65. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. marca. XXV. leto, 1802 Izhaja vsak dan «ve*er, isimli nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avztro-oge rake dežele za vse leto lft gld., za pol 1» ta 8 gld., za četrt leta 4 gld., tm jedeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n» dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za*- oz n a n i 1 a plačuje Be od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.vole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah It, 1*2. Oprav niStvu naj ze blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vBe administrativne stvari. Govor poslanca dr. Ivana Tavčarja v V. seji deželnega zbora kranjskega 17. marca 1.1. Visoki deželni zbor! Tudi jaz be hočem pri tej točki uglasiti z nekaterimi splošnimi opazkami. To ju gotovo, če častiti gospod predgovotnik ni zadovoljen z razmerami naših ljudskih šol, da imam jaz s svoje strani še veliko več povoda, izrekati svojo nezadovoljnost. Ko je zadnjič častiti gospod poslanec ekace-lenca baron Schwegel poročal o proračunih in računskih sklepih naših dobrodelnih zavodov, naslikal nam je, na kako slabih tleh stoji naše dobrodelstvo in kako daleč Bino zastali za drugimi kronovinami vzlic ogromnim troškom, katere žrtvujemo za naše dobrodelne naprave. Ko pa je dalje dokazoval, da kažejo ti troški tendencijo, da bodo tudi v prihod-ujosti rasli vedno bolj in uaraščali od leta do k ta, pripoznati moram, da me je prešinil nekak strah, akoravno sem si bil v svesti, da je častiti gospod poslanec eksceleuca baron Schvvegel pri nas rad nekak diabolus rotae, ki vidi na Slovenskem vse črno, dasi mi drugi trdimo, da je mej tem črnim mnogo belega vmes. Ta strah, kojega mi je prouzroči I takrat prečastiti gospod poročevalec, voditelj nemške stranke, so mi danes z nova vzbuja v duši, danes, ko leži pred mano j proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1892. Menim, da u tis, katerega uapravlja ta proračun, ni tak, da bi nas za-mogel naudajati s tako radostjo, kakor je hotel to zatrditi prečastiti gospod predgovornik. Meni se ta proračun vender ne vidi po vsem tako ugoden, kakor se nam je naslikal, ker se bojim, da se v njem nahaja nekoliko fikcij. Gospod poročevalec se je vestno trudil, da bi bil primanjkljaj znižal in v ta namen storil je, kolikor se je dalo. Ali dozdeva se mi pa vender le, da pri vsem tem ni popolnoma pravilno operiral, ker je povišal v proračunu neki dohodek na 20.000 gld., dasiravno je bil deželni odbor v dotičnem naslovu predlagal le 12 000 gld. To je namreč tisti dohodek od zapuščin, katerega se je tedaj več nadejati, če umre več bogatih Ijudij. Slučajno jih je lani umrlo nekaj prav bogatih in ta slučaj utegne so morda še kdaj ponoviti. Bojim se pa, da v prihodnje morebiti vender ti bogati ljudje ne bodo hoteli umirati tako hitro, kakor bi bilo to želeti z ozirom na naš normalno šolski zaklad. (Veselost.) To je. torej slučajni prirastek, na katerega bi jaz ne polagal tolike vužnosti, kakor je to storil prečastiti gospod poročevalec. Vse to nas in preiskati, kje zaklad zagazil v Upal bi se Na drugi strani pa smo čuli, da je bilo ustanovljenih, oziroma razširjenih zopet več šol in vsled tega osnovanih 19 novih učiteljskih služb. Prepričan sem torej, da tudi troški normalnošolskega zaklada kažejo tendencijo, da bodo rasti i od leta do leta in — kar je najslabše — ue moremo se tolažiti s tem, da jih bodemo kdaj mogli znižati. Ti troški bodo ostali stalni, kajti kar smo upeljali, ne bodemo mogli zopet odstraniti in kaj tacega tudi ne želimo. Če torej pomislite, kako ogromni so troški za dobrodelne zavode, za agrarne operacije, za ljudske Šole in Če pridenete vsemu temu še kuko UBodepolno katastrofo na dolenjskih železnicah, pa imamo deželni hankerot, kakor si ga najhlepnejši advokat v svojo pisarno želeti more. sili k temu, da skušamo presoditi so uzroki, da je normalnošolski te razmere. pred vsem trditi, da so se glede ustanovljenja in razširjenja šol zahteve nekoliko pretiravale in da bi se bilo na različnih mestih lahko uekoliko štedilo in počasneje postopalo. Že prečastiti gospod predgovoruik je naglašal, da razmere niso zdrave, če so šolske zadeve popolnoma v rokah okrajnih glavarjev. Ne bodem tu govoril o administraciji sploh, dasiravno se lahko reče, da administracija sploh v ti kronovini ni povsem dobra in da bi bila posebno v šolskih razmerah lahko boljša. Saj vemo, kar se tiče okrajnih glavarjev, kako ti prihajajo v našo deželo. Za nukaj časa pridejo v Ljubljano kot praktikanti, potem provokujejo kak škandal in na to so pokličejo v ministerstvo. Čuditi se moram le, da grof Kiinigl še dandanes ni v miuisterstvu. (Veselost na levi). Ko je bil tak mlad človek nekaj časa v ministeratvu, pošljejo ga k nam kot okrajnega glavarja. Pride v deželo, ni vešč našega jezika, ue pozna razmer in je poln nemškega duha, potem pa deluje prav kakor kak paša v svojem vilajetu. Tak okrajni glavar se posebno rad tudi poprime šolstva, ker misli, da se bode s tem prikupil navzgor. Tak okrajni glavar zahteva, du se napravijajo šolo v vsakem kotu in pomnožuje s tem število ljudskih šol na nepotrebeu način. Kar se pa mora posebno odločno grajati je to, da se nove učilnice z dovoljenjem okrajnih glavarjev in njihovih tehnikov zidajo tako Iuk8urijozno, da troški niso v nikakoršnem soglasji z namenom šole in z razmerami, v katerih se nahajajo dotične občine. Koliko imamo šol, ki so stale 6000—7000 gld., ki bi se bile pa prav dobro in pripravno dale zidati za kakih 3000 gld., ali okrajni glavar videl je po nemških krajinah lepe učilnice in mislil, da morajo tudi pri nas biti take. Gradile so se iu še sedaj se grade šole ua veliko predrag način in iz tega izvirajo za naše kmetsko ljudstvo prevelika bremena. To se mi vidi potrebno naglašati, da bodo tisti faktorji, ki imajo odločevati v teh stvareh, skrbeli, da se v prihodnje odstrani in omeji to luk-surijozno zidanje m da se nove šolo grade za pametne in primerne troške, kakor jib ravno prenesti more naša revna dežela. Na drugi strani pa tudi deželnemu vrhovnemu šolskemu oblastvu ne morem dati popolne hvale. Okrajni glavarji, ki skušajo graditi nove šole, store to, da se prikupijo navzgor in da dajo če le mogoče duška svojemu nemškemu mišljenju. Mislim, da je deželni šolski svet veliko grešil, ko je upeljal nemščino na :t in 4 razrednih ljudskih šolah kot obligatni predmet. Gospoda moja, s tem se ni doseglo ničesar, to je bil prazen eksperiment in nemščina zaradi tega ni napredovala, ker se v ljudski šoli z nemščino sploh ničesar doseči ne da. Na ta sklep so bo dali okrajni glavarji kakor muhe na sladkor. Povsod delujejo naši okrajni glavarji na to, da naj hi se dvorazrednice v tri in štirirazrednice razširile, in to ne toliko iz potrebe, temveč samo zategadelj, da bi postala nemščina obligaten predmet, in da bi se tam zunaj reklo, da mtša dežela brez nemščine vender izhajati ne more. Zgodi se prej kot ne večkrat tudi, da se v omenjeni nadi deluje za razširjenje jednorazrednic v dvorazrednice, o kojih se upa, da se bodo pozneje zopet do obligatne nemščine razširiti dale. Tako se je pripetilo, da plačujemo germanizatorične tendence naših okrajnih glavarjev iz normalno-šolskega zaklada ! Vsled postopanja šolskih otdastev pa je postal tudi novi šolski zakon zu našo kronovino nekaka bolezeo. Mesto da se je polagoma napredovalo, se je pa kar celi napredek naenkrat iztresel iz košare, tako, da smo se tega napredka morali preobjesti. In kakor kaže normalno-šolski zaklad, preobjedli smo se ga tudi. Naj bi vsi odločilni faktorji na tem polji vsaj v prihodnje previdneje postopali. To so splošne moje opazke! Ker pa govorim ravno o šolskih razmerah, moram se tudi pečati z neko drugo zadevo, katera mi ni prav jasna. Začuli so se glasovi iz finančnega odseka; ker pa ne stojim v tesni zvezi niti s častito nemško niti z veljavno našo stranko, nisem mogel prave in cele resnice zvedeti. Zvedel LISTEK. Tovarišici. Črtica Maksima Belinekegu. Poslovenil —n. »Konec.) — Saša! klikne vznemirjena; — ti me preziraš? Reci! . . . Kaj si me tako pogledala? . . . Sašečka! — Ti si nervozna, odgovori prijateljica. — Da, res je, Sasečka, res! In zamakneno je zrla. — Ah, Sašečka, kaj mi je storiti, konča potem tužno, in v so'znih očeh se jej zazrcali prošnja. Saša zakašlja in odgovori potem: — Nič. Nikar več ne ljubi. Te besede so Golubova užalile. — Jaz se bom utopila, spregovori mračno in pogleda na ribnik. — Glupost boš storila, reče tovaršica s posmehom. — Dušica moja, Sašečka, jaz se bom utopila, ponovi Marta. Tovaršica ni ničesar odgovorila. V parku je bila tišina. Večerna zarija je po-■ivela. Na levo, v temi se je grmovje razbarvalo. Na meBtu, kjer je zašlo soluce, je bledela slaba žolta rumen. Iz daljave se je čul slabo ponehujoči mestni hrup. — Sašečka, prične Golubova: — zdi se mi da ti še ne veš, kaj je taka žalost . . . — Morebiti, odgovori ona. — Ti si to izgovorila s takim glasom, pripomni Marta po kratkem molku: — kakor, ko bi ti bila kdaj še huje žalostna . . . Ah, Sašečka, ni strašuejega kakor zamorjeno srce! — Lepe besede, Martica! šepne tovarišica. In na novo je umolknila. „Di-li jej povedala vse ?u pomisli Saša, katero je razjedal spomin njene in tuje bolečine. Te muke niso nastale iz ničevih vzrokov vsebin. One 86 imeli drug značaj. Tam je bila notranja bol in ona je pripeljala seboj prave Hziške muke, skoro veduo neizogibne . . . Koliko eoIzu, vzdihov neznanih, zamrlih, kjer si bodi v kamenitih grobovih, ledenih tundrah in koliko uničenih življenj!! . .. V tropih bo se umikali pred njo znani obrazi s surovim pogledom, otrplih oči, bledi, izmučeni vsi. Bilo jej je težko pri srci. To jo je bolelo, in utrujene prsi so se jej napolnile z ljuto tugo. Ou, njen ljubljenec, je bil v tem tropu. „Ne, ne bom povedala . . . Cemu?" . . . Žalostno pogleda okrog sebe. Drevesa so se ji zdela košati orjaki, zaviti v žalobne plašče. Zdelo se ji je, da si podajo, ovirani po svoji nepremičnosti, z divjim obupom drug drugemu roke. Na jedenkrat ustane in reče: — No, z bogom, Marta . . . — Ti že greš V krikne žalostno: — Posediva še malo . . . Posediva ! Povej mi kaj o Bebi. No kaj je . . . Kaj mi delaš? Se li učiš za doktorico? . . . Ne? . . . Si-li na pedagogiškem kurzu ? . . . Nič ne delaš? . . . Se-li spominjal, ti si bila prej delavna? . . . Ali ne?! . . . — Da . . . ne . . . Nič! Delala, ali ue, to . .. . samo tako ... Z Bogom, dušica ! — Počakaj, zavpije Marta, nežno prijemši jo za odelo: — Pojdi k meni ... Za malo čaBa . . . Mati se bo razveselili! . . . Pojdiva ! — Ah ja, ravno nimam časa! odgovori Saša, zavijaje se dobro v plašč. — No, bom pa jaz tebe spremila do hiše . . . — Druga moja, oprosti, ali jaz . . . jaz grem drugam ... Z Bogom ! — Vbo jedno, jaz te bom spremila, pravi Marta, vznemirjeno smejaje se in drhteča od mraza: — No, vsaj do vrat parkovih . . . Povej mi, kako se ti godi ... Si-li v resnici srečna? . . . — Zakaj ne? šepue Saša temno. Tovarišica jo zavidno pogledu. Spustila sta se po bregu navzdol in izginile v tihem mraku drevoredovem. sem pa vender toliko, da čutim potrebo, da se nam da i/datno pojasnilo. Najprej naglašam, da me s ponosom napol-nuje, če deželni odbor ne predlaga, da naj se za neobligatni pouk nemščine na večrazredoih ljudskih šolah zopet ustavi v proračun onih slabo znanih 600 gld. Hvalo izrekam tudi častiti nemški stranki, ki ni hotela, da se to zgodi, če bode nemška stranka zahtevala — recimo 600 gld. za ustanove za rojene Kočevce ali za kaj tacega, bodem glasoval za nje; za onih G00 gld. pa nikdar ne, ker bi bil to le sramotilen tribut, kojega bi si narodna stranka sama nikdar ne naložila. Pripoveduje se torej, da ao se vršile v finančnem odseku razprave, iz katerih se da sklepati, da so šolske oblasti tudi v preteklem letu podpirale tisti neobligatni pouk v nemškem jeziku od svoje strani, dasi ni bilo dovoljenega kredita! Ne vem, ali sem v stvari dobro informovan ali ne. Povedalo se mi je, da je častiti gospod poslanec Luekmaun letos v finančnem odseku hotel staviti predlog, da se ustavi v proračun onih 600 gld., da se je pa potem skesal in rekel: „Es ist ja doch nur eine Bagatelle." Povedalo se mi je dalje, da ga je rastm gospod vladni zastopnik tolažil b tem, da ni treba ravno teh 600 gld., temveč da se da skrivoma porabiti tudi kak drugi naslov. (Hribar: Ćujte!) Oe je namemba vlade taka, moram proti nji z vso odločnostjo protestirati. Deželnozborski sklep je tu in če ga hoče vlada sedaj odstraniti s tem, da skuša svoje namere doseči po ovinkih, je to tako dejanje, ki ga more diktovati le zaničevanje proti sklepom deželnega zbora. Tako postopanje bi bilo nepravilno in jaz pričakujem, da se mi v tem oziru da pojasnilo. Tudi jaz sem mnenja, da je nam pri tej priliki, ko razpravljamo o proračunu uormalnušolskega zaklada, dovoljeuo govoriti o razmerah ljudskih šol in grajati, kar zasluži grajo, in hvaliti, kar je hvale vredno. Ze prečastiti gospod predgovornik je izustil obilo graje. Ta gospod pa je bolj mehak in gladek (Veselost na levi), zategadelj ni hotel povedati podrobnosti. Jaz se pa ue čutim tako Balonskega in bom torej govoril tudi o podrobnostih. Trdim, da bi naše šolske razmere morale biti boljše in da niso take, kakor bi morale biti. To sklepam v prvi vrsti iz tega, kako postopajo deželno vrhovno šolsko obtastvo in okrajni šolski sveti pri oddaji Ijudsko-učiteljskih služb. Dovolite mi, častiti gospodje, da tu navedem jeden sam slučaj! Ta slučaj je pa za mizerijo in za klaverne naše šolske razmere prekarakterističen in v istini sramotilno bi bilo, ako bi se tu v visoki zboruici ne pečal ž njim. Razpisalo se je nadučiteljsko meBto v Radovljici, torej v mestu, katero ni preveč nemško. Znano je, kako mnogoštevilno so se učitelji za to službo oglašali. V Radovljici nameščen je okrajni gluvar, katerega kot zasebnika sicer spoštujem, m ta gospod okrajni glavar zaljubil se je v nekega učitelja iz tujega okraja ter ga je hotel po vsej sili napraviti za nadučitelja v Radovljici. Zaljubil se je bil vanj, ne vem zakaj, pripoveduje se pa, da je gospod okrajni glavar motiviral to svojo ljubezen s tem, da je rekel: „lch werde doch Einen habeu, der meine Kinder deutsch lehren wird.u Torej zategadelj, da bi okrajni glavar imel domačega učitelja po svoji volji, zaradi tega naj ima slovenska Radovljica nemškega učitelja po milosti okrajnega glavarja. Predno pa je prišlo do nameščeni a, pokazale so se jako čudne zapreke. Dotični učitelj — imena ne vem, sicer je pa Btvar znana — zagazil je ravno takrat v precej okorno disciplinarno zadevo, katera je njegovo kandidaturo potisnila nekoliko k tlom. Ali to pa ni motilo okrajnega glavarja Radovljiškega Lastnoosebno prišel je v Ljubljano, hodil okrog članov deželnega vrhovnegu šolskega oblastva in prosjačil za svojega ljubljenca. To vse še ni zadostovalo. Tudi njegov oče, ki je visok uradnik na Dunaji, pisaril je pisma in prosjačil za sina, oziroma za sinovega kandidata. Jaz naglasim vse to le radi tega, ker se mi vidi nepravilno, če se vladni organi na tak način spuščajo v agitacijo za kakega učitelja in če tako agitujejo državni funkcijonarji, samo da bi uplivali na glasovanje pri deželuem vrhovnem Šolskem oblastvu. Ta postopanje je nečuveno in jaz mislim, da imajo vladni funkcijonarji dosti druzega opravka in tudi c. kr. finančni prokurator Dunajski ga ima, tako da mu ni treba prte brusiti po neplodnih agitacijah. Pa vrnimo se k nadučiteljski službi v Radovljici. Proti dotičuemu učitelju-kompetentu je bila uložena huda ovadba, linam jo tu pred saboj — kako sem jo dobil, to je moja stvar. Ta ovadba obseza deset točk in skoro vse te točke so take, da bi morale, in če bi imeli odločevati sami Nemci, uplivati na to, da se taka osebe kolikor mogoče odstrani cd šolskega pouka. V prvi točki se navaja, da dotični učitelj tepe otroke, da ko vsi črni. Navaja se dalje, da jih zapira dolgo v noč in to tudi v zimskem času, dalje, da je šel oče ob polunoči po otroka ter ga našel v snegu ; da zmerja in psuje otroke z besedami: bik, norec, lump — ali si ti tisti, ki ta prokleti sok je? (Poslanec Hribar: „.lako pedagogično") Pa to bi bile še malenkosti, mogoče tudi da je ta ali ona stvar nekoliko drugačna, gotovo pa je, in to vidi vsak razsoden človek, da si šolski otroci kaj tacega niso mogli sami izmisliti, če bi jim učitelj do tega ne bil dal povoda. Najhujši pa je slučaj z deklico Marijo Urbanček. Prišla je v to šolo in si prislužila, ne vem s čim, nezadovoljnost učiteljevo. Da bi jo kaznoval — dopuščeno naj mi je, da povem vso stvar ker je res markantna — poslal jo je v pozni jeseni, ko je bilo Že mrzlo, v bližnji potok, da je vzela in zbrala, kakor nekdaj David, 5 kamenčkov iz tistega potoka ter jib prinesla v šolo. Prinesla jih je in ^učitelj položil ji je jednoga vrh glave, potem ji j« stisnil v vsako roko zopet jeden kamenček, tako, d« sta mu ostala za lastno porabo Se dva kamenčka. Deklica pa je morala stati z dvignenima rokama mirno, da ji kamenček ne bi pal z glave. Ostala dva kamenčka pa je zavil gosp. učitelj v rutico ter začel klestiti ž njo deklico po glavi, ki si pomagati ni mogla, ker bi ji bil sicer padel kamenček z glave, ali bi ju pa bila morala spustiti z ročice! (Poslanec Hribar: Barbastvo!) Nasledek je bil, da je bila deklica 14 dni gluha. Take obtožbe so bile torej podane proti dotičnemu učitelju in vzlic temu bi ga bilo deželno vrhovno šolsko oblaslvo vender imenovalo nadučiteljem v Radovljici, da se niso potegnili za pravico odločni možje, ter s ihte vali, da naj se zadeva vender malo preišče, prej kot se odda služba. (Klici na levi: škandal.) Pa kaj se je godilo potem v okrajnem šolskem svetu! Tudi to je markantno Ko bo na-jedenkrat prijatelji okrajnega glavarja Radovljiškega pri deželnem šolskem svetu in pri c. kr. deželni vladi videli, da je zadeva preokorna, rekli so, naj se začne disciplinarna preiskava. Oddali so to stvar okrajnemu šolskemu svetu v Kranji, to je, v roke okrajnega glavarja v Kranji, da se dožene disciplinarna preiskava. Sedaj pa poslušajmo, kaj je storil okrajni šolski svet v Kranji, in oziroma okrajni glavar v Kranji, ki je v ti aferi sploh tičal z Radovljiškim pod jedno odejo? Videl je Kranjski okr. glavar, da se ne bo dalo dolgo čakati in da bi morda kandidat izgubil ves up do dotične nadučiteljBke službe, Če bi se proti njemu vršila dotga disciplinarna preiskava Kaj je torej storil okrajni šolski svet? Upeljal je najsumarnejše postopanje! To po« stopanje je res klasično in kaj tacega še nismo doživeli. Gospodje so namreč v soglasju z okrajnim glavarjem takole moledovali: »Tukaj je obdolžitev, dobro! ali služba nadučiteljska v Radovljici se mora oddati in Če mi tukaj preiskujemo ono Btvar, bo deželnošolsko oblastvo postalo nestrpno. Mi torej ne moremo čakati, mi moramo šoli dati nadučitelja in to prej kot mogoče!" In zatorej so ti premodri možje sklenili: „Mi ne bomo ničesar preiskavah, preiskave ni treba! Tukaj je disciplinarna objava, naj se vzame v vednost! Da pa kaudidat iz te afere tudi ue bo prišel brez vsake rane, dajmo mu ukor brez preiskave.4 (Veselost na levi). In tako se je zgodilo. Mogoče, da se je dotičnemu učitelju storila krivica, mogoče tudi da ne, ali preiskavah) se ni ničesar. Pri okrajnem šolskem svetu bo je torej z večino glasov sklenilo, da se da učitelju ukor, ker se je mislilo, če dobi samo ukor, to ni nikaka zapreka, da ne bi deželuo vrhovno šolsko oblastvo tega človeka potem moglo imenovati nadučiteljem v Radovljici. Vsa ta stvar seveda bila pa je preveč prozorna in seveda jo je deželni šolski svet korigoval, za kar mu moram izrekati hvalo Ko je okrajni šolski svet poslal akte, zdela se je stvar tudi deželnemu šolskemu svetu prehuda in vrnil jo je okrajnemu Šolskemu svetu, rekoč, naj se zadeva preišče in naj se dožene disciplinama preiskava. To je bil popolnoma pravilen sklep, kajti uko se očita kakemu učitelju kaj tacega, treba je na vsak način, da se vrši proti njemu preiskava in da se kaznuje, če je kriv. To ie torej slučaj, in jaz mislim, da je dovolj markanten, ker pojasnuje naše razmere in dokazuje, da so naše šolske razmere v istini žalostne. Tako nepostavno protekcijo, kakor se je pokazala tu, moramo vsi odločno grajati in tudi deželni šolski svet zasluži nekoliko graje. Postava pravi, če je služba razpisana, naj se odda takoj. Dotična služba je važna, če bi taka ne bila, bi se ne razpisala. Taka) služba naj se torej kolikor mogoče hitro odda! To zahteva interes šole in to zahteva tudi zakon. Če ima mej dotičnimi kompetenti kdo disciplinarno preiskavo nad sabo, ne more priti v po-štev. Tako je pri drugih službah in tako je imelo tudi tukaj biti; ljubljenec okrajnega glavarja Radovljiškega ni smel priti vpoštev! Deželni šolski svet pa je grešil s tem, da dopušča, da mora še dandanes šola v Radovljici čakati svojega nadučitelja. Morda si misli, da bode vender-le še mogoče, da pride ljubljenec okrajnega glavarja na to mesto. In zaradi tega morajo drugi bolje kvalitikovani učitelji čakati na službo in na milost dotične disciplinarne komisije. (Odobravanje na levi.) Tako postopanje je nepostavno in jaz mislim, da nam ravno debata pri proračunu nurmalnošol-skega zaklada nalaga dolžnost, da se take reči spravijo v javnost in da se ne bo mislilo, da smo v naši dežoli vladani po okrajnih glavarjih in ne po deželnem predsedniku. Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani, 21. marca. Češki deželni zbor. Poslanca dr. Trojan in dr. Gregr predložila sta češkemu deželnemu zboru popolno izdelan načrt za šolski zakon, kateri bi določali, da na ljudskih šolah na Češkem drugega deželnega jezika sploh ni smeti učiti, tudi neobligatno ne. Čim pa je v kakšni občini 40 otrok drage narodnosti, katerih stariši žive ondu vsaj 2 leti, ustanoviti jo za te otroke provizorno ljudsko šolo s tistim učnim jezikom, katerega otroci znajo, in to na deželne stroške. Gorenjeavstrijski deželni »bor ima svojo šolsko afero, katero bo prouzročili po svoji nestrpnosti sloveči gerenjeavstrijaki klerikalci, ki bi radi dobili popolno in stalno večino v deželnem šolskem svetu. Že zadnjic smo javili, da je takšen predlog stavil škof Doppelbauer sam. Zanimivo je, kako dotični zato reformo uneti gospodje svoj predlog utemeljujejo. Dr. Ebenhoch, ki je bil od svoje stranke pooblaščen to storiti, rekel je, da želi stranka njegova zagotoviti prevlado dež. odboru zato, ker je dež. odbor plačnik. Prav dobro omeni nato neki Dunajski list: Zakaj pa hočejo potem ti gospodje razširiti upliv cerkve, ki tudi nič ne stori za šolsko vzdržavanje. Ja Bauer, das ist vras au-deres. Ogerskl državni »bor. Opozicijski poslanci začeli so že rogoviliti, akopram to, kar se je godilo v zadnji seji še ni imenovati — po madjarskih nazorih — ostre debate. Vsled nekega govora čutil je predsednik baron Banffv potrebo izjaviti se na način, ki je bil naravnost naperjen proti prejšnjega predsednika Pe-chyja vodstvu debat. Ta izjava vzbudila je vihar. Govornik UBtajal je za govornikom in vsi so pobijali predsednika in to tako, kakor se pobija človek, s katerim se hoče kdo prepirati. Brez dvojbe pojavila se bodo še druga nasprotstva proti vladi in potem — gorje ministerstvu. V nanje tlržava*. Milanova deklaracija. Srbske skupščine seja, v kateri je prišla v razpravo deklaracija Milanova, bila je jako burna. Govornikov pro in contra je bilo mnogo. Posl. Ružič je ponavljal znani „mot", da je namreč Milan v znak svojega sovraštva do Srbov nekoč rekel: jaz sem raje član Pariškega jockev kluba nego kralj srbski. — Pop A sen Prokopijević je očital regentstvu, da je slepo orodje Milana, ki še sedaj vlada, če prav ne po imenu. — Sima Kostić je naglašal, da mora mej Milanom in regentstvom nekaj biti, kar le to skupščini prikriva. To je nezakonito. Novi zakon spreminja ustava in v to je kompetentna samo velika skupščina. — Milan Gjurić je rekel, da Milana ni moči si liti, naj ljubi svojega sina. — Tudi liberalci so se debate udeležili. Pri glasovanju po imenih se je izrekla majhna večina za zakonski načrt. V prihodnji seji so; bode začela specijalna razprava. Muška oboroževanja. Nemški listi poročajo zopet razne podrobnosti o ruskih vojaških pripravah. Glasom teh — ne preveč verodostojnih poročil — namerja Rusija nastaniti vojaške sile, zbrane ob avstrijski in nemški meji, stalno v teh krajih ter zida v to svrho velike vojašnice zlasti v bližini Varšave. Meseca julija se bode Varšavska garnizija kaj izdatno pomnožila, in sicer za nekatere divizije, ki so bile doslej nastanjene v Kazanu Ta premestitev je bila že pred dvema letoma najiovedana in je torej ni tolmačiti tako, kakor jo tolmačijo vznemirjevalci nemški in madjarBki, kateri bi radi na vsak način razburjali javno mnenje, zajedue pa v motni vodi ribarski. Italijanski državni proračun. Debata o proračunu traja še vedno. Poslanec Fortis kritikova! je finančno politiko zelo ostro-rekši, da vlada svoje obljube, urediti državno gospodarstvo brez nalaganja novih davkov, ni izpolnila, da se je izneverila svojemu programu in da dela na gospodarski propad naroda. — Mtnisterski predsednik Rudini odgovarjal je obširno, trdeč, da finančne razmere niso tako slabe, kakor pravi opozicija in skuša dokazati, da bode prihodnji deficit, manjši nego sodijo prestrogo kritiki. — Nekateri poslanci so zahtevali, da bodi glasovanje tajno, čemur je zbornica pritrdila, a vzlic temu, glasovala je velika večina za proračun. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima svojo VII. sejo jutri zjutraj ob 10. uri. Na dnevnem redu so razne peticije in prošnje, računski sklep muzejskega zaklada, poročilo finančnega odseka o predlogu g. Pfeiferja, da se dovoli 10 000 gld. za brezobrestna posojila vinogradnikom, ki na novo zasajajo svoje vinograde itd. — (Shod „Slovenskoga društva",) ki se je imel vršiti včeraj popoludne ob Vi 8 uri v čitalniški dvorani preložil se je po sklepu navzočih članov in to saradi bolezni goBp. dr. Štora in gosp. dr. Ta v č a r j a, ki Bla imela poročati. Ker je bilo zaradi pogreba g. Hafnerja mnogo članov zadržanih, preložilo se je tudi predavanje gospoda podžupana Petri čiča na dnevni red prihodnjega shoda, ki bode po izrečeni želji mej tednom zvečer in se bode pravočasno naznanil društvenikom. — (Iz Ljubljanskih narodnih krogov) se nam piše: Vaš članek .Važna zadeva" v zadnji številki „Slov. Naroda" odobravamo prav zelo in želimo le, da bi nasvet, ki se v njem izraža, našel primeren odmev pri našem vrlem „Dramatičnom društvu" in tudi pri prijateljih slovenske dramatike sploh, zlasti pa na deželi! — Pri tej priliki bodi tudi povedano, da občinstvo v Ljubljani s skrajno nezadovoljnostjo pričakuje grajenje---, Narodnega domau. Morebiti bi ne bilo napačno, ko bi tudi to društvo pričelo ustanavljati podružnice po deželi. Sicer pač ni upanja, da bi se sploh še to stoletje pričela graditi tako potrebna hiša. Quousque tandem? Sploh bi bilo želeti, da se gospodje okolu „Narodnega doma" nekoliko vzdramijo. Će bi mi kdo ugovarjal, da dežela vender ne more toliko prispevati, bi mu poč rekel, da s tem, če se pri nas gradi naš toliko zaželeni „dcm", tudi dežela pridobi in sploh narodna zavest. „ Videant connuleal" — Več prijateljev dramatike slovenske iu napredka. — (Slovensko gledališče.) Včeraj in predvčeranjim bilo je gledališče prav dobro obiskano. V soboto bila je bentfica opernega tenorja in režiserja g. Bučarja. Beneficijanta pozdravilo je občinstvo pri nastopu prav simpatično in ga odlikovalo v vsej predstavi z zasluženim aplavzom. Poteg odlomkov iz nTrubadurjau, ki so se peli prvikrat nedavno, pel ;e še g. Bučar s prav lepim efektom veliko arijo Manrica iz tretjega dejanja. Posebno dobro ugajal mu je adagio, s katerim pa bi bil dosegel večji efekt, da je dodal primerno kadenco. Gg. Daneševa in Gerbičeva rešili sta svoji alogi prav vrlo, kakor prvikrat. Pred tem pel se je odlomek iz francobke opere „Puščavnikov zvonček" v katerem sta se odlikovala g. beneficijant in g. Daneševa. Ker bodemo o zadnjih dveh opernih predstavah spregovorili obširneje v jedni prihodnjih številk, dostavimo danes samo še toliko, da je dobil beneficijant krasna dva venca z narodnimi trakovi in lovorjevo liro z rožnatim trakom, dokaz, kako ve cvniti občinstvo njegovo požrtvovalnost. — Včeraj predstavljala se je prvikrat Rosenova veseloigra „Diletantje". Igra sicer ne spada baš mej najbolja dela plodovitega pisatelja in je skoro bolj gluma, ki nema nobene literarne vrednosti, a dosegla je svoj namen, kratkočasiti občinstvo nekaj ur, ker se je igrala precej gladko, akopram ne moremo zamolčati, da je kak igralec prav opasno laboriral na memoriji. Jako originalen tip predstavljal je g. Borštnik, ki je vzbujal mnogo smeha. G. Borštnikova igrala je prav dobro, vender bi bili želeli, da bi bila obrnila malo več pozornosti na svojo masko, ker vlasulja bila je očevidno veliko premajhna. Gg. Danilova,Nigrinova,Slavčeva iu Po lak ova rešile so prav povoljno svoje uloge. Posebno zadnja kaže lepo nadarjenost za oder in obeta postati prav dobra igralna moč. Gg. Ve-rovšek, Danilo, Lovšin in Perdan gadovo« Ijili so nas, posebno prvi v nalogi doktorja. Pri drugem pokazal se je že večkrat omenjeni nedostatci;. Manje uloge bile so še dosti dobre, ensemble precej živahen izvzemši nekatere prizore. Civilna godba g. Biča svirala jo prav povoljno. —i. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je podaril lepo zbirko knjig g. dr. Fran Poček v Novem Mestu. — Pivška podružnica je poslala f>3 gld. in sicer 58 gld. čistega dohodka predpustne veselico in dar g. Ivana S p i I a r j a, nadžupana v St. Petru, v znesku 5 gld., s prošnjo, naj 86 ta svota sprejme na račun pokroviteljine. — Mlad, vrl Čeh je nabral v znani Ljubljanski gostilni 28 gld. 32 kr., iz Tolmina smo dobili 3 gld. GO kr., iz Gornjega grada dobitek pri igri — 2 gld., iz Kopra po 5. g. kuratu Blažu Glavini dar Mohorjanov — 1 gld. 40 kr. in 1 gld. kot izgubljeno stavo g. Josipa Rebeka, tukajšnjega ključavničarskega mojstra. — Vesela zavest, da ohrani veri in narodu naša družba mnogo slovenske dece vsled požrtvovalnosti vrlih domorodcev in da se sploh trudi blagodejno upli-vati na vzgojo mladega naraščaja, naj bode darežljivim dobrotnikom najlepše plačilo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Za „Narodni dom" v Ljubljani) nabralo je v soboto v veseli družbi v čitalniSki re- stavraciji pevsko društvo „Ljubljana", praznujoč sv. Jožefa, vsoto 8 gld. 72 kr , katero je vs prejel o uredništvo našega lista ter odvedlo blagajniku društva za zgradbo „Narodnoga doma". Pri tej priliki sklenili so tudi navzoči Člani posluževati se pri vsaki priliki samo .narodnega papirja" krajcarske družbe. Naj bi našli mnogo posnemovalcev. — (P o t rje na v ol i te v.) Trgovinski mini-Bter potrdil je izvolitev g. Ivana Perdana predsednikom in g. Antona K le i na podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. — (Petdesetletnico) svojega pastiro-vaoja praznoval jo na sv. Jožefa dan frančiškan o. Gvstahij Oz; i mek, bivši mnogoletni provincijal. Frančiškanska cerkev je bila pri fcej priložnosti Iep<> okičena, pri slovesni sv. maši je pol frančiškanski kor s 8premljevanjem oddelka vojaške godbe. Slavnostni govor govoril je kanonik g. Flies, a prisostvovali so redki tej elavnosti tudi vladni svetnik g. Mahkot, župan g. Grasselli, drž. posl. g. Kušar in mnogi farani. — (Umrl je) danes zjutraj nagle smrti znani posestnik Andrej Druškovič na Dunajski cesti v 6G. letu svoje starosti. To je hud udarec za domoljubno rodbino, ki je Se le pred kratkim izgubila mater. N. v m. p. — (Kranjska hranilnica) ima 24. t. m. svoj občni zbor. Bilanca kaže baje 200.000 gld. čistega dobička. Kakor se čuje, predlagali bodo ne-katerniki, naj dovoli hranilnica večjo vsoto, govori se o G0.00O gld., v svrho, da bo zida novo poštno poslopje blizu tam, kjer je sedaj pošta, nikakor pa ne na cesarja Jožefa trgu. — (Slovensko ferijalno društvo) osnuje se v bodočih počitnicah meseca avgusta t. I. v Ljubljani. Imenovalo se bode „Sava". Pravila so se predložila prvič že leta 1890 visoki c kr. vladi kranjski, a ker jih je ta takrat radi nekega nedostatka vrnila, se je stvar vsled raznih zaprek zavlekla do današnjega dne. Ker pa čuti sloveusko dijaštvo čimdalje živejšo potrebo po zvezi, ki naj bi duševno in zabavno družila velikošolce i v počitnicah, pričelo se je prav resno delovati na to, da se uresniči ta misel. Izvolil se je osnoval ni odbor petih članov: predsednik g. Fran Regalv, člani gg. J V en ca j z, V. M aure r, B. V o dušek in V. Raunihar, ta je pregledal pravila ter jih novic predložil pred par tedni visoki c. kr. vladi kranjski. Brž ko se pravila potrdijo, prične ne na-dalnje delovanje. Društvo ima tudi namen prirejati veBelhe in poljudno-poučna predavanja oh narodni periferiji ter tako buditi narodno zavest. — (Nagajiv berač.) Na sv. Jožefa dan popoludne prijel je žandar v Spodnji Šiški neznanega gluhega in nemega berača in ga odpeljal k sodišču. Pri bolniški cerkvi rešil se je berač verižice, s katero je bil uklenjen, ter s« začel ob polu 7. uri zvečer vpričo mnogih ljudij — slačit. Hlače slekel je že do kolen. Nenavadni prizor privabil je na stotine ljudij, ki so strme gledali to početje. Žandar sam ni zmogel berača, se le ko je pribitsl mestni redar na pomoč, bilo je mogoče odgnati gluhonemega prosjaka v zapor. — (Začetek spomladi.) Danes zjutraj oh 4. uri začelo je kulminovati solnce na polutniku in svoje žarke bolj navpično pošiljati na severno polutko naše zemlje, ali kakor navadno pravimo: „začela je spomlad". Tako kaže koledar, ali v resnici pa je bilo zjutraj vse zmrznjeno in še le čez dan razvija solnce toliko moči, da topi nadležni sneg, katerega bi se vsi tako rado iznebili. Solnce imelo bode še dosti posla, da odpravi to dedščino zime. — (Družba sv. Mohorja/) lz Celovca se nam piše: V dveh poslednjih številkah Vašega cenjenega lista ste poročali in ugibali, koliko udov bode štela družba sv. Midiora v tekočem letu, a niste prvikrat še manj |Sa drugikrat zadeli pravega števila vseh udov, ker/več poverjenikov še nt upo-slalo svojih upisovalmh pol, vender je upati, da bode v primeri proti 'Jani zopet za kakih 5 do G tisoč poskočilo in utegne šteti družba letos okolu 57 do 58 tisoč udov. !v prihodnje bi želeli, da počakate raje oficijelnoga naznanila, predno poročate dvakrat napačno. — Temu imamo dostaviti le to, da nam je dotični dve notici poslal odličen narodnjak iz Celovca a tudi še tretjo, v kateri popravlja svoji prvi dve zmoti in pravi, da bode Število Mohorjanov letos okolu 56.000. Nas torej ne zadeva nobena krivda čo se nam je napačno poročalo. — (Odlikovanje.) Gosp. Ambrož Poniž, nadučiteij in šolski vodja v Rifenbergu, dobil je od Nj. V. cesarja srebrni križ s krono za zasluge na učiteljskem polji. — (Na smrt obsojen) je bil pred porotniki v Cel ji 28 letni posestnik Anton Ho r v a to v i č, ki je umoril svojo ženo. Roditelja njegova, ki sta bila tožena zaradi sokrivde, bila sta oproščena. — (Imenovanje.) Poštni tajnik g. Pavel Gariraberti imenovan je poštnim svetnikom pri poštnem iu brzojavnem vodstvu v Trstu. — (Etnografska karta srpskih zemalja) Pod tem naslovom dala je srbska veliko-šolska omladina v Delemgradu izdelati pri kartografu R Andreeju v Lipskem karto v merilu 1 : 1,600.000 in jej pridejala tolmač na 59 straneh osmerke. Ta karta ne pozna Hrvatov, ampak zaznamuje vse hrvatske zemlje kot srbske, vrhu tega je na njej srbska vsa Macedonija in zahodna Bolgarska. Glavno mesto Bolgarske, Sredec, z okolico je čisto srbsko, še le vzhodno od njega začenjajo se Srbi mešati z Bolgari, ki še le na vzhodni strani Iskra nepo-mešano stanujejo. Na karti je vse polno napak, na primer Radovljica se identifikuje s „Krainburgom", Vipava je prekrščeua v „Isouzo", Savina v „Sano" in njen tok je tako potegnjen, kakor bi se še le pri Brežicah izlivala v Savo. Tudi po Dalmaciji bo narisane slične zemljespisne spake in ravno tako ima pridejani tolmač vse polno zgodovinskih neres-ničnoatij in smelih trditev. Škoda, da srbska omladina ne porablja boljo svojih Bil! — (Volitve v Zagrebu.) Na telegrafifino čestitko, katera se je poslala pretekli četrtek iz Bjour-rixa" pri Slonu v Zagreb ob priliki zmage neodvisne stranke, došel je v |>etek popoludne nastopni telegratični odgovor. „U ime gradjanskoga odbora hvala Vami Vašim prijateljem na čestitki, prigodom pobjede gradjana neodvisnih. Znali smo, da čete čuvstovati s nami. U naših eastancih sjetili se često Vas, pa i sada kličemo : Živila braća Slovenci. DanaH pobiedismo u izborničtvu veleporez-nika." — Neodvisna stranka meščanska je torej zmagala v dveh razredih s svojimi kandidati, samo v drugem razredu zmagali bo vladni kaudidatje. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Zagreb 19. marca. Papež odgovoril je v laskavem pismu Strossmaverju, ki mu je doposlal zadnji svoj pastirski list. Dunaj 19. marca. Cesar podelil deželnega sodišča svetniku Sajizu v Ljubljani povodom njegovega upokojenja naslov in Čin nadsodniškega svetnika. Dunaj 19. marca. Neki topničar ustrelil se je z Wcrndlovo puško v prsi. Krogla prebila je še glavo poleg stoječega vojaka in ranila tretjega v roko. Samomorilec in drugi vojak sta mrtva, tretji pa je opasno ranjen. Berolin 19. marca. Vest „Kreuzzei-tung", da se je tudi Caprivi odpovedal, oporekajo drugi listi. „Nationalzeitung" pravi, da se Caprivi ni odpovedal, nego da se je samo hotel potegniti za ministra bogočaslja, kar nikakor ne zahteva, da bi odstopil. „Kreuzzei-tung" javlja, da je cesar postal Lucanusa k Zedlitzu, da ga pregovori, naj prekliče svojo odpoved. Budimpešta 21. marca. Rumunski kralj podelil je ministerskemu predsedniku Sza-paryu veliki križ zvezdnega reda. Berolin 21. marca. Caprivi vrnil se je včeraj zvečer iz llubortusstocka in imel danes zjutraj konferenco z državnim tajnikom Botti-cherjem, Bruselj 21. marca. Ob priliki inajevih praznovanj namerava vlada sklicati pod orožje dva razreda za garnizijo Bruseljskega okraja. Razne vesti. * (Schneider,) katerega so obesili 17. t. m zjutraj, začul je svojo obsodbo mirno. V celici obiskal ga je bral in se poslovil od njega. Žena odbila je dvakrat željo njegovo, da bi se sedla še jedenkrat, konečuo pa vender dovolila. Očital ji je Schneider, da je ona kriva njegovega žalostnega konca in bil je buren prizor mej njima, da ju je morai pomiriti navzoči uradnik. Schneider spovedal se je potem in izrekel željo, da hi pred uBmrče-njem Še bil pri masi v kapelici. Želel je jesti in naročil pečenke, vina in smodk, istotako zvečer, zjutraj pa belo kavo. Ko se je bližal vešalom, bil je bled in tužen. V Štirih minutah, ko mu je krvnik položil zanjko okolu vratu, bil je mrtev. Duhovnik molil je ocenaš iu imel kratek govor. Zvečer za-grebli so truplo na pokopališči. * (Bogata zapuščina.) Nedavno umrli francoski industrijalec zapustil je svoje premoženje pet milijonov frankov državi, svoje bogate umetniške zbirke pa muzeju v Louvru. Sorodniki hočejo ue baje pritožiti proti tej oporoki. * (Devet otrok umorila) je v Potle-vequeu na Francoskem neka gospa Bis8ey. Obstala je, da je otroke po porodu umorila na grozovit način. Odžgala jim je najprej noge, potem jih pa zadušila v svojem predpasnem krilu. * (Grozen prizor v zverin jaku) V WombwellBovem zverinjaku v Hedvesfordu na Angleškem dogodil se je te dni grozen prizor. V kletki, v kateri so bili trije medvedje in velika hijena, spodrsnilo se je krotitelju Moutarnu, da je padel. Divje zveri napadle so ga v tem trenutku in ga ogrizle tako hudo, da je umrl nekoliko ur pozneje. Boj z divjimi zverinami trajal je četrt ure. * (Nezgoda.) Na Simplonski soteski ponesrečila je te dni iz Coma došla pošta vsled snežnega pluga. Sest potnikov in sprevodnik prevrnilo se je v prepad in bo bili štirje potovulci težko poškodovani. *(Nesreča na morji.) Parobrod „Achille" zadel je blizu Dtlukirchna z neko drugo ladijo in se je potopil. Devet osob utonilo je pri tej nezgodi. S „LJUBLJANSKI HON" ■to.1I za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 20. m uren. Pri NMllei: Grešnik, Hochmut.h, Mantischer, Musch i Dunaju. — Schlesinger Kulte. — Hafftermayer iz Parizu. — Kraighei iz Bistrice. Pn sinuti: Baner. BehOnmao, Kleer, Weu"au, Henke, Mandl z Dunaja. — Saidatsch, Be»t, Kante iz Trsta. — Prevendor iz 1»greha. — JautI i.' Prage. — Fischer iz Vrhnike. — Morpurgo iz Gorice. Pri |ii*ii«mii koloil * »ru: Mieses z Dunaja. — Szluga iz Lvova Tržne cene v LJubljani dne 18 marca t. 1. |C kr kr Pšenica, hktl. . . fi — Speli povojen, kgr. — 64 Rez, It • . ♦> 80 Surovo iuaslo, „ ; — 72 Ječmen, . 4 39 Jajce, jedno : . , 2 O e«, • • • . 3 8 Mleko, liter .... 8 Ajda, . b 46 Goveje meso, k^r. — £2 Prouo, • . 5 15 IVIecje j , — 60 rvorn/ii, t * . 6 K S vin jako , „ _ 60 Krompir, ■ • • . -2 o7 Koštrunnvo , , — 42 Leča, . 12 — Pi&anec...... — 85 Grah, V . 10 — Golob...... _ 23 Fiiol, t . 9 — Seno, 100 kilo. . . i y6 MkhUi, k«r. . —1*6 Slama, „ , . . . 9 40 MaBt, ■ . — 66 Drva trda, 4 Qwotr. 7 — Spoh 11-me n „ . — 54 g luehka, 4 „ 5 — Meteorologično poročilo. g a Oas opazovan j n Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-i krma v m m. b =* s ao —m) 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 742'i mm. 740 9 mm. 741 9inm. — 14" C !H)° C 4 4" C sl. svz. sl. svz. Sl. BVZ. jasno jasno jasno 0 00 mm. S »— 06 S 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 74'2"t> mm. 741 *6 mm. 748*«J uim. 1- 4° C fv2»C 2- 6» C sl. svz. sl. svz. Sl. BVZ. jasno jamo obl. O'OO mm. I 5 o 04 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 748*9 mm. 744 2 mm. 746*8 mm. 2 0° C ! hrezv. 70° C 'sl. KVZ. 4 0° C Isl. BVZ. obl. obl. obl. ooo bib. j Srednja temperatur* 4-0", o 1" iu A'li", zh 0-5° nad, oT>° poil iu o-4° iiMd uormklotn. ZDimn-SL^sIca, borza dne 21. marca t. 1. * včeraj — danes Papirna renta.....gld. 94 05 — gld. 9390 Srebrna renta.....„ 93 5f> — _ 93'25 blatil renta......B 11070 — „ 110-70 5°/0 marčna renta ... „ 10280 — „ 102-80 Akcije narodne banke . . „ 984*— — n 958"— Kreditne akcije .... „ 307-50 — „ 307 — London....... „ lls-15 — „ 11910 Srebro „ —•— — —•— Napol. , 946 — „ 9-45«/, D. kr. cekini..... „ 562 — n 5*60 Nemške marke .... „ 5835 — „ 58'27V, 4'/,, državne srečke iz L 1854 . . 250 gld. 138 gld. — kr. Državne srečko iz 1. 1864 . . 100 „ IIjO , 50 „ Ogerska zlata renta 4u/ft.......107 „ 15 „ Ogerska papirna renta 5°/„......102 „ — , Dunava reg. srečke 5% . . . 100 gld. V>2 „ — , Zemlj. obC. iivstr. 4'/t°/0 zlati zast. Usjtt . 110 „ — „ Kreditne srečke......100 gld. 187 „ — J Kudolfove srečke...... 10 n U2 , — . Akcije anglo-avBtr. banke . . . 120 , 149 „ — „ Tramway-diušt. velj. 170 gld. a. v..... 236 „ — m Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preialost.no vest o smrti ljubljenega očeta, tasta in starega očeta, gospoda Andreja Druškovič-a hišnega in zemljiškega posestnika kateri je danes zjutraj oh 6. uri v 66. letu svoja starosti nagloma umrl. Truplo dragega pokojnika se bo v sredo, dne 23. marca, ob 4. uri popoludne v hiši žalosti, na Dunajski cesti it. 11, blagoslovilo in potem prepeljalo na pokopališče k sv. Krištofu ter položilo v rodbinsko rakev. Svete mafte zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah. V Ljubljani, dne 21. marca 1892. Andrej, Ignacij, Harlja omož. Skale in Valentina Druttkovic* otroci. — 9Ilnka Druiikovie roj. HlaJselJ, sinaha. — Pavel Nknle, zet. — Ke|cl in Marica Druftkovte, DniiirM in Pavel Nkale, unuka in umiki nji. (303) Tugepolni naznanjamo prežalostno vest, da ■ je naš Jjuhljeni sin in brat, blagorodni gospod JANKO HAFNER pristav c. kr. državne železnice danes oh 5. uri zjutraj, po dolgi a mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 26. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega ranjkega hode v nedeljo dne 2 \ marca ob 3. uri popoludne iz Gospodske ulice Ar. 3 prepeljano v Skofio Loko ter v ponedeljek ob 5. uri popoludne iz hiie žalosti, na Trgu št. 13, na pokopališču k večnemu počitku preneseno. Sv. maSe zaduinice se bodo brale v mnogih cerkvah. Dragi ranjki bodi priporočen v blag spomin in molitev. 1300 V Ljubljani, dne 19. marca 1892. ) Žalujoči ostali. ■>r. Frideriku I. lUMklne od polti, ki postaue vHled tega ^iMto liela in nežna. Ta balzam /.gladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje heloto, než.nost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nosnažnoBti na polti. — Cena vrču z navodom vred k Id. l.SO. (22—6, Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-MIIiO. N.ijinileifi«! in najdobrodejnej4e milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad BO kr. Dobiva se v Ijjnbljitn! v 11». |>l. Trn k<><■/.j - ju lekarni iti v vseti večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejtsma \\. lleon, Dunaj, X. ± Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsegamogočni našo iskreno ljubljeno soprogo, gospo Marijo Stepic roj. Rus po dolgi in mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, danes zjutraj ob 5. uri, v fH. letu svoje dobe, k sebi v boljšo domovino poklical. Pogreb bode v ponedeljek dne 21. t. m. do-poludne ob 9. uri. Sv. maSe zadušnice Blužile se bodo v mnogih cerkvah. Višnja gora, dne 19. suica 1892. (299) Žalujoči ostali. Knjigovodjo ali pa 3R0F9SpO9a.ćlO35k>tiv €L vaprefme takoj večja tovarna. — Lepa pisava, zmožnost slovenskega in nemškega, v drugem slučaji tudi laškega jezika so potrebna. — Ponudbe naj so pošiljajo na upravuištvo ^Slovenskega Naroda". (296—1) 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4r Maršala Flerio. > ► Najbolji« Italijansko desertno vino za slabotna, bo-lehne ln okrevajoče. Steklenloa 1 gld. Piccoli-jeva lekarna .,l*rl angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. I «onjn naročita se ptuttt ptu-^vtju »v>ate tovnn ict i\inji'Jt». (f>9—5) Išče »ste komptoirist zajedno knjigovodja zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki more takoj natopiti. — Ponudbe, katerim je pridejati prepisu spričeval in n kr. marko, naj so pošljejo upravništvii „Slovenskoga Naroda". (301—1) Protin, revmatizem, splofina OMlabeloMt Živcev* nevralgtja, iMoklHN, nervosna oslabeloait šeloricn, telavobol, uir-tvu«lnost* irciNfiiuNi, b«leeiue v kritn« hrbtna autica, sapeček itd., proti viem tem boleznim priporočajo prve medicinske avtoritete pio-akuStjiio (790—2ti) c. kr. izklj. priv. galvano-električno frotiriio pripravo katero lahko vsakdo sam uporablja. i IVim pripravi 12 gl »x* »/* <•«'* <•/* *x* 4* *x* 4* ^0* *a* *^ ^* *x* *a* (J97-'J) Odvetnik D5; URBAN LEMEŽ usoj'a si naznanjati, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Slovenski Bistrici. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".