Štev. 3.
V Celji, dne 20. marca 1894.
Leto III.
Pomladanske pesni.
JJastavica brza Z juga priletela, Pomlad, cvetno pomlad Saboj je privela.
I.
Holmi in gozdovi Zopet so zeleni, Travniki in trate S cvetjem okrašeni.
Kamor seže pogled, Smeje se narava, Vedro in veselo Je srce in glava.
II.
Gori v temnem stolpu Jasno zvon prepeva; «Krist je vstal iz groba* V cerkvici odmeva.
Odrešenja glasi Na uho zvene mi, Vender misli žalne Polnijo  srce   mi.
Kdaj li tebi sine, Narod moj, rešenje? Kdaj,  oh kdaj boš svoje Ti slavil vstajenje?
Na pomladnem solnci Roža je duhtela, Slana  nanjo pala, Roža je zvenela.
III.
V srci glas mi pravi: I v pomladi rosni Dih po cvetji zornem Veje smrtonosni.
M. P.
^čX

50
VESNA
Štev. 3.
Boganovi.
(Piše Dragan.)                                      ,
(Dalje.)
J-jžpd n baron?*  — vprašala je gospa.
A^-1          «Baron je, kakor se to čudno sliši, kar tedaj snubil pri očetu
za Ano, zatrdil ga, da ljudje lažejo ali vsaj silno pretiravajo ter mu dokazoval svoje poštene in nesebične namene. Želel pa je, naj se raz-glašenje zaroke odloži še za nekaj časa; baronica, mati njegova, da se bode sicer nekaj časa res branila, gotovo pa tudi udala, ko bode spoznala Ano, njene kreposti in vrline; ko pa se to zgodi, tedaj da bode. baron sam skrbel, da se čim preje vse objavi pred svetom.*
«Oče je pozval Ano in ker ni mogla prikrivati svoje naklonjenosti do barona, udal se je slednjič silnim prošnjam in dokazovanju Pavlovemu, dovolil baronu nadaljnje posete, zahteval pa ob jednem od njega, naj skrbi za to, da se ne bodo trosile laži okolu ter varuje svojo in svoje neveste čast, nadalje pa mu je tudi rekel, naj se potrudi pridobiti si kmalu dovoljenje baronice, ker brez tega ni misliti na kako zvezo. Oče noče, da bi se mi vsiljevali mej roditelje in otroke ter delali zdražbe. Ako torej baronica privoli, prav je tudi njemu, ako se pa to ne zgodi in sicer kmalu, potem tudi ne more biti govora o kakej zvezi mej Ano in baronom.*
«Tako je sedanje razmerje,*  končala je Marija in tiho še pristavila:
«Jaz bi bila le vesela, ako bi baronica odrekla svoje privoljenje, ker sem v dnu srca prepričana, da Ana ne bode nikdar srečna z baronom. Lep človek je res, toda brez srca, kakor ga jaz sodim, nezmožen torej osrečiti človeka, najmanj pa Ano, ki v svojej zaupljivosti o vsakem človeku le dobro misli in sodi ter pričakuje le dobro od njega. Mehkosrčna in rahločutna kakor je, bil bi zanjo silen udarec, ko bi videla, da se je motila ter svoje  srce in ljubezen   zaupala nevrednežu.*
t Zaupajmo v Boga, ki vodi naša pota, j dejala je gospa. «Priznati pa moram, da vaša bojazen ni neopravičena. Ne poznam sicer natančneje niti barona, niti njegove matere, slišala pa sem mnogo o njih govoriti in ne ravno najboljšega. Baronica je skrajno ponosna, nepristopna in trdosrčna dama, njena domišljavost in prevzetnost je skoraj prislovna. Da bi se dolgo   branila  priznati  Ano   kot  nevesto,   tega se ravno ne
Popravek.   V  16. vrsti str.  29 čitaj :   *— in odhitela iz prodajalnice   čez ulico domov;«  —
Štev. 3.                                       VESNA                                            51
bojim, toda kako bode pozneje, ko bode Ana ud njene rodbine? Ona jej ne bode nikdar odpustila, da je iz meščanske rodbine in nekaka vsiljenka, mučila in nagajala jej bode, kjer bode mogla. Sinu sicer ne more braniti vsaj za dolgo ne, da si izbere nevesto po svojej volji, toda značaj, kakor je baroničin, ne bode pozabil Ani nikdar, da je proti njenej volji sinova soproga. O baronu natančnejega ne morem reči, govori se res mnogo o njem, toda ljudje radi pretiravajo. Resnica je tudi, da ljudje, ki žive v prvi mladosti, kakor baron, v starejših letih premene cesto popolnoma svoje mišljenje in življenje in tudi to je dober znak, da je Ana s svojim blagim ženskim značajem nanj naredila tak utis. Upati je dalje, da bode vplivala Ana s svojo ljubeznijo in milino trajno na barona in njegov značaj. Ne smemo torej preveč skrbeti in se bati; upajmo marveč, da se bode vse bolje izšlo, nego pričakujemo.»
<Bog daj!» — vzdihnila je tiho Marija, naslonila glavico v naročje bolnice, z mokrim očesom zroč v njeno dobrotljivo obličje, kakor bi od nje pričakovala pomoči in tolažbe.
Gospa je razumela to njeno žalost in skrb, sočutno je položila roko na glavo mlade deklice in sklonivši se poljubila njeno belo čelo, kakor bi jo hotela zagotoviti svoje neomahljive materinske ljubezni in naklonjenosti.
Tiho je postalo v sobi, zamišljeno sta zrli bolnica in Marija pred se, premišljujoč, kar jima je napolnjevalo srce in dušo.
Šele bližajoči se koraki prihajajočega Slivarja so ju vzdramili iz zamišljenosti.
Veselo je pozdravil Slivar mater in Marijo, zahvaljevaje jo za njeni trud.
Marija je bila skoro v zadregi, ker bala se je, da je slabo izvršila svojo obljubo in ne da bi bila bolnico razvedrila, le otežila jej srce s svojim pripovedanjem; vesela je bila, da je večerni mrak branil Slivarju brati jej zadrego na obrazu.
Ta pa je prisedel k materi, skrbljivo jo povprašujoč, kako se počuti in zadovoljen je bil, ko mu je zatrjevala, da jej je bolje.
Marija pa je porabila to priliko ter se poslovila.
»Kmalu me zopet obiščite,* prosila je gospa. «Antonu ne pripušča trgovina, da bi bil toliko krog mene, kakor bi bil rad in sama čutim se zapuščeno.»
«Kaj mislite o njej?> s tem vprašanjem Obrnil se je nakrat mladi olivar na svojo mater, ko je Marija odšla.
Čude se je pogledala bolnica svojega sina; preveč nepričakovano jej je prišlo to vprašanje,   skrben   opazovalec pa bi bil videl, da
52                                            VESNA                                       Štev. 3.
se jej je zazibal lahen vesel nasmehljaj okolu usten, ko je vprl Anton svoje oči v njo, pričakujoč odgovora.
«Kaj mislim o Mariji? Poznam jo dobro še iz otročjih let, pred mojimi očmi je vzrastla ter se razvila v devico; mnogo sem jo opazovala, mnogo govorila ž njo in reči moram, da je to deklica, kakoršna se dandanes redko najde. Ako bi imela hčer, želela bi, da bi bila taka, kakor je Marija. Pa zakaj vprašaš?*
iZakaj? Toliko se govori o Boganovih, posebno zadnje čase, toliko jih hvalijo in grajajo ljudje, da bi rad jedenkrat čul nepristransko sodbo in ker vem, da bodem od vas najprej zvedel resnico, zato sem vas vprašal. — Užalilo me je tudi, ko sem čul, da sta Ana in Marija preponosni, da visoko segata, celo za baroni in jednake stvari.»
«Ljudje navadno radi pretirajo, tudi tu prideli so polovico. Baron res hodi v posete, toda nihče ga ni vabil, nihče lovil. Snubil je Ano prostovoljno in Boganov mu je ni odrekel, to je vse. Ne rečem, da je meni po godu oni baron, tudi očetu in Mariji ni, Ana pa ima prosto voljo, odločila se je za njega in nespametno bi bilo ovirati jo v njenej bodisi tudi namisljenej sreči. Boganov ni mogel drugače ravnati, kakor je, storil je svojo očetovo dolžnost, več ne more. — Marija pa z baronom nima ničesar opraviti.«
«Torej vender!«  vzkliknil je Anton nehote veselo.
Mati se mu je nasmehljala dobrotno. «Kakor vidim je tebi mnogo na tem, za kom hodi baron, za Ano ali Marijo.*
«Vse,» odvrnil je Anton odločno po kratkem premisleku; <čemu bi prikrival resnico, da mi je Marija najljubša na svetu in upam, ljuba mati, da mi ne bodete odrekli privoljenja in blagoslova. j>
«Uže od nekdaj gojim to željo, sin moj, in srečen dan je danes za-me, ko se mi je izpolnila.«
«Toda, — bode li Marija zadovoljna?»
?Ne skrbi zato, zagotovim te lahko, da ti je deklica naklonjena. Prepusti sedaj meni in vse se bode srečno izšlo po našej volji.»
Anton se je sklonil k materi ter jej hvaležno poljubil roko, njej pa je vzkipelo materinsko srce, objela je sina in solze sreče in zado-voljnosti so jej zalile zveste oči.
*             *
Ko je prišla Marija domov, poslavljala sta se ravno Pavel in baron, ki v zadnjem času nikakor ni več prikrival svojega pravega namena in ljubezni do Ane.
Prijazno jo je pozdravil baron, a hladno je odzdravila Marija. Ana stoječa   poleg   brata,   je opazila to in skoro nevoljno pogledala sestro.
Štev. 3.                                        VESNA                                           53
»Skoro nič vas ni videti, gospica, več ko uro sva uže tu s Pavlom in res obžalujem, da smo morali pogrešati vašo prijetno druščino.»
«Ni bilo drugače, gospod baron; Slivarjeva gospa je bolna, prebila sem torej popoldne pri njej, ker je uže mnogo let v prijateljskej zvezi z našo hišo.»
<A tako, tega nisem vedel; zares vaša usmiljenost vam je v čast,»  klanjal se je Egon.
»Štejem si to bolj v dolžnost, nego v čast,» odvrnila je Marija nekako pikro in lahno se priklonivši baronu odšla v stransko sobo.
Baron je bil preveč izurjen v zatajevanji, zato mu ni bilo poznati, da bi ga bilo to površno in kratko odslovljenje Marijino kaj neprijetno dirnilo. Z elegantnim poklonom se je poslovil od Ane poljubivši jej roko ter odšel s Pavlom. Samoljubje njegovo pa je bilo užaljeno in ni si mogel premagati Pavlu nasproti, da bi ne rekel: «Gospica Marija mi menda   ni   preveč   naklonjena,   dasiravno   ne   vem   zakaj.»
«E, kaj boš!« zavrnil ga je Pavel malomarno, «vsakdo ima svoje muhe in naša Marija ne najmanj. Kadar se jej ljubi, vesela je in prijazna, drugokrat zopet je otožna, iz tega pa nikakor ne moreš sklepati na njeno naklonjenost. Zakaj bi te tudi neki sovražila? Si jej morda kaj zalega storil? Pusti take misli, Marija je bolj resna, nekam k otožnosti nagnena, iz tega sledi tudi njeno čudno vedenje.»
Baron ni odgovarjal tem razlogom in kmalu sta prešla na druge stvari. —
Ko se je Marija vrnila v glavno sobo, našla je Ano samo, zamišljeno zročo skozi okno. Njeni prihod jo je vzdramil. «Kako je s Slivarico ?»
»Hudo ravno ni, vender čuti pogosto mučne bolečine v glavi in trganje po udih; ker je priletna in bolehna, treba skrbno paziti.»
Ana ni takoj odgovorila, videlo se jej je, da nekaj premišlja ter da ne ve, kako bi izrekla svojo misel.
«Kaj imaš z Egonom, zakaj ga preziraš?» vprašala je slednjič hlastno.
<Ne razumem te, kaj misliš s tem vprašanjem. Menim, da se obnašam pravilno proti njemu; preziram ga ne, uže radi tebe in Pavla ne, prevelike prijaznosti mu pa ne morem in nečem hliniti.»
«A zakaj nisi ž njim tako prijazna, kakor z drugimi ljudmi; zakaj se ga ogiblješ, kadar je tu; zakaj mu tako redko in prisiljeno odgovarjaš, ako te kaj vpraša?»
»Zakaj? Ker mu ne zaupam, ker ne verujem v njegovo navidezno znacajnost in medene besede, ker ne verujem, da bi ti bila kdaj srečna z njim. Ne morem umeti, zakaj ti ravno ta človek tako ugaja, da mu žrtvuješ svoje srce in ljubezen, ko je ni vreden.*
»
54
VESNA
Štev. 3.
«Preveč se drzneš,» zavrnila jo je užaljena Ana ostro, «in dasiravno si mi sestra, nimaš pravice tako govoriti o mojem ženinu. Je-li znacajen in odkritosrčen ali ne, to razsoditi prepusti meni, ker le jaz bodem trpela, ako se motim v njem..«
«Ana, Ana, ti se motiš v njem; saj vender še veruješ v mojo neomahljivo sestrinsko ljubezen in misliti si moraš, da govorim tako le, ker sem prepričana, da govorim resnico in ker mi skrb za te napolnjuje srce.»
«Možno! — ali jaz ga ljubim,* odgovorila je Ana ponosno.
Osupla je cula Marija te rezke besede. Kako rada bi skočila k sestri, objela jo in poljubila, kakor nekdaj, ali čutila je, da se je nekaj tujega vrinilo mej nji, da ona ni Ani več jedino pribežališče in za-slomba. Žalostno se je obrnila, svitle solze so jej zalile oči pri izpoznanji, da jo Ana sodi krivo.                                                             (Dalje sledi.)
Nekaj o lepem.
(Piše —ni—.) (Dalje.)
jer so pojmi, tam more biti tudi vednost. Vednost, ki se peča k z estetiškimi pojmi in jih popolnjuje, tako da jih lahko mislimo brez protislovja, imenuje se estetika. Vsaka vednost pa obstoji v tem, da se pojmi zvežejo drug z drugim in tako tvorijo sodbe; te so podlaga vsem vedam, estetiške sodbe po estetiki. Sodbe se morajo ravnati po predmetih in biti razvidne, tako da se predikat nahaja v subjektu; drugače ni možna nobena gotovost, katera je neobhodno potrebna, če nočemo, da bi jeden in isti predikat lahko prilagali sedaj temu, sedaj onemu predmetu, kar vsako vedo uniči.
Pri estetiških sodbah je ta predikat ravno oni subjektivni pridevek, kateri mora izvirati iz predmeta samega, da je estetiška sodba za vselej veljavna.
Vsi ti pridevki so pa izraz ugodnega ali neugodnega položaja subjektovega in spadajo mej čuvstva. Cuvstva, ki se pojavijo iz vzroka, ki je v subjektu samem, prihajajo in izginjajo, kakor se stanje subjek-tovo   preminja.    Pa tudi ona čuvstva,   ki   izvirajo iz želja,   niso   stalna.
Popravek. V 20. vrsti str. 31 čitaj: «— predmet, ki preseza ostale in se ne da ....., je vzvišen.«
Štev. 3.                                        VESNA                                           55
Čuvstva, ki se porode, dokler predmet želje še ni dosežen, preminejo, v tem ko se želja izpolni in ona, ki izhajajo iz uresničenja kake želje, trajajo toliko časa, dokler nas to, česar smo poželeli, zadovoljuje.
Vsa ta čuvstva so nestalna. Imeti pa moramo stalna, ki izvirajo iz predmeta. Pod tem pogojem možne so estetiške sodbe, ki tvorijo podlago estetiki kot vednosti.
Ne zadostuje pa še, da ima subjekt stalen predikat, ki je v njem obsežen; moramo se tega tudi natanko zavedati. Subjekt, kateremu pridenemo predikat, moramo dobro poznati. — Poznavanje subjekta pa je teoretiško, kajti znan nam mora biti ne glede na predikat. Subjekt z vsemi njegovimi znaki si moramo natanko predočiti; pojmiti ga pa moramo tudi estetisko, to je s pridevkom. Estetiška sodba združuje v sebi oboje, teoretiško in estetisko izpozna-vanje. Njeni predmet si moramo misliti ob jednem s pristavkom in pa brez pristavka. Vrh tega se med vsemi znaki ne nahaja oni pridevek, kateri provzroči, da nam predmet ugaja. To je očividno protislovje, katero   moramo po Herbartovi   »Methode der  Beziehungen«-  odpraviti.
Če pristavek, ki tvori estetiški pojem, spremlja predstavo, ki je jednostavna, ostane protislovje. Kajti predstava je jedna in ista, radi svoje jednostavnosti nima nobenih delov, torej tudi ne pripušča, da bi jo pojmili na dva načina; le v jednem slučaju jo pojmimo natanko, v drugem bi si pa predstavljali nekaj čisto drugačnega. Ako torej spremlja jednostavno predstavo pridevek, nimamo nikakega teoretiškega izpo-znavanja, jednostavne predstave, ki je vzrok kakega čuvstva, ne moremo ločiti od tega čuvstva samega, subjekta ne od predikata. Človek sicer nekaj čuti, pa ne ve od kod to čuvstvo prihaja.
Ko bi imeli samo jednostavne predstave, bile bi estetiške sodbe nemožne. Predstavo moramo najprej izpoznavati teoretiško, torej jej za estetisko naziranje nekaj nedostaja. Ker pa mora dopadanje izvirati iz predmeta, moramo si misliti nedostatek v predmetu; torej mu pridenemo nek dostavek. Ta pa moramo zopet pojmiti samo z razumom, kajti prejšnja predstava se je razširila in ponavlja se ista zadrega. Dostavljanje bi morali nadaljevati, kar bi nam pa ne  pomagalo nič.
Česar pa ne dosežemo tem potom, nam bo morebiti pristopno, ce se oziramo na zvezo posameznih delov. Sedaj lahko opazujemo dele same za se in se ž njimi seznanimo. To je teoretiško izpo-znavanje in je kot tako brez vsakega dopadanja. Zanima nas pa lahko tudi oblika ali vez, ki vsa dela združuje. Ta oblika ali vez more biti vzrok estetiškega dopadanja, tako da nam je možno jeden in isti predmet opazovati na dva načina brez protislovja: teoretiško glede vsebine ali njegovih delov in estetisko glede oblike.
56                                           VESNA                                        Štev. 3.
Dopadanje nad lepim predmetom je izraz razmerja med posameznimi deli, torej ima svoj postanek v predmetu; estetiška sodba je razvidna, ker je identiška.
Česar je za estetiko, kot vednost potrebno, to smo dosegli. Sodba je stalna; predikat izvira namreč iz subjekta, kateri nam je znan, ker ga lahko izpoznamo po teoretiškem potu in zaradi tega je tudi očividna.
Vzrok dopadanja smo našli v obliki; posamezni členi, ki tvorijo snov, so popolnoma nemerodajni. Oblika pa je razmerje med posameznimi deli. To razmerje bi bilo popolnoma nemožno, kcr-^i bili členi tega razmerja disparatni. Posamezni glasovi in barve ne tvorijo nobenega razmerja, zato ker nimajo čisto nič skupnega.
Razmerja si tudi ne smemo misliti z eksponentom, kajti na ta način uničimo jeden člen razmerja in s tem razmerje samo.
Pri vsakej obliki razločujemo dva ali več členov, kateri tvorijo snov in pa neko gotovo vez, ki združuje te člene. Če pustimo snov ali posamezne člene na stran in če se oziramo samo na način, kako da jih stavimo, razločujemo lahko dvoje. Vsaka predstava se pojavlja z neko silo: — če je to razmerje mej intenzivnostjo posameznih členov predmet dopadanja, morajo imeti intenzivnosti skupno mero, kajti drugače jih ne moremo primerjati, — imeti pa mora tudi gotovo vsebino in če so predstave členi razmerja, je njihova vsebina j e d-naka ali pa različna; vender se mora pustiti primerjati, kajti drugače bi razmerja ne bilo.
Razmerja tedaj lahko razdelimo glede na kolikost in pa kakovost predstav. Vsako razmerje ima po dva ali več členov; one oblike, ki imajo le toliko členov, kolikor jih je za razmerje neobhodno potrebno, namreč dva, so jednostavne ali prvotne, katere jih imajo več, so izpeljane ali sestavljene, ker se dajo dovesti do razmerij se samo dvema členoma. Poiskati moramo najprej prvotna razmerja ali oblike, katere so predmet dopadanja.
Glede na kolikost se pojavijo predstave z večjo ali manjo silo. Prve nam ugajajo, ker je pri njih predstavljanje in duševno delovanje prosto vsake ovire in zapreke; tiste pa, katerih intenzivnost je jako mala, nam ne ugajajo, ker je pri njih predstavljanje ovirano. Če se pa subjektu stavijo zapreke, nahaja se v neugodnem stanji, katero vzbudi čuvstvo mržnje.
Kar se tiče kakovosti, so posamezni členi jednaki ali pa nejed-naki. Če so nejednaki, lahko jih primerjamo ali pa tudi ne, če imajo vsaj jeden del vsebine skupen ali pa čisto nič.
Jednake predstave ne dopuščajo nobenega estetiškega razmerja in tudi   nejednake   ne,   če   nimajo nobenega dela vsebine skupnega, če so
Štev. 3.                                       VESNA                                            57
torej disparatne. Če imajo pa vsaj jeden del vsebine skupen, imajo lahko več jednakega ali več nejednakega, ali pa tudi oboje v isti meri. Tudi v zadnjem slučaji ne dobimo nobenega razmerja; dela, ki sta jednaka, se popolnoma krijeta, dela pa, ki sta čisto nejednaka, tudi ne tvorita nobenega razmerja, ker sta disparatna.
Ostaneta nam samo dva slučaja: prvi, v katerem jednaki, drugi, v katerem prevladuje nej edna ki del. Prvo razmerje nam ugaja, ker predstavljanje pospešuje, drugo nam ne ugaja, ker je predstavljanje ovirano.
Predmet dopadanja so torej oblike; vzrok dopadanja nad oblikami je psihologiški.
Iz navedenih razmerij izvirajo vse oblike, ki so predmet estetiš-kega razsojevanja. Izmej teh so nekatere dopadljive same po sebi, druge pa imajo svoj obstanek v tem,  da se nedopadanje odstrani.
Kot princip razdelitve služita nam kolikost in kakovost.
Glede na kolikost je ona predstava, katera se ponavlja v zavesti z večjo močjo, popolnejša kakor ona, katera stoji na nižji stopinji intenzivnosti. Prva predstava je za slabejšo tako rekoč vzor popolnosti, katerej se mora bližati; tako nastane estetiška  oblika popolnosti.
Ta oblika zahteva, da se vsi deli celotnega umotvora izražajo krepko, kolikor se to strinja ž njihovo vlogo in pomenom, kateri imajo v celoti. Naj bo umotvor v svojem sestavu še tako izvrsten, vender nam ne ugaja popolnoma, če so njegovi deli izraženi slabotno in nejasno, še manj pa, če je njihova intenzivnost nejednakomerna, če se jeden neprimerno naglasa, drugi neprimerno zanemarja.
Zgodi se pa tudi lahko, da presega predmet vse moči našega duha, da ga zatorej ne moremo obseči, ampak da ostanemo le pri poskusu. Popolno predstavljanje, katero je za lepoto neobhodno potrebno, premeni se v teženje po predstavljanji. Po čemer pa težimo, to nam mora biti znano; «ignoti nulla cupido». Predmet si moramo predstavljati in pa tudi ne, kar si nasprotuje. Tak predmet, ki vzbudi v nas čuvstvo, katero nas ponižuje in povzdiguje, imenujemo vzvišen.
Pri kakovosti razločujemo dvojno razmerje. Posamezni členi imajo večji del vsebine jednak, ali pa narobe; v prvem slučaji nastane s o-glasje, v drugem razglasje. V prvem slučaji se skušata predmeta popolnoma spojiti, toda nejednaki del jima ne dopušča; pri razglasji pa hočeta člena narazen, ovira jih pa jednaki del.
Izmej členov, ki stoje v soglasji, obsega lahko jeden sam del vsebine drugega, ali pa imata oba nekaj jednakega, nekaj nejednakega.   Iz   teh   razmerij   izhaja na jedni strani   oblika zna-
58                                            VESNA                                       Štev. 3.
čilnosti, na drugi strani oblika soglasja. Kar je značilno, podaja nam samo bistvene znake vzora, po katerem je posneto.
Oblika značilnosti se posebno vporablja pri historiških romanih, slikah iz kulturnega razvitka, navadnega življenja in narave. Dobra karakteristika pa ni samo v strogo pesniških proizvodih neobhodno potrebna, ampak pri vseh popisih. Kdor nam hoče kako stvar živo predočiti, opustiti mora vse nebistvenosti in podati le najvažnejše poteze ter jih potem še le polniti. Raba te oblike je veliko širja kakoV katerekoli druge, ker se je mora posluževati tudi pripovedovalec, pri-rodopisec in sploh vsak, kdor ima didaktiške namene.
Če imata pa člena več nejednakega kakor jednakega, ne moreta se več zlagati in si prizadevata oddaljiti se drug od drugega, kar pa ni možno, ker ju jednaki del zadržuje. To nasprotovanje ne ugaja, potrebno je torej, da se odpravi. Namesto onega člena, ki stoji v nasprotji s prvim, nastopiti mora nov, čegar vsebina pa ni resnična, ampak namišljena; s tem se odpravi nedopadanje. To je oblika pravilnosti (Correctheit).                                                               Dalje sledi.
Črtice o blaznosti.
(Napisal Fran Goestl.)
III.  .
J-JBJ zpoznavanje blaznosti v njenih prvih pojavih nikakor ni lahko. ^^ V življenji normalnih, zdravih ljudij opazujemo cesto marsikako sličnost ali podobnost s pojavi pri blaznikih. Uže v navadnem življenji vplivajo mnogoteri dogodki na naše duševno stanje. Veselje in žalost, dobrovoljnost in čmernost, — živahnost in nemarnost v mišljenji menjava se in je zavisna od mnogoterih vzrokov in pogojev; zlasti pri stopnjevanji je mnogokrat težavna določba, kdaj je v normalnih mejah in kdaj jih presega. — Kdor je videl manijaka in se spomni, kako nepričakovano in nenadno veselje preseneči tudi normalnega človeka, da se smeje, skače, pleše v svojej radosti; — kdor je opazoval melanho-lika in ve, kako vpliva velika skrb, žalost in obup na zdravega, da je neutolažljiv, da tarna, joka, — ali pa je povsem apatiški v svoje misli zatopljen, — spomnil se bode pregovora, da se skrajnosti dotikajo in pritrdil, da je težko odločiti, zlasti ako se ne ve ničesar o prošlosti, kaj je navadno in kaj je   bolestno   stanje. —'  Razloček je ta, da je pri
Štev. 3.                                        VESNA                                           59
zdravem motivacija veselja ali žalosti zadostna (vsaj v subjektivnem oziru), pri bolniku pa malenkostna, ali je pa povsem ni.
Ko je Arhimed v kopeli po svojem opazovanji izpoznal fizikališko istino, da v vodi izgubi vsaka stvar toliko na svoji teži, kolikor tehta voda, katere prostor zavzema, — tedaj je tekel nag po ulicah sirakuš-kega mesta na svoj dom, ves radosten kričeč: ,Li»py)xa'! — Marsikak Sirakuzanec mislil si je videč ga: Zblaznel je! — ker ni vedel povoda nenavadne njegove razburjenosti in veselosti. Marsikomu se je pozneje zdel povod temu veselju preneznaten, a slavni fizik • in matematik je dobro izpoznal veliko pomembo svoje iznajdbe, ki je povzročila tako nenavadno izraženo radost.
Kdo še ni videl brezupne matere pri pogrebu jedinega otroka, komu ni pretresalo srca njeno žalovanje? Ker cenimo njeno izgubo, spoštujemo njeno žalost in jo sočutno pomilujemo. Ako bi jo pa kdo videl, ne znajoč za vzrok nevtolažljivega tarnanja, ali bi mogel takoj razsoditi, je li to normalno ali bolno stanje? — Ako se komu ponesreči naklep, od katerega je zavisna njegova prihodnjost, — ako kdo drugi zaigra vse svoje imetje, — ako pride na sled izdanej ljubavi ali golju-fanemu prijateljskemu zaupanju — ter povsem otrpel, mrtev za ves svet premišljuje in se žalosti radi svoje usode, — kdo bi ga ločil od blaznika-melanholika ?
Kdo ne pozna čudaka, ki ima v govoru in vedenji posebnosti in navade, katerim se posmehujemo: čudaka, ki živi in ravna drugače kakor ogromna množina? Koliko malenkostnih in brezpomembnih stvarij smatra za važne, koliko nazorov ima, ki nasprotujejo občemu mnenju, koliko navad, razločujočih se od običajnih! Težko je tu odločiti normalno in nenormalno stanje, saj prehaja mnogokrat drugo v drugo. •— Pozabiti ne smemo, da so ti čudaki mnogokrat zelo izobraženi možje (vsem so znane razne anekdote o profesorjih, ki so postali uže stalna podoba v šaljivih listih), ter da so v prošlih časih kot čudaki bili zaničevani mnogokrat možje, katerim moramo biti hvaležni za mnoge važne iznajdbe. Nasproti opazujemo časih, da v blaznosti marsikdo pisari in pesnikari, da ima razne ideje o iznajdbah, nekoliko povsem neizvednih, nekoliko pa tudi možnih ali celo primernih, ki so nastopile še-le z boleznijo. — Opomniti moramo tudi, da nerazmerno mnogo zelo nao-braženih mož v istini pozneje zblazni. — Med genijalnostjo in blaznostjo iskali so torej marsikdaj sličnosti in identičnosti. — Zelo razširjena je knjiga Lombrozova, ki razpravlja to snov; knjiga je pisana sicer marljivo, vender zelo nekritiŠko. — Genijalnosti in blaznosti pa ne bomo zamenjavali, saj se prva pojavlja uže v zgodnjej mladosti in ustvarja cesto na polji vednosti in umetnosti, kakor tudi v drugih ozirih za človeštvo
60
VESNA
Štev. 3.
največje in najkoristnejše naprave in proizvode, ter v svojih delih dokazuje, koliko popolnost doseže človeški duh v svojem razvoji, — v tem ko pri drugi le sem ter tja zapazujemo, da se tudi v nenormalnem, v bolno potrtem delovanji duha pojavi še časih njegova bistrost in plemenitost.
Velika sličnost je mej blaznostjo in sanjami. Glavna razlika je ta, da je ona pojav budečega, ta spečega človeka. V obeh se vrste misli in predstave v čudovitej hitrosti in množini; najrazličnejše se spajajo pogo-stoma v največjej zmedenosti. Mali telesni pojavi se v obeh slučajih prevstvarjajo v najčudovitejšej in največjej meri. Spomnimo se le na to, da obtežen krvotok povzroči misel, da koga mora tlači, — da mala ranica, morda bolhin pik, povzroči sanje o smrtnej ranitvi, — in spomnimo se, kako si mnogi blazniki tolmačijo telesne pojave, da jih razjedajo vampirji itd. V sanjah se pogovarjajo ljudje z drugimi, katerim pripisujejo svoje lastne misli in nazore, — blazniki čujejo pogosto glasove, ki jim njihove lastne misli razodevajo. V sanjah verjamemo vsako, tudi povsem neverjetno ali nemožno stvar, ničemur se ne čudimo, ničesar ne kritikujemo; kajti v sanjah naš um ne dela posledic in zaključkov; — istotako blaznik veruje svojej domišljiji, veruje celo potem, ko mu čuti in skušnja neovržno dokažejo neistinitost; tudi ne kri-tikuje in ne koriguje, a radi tega, ker mu je dotični organ, možgani, obolel, torej je neusposobljen za normalno duševno delovanje. V sanjah in v blaznosti so tudi vesele in radostne domišljije redkejše, — pogostejše pa žalostne in obupne. Kakor se človek iz spanja nagloma vzbudi ali pa dalje časa bdeva v polsanjah, tako blaznost ali nagloma izpozna svoje delirije kot take in se zave svoje prestane bolezni, ali pa, kar je pogosteje, le polagoma preide iz bolnega v zdravo stanje. Kakor se sanj zavedamo ali pa jih povsem pozabimo, tako se spominja blaznik svoje bolezni ali mu je pa popolnoma neznana in pozabljena.
Tudi delirije v vročinskih boleznih imajo mnogo sličnosti z blaznostjo.
Največjo podobnost pa opazujemo mej pijanostjo in blaznostjo. Pijanec postaja blebetav, nemiren, nadležen, prepirljiv, — pozneje se ne ozira na nobene zahteve dostojnosti in razgraja, pretepava se, vidi strahove in slednjič povsem duševno in telesno onemore ter tako spominja na manijaka, ali je pa otožen in nevtolažljiv liki melanholika. Tudi pijanost zelo vpliva na blaznost in njene pojave. Vender o tem zadostuj le kratka notica.*
* Obširneje razpravljam to snov v »Matičnem Letopisu« za 1.  1893.
Štev. 3.                                        VESNA                                           61
.<
Tako smo se, vporabivši nekoliko klasiško knjigo prof. Krafft Ebinga, seznanili z zgodovino blaznosti, proučili njeno simulacijo in njene podobnosti z normalnimi pojavi. Odslej hočemo iz bogate in zanimive vede povzeti le nekatera poglavja, ki v posebni meri vzbujajo občo pozornost, a so tudi nestrokovnjakom lahko umljiva.
*     (Dalje  sledi.)
:                   Vi
Psevdoklasieizem in rusko slovstvo.
(Spisal Z. Ž.) (Konec.)
akor je Heraskov le z malim skušal posnemati francoske Gp^ oziroma stare klasike tako nesrečen je bil tudi lirik Petrov, ki je hotel postati ruski Pindar. Njegove ode ne navdušujejo bralca, pri njegovej govorniškej prozi pesnij ostanemo hladni, celo pri najboljšej odi «Ha no6H,zi,y pocciiicicaro (J),,iaTa Ha^t TvpeijKHMT. npn Hecsins ne najdemo mnogo pesniške vrednosti.
Svojega učitelja Lomonosova pa je prekosil na dramatiškem polji Al. Petrovič Sumarokov (1718—1777). Mnogi imenujejo Sumaro-kova ustanovnika ruskega gledališča, čeprav ne povsem upravičeno. Za časa carice Elizabete je namreč ustanovil v provincijalnem mestu Jaroslavlju Volkov, sin kostromskega kupca priprosto gledališko družbo, ki je prvič predstavljala njegovo igro  cEsfir>.
Za te igralce je zvedela Elizabeta in jih povabila na svoj dvor. Tu so predstavljali nekoliko iger, a ker niso imeli potrebne omike, poslala jih je Elizabeta v kadetski «korpus«, ki je bilo najimenitnejše tedanje srednješolsko učilišče. Tu se je sešla gledališka družba s Suma-rokovim, ki je spisal 1. 1747. svojo prvo tragedijo «XopeB», da bi jo predstavljali kadetje. Igra je dobila obče priznanje; začetek je bil storjen, Sumarokov je izpoznal, da je na pravem protu. Izšedši iz «kor-pusas se je začel še bolj pridno pečati s francozkimi laži-klasiki. V jednem letu (1750) je spisal tri nove tragedije: «ApncTOHa*, «T,aM.ieTrb» in cCHmiBi. h TpvčopT.«, leto pozneje je izdal  «Cemipa2>.
Na dvoru so zelo cenili zasluge Sumarokova za rusko dramatiko; zato je postal 1. 1756 Sumarokov prvi direktor novoustanovljenega gledališča v Petrogradu. Kot direktor je moral seve tudi skrbeti za dobre in primerne igre; ker ni bilo drugih dramatikov, pisal je večinoma  sam.   V  kakem  duhu je  pisal,   povedo najbolj njegove besede:
62                                            VESNA                                       Štev. 3.
«Pokazal sem Rusom Racinovo gledališče» in «kar so videle Atene in gleda sedaj Pariz, to je ugledala Ruska po mojem trudu». — Kot psevdoklasik je risal značaje, katerih v resnici nikjer ni. Navadno pridejo junaki in junakinje v njegovih tragedijah v kolizijo mej stanovsko dolžnostjo in spolsko ljubeznijo, iz katere pa ne vedo drugega izhoda kot obupni vsklik: "O dolžnost, o ljubav!* — Večkrat se kažejo v besedah najzlobnejši ljudje, ali njihova dejanja nikakor ne odgovarjajo besedam. Tako kliče Dmitrij v jednakoimenovanej igri: «0 da bi mogel z menoj poginiti ves svet!« ali *da bi mogel razdeliti samega sebeb dočim se ne kaže v dejanji posebno nevarnega človeka.
Dasi je Sumarokov nadel junakom svojih tragedij varjaška in staro-slovanska imena, vender so se prikladale lastnosti, katere je prideval njim, še manj značaju ruskega naroda nego grška imena francozkim ali ruskim tragedijam. Tudi posnemanje francozkih dramatikov opažamo pri posameznih osebah njegovih tragedij, tako spominja Mstislav na Cino. Imena na Alziro i. t. d.
Svojega naslednika je dobil Sumarokov v Knjažninu (1742— 1701), svojem zetu, ki si je izbral za vzgled svojih tragedij italijanske dramatike. Njegova «r'lIHf^0Ha» je Metastasijeva« Ostavljena Didona*, njegov. «Baa^HMHpi> H Hpono,iKi.» je kopija Racinove «Andromahe» Namesto spolne ljubezni je vvedel Knjažnin v nekatere drame ljubezen do domovine, ali uže imena njegovih tragedij kažejo, da je tudi njega objel duh posnemovalnega psevdoklasicizma, ki je skušal oddaljiti poezijo vedno bolj in bolj od naroda.
Poezija je postala tako le last nekaterih učenjakov, ker grške zgodovine in bajeslovja ni razumel prosti narod. Ali v tej nevarnosti se prikaže v ruskem slovstvu mož, ki je nastopil popolnoma novo pot, pisal v resnici za ruski narod. Ta mož je bil Karamzin, s katerim se konča cvet psevdoklasicizma.
Ve s t n i k
Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji. VI. redni zbor dne' 3. marca t. 1. je prištevati i glede na vdeležbo i glede na živahnost debat k naj bolj vspelim v zimskem tečaji. Preds. t. Žili h je mej drugim poročal, daje naročil odbor za čitalnico novi krščansko socijalni dnevnik «Reichspost>; odsek za prireditev komersa si je izvolil svojim načelnikom t. Ž i 1 i h a, tajnikom pa t. Vadnjala.    Odsek  je   sklenil,   da   se vrši komers na dan
Štev. 3.
VESNA
63
ustanovitve «Slovenije», t. j. 5. majnika in se završi sledečega dne z izletom. V domovino se bodo pošiljala vabila kot priloga »spomenice*, ki se dostavi vsem bivšim   «Slovenijanom».
Jako razvneta debata se je razvila o predlogu t. Zwitterja, ki se glasi:
I.  'Slovenija*  priredi vsak mesec vsaj jeden zabavni večer.
II.   Za prireditev in vzpored večera skrbita v sporazumu z društv. predsednikom in načelniki dotičnih društv. klubov in odsekov dva reditelja. — Govornikom so se javili «contra» : Maselj, Nagode, Poljanec, Vadnjal, Vodušek in Žilih; — «pro* pa: Govekar, Kokalj, Vencaj z.
T. predlagatelj je utemeljeval svoj predlog z ozirom na priznano stagnacijo, ki se pojavlja v družbenem življenji. Vzroki temu so, da se društveniki radi velikega števila premalo poznajo, da društveni klubi nimajo dosti prilik, pokazati svoje vspehe. V mesečnih zborovih sejah, namenjenih rešitvi večinoma upravnih društv. zadev, nedostaje časa za zabavo, ki naj bi bila: predavanje, tamburanje, petje, i. t. d. Predlog je bil vzprejet z nad dvetretjinsko večino glasov. T. Vencajz je predlagal: Odbor skrbi, da se spišejo vsi sklepi, katerih veljava ni omejena na določen čas, kot dodatek poslovnika v treh izvodih. Predlog je bil vzprejet soglasno in istotako v poloficijalnem delu zborovem istega predlagatelja resolucija, da se volita zastopnik in njegov namestnik za «pokroviteljino sloven. velikošolcev 1. 1892 družbe sv. Cirila in Metoda* v zadnjem občem zboru vsakokratnega poletnega tečaja.
Kratek, a jako vesel zabavni del se je vršil za tem pod «samodržcem» t. Kokaljem. Zapisnikarjem je bil odločen t. Toporiš. Seje so se vdeležili poleg nekaterih gostov Slovencev zastopniki «Zvonimira» in »Balkana«.
„Slovstveni   klub"   v   «Sloveniji»   je   imel   1. marca t. 1. svojo XII.
redno   sejo   pod  rediteljstvom   phil.   Zupančiča.    Cital  je   phil.   Vidic:
•«Zadruge pri Jugoslovanih* ;   kritikoval je phil. Jančar,  referoval pa t. Kom-
ljanec o «Delovanji »Matice   Hrvatske*   in   njenih knjigah za 1. 1893». —
Radi   velikon.  počitnic odgodil je klub svoje delovanje do srede aprila.
Občni zbor tehnikov se je vršil dne 1. sušca na dunajski tehniški visoki šoli v zadevi ^naslovnega vprašanja« ter bil jako dobro obiskan. V živahno debato je posegel večkrat rektor dr. F. Toula, ki je pov-darjal, da je sedanji čas jako ugoden uresničenju zahtev tehnikov, zakaj tudi v izventehniskih in to v merodajnih krogih so pripravljeni ustreči upravičenim željam tega stanu. Glede naslova se je zjedinil zbor na ime »doktor«, ko je rektor izjavil, da se je isto sklenilo na letošnjem shodu rektorjev vseh avstrijskih tehniških visokih šol. Seveda bode treba preme-niti red izpitov za promocijo tehnikov; ta prememba se pa ne bode tikala snovi, pač pa načina izpitov. — Kdor je zasledoval razprave v proračunskem odseku državnega zbora, prepričal se je iz odgovorov nauč-nega ministra,  da misli vlada resno to vprašanje vender jedenkrat rešiti.
V jednej prihodnjih številk hočemo z ozirom na veliko važnost te preosnove svoje čitatelje seznaniti natančneje z »naslovnim vprašanjem« tehnikov.                                                                                                       •    —i.
64                                                VESNA                                            Štev. 3.
Graško tehniško visoko šolo je zopet otvorilo naučno ministerstvo. V doticnem razglasu čitamo, da so bili «napadi* na profesorski kolegij neupravičeni in da brošure, ki je osvetlila razmere na graški tehniki, niso izdali tehniki. — Komentara ni treba!                                                       —i.
Iz poljskih akad. krogov. — Izv. dop. — Slavno uredništvo! Na Vaše povabilo pošiljam vsaj površno sliko o razmerah, ki vladajo mej poljskimi velikosolci na Dunaji, v nadi, da se zanimajo tudi bratje Slovenci za naše težnje in vzore.
Od leta 1866 je bilo društvo «Ognisko» zbirališče dunajskih poljskih velikošolcev. Lepa vrsta mož, ki so sedaj v čast poljski umetnosti, vedi in politiki, so bili svoječasno člani tega društva. Zgodovina «-Ogniska» nam pove, da je imelo društvo v svoji preteklosti prevažne perijode; v in po društvu so se započeli in izvršili dogodki, ki so bili i na vzunaj izrednega vpliva. Vender ni bilo «Ognisko» tedaj še toliko aktivno v politikovanji, niti se ni oficijelno in javno izrazilo za kako izvestno poli-tiško smer.
V zadnjih letih pa so se razmere v tem premenile bistveno. «Ognisko« si je postavilo v svoj program tudi navajanje svojih članov k direktnemu politikovanji. Saj je naše društvo vender zadruga inteligentnih ljudij, ki bodo kmalu poklicani sodelovati ob usodi svojega ljubljenega naroda. Ve-likošolec naj se resno in trezno bavi s pretresovanjem dnevnih poli-tiških vprašanj, temeljito naj proučava programe različnih strank ter si naj sestavi svoje lastne mnenje, naj si pridobi svoje prepričanje brez vpliva kakih strankarskih listov; in ko je storil tu svojo dolžnost, naj gre mej narod, katerega želje in potrebe mu morajo biti do pičice znane, ter naj deluje javno za uresničenje svojih idej in vzorov, o katerih je uverjen, da so pravi in lepi. Tako naj se velikošolec pripravlja in uči za poznejše, širše delovanje; nii, uže kot velikošolcu mu je možno, ker je cesto v neposredni dotiki s prostim narodom in drugimi ljudskimi slojevi, storiti mnogo, mnogo. Naj bi družile vse poljsko dijaštvo iste ideje, naj bi imeli vsi isti program,  kako velik  bi bil njihov vplivi*
Toda zašel sem nekoliko v stran. «Ognisko» si je torej postavilo v svoj namen tudi politiko. Do tedaj le slabo zastopani nazori izročili so se temeljitemu razpravljanji in presojevanji; — po presojevanji, debatovanji in piljenji pa smo prišli do gotovih jasnih pojmov, kateri so se kristalizovali v naš program.
A kmalu so nastale dve stranki. Jedna je privrženka s o cij aln o de mo-kratiških tendenc, a druga zahteva predvsem p o 1 i t i š k o prostost narodovo, a potem še le gospodarsko-socijalne reforme.
Prva stranka je imela početkom vodstvo društva. Toda njeno brezobzirno, osorno nastopanje, njeno očitno preziranje vseh drugih idej in svetinj, katere ljubi Poljak uže od rojstva, vzbudilo je vsestransko nezadovoljstvo in nevoljo. Ta nevolja se je razširila tudi v društvu samem; 1. 1893 je dobila narodna stranka v tOgniskuo večino . ter prevzela vodstvo njegovo. Narodno-napredna stranka je imela do danes uže v notranjem i v zvu-nanjem življenji veliko lepih  vspehov.
* Isto velja za sloven.^velikosolcejl!  —  Opom. urcd.
Štev. 3.                                            VESNA                                                 65
Nasprotna stranka se je ločila od «Ogniska» ter si vstanovila lastno ognjišče. Kdor pozna razmerje in ve, da so v novem društvu skoro izključno taki ljudje, katerih rodoljublje ni povsem zanesljivo in odkritosrčno, ki ve, katerega veroizpovedanja so, — ne bo pripisoval velikega pomena temu razdvojenju; pristaši nepopačene narodnosti pa je bodo celo odobravali.
S tem zaključujem za danes svoj .dopis o odnošajih v našem društvu. — Preostaje mi le še, da čestitam slofen. velikošolcem v svojem in svojih tovarišev imenu, da tako hrabro vztrajate se svojim glasilom. Želim le, da bi vzgojila «Vesna» veliko odločnih in poštenih rodoljubov, ki bodo delovali kdaj še na širšem in javnejšem polji v blagor in čast vseslovanske kulture.    V to pomozi Bog!                                                        Bazylewski.
Slovansko blagotvoriteljno društvo v Peterburgu je imelo 26. m. m. svečano letno skupščino. Izvestju o društvenem delovanji za preteklo leto povzarhemo, da je bilo vkupe dohodkov 34.616 rubljev, troškov pa 23.000 r. Društveni imetek početkom 1. 1894. znaša 234.000 r. t. j. za 11.000 r. več nego v minolem letu. — Prof. Lamanskv, našim somišljenikom, ki čitajo »Slovanski Svet», itak dobro znan, — čital je obširen živo-topis nedavno umrlega hrvatskega velikana dra. Fr. R a č k e g a. Lamanskv je kazal posebno na pokojnikovo znanstveno in narodno-politiško delovanje. Rački je bil sijajen vzor moža, ki kaže z deli, kako iskreno ljubimo svoj narod. Na čast mu je nato zapel pevski zbor «Slava» in s tem je bilo zborovanje končano.
Rački je bil zares Slovan v pravem, idejalnem pomenu, — pa ne samo v besedi in mislih, nego tudi v dejanji. L. 1884. je potoval po Rusiji. Vdeležil se je namreč arheološkega shoda v Odesi in je potem pohodil glavna ruska mesta: Kijev, Moskvo, Peterburg, Varšavo in dr. Tu ga je zanimalo vse, vse je obhodil, vse ogledal si, z vsem se izpoznaval; zanimala ga je ruska knjižnica, ruski domovi, ruska družba, ruski narod. Katoliški svečenik se je zanimal za razmerje Rusije proti katolikom, pa se uveril,  da je ruski narod toleranten.
Rački je iskreno ljubil Rusijo in priznaval, da brez Rusije ne more biti Slovanstva. On je zahteval, da se ostali Slovani, vzlasti tudi j u ž n i, priuče ruskemu jeziku in je več potov izrazil svoje prepričanje, da bode ruski jezik sam po naravnem toku zgodovine postal občeslovanski jezik. — Kako dobro so poznali prerano umrlega v ruskih krogih, kako so ga čislali in bridko občutili njegovo smrt, to nam najbolje svedočijo mnogobrojna sožalja prigodom žalostnega dogodka; tako so n. pr. brzojavno izrazili svoje sočustvovanje: imperatorska akademija znanostij, katere dopisujoč član je bil, dalje razne univerze, dva velika kneza, grof Ignatjev, slovansko blagotvorno društvo, harkovsko historično-filološko društvo i. t. d.
V budgetnem odseku naše poslanske zbornice je poročevalec levičar dr. Beer omenil, da se je v proračun vstavljala vsa leta svota 600 gld. za lektorja sloven. jezika in slovstva na graškem vseučilišči. In to menda uze od 1. 1857 sem, odkar je umrl Kvasi V prejšnjih letih baje ni bilo sposobnega prosilca, sedaj pa imajo vporabnega moža. Naučni minister je izjavil, da je uže ukrenil potrebno, da prično predavanja početkom poletnega tečaja. Prof. Suklje je v boljšo podporo predložil sledečo resolucijo: 'Vlada se pozivlje,  da vprašanje o učni   stolici za sloven. jezik in slovstvo
66                                                VESNA                                            Štev. 3.
na vseučilišči v Gradci resno prevdarja*. — Koalicija je resolucijo podprla in sloven. poslanci v klubu grofa Hohemvarta so dosegli svoj prvi «važni« vspeh, — saj nam bo ista stolica vzgojila veliko tekmecev Nemcev, ki bodo priučivši se slovenščini zasedali še bolj mesta Slovencev.
Posl. Meznik je stavil predlog, da se na moravskem osnuje^vseuči-lišče s pravniško in bogoslovsko fakulto v Olomucu in medicinsko v Brnu. Posl. Malfatti se je razvnel za laško vseučilišče v Trstu. Minister je obema odgovoril, da jima rad ustreže, kadar se bo našla prilika in — — denar!
Na vprašanje odličnega boritelja za prosveto ženstva posl. Kaj zla je izjavil minister, da hoče najprvo urediti srednjesolstvo po dekliških licejih in gimnazijih, poslej se bo nadaljevalo.
Na priporočilo prof. Sukljeja, da se čim preje obnovi kranjski nižji gimnazij in uvedo na celjskem spodnjem gimnaziji sloven. paralelke, je odgovoril nauč. minister, da je ministerstvo zadevo kranjskega gimnazija uže končno rešilo in da se skoro otvori popolni gimnazij v Kranji, ne da bi imela zato uže itak obremenjena občina posebnih troškov. Radi pa-ralelk v Celji hoče minister preje uveriti se, v koliko so se obnesle iste v Mariboru.
Zola in pariško velikošolstvo. Amfijatrališka dvorana de Sorbonne je bila 28. sveč. torišče burnih demonstracij proti novoimenovanemu akademiku Brunetiere. Ko je hotel Brunetiere predavati svojim slušateljem, mej katerim je bilo izredno veliko dam iz najboljših krogov, o modernem francoskem slovstvu, začeli so vpiti prisotni velikošolci: *Zola naj predava! Proč s tem babjekomN — ter žvižgali, sikali in ropotali, da se je moral profesor navzlic protestom umakniti. Dijaki so hrumeli zatem po vseuči-liških dvorih v triumfu noseč stol, na katerem je sedel Brunetiere in razbijajoč kupico in steklenico, iz katere je pil. Na ulici so vpili <?Vive ZolaU ter otepli nekaj policajev. Potem so šli pred akademijo, pred palačo Mazarin ter splezali po lestvah do oken senatne dvorane in kričali vanjo: «Vive Zola! Abas Brunetiere!* — Sprevod seje pomikal za tem k sohi Voltaira, kjer se je razšel.
Dne 7. marca so se ponavljale demonstracije. Velikošolci so metali iz jedne tribune v dvorano confetti. Brunetiere ni mogel radi žvižganja in vpitja dolgo časa začeti predavanja. Policija je napravila končno mir. Po predavanji je odšel oddelek demonstrantov pred redakcijo lista *Figaro», kjer jih je policija razpršila. —Razburjenost v «Quartier Latina raste z dnem; veliko velikošolcev je bilo aretovanih. Vzrok in povod demonstracijam je brezmejna navdušenost za slavnega rejalista Zola, ki je pri letošnji kandidaturi za vsprejem mej akademike žal, zopet propal, a mesto njega bil vzprejet Brunetiere.
Budimpeštanski velikošolci so pričetkom marca priredili velikansko demonstracijo pred parlamentom za — civilni zakon. Pripomniti pa je, da so bili demonstrantje najeti in povečem — zidovi, proti katerim so uprizorili contra-demonstracijo katoliški velikošolci.
Gimnazijska ustaja. V Lugos-u na Ogerskem so uprizorili gimnazijci proti nekemu profesorju pravo pravcato ustajo.   Razbili so kateder,  ugrabili
Štev. 3.
VESNA
67
iz njega knjigo, ki je bila menda polna dvojk in trojk, ter jo vrgli v reko Temeš; potem so napadli profesorja, javno ga grdili ter ga hoteli cel6 ustreliti. Ministerstvo je izključilo takoj štiri glavne izgrednike, a tudi proti profesorju se je začela preiskava.
Inozemske visoke šole. — Ruske visokošolke. Kdor bi si predstavljal ruske visokošolke tako, kot nam slikajo pesni Nadaud-a fran-cozke «etudiantes» sedeče pri kipečih čašah šampanjca v glasovitem «Quar-tier Latins do poznega jutra, hlepeče le po pikantno lepih krilih in iščoče samo — zabave ter zopet zabave, — ta bi se jako motil. Take so pač «klasiške*  dijakinje Francije, — učenke, ki se pa nič ne uče!
Ruski visokošolki je prva skrb učenje; ona pohaja nepretrgoma svoja predavanja, pripravlja se po biblijotekah za izpite, — ne zahaja pa v gostilne, kavarne. . . Sploh je ona za visokošolce uganka izmej ugank polnega ženskega sveta! — In koliko žalosti prestanejo, koliko zasmehovanja od svojih tovarišev 1 Obupno zapuste kolegij časih, — a kmalu jih prižene zopet želja po učenji nazaj; one ved6, kake žrtve jim naklada toli opevana človekoljubnost!
Po prostrani državi ni na deželi skoro nobenega zdravnika. Vasi so redko sejane, ljudstvo ubožno. Človek se ondi rodi, živi kakor more in kakor mu Bog veli, a umrje brez skrbij. Kaj naj počne zdravnik v teh krajih?! — A pride zdravnik, ki ne vpraša po visoki plači, ki je zadovoljen s kosom kruha, ki kljub svoji nežnosti koraka daleč po visokem snegu, da donese revežu leka. Tak zdravnik je mlado rusko dekle, katerega ni razvadilo velikomestno življenje ne v obleki, ne v hrani, katera je uže zdavnaj pozabila na negovanje gladkih maternih rok. . . . posvetila se je samo blagru bednega človeštva; prevzela je nase trpljenje, katerega bi marsikatera trdnejša narava ne mogla prenesti. Ona ne ve za svojo mladost in lepoto, ne pozna možke ljubavi, — resnim očesom zre v svojo bodočnost, poklic jej je svet in vzvišen nad vse drugo.
Pariz. Nemiri julija meseca m. 1., mej katerimi je bil ubit od policije visokošolec Nuger pred kavarno Harcourt, so se sedaj še-le povsem polegli in pomnožena policijska straža v «Quartier Latin* je bila odpuščena pretekli mesec.   Mir se od takrat ni več kalil v visokošolskem okraji.
Angleško. Vedno glasneje se čujejo pritožbe, kako nerazmerno raste število učečega se naraščaja. Oče težak, sin pisar, vnuk učitelj in pravnuk uže teži redovito, da doseže diplomo v Oxfordu ali pa da zasede cel6 profesorsko mesto na — vseučiliščih. To stremljenje, popeti se na socijalni lestvi, je sicer jako hvalno, a kot povsodi, ima tudi ondi svojo slabo stran. Množi se preolikani proletarijat z diplomami, a — brez  kruha!
Amerikanske zjedinjene države. Katoliško duhovstvo ameri-kansko ima v Rimu svoj seminar, kjer nadaljujejo duhovniki skoz šest let svoje študije. Seminar je pravo zavetišče vede; razpredelba znanostij in disciplina je na tem zavodu vzgledna. Amerikanski gojenec pa ima v Rimu tudi priliko seznaniti se z nazori in težnjami svojih verskih bratov: Grkov, Armencev, Lahov, Francozov, Slovanov, i. t. d., večkrat nanese usoda mej  nje tudi zamorca in Mongola. —
Emancipacija amerikanskega ženstva napreduje z dnem. Število žensk, ki imajo javne službe in dostojanstvena mesta, je uže četrt milijona. Zadnja
68                                                VESNA                                            Štev. 3.
statistika v «zjedin. državah« kaže sledeči zanimivi resultat. Bilo je 110 advokatinj, 320 pisateljic, 580 žurnalistinj, 2061 umetnic, 2136 arhitektinj, 5135 žensk je v držav, službah, 2438 zdravnic in kirurginj, 13.182 učiteljic v glasbi,   21.071  knjigovodinj,   14.463 kupčevalk in — 155.000 ljud. učiteljic.
Ivan B.
Proti medicinkam se je kar najodločnejše izrekel najvišji zdravstveni sovet na Dunaji po dvornem svetniku, prof. dr. Albertu. Specijalni odsek, ki je bil izvoljen navlašč za pretres vprašanja glede medicink, prišel je po resnem in vsestranskem posvetovanji do prepričanja, da bi bilo kvarno dovoliti v obče ženstvu pristop k zdravoslovji. V bodoče se bodo v konkretnih slučajih zahtevali od medicink isti pripravljalni študiji in vsi strogi izpiti kakor od moških kandidatov. V zadnjih letih so se začele namreč pojavljati uže tudi na Dunaji na vseh fakultah, zlasti pa na («židovskej») medicinskej ženske slušateljice,  čemur se bodo stavile v prihodnje večje zapreke in težji pogoji.
Zanimivo je zasledovati v zgodovini prve pojave ženske emancipacije in njene absurdne sadove do današnjega dne. Uže v 16. veku se je razpravljalo sosebno v Italiji vprašanje, naj li ženske študujejo ali ne. V Norim-berku je izšla 1. 1716. knjižica o tem. — Tudi takrat so kot razlog proti temu študiju navajali dejstvo, da je ženstvu poklic gospodinjstvo in vzgoja otrok, a ne konkurenca v moških poklicih, — da pa moštvo nima prava, kratiti ženstvu pota do večje izobrazbe in omike.
V Švici se je privolil ženstvu vpis na vseučilišči uže pred 28 leti; ker pa niso smele pohajati gimnazija, prisiljene so bile učiti se privatno. Prva dijakinja, imatrikulovana kot medicinka 1. 1864., je bila Rusinja. — V Curihu je bilo najvišje število dijakinj leta 1873., namreč 114, mej temi je bilo 100 Rusinj. Do 1. 1868. so poslušale dijakinje samo predavanja zdravilstva; 1. 1868. se je vpisala prvič neka Rusinja v juridiško fakulto. Filozofijo pa je poslušalo največ dijakinj leta  1872., namreč 78.
Dijakinj je bilo do leta 1873. največ Rusinj; pozneje je njihovo število izdatno palo in še-le v najnovejšem času se je zopet povečalo. L. 1868. vpisala se je prva Švicarka na vseučilišče, I. 1870. prva Avstrijanka, 1. 1887. prva Angličanka.                                      ¦
Do sedaj sta dve Cehinji postali doktorici zdravilstva, jedna njiju je nastavljena v Dolnej Tuzli v Bosni. —                                                  —s—
v                                                                                                                         v
Ženska emancipacija. — Na dekliškem gimnaziji na Dunaji je bil 18. sveč. t. 1. sklep zimskega tečaja. Po slovesnej maši je razdelil ravnatelj dr. Hannak spričevala. V I. razredu je bilo 21 učenk: 10 odličnjakinj in 11 s prvim redom; v II. pa 28 učenk: 15 odličnjakinj, lis prvim in — 2 z drugim redom. Rezultat je torej kaj vgoden. — Gdč. Katinka Wind-scheidt, hči slovitega pandektista, je napravila 18. sveč. v Heidelbergu doktorski izpit iz angleške in romanske filologije «cum laude-*. Pri inavgu-raciji je čitala razpravo «Angleška pastirska poezija L 1579—1625», ki je bila splošno jako pohvaljena. — Na 5 vseučiliščih v Švici je študovalo v zimskem tečaji 1. 1893/94. — 347 gospic. — Prva Japonka, ki je postala advokatinja, je iz bogate rodovine v Tokio. Studovala je v Ameriki in je kristijanka.  — V Novi   Seelandiji   so   dobile   ženske  volilno pravico pri vo-
^
Štev. 3.
VESNA
60
litvah za parlament. — Mesto Ohnehunga v Novi Seelandiji je izvolilo gospo, mrs. Yates, za župana. Več svetovalcev je zato odstopilo, večina pa je ostala. —
Listek.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. etnik IV. — Sešitek 1. Uže četrto leto teče, odkar je začelo »muzejsko društvo« v Ljubljani z izdavanjem svojih zanimivih izvestij v sloven. jeziku. Tzvestja, pod vestnim in nalik mravlji marnim urednikom, č. g. A. Koblar-em, so si stekla v pospeševanji in vzmnožitvi razprav, spisov, zapiskov o "omoznanstvu sloven. dežel uže izredne zasluge. Naši najznamenitejši zgo-ovinarji, starinoslovci, zemljepisci, naravoslovci i. t. d. so se zbrali okoli vestij, da je zalagajo z izključno korenitim, dovršenim, zares zanimivim in važnim gradivom. Ponosni smemo biti na ta znanstveni časnik ter sam6 želeti, da procvita in raste. »Izvestja« za 1. 1893 so bila tiskana na 171/2 tiskanih polah. — Vsebina 1. sešitka je sledeča: S. Rut ar: Grobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmina. J. Pečnik: Pogled na kranjska gradišča. A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Dr. J. Ev. Mauring: Uteme-ljenje mesta Višnje Gore — Mali zapisniki. — Vsem sloven. akademikom, ki se bavijo z domovinoznanstvom, kar najtoplejše priporočamo «Izvestja^ v duševno in gmotno podporo.
Kjiževni dar ,,Matice Hrvatske" za 1. 1893. Ni še dolgo, kar je »Matica Hrvatska« sijajno proslavila petdesetletnico svojega delovanja. Koliko je storila in koristila narodu svojemu tekom teh svojih petdeset let, zlasti še, ko se je prenovila iz «Matice Ilirske« v "Matico Hrvatsko« (1874), pokazala je v svoji »Spomen-knjigi« (1892). Kolikega pomena in kolike važnosti je za hrvatsko slovstvo še sedaj, pričajo nam najbolje njeni vsakoletni književni darovi, od nje izdane knjige, ki so cvet hrvatskega slovstva, prava duševna naslada za vsakega izobraženca.
Kakor druga leta, pričakovali smo člani «Matice Hrvatske« tudi letos nestrpno njenih knjig, prepričani, da dobimo mnogo in raznega berila, katero bomo čitali z veseljem. In da nam je Matica izpolnila to pričakovanje v obilni meri, kaže nam njenih 11 knjig: 1.) Kišpatič: Ribe. Prirodopisne i kulturne črtice. (Pouč. knj. XVIII.); 2.) Valla: Poviest srednjega vieka. Dio II. (Svjetske poviesti knj. VI.); 3.) Lepušic: Bo-sanke. (Zab. knj. CLIV.-CLVI.); 4.) Turgenjev: Izabrane pripo-viesti. Svezak prvi. (Slavenske knjižice knj. I.); 5.) Vodopič: Marija Konavska. (Zab. knj. CLVII.-CLIX.); 6.) Kuhač: Ilirski glazbenici; 7.) Bogovič: Pjesnička djela. Knjiga prva; Hranilovič: Izabrane pjesme. (Zab. knj. CLX.-CLXI.); 9.) Musič: Povjest grčke književnosti. Dio prvi. Povjest grčke poezije u klasično vrijeme; 10.) Mickiewicz: Gospodin Tadija ili poslednji porob u Litvi. Preveo, uvod i bilješke napisao T. M are ti č;   11.) Klaič: Hrvatska pjesma-
70
VESNA
Štev. 3.
rica. Od teh knjig dobi prvih osem vsak član za svoj obični prinos 3 gld,, ostale tri pa po znižani ceni.
Kišpatičeve «Ribe», najobširnejša knjiga, ne bodo morebiti zanimale samo strokovnjake, ampak vse člane, ker so pisane poljudno, kakor pri Slovencih Erjavčevi prirodoslovni spisi. Knjiga je okrašena tudi s 130 slikami, ki jasneje predočujejo to, kar je povedano z besedami. — Valla se je tudi v drugem delu svoje zgodovine srednjega veka obširno oziral na Slovane, katere omenjajo tuji zgodovinarji navadno le mimogrede in površno. (V prvem delu je kot dodatek podal obširnejšo in temeljito najstarejšo zgodovino Slovanov v kulturnem in politiškem oziru.) — Kuhač nam je vnovič izročil znamenit prilog za zgodovino taka zanimive in važne dobe ilirske. Pokazal nam je, da so tudi ilirski glasbeniki z narodno pesnijo mnogo pripomogli do tako hitrega narodnega preporoda. Zabavne vsebine pa so Lepušičeve Bosanke, ki nam slikajo življenje bosanskih kristijanov in mohamedancev, Vodopičeva Marija Konavska, katerej je pridejan kot uvod pisateljev životopis in ocena njegovih del, dve tragediji znamenitega Ilirca Bogoviča in izbrane pesni Hranilovičeve.
«M. H.» se tedaj resno trudi, da dovrši svoje osnove, katere si je stavila začetkom svojega prerojenja. A lanske njene knjige nam pričajo, da se je lotila še drugih, ne manj važnih osnov. Ustanovila je namreč «Sla-vensko knjižnico*, v katerej nam hoče podati najboljša pripovedna dela slovanskih narodov; v prvem zvezku je izdala izbrane povesti Turgenijeva, katere je prevel Miškatovič. V drugej zbirki pa misli polagoma priobčiti v dovršenih prestavah najimenitnejša pesniška dela novejših pesnikov evropskih. Prva knjiga te zbirke je Mickievviczev «Gospodin Tadija*, najboljše delo najboljšega pesnika poljskega. «M. H.» pa neče seznaniti svojega naroda samo z modernimi klasiki, ampak mu hoče olajšati pristop tudi do starih klasikov, do vira prave omike in umetnosti. Zato uže nekaj let sem prinaša prevode grških in rimskih klasikov, a za boljše njihovo raz-umljenja je osnovala lani na novo « knjižnico za klasično starino», katere prva knjiga je imenovana Musiceva zgodovina grške književnosti, zanimivo pisana in sestavljena po najboljših delih francoskih in nemških.
Dobili bi bili tudi prvi zvezek toliko zaželjenih in težko pričakovanih narodnih pesnij, da ni smrt pobrala njenega urednika, izredno nadarjenega in marljivega dr. Iv. Broza. Prvi zvezek je bil skoro uže gotov, a ker se bo iz tako ogromne zbirke nar. pesnij priobčilo le izbrano blago, pregledal bo ta zvezek še bodoči urednik, da bo vse delo kolikor možno jednotno.
Ker obdarja «M. H.,> poznavajoč duševne potrebe svojega naroda in vseh svojih članov, v obilji s tako izbranim gradivom, pridobila si je tudi mnogo članov mej Slovenci. Izdala je za nje 1. 1887 »rječnik hrvatsko-slovenski», kateri pa jej je letos uže pošel, kar je znamenje, da se tudi Slovenec zanima za ta bratski, važni kulturni zavod, ki je in ostane vzor drugim jednakim zavodom.                                                                               K.
Češka dramatika. Kako marljivo in plodovito je delovanje bratov Cehov na dramatiškem polji, svedočijo najbolje te-le številke:
Na praških odrih so bili od 1. 1862—1883 predstavljani izvirni češki igrokazi   1164krat.   Prevode iz ruščine so igrali  63krat,   iz poljščine  89krat,
Štev. 3.
VESNA
71
iz francoščine 1664krat, iz angleščine 339krat, iz španščine 51krat, iz italijanščine 34krat, iz norveščine 12krat, iz nemščine 2231krat in iz madjar-ščine 5krat. Predstave so obsegale torej skoraj ves znamenitejši repertoir tujih narodov, poleg tega pa gojile lastno slovstvo. Pri 588 predstavah so se pevale češke opere, pri 63 ruske, pri 14 poljske, pri 29 hrvatske, pri 917 francoske, pri 7 angleške, pri 665 italijanske in pri 437 nemške. Raznih operetnih predstav je bilo 888, baletov 126, dekoracijskih in čarobnih iger pa 274.
V «narodnem divadlu* do konca 1. 1891 pa so se predstavljale češke iz virne igre 771krat, ruske 75krat, poljske 16krat, francoske 487krat, angleške 14lkrat, . španske 23krat, norveške 24krat, grške 14krat, latinske 5krat nemške 125krat in madjarske 9krat. Češke opere so peli 43 lkrat, iz ruščine 49krat, iz poljščine 1 lkrat, iz francoščine 318krat, iz italijanščine 280krat in iz nemščine 304krat. Različne operete so peli 7lkrat, baletov je bilo 349 in dekoracijskih predstav 64.
Repertoir v «narodnem divadlu.; je tudi sedaj vedno kar najizvrstnejši; izbirajo se najboljše igre i «klasiške» i «najmodernejše». Zlasti pri zadnjih omenjamo, da ravnateljstvo ne čaka tako dolgo, da dotične igre na drugih odrih na pol ali pa čisto zastare, nego se igrajo novitete skoro istočasno z «dvornim glediščem* ali pa z «narodnim glediščem* na Dunaji. Tako se n. pr. Gerh. Hauptmannova »Hannele* in Sudermannove «Ehre», «Heimat» predstavljajo sedaj  hkratu v Pragi in na Dunaji.
Češko slovstvo. V zalogi tiskarja Simačka v Pragi je začela izhajati zbirka novel; v celotnih snopičih po 10 kr.; na leto izšlo bode kakih 40 snopičev. Naročnino na posamezne snopiče in na celo zbirko prejema založnik   (Praga, Jeruzalemske ulice  11).  To zbirko toplo priporočamo.
„Prodana nevesta", komiška opera Smetanova (rojen 3. marca 1824, umrl v blaznici 13. maja 1884), predstavljala se je prvič 5. maja 1866 v Pragi. Bila je tedaj zložena še v dveh činih in imela dvogovore. Opero v sedanji obliki, v treh činih z baleti in recitativi, je predelal skladatelj za vprizoritev v Petrogradu, kjer se je sijajno predstavljala v zimi 1. 1871. — Čehom najpriljubljenejša opera je bila drugim narodom dolgo skoro da neznana, dokler ni na dunajskej gledališkej in glasbenej razstavi 1. 1892 dosegla največje priznanje. Odslej se je uprizorila po vseh večjih odrih po Nemčiji in povsod dosegla najlepši vspeh. Na Dunaji se je uprizarjala v gledališči ob Dunajčici. Kako lepe vspehe je imela letos v ljubljanskem slovenskem gledišči, ki je bilo pri vsakej predstavi «Prodane neveste* za veliko množico naravnost premajhno, to je znano. — Smetanova opera «Hu-bička» (poljub), ki se je predstavljala z najlepšim vspehom 27. februvarja t. 1. v dunajskem opernem gledališču (a uže preje na mnogih odrih v Nemčiji), naslanja se na krasno povest češke pisateljice Karoline Svetle, po katerej je priredila libreto Eliza Krasnohorska.* — Tudi to opero želimo slišati kmalu na ljubljanskem odru.
„Mojstri pevci norimberški" («Die Meistersanger von Niirnberg*) Wagnerjeva opera, predstavljali so se dovršeno in z velikim uspehom 7. febr.
Gdč. Renard, ki igra in poje v ulogi Marinke («Vendulke») je dobila po de-putaciji čeških velikošolcev na Dunaji velikanski lovorjev venec t belo rudečimi trakovi v priznanje  njenega divnega pelja.
72                                            VESNA                                       Štev. 3.
t. 1. v češkem narodnem gledališči v Pragi. —¦ S posebnim veseljem bilje-žimo to vest in sicer iz dveh razlogov. — Prvič pokazali so Cehi, da je slovanski rod glede takta in izolike daleč nadkrilil in prekosil druge narodnosti; Slovani, oni »barbari«, oni «fanatiški sovražniki nemštva,* «nasprot-niki kulture i. t. d., kakor je to dan na dan citati po raznih listih, oni so občudovali mojstra - umetnika, ki je ravno v tej operi najbolj pokazal in očitno povdarjal nemško nacijonalno tendenco. Oni niso bili taki, kakoršni «viteški» Francozi, ki so pri prvi predstavej Wagnerjevej 1861 v Parizu, (ko torej še ni bilo izgovora za narodno sovraštvo" vsled vojne) povodom «Ta*in-hauserja* priredili velikanske škandale; oni tudi niso bili taki, kot «kozmo-politiško izobraženi« Nemci, ki so s škandali zabranili na Dunaju ponovitev opere «Selma-sedlak* slavnega Dvofaka, avstrijskega skladatelja; — oni so vedeli ločiti umetnostno veljavo od politiškega nasprotstva. — Drugič: Mojstri-pevci so izmej težkih Wagnerjevih oper jedna najtežjih, zahtevajoči izbornost orkestra in pevcev. Se na velikih operah predstave niso vselej povoljne. Cehi so torej novic dokazali, da se njihovo gledališče sme meriti z vsakim drugim slavljenim in pripoznanim. In k temu dvojnemu vspehu naj-srčneje čestitamo bratskemu narodu.
Listnica uredništva in upravništva.
Gdč. T. B. v N. — I. Li ni dobiti v bližini tolmača Sicer: fiat voluntas Tua! — II. Prisojamo Vam toliko poguma, da bodete odgovarjala in se branila sama. Mari ne? Za stvarne polemike Vam je  »Vesna«  na uslugo.
»Ivanko«. — Mnogo se jih ponesreči na ledenih Alpah, a žal, še mnogo več na zelenem — Parnasu.
—g—. Žal, prepozno zato številko! Priporočamo se za nadaljevanje. Srčen pozdravi
Tretjo številko ,,Vesne" smo poslali sam6 naročnikom, katere h kratu prosimo, da poravnajo naročnino čim preje. — Ker imamo še nekaj iztisov I. in II. št., se še vedno lahko naročuje na list.
Svoje naročnike, zlasti pa sloven. velikošolce in srednješolce prosimo, da širijo in priporočajo naš list kjerkoli možno. Spretne in živahne agitacije treba i našemu listu. Kadar bodo premagani vsi predsodki in gmotne težave, tedaj še-le bode možno popolno vspevanje. Naj bi torej naši cenj. naročniki zahtevali povsod (n. pr. v kavarnah, čitalnicah, bralnih  društvih i. t. d.) i  „Vesno"! —
Čim večje število naročnikov-plačnikov, tem ^foljša bo vsebina „Vesne" in tem odločnejše njeno zastopanje interesov slovanskega dijaštva!!
—  «VESNA»   izhaja   20.   v   meseci  na   24  straneh   ter   stane   za   vse   leto   2    gld. Rokopise,   dopise   in naročnino   sprejema uredništvo in  upravništvo na Dunaji:  Wien,
VIII., Lange Gasse.  48.
Odgovorni  urednik dr. Fr. Tominšek. — Zalagajo   «Vesnani»   na   Dunaji. Tiska Dragotin   Hribar   v   Celji.