PRIHORSKI DMEVMIK
 	  glasilo	o	s	v	o	b	o	o	i	l	n	e	fronte	za slovensko primorje
Lfo III - Cena 6 lir . 4 jugolire - 2.50 din	TRST	petek, 30. maja 1947
m
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokop si se ne vračajo.
OGLASI pr: Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-80? CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 140, četrtletna 420, polletna 830, celoletna 1.650 lir; Cona B: 95, 285, 560, 1.100 jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
Kontroio nad Sepralom
Mteva ogromna večina tržaških trgovcev
Osrednjemu odboru sindikalni sporazum,
gospodarsko udruže-sfa ^ ST°’ ^a,liansko gospodarnem Udruženie za STO, Avto-nifiJ10. brušenje trgovcev z jest-ir ,mi na drobno v Trstu, Za-vin„ni- konzOTCii trgovcev z jest-fouirc Sa TrSt in nemile, Za-Trst 1 konz°rgij mesarjev za % /a*	ki so gospodar-
Rje ruženja, v katerih je včla-j a ogromna večina trgovcev in nami na drobno v Trstu trž^m^U' sprtčo težkih zlorab trgov e^a ^eTrrala v škoda malih Prarn^ ™ spr^° srepresalij)> na-)cgjc- 1If trgovcem z jestvinami, se T tudi &ede na poizkus, da Stal* irpovce iestvin na grobno no * 0(2SOvornost za težke nered-ifiJ Pri dobavi osnovnih potreb-Prebivalstvu,
. pozivajo
sjg °dbor za sindikalni titevZUrn[ nai poskrbi za ustano-ne mešane komisije, sestavlje-fdbo* predstavnikov Osrednjega e JO*Za sindikalni sporazum in
g J.	   ulrU>;iK	VI	l/
®feac;	vnikov omenjenih orga-
...	ki	ha.i	hi	vtnefr,.
$ila " ki nai skupno nasto-dosego nadzorstva nad po-
ljSt) n^e,n Seprala in nad razde-0 yem osnovnih potrebščin, s^dnn odbor za sindikalni naj nemudoma določi ■ti n ^ !ir° za sestanek komisije ko b °7 spor°oi število predstavni-iQeijo VSak° gospodarsko organi-
sko°^P1Sani: Slovensko gospodarno udruženje za STO, Italijanko "^Podarsko udruženje za Vovc' Avtonomno udruženje tr-Z^„ev. 2 Jestvinami na drobno, konzorcij trgovcev jest-, S^ in ozemlje. Zadružni mesarjev za Trst in
lužite
ev anglcameriškega Doflročja v Nemčiji
^rlin
i»y
29. (AFP)
General
•tiil 10 rj,ol>ertsbI> sta izdala po-a katerim obveščata, da sta ®*ka in ameriška vlada skle-pft,(jUstanoviti gospodarski svet iz jin Stavn’kov posameznih pokra-^iihovih okupacijskih pcdro-ri
obstojal tudi izvršnj odbor, ki bo sestavljen tudi iz predstavnikov posameznih pokrajin. Njegova naloga bo koordinirati in nadzorovati dnevno delo gospodarskih uprav obeh področij po navodilih gospodarskega sveta.
Jugoslovansko - finski trgovinski dogovor
Beograd, 29. (Tanjug) Včeraj so podpisali v Helsinkih jugoslovan-skc-finski trgovinski dogovor, za katerega so se vršila pogajanja že več dni. Dogovor vsebuje izmenjavo blaga in način plačevanja. Jugoslavija bo izvažala na Finsko krom, druge rude in kovine, trd les, tobak, suho grozdje, tanin itd., medtem ko bo Finska izvažala v Jugoslavijo celulozo, stroje in drugo blago.
Dr. Jože V J Jan
stalni delegat FLRJ pri ZN
New York, 29.'.(Tanjug) -Za novega stalnega delegata FLRJ pri Združenih narodih v Nevo Yorku je imenovan opolnomočeni minister dr. Jože Vilfan, ki je v ta namen napravil pri generalnemu tajniku Združenih narodov Trygve Lieu uradni obisk in predložil svoje poverilnice.
Našemu tržaškemu sorojaku in prvemu tajniku Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje in Trst v času borbe, iskreno čestitamo ;n mu želimo obilo uspehov na njegovem novem položaju.
Cesta Maribor-Trsl
Ljubljana, 29. (Tanjug) — V okviru del petletnega načrta bo obnovljena in modernizirana cesta Maribor-Ljubljana-Trst v dolžini 171 km. Istočasno bo zgrajen nov most preko Save v bližini Brežic. Za to delo predvideni krediti tega leta znašajo 200 milijonov dinarjev. Cesta bo asfaltirana.
Bevinov govor
o angleški zunanji politiki
Margate, 29. (AFP) — Bevin je danes na laburističnem kongresu odgovoril na številna vprašanja, ki $o mu jih postavili med debato o zunanji politiki. Med drugim je izjavil, da je vse, kar zahteva od kongresa, naj njegovo politiko podpre ali pa odkloni.
Dejal je dalje, da bo kmalu prišlo do razgovorov o načrtu mirovne pogodbe z Japonsko in da bo on sprožil vsa vprašanja Daljnjega vzhoda. Pripomnil je, da mora enajst držav, ki so bile udeležene pri vojaških operacijah v Aziji, sodelovati na mirovni konferenci z Japonsko. O azijskem svetu je izjavil, da mu je. treba posvetiti posebno pozornost. Velika. Britanija ima velike interese na tem delu sveta.
Politika naše vlade na Srednjem vzhodu, je nadaljeval Bevin, ne diši po petroleju. V teh krajih so velike možnosti za socialne poiskuse in ne moremo tvegati izgube naših pozicij.
Dalje je Bevin dejal, da je Velika Britanija vedno pripravljena začeti pogajanja z drugimi državami podpisnicami za revizijo montreu-ške pogodbe. Vsekakor pa da ne bi mogli sprejeti te eventuelnosti.
O Palestini je izjavil, da bo treba to vprašanje rešiti pred Združenimi narodi. Obtožil je nato Egipt, da je prekinil pogajanja v hipu, ko so skušali najti rešitev.
Glede Grčije je Bevin izjavil, da so Američani imeli prav. ko so intervenirali v Grčiji. Govoril je nato o Nemčiji in dejal, da je treba odpraviti za vselej njen vojni potencial. Izrazil je dalje upanje da bodo v novembru dosegli sporazum za trgovinske stike s Sovjetsko zvezo.
Glede gospodarskega dogovora med angleškim in ameriškim področjem je Bevin izjavil, da Angleži in Američani niso prekršili potsdamskih dogovorov.
Laburistični kongres je izglasoval resolucijo, kj odobrava vladino zunanjo politiko.
De GasperijevE poizkusi
predstavljajo navadno igro reakcije
De Gasperj dela očividno tvegan poizkus, ki pa zna imeti za. Italijo težke posledice. Demokristjanski vodilni časopisi že skoro sami odkrito priznavajo, da treba rešiti sedanjo vladno krizo tudi tako, da bo prav Amerikancem, oziroma, z drugo besedo, da bo Italija glede predvidenega najetja državnega posojila v Ameriki ostala v kreditu. Vsled tega se ni čudit:, da imenuje organ demokristjanske stranke «11 Popolo* zamišljeno -vlado, ki naj bi bila sestavljena iz samih demokristjanov, «vlado ameriškega posojila*. Vsekakor je nadailje značilno, da se hoče De Gasperi otresti tako Imenovanega sistema treh strank ravno v trenutku, ko bi se morali v Italiji pripraviti važni zakoni, ki naj odstranijo špekulacijo, ki naj ustavijo dviganje cen in ki naj pridobijo državi z raznimi davčnimi ukrepi zadostna denarna sredstva. Nadalje je važna okolnost, da se hoče De Gasperi znebiti svojih levičarskih sodelavcev komunistov' in socialistov, ki predstavljajo resnične širše množice Italijanskega ljudstva, proti katerim se ne bo
]0»V' Predstavniki bodo imeli na- -
Predlagati vojaškima vlada- dfl0, vladati Pridobitev malega
,9 sPlošno politično linijo uri ob- Kevl'a	Saragatov.h
. ... . . .	,	, odpadnikov, ki naj zavzamejo ne-
etriatraii p roc'i> ! -*11	katera strokovna ministrstva, ni
Raz«	gospodarsko	celoto.	noben protiutež temu, kar bo za-
n gospodarskega sveta bo | mišljena vlada zgubila s tem, ko
Anglija in zda
^vlačujeta rešitev vprašanja ^dzorstva nad atomsko silo
lika p Success. 29. (AFP) — Ve-Žiia r!tabija se je včeraj pridru-boij A v naporih, da bi čim fc>pr.2aJlekle odobritev sovjetskega Sij« 2a a k prvemu poročilu komi-th(j2c). atomsko energijo, ki pravi: h ,Stv° atomske energije se me-
Svet
^ločiti
X okviru Varnostnega
^ekli
Velika 41 teden sla bili ZDA in tek, ®r'tanija odobrili ta popra^ «01Uc, ,l 1' bil vnesen v skupno re-v sretj° Kanade, Francije in ZSSR, 1° tn u Pa sta izrazili, da bi se da-besedi
8tnu.lu
sko *u’ da b: nadzorstvo nad atom-ht.j	lahko	bilo	podvrženo
ish, —pozneje razlagati v , “• da "
®erg
^amostnega sveia.
"Vin !Canada se je pridružila aiheriškega delegata.
Ker so te tri države jasno pokazale svoje namene, je Gromiko vprašal, ali se strinjajo z resolucijo glavne skupščine od 14. decembra 1946, ki priporoča ustanovitev kontrolnega sistema. Gromikovo vprašanje je ostalo brez odgovora in seja je bila odložena.
Sneg v Severni Ameriki
New York, 29. (AFP) — Ledeno mrzli vetrovi, ki vejejo od Kanade sem, so povzročili nenadno spremembo temperature v nekaterih državah severne Amerike. Tako je te dni zapadel sneg y državi Nebraski, Wyomingu, Minnesoti, Co-loradi, Iawi in Wisconsinu. Zaradi nizke temperature je resno ogrožena letošnja žetev.
ne bo Imela zaslombe najmočnejših strank,, Z ustvaritvijo enotne vlade demokristjanov se bo sprožila edinole nezaželena notranja borba, ki se bo odražala tako v konstltuanti, kakor tudi v podrobnem delu političnih strank na terenu. Opozicija ne bo imela težkega dela, saj bo treba pred volivci razgaliti samo vso protidemokratično smer sedanje vlade, ko odklanja sodelovanje levice, ki je Željna delati skupno za interese skupnosti. Iz vsega razvoja pa je podan zopet dokaz, da je De Gasperi opravičenost pretekle krize samo fingiral in da je s frazami «racionalne solidarnosti* ter «ši-roke koncentracije* kakor tudi z zagotavljanjem, da bo vzel v. vlado tud; «strokovnjake» od leve strani hotel samo izigravati javno mnenje, ki se je zgražalo nad demokristjani, ki so krizo sprožili. Za miselnost demokristjanske par-pamentarne skupine je končno važen sklep, s katerim je izrekla De Gaspariju popolno zaupanje. To pomeni, da je odobrila, da iz politične špekulacije razbije sodelovanje levice in centruma in sestavi vlado brez levice, čeprav predstavlja ta večino italijanskega ljudstva. Negativna stran odločitve demokristjanov obstoji tudi v tem, ako so se nameravali s sprožitvijo vladne krize znebiti zanje neprijetne levice. S to odločitvijo prevzamejo nase veliko odgovornost, zlasti še, če so resnični oni glasovi, ki pravijo, da se je ravno v sedanji krizi pokazala očitna odvisnost italijanske notranje politike od ameriških denarnih stricev. Levica priznava, da je položaj v Italiji delikaten, toda zaradi tega ni bilo treba zamenjati čvrsto in solidno vlado s šibko in odvisno. Po hodnikih konstituante se je očitno šušljalo, da skušajo ameriški krogi vplivati na razvoj vladne krize. Siril se je celo glas, da jr. Lombardova finančna misija v Ameriki naletela na težkoče, in da je poslal italijanski poslanik v Washingtonu Tarchiani poročilo, v katerem sporoča «priporočilo» ameriškega zunanjega ministrstva za sestavo italijanske vlade brez komunistov. To vest je sicer poslaništvo. še predno je bila objavljena v rimskih časopisih, demantiralo, toda značilno je, da je sam državni podtajnik Cappa, ožji sodelavec De Gasperija, opravičeval enotno demokristjansko vlado s to vestjo. Skrajni desničarji in monarhisti pa v listu «Italia nuova* izjavljajo, da je izključitev levice iz vlade edino pravilen ukrep, ako ho-
če Italija dobiti kredite in žito od edine države, ki ima vse te stvari, in to je od Amerike.
Nastopile so nove težkoče pri zamišljeni sestavi demokristjanske vlade s sodelovanjem «strokovnja-kov* izbranih iz raznih političnih strank. Socialistični' odpadniki in manjše zmerne stranke levice so se vzdržali izjaviti svoje stališče, medtem ko so enotni socialisti in komunisti odločno izjavili; da so nasprotni De Gasparijevem načrtu, ki predstavlja navadno 'gro reakcije. Nasprotno, krogi okoli De Gasperija poročajo, da je imenovani odločen rešiti vladno krizo na ta način, da bj sestavili enotno vlado iz demokristjanov z dvema ali trema neodvisnima- strokovnjakoma. Demokristjanska parlamentarna skupina se je v ta namen sestala nocoj in bo o stvari dokončno sklepala.
Holandska nota
svobodni Indoneziji
Haag, 29. (Ta,as) — Holandski listi poročajo, da je 27. maja guverner Van Mook izročil voditeljem indonezijske republike noto, ki izjavlja, da pripravlja Holandska ukrepe, ki naj bi «sprayili indonezijsko vprašanje z mrtve točke*. Holandci zahtevajo splošno nadzorstvo nad uvozom in izvozom, povrnitev lastnine tujcem na ozemlju republike in imenovanje federalne vlade indonezijskih združenih držav. Nota predlaga tudi, naj se na vsem indonezijskem ozemlju vzpostavi red s pomočjo holandskih čet.
Pred splošno stavko v Montevideu
Montevideo, 29. — Avtonomni sindikati so za soboto napovedali splošno stavko iz solidarnosti z železničarji. Predvidevajo, da bo Splošna delavska zveza v celoti pristala na to stavko.
KITAJSKI DELAVCI
zahtevajo konec državljanske vojne
VOJNI ZLOCINCI IN IZDAJALCI V ITALIJI
Tiskovna konferenca predstavnika FLRJ v Rimu
, b< h m-
Z da delavnost za prepre-Ja ^Patriacije bolj slstematič-h	so	v taboriščih
fenol <<taPor;ščno policijo* In ■ tr,lac:jske odbore.
N vlf^.jo so sprejeli načelo-zločince ;n stare policaje,
So
S
Prej
zvesto služili Nemcem
bi ^ablJ^Patorjem naše države. M' 0 od risfni policaji* prejemajo Kot 2avezniških vojaških obla-Pol,Pl" mer navajamo tabori-e‘*c'ie j 0 v Fermu:	Načelnik
At Martin Kovačevič, funk-Dst^-k i0aVce P°1;cije. Njegov na-
'Vrgo .	.-el	er-nuijc
V" Lsvnrt3	Vellka	Gorica,
c;i^bja 41 bestialna mučenja in V,' je _°d°ljubov. Referent pol:-vt]oAi4ariI?n Mazur- predstavnik OVt n 1Z Zagreba za časa Pa-
Dj, Straj ,Zavtsne države Hrvntske.
'istaiuJev Je Milan Asič, nared-icit^ič efpallc;je- Policaji: Dujo
Ivan mkc:onar ustaSke P°-hu Poi;C'purina, narednik usta-’ (^Iark° Pip-«", bivši po-
P rrn ahko sluzijo k, v t P°iem obstoiečec
za vsaj obstoječega polo-
teh
tV.v^l't;P°C)menl tistl- kl »e P®
tun _tabor;ščih in terorizma,
rrrLna sv°Je domove in k ’ zaposlitvam.
Sedaj pa bomo pogledali, kaj so «odbor.», ki bi morali pre-ustavijat; prebivalce taborišča pred vojaškimi oblastmi, a sluzijo prav za prav kot orodje za preprečevanje repatriacije.
Navedli bomo primer taborišča Trn n!:
Predsednik tega odbora je četni-£k: polkovn k Brana Pantič, za katerega ni samo ministrstvo za zunanje zadeve Velike Britanije sporočilo jugoslovanskim oblastem v svoji noti od 9. oktobra 1946, da je bila odobrena njegova izročitev oblastem FLRJ, ker je vojni zločinec, temveč je bilo to javljeno tudi s posebno noto States D parte-ment. Isto se je zgodilo z odborom taborišča Bagnoli, katerega predsednik je bil ustaški letalski kapetan Mato Dukovac, ki Se je med vojno boril na vzhodni fronti in je bil večkrat odlikovan od hitlerjev-cev zaradi svojih zaslug, storjenih Nemčiji.
Na čelu taboriščnega odbora v Reggio Emllia je ustaški major in vojni zločinec Oto Fiilpek, ki je leta 1946 ušel iz angleškega ujetnlške-ga vojaškega taborišča, ker se je bal, da ga izročijo kot vojnega zločinca.
TV.da poleg vsega tega, so v ta-
boriščih prave pravcate vojaške formacije, ki razpolagajo z orožjem ter prejemajo povelja in instruk-clje od poveljnikov, ki so izdajalci in pravi vojni zločinci kot na primer Ze omenjeni Djujič. Imamo primer tako imenovane ((kraljevske vojske*, v kateri so organizirane skupine banditov, ki likvidirajo vsakega, ki se prijavi za povratek y domovino. V tej vojski so vojn: zločinci, za katere je angleško ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo jugoslovansko vlado, da se morajo izročiti oblastem FLRJ. Evo nekaj imen: Pop Momčilo Djujič in Do-brosav Jevdjevič; politični vodja divizije «Sumadija» in voditelj fašistične organizacije «Zbor», ki še vedno obstoja, Jaša Ljotlč; kapetan Zika Mladenovič; agent posebne policije gestapo na Banjici pid Beogradu Radam Grujičič, ki se je sedaj preimenoval v poročnika Petroviča; general Boško Nedič, brat znanega kvislmga Milana Nediča; general Parac Matija; general Prezelj Andrija; kapetan Mile Marijan in mnogi mnogi drugi. Za vse navedene elemente obstoja odo-brenje za njihovo izročitev kot vojne zločince, da pridejo pred jugoslovanska sodišča. V teh taboriščih se organizirajo teroristične skupine z namenom, da bi tajno prišle
Sangaj. 29. — Sangajsko delavsko udruženje je izdalo proglas, v katerem pojasnjuje svoje zadržanje do gibanja za mir. Proglas ugotavlja, da je dosedanjega težkega položaja v držav; prišlo zaradi dr-tavlja, da je do sedanjega težkega žejni krvi, ki so dosegli nekaj vojaških uspehov, se skušajo izvleči iz zadrege z izgovorom pogajanj za mir, da bi imeli na ta način možnost pripraviti novo ofenzivo.
Preglas poziva šangajske delavce, r.aj se uprejo državljanski vojni in naj zahtevajo trajni mir, kaznovanje vojnih hujskačev ter uvedbo demokracije. Proglas poziva dalje delavce, naj se uprejo obvezni vojaški službi, zaplembi živil, pretiranemu tiskanju denarja, nezakonitim obdavčevanjem in nabavljanjem inozemskih posojil za finansiranje državljanske vojne.
585 univerzitetnih profesorjev v Pekingu in Tientsinu je izdalo proglas na kitajsko ljudstvo s pozivom, naj se združi v zahtevi po prenehanju državljanske vojne.
Med govorom, ki ga je Cankajšek imel pred političnim svetom, je izjavil, da se bodo vojaške operacije proti ljudski vojski nadaljevale, dokler ne bo ta sprejela mirovnih pogojev, ki jih je predložila vlada.
Glavno pozorišče državljanske
v Jugoslavijo, kjer bi vodile protl-drzavno delovanje. Kot primer naj služi aretacija majorja Blaža. Jurkoviča, izvršena 16. aprila letos. Jurkovič je imel pri sebi 30 ponarejenih propustnic za cono A in B.
Kdo potrebuje te ljudi, da se zavezniško vojaško poveljstvo v Italiji toliko briga za njihovo zaščito in skrbi, da jih ne izroči kakor bi jih bilo moralo na podlagi vseh pre-vzefh obveznosti pred Združenimi narodi in zagotovitev vladi FLRJ. da jih bo izročilo? Mar ne sluzijo mogoče tudi zato, da bi preprečili povratek naših državljanov v Jugoslavijo? Toda to je proti načelom pravičnosti m morale. To pomeni pomagat: fašističnim ostankom pri nadaljevanju njihove teroristične dejavnosti ter pri zaroti proti miru in napredku človeštva; to pomeni zavestno dajati potuho provokacijam in pripravam vojnega razpoloženja. Na noben način se ne more raztolmačiti dejstvo, da gredo ameriške ,n angleške vojaške oblasti v Italiji s pomočjo vatikanskih organizacij tako daleč, da odkrito branijo vojne zločince, ki so prizadejali toliko trpljenja svojemu narodu in so se stavili na razpolago skupnemu sovražniku. Ameriške vojaške oblasti pa gredo še dalje in ovirajo Izročitev tudi tistega neznatnega števila vojnih zločincev, za katere je angleška vlada dala pristanek za izročitev. Tako na primer odobrava angleška vlada izročitev jugoslovanskim oblastem vojnega zločinca, ustaškega ministra Kuvedjiča, medtem ko ameriške vojne oblasti to ovirajo.
(Se nadaljuje).
vojne je še vedno Mandžurija, kjer razvija ljudska vojska veliko ofenzivo z namenom, da izolira mesta, ki jih držijo vladne čete.
spore
med Zidi in Arabci
Bukarešta, 28. — Na zborovanju, k: ga je priredil židovski demokratični odbor, je član romunske komunistične stranke Vassile Luca med drugim izjavil: «Imperializem povzroča spore med Zid; in Arabci, da bi jih laže podjarmil.* Dejal je dalje, da je v Kairu, kjer se je udeležil medparlamentarne konference, videl divji teror «pro-tektorjev* prot; Zidom in Arabcem, da bi si tako zagotovili petrolejska podjetja na Srednjem vzhodu.
Začetek procesa proti
Paveličevim pajdašem
Zagreb, 29. (Tanjug) — Danes se je pred višjim sodiščem začela razprava prot; ustaškim vojnim zločincem in drugim kvislingom tako imenovane Faveličeve nezavisne drT žave. Ng zatožni klopi sedijo, kakor smo že. poročali, bivši vrhovni poveljnik Paveličeve vojske Kvaternik, Vladimir Košak, Mehmed A-lajbegovič Kulenovič, Navratil ;n Perčevič.
Vsi obtoženci so izvršili najhujše vojne zločine. Pomagali so tudi okupatorju pri izvajanju terorja in plenjenja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Na današnji razpravi je bilo govora o pogajanjih, ki jih je v septembru 1943 vodila skupina mačkovcev pod vodstvom inž. Ko-šutiča z namenom, da organizirajo vlado,, ki bi izrekla svojo lojalnost do Nemcev. Ta poizkus, da bi- rešili fašiste, ni uspel. Pozneje so Maček in njegovi sodelavci bili udeleženi pci pripravah za prevrat, ki b; postavil neodvisno hrvaško državo pod pokroviteljstvo zahodnih držav.
Danska prosi 50 milijonov dolarjev
Washington, 29. (AFP) — Predsednik mednarodne banke je sporočil, da sedaj preučujejo prošnjo Danske za posojilo 50 milijonov dolarjev.
Tudi Jemenu „ponioč“ ZDA
Kajro, 28. (Tass) — List «E1 Ih-van El Muslimm* piše v zvezi z ameriškim posojilom enega milijona dolarjev Jemenu za nakup ameriškega vojnega materiala, da je to zelo žalostna iniciativa, ki pomeni konec svobode za Jemen. Amerika bo uporabila to posojilo, da raz-strgne svoj politični in gospodarski vpliv na Jemen.
ME
Mučilii mrcvarili! streljali, klali in požigali so nas...
Ncl	di	parol
H Prefetto detla Provincia del Carnaro
la iffrt« del peteri	del	11» IX Leg$e
- xm. ». m% pm i iwšt®r§ A«r«giiii aii« | Rende noto che
Apparfenentl a famigite d&lmh	iam jn	.Z
utiimi tempi ai ten lana ti dalle Toro ebstemont' pm
o«] boschi i dfealii ed arruolarii pm commeltere asiom ; ..	dl bandfitemo. tmmmm e tarmrismo, con utmtefd e raptee
;/	di aoidaif isoTatT e Javoratert ctelte i&tm srmesm.
St teformano le popofazioni dai tar n tori anfttsskhseaa pmvvedimento odiem© stati Internati j componenti detle sifddette famjglie, $ono State rase al auote le Toro case, confiscati \ b«ni e fucJteti 20 componontt dl dette famigiie |	estratti a sorta, par rtpprosaglla contm gil alfi criminali
da parte del ribe lil ehe turbano le fabortese popolazloni di questi terrltori.
Qualora $11 appartenanti sile sudetette temigite cha si sono dati aJ boaco, doveasero conflnuare ntlte loro atti--	vite dl banditi e rapinaton, sar& contmuata teesombilmente
la. 'rappreaaglia
Fteme,. SO map^lo 1042 *
?	-•	^	-	.v’	■	i ‘‘ . % ' -	■	.C	v:,..	:	.
W PRfffTTO
o	fism’
*»*«**♦ - mi rsss
SL...tL-S. i	t ■:	'i	.	  .,	.■ i:
Pred petimi leti na današnji dan je reški prefekt Testa izdal gornji proglas. Hrvatsko primorsko vas JELENJE so prekrstili v CERVI. Toda še predno je ta iz-prememba postala splošno obvezna, je prefekt Testa prihrumel v vas, ker je nekaj prebivalcev odšlo k partizanom in jo kaznoval. Evo, kako:
«Naznanjamo vsemu prebivalstvu priključenih področij, da so danes na temelju posebne odredbe
ČLANI OMENJENIH RODBIN INTERNIRANI,
NJIHOVE HIŠE DO TAL PORUŠENE,
NJIHOVO IMETJE ZAPLENJENO IN
DVAJSET ČLANOV ISTIH RODBIN, DOLOČENIH Z ŽREBOM, USTRELJENIH kot maščevanje zaradi zločinskih dejanj upornikov, ki motijo delovno prebivalstvo teh krajev*.
In zaključuje:
«...oblast bo brez usmiljenja nadaljevala z uničevanjem*.
In oblast je besedo držala... Samo v okrožju Hrvatskega Primorja so Italijani od
1941. do 1943. leta
pobili:	aretirali	in	internirali:
657	moških	6254	moških
316	žena	5160	žena
81	starcev	1374	starcev
88	otrok	2739	otrok
ter požgali in razrušili: 2064 poslopij Celo okrožje Hrvatsko Primorje pa ne šteje niti toliko prebivalcev kot samo mesto
Trst.
Na zidove požganih hiš pa so napisali: «W LTTALIA*, prav tako kakor kričijo in pišejo po tržaških zidovih in časopisih danes mogoče ravno tisti fašisti kot v letih 1941,
1942, 1943 vse do leta 1945.
Ameriški dolarji in vojni hujskači
Ankara, 29. — Dopisnik «Tirre-sa* brzojavlja iz Ankare, da imajo člani ameriške vojaške komisije dnevne razgovore s predstavniki turškega glavnega štaba. Predvidevajo, da bo 80 do 90% dovoljenega posojila uporabljeno za dobavo vojaškega materiala.
Turški parlament je včeraj izglasoval podaljšanje obsednega stanja v nekaterih krajih ob Dardanelah in v Trakiji za nadaljnih šest mesecev. Med debato ie ministrski predsednik Peker dejal, da mora Turčija bdeti v ozračju polnem nevarnosti, ker da postavlja neka država do Turčije teritorialne zahteve. Zato da je sedaj nemogoče izvesti demobilizacijo. Dejal je dalje: «Na noben način ne moremo zmanjšati važnosti tež-kjh nalog, ki nam jih bo usoda lahko naložila v primeru, da bi v svetu prišlo do oboroženega spopada.*
Voditelj opozicije in demokratični poslanci so se protivili nadaljevanju obsednega stanja, katerega zla posledica je razen drugih ta, da je pogažena časnikarska svoboda. Neki demokratičen poslanec je bil zaradi svojih izvajanj izključen od parlamentarnih sej za dobo 15 dni.
* ♦
LAKE SUCCESS. — Glavni tajnik OZN Trygve Lle je danes sporočil, da so iz tajništva anketnega odbora za Palestino izločili dva funkcionarja, in sicer enega Zida in enega Arabca, da se izognejo vsaki obtožbi o pristranosti.
NE Z DOLARJI NE S SILO
ne bodo grškemu ljudstvu preprečili, da bi se borilo za svobodo in neodvisnost
Atene, 29. — Grška demokratična armada žanje na Peloponezu vedno nove uspehe; sedaj je zavzela mesto Livadija. Zarad. tega narašča v monarho-fašističnih kto-gih nervoznost. V parlamentu je populistični poslanec Vakis na zahtevo, naj se pošljejo ojačanja na Peloponez, izjavil, da za to ni na razpolago zadostnega vojaštva.
Teror fašistične vlade pa se v ničemer ni zmanjšal. Včeraj so usmrtili 6 partizanov, ki jih je bilo vojaško sodišče obsodilo na smrt.
Marcel Cachin zagovarja v pariškem listu «Humanlte» opravičeni odpor grških rodoljubov proti obtožbam, da jim pomagajo sosedne države, in zaključuje: «Ne z dolarji, ne s plačanim, vojaštvom ne bodo narodom preprečili, da bi branili svojo zemljo, svojo svobodo In svojo neodvisnost.
Potvorjene volitve v Libanonu
London, 28. — Iz Beiruta poročajo, da ves tisk protestira proti načinu, kako so se vodile volitve. L sti pišejo o prevarah in strahovanjih, ki jih je vlada vršila z namenom, da doseže izvolitev vladnih kandidatov. Dva ministra sta za-
radi tega podala ostavko. Govorijo da bo udruženje advokatov zahtevalo razveljavljenje volitev.
Opozicijski kandidati v Beirutu so danes na posebnem zborovanju sklenili, da začnejo x soboto splošno stavko kot protest proti nasiljem in potvorbam pri zanjih volitvah.
Zunanja trgovina ČSR
Praga, 29. (Tanjug) — Po poročilu državnega statističnega urada v Pragi je češkoslovaška zunanja trgovina y mesecu aprilu zaznamovala aktivno bilanco v znesku 190 milijonov kron. V istem mesecu ja bilo v CSR uvoženih za 334 milijonov kron živil.
General Svoboda in Boček bosta obiskala FLRJ
Praga. 29. (AFP) — Na povabilo maršala Tita in poveljnika generalnega štaba Jugoslavije generala Koče Popoviča bosta prišla v prvi polovici junija tega leta na ura^ den obisk v Jugoslavijo češkoslovaški minister za narodno obrambo general Ludvik Svoboda ;n poveIJ-n;k češkega generalnega štaba general Bgček.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
30. maja 1947.
Hiba je v sistemu
ZVU je organizirala policijo od ljudi, po večini iz starega fašističnega policijskega a parala, s tem
da so te ljudi oblekli v nove uni-
forme in jim dali drugo ime, na-mesto Italijanskih ali nemških pušk angleške in amerikanske, zato še ni postala nova policija. Bivši kvesturin ali karabinjer, ki je mnogo let zvesto služil fašističnemu režimu, je s tem postal sestavni del njihovega aparata, prepojen je s tistimi idejami, navadami in mišljenjem, povezan službeno in privatno s takrat vladajočimi sloji, da se sedaj v novih prilikah ne more iznebiti navad, niti pretrgati star rih zvez. Prav vse-eno je, kdo mu komandira, ali Kitajec, Japonec, SS-ovec ali Anglež ali kdor koli, vsakdo ga lahko v policijski službi uporablja le za isto delo in isti namen, kot njegovi gospodarji, ki so ga vzgojili v protidemokratičnem duhu, v sovraštvu do ljudstva.
Tako policijo, obremenjeno s fašistično preteklostjo je ZVU poda-rila tržaškemu ljudstvu.
Ne pravimo P&, da niso med njimi tudi pošteni ljudje in politično neobremenjeni. Toda ti so v manjšini, niti niso važni za celotno karakterizacijo policije. Drugače bi bilo nerazumljivo, zakaj so zlasti vodilni kadri morali podati ostavko.
Danes pa, v razmeroma kratkem času, odkar je gospod Hardmg govoril: «Vi boste bodoči varuhi zakona in reda», so pokazali, kako so svojo nalogo izvrševali. Pustimo ob strani čisto politično vlogo, ki jo policija vrši; dovolj je za oceno, da so ti «varuhi zakona in reda» sami kradli, ropali, tihotapili, se bav.ili s črno borzo, verižništvom itd. Značilna poteza take policije, o kateri smo vedno trdili, da ni sposobna ščititi interesov tržaškega ljudstva, so ravno ti pojavi kriminalitete itd., ki so zavzeli tako širok obseg.
Pri vsem tem pa, ko je javnos-že govorila o tatvinah policije in drugih škandalih, je gospod Bow-man dne S. maja 1947. izjavil, da je ena »najboljših in najštevilnejših na svetu*. In to Je izjavil naj v š ji predstavnik ZVU na tem teritoriju y. času, ko so se že izyršile Unrine tatvine, v času, ko so bili na poli-čiji prijavljeni policisti, ki so se bavili s tihotapstvom cigaret itd. Sedaj g. Bowman molči m na ti-skovni konferenci mu Je neprijetno, če mu stavijo vprašanja o civilni policiji. Toda možak, če nima kaj za bregom, pogleda stvari y oči in prizna: Zgrešen je bil kriterij, pod katerim smo zbirali in organizirali policijo. Ali danes še lahko trdite, da je bilo dosedanje delovanje policije v korist in v interesu ljudstva?
Lahko Jo zopet pohvalijo in izjavijo, da je «najboljša na svetu*, toda dejstva bodo ostala dejstva. In teh dejstev ne bo smel pozabiti bodoči vladni svet, ko bo predlagal načelnika policije, ki mu bo poverjena sestava novega policijskega zbora.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Šola ni last ZVU ne učiteljstva
Šola je last naroda •
Slovenski šolniki sq zborovali v sredo, 28. t. m., pri Sv. Ivanu v Trstu, da odgovorijo na napad šolskih oblasti ZVU na slovensko šolo ter proti nedemokratičnemu ravnanju z učiteljstvom tik pred koncem šolskega leta. Tega zborovanja so se udeležili vsi učitelji in profesorji, ki se zavedajo dolžnosti do slovenskega naroda. Celo zborovanje je bila ena sama obsodba ukrepov oblasti, ki ima prozoren namen, pripraviti bodočemu guvernerju stanje, v katerem bi prevladovali razni begunci, bivši «nedolžni» fašisti, šovinisti in »pravi* demokrati.
Po izčrpnem poročilu o zadnjih ukrepih ZVU na šolskem polju, so posamezni učitelji in učiteljice iznašali slučaje svojih premestitev in Odpustitev. Čistijo učiteljske vrste, a se pri tem poslužujejo informacij F. S. S. in ne ljudstva. Cinična je bila pripomba od strani ZVU neki učiteljici, potem ko so ugotovili njeno sposobnost, zakaj toliko hiti pri prosvetnem delu, saj v enem letu ne bo popravila tega, kar je 25 let rušil fašizem.
Na šolo so poslali nove čitanke, mesec dni pred zaključkom pouka, in zagrozili, da bodo ukinili razrede, k; si jih ne bodo nabavili.
Uvesti hočejo štiri ure pouka italijanskega jezika v redni pouk, tako. da bi bili slovenski otroci prikrajšani pri rednem pouku v materinščini. S tem zadnjim odlokom prosvetne oblasti ZVU Je slovenski jezik postavljen na podrejeno mesto
Tudi roditeljski sveti, ki dejansko pomenijo most med šolo in domom, so ZVU trn v peti. Učiteljstvo ne sme sprejemati v šoli staršev otrok, če ni pri tem pričujoč didaktični ravnatelj. Ali ste gospo-
Vsi prisotni prosvetni delavci, razen 4, so sprejeli naslednje sklepe:
1. Poučevanje italijanskega jezika ostane kakor doslej neobvezno ter izven rednega šolskega pouka. Urniki se pri tem ne spremen' io, kakor to zahteva ZVU.
2. Učiteljstvo ne bo pisalo kritik 0 čitankah, ki jih je izdala ZVU.
3. Slovenske priimke bodo pisali, le v slovenščini.
Roditeljski sveti morajo pripraviti vse potrebno za vpis otrok v prvi razred.
Ob zaključku so sprejeli protestno resolucijo, katero smo objavili v včerajšnji številk;, ki jo bodo predložili vseh prosvetnih ob-blasti ZVU.
SLOVENSKO - HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA in CENTRO Dl CULTURA POPOLARE
Kaj bo 8. junija ob 16. uri na OPČINAH?
Največji pevski koncert v letošnjem letu.
ZATO VSI NA OPČINE!
Sindikalne volHve
OOSS javlja, da volijo 30. t. m. v združeni sindikat sledeča podjetja: petrolejska čistilnica «Aqu:la» ob 6. zjutraj. AGIP podružnica ob 8. uri zjutraj, Sessi Marcello ob 8. zjutraj, Safem ob 14. popoldne, Saima ob 15. popoldne, Parisi ob 16. popoldne, trošarinski urad ob 8. zjutraj. V tem uradu se bodo volitve nadaljevale tudi jutri, 31. t. m.
Izidi sindikalnih volitev
Uradni izidi sindikalnih volitev, ki so se vršile te dni so sledeči: v podjetju pletenin «Tergeste» je dobila Delavska zbornica 3 dejanske in 2 dopolnilna člana v tovarniškem odboru, na strokovni skupščini je dobila Delavska zbornica 3 delegate, Enotni sindikati niso dobili nobenega člana ne v tovarniškem odboru ne na strokovni skupščini. V «Cassa Marittima A-driatica* je dobila Delavska zbornica v podjetniškem odboru 3 dejanske in 2 dopolnilna člana, na strokovni skupščin; je Delavska zbornica dobila 3 delegate. Enotni sir.dikat; niso dobili ne v podjetniškem odboru ne na strokovni skupščini nobenega člana Pri A-GIP, bivši SLAP, so dobili Enotni sindikati v tovarniškem odboru 4 člane, Delavska zbornica pa 1. V strokovni skupščini so dobili Enotni sindikat; 12 delegatov Delavska zbornica pa 4 delegate.
Tržaški gospodi ugajajo
jajca iz Jugoslauije
Se o nečednih poslih in špekulaciji Seprala
Spričo utemeljenih obtožb proti Sepralu so se tudi oblasti končno zganile. No, zaprle so za nekaj dni 14 malih trgovin, češ da niso hotele prodajati racioniranega blaga. Naključje pa je hotelo, da so skoraj vsi ti mali trgovci člani Konzorcija trgovcev z jestvinami. Tako bi radi odvrnili pozornost javnega mnenja od Seprala in naprtili krivdo za naraščanje cen malim trgovcem, kakor da. ne bi bili vsega tega krivi v največji meri grosisti.
Pisali smo že, s kakšnimi jalovimi izgovori se skuša Sepral otresti vsakih obtožb ter se tudi on poslužuje že zdavnaj obrabljenega sredstva «obrambe italijanstva*, ker upa s tem vplivati na one redke kaline, ki še vedno nasedajo izrabljanju nacionalnih čustev. Zadnjič smo objavili nekaj številk o razdeljevanju jugoslovanske masti, toda
Tako je, g. ravnatelj!
Naše ljudstvo ne mara vzgojiteljev, ki delajo grofi niemn
Izlet v Postojnsko jamo
Tajništvo CAT sporoča, da bo priredilo y nedeljo, 1. junija, izlet v Postojnsko jamo. Informacije in vpisovanje se vrše na sedežu via Conti 11, od 18. do 20. ure.
l/sem pevskim zborom
lepa slovenska pesem mora priti do svojega izraza in do tiste veljave, ki ji pripada. Nikakor nočemo podcenjevati nogometa,
„ ,,	fizkulture ali športa, toda kdo
^slednjega tudi priključili svoji je y najtežjih ^ borbe> v kr.
vavih časih fašizma in terorizma
8. junija je naš dan. Ne samo ,	12. Ialla: »Congedo del monte*;
nogomet, ne samo fizkultura, N.N. «Canto popolare russo*. Poje šport in ples, pač pa tudi naša 1 P*vskl zbt>r »Frausin* iz Milj. Dirigira tovariš Nattek.
13. A. Nedved: «Naža zvezda*. Pojejo pevski zbori z Opčin, Gropade, Bazovice, Plavij, Barkovelj. Dirigira tovariša Sonja Mahnič iz Bazovice.
policiji?
Vsem zborovalcem Je bilo jasno, da zadnji ukrep; ZVU nimajo drugega namena, kot zlomiti odpor učiteljstva ter napraviti iz njega slepo orodje kapitalističnih izkoriščevalcev.
Slovenski prosvetni delavci vedo, da je njihovo mesto tam, kjer Je ljudstvo. Delovno ljudstvo Je krvavelo za svobodo in se bo tudi borilo za svojo šolo in svoje učiteljstvo. Z ljudstvom gre borba naprej v obrambo kulturne svobode.
Enotni sindikati učiteljev in profesorjev bodo obvestili o teh premestitvah in odpustih OOSS in Delavsko zbornico, da skupno intervenirata.
FIZKULTURA
Metalec-Lj. Ponziane
v nedeljo ob 10 30 na stadionu
V nedeljo ob 10.30 bo na stadionu pri Sv. Soboti nogometna tekma za Jugoslovansko nogometno prvenstvo med beograjskim Metalcem in tržaško enajstorico Lj. Ponziane. Tekma Je za Tržačane, ki se bore za obstoj v ligi, velike važnosti, zato je dolžnost tržaških športnikov, da jih moralno podpro
Nedeljski spored ZDTV
Nogomet. Pokrajinsko prvenstvo:
V Trstu na igrišču Ponziane ob 10.30 Skedenj-Pulj; ob 16. ur. Mon-tebello-Ronke. Na Reki ob 15. uri Gaslini-Torpedo. V Kopru ob 15. ur, MUje-Tovarna strojev. V Krmi-nu ob 16. uri Krmin-Koper. V Nabrežini ob 16. uri Trž:č-Raša.
Finale okrožnega prvenstva: Na igrišču Ponziane ob 14. uri Rdeča
zvezda-Costalunga.
Juniorsko prvenstvo: Na igrišču Ponziane ob 9. uri Skedenj-Costa-lunga; ob 7.30 Ponziana-Sv. Ivan. Na igrišču CRDA ob 7.30 Sv. V:d-Magdalena. Na proseškem igrišču: ob 16. uri Primorje P-Arzenal. Na openskem igrišču ob 15. uri Opčine-DSZ.
Pokal Vatovec Zvesti:	Igrišče
CRDA: ob 10. uri Greta-Boln.ška blagajna; ob 11.15 Skorklja-2avlje; ob 13 uri Tiskarji-Acegat; ob 14 30 OMMSA-Col; ob 15.45 Rojan B-Skedenj B; ob 17. url Sv. Marko-Dreher Igrišče Ponziane ob 17.30 Kolon)a-Opčine. Na sežanskem igrišču ob 16. url Sežana-Vesna. Na igrišču v Nabrežini ob 14.30 Nabre-žina-Bontebeilo B.
Košarka. Pokrajinsko prvenstvo:
V Gradiški ob 15. uri Grad.ška-Čermelj.
Morganov pokal: igrišče DSZ ob 9 url Skedenj-Greta; ob 10. uri Barkovlje-Sv. Vid; ob 11. uri Skor-klja-Arzenal; ob 12. uri Sv. MarkO-Rojan. Igrišče Tomašiča ob 9. uri kOljet-DSZ
Lahka atletika: moški: tek na 100, 400 in 1500 m; štafeta 4x100 m’ skok v višino; met d.ska in hitra hoja n* 5 km. Zenske: tek na 80 in 800 m; skok v višino in met
diska.	,	,
Balincanje za aDelavski pokal*. Magdalena D-Magdaiena A; Sv. Ana A-Kraljlč C: Acegat A-DSZ B; Cors;-Col; Jntlflcio A-Pošta in telegraf B. Pričetek tekem bo ob 16. uri na igriščih prvoimenovanlh moštev.
Balincanje za pokal «Tabor» v Sežani
FD Sežana priredi v nedeljo tekme v balineanju za pokal «Tabor». Moštva morajo biti sestavljena iz treh igralcev. Prijave sprejema do sobote 81. t. m zvečer FD Sežana. Tekme »e vršijo na »grščih Malalana, Pirjevca in Jerina s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Pritožbe s takso 100 lir Je treba vložiti najkasneje eno uro po končani tekmi.
Objav« ZDTV
Nogometni odsek. Na podlagi sodniških poročil se verificirajo na-
slednje tekme pokrajinskega in ju-nlorskega prvenstva ter tekme za finale okrožnega prvenptva in po-kaia Vatovec Zvesti: Koper-Monte-bello 1:0: Krmin-Milje 1:0; Raša-Piran 2:0; Skedenj-Ronke 2:0; Pulj-Tržič 3:2; Primorje P-Rdeča zvezda 3:2; Costalunga-Alma Vivoda 2:0: Rojan-Rdeča zvezda 5:0; Magdalena-Primorje P 5:2; ‘ike-dcnj-Arzenal 1:1; Costalunga-Sv. Sobota 0:1; Magdalena-Sv. Ivan 1:1; Sv. Vid-DSZ 0:0; Greta-Co! 1:0; Acegat-OMMSA 3:1; Bolniška blagajna-Skorkja 2:1; Rojan B Tiskarji 6:0; Zavlje-Tovarna strojev 0:0; Sv. Marko-Kolonja 2:0: Dre-her-Kozman 1:0; Kraljič-Sežana 3:0
Nocoj ob 19. uri bo na igrišču Ponziane trening sledečih Junior-Jev: Godina Karel, Trevisan (Ske-danjl; Era. Zarli, Poso, Tibitante, De Vit (Ponziana); Baolint, A’ber-tini, Ccsma <Sv. Ivan); Clima (Co-stalunga); Cancianl II, Barbotti, Colonello (Magdalena), MisleJ, Pec-chiari (Rojan); Cotide, Spadavec-chia, Visintin (Sv. Sobota); Mis, Bf-rgamasco (Arzenal); Scapin (D-SZ); Dapreato (Sv. Vid).
Odbojka in košarka v Tirani
Rezultati tretjega dne balkanskih iger v košarki in odbojki v T.rani so naslednji: Košarka, moški:	Jugoslavija-Albanija 116:21;
ženske: Jugosiavija-Bolgarija 16:12. Odbojka, moški: Madžarska-Alba-ntja 3:1; ženskt: Bolgarija-Alba^ nija 2:0.
bolj združeval in bodril naš narod kot naša slovenska pesem? Zaradi naše pesmi so ljudi pretepali, zapirali, mučili in jih celo streljali. Slovenska pesem nas je spremljala v borbi, v gozdovih, ječah, taboriščih in na morišče. Kdo nam bo to pesem vzel? Kdo? Nihče. Ni naroda, ki bi bil tako navezan na svojo pesem kot je naš slovenski narod.
8. junija morajo Izostati vse druge prireditve po okrajih. Vsi pevski zbori iz okrajev: Trsta, Milj, Doline, Opčin in Nabrežine se morajo zbrati na Opčinah. Pevska prireditev se bo vršita v idiličnem in zelo akustičnem Mrčem dolu na Opčinah s sledečim sporedom:
1. F. Venturini: «Zdravica». Pojejo skoro vsi zbori, ker jo znajo od Prešernove proslave. Dirigira tovariš Drago Zerial iz Boljunca.
2. Govor.
3. Sed f: «Canto operaio*; Bazzi-eotti: «11 cacciatore*. Poje pevski zbor »Tomasi*. Dirigira tovariš G. Occini.
4. E. Adamič: «Llpa». Pojejo pevski zbori iz Devina, Nabrežine, Sempolaja, Gabrovca, Zgonika, Proseka, Bazovice, Boršta in Ricmanj. Dirigira tovariš Zidarič Stanko.
5. E. Adamič: «Noooj se mi je sanjalo*. Pojejo pevski zbori iz: Skorkije, Sempolaja, Saleža, Zgonika, Proseka, Trebič. Dirigira tovariš Curk Drago iz Trsta.
6. G. Occini: »Brindisi*; Merca-dante: «1 banditi*. Poje pevski zbor «Pisoni». Dirigira tovariš G. Occini.
7. F. Venturini:	»Pozdravljena domovina*. Pojejo pevski zbori iz Trebič, Padrič, Sempolaja, Opč n, Saleža, Boljunca, Boršta, Ban in Ricmanj. Dirigira tovariš Obad Janko iz Saleža.
8. H. Sattner: «Pozimi iz šole*. Pojejo pevski zbori iz Saleža, Proseka, Padrič, Boršta, Mar. Magdalene, Škofij in Plavij. Dirigira tovariš Cibic Ljudomil s Proseka.
9. Vieselbergher: «1 pescatori*; Paccini: «Coro di prlgionieri*. Poje pevski zbor «Rotta» iz Trsta; Dirigira tovariš vecchiet iz Trsta.
10. A. Foerster: «Sem pevec*. Pojejo pevski zbori s Proseka, Trebič, Boršta, Doline, Ricmanj, Boljunca, Sv. Barbare, Plavij. Dirigira tovariš Pettaros Drago iz Boršta.
11. A. Foerster: «NaŠe gore*. Pojejo pevski zbor: z Opčin, Bazovice, Barkovelj, Skednji, Boljunca in Doline, Dirigira tovariš Milan Per-tot, zborovodja iz Skednja.
14. A. Nedved: «Nazaj v planinski raj*. Pojejo pevski zbori iz Nabrežine, Boršta, Barkovelj, Padriri Dirigira tovariš Ubald Vrabec iz Trsta.
15. K. Pahor: «Na juriš*. Pojejo skupno vsi italijanski pevski zbori. Dirigira tovariš G. Occini.
16. Z. Prelovec: »Pozdrav*. Pojejo vsi pevski zbori. Dirigira tovariš Malič Stanko z Opčin.
17. F. Venturini: »Mi smo ubežniki*. Pojejo vsi pevski zbori. Dirigira tovariš Fran Venturini iz Sv. Ivana.
18. «La n ost ra bandiera*. Pojejo skupno vsi italijanski zbori.
19. Bor: «Hej brigade*. Pojejo vsi slov. pevski zbori. Dirigira tovariš Marc Cvetko iz Doline.
20. Hereigonja: »Seljačka*. Pojejo vsi pevski zbori. Dirigira tovariš Jagodic Rudi iz Rojana.
21. »Infto dei ginnasti*. Pojejo skupno vsi italij. pevski zbori. Dirigira tov. G. Occini.
22. »Fizkulturna koračnica*. Pojejo skupno vsi slov. pevski zbori. Dirigira tovariš Fabris Franc iz Sv. M. Magdalene.
23. U. Vrabec: «Udar na udar*. Pojejo vsi pevski zbori. Dirigira tovariš Vladimir Švara iz Trsta (Sv. Jakob).
24. M. Kozina:	«Partizanska». Pojejo vsi pevski zbori. Dirigira tovariš Grgič Svetko iz Padrič.
25. F. Venturini: «Pesem bratstva*. Pojejo skupno vsi pevski zbori. Dirigira tovariš Brajnik Guštin iz Plavij.
26. «Inno dei lavoratori*. Pojejo skupno vsi italijanski zbori. Dirigira tov. G. Occini.
Tabor žena v Lipici
Priprave za prvi tabor demokratičnih žena iz Trsta in tržaškega ozemlja, ki bo 1. junija v Lipici, se bližajo h koncu.
Spored je zelo obširen: od nastopa malih harmonikarjev Sv. Marka in ruskega baleta, pa do italijanskih in slovenskih pevskih zborov. Nastopila bo seveda tudi izvrstna godba «Rinaldija».
Na sporedu so tudi razne športne prireditve, kakor tek v vrečah, vlačenje vrvi itd.
Poleg tega bodo še razna presenečenja. Preskrbljeno bo tudi za pijačo, da si plesalci med enim in drugim valčkom ohladijo grlo.
Kakor vidite, so naše žene tabor dobro pripravile.
Ob tej priliki bodo vozili iz Trsta kamioni od 7. do 16. ure iz ulice F. Severo (Casa degli Sposi) ln s trga Garibaldi. Povratne vožnje pa bodo iz Lipice od 19. do 21. ure.
27. »Stalingrajska*. Pojejo skup no vs; slov. pevski zbori. Dirigira tovariš Loredan J. iz Škofij.
A ko kateri pevski zbor, ki obvlada zgoraj navedene pesmi, ni naveden v programu, se bo kljub temu lahko pridružil dotičm skupini. Vsak zborovodja je odgovoren za svojo skupino, ki jo bo dirigiral, zato naj zaradi enotne interpretacije obišče pevske zbore pred S. junijem. 8. junija točno ob eni uri popoldne bo pa edina skupna vaja za vse zbore na Opčinah. Priporočamo točnost, ker se bo konoort pričel že ob 16. uri.
8. junija vsi na Opčine!
tudi z jajci ni bilo drugače. Aprila meseca je prišel v Trst vagon jajc, ki ga je Sepral blokiral. V vozu je bilo 128.800 jajc, ki jih je Sepral razdelil podjetjem, kjer so zaposleni delavci le 37%, ostalim podjetjem pa 63%. Navedli bomo le nekaj številk, ki nazorno kažejo, da so tudi jajca delili po političnih in pristranskih merilih. Škofijskemu dvorcu so jih dali 1400, italijanskim partizanom 1400, trgovinski zborni ci 2800, finančni intendanci 1400.
Tudi ZVU niso pozabili in ji dali kar 5600 jajc! Ladjedelnicam CRDA, kjer je zaposlenih 11.000 delavcev, so določili 18.200 jajc, dali pa samo 12.000. Ostalih 6.200 jajc je izginilo neznano kam. Kasneje so jih našli 3000 v prodaji pri tvrdki Amadei, kljub tevnu pa niso pod-vzeli proti njej nobenega ukrepa.
Številke same povedo, kako krivično so jajca delili, saj so dali delavcem v ladjedelnicah samo po eno. Tržaškemu arzenalu so jih dali samo 4200, ILVI pa 1400, to je ravno toliko, kolikor finančni intendanci. Končno so dali 5000 jajc mestnim podpornim ustanovam.
Svojih ustanov seveda niso pozabili. Medtem ko smo omenili pičlo dodelitev jajc delavcem, jih je Ban-ca dTtalia dobila 2800, t. j. 46 za vsakega uradnika! Sorazmerno jih je pa dobil še več Tržaški LIojtI. Toda to še ni dovolj. Tudi posojilnica jih je dobila, dalje sodnija, prizivno sodišče, bolniška blagajna, davčna izterjevalnica, urad za pen-zije, občina, Italsfrade itd. itd.
Vsem tem gospodom, ki ob vseh prilikah izlivajo svoj žolč na Jugoslavijo, bi pač morala jugoslovanska jajca najmanj pokvariti želodce. Vidi se, da pa jih to nič ne moti, in da so jim jugoslovanska mast in jajca prav dobrodošla ter so naravnost planili nanje.
Nabrežinski didaktični ravnatelj, g. Ščuka Franc, bivši učitelj v pokoju, ima vedno polne roke dela. Sedaj je treba po nalogu njemu vrednih pajdašev iz Trsta vreč' iz šol slike herojev iz narodno-osvo-bodilne borbe, drugič zopet pripraviti k pokorščin; neposlušno učiteljstvo.
To zadnje dela skupaj z roditeljskimi sveti in šolskimi otroci g. ravnatelju stalno velike skrbi in nič ne pomaga, da jih na vsakem sestanku opominja in jim grozi z represalijami. G. Ščuka bi se na vsak način rad odkrižal marsikaterega učitelja, kakor je že nekoč spodrinil komenskega nadzornika Josipa Streklja, Ali je morda g. Ščuka ljubosumen in se boji, da bi ga ti učitelji ne vrgli z njegovega ravnateljskega stolčka, na katerem se menda ne počuti* trdnega? Ce je temu tako, mu odstranitev nekaterih učiteljev ne bo prav nič pomagala. Odstraniti bi moral vse ljudstvo, ker je vse ljudstvo proti njemu, zaradi njegove dobro znane preteklosti.
Ljudstvo n. pr. ve, da je g. Ščuka večkrat dejal: »Edina zmaga, je zmaga fašizma.* Ljudstvo ve tudi, da niti on niti njegova družina niso bili naklonjeni narodnoosvobodilni borbi. Vemo tudi, da je g. Ščuka tri mesece skrival sina na podstrešju, od koder je prišel šele, ko je okupator nameraval požgati vas. G. Ščuka je bil tudi s svojo družino v Nemčiji, kjer se je lahko svobodno sprehajal po mestu; postal je celo taboriščni načelnik in kot tak izganjal naše ljudi iz taborišč in jih pošiljal na delo na kmete.
vzemali za fašizem in bili obene. r.ajhujžl sovražniki tistih zapa® nih zaveznikov, katerim sedaj | žejo pete. Ljudje, ki ob vsaki P11' liki spreminjajo mišljenje in S®" spodarja, kakor kameleon svop barvo, prav gotovo tudi ZVU n bodo v korist in si z njimi ne veliko pomagala!
( SPOROČILA
Srednja tehnična šola v Kopru
Opozarjamo vse dijake in dU* kinje, ki bodo dovršili v hm s0‘; skem letu nižjo srednjo šolo m jjjf meravajo nadaljevali študij na stre kovnih šolah, da je v Kopru tehnična šola s sledečimi onse j. strojni odsek, elektrotehnični. m arh. gradbeni odsek.
Vse to in še marsikaj drugega vemo mi in naše ljudstvo o ravnatelju Ščuki; zato imamo tudi dokumente, ki to potrjujejo. Zato se naj g. ravnatelj nikar ne čudi, če ga ljudstvo ne mara, ker ne I more in noče pozabiti vseh njego-I v;h podlih dejanj proti svojemu lastnemu ljudstvu.
Za šolsko oblast pri ZVU bi tudi bilo dobro, da se natančneje informira o tistih ljudeh, ki Jih sprejema v svojo službo in to celo na vidna mesta. Le prerado se dogaja, da zasedajo taka mesta ljudje, ki so se za časa vojne najbolj s
Kdo je prav za prav bandit - ali
Goebelsovi potomci
Ko je zjutraj začela govoriti priča Amalija Cok, sestra pokojne Dore, vse potankosti o njenem izginotju, sta njena mati Bizjak E-milija in še neka črno oblečena sorodnica skočili v lase ženi Dorota Coka, ki je bila med občinstvom v prvi vrsti. Ker jo je hotelo še občinstvo napasti, je morala ženska zapustiti dve ran o in v policijskem spremstvu oditi iz sodišča. To občinstvo preliva sedaj krokodilove solze, ko sliši besedo »fojbe*, kadar je pa govor o kolaboracionistih, previdno molči. To so pač isti ljudje, ki sedaj kot v dobi okupacije govorijo o partizanih le kot o razbojnikih. Med to publiko smo opazili neko žensko, ki škili in ki se že od začetka procesa odlikuje po svojih medklicih proti partizanom. Ko je priča na neko vprašanje advokata Falconerja izrekla besedo «partizan», je advokat Jona, ki vselej izreče kako pikro proti narodni zaščiti, ironično vzkliknil, »banditi*. Pr; tem je občinstvo takoj začelo ploskati, ker pač sodi, da so bili vsi kolaboracionisti. ki so sedaj v fojbi, nedolžno ovce, partizani pa navadni razbojniki. Tudi advokat Annoscia je najbrže iz nestrpnosti večkrat prekinil zgoraj imenovanega advokata Falconerja.
Med odmorom je prišlo do incidenta. Mati pokojnega Kocjančiča je dejansko napadla Gombača Karla, tako da ga je morala zaščititi policija. Zuljanova mati Suhan Jo-siplna je pri pričevanju ‘zjavila. da med SS-ovci, ki so prišli iskat
njenega sina in Žerjala ni bilo nobene ženske. S temi besedami je zanikala izjave nekaterih prič, po katerih bi bila ta ženska Anita Kogoj, ki jo hočejo označiti za izdajalko. Sledili sta še priči Mozan in Gropajc,
Popoldne pa je bilo vedenje pokojnikovih sorodnikov in občinstva že skrajno izzivalno. Kakor hitro niso priče govorile v prid sorodnikom, so jim začeli vpadati v besedo in jih tožili, da nočejo govoriti resnice. Trdili so, da so vsi Lonjerci proti njim in jih prekinjali z žaljivimi besedami. Ker je pričal v prid obtožencem Gombač Alojzij, sedanji civilni policist, ga je hotel gospod Mozan udariti. Seveda mu je publika takoj začela odobravati. Ko je Gombač povedal, da 11. marca ne bodo Lonjerci nikdar več pozabili, ker to je bil zanje najtragičnejši dan, ker so padle žrtve, se je začela publika smejati. Ko je nato izjavil, da je bil podpoveljnik bataljona narodne zaščite v Lonjerju, so sorodniki pokojnikov naravnost besneli. Začeli so vpit; Gombaču, da ni vreden nositi obleke civilne policije. Pri tem Je nastal tak ropot in krik, da je predsednik moral izprazniti dvorano.
Zunaj pa so Amalija Bizjak in Zarottljeva začeli vpiti še celo na advokata Tončiča, češ da brani razbojnike. Medtem ko je vsa ta publika besnela In se potegovala za dejanske krivce, smo videli sedeti med občinstvom tudi matere, katerih sinovi so trpeli na inšpekto-
VESTI S PODEŽELJA
KRAJNA VAS
Zupn<k — kolporter.
Vaščani
Krajne vasi smo doživeli veliko presenečenje. Naš dušni pastir Al Ped Jug je v dopoldanski h uran cbiskal našo vas in pobiral velikonočne spovedne listke. To nas seveda ni presenetilo saj je to ob.-Čaj. Toda naš dušni pastir se nam j« tokrat predstavi; kot odličen kolporter! Pod pazduho je nocil sveženj novega časopisa »Teden*,
   '
Al.EKSANDER BECK:
119
V0L0K01AMSKA CESTA
Toda kaj, Če ni tako? Ce Panftlov nima dovolj sil, da b! zaprl p-odor? Ce mu Je nujno potreben, brez odlašanja potreben naš bataljon? Kaj pa č« je bUo povelje za umik poslano, pa ni mogel zvezni oficir dospeti do nas? Ne vem. Nočem o tem razmišljati. Povelja ni — in pika.
Z ničimer nisem izdal svojih nihanj, ki so me še pred minuto razdvajale. Nihanja kombata so znana samo njemu samemu, V ba-bataljonu je on edin; zapovednik. On odločuje in diktira povelj*. Jaz sem se odločil.
12.
— Torej Brudni, — sem dejal, — al; ai pripravljen za na pot? AH g; iztaknil prehode?
S samoprepričevanjem je odgovoril:
— Zame ni nič lažjega od tega, tovariš kombat. Popeljal vas bom in izvlekel. Svobodno bomo preši* mimo Dolgorukovke.
Kapetan Silov ae je naglo dvignil. Ze nekoliko časa j« sedel in z dvignjeno glavo poslušal.
— Tovariš poročnik... z mano je tu nekoliko mojih borcev in ti vas prosijo, da jih uporabite v skupini, ki pojde naprej, ko se bo bataljon prebijal,
Spet je govoril na kratko ^er nato krepko stisnil ustnice, kot da bi bil hotel zadržati v sebi besede, ki so bile na tem, da se mu zvijejo iz ust. Niti z eno besedo se Silov ni skušal opravičiti.
Moj odgovor je bil kratek:
— Ne bom se prebijal. Nimam povelja.
Vsj so molčali, kot J« tudi treba molčati, ko starešina sporoča svojo odločitev.
S tem edinim stavkom sem prečrtal vsa pripravljalne ukaze Rahimova, ki so bili izdani brez mene, toda njegov suhljati, pošteni obraz m izražal ničesar, razen pozornosti.	Nekoliko	je	upognil	glavo
ter stal, kot vselej	pripravljen poslušat«,	doumeti	in	izvršiti.
Nadaljeval sem:
— Boril se bom v obroču«.
Pravila Rdeče armade predpisujejo, kot sem vam bil že rekel, starešini, da govori	o svoji edinlci »jaz*.	»Jaz* starešine, to	so	—
njegovi vojaki. Oni,	oni se bodo borili v	obroču.
— Vi se boste morali, podporočnik Brudni, to noč nekoliko po-sprehajati med Nemci. Odšli boste skupaj s Kurbatovim.
Na zemljevidu sem pokazal deset do dvanajst obljudenih krajev, kjer Je bila verjetnost, da se je nastanil štab polka.
— Ce	so v tej vasi Nemci, — sem dejal	Brudnemu, —	se zavlecite do	druge. Ce je tudi tam nasprotnik, pojdite	dalje.	Vaša
naloga je:	nikjer ne smete pasti pod krogle.	Iztaknite	Štab	polka,
razložite položaj in vrnite se sem s poveljem.
— Razumem, tovariš kombat.
Odšel j«.
Kapetan SllOv je stopil k zemljevidu.
— Moji topov; so tam.
To je izgovoril z naporom.
— Kje so? Ali so uničeni?
— Ne... ostali so v gozdu...
S svinčnikom je pokazal kraj na zemljevidu.
— Koliko?
— Seat topov... SUM sto granat.
katerega je toplo priporočal v svojih pridigah, kj jih je imel v prejšnjih časih le ob nedeljah, sedaj pa jih ima kar vsak dan. G. župnik grozi in preti svojim ovčicam, da morajo novi časopis čitati, sicer niso dobri kristjani in bodo izbrisani iz verske knjige.
Toda kljub grožnjam in pret-njam, je ljudstvo po večini časopis odklonilo in ni maralo sprejeti niti darovanih izvodov. V svojem onemoglem besu Je g. župnik začel blatiti naše časopise, češ da so polni laži in klevet, da blatijo duhovnike, da. preganja Titova vlada celo duhovščino. Ljudstvo je na te klevete odgovorilo, da na lastni koži še sedaj čuti blagodat fašizma, ki ga podpira svetovna reakcija ln nekatera duhovščina z Vatikanom in škofi na čelu.
Gospod župnik se je lahko prepričal, da Je naše ljudstvo politično zrelo in da ne naseda več nikomur. Odšel je rdečih lic ln ušes.
POBEGI
Proslava Titovega rojstnega dne. Na predvečer Titovega rojstnega dne Je bila pri nas lepa proslava. V lepo okrašeni dvorani Je bilo zbranih okrog 400 ljudi. P.ontrji so uprizorili igro: «Tllo, Tito*: Sodeio-vala je tudi godba, ki je dala še poseben poudarek dnevu, ki ga ljudstvo navdušeno praznuje. Ko so pionirji med igro zapeli: »Dragi Tito*, je ljudstvo navdušeno vzklikalo svojemu maršalu, ki ga prav tako ljubi kot to izraža pesem. ves čas so doneli vzkliki Titu, ki so se ob stihu: »Tito, tvoji smo, zaupamo ti, borili se bomo še nap;e|», spremenili v viharno ploskanje. Oči vseh so bile uprte v veliko sliko maršala, ki je visela okrašena z zelenjem in cvetjem na častnem mestu. Ljudstvo zaupa vodstvu maršala Tita. da bo tudi brate iz Istre pripeljal v svobodno Jugoslavijo.
ratu Bellosguardo, kjer je bil pokojni Adriano Zarotti jetniški paznik, in obsojale njihovo postopa-nje. Prav tako ae Lonjerci spomnijo onega strašnega 11. marca m ravno to je razumljiv vzrok, da je ljudstvo v Lonjerju tiste burne dni po osvobojenju zahtevalo plačila za vse to, kar je pretrpelo 25 let ln še posebej za časa nemške okupacije.
Po odmoru je Gombač nadaljeval s pričevanjem. Povedal Je, da sta Dušan Glavina in Cok Doro bila partizana, ki sta imela nalog stopiti v stik s predhodnicami JA. Po 1. maju pa sta takoj postala člana narodne zaščite. Na vprašanje advokata Morgere, ki zastopa kapetana Brigate Nere Marego je edina priča Gombač Alojzij, znal povedati nekaj o njem. Do sedaj namreč nobena priča, ki Je obremenjevala obtožence, ni znala kaj povedati o tem kapetanu Brigate Nere.
Zveza prodajalcev jestvin na drobno
Zveza prodajalcev živil na drobno Je na svojem sestanku ostro obsodila delovanje prehranbene policije, nezakonito zapiranje trgovin, ne da bi pri tem zaslišali zainteresirane lastnike in zakonite predstavnike te stroke.
Zveza se zahvaljuje tovarišem trgovcem, ki so prostovoljno zaprli trgovine v zrak protesta proti nezakonitemu postopanju oblasti, istočasno pozdravlja potrošnike in uslužbence, s katerimi se trgovci skupno bore proti draginji in špekulaciji. V tej pravični borbi morajo sodelovati mali trgovci in delavske množice.
Namen te šole je vzgajati srednji V gori omeiV^.
T ih
tehnični kader v' gori omen.en . strokah; pouk traja pet let- sre nje tehnična šola ima z zaklju®3, izpitom stopnjo popolne višje sr nje šole in daje absolventu pravl za vstop na tehnično fakulte1to.
Pogoji za vpisovanje m P°la? L, sprejemnega izpita bodo pravoca**" objavljeni v časopisju.
Ravnateljstvo n Srednje tehnične šole V Kop
Koncert v «Ridotto Verdi*
Pianist Glauco Del Bas«0
imel danes zvečer v dvorani . dotto v gledališču Verdi klav>r=
1»	"KT	A Ir AVl A A t»t 11 Kri izva.'"
koncert. Na koncertu bo
dela skladateljev: Scarlatti, Chopin in Schumann.
Tatjana Pavlovna v Verdij°
Danes zvečer ob 9. se bo ižr8|
iredr
ska družina Tatjane Pavlovne P stavila z Gordinovo «Mira En
Narodno gledališče v Frnei
Bivši politični interniranci čiji priredijo v nedeljo, 1- )unL
ob 15. uri v Frnetičih vesel ®
sfer apored s sodelovanjem
član»v
V
SNG iz Trsta, ki bodo nastop* humoreskah «Svak:nja», »ZalUr*.
evsK-
p-otnik* i.t.d. Sodeluje tudi P®' zbor »Ivan Cankar* iz Sv. Ja k® ter znani kumorist «Jofež» I*
Ivana. Po siporedu sledi ples>
Enotni sindikati .
Mešana stroka. Vsi nameš®6®. pri S.A.T.I.V. naj pridejo na nek ki bo jutri, 31. t m., v ut briani 5. soba 3.	_	.	_
Umetnost. Danes ob 16.30 b® , v karska lekcija v študiju Man ul. Garibaldi št, 2.	j	st
Hoteli in menze. Vsi člani ^ zglasijo na sedežu v ul. Imbn* soba 13. zaradi važnih sporomi-Železničarji. V nedeljo, 1- 3 rw bo v ul. Conti št. 11. ob 10. V^otoV-
rovanje članov Enotn.h
Razpravljali bodo o gospodar® položaju.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za politične pripornike:	jjjj.
Od IV. Okraja Boršt Ur^e-
Tov. p.vovarne Dreher 555. *;abr»-ščenci Kina Portuale 2.000. A®
no med delavkami pogozdovanj ..
Opčinah 1.078. Nabrano v I11*. gv. ju SIAU 12.022. V ladjedelnici ;. Marka (tesarji) 345. Tov. Sabini 100. Tov. Zimolo 100. Tov. o lani 100. Tov. Cetim 100. Tov-*»-ni 50. ASI2Z Gropada 845. gi no v gostilni «Baldon» *•*, »išO-Glavnega Odbora ACEGAT Od IV. Okraja 4.666. K. »Kraljič* 16.000. ASIZZ II- Ct1g#! 1.900. ASIZZ I. Okraja 523.
III. Okraja 2.805. Krožek «per2,o0<>-3.907. Nameščenci AdriaimPx ' pj Tov. Arzenala 1.085. Nabran® blok 220.
Radijski s&o
red'
18 vreč fižola so okradli
Na blagovnem oddelku glavne po staje so ugotovili pri razkladanju vagona št. 63845, ki je bil natovorjen s fižolom, da je iz njega zmanjkalo 18 vreč po 56 kg vsaka. Policija Je uvedla preiskavo, da bi dognala, kdo se je hotel tako temeljito preskrbeti s fižolom.
Tatvina skozi okno
V ul. Romolo Ge«si št. 22-1. ima svoje stanovanje dr. Pavisič Anton, ki je doma iz Splita. Prejšnji dan so tatovi za časa njegove odsotnosti vdrli s ponarejenimi ključi, ali pa morda kar skozi odprto okno v njegovo sobo in odnesli več kosov posteljnine in moško kolo. Ukradeno blago je vredno nad 70 tisoč lir.
v petek, 30. maja
TRST n.	jj
11.30 reproducirana glasbLjHs kulturno predavanje, 12.15 W ^ glasba, 13 pregled tiska, 1°-mična glasba. 13.30 slovenski ,*.i! ni kvintet, 13.48 pestra glasba' jj novi svet, 17.30 plesna 8la® .-vcF Čajkovskega skladbe, 18.30 *• paski trubadur, 18.45 Petrovč® k man ln Andrej Jarc pojeta 11 -9.16 ne pesmi, 19 «Beloglavček». jO pesmi m plesi raznih narc^. ^j-violinske skladbe, 20.15 dekl® gjai da ja, 20.45 pestra glasba, 21-o pos Arnič:	Trio za klavir pr
iz Ljubljane); 23 serenade manze, 23.30 čitanje sporeda hodnjl dan, 23.35 polnočna
A*
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip. p
Direktna ekspedicija zavitK^
za AVSTRIJO, NEMEJJ
t,
ln ČEŠKOSLOVASK^
pri TRANSPORTNI
Doljak Leopojjj
Gorica, ul. Donizetti 2, tel
VeCiko	vrtno
priredi n. rajon v
GOSTILNI VALL^
(pri moetu SV. ANE, tramvaj štev. 1)
Začetek ob 15. uri * sledečim SPOREDOM:
od 15. do 17. velik godbeni koncert; igra godba 1z Trebč
Od 17. do 19. pevski zbor Ptaoni a pestrim sporedom. . ..vi:
.	.	«.	.m«.	.	* «>»-»»»» a _	—__*« z«il««!
Ob 19. ur* sledi VELIKA LOTERIJA z naslednjimi doW
I. nagrada 1 liter olja;
II.	»	1 salama;
IIL	»	1 torta s presenečenjem.
Zabava se zaključuj« •	»
PLES O ^
ki bo Od 19.30 do 24.
I
Velika likvidacija modelni; po Z IVI /A I\IIH r,:" K R Z*N A R S T V O