Adler ju. — k. 7 rava je bila javna in se ie vršila v <i•;':;;» - Ki porotni dvorani poJ predsed-podpredsednika dunajskega dežet-luscu v '-rs^a. dvornega svetnika pl. Heid-fa Obtoftajc mrtvil pr\i državni pravdi1 dvorni svetnik dr. pl. Hdpler. Branite je M _'r. Clustav Harpner.
Pri vv. ipu v sovlr.i dvorano je pozdra-vi dr. Friderik Adkr smehljaje navzoče znance, predvsem svojega očeta dr. Viktorja Adleria in svojo ženo. rusko socijalno demokrat in jo. Obtorenčev branitelj je stavil pred vsem predlog in ga obširno u-teinelJevaL naj se izreče sodni dvor za 'K prisT--ine^^ in naj odstopi kazensko zadev* porotnemu sodišču. Kazenska naredba. ki je razpostila porotna volišča, je iz razlogov zakona neveljavna. Proti temu ii^ziranju je nastopil državni pravd-nik in sodni dvor je po kratkem posvetovanju proglasil svojo pristojnost.
Olede na ohto/enčevo dnievno siarFjc pra .ri strokov ilirsko mnenje medicinske fakulrete, da je dr. Adlcr bfezjvoanrr pred zakonom odgovoren.
p;J prečit.mju obtožnico se ie pričelo zasliševanje obtoženca, ki je trajalo celili lest ar. Obtoženec se prizna za krivega le v toliko kot vsak častnik, ki ie v vojn: ubijal ali it da! povelje za ub\ia«je. Nič m.:.ni in ni j več. V daljšifc izvajanj Ua dokazuje obtoženec, da ie bil že pred dejali je m čisto na jasnem, da ga bodo IrotH; proglasiti za duševno abnormalnega. Že v preiskovalna* zaporu je imel vo»Jltih+i-de boje, 4a 4eka/c M '>io poj.,4no mlgo-vornost za	dejanic. l>r. Adler jvravi.
da bo nj« .:ov hranitelj še dalje poskušal prr-.r!a-iti ga za abnormaJnega. toda proti taki nameri bo n iste pl z vsemi svojimi silan*!. Brnnitelj ima dolžnost, skrbeti za moje tei<> . pravi obtoženec, »jaz pa, da nastopim za svoje piepričarrje. ki je veliko več vredno kot to. da ie en človek več v tei vojni žrtvovan.«
Pred v^era naglasa obtoženec, Oa ni izvršil umora v zmešanosti razuma. am-pat i- v>ln-Hua premišljeno. Ko ie prestopi! v oktobru to hiše,, je bil prepričan, da je živ ne zapusti več in da ga sodni dvor vsaj po tedanji pollrični situaciji obs:>di na t.nrt na vc a'ili, in danes je prepričan, da se ne ir »re razsodbi, dni Kače >iti. Zrvro ne Y • ikč t	govoril, da bi vlival na
s - T ke. Ce I i pa bile klopi tako zasede~ re, kot zahteva zakon, potem bi se raz-s<»:ba ino^oče drugače glasila.
Obtoženec je pofiniz ral proti obtožnici in konstatiral, da je Jržav.^i pravdn prezrl prave probleme. Treba je upoštevati, da rte žrvimo v srejeni državi in zato pri 'e vprašanje v čisto drugo luč, dobi čisto drug značaj. Ce tako presojano vso zadevo, pridemo cfo zaključka, da re mo-um kot bojno sredstvo moralno t pravici!i.	sama seJanja razprava
* avičuie n»ego\.> dejanje in dokazuje, v kakih ialoMnifi pravnih razmerah živimo. Ta občutek, da ni pravice, in zavest omadeževane č^fi. zavest sramote, bili Avstrijce. «fa i.a; ravila na obtoženca m«čan vtis. Govornik je razpravljal nato o raz-i rah pod Stiirgkh - HoeTienburgcrieviin režimom. In če govori proti sodnemu dvoru. ne dokazuje, da priznava sr Jišče. ampak g«»vori le proti šestim osebam in se uklone le to je oboroženemu vojaku.
I »r. Adler je nato osiro napadal socijalno demokracijo. Pravi, da živimo v državi, kier imamo za prepričanje ljudi samo za-sramovanje. To je Maternici »o v duh, ki je potlačil Avstrijo poleg Rusije do necivilizirane države. Historičen razvoj je pokaza1. d j vlada^v* Avstriji med vsemi narodi tu verstvi dnli notranje laži. To tudi v socijalno demokratski stranki, ki ni ravnala po socijalno demokratskih, ampak p«. nemSko-nacijonataih načelih. To uma-z, iost laži ie hotel izmiti s samokresom iz sncijaln-i-Jemokratične stranke. Cc ie i/'avil dr. Renrer. da sc strinja s takimi nemško-? acrjonalnimi temeljnimi nazori, pomeni to camo akt notranje laži.
Sedaj pošilja zunanji urad zastoprtfte oficijelne cijelu..demokratske stranke Kot pr • ai >če agente v Stockhofm. Manjšr-na av- rijske stranke ne bo tam zastopana, toda govorilo sc bo o nji. Za to bo skrbela razsodb sodnega dvora. Obtoženec je i oudarjal. da je bil vse svoje Življenje re\ !uc:jonarec. Jedro našega pro-grama je bito. nuj izpade voina tako ali tako, mi nočemo ne premagancev ne premagat" h, rm nočemo nobene osvoievaTne politike. Socijalni demokrati so veJno poudarja!i. da ne v^tfrfo boja za angleške, nemš-c ali avstri^ke proletarce. ampak za pr »fefarje vsegat sveta. S tem. da je zgrab 1 za orožje. Je hotel prisifiti svoje strankine pristaše, da priznajo, da ta mož misli re-no in da svoje življenje za svoje ideale. Rerrer in ?e:tz bosta morafa za-vzer nasproti temu dejstva svoje siafisčc in sc nc b »:;ta več upaTa govoriti delavcem. da je a M siTe izključen.
Razpravljal je .m to o cenzuri pod Stflrg\Jiov:m režim nn, kf je morala vsakega ure 'rvka tirati \ obup. Socijalno demokratski listi so morali rriobčevati od policije inspirirane članke, da se izognejo nevarnosti ustavitve. SociiaTnodemokrat-ski uradnik neke bolniške blagajne je bir obsojen na smrt. ker je razmnoževal neko pestm, ki je bila brez ovire priobčena v N. Fr. Presse . Posebno ta slučaj je naplavil na obtoženca globok vtis. Dve leti in pt»l nismo vedeli, kdo vlada. Če je človek prišel h kakemu ministru s pritožbo, se ie slasif odgovor, da je to Sturgfchova zadeva. Stiirgkh pa se je izgovarjaf, da spada to v vojaški delokrog. Bil ie to si-

src m. v katerem niiiče ni mogel izvedeti, k» J o nosi odgovornost.
Najtežje pa je občutil brezparlamen-tarno dobo. Vsak, kdor je ohranil le iskrico demokratičnega čustvovanja v sebi. je moral občutiti to nevzdržljivo stanie kot strašno in uničevalno. Mi smo vedeli, da sc pogaja Stiirgkh z nemškimi radtkalci, z V.olfovimi tovariši o oktroirajiju izpre-rneinbe ustave, o resničnem državnem prevratu in da so se nemški radikalci izjavili, da so pripravljeni sodelovati pri tem j^rcviatku. Na vprašanja državnega pravilnika in soJnikov ie pojasnjeval obtoženec svoje duševno stanje pred umorom, med umorom in po umorru. O Stiir-gkhu je izjavil, da it: imel do niega vedno neko gotovo spoštovanje, medtem ko smatra Hochenburgerja, kot manjvreden subjekt. Jako živalino je razpravljal o mladih letih, ki jih je preživel na obiskih pri svojem zaprtem očetu dr. Viktorju Ad-lerju. pri katerem bi bil najrajšf tudi sam ostal v zaporu.
Po obtoženčevem zaslišanju sta bila zaslišana kot priči plačilni natakar v hotelu Meisst h? Sdiatfa, Fruhmann, i-n pa ritinojster baron Aleksij Aerenthal. Prvi je po strelih na ministrskega predsednika skočil za obtožencem in mu skušal izviti revolver iz rok, pri čemer se je revolver prožil in je b:! priča ranjen na roki. Lahko ranjen je bii tudi haron Aerenthal.
Nato je bi! zaslišan obtožencev oče, vedite;] nemških socijalnih demokratov, dr. Viktor Adler, ki je izjavil, da je bilo v njego, i ro'jJ-iiii veliko slučajev duševnih bolezni. O obU>y, svojemu sinu, je dejal, da jc bil kot otrok slaboten, pozneje kot dij„\ zelo priden, a da se je že kol dij.J\ leto zanimal za pc-litiko, kateri se je pozneje posvetil Tir 5 z vso vnemo. Delal je da:i in nr>>, cehr toliko, da so mu večkrai odr ovedaii živc:. Priča je nato očrtal razmere pod Sturgkhovo vladavino, kjer jc redno bolj naraščalo nasprotje med obto-ženčcviini nazori irr |,a pristaši sociiaino-demokratske stranke. Obtoženec, ki ie deloval v tajništvu stranke in urejeval obenem revijo >K.mipf«, je tedaj večkrat-popoJnoma onemogel. S svojimi nazorr je Ostal skoraj popoinoma osamljen. Proti očetu je bii osebno vedno nailjubeznivejši č!o\ eK. dasiravno sta si bila v nazoriii nasprotna.
Kot nadaljua priča je bil potem zaslišan socijalnoJemokrijiski poslanec Perner-storfer, ki je izjavil, da sta si bila z obto-zdiiccm v nazorih največja nasprotnika, osebno pa ne. Obteržencc je bil vedno dogmatik, strogo svojih nazorov držeč človek. Njegov čin je v protislovju z vso ■jegovo izobrazbo m teoretično vzgojo in izvršiti ga je moral 'e pod vplivom svojega porušenega živčnega sistema, (ilede Sturgkhove vladavine je izjavil priča, da jc Sturgkh preprccaval vse, kar je hotel s*r>riri dr. Sylvester za zopetno otvoritev državnega zbora, m da ni nikdar obveščal cesarja o tedanjem razpoloženju javnosti.
Bram'tefj jc naro prec?Tožii izjavr fizika ličnega društva Irr sođrTCTrred i črnskega zavoda na v*errči!išeu v Curihrr, kr dre r*)-u Ja rja te odlično obioženčevo znanstveno delovanje, njegove c dlične zirrožnosti in čistost njegovega zračaja.
Na lalje sta bih LaslišiKia še sccijalnr-demokratski ptrb'icst AnsterRtz. ki je pobijal v »ArberteT Žeitimg« obtoženčeve napade na oficijelno sce "rja !n (»demokratsko vojno politiko, in pa socijalno^ernokratski poslanec Skaret.
Drugi dan razprave se je predvsem prć-čital zapisnik, sestavljen pri policiji in v predpreiskavi.
O pištoli fbio\Mrntr>, s katero je nstreiil grofa Srr.rgkha. je rzjavil. da jo je kupil v Curiiru. Prštolo je- usodnega dne 21. okt. vzel s seboj dopoldne, ko je šel v »rad. Obtoženec je p-orem odgovarjal na predsednikova vprašanja o dogodku samem. Streljal je na ministrskega predsednika i? razdalje pol metra. Kolikokrat ie ustrelil, se nc zaveda, in videl je putem samo sledove krvi v obraza grota Siiirgkha.
Prcčitali so se nato razni zapi-ski, govoreči o razmerah v socijalnodemokratski stranki, in obtoženec sam je pojasnjeval, da se je čutil omazanega in cmečaščenegn zaradi teh razmer. Prav posebno ga ie razburjalo, da je ver njegovih prijateljev, socijalnih demokratov, ki so bili teoretično proti vojni, moralo v vojno, dočim so pa oni. ki so prsaii za vofno. ostali doma. Tako je bil sociralnoftemokratski urednik W imer. ki je ob neki prrhki zaklieai obto-ženčevemu prijatelju Dannebergu, da tak mlad človek spada v vojno, oproščen, do-činT pa je Danneberg morai k vojakom.
Prečitaio se je nato zdravniško mnenje o ob.o/t'Tčevi srčni hibi in potem fakultetno mnenje, ki ugotavlja brez dvom no težko ed;w> obremenitev r očetove in materine >:rani. Njegovo čnanje pa je bilo psitro-ioški popolnoma utciiieljeao in se ni dogodilo rod1 vplivom bolestne depresije ali razburjenosti. Adk r je fanatik in ta njegova duševna posebnost se jc razvila pod vplivom težke psih op etične hereditete.
Obtožcuec je bil dvakrat predkaznovan z globo zaradi pregreška proti tiskovnemu zakonu.
Po govoru javuega obtožitelja je govori! branitelj, ki je poudarjal, da nikakor noče obtožencevega dejanja predstavljati kot dejanja blaznika, temveč človeka, ki je vse zastavil za svoj ideal, vsekakor ra tudi človeka, ki je dedno obre-menjen fanatik, v katerem živi neodoljiva sila, da stori, kar smatra za pravo. Obširno ie razpravljal o razmerah v socijalno-demokratski stranki in sporu med obtožencem in stranko, o razpravah o državi in končno predlagal, naj sodniki kot svobodni državljani oproste obtoženca.
V svojem zaključnem govoru je poudarjal obtoženec, da si je v svesti, da govori
zadnjikrat, in da zato noče polemizirati z nikomer. Poudarjal jc, da ni iinel zaničlji-vih nagibov, temveč se samo ni ločiti od svoje Avstrije, to je, od svoje avstrijske stranke. Ljubil je stranko, ljubil je strankino glasilo, in napadal jo je le zato, ker je bil prepričan, da je bila oskrunjena. Poudarjal je, da je bil vedno nasprotnik umora in pristaš onega pravega krščanstva, ki pravi Ne ubijaj!« Končno se je poslovil od prijateljev in tovarišev z bese-Jami: »Vsi niso mrtvi, ki so pokopani, kajti duha n£ umore, vi bratje!«
Po sedemnajstininutnem posvetovanju je predsednik proglasil razsodbo: Dr. Friderik Adler jc kriv, da je 21. oktobra 1916. proti dr. Karla grofu Stiirgkhu v namenu, da ga usmrti, z oddajo štirih strelov iz revolverja ravnal tako, da je vsled tega nastopila njegova smrt. Dr. Friderik Adler je tako zakrivi! zločin umora po § 134. in sc po § 1-36. obsoja v kazen smrti in po § 389 k. p. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja.
Branitelj si je prjdržal pomislek. Ko je predsednik zaključil razpravo, se je dr. Adlei obrnil po dvoran? in zaklical: »Živela. mednarodna socijalna demokracija!«
- DoresaS©' vesfS.
Tržaški «koi član gosposke zbornice.
Cesar jc imenoval pet rt ovi h dednih in 55 dosmrtnih čk nov gosposke zbornice. Med dosmrtnimi čiani je edini Slovenec tržaški Škof mnsgr. dr. Aftdref K~-rtin.
Iz Trebič naia pišejo 18. t. m.: Včeraj se je vozil si«:* zi r.ašo vas naš mladi cesar. [_rndsfcvc ga ie sprejelo z zastavami in ga navuiT-no pozdravljalo z živio-klici. Cesar je 'Jai ustaviti avtomobil, se pogovarjaj nekaj časa s častniki in se nato c«b ponovnih žlvio-klicih odpeljal preti Opči-nam. — sovasčaa Ivan Kraij, št. 5, Ima v vojski vseh svojih sinov: .io-Lpa* Maksa, Andreja, Be:iedikta in Viktorja.
Prireditev onak tržaških CM šol v
LjKblj.mi. \l l juh iaae nam poročajo, da se prireditev Ribičičeve pravljice »V kra-•jestvu ptičkov«, ki se je vršila sinoči v ljubljanskem deželr.eni gledališču, da v.s, v torek. - ;<mvi. Obe predstavi ste bili ze včeraj popcino^mt razprodani. Torej sijajen uspeh, ki nas izredno veseli.
Ervaisfci jezik v Istri. Puljski »Hrvatski List« piše: F red par meseci jc pričel državni pravdnik v Pazinu dostavljati sodiščem svoje predloge v nemškem je*z?ku. Pri feni se zdi. da so njegovi predlogi tudi za stranke, a ne samo za preiskovalne sodnike. Upamo, da ker je opustila vlada misel o oktroiranju dTŽavnega oziroma posredovalnega jezika, da nam bo prizaneslo tud: državBo pravdni št vo z oktroiji. To se razumie, da vlagaio sodišča pri 4Jr-žavnem pravdtriStvn sCoic predloge v deželnih jezikih. To ie tudi prav in postavno.
Promet vcinopoštnih zasebnih zavitkov je odprt za vojTropcSfna urada št. 349 in 438, zaprt pa za vojnoposfrne nrade 175, 183, 1H4, 27U, 271 in 371.
Nspoved vinogradov. C. kr. finančno nadzorništvo v Trstu razglaša: Vsi po--estniki vinogradov, ležečih v kraju tržaškega nžitninskega davka, se pozi vi je jo, da naznanijo dotične vinograde najpozneje do 15. ji lija t. L pri c. kr. finančnem nadzorništvu v Trstu, ulica Stazione štev. S, lil. nadstropje in prinesejo s seboj pogodbenik preteklega leta in to v smislu § 57 določil postave, zadevajočo nžitnrnski davuk za Trst in okolico. Prijaviti je treba kaiastralno občino, v kateri se nahaja vinograd, kakor tudi parcelne številke, n ros t ore v katerih se bode izdefoval mo«št Ji vino k pridelanega grozdja; poleg te-ča se morajo naznaniti shrambe in poso-Je. v katerih se bo hranil izdelek, bodisi nosi ali vinefc Obenem se mora naznaniti tudi, ali bo izdelek za domačo rabo ali pa a izvoz iz tržaškega nžitninskega okraja.
Smrt potomca hrvatskega pesnik Ka-čić-Miošića. V Makarski, v Da Ima w je iinrj v visoki starosti odvetnik dr. Aute pl. Kačić-Mioslć, potomec slavnega hrvatskega pesnika fra. Ante Kačića-Miošića. Zapustil je. kakor javljajo zadrški listi, veliko premoženje.
Nemški jezik v srednjih šolah v Dalmaciji. »Narodni List« doznava, da je dalmatinski deželni šolski svet v svoji zadnji eji na predlog novega nadzornika dr. Posedela sklenil, da se uvede pouk nemščine že v prvem razredu srednjih šol v Dalmaciji. Posedaj se je ne. rščina v dalmatinskih srednjih šolah poučevala šele od četrtega razreda dalje.
Odškodnina za oddaje kovine. Ana-grafrčni urad v nI. San i ta št. 2di i II.. vrata 58, bo izplačeval da;ies od 3 do 5 .pop. odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila *!o št. 560*>.
Mestns zastavljalnica. V sredo, 23. t. m„ se bo od 9V* do 1 pop. v ršila javna dražba raznih dragocenosti, zastavljenih na svetlomodre listke serije 137. od 31 2 do 6l2 pop. pa cedragocenih predmetov, zastavljenih meseca marca 1915 na rumene listke serije 139 in sicer od št. 214.300 do St. 2 i 5.200.
Ztatko Balokovič v gledališču »Polite-ama Rcssetti«. V sredo, .30. t. m., bo v gledališču »Politeama Rossetti« koncertiral znameniti umetnik vijolinist Zlatko Balokovič. — Vstopnice za koncert so od danes naprej v predprodftji pri gledališki blagajnu
Po cetih dveh letih se ie oglasB Iz ruskega ujetništva Marij Filipič, desetnik
27. pešpolka iz Gorice. StarSi, sedaj begunci na Dolu-Otlicl, so ga smatrali že za mrtvega. Sedaj, ozir. 27. januarja 1917. piše iz Kobiljaka* Fo+tavska gubernija, da je še vedno zdrav, da je mnogokrat pisal, a ni prejel odgovora. Karta je došla potom »Posredovalnice za goriške begunce«.
Grof Prašković za sirote in invalide na Hrvatskem. Ko se je groi Draškovič na poziv vojnega ministrstva udeležil usta- j nov i t ve sindikata za nabavo klavne živine ' na Hrvatskem, je izjavil, da hoče ves do-biček iz svojega sodelovanja pri tem sindikatu posvetiti občekoristnim namenom. V smislu te obljube je sedaj grof Draškovič svojo graščino v Virovitici v vrednosti 250.000 kron dal na razpolago za ustanovitev vojaškega vzgojevalfšča. v katerem se bodo izobraževali za vojaški j>o-klic v prvi vrsti sinovi ranjenih in padlih častnikov iz Hrvatske in Slavonije, in to po možnosti brezplačno. Nadalje je grof Draškovič 'Jaroval še nadaljnih 250.000 K z določbo, da se bodo obresti te glavnice uporabljali za podpore hrvatskih vojnih invalidov in svojcev padlih ali ranjenih vojakov. — Grof Draškovič izjavlja, da bo še nadalje daroval v slične svrhe dobiček, ki mu ga bo donašal omenjeni sindikat.
Najhujši ča»t so minuli. — Predsednik skupnega prehranjevalnega urada generaimajor pl. Landwehr je izjavil korespondentii »Pesti Napio«: Tudi v zaledju bomo rzuržair. Najhujši tedni so minuli, do žetve imamo dovolj zalog, iz Romunije pririeio pošiljatve sedaj bolj naglo, položaj se vedno boljša. Nova letina nas bo preskrbela za celo prihodnje leto. General Larrd^elir je poudarjal, koliko hvale je dolžno prebivalstvo cesarju, katerega energična itiicijafrva je odpravila mnogo težkoč. Ce^ar se rrepresrano zanima za aprovrzaičTro vprašanje.
Dotfčna oseba, ki je sinoči v gostilni Ai due Raspi« odnesla tuj dežnik, naj ga nemudoma izroči v imenovani gostilni.
Prosimo slovensku«, hrvatskih In čeških knjig za ranjene Ui božne Junake ter za one v okoitfk. Pošljete) nai se v Narodni dom.
JADRANSKA BANKA
Trstf Via Cassa di Risparvnio 5
(Lastno poslopje)	■
Kapital in rezerva K 8,890.000.— J
FILIJALEE: Puoaj Tegtthofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zacfa-.
VLOGE NA KNJIŽICE
31 0 z==L— 2 0 -
od dneva vloge do dnera vzdiga. IJentnI davek p'ačuje banka svojega Obrestovan je vlog na tekočem in žirorAčunn p-> dogovoru - Aki-edetifi, čeki in nakaznice na vsa tu-m inozemska tržišča.
KUPUJE IN PRODAJA : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, j delnice, srećke itd — VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAPE DEPOSITS
PROMESE.--Prodi ja srečk razredno lote
rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti karrni izguhi, revizija žrebanja sreči i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Rorina naročila. — Inka^o.
MENJALNICA.---ESROOT ifENIP.
Telefoni; 1463, 1703 in 2tT76. Uradne ure: od 9 d) 1 popoldne* Brzojavi: JADRANSKA.
KaSf rovrsFffs! I fto^slo
k tem^ pr:por»a-gstn Ke, nc- re! Podraži v^jfio postilo.
mi ® MM%i
—	— Soffifnš Ež?sJ
— Uper^e kole — Krasss in p^ge —	botez J-sr.-s-
hurli — Otekline in rase. Gotovo sredstvo proti tem jc
M & % T,
ki ne maže in je brez £ulia — Mal lonček K 3, veliki K5, obiteljski K 0.
Poleg tega Jan t rov o milo K 4» Glavno skladišče: Vlađko Bartulić,
Zagreb, Jelačrčev trg 19. izdelovaieij: Ger5 Sandor, lekarrrar v Nagyfc6r6s-u št. 33.
f a1>iT * 1
B«e se ve :
ić&šm?* P
ce r*taa^jo po 4 »tot.	■ r-1
iiart«« ti»kaa«	t,rt raca- : LJ^-*
niijc enkr^fc ve4. — nanji,- r I"|f'1 : pristoibioa sn»Šm 40 »i-atiaia. . j LJLJ
ZfcfiLPiiiCG In MarniCH fj^iSrSr
i, darovi primerni /a birn.o, torbice od K ^^
prolj dobremu	— v"ei ss
pr3 Mk' SB 'B'sv^f, TrsS, uS. S, Zacca* is štev. 3.
'2 '■> -
cene
naprej. — Cufrariotri n^-ileiTnik Griooi, Ponter^v^o štev. 9.	1147
5—2-J 1 dobregu n.leka, pLačom p j K 1.20 liter. T'lica Bosco 10. lav;irua. 11
I?f0 (0 Ce'jlj^iipkeg^a učenca od 14—15 lec
MS rega. Naalov pove L-e a'ai oddelek Euiuosti	11401
Mainl Jtrei - ™ oh,anieo *
MO/.r tLC.
£•11 i — Viddivivro. .'t^v. 29 M.
1143

je na prodaj. M. if#*etif* nI. Valdi-rivo	1144
•9

vsaki vsžcr g. ob 91, I
Vstopnina K t"- -^Pa S -
Anton Jerlv"i5 posinje zop^t v svojem uteSjejn v Trstu. 7ia doli« Poste
štev. lfit.	407
p« ineMiranu. soba. na razpol.-go je tudi «€ kuhiiija. Via Commerciare St«v. 14. L- tlceno. .	B
1 vs itas vr9te kupuje Jakoh JI argon. Via Lm^d S©U*.airio 2 i fpri mestni bolnišnici K lfc>61
K
Kupujem dnevno
^	v vsakovrstni množini
S S2T" lepe vrtnice ^S .
I V. Porota ul. S. KleaZ* št. 28 K
■
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Cermalt
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice deVKe Posle.
Izdiranje zobov te raz
s-: bolečine. w
Plombiranje. UMETNI
i-
IM-MŠII
Trst - vfo stadion m - Trst
Ollprf Oti 2U2fMpr2j
Cena: Lvnfe K Z. !L vrsfe K I.
v Trstu se Je pre9eff*a na Corso §t. 15
v h!v5o rlatarnico G. Zercowlta. A FftfHo.
Velika iihtra firebrnlh In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
HOisksi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna 1 naznanita reklamne vsebine, nai se do§1-seratni oddelek Edinosti« —
no posojilo
Od 10. maja do 8. janija ?. I je odprto podpisovanje tega posojila, ki sestoji iz
a)	5 Vt% i'žaviega poso ji!a amortizininega v 40 le lili od 1923 I. naprej pa K 92.50 •/• manj 0.50 odbitka tedaj
netto po K 02.-%
davka prosto. Vrlnitega se \računajo obresti 1 meseca. Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej in pod znanimi pogoj! da;e posojilo a077« do 7 29% kakor bo i3fo prej ali slej izžrebano.
b)	SV/8 državnih zakladnic, plačljive L maja 1927, davka proste, po K 947. z odbitkom 050 tedaj
po K 93.50% netto.
Podpisnje se lahko od nominalnih K 1000.— naprej ter nosijo iste
6.40% obrestL
. .... ____'jo wt tržaške ban Zve in z ozrom
plt«l|MKM MHIMI Itfl pOSOjNa IMKfffO VM
mola a olajiave ter da|e|o vsa potrebna pojasnila«