slovenski čebelar LETNIK LXXVII 1975 ŠT. 11-12 SLOVENSKI GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ ČEBELAR Št. 11—12 1. november 1975 Leto VSEBINA Ivan Krajnc: Čebelarjeva opravila v novembru in decembru . . . 327 Mihelič prof. Janez: 25. Kongres Apimondije v Grenoblu pomemben dogodek v svetovnem čebelarstvu ................................330 Dr. Jože Rihar: Hojeve paše v letu 1975 in povzročitelji................333 Ing. Franc Sivic: Izboljšajmo čebeljo pašo.............................335 Prof. dr. Nežka Snoj: Paratif ali salmoneloza čebel....................337 Martin Mencej: Dvestoletnica rojstva velikega čebelarskega teoretika in praktika P. I. Proko- poviča ..............................339 France Gradišar: Čebele in gozd . 341 Ivan Rak: Prezimovanje družin v poldrugem LR panju...................342 Radivoj Veselinov: Zahvalno pismo ZCDS za organizacijo izleta v Grenobl..............................344 Julij Mayer pr.: Ali se čebele uče iz lastnih izkušenj?.................349 Dr. C. Kurijan: Nove biološke obveze sluznice ustne votline iz propolisa ...........................351 Sajevec Stane: Še o amorfi . . . 353 Julij Mayer pr.: Podnica s tunelom 354 Opraševanje kolerabe po čebelah ....................................360 Melipone in trigone..................360 Važni vitamini v medu .... 344 Luštrik Emil: Trotovska družina . 355 IZ POPOTNE TORBE MLADIH ČEBELARJEV Ing. Klun Ludvik: Osnove čebelarjenja v nakladnih panjih . . . 356 IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Libnik Silvo: še o zazimovanju čebeljih družin.................359 ZCDS: Informacija o akciji za cenejši sladkor................360 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Mencej Martin: Z novim šolskim letom v nove podvige čebelarskih krožkov..................361 Božič Matija: Podkrimski čebelarji smo dobili svoj prapor .... 362 Mednarodno leto žensk — enakopravnost — razvoj — mir . . 361 Kratko poročilo z 10. redne seje IO ZCDS.......................365 OSMRTNICE BILTEN MEDEX exp.-imp. — d. e. kooperacija Obisk 25. svetovnega čebelarskega kongresa v Grenoblu — Francija .................................316 Preskrba s sladkorjem za jesensko krmljenje čebel....................347 Laboratorij: Za boljšo kvaliteto propolisa..........................347 Nekaj določil o medu.................348 List izhaja vsakega 1. v mcsccu. Člani, ki plačujejo letno članarino 70,00 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva c. 3'II. Izdajateljski svet: Dušan Švara, predsednik; člani: Ludvik Klun, Franc Magajna, Martin Mencej, Janez Mihelič, Fani Osojnik, A. Marija Sedej, Jožko Šlander in Janez Terlep. Uredniški odbor: France Guna, inž. Ludvik Klun, Ivan Krajnc, Martin Mencej, inž. L. Pod Javoršek, dr. Nežka Snoj in Jožko Šlander. Glavni urednik: Mihelič prof. Janez, odgovorni urednik: inž. L. Klun. Odgovorni urednik Biltena — Mcdex — exp.-imp. Maks Gregorc. Letna naročnina za nečlane 80,00, za tujino 100,00 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje naročnino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino. Št. žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: 50101-678-480». Telefon: 20-20S. Zunanja stran ovitka delo Vilija Kožarja. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/74 je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Tiskala Tiskarna Ljubljana v (»000 izvodih. Ako čebela rož ne dobi, na osatu obsedi. (Ljudski pregovor) ČEBELARJEVA OPRAVILA V NOVEMBRU IN DECEMBRU IVAN KRAJNC V naših krajih čebele najmanj delajo v novembru. Navadno sedijo po satju celotnega panja. Sezona je zaključena in čebel enostavno ni potrebno vznemirjati. Zadnja zalega se je izvalila. Očiščene so tudi celice, iz katerih so se izvalile zadnje čebele v tem letu. Prav gotovo je prijetno lenariti v polnem panju medu in mladih čebel z dobro matico. Zunaj še ni tako hladno, da bi čebele to skrbelo. Ce ponoči zahladi, se malo stisnejo in podnevi, ko je toplo, se zopet razlezejo. To traja tako dolgo, dokler ne zapiha sever in začne zemlja zmrzovati. Šele tedaj se začne prava borba z mrazom. Oblikuje se zimska gruča v obliki krogle. Krogla se samodejno stiska in širi. Cim hujši je mraz, tem bolj se stisnejo čebele. Pri tem jih ogljikov dvokis, ki ga čebele izdihavajo, omamlja (omrtviči). Zaradi tega čebele ne potrebujejo toliko hrane, torej jo tudi ne presnavljajo, čim pa ni presnavljanja tudi ni staranja v organizmih čebel. Prav zaradi tega dobra čebelja družina z zdravo hrano prav v zimskem času potrebuje mraz. Če imamo zmerno zimo se lahko nadejamo, da bomo dočakali spomlad z dobrimi čebelami, medtem pa nam mile ali zelo ostre zime poberejo mnogo čebel. Za čebele, ki so v zunanjosti krogle to ne velja. One so v nenehnem stiku s svežim zrakom, ki vsebuje kisik. Zaradi tega nam je tudi jasno, zakaj šibke družine težko preživijo zimo in pri tem porabijo sorazmerno veliko več hrane kot močne družine. Družine slabičev se tudi spomladi ne morejo razviti, ker so to ostarele čebele, katerih življenjska moč hitro usahne. Enostavno povedano, slabe čebelje družine so se pozimi postarale in nimajo mlečka, da bi lahko vzgajale mladi rod. Razen tega imajo te čebele sorazmerno na število čebel največ zalege, ki jih še toliko bolj izčrpa. Torej mraz ni nevaren čebelji družini, če je družina v redu, marveč sta čebelam nevarna prepih in vlaga. Zaradi tega mora čebelar poskrbeti za zračnost panja in temu primerno zapaženje. Sam nisem pristaš prevelikega paže-nja panjev. Sicer pa je delno temu vzrok podnebje, v katerem čebelarim. Kljub temu pa menim, da ostre burje na Primorskem niso nič manj mrzle kod štajerski »zgorc« ali gorenjska zima. Vendar naj vsak kraju primerno ukrepa, posebno pa bi rad povedal naj začetniki le dobro pažijo svoje čebele. Star čebelar, ko je pregledal dobro svoje panje in ve, da panji niso razpokani, pa lahko pusti čebele nezapažene. Sam si pri tem pomagam z ilovnim blatom, kateremu primešam kravje blato, posebno pri nakladnih panjih, kjer pitalniki ali naklade ne nalegajo dobro. Čebelarji v notranjosti pa si kaj lahko pomagajo s strešno lepenko (ter papirjem), ki ga omotajo okrog panja ali vsaj z zadnje strani panja. Drugi pažni materijal, kod je to slama, koruzje in podobno se ne priporoča. Tam se naselijo miši, ki beže s polj in v zimskem času vznemirjajo čebele. O zimski zalogi hrane smo že govorili mnogokrat, zato na tem mestu ne bi rad mnogo o tem pisal. Povem le to, čim več bomo čebelam pustili za zimo, tem manj bomo z njimi imeli skrbi spomladi in tem močnejše bodo. Manj kod 18 kg na A2 in 25 kg na nakladni panj ne smemo dajati, če pa že damo manj, pa moramo zgodaj spomladi dražilno pitati. S prekomernim spomladanskim krmljenjem pa čebele biološko izčrpamo in učinek krmljenja ni vspodbuden marveč nasprotno lahko zavira razvoj družine, posebno če je spomlad deževna in si čebele ne morejo prinašati potrebnega cvetnega prahu iz narave. Tudi nadomestki so dvorezen nož, zato ponovno trdim, ko se bomo začeli ravnati po izkušnjah naprednejših, bomo čebelam vsi dajali velike zimske zaloge hrane, ki bodo pripomogle boljšemu razvoju čebel in s tem večjim donosom in naše čebelarjenje bo rentabilnejše. Lahko vam dragi čebelarji zaupam še to, da sem tudi letošnje leto med redkimi zaključil s pozitivnim rezultatom, za kar se lahko zahvalim le dobrim družinam z mladimi maticami. Dobro in vspodbudno vpliva na razvoj, če damo posebno nakladnim panjem medeno pogačo že v pozni jeseni. Preko cele zime ližejo dobre družine nad satnike dodano pogačo. Zato pa jih moramo dodati drugič že koncem decembra. Pogača je rezervna hrana za čebeljo družino in ob ugodnih razmerah zelo vspodbuja matico, da zalega posebno v toplejših krajih, preko cele zime. Ko takšen panj odpremo zgodaj spomladi, je poln panj mladih čebel, ki so prav gotovo porok za dober uspeh na akaciji in vseh drugih pašah, v naslednji sezoni. Staro satje je najboljše za čebelje gnezdo. Tako satje omogoča čebelam, da z najmanjšo energijo vzdržujejo v svojem gnezdu potrebno toploto. Zaradi tega se priporoča, da po možnosti pustimo čebelam v gnezdu satje iz katerega so se zvalile vsaj dvakrat mlade čebele. To pomeni, da moramo pri jesenskem pregledu iz gnezda odstraniti vso mlado satje. Od starih satov je treba v prvi vrsti odstraniti trotovinsko satje in satje skozi katerega proti svetlobi ne vidimo svetlobe. Panj je stanovanje čebelne družine, ki varuje čebelo pred vetrom in vlago, kakor tudi pred raznimi sovražniki. Če panj ne more izvrševati te funkcije kakor je treba, čebelja družina težko vzdržuje ugodne pogoje za razvoj in življenje v njem. Panj je velika investicija za čebelarja, zato mora panje vzdrževati, jih popravljati in pravočasno barvati. Za to je čas sedaj v pozni jeseni. Čebela zaznava le modro, rumeno, belo in črno barvo, zato čebelarji, barvajte svoje panje le s temi barvami. Vsak čebelar si lahko zelo poceni sam napra- vi mineralno barvo, ki je obstojna 10 let in več. Za to je potrebno: en del mletega prahu iz opeke, en del negašenega (hidriranega) apna v prahu, in en in pol dela lesnega pepela. Vse to presejemo na gosto sito, nato raztopimo v posnetem mleku (mleko prekuhamo in ko se ohladi, poberemo smetano). Zmes zmešamo do gostote jogurta in pustimo stati 6 ur. Po šestih urah dolijemo posneto mleko in mešamo, da dobi gostoto redkega jogurta, oziroma gostoto barve. S tem je barva narejena. Panje barvamo trikrat v 24 urah. Verjamem, da se je marsikateri nasmehnil. Tisti, ki barva 15 panjev bo verjetno rajši kupil barvo, no drugi ki pa barva 100 in več panjev, pa naj en- krat poskusi in mu zagotavljam, da bo vedno barval svoje panje s cenejšo in nič manj kvalitetno barvo. Rad bi še povedal, da barvi lahko poljubno primešamo barvo v prahu in tako dobi zažalen barvni ton. Decembra čebele rabijo v glavnem mir in nemoten počitek medtem, ko ima čebelar obilo skrbi in dela, če hoče vse urediti za prihodnjo sezono. Posebno pozornost moramo posvetiti vlagi v panjih. Vlago ustvarja v panju prevelik prostor, zato čebelar z Až panji napravi prav, da pobere iz panja vse sate, ki niso zasedeni s čebelami, čebela za zimo porabi zelo malo hrane, zato ni nobene bojazni, da bi družine odmrle. Zgodaj spomladi pa je pri takšnem posegu potrebno satovje ob pravem času dodati in pravočasno širiti gnezda. Pri nakladnem panju si pomagamo z gornjimi žreli, spodnje žrelo pa po navadi zapremo, da ne more uhajati ogljihov dvokis iz panja. Ob lepih dnevih bo čebelar izkoristil čas za ureditev čebelnjaka in njegove okolice. Na Primorskem, kjer je v tem času še vedno dovolj trave, moramo travo dobro opleti. Kjer je pred in za čebelnjakom teren brez trave, miši in krastače nimajo toliko možnosti za svojo dejavnost in vznemirjanje čebel. Mnogi čebelarji si pomagajo s slano vodo, če s slano vodo zalivaš pred panji ne Kvalitetna mlada matica pogo] za uspeh Foto: J. Ml. raste trava, ki nam vsem dela nemalo skrbi preko celega leta. Dobro je v bližini čebelnjaka posaditi paradižnike, ker slednji odganjajo mravlje, ki so včasih, posebno v bližini gozda prava nadloga za čebele. Torej tovariši čebelarji, leto je zopet za nami. Tokrat smo imeli zelo slabo letino, zato pazimo na naše čebele še posebno skrbno. Predvidevam, da ste mnogi zazimili stare čebele, zato naj ostane čimveč toplote v panju, čebelarji, zožite gnezda in zapažite dobro svoje čebele, da ne pride do noseme. Predvsem pa se držite načel, ki sem jih vam priporočal v obliki petih čebelarskih zapovedi. In sicer: družina mora imeti dober in prostoren panj, mlado matico, veliko zalogo hrane, vsa dela naj bodo vedno pravočasno opravljena in čebelja družina mora biti zdrava, če se bomo držali teh načel, bomo vedno dobro če-belarili. Razen naštetih načel nikoli ne izenačujte družin, marveč dodajajte plemenjakom cele rezervne družine, torej združevanje vam bo dalo močne super družine, ki vam bodo vedno prinesle toliko, da ne bo vaš trud zastonj v še tako slabi letini. S tem se dragi čebelarji od vas poslavljam z željo, da bi moje vrstice, ki sem jih na tem mestu zapisoval rodile bogato in vi čebelarji, da bi me ohranili v lepem spominu. Upam, da bo moj naslednik povedal še več novega in da bomo od tega imeli vsi obilo koristi. 25. KONGRES APIMONDIE V GRENOBLU POMEMBEN DOGODEK V SVETOVNEM ČEBELARSTVU MIHELIČ PROF. JANEZ Nedvomno je bil 25. kongres Api-mondie pomembno srečanje svetovnih čebelarskih strokovnjakov in čebelarjev, ki so se po kongresu v Argentini (Buenos Aires) zopet zbrali v Evropi in to v francoskem mestu Grenoblu. S tem se nam je ponudila priložnost, da zaradi bližine samega kongresa pošljemo svoje predstavnike, ki bi nato preko revije in predavanj seznanili širšo slovensko čebelarsko javnost z novostmi v svetovnem čebelarstvu in potekom samega kongresa. Upravni odbor ZČDS je zato kot uradna predstavnika za kongres določil odgovornega urednika in predsednika tehnične komisije ing. L. Kluna in glavnega urednika prof. Janeza Miheliča. Najina naloga je bila predvsem dobiti čira več informacij o novostih, ki so bile prikazane na kongresu, tako na razstavi, kakor tudi na predavanjih in strokovnih srečanjih. Svečana otvoritev kongresa je bila v ponedeljek, 8. 9. 1975, ob 10. uri v veliki Kongresna dvorana v Grenoblu. Foto: J. Mi. športni dvorani razstavišča ALPEXPO. Otvoritvi je prisostvovala velika večina delegacij članic APIMONDIE, po uradnih podatkih 1250 delegatov preko 800 spremljevalcev in 5500 obiskovalcev. Otvoritveni govor je imel predsednik Api-mondie Prof. dr. Harnaj, ki je v svojem govoru označil pomen čebelarstva, razvojne probleme in situacijo v kateri se nahaja svetovno čebelarstvo. Kongres so pozdravili tudi francoski minister za Predsedstvo na svečani otvoritvi 25. kongresa Apimondie Foto: J. Mi. kmetijstvo, predsednik organizacijskega odbora kongresa R. Borneck in drugi. Jugoslovansko čebelarsko organizacijo SPOJ je na svečanem odru zastopala tov. Lolina, ki je bila naš uradni delegat. Po zaključku je sledila otvoritev čebelarske razstave, o kateri bo bolj podrobno govoril ing. Klun v drugem delu. Predvsem smo videli naj novejše dosežke čebelarske industrije in to predvsem francoske, ki je pokazala največji napredek pri opr \ j. * % © © © r Sl. 34. Ojačevanje produktivnih družin s pašnimi čebelami pomožne družine Sl. 35. Postavitev panjev pred združevanjem pašnih čebel z naletom © \ ® t © -rs/r/yr! % (D „bsa fps® jejo pašne razmere oziroma biološki sestav družin. Gre torej za dinamično čebelarstvo, ki se prilagaja trenutnemu stanju. Zato bo čebelar, ki mu je žal vsake družine (pa če gre tudi za slabiča, s katerim je samo delo in nič koristi) slabo izkoristil prednosti nakladnih panjev. Za pripravo produktivnih družin je v nakladnem čebelarstvu vedno prisotna ideja o več maticah, ki proizvajajo pašne čebele za produktivne družine. Se posebej velja to pri tistih pasmah, ki se ne morejo ponašati z veliko plo-dovitostjo v vsej sezoni (mednje sodi tudi kranjica). Oglejmo si torej dva najbolj uporabna primera: Ojačevanje produktivne družine s pašnimi čebelami iz pomožne družine Pred zimo postavimo nad močnejšo družino, ki prezimuje v dveh nakladah, šibkejšo družino (slika 34). Med obe družini (med naklado 2 in 3) vložimo čebeljo rešetko (dvojna žična mreža, ki preprečuje medsebojni stik čebel obeh družin) ali zamrežen vmesni pokrov. V zgornji nakladi odpremo zgornje žrelo. Pomožna družina se nahaja nad osnovno in dobiva od nje izdatno toplotno pomoč. Zato je prezimovanje šibke družine ugodno, spomladansko razvoj pa je hitrejši, kot če bi bila družina, oziroma naklada postavljena na podnico oziroma podstavek. Ko nastopi medenje, dodamo osnovni (spodnji) družini naklado (4) in odpremo v njej zgornje žrelo. Ker se dodana naklada nahaja na mestu, kjer je bila prej pomožna družina, se pašne čebele iz pomožne družine vletijo vanjo, torej v osnovno družino in jo ojačajo. Ko medenje preneha, odstranimo naklado (4). Pašne čebele se zopet vletijo- © lim, v katere so se vletele pašne čebele iz odstranjenih panjev, pa dodamo nove naklade (slika 35 in 36). Družinam, ki smo jih postavili na pomožno stojišče, dodamo vodo v sate, ker so izgubile donašalke vode. ' yf /»- «* * m. //< 5 * + 4<. z** * Z S l K * 20-SOm Sl. 36. Ojačanje produktivne družine z naletom pašnih čebel v svojo prvotno družino in pospešujejo njeno rast. V nasprotnem primeru bi namreč pospeševale rojilni nagon osnovne družine. Postopek lahko ob ponovnem medenju ponovimo. Ob zadnjem medenju družini združimo. Prej pa odstranimo eno matico in jo dodamo narejencu. Sicer pa prepustimo izbiro čebelam, ki vedno izberejo boljšo matico. Pri tem načinu ojačevanja gre običajno nekaj pašnih čebel nazaj v prejšnjo naklado, kar pa je celo koristno, saj so potrebne za donos vode, dokler se ne izležejo nove čebele. Narejanje produktivnih družin z naletom pašnih čebel iz sosednjih panjev V tem primeru potrebujemo pomožno stojišče, ki je oddaljeno od osnovnega 20 do 50 m. Panje na osnovnem stojišču postavimo paroma. Lahko postavimo tudi trojčke, če želimo ob paši zelo živalne družine (kratke in intenzivne paše). Ko nastopi medenje in znaša dnevni donos vsaj 20^0 dkg, odstranimo manj živalne panje; preosta- V tem primeru dobimo ob najugodnejšem času produktivne družine, ki izkoristijo pašo mnogo bolje, kot bi jo posamezne družine s svojimi pašnimi čebelami. Pri naslednjem medenju lahko postopek ponovimo tudi na pomožnem stojišču. Tedaj vrnemo družine brez pašnih čebel na prvotno mesto (osnovno stojišče). Izkoriščanje slabših, trajajočih paš Pri takih pašah nam ne pomaga dosti združevanje pašnih čebel, ker je donos majhen, čeprav traja dalj časa. V tem primeru moramo matici zmanjšati prostor za zaleganje na eno naklado in uporabiti matično rešetko, če tega ne storimo, porabijo čebele večino prineše-nega medu za zalego in panj ostane po paši suh. Prav ta pojav je odvrnil veliko čebelarjev od nakladnih panjev, saj so pri enaki paši v A2 panjih točili, ker je razvoj omejevala matična rešetka. Viri: 30) G. N. Kotova, Podgotovka pčel k glavnomu meddosboru. Pčelo-vodstvo 5, 1973. 7zku&nje in ptetzku&nje naMl} eebetazjei) ŠE O ZAZIMOVANJU ČEBELJIH DRUŽIN LIBNIK SILVO Vse pogosteje se pojavlja v Slovenskem čebelarju vprašanje notranje ureditve panja, pa naj bo naš priljubljen A2 ali nakladni panj. čebelam je pač prirojena in preizkušena oblika zimske gruče in to okrogla. Ta način jim prihrani mnogo tako potrebne energije, saj je dobro znano, da ima lik krogle najmanjšo površino in je zato tudi najtoplejša shramba toplotne energije. Če je družina močna mladih čebel, ter z dobro zimsko zalogo hrane se nam ni treba bati še tako muhaste zime. Da pa dosežemo vse to, pa začnemo pripravljati družino že v poznem poletju ali točneje po zadnjem točenju. Jaz uredim to kar sproti ob zadnjem točenju, ko imam medišče že prazno. Takrat vzamem iz medišča kovinske prečne drogove ter matično rešetko. V plodišču odstranim vse medene sate do zalege in dodam lepo izdelane že dva do tri krat poležene sate. Nato zložim na okvirje v plodišču še ostale vsekakor še dobre vsaj za eno sezono sposobne sate. Po potrebi podložim na dnu prečnike zaradi morebitnega upogibanja. Tako pripravljene družine pričnem krmiti na zalego. Ako je donos obnožine zadovoljiv, dodajam sladkorno razstopino ali pa kar sladkorni poliv. To pa dvakrat tedensko do pol litra hkrati. Ako je dotok cvetnega prahu minimalen, potem jim dodam pogačo s cvetnim prahom. To jim pokladam pa pod strop na vrh okvirjev, saj ga je tam dovolj, ker sem znižal vse za debelino srednjih pregrad. S tem načinom sem ponudil matici tudi gornji do sedaj nedosegljivi del notranjosti panja. Le redko se zgodi, da matica ne bi zalegla tudi del gornjega satovja, saj je znano, da v pravkar iztočeno satovje rade zalegajo. Seveda do- tok hrane mora biti enakomeren in zadosten. V drugi polovici septembra pa pričnem krmiti za zimo. Tako si družina ustvari najprimernejšo zimsko gnezdo in ob njem tudi zdravo zalogo izdatne hrane, čebele morajo biti dokrmljene najpozneje do 15. oktobra. Ker pa imajo takrat še nekaj zalege, je dobro, da ujameš pozneje še kakšen topel dan in dodaš še 2—3 litre sladkorne raztopine, katera naj bi bila odišavljena z žlico medu, da jo rajši sprejmejo. Panje je treba dobro prezračiti pred paženjem, da preko zime ne plesnijo stranski okvirji. Zapažimo jih ko srebro pade pod ničlo. Važno pa je tekom celega leta, da v panju ni prepiha. Ker nastane pod stropom večja praznina, jo je treba zapolniti z mehko lepenko, da vpija vlago preko zime, ravno tako jo položim tudi na dno panja. Ko zapade sneg in se prične pravo zimsko obdobje, panje tudi od zunaj odenem. Sedaj jim tesno zaprem tudi spodnje žrelo, odprem pa zgornjega v medišču. S tem jih tako rekoč uspavam in podaljšam življenje, porabijo pa tudi znatno manj hrane. Tako priprte pustim do sredine februarja, ko že v naravi čutijo prebujanje in je že tudi delni donos obnožine. Gnezdo pa pustim nedotaknejno še najmanj mesec dni. V sredini marca jim dam tudi že pogačo z vsemi potrebnimi primesmi, kot cvetni prah in zdravila. To pokladam najraje nad gnezdo pod stropom panja, kjer sem odstranil v jeseni položeno lepenko. Tu jo zelo rade jemljejo in se tudi dobro obrestuje. Matica kaj kmalu zalega v obeh etažah in vidno raste moč družine. Seveda taka družina mora imeti zadostno količino hrane. Ne zadostuje 10 kg na panj, kot je pri večini čebelarjev navada, pač pa 15—20 kg, saj spomladi le dražilno krmimo, ne pa na zalogo, če damo družini vse pogoje, lahko računamo v aprilu že na 10—12 okvirjih zalege. Takšna družina je potem ob glavni paši dovolj živalna in lahko izkoristi vsako pašo. Da pa se izognemo rojem, vstavimo matično rešetko 10—15 dni pred nastopom glavne paše. Takrat pa zložimo v medišče okvirje z zalego, saj jih je prenekaterikrat do 15. Ostale pa pustim v plodišču seveda z matico vred. Ostali prostor pa zapolnimo s praznimi sati. Dobro je tudi v plodišču pustiti več pokrite zalege, saj ta se kmalu poleže in matica ima možnost večjega zaleganja. Satnice pa dodajam pri odvzemanju medenih satov, te nadomestim z zalego iz plodišča, kjer je idealen prostor za gradnjo novih satov. Tako kolobarjenje se lahko z zalego in satnicami nadaljuje preko vse sezone in tako si lahko obnovimo lepo število satov. INFORMACIJA O AKCIJI ZA CENEJŠI SLADKOR Kakor je večini čebelarjev znano, smo uspeli z vlogo na Zvezno direkcijo za rezerve in od nje dobili 224 ton sladkorja po nižjih cenah, ki smo ga že razdelili med čebelarje. Seveda je bila ta količina za slovenske potrebe premajhna, tako da smo pokrili le slabo četrtino naših potreb. Zato smatramo, da to ni trajna rešitev, ker so se pokazale težave pri dobavi sladkorja v oddaljene kraje zaradi večjih prevoznih stroškov in manjših količin, kar močno podraži enoto proizvoda. Z Zvezno direkcijo za rezerve smo že navezali stike zaradi trajnejše rešitve tega problema. Naš predlog predvideva, da bi nam Zvezna direkcija za rezerve vsako leto dodelila kontingent 1200 ton denaturiranega sladkorja za potrebe slovenskega čebelarstva in to po najnižjih tovarniških cenah brez družbenih obremenitev, ali iz uvoza v primeru, ko je cena na svetovnem trgu nižja. Glede na razumevanje in prve reakcije Zvezne direkcije za rezerve lahko rečemo, da imamo zelo veliko upanje, da bomo uspeli in da naša prizadevanja ne bodo zaman. ZČDS OPRAŠEVANJE KOLERABE PO ČEBELAH Na čebelarskem oddelku univerze v Brnu na Slovaškem so strokovnjaki zasledovali izločanje medičine in opraševalne prilike cvetov vrtne kolerabe. Raziskave so potrdile, da je koleraba atraktivna čebelja rastlina. V eni minuti obišče pašna čebela 7—9 cvetov. Izločanje nektarja traja pri vsakem cvetu poprečno po dva dneva. V tem razdobju izloči posamezni cvet 5,11 do 6,51 mg medičine. Skoro tretjina te količine je sladkor. Po dosedanjih dognanjih je kolerabična medičina sestavljena le iz glukoze in fruktoze (grozdnega in sadnega sladkorja). Zato bi se čebelarju splačalo, da bi kolerabice morda nasadil v večji količini. Garten KTZ 15/1975 J. M. MELIPONE IN TRIGONE Melipone in trigone spadajo med tropske čebele brez žela. V nasprotju z našimi čebelami imajo melipone in trigone voskovne žleze na hrbtni strani telesa. Tudi troti obeh vrst neželastih čebel imajo voskovne žleze. Naše čebele pitajo žerke ves čas razvoja, melipone in trigone pa pridenejo jajčecu v celico vso potrebno hrano in celico še isti dan pokrijejo. Obe neželasti čebeli razdereta celice, kadar se iz njih izvalijo mladice. Na ta način se satovje stalno obnavlja. Doslej še niso ugotovili, ali je nastajanje matice in trotov genetsko določeno, ali ga določa način prehrane. Trigone vzgajajo matice v večjih celicah, kot so celice za čebelji zarod. Pri meliponah pa so celice za vse enake. La Revue francaise d’Apiculture 7/8 1974 J. M. Jz. cimttoeiiega žioLjmja V sklad za gradnjo ČIC so nadalje prispevali: Jordan Damjanov iz Beograda 100.— din Alojz Štros iz Bohinja 100.— din Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM V NOVE PODVIGE ČEBELARSKIH KROŽKOV MARTIN MENCEJ Začenjamo novo šolsko leto in s tem tudi opredeljevanje učencev za različne interesne dejavnosti izven obveznega šolskega dela, kjer si s praktičnim delom dopolnjujejo svoja znanja in spoznanja v krožkih. Njihova dejavnost se odvija v delavnicah z orodjem v rokah in pri strojih, v literarnih krožkih, na njivah in vrtovih, čebelnjakih, sadovnjakih itd. Ne delajo samo zato, da delajo. Vedeti hočejo tudi, kako delajo in s čim delajo. Delo si torej sami izberejo, sami delo opravljajo in ga tudi cenijo in ocenijo. Sedaj, ko je v celovitem našem učno-vzgojnem sistemu začela dobivati svojo težo in vsevečji poudarek proizvodne dejavnosti in druge interesne aktivnosti, ko mora biti delo in to družbeno koristno delo nujen sestavni del sodobnega našega vzgojnoizobraže-valnega procesa, pridobiva tudi vključevanje učencev višjih razredov osnovnih šol v čebelarske krožke nove razsežnosti. Za vse širšo in kvalitetnejšo dejavnost na tem področju pa govorijo poleg učnovzgojnih prijemov tudi še drugi dejavniki. Predvsem naj omenimo celodnevno šolo, ki ji bodo v tem šolskem letu vse pogosteje odpirali vrata in s tem omogočili čim širšemu krogu učencev angažiranje v interesnih dejavnostih in s tem tudi v krožkih. Učenci oddaljenih krajev (vozači), ki so navadno raztreseni po vaseh in zaselkih, so se do sedaj težko odločili za delo v krožkih, ker bi se morali ponovno vračati v šolo. S celodnevnim poukom bodo dobili možnost, da se po končanem rednem pouku ali pred poukom in pripravah na pouk zaposlijo tudi v svojih interesnih dejavnostih. Nedvomno so ti dejavniki pomembni za nov in vse večji razmah čebelarskih krožkov pri šolah, s čemer morajo računati tudi naše čebelarske organizacije, predvsem še sedaj, ko zaključujemo prvi »Zeleni plan«, ki se bo iztekel konec letošnjega koledarskega leta. Treba je misliti že na začetku na drugi »Zeleni plan«, ki je načrtovan za obdobje 1976—1980. Kadarkoli pa se načrtujejo gospodarske dejavnosti, je nujno jemati za izhodišče strukturo že obsto- ječega in kader, ki bo potreben za na-daljni razvoj. V tem ko se druge veje kmetijstva sedaj ubadajo z vprašanji strokovnega dviga obstoječega in dora-ščajočega kmetijskega kadra, če hočejo dvigniti kmetijstvo na višjo, kvalitetnejšo raven, ki bo v stanju izkoristiti znanstvena dognanja in dosežke ter zajamčiti viške za naše potrebe in izvoz, se pa na področju čebelarstva kot ene pomembnih kmetijskih panog že kaže prva zavora in sicer v pomanjkanju čebelarskega podmladka. Ne da bi ponavljali že obrabljene jeremijade o strukturi prestarega čebelarskega kadra, saj je še vedno poprečna starost 60 let, pa tudi s številom čebelarskih krožkov ne moremo biti zadovoljni. Res smo zadnja leta ne samo podvojili, ampak kar potrojili število čebelarskih krožkov in imamo med temi že tudi vzorno utečene krožke, pa stojimo — gledano perspektivno — še vedno pred veliko praznino v pogledu novega dotoka mladih čebelarjev, pa naj si bo poklicnih čebelarjev ali pa ljubiteljev čebel in čebelarstva. Potrebe in popraševanja po čebelnih pridelkih se iz leta v leto večajo, pa naj si bo na področju prehrane, zdravstva, kozmetike in tako naprej. Zato niso naše čebelarske organizacije samo poklicane, ampak naravnost zadolžene, da skupno z učnovzgojnimi kolektivi na šolah pretehtajo možnosti organiziranja čebelarskih krožkov povsod tam, kjer teh krožkov še ni. Nedvomno ima sleherna čebelarska organizacija čebelarja, ki bo kos mentorskim nalogam. Ce v pogledu organiziranja krožkov ne napravijo prvega koraka šole, bodo morale čebelarske organizacije navezati stike z učnovzgojnimi kolektivi in se z njimi pogovoriti o vsem potrebnem. Prepričani smo, da se bo našel med njimi član, ki bo prevzel tudi nalogo krožka. Za mentorje, ki jih izberejo čebelarske organizacije pa je odsek za čebelarski naraščaj pri Zvezi čebelarskih društev že pripravil Okvirni maksimalni in minimalni učni načrt za teoretično in praktično delo v krožkih. Potrebne so samo pobude čebelarskih organizacij, da or- ganizirajo krožek. Praksa je pa pokazala, da zanimanje za to dejavnost narašča. Seveda je potrebno za ta primer zagotoviti ustrezno materialno podlago. Do sedaj so posamezni primeri pokaza- li, da je možno dobiti finančna sredstva prek samoupravnih interesnih skupnosti, agrokombinata, zadrug, organizacij združenega dela in podobno. Letošnje čebelarsko leto res ni bilo spodbudno za mlade čebelarje, saj so podnebne in pašne razmere zagodle čebelam in čebelarjem kot že desetletja ne. V tem, ko so se mladi čebelarji, organizirani v čebelarskih krožkih, prav radi pohvalili v prešnjih letih s prvim pridelkom medu in razveselili domače s svojim pridobljenim strdom, so letos ostali praznih rok. Kakor pa ima vsaka medel j a dvojno lice, tako je tudi v vsaki nesreči kanček sreče, pravi kmečki pregovor, kar je tako čudovito opisal v svoji noveli »Sreča« naš znani sodobni pisatelj Ciril Kosmač. Prav letošnja slaba bera bo prisilila slehernega mentorja čebelarskega krožka, da bo celovito obravnaval čebelarstvo in da se ne bo omejil samo na pridobivanje medu ali čebelarjenja na med, kakor pravimo čebelarji, ampak bo razširil praktično delo tudi na pridobivanje cvetnega prahu — os-mukanca in izkopanca —, zadelavine ali propolisa in končno vsaj površno seznanil krožkarje s pridobivanjem matičnega mlečka. Vse večje povpraševanje po teh pridelkih, ki niso odvisni izključno od medičine in mane, bo lahko pomembno stimuliralo slehernega, ki bi ga lahko slaba letina razočarala zaradi slabega medenja. Poleg tega bo mladim odprl širše poglede sodobnega čebelarjenja in s tem donosnost čebelarstva tudi v tako imenovanih slabih letinah čebelarjenja. Od naših osnovnih organizacij in njihovih mentorjev bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj čebelarskih krožkov in s tem tako potreben čebelarski naraščaj. PODKRIMSKI ČEBELARJI SMO DOBILI SVOJ PRAPOR Čebelarska družina IG pod Krimom, čeravno maloštevilna, je ob aktivnostim vestnosti večjega števila članov, pripravila in zelo uspešno izpeljala celodnev- ni čebelarski tabor. Dvajseti julij 1975. leta bo v zgodovini, življenju in delu čebelarske družine Ig ostal spomin časa. Spomin časa zato, ker smo tega dne razvili družinski prapor in ga sprejeli v trajno čuvanje. Program tabora je bil za podkrimske razmere in skromne zmogljivosti čebelarske družine izredno uspešen. Poleg razvitja prapora, pripenjanja častnih trakov krajevne skupnosti Ig in delovnega kolektiva Mizarstvo in tapetništvo Ig, ki je prevzel pokroviteljstvo tabora so bi le še druge zanimivosti. Še zlasti je bila zanimiva čebelarska razstava, katero si je ogledalo nad 600 ljudi. še pred otvoritvijo si je razstavo ogledal Benigar dr. Jože, predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije. Pohvalno se je izrazil o tej pobudi pod-krimskih čebelarjev. V knjigo vtisov je zapisal: »Prireditelju razstave čebelarski družini Ig, čestitam k izrednemu prizadevanju in poučni organizaciji razstave. Eksponati so prav posebna dragocenost, ker so last članov družine. Želim, da bi razstava poučno in spodbujevalno vplivala predvsem na mlade in jih pripeljala med čebelarje. Ponovno čestitam in želim veliko uspehov«. Propagandna skupina v narodnih nošah je bila nadvse zanimiva. Pred začetkom slavnostnega dela tabora in razvitjem prapora je obiskala nekaj bližnjih vasi in s tem pritegnila dokajšnjo po- zornost podkrimskega prebivalstva in udeležencev tabora. Še posebej je dala slavnosti videz pri razvitju prapora. Skratka naš celodnevni program, je ob čebelarski razstavi, bogatemu srečo-lovu in veliki vrtni veselici bil nadvse uspešen. To bo močna spodbuda za naše še bolj zavzeto delo. Po slavnostnem govoru predsednika družine je povzel besedo tudi predsednik KS Ig Boris Jakopin, ki je med drugim dejal: »Pobuda CD Ig je izrednega pomena predvsem za vzgojo mladega kadra in številnejše vključevanje mladih v vrste čebelarjev. Pripravljena razstava je dokaj plastično pokazala zanimivost čebelarjenja in razvoja tovrstne tehnologije v daljnji preteklosti in sedanjosti. Vsebina celodnevnega tabora in pa dejstvo, da je ta čebelarska manifestacija in razvitje prapora ob 30-letni-ci osvoboditve, govori o vse večjem odpiranju čebelarskih organizacij navzven in povezovanje z drugimi družbenimi subjekti. Delovni ljudje in občani KS Ig si želimo več takih prireditev«, je končal tov. Jakopin. Dobili smo torej družinski prapor, ki nas obvezuje, da delamo še bolj uspešno in složno in ta simbol z vso častjo in ponosom zaupamo tistim, ki nas bodo zamenjali. Matija Božič Člani čebelarske družine Ig ob priliki razvitja družinskega prapora Tudi čebela pije, pa ni pijanka. (Ljudski pregovor) MEDNARODNO LETO ŽENSK — ENAKOPRAVNOST — RAZVOJ — MIR Leto 1975 je OZN razglasila za mednarodno leto žensk s temo »Enakopravnost, razvoj in mir« z namenom, da spodbudi vlade, naj pospešijo izvajanje programov vključevanja žensk v državne razvojne načrte in da odpravi vse oblike diskriminacije žena. Izdelani so bili tudi posebni programi, ki naj bi ženam zagotovili vsestranski razvoj in s tem možnost zasedanja odgovornejših delovnih mest. Tudi v naših vrstah imamo zaslužne žene, ki so čebelarke ali delajo na področju čebelarstva. Ob tej priliki smo izmed mnogih slovenskih žena, ki so tihe sodelavke svojih zakonskih mož — čebelarjev, samostojne čebelarke ali delavke na področju čebelarstva izbrali dve, da vam ju predstavimo. JUSTINA RATAJ To je naša znana čebelarka, ki čebe-lari že več kot štirideset let z 29 druži- nami v A2 panjih. Po njenem pripovedovanju, je že kot šestletna deklica pomagala očetu, ki je bil zelo znan čebelar, pri ogrebanju rojev. Čebele je tako vzljubila že kot majhna deklica za kar je imel nemajhno zaslugo njen oče Franc Krajnc, ki jo je seznanjal z življenjem čebel in čebelarskimi skrivnostmi. Po poroki se je z rodne Primorske preselila v okolico Ljubljane in s seboj prinesla med drugim tudi štiri A2 panje, ki jih je od očeta dobila za doto Čebelnjak si je postavila v Tomačevem, kjer ga ima še danes, število čebeljih družin se ji menja od leta do leta, med 25 do 29 družin v A2 panjih. Kot čebelarka ima lepe uspehe in le redko ji priskoči na pomoč kakšen od čebelarskih tovarišev. Justina Rataj je že mnogo let aktivna tudi v naši čebelarski organizaciji. Bila je v upravnem odboru ZČDS, danes pa je aktivna v ljubljanski ČD in opravlja funkcijo blagajnika. DR. KSENIJA ROZMAN Dr. Ksenija Rozman je po poklicu umetnostna zgodovinarka. Rojena je bila v Ljubljani, kjer je leta 1955 maturirala na Državni klasični gimnaziji. Po diplomi na Filozofski fakulteti, oddelku za umetnostno zgodovino, se je 1959 zaposlila kot konservatorka pri Referatu za spomeniško varstvo OLO Ljubljana, po razpustu le-tega leta 1962 je kustos Narodne galerije. Leta 1965 je promovirala za doktorja znanosti s temo »Stensko slikarstvo od 15. do srede 17. stoletja na Slovenskem. Problem prostora«. Univerza v Ljubljani ji je lani podelila naslov znanstvenega sodelavca, Muzejska skupnost Slovenije pa naslov muzejskega svetovalca. Javnosti je znana po svojem delu v Narodni galeriji, po vodstvih po razstavah, predavanjih za odrasle in mladino, po organizaciji strokovnih ekskurzij po Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu. Njeno strokovno delo zajema vprašanja stenskega slikarstva 15. in 16. stoletja na Slovenskem, vprašanja življenja in dela slovenskih slikarjev Josipa Tominca, Mihaela Stroja, Fortunata Berganta Antona, Lovra in Valentina Janša, Franca Kavčiča, Matevža Langusa in malih mojstrov 19. stoletja. Delo čebelarjev ji ni neznano, prav tako tudi ne življenje in delo čebel, ki jo je privlačevalo že od zgodnje mladosti. Zal ji je za vse, ki ne znajo prisluhniti čebelam ob pomladnih dneh in uživati lepote cvetočih dreves in vonja po medu, ki se ne znajo zamisliti ob vročih poletnih dneh nad cvetočimi travniki in delom čebel, ki jih tudi vročina ne poleni in vseh onih, ki ne zmorejo obstati ob jesenskem cvetju ajdovih polj in zadnjih toplih sončnih žarkih. Skrivnosti ravnanja s čebelami in njih življenje ji je pred mnogimi leti ob svojem čebelnjaku razkrival čebelar in stavbenik Matko Curk. Zaradi simpatij do teh občudovanja vrednih bitij in požrtvovalnosti čebelarjev, si ni pomišljala sodelovati pri pripravah proslave ob 200-let-nici rojstva slovenskega čebelarja Anto- na Janša, pri zbiranju gradiva in dokumentov za Slovenski čebelarski muzej v Radovljici in sestavljanju rodovnika družine Janša. Načela je vprašanja o slikarskem pomenu vseh treh bratov Janša, ki še čakajo na odgovore v prihodnosti. Zveza čebelarjev Slovenije ji je za opravljeno delo podelila Red Antona Janša I. stopnje. KRATKO POROČILO Z 10. REDNE SEJE IO ZČDS 1. Na vprašalnik glede prispevkov za ČIC, je od 48 društev odgovorilo 26 glede nadaljevanja gradnje na Lukovici (dopis št. 203). Od teh jih je šest odgovorilo pozitivno, ostali negativno. Sklep: O tem vprašanju naj še enkrat razpravlja UO in reši morebitni izredni občni zbor. 2. Na zakon o čebelarstvu smo dobili pripombe štirih društev. 3. Seja UO ZČDS bo dne 8. 11. 1975 ob 9. uri v prostorih ZČDS. ZČDS REPUBLIŠKA VETERINARSKA UPRAVA SPOROČA O STANJU ČEBELNIH KUŽNIH BOLEZNI V SLOVENIJI ZA ČAS OD 1. 8. DO 30. 9.1975 KUGA CEBELNE ZALEGE: V občinah Laško v 1 čebelnjaku, Novo mesto v 4, Radlje ob Dravi v 1, Sežana v 1, Slovenska Bistrica v 1 čebelnjaku. PRŠIČAVOST: Kamnik v 7, Koper v 3, Ljubljana-Vič v 2, Maribor v 1, Ormož v 1, Škofja Loka v 3 čebelnjakih. NOSEMA: Trebnje v 3, Radlje ob Dravi v 3 čebelnjakih. Osmrtnice ANTON ŠTAJEH Neizprosna smrt je dne 16. 5. 1975 po daljši bolezni iztrgala iz naših čebelarskih vrst našega naj starejšega člana čebelarske družine Medvo-de-Preska ŠTAJER ANTONA. Bodil se je 17. 12. 1896 v Crngrobu pri Škofji Loki. V Vaše se je preselil leta 1920 in si zgradil hišo. Po poklicu je bil čevljarski mojster, čebela-rit je začel v 23. letu starosti. Leta 1929 pa je stopil v našo čebelarsko družino. Od takrat je bil reden član in naročnik Slovenskega čebelarja. Skozi več let pa je bil tudi odbornik čebelarske družine. Pokojni Anton Štajer je bil čebelarski družini zelo naklonjen. Ob nabavi sladkorja za prehrano čebel, pa ga je on uskladiščil in delil članom čebelarske družine. V letu 1972 pa mu je čebelarska družina podelila za njegove zasluge red Antona Janše III. stopnje. Štajerjevega očeta ni več med nami, njegovim čebelicam pa ne bo potrebno od hiše saj jih bo pasel njegov sin Janez. Štajerjevega očeta Antona bomo ohranili v trajnem spominu. Naj mu bo lahko slovenski zemlja! čebelarska družina Medvode-Preska ANTON ŠUMENJAK V naj lepšem mesecu maju, ko imajo čebelarji polne roke dela in skrbi s svojim čebelicami je nenadoma smrt iztrgala iz naših vrst znanega ter priljubljenega čebelarja in naprednega kmeta Antona ŠU-MENJAKA iz Jarenine. Rodil se je kot kmečki sin v Jareninskem vrhu 7. 1. 1919 leta. Doraščal je na domači kmetiji, ter od svojega očeta — priznanega čebelarja spoznaval življenje čebel ter osnove naprednega čebelarjenja. Tako se je že v zgodnji mladosti vključil v vrste slovenskih čebelarjev. Po prevzemu kmetije od očeta je obseg čebelarjenja postopoma še povečal in po nekaj letih pornega ter vztrajnega dela postal daleč na okrog priznan in napreden čebelar. Število njegovih ljubljenk pa je na-rastlo na preko 120 panjev. Pri tem mu je povsod in vedno pomagala njegova življenjska družica ter vztrajna in napredna gospodinja Ančka. Prav to nujno trdno in složno delo na kmetiji je njej dalo navdih za pričetek pesnikovanja, s katerim je danes že priznana ljudska pesnica — kmetica iz Slovenskih goric. Umrl je 24. maja, star komaj 55 let, tako nenadoma, še poln delovnih načrtov ter upov. V zakonu se jima je rodilo šest otrok in vzgojila sta jih vse v dobre ter poštene državljane. Z njegovo nenadno smrtjo smo izgubili velikega pobudnika za vzgojo mladih novih čebelarjev, novega mentorja pionirskega čebelarskega krožka ter predsednika nadzornega odbora naše čebelarske družine. Slovo ob njegovem grobu, kjer se je v imenu vseh nas poslovil in zahvalil predsednik čebelarske družine Jarenina, tov. Kren Anton, je globoko priznanje njegovega truda in zaslug za hitrejši napredek čebelarstva na področju Slovenskih goric. Dragi naš Tonček! Vsi tvoji sodelavci — zvesti čebelarji, se ti zadnjikrat prav iskreno zahvaljujemo za ves tvoj trud, tvoje nasvete in vedno spremljajoče dobre volje ter obenem želimo naj tvoje zveste čebelice pogosto obiskujejo vedno sveže cvetje na tvojem preranem grobu. Družini Šumenj akovi iz Jareninskega vrha pa izrekamo naše iskreno sožalje. Čebelarska družina Jarenina ANDREJ KNIFIC V času, ko je prišla cvetoča pomlad, smo čebelarji Skaruške čebelarske družine prejeli žalostno vest, da nam je kruta usoda vzela člana Andreja KNIFICA. Pokojni se je rodil 30. 11. 1908 na Rašici. Vojna je prizadela tudi An-reja, ko se je po vojni vrnil na požgan dom, si je pri obnovitvi hiše postavil tudi ličen čebelnjak. Kako priljubljen je bil pokojni Andrej je bilo mogoče videti tudi na njegovi zadnji poti. Z izgubo našega člana je v družini nastala velika vrzel in bo spomin nanj še dolgo živel med nami. Pokojnikovi družini izrekamo iskreno sožalje. Čebelarska družina Skaručna JANEZ FALE V starosti 91 let je dne 5. februarja 1975. umrl naš dolgoletni član Fale Janez p. d. Prholinski oče. Čebela-riti je začel že v otroških letih. Bil je v prvi svetovni vojni in v ruskem ujetništvu. Ko se je vrnil domov, je obnovil čebelarstvo in če-belaril ves cas do smrti. Od začetka je čebelaril s kranjiči, pozneje pa je prešel na Až panje in jih je imel 10 do 15 včasih pa tudi po več. Iz čebelarstva si je pridobil dosti izkušenj in je bil vedno dober svetovalec. Dolga leta je bil tudi odbornik čebelarske družine. Vseskozi je bil marljiv in je dosti napravil za napredek našega čebelarstva. Bil je tudi dober gospodar in skrben oče svoji številni družini, čebelarji smo se s težkim srcem za vedno poslovili ob tvojem grobu in ti izrekamo za vse kar si storil prisrčno zahvalo. Naj ti bo lahka zemlja slovenska! Čebelarska družina Nova Štifta VREČKO FRANC Komaj 14 let mu je bilo, ko je v svojem rojstnem kraju Luterjih ogrebel v panj prvi roj čebel. In vse od takrat naprej je celih 50 let živel z njimi. Kot dolgoletni izkušeni čebelar ni svoje znanje držal le zase, temveč je tudi zelo rad učil in pomagal mladim čebelarjem. Težko je najti besede, ki bi dovolj povedale kako ga pogrešamo mi čebelarji in njegova družina, še bolj pa ga pogrešajo njegove čebele. Zahrbtna bolezen ga je iztrgala iz naše sredine mnogo prezgodaj in še to v času, ko je pri čebelah največ dela. Zato so njegovo slavo tudi spremljali prvi letošnji roji čebel. Hvaležni za vse, mu želimo miren in zaslužen počitek, prav tako pa tudi čebelice, ki odslej letajo po cvetovnih na njegovem preranem grobu. Tajnik čebelarske družine Ivan Sovič PRODAM 18 panjev A2 na 10 satov z montažnim čebelnjakom in tehtnico na Bizelskem. 36 panjev AŽ s čebelnjakom in stojiščem Selo pri Ihanu. Smerke Branko, Šmartin-ska 136, Ljubljana, telefon 44-294. 13 naseljenih A2 panjev in točilo na 4 sate. Interesenti naj se oglasijo vsako nedeljo dopoldne na naslov: Franc Bobnar, Selo 1, 61296 Šentvid pri Stični. Po zelo ugodni cen prodajamo A2 panje na 10 satov. Panji so izdelani v najnovejši izvedbi z posebno vezavo, ki so bolj vzdržljivi pri prevažanju in posebno odporni proti vlagi. Cenjene kupce obveščamo, da panje lahko kupite direktno pri proizvajalcu »Mizarstvo in tapetništvo Ig», Ig 183. Prodajam rabljen čebelnjak brez panjev za 6 Žnidaršičev in 3 kranjiče. Simčič Marjan, 61000 Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 27, Bežigrad. Ugodno prodam pettonsko avtoprikolico predelano v prevozni čebelnjak za 60 AZ panjev z novo konstrukcijo ter gibljivo streho oblečeno z Al pločevino. Prikolica je registrirana do maja 1976. Cena po dogovoru. Naslov na upravi lista. V cvetočem maju, je našo družino zapustil dolgoletni član in odbornik VREČKO Franc, doma v Ločah št. 97. Od njega smo se poslovili na pokopališču v Ločah 20. maja 1975. Poslovili smo se od moža, ki je velik del svojega življenja posvetil drobnemu in najbolj marljivemu bitju — čebelam. & VELETRGOVINA TOZD Trgovina na veliko in malo b. o. MARIBOR MARIBOR, PARTIZANSKA CESTA 3—5 POSTNI PREDAL 231 TELEFONI: H. C. 22-481. 22-483 NABAVA 22-713 VELEPRODAJA 22-587 PREDSTAVNIŠTVO BEOGRAD 762-083 VELETRGOVINA MARIBOR TOZD Trgovina na veliko in malo MARIBOR priporoča nakup prehrambenega blaga in gospodinjskih potrebščin v vseh prodajalnah na območju Maribora, Gornje Radgone, Radenc in Ptuja. ZAVAROVALNICA MARIBOR v Mariboru, p. o., Partizanska c. 47 SE PRIPOROČA ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ ZAVARUJTE SVOJE ČEBELE PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR