IM. StBiilka.
V HrtllMi, t WHte, 27 jnnija I917.
L. Isto.
^^^^^^   ^^^^          ^^    ^^^^____^_^_^__                                  *                                                                            ^_^      «_«^
»Slovenski Narod* v*t|a po pottl:
za Avstro-Ogrsko:
ctlo !cto skupaj niprcj     .   K 28 — pol teta       „         „     .   .    . 14 —
četrt leta.....7 —
na mesec    m        «...   2*50
za Nemajo: cdo leto naprej   .    .   .   .   K 33*—
za Ameriko in vse drage dežde: ćelo teto napre]   ....   K 38.—
Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži  z*  odgovor dopisnica ali znamka. ĐpravnUiTO (spodaj, dvorišče levo). balio*« alica iL 5, Ui«f«»n it dl.
Uha}« vmfc «aa mv«6*r l«vx««ftl ■•i«l>o la prazilk«.
inserati  se računa i>  po porabljef*4rn   prostori   in   sicer:   1   m n   visok,  ter
63 mm širok prostor:   enkrat   po 8| v1nM  d/akrat po 7   vin.,   trikrat   po 6  v.
Poslano  (enak  prostor)   16   vin..   tfarte   in   zauvaie   (e.nak   prostar)   10  vin.
Pri veČjih tnstrdjah po dogovora.
Na pismena naro*;].i br^t   sudofms ^posiatve niročnine se ne ozira. Naroda« tisiiraa" iolatoj it. 85.
Upravniltvu naj se pošiljaio  i^to*ni:ie, reki-i ničije, inserati Li d., to ]e administrativne stvari. 4
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
ćelo leto naprej   .   -   .   .    K 2V40 I pol leta        .......li-3 |
I čstrt leta     „       .   .   .   .    »    6*60 I na mesec    „       .   .   •   .     »    2*20
Fosanieiaa fitsvilUa velja 19 Tlaarjev.
Dopisi na: se fra lkirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oredaiitvj: Hsafla** alica St. 5 (v pritličju levo\ telefon &t. 34*
(Od našega posebnega poročevalca.)
Dunaj, 26. junija.
Jugoslovanski klub je 24. t. m. soglasno sklenil, da bo glasovil za proračunski provizorij.
Za tako postopanje £ovorijo tehtni argumenti, o katerih se nam sporoča iz krogov Jugoslovanskega kluba siedeče:
Jugoslovanski klub je od vsega začetka stal na pozitivnein stališe u; iz njegove deklaracije izhajj, da je pripravljen sodciovati pri preustro-jitvi države v smiilu samostojnosti in samodoločbe njenih narodov. Prepričan je, da je treba vse storiti, da se ohrani parlament in da kot stranka pozitivnega deki ne more in ne srne odreci državi uajnujnejšega, kar po-trebuje, da zadoiii svojim doižnostim — ako se njegovi dobri volji ne postavi nasproti vlada, katere eksisten-ca je državi bolj v škodo, kakor pa bi bilo sodelovanje strank pri ikzv. »ne-obhodnostih*' državi v korist
Tako je bilo za časa Clamovega kabineta. Jugoslovanoki klub Clamo-vi vladi ni ir.oge! rotirati in Jemnitete i ter velikih kreditor, l:er je bil prepričan, dn jih bo vlada, politično rečeno, zlorabljala.
Načelnik Jugcsiovanskcga kluba je to sta!;šče jugoslovanske delegacije razloži! tuđi ee -arju. Poslediea dr. Koreščcve avdijerue je bii definitivni padec grofa Clama.   2 njim vred so j odšli v politični crkus tuđi vsi   mini- j stri, ki srr bili kcmpronrldrani izza režima § 14.
Xovi kabinet je očitno p r e -hodni. nima nikakega politi č n e g a programa, njegora edina naloga je. da rc^i takozv. naj-nuineiše zadevo: proračunski provizorij, podaljsanjc mandator, volitve v delegacije in rnorda tuđi še davek i na vojne dobičke.                               i
Jugoslovanski klub je sicer pri-čakoval. da bodo padcu grofa Cl ama J sledili odločilni koraki v sroeri razre-sitve narodnostnega problema in da se bo sestavila vlada, ki bi bili sposobna se lotiti tega velikega poskusa. Ako se sedaj trdi. da se to ne da čez noč napraviti in da je treba posebnih pri prav, ki da se najbolje vrsijo pod režimom popolnoma prehodnega kabineta, bi mogel »J. k.^ tej metodi sicer resno oporekati, vendar hoče po-
kazati svojo odločno voljo do skraj-liosti in pravi: privolim tuđi še v ta odiog, toda smatram, da se stvar ne srne več zavlačevati; vladi dam, kar zahteva v imenu države, ker zaen-krat nimam povoda ji izražati neza-upaiija; na drugi strani seveda moj votum tuđi ni nikaka zaupnica. Priča-■ kujem, da se bo prehodna vlada, ki peudarja svoj nevtralni značaj in o kateri sodim , da se ne smatra za dediča nesrečne Clamove zapuščine, resno potrudila pripraviti neobhodno podlago za uresničenje velikih reformatoričnih načrtov, ki se nam nbljubujejo. NajvažnsjŠa naloga pre-hodr.e vlade bo torej restitnirati ustavnost, u vc! javi ti zopet zakon. Sem spada odprava vojaške jurisdikcije za civilne osebe, odprava konfinacij in internacij, ublaženje cenzure, specijalno pričaknjcjo Ju.poslovan!, da bo novi kabinet posvetil posebno pozornost žalnst^ini razme-ram na jugu, se energično zr.vzel za o!a:šar;e splasne bede, posebej tuđi . za begunce: konečno bo treba, da po-kažejo novi možje nidi primerni interes za vojne poškodbe v našem vcjrem oze:n'jj.
V vseh teh vprašanjifi bo imela nova vlada prilike dovolj, da pokaje svojo blagoliotnost in objektivnost. Po njenih delih jo bode sn^il tud! .!u-goslovanski klub, ki bo pazno sledil vsakcniu nje^erfiJi koraku.
Taktika jugoslovanske ^ele-^acije ima torej nair.en omogočiti redno fiTrkcijoniranie državncrra stroja ter ohraniti parlament, ki ima ni:tt;50 energičnih in zelo spretnih so-vražnikov: ona daje odgovornim voditeljem države taVorckoć. ? e en-kr?.t pa tuđi zadnjič krate^ od-log, ki iza haje potrebujejo, da si na-rednestnt problem š? dobro premisli-jo ter izvrtio potrebne prcđpriprave za njega definitivno razrešicev.
Jugoslovanski klub se bo rad od-zval vsakemn rernemu vabflu, da pri tej razrešitvi sndeluje. N e o m a j-11 i temelj za to s o d e 1 o v a n j e tvori slovesna deklaracija z d n e 30. m a j a.
!z državnep zbora.
Včeraj se je poslanski zbornici predstavilo novo ministrstvo.
Ministr>ki prcdsedn'k dr. S e i d-I e r je v svojem nastopnem govoru !:2jprci rekel. da za sedaj prizadeva-
nje na zdru2en|e parlamentarnih sil ni inelo us[ich4, kar je pa umljivo, ker gre za težMe probleme, ki se ne dajo od danes do jutri resiti. Gotove stvari pa je resiti pred p-tekom ter-minov. Treba je resiti proračunski pr'»v:/orij. pouuijjun je treba 1.0-slanske manJatt; in redili zakona o vojnih dobickih in o pravični razde-Kivi davčnih hiemcn. ^Had: je prva naloga, Ja spravi te zakone pod strehe;. Vrdila bo tekoče upravne zadeve nepristransko in bo posvcvala naj-resnejšo skrb prebivaistvu, ki z ob-čudovanja vre-Jno vztrajnosiio    prc-
I naša težave vejnega časa. Zlasti to vlade pedala na Iju.Nko crehra^^ in
I na preskrbo s prc-mogom. Ministr-st\ o iiiia provizoričen značaj. Kadar pridejo do kvr.ica akcije za politične prcdpo£ojc obširnejca dclova.ija ljud-skega zrstopa, se bo mkilstrstvo v zavesti izpolnjcr.e dolžr.osti ur.;akni-lo definitivni vlac!!.
Vodja i'ir.arcAZZR ministrstva W i m ;ner je iziavli, da je vlada zadovoljna s štirimesečnim budgetnim provizorijem in je pojas-nil viadne finančne r.ačrte.
V debati o budgetnein provizoriju je dr. L e v i c k i j zahteval. da dobe Ukrajinci svojega zastopnika v i'iinistrstvn in da se i:stvnnovi za vzhodno Galicijo posebno namestni-štvo. Krsč. socijalist P a r r e r je i^raja! način rckvit?ranja in deja'. da je počct.i? gospodarskih central oma-joio patrijotizem prebivalstva. Češki a^rarec S t a n e k je izjavi!, da češki klub niira vrzroka, z dovolitvijo bud-getnega provizorija podpreti vlado in sedanji sistem. Poljak H a 11 e r je po-jasnil, da je bila opozicija poljskega leluba protest proti sistemu, ki je bil Avstriji sami nevaren. Poljaki so si s svojim n?.stopom rroti bivši vladi pridobili zaslugo za Avstrijo. Ceski ac rarec P r a š e k je reke'u da je češki narod na lastnem telesu občtitil narodno - rr>lit:cn^ in jr^sprsdarsko šikane, a se -c sele ?:c»nj med vojno zavedel. kake va/nosti je za državo in kako se mu plačujc delo za državo. Češki narod ve, da n-ora prc-7iv!fati specijalno Prnn" ri r-rn?.i\-dočim trpi v kineckih občinah lako-to. Govornik je p;>te?Ti oretresa! zti-nanjo nolitiko in napadal Nernčijo. Po«!. K o r o š j c je i7javil. da spričo sedanjcua poiitičnega položaja sma-trajo Jugoslovani za pravilno, da s poirditvijo inon?.rh'.i-e :n dovoiitvijo rei7o?ibn'»    potrebne^ 1      poTTra.<z?'o
vladi, da čim prej resi svojo nalogo. Vse to pa se zgodi v trdnom zaupa-nju, da prizna država tuđi Jugoslova-ne in da se pripravi vlada, ki sprej-me v svoj program preuredbo monarhije. Nem^ki pos1-. K r a f t je polemizira! s pasi. PrašćVom, cei, da je po njegovih izvajanjili dvomljivo, je li mogoce. ustanoviti vlaJo, v kateri bi bilo zastenane vse narodnosti. Po- ! lemiziral je proti Prasekovim izvijanjem j;!ede obsodbe dr. Kramara in glede razmerja do Ncničijc. Soc. demokrat S e v e r je napovedal nrod-log, naj posebna komisija preišče vse. proti vrvni pprr.v« •■•"Tc.šenrt pri-tožbc.Govorili so še razni drugi po-slanci, nakar je bil b u d g e t n i provizorij dovoljen z 292 proti 150 £ 1 a s 0 m. Proti provizoriju so glasovali Cv:!ii in nemalu socijalni der:;;:oratje, ter nekateri Ita-lijanl; za provizorij so glasovali Na-tiona!vcrband, kr5w. socljr.listi, Po-Ijaki (izvzemši sce. demokratov, ki 33 se abseiiuralO, R"irami in nekateri Italijani.
De!e£ac"52.
Na konferenci načehiikov strank je miristrski predsednik povedal. da bosta delegaciji sklicani sredi ali koncern j u 1 i j a. Volitev avstrij-ske delegacije bo dne 3. ju lija.
Pr'^ednjost vojpških fcdišc.
TL-kom priiiodnjih dni bo nos:an-ski zbornici predložen zakonski nacrt, s katerir.i bo omejena pristojnost voiaškili sodišč za civilne osebe; vo-jaska sodi^ča pa bodo ostala pristojna za civilne osebe v bojnem o z e m 1 j u.
V kritičnih dneviti.
Pred imenovanjem sedanje via-de, so na Dnnajn pretresali različne projekte. Najprej je stala v osrredju kombinacija z bivšim naučnim ministrom !i u s ?; a r e k o m. Namerava-no je biio. r5a ostane baron Trnka mi-nir^ter javnih dei, poljedelsko ministr-stvo p°. dn rjrevj.a*""^ h'^vr' mfnirter dr. baron Zenker. To kombinacijo s o v p e t e k zvečer p 0-d r 1 i izvenparlamcntarni v p 1 i v i. V soboto je bil kand'dat za n-mistrsko predsedstvo p:rof T 0 g -sr e n b u r Q", poleg k-iterega naj bi h\\a vs^opila v mir.istrsivo liamcstni-ka grof C n i! d e n li 0 v e In baron r r i c ^. to^n ob 1, roroldne je bi! dr. Seid'er v glavnem stanu pri cesariu in imenovan ministrskim predsedni-
koni. Sestavil je vlado, o kateri se lahko reče: Nova vlada — stari sistem.
Očitanja Froti armadl.
Vojni minister je pismeno odgo-voril v včerajšnji seji poslanske zbornice na napade na častništvo, osobito ncmškc narodnosti, z!asti s strani čeških in slovenskih poslancev. Prito-ževal se je, da naše armade ne uži-vajo z vseh strani zbornice onega priznanja, ki so je zaslužili. Večina pritožb zadeva stvari za fronto ćili ćelo v zaledju, ne upošteva se pa kulturno delo čet. Gotovo se je zgodilo mnogo, kar se vzpričo izrednih raz-mer da komaj opravičiti, kar se pa nikakor ne srne raztegiiiti splošno brez izicme na vojsko. Tuđi je dvomljivo, ali je sedanji trenotek pravi za teke pritožbe. Ćelo v presti in nevtralni švici zahteva sedaj šef pjene-ralnega štaba, da se opusti vsaka kritika armade. To velja tem bolj za nas, ki smo v vojni.
Posianec Stern, ki je bil dva me-seca v Thalerhofu in je bil naveden kot priča, naj pove, ali so oni čas Goniještajerci pešpoika št. 27 res vsak dan za zabavo zabodli par in-temirancev, ali sta bila oni polkov-nik in oni stotnik res tako brutalna. Minister pravi, da bo odgovarjal na vsa vprašania, samo da potrebuj* časa za informacije.
Nasproti izvajanjem poslanca Stranskega navaja rninisier. da je v vrste vojaSkih uradr.ikovr vpoklicanih ?^2 odvecnikov in 802 civilna sodni-ka, ki so pokazali popolno razumeva-nie, objektivnost in pogum sodniške-ga prepričanja.
Posebno je protestiral minister proti izvajanjem poslanca Korcšca, ker da je neinške častnike napadel, kakor to ni v skladu z njegovim dostojanstvom kot duhovnik. Sploh ni narodnostnih častnikov in ]ih n e srne   biti.
Nasproti poslancu Stoeklerju je naglašal minister velikanske zasluge vojaških zdravnikov. Glede izvajanj poslanca Lazarskega je priznal ne-katere trdote v službi, a minister je vedno desegel odpomoč, kadar je bil k temu pozvan. Zlasti se je to zgodilo z ozirom na izdajstva. Da so se pripetile nepravilnosti, je obžalovati, obenem pa je tuđi razumljivo. Koti-čno je omenil politične aretacije v Galiciji ter *rdil, da so imele le v malo slučajih obžalovanja vredne posledice.
LISTEK.
Interniranu b Humuniii.
Minka P.
(Dalje.)
—  Pitesti ni tako daleč, menda je tam strašno klan-e. Od treh strani pritiskajo naši na Rumunce. zavaro-van jim je le še hrbet, da se zamo-rejo umikati. —
—  Ubežniki pravijo, da gord ćeli hribi žita, ki so politi s petrolejem in benzinom. —
—   Kdaj   so   neki   znesli   žito
skupaj? —
—  Rumuni nišo napravili   tega. Prišli so angleški inženirji, da gre vse
bolj točno.
—  Da, v Ploestiju so vse zama-šili: nafta je izstopila in mnogo virov
gori.
—  Kaj bo neki z nami? — Odpeljali nas ne bodo, bile bi jim
le v nadJego. moske spravijo na var-no, nas pa prepuste usodi! —
V upu in strahu smo Šle k počit-ku. Zivalic smo zaredili že precej; % prva so nam bile grozno nadležne, a naposled se privadi človek tuđi tega.
Bilo je koncem decembra. Jesen je bila lepa in nastali so zimski dnevi. Casih nas je zeblo, a ker nismo bili
nikdar na gorke-n, se ni nihč:j prehladi!. Ozebli smo pač na rokah in nogali, a drugačc nam mraz ni dela! preglavice.
Nekcga večera, pozno v i.nči, ko je bilo že vse tiho, zaslišim loputanje z  vrati-  Prcurrmim  gespo Beranck.
—  Saj ne spim. kdo neki zapira iako (rdo vrata?
—  Čujte, zopet!  MogoČe je komu slabo!
Dlje časa prisluSkujeva. toda ni se čulo ničesar. V polsnu pa zopet zaslišiva isti hrušč: bum, bum.
—  Gospa, to so topovi, naši topovi, pravim Vam! — Hkratu    sva bile iz postelje ter poslušava. — Bum bum — bum — bum.
— Da, to so rešitelji — Zdaj pridejo — Bog, — hitro — pospešt! — In gospa se zgrudi na kolena ter ihte kliče pomoći iz neba.
To je bila prva noč, pričetek našega osvobojenja.
Drugo jutro smo se hitro zbrali pri mreži. Težki oblaki so pokrivali nebo. Po cesti se je gnetlo polno be-guncev. Stikali smo glave, ter šepe-taje povpraševali drug drugega, kdaj neki pridejo.
—  »Pst! Tiho! Zasole nam veselje zadnji hip!«
—  Saj  ni  straže!   Kje so neki naši?
—  Od Pitestija sem prilejo!
—  In od juga?
—  Na Oltenici    je vse    razbito, pravijo begunci!
—  Od severa?
—  Se drže poleg Sinafre!
—  Oh, to ie še daleč!
—  Preje je bilo še delj, niti sanjali nismo o tem iziđu.
—  Ste li sigurni?
—  Kaj vprašate.   Romuni beže, zhesani so in ne vetio si pomoći.
—   Kaj neki ljudstvo, ko je bilo prvi dan tako vneto?
—  Saj jih poznate!    Prvi    dan halo! Drugi dan, naj bo! Kregajo se ter si predbacivajo pregreške. Menda hočejo skleniti premirje.
—   Krali  Ferdinand je brzojavil v Petro^rad, da sklene mir, ako ne posije Rusija hitre pomoči!
—  Ne verujem, zagazi! je preglo-boko! Oni večer, ko je podpisa! vojno, je bil na banketu na čast imendana kraljice Marije. 2ena ga ;e lah-kotno dovedla do tega.
—  Mocroče. drugi pa so mnenja, da sta ob polnoči vstala    od    miže Bratianu in Take Jonescu ter mu nastavila revolver na senci, kazaje na vojno deklaracijo!
—  Tako   ali   tako.    podpisal   je menda zelo nerad!
Dan je potekel inimr, — za nas premirno. Pris!u*ko\ali smo, ozirali se hrepeneče po planou, li ne zagledamo kje kak oblak diina. ali pa, da začujerao vsaj grom topa. Toda, za-
ir.an. Ali nada, da se približujejo naši vojak i. j? rastla n s '/> nado ^iiic legli k počitku
Ko se je Minula enajsta ura, snio ~e bdele. Poredko se II jelo oglašati vrtio grmeire. nato boli pogosto in h;ijšc. za tem r>a neprestano bučarjo do jutra. In takih nnc; je bilo še mnogo, za nas premnoso. Nastopilo je deževno vreme. Nfsrr?) se brisali za dež, postajali smo pri mreži ter pre-zali na mimoid^če, posebno pa na ženske. Akoravno so blebetale već ne^o resnico, vendar je ostalo jedro istina in izvedeli srno dovolj.
Čete moških in /ensk z mrklimi obrazi in đeco na hrbtu, stiri možje, porivaječ na dvoko'ciii onemoglo žensko, razdrapana otročad, ki ni vedela, kje da so matere, kričeči pa-stirji, goneč pretepaje živino — vse sama zmešnjava! In ta množica rev-ne?a ljudstva drvi dalje, dalje — v Bukarešto.
Ustavimo starčka, ki je prišel blizu oeraje:
—  Čujte, oče. kam pa?!
—  Kam neki, naprej, kakor vsi!
—  Kje pa je Vaša družina?
—  Izgubili smo se, naša vas je vsa v ognju, bezati smo morali, ka-mor je nanesla noga.
—  Ali so Nemci blizu?
—  Stegni roko, da jih primeš!
—   Menite.   da  pridejo   tuđi   tu sem?
—  Naj pridejo, vrag jih premi-kasti do bele kosti, Romunec jih ne zmore.
—  Zakaj neki?
—  Dajte mi rajše malo vode in košček kruha s čebuljo, pozabili ste dolžnost napram potniku.
Dali smo mu kruha in vode. Vse-del se je kraj ograje ter nemo zaužil kruhek. Bali smo se, da nas ne od-čene straža, ali vojak je menda sam ijprevidel, da nas ne bo več dclgo stražil.
—  Oče, je li veliko Nemcev tam daleč?
—  Kaj daleč, posvetilo se ti bo kmalu, da ti ne bo treba v noči luči. Tn veliko jih je, in več vrst, imajo pač razlicna imena, katerih jaz ne vem. (Romuni   ne   ločijo   Avstrijcev   od Nemcev, pač pa Bolgare in Turke.; In Nemcev ne bo konec. Vidiš, za-dene ga kroglja, tovariš mu priskoči na pomoč, zamaže mu rano  in  do-ber je!
—  Oče, to ni mogoče!
— Da, in še drugo je! Naši voja-ki nišo vajeni vojne, vsj dobe v noge patriotizem!
—  Kakšen patrijotizem?
—  Tak, da ga po nogah neznan--sko trga in kolje, potem pa pade  in po njem je.
Zasmejimo se. StarČek pa nas vprašaje pogleda.
(Dalje pnTiodnJie.1     ^
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 27.  junija 1917.
145. štev.
Hali! aradno pole.
DunaJ, 26. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO IN JUOOVZHODNO
BOJIŠCE. Nefzpremenjeno. ITALUANSKO   BOJlSCE.
Dne 25. junfja so cesar^kl strelcl In deli zapadnogaM?kega pešpolka št. 57. po teme'ntl pripravi in z Ufpcšno artiljerijsko podporo zop^t zavzell ▼ žilav em boju na obmejnern gorskem hrbtu jlužno od doline Sudana še v sovražnih rokah ostale dele pozicij. Vsi sovrain! protinapadi sd se ponc-srečiii ob hrabrem nastopu naše ne-sadke. Do sedaj smo tu vjeii 1S00 nož, med njim i 44 častrikov.
Šef  generalnega   štaba. lAfHftlffl  IlV^nifA   9^A9A^!lA
nSiSO U« p3f8(i!9.
Berolin,   26. junija.    (Kor. nrad.) Wolfov urad poroča: Veliki glavni  stan.
ZAPADNO   BOJlSCE.
Rrmadna   skupina   nresto-lonaslednika   R u p r e h t a.
Ob fronti se borita artiljeriji mestoma z veliko uporabo municije. Proti inf2nteri?>kim poziram se Je obraća I ogen) satno v pcs3Tiezn''h po-zicijah, večidel za pripravljanje iz vidnih sunkov, k! so večkrat privedli ćo bojev v jarkih.
Armadna   skupina   nemške-g a  prestolonaslednika.
Pri Va!!xaH!ofiu ie ležal inočen francoski o^sij na JarHh. ki so od bojev dne 21. in 22. junija sem trdno v naših ro^afr. Po živahnem strella-nju so Francozi napadii severoza-padno cd ?r:stave Hurtebise nedavno Od nas zavzete visinske poricife. Na-sproir.Ik je vdrl kljub močniti izgu-bam, ki so i*h imeli njegovi naoaaa?ni valovi v ngšem ciniju, na nekatenh točkah v nr!?o crto. Takef izvršeni protinapad ga Je vrge! veCii dc* zo-pet ven. Artiljerijsko delovaiie ie bilo tuđi v drugih odsekih fronte ob Aisni in v Cbampajmi pri dobretn razgledu zelo živahno. Lastno pod-Tzette čet v šunku .fugovzhodno od Tahura je imelo nameravarii u?peh.
Armadna   fronta   general-fcldmaršala   vojvode    AI -
brehta     Wurtemberškega.
NiČesar posebnega.
RItmojster baron Richthofen Je zadnja dva dneva v bolu v zraku pre-magal svojega 54., 55. in 56. sovražnika, poročnik Almenroeder svojega 30. sovražnika.
VZHODNO BOJlSĆE.
Jugozapadno od Lučka ter med Strtpo in Dnjestrom traia živahno bojno delovanje. Na več točkah smo pregnali ruske štrafunske oddelke.
MAKEDONSKO   BOJlSCE.
Položaj je neizpremenien. V bo-Jlh v predpclju so ob vladali Bolgarl.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorif.
Vojna z Italijo.
Monte Orttgara.
Iz vojnega poročila dne 25. junija: Ifalifani so danes ponoći na južnotirolski fronti zopet izgubili zadnja dva ofenzivna dneva pridob-ljeni prostor na visini z rezko izvrsnim protinapadom. Kakor znano, so zagnali dne 10. in 19. junija svojo glavno silo proti hribu Zebio, Forno, obmejnemu grebenu med Sette Com-muni in Sugansko dolino. Na tem skalnem in strmem grebenu se je po-sreČilo gora vajenim Bosancem generala Mambrettija, da so vdrli med Cimo Maora in Cimo Dieci v c. in kr. pozicije in zasedli Porto L?pozze in Monte Ortigaro, uspeh, k! je bil sicer precej skromen vzpričo velikega ob-sega napada, ali je vendar zahteval protiakcijo. Danes ponoći se je ta izvršila nenadoma. Točno ob 2. ponoći je pričela c. in kr. artiljerija koncentrični ogenj na italijanske visinske pozicije na obmejnem grebenu, dočim je istočasno v Sugfanski dolini de-monstrativen napad sovražnika va-ral v smeri šunka. Obstreljevanje je bilo istotako ljuto, kakor kratko, že po 20 minutah je jurišala Infanterija, šla s prvim naskokom čez prvi so-vražni jarek in se vstalila v da\ie za-daj se nahajajočih pozicijah. Sedaj sele so prišle italijanske rezerve, ki pa navzlic številni premoči nišo mogle vzpostavitl položaja. Napad s treh strani je prišel za Italijane tako nepričakovano, da so se približale rezerve v širokih nasah stisnjene in so spoznale sele na ognju strojnih pušk, da so bile njihove pozicije   že
vzete. V času 50 minut je bila vsa akcija končana in vsi, dne 10. in 19. junija zasedeni jarki zopet zavoje van!. Danes dopoldne je poskusil sovraž-nik znova dobiti v svoje roke Ortiga-ro. Juriš se je ponesrečiJ. OdsleJ leži težak ogenj artiljerije in min na fronti Sette Comrauni in istotako na pozicijah v Suganski dolini, kjer je po-nočna demonstracija jako vznemir-Ijivo učinkovala. Dosedanji plen tega protisunka, ki je natančno sličen nro-tlsunku k deseti soški bitki, znaš a 39 oficirjev. 1600 mož, več topov in strojnih pušk. Kakor se zdi, je bil tuđi tukai vodja šeste italUanske arma-de vojvoda df Aosta presenećen v trenotku, ko st je sam končno pri-pravfjal na lastni novi napad
ITALUANSKO   URADNO POROCILO.
24.  junija. V nočl 2.^. t. m. je zadel eden naših izviđnih   oddelknv vzhodno Laghi  (Posina) pri Baiassi na znaten sovražni odđelek in ga je prisiHl, da se je umaknil.    SovraŽTia artiljerija je delovala včerai zlasti na astaški visoki planoti. S hriba Orti-Rure smo pripeljali med drugim     en sovražni top. Na Rio d' Andraz (Cor-devole) je napadcl sovražnik v zjut-ranjih zgodnjih  urah  po ljuti artiljerijski pripravi naše ispostavljene pozicije nasnroti  hribu  Scttesassi.  Napad je bil hitro u^tavljen in po proti-napadu je bi1 ; nvražnik zavrnjen    z občutnimi izgi'bami. \*sled zračnepra boja ie bilo neko sovra^no letalo prisiljeno, spusiiti se na tla v svojih crtah pri Armcntcrri v Su£an?ki dolini.
25.   junija.    Včerajšnji dan je bilo artn.^rij^ko delovanje na c,ploh manj živahno. Pclovan.'e isvidnih od-dclkov je orovzročHo razno Jnfa^te-rfjsko stre!janje. MpJ sovra'/ni ranad na    naše    crte v Pahern^ki    dolini (S^kstensVa dolina) je Ml z lahkca odbit.
26. j u n i j a. Na asiažki planoti se je v noči 24. na 25. t. m. pričeti boj včerai zopet razvnel. Naše čete so ss vr?le proti obupniin naporom sovražnika. ki je navzlic ogromnim iz-gi^bam poskusil, pozicijo zonet osvojiti, katero ;e bH v pokrajini hr'ba Or-ti^ara pred kratkim iz£t:bi!.   Napad! in nrot'naradi so si sledili r?n nasproti se nahajajočih pozictb.h.    Ra^ne akcije, katere je po^kusM sovra?.Tiik isti čas na drugih frontnih odseVjh,     so bile jrladko zadržane.     Na Krasu so zboljšale naše čete zadnjo noč nekoliko našo prvo crto južno Vrš'IČa pri svojem prodiranja. Letalska delova-nje je bilo včeraj intenzivno. En aparat sovražnika so sestrcHle ra?rt Ie-taiske odbljalne baterils in je padel v sovražnih crtah severoo Asiasr?.    ra tla. Ponoći ;e bombardirala ena na-š:h letalskih skupin sovrazn*5      vo?a-šice naprave v Nabrezini in na Prošeku.      Naši aparati so se vrnfl? na svojo postojanko nepo^ko^ovani.
Bitka na zapadu.
NEMSKO   VECERNO   POROCILO.
Beroiin, 26. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad noroča:
Veliki glavni stan 26. junija zvečer.
S front ne poročajo o ni-kakih večjih boj ih.
FRANCOSKO URADNO POROCFLO.
24. j u n i i a popoldnc. Precej močno delovanje obeh artiljcrij v okolici Murtebise in Craonne. Južno od Juvincourta so se borile naše baterije prot1* silnemu obstreljcvanju naš'h črt. Nemški napad, ki se je tu prinravljal, ni mo^jel vsled silnega našega oenja pr^drPti ?z jarT<ov. V Chamnacrni smo z lab?;ntr> /,avrni3i sovražni napad severo - vzhodno od jrore Cornillet. V smeri na Auberive smo f^vr^i reriadni napad ter pripe-Ijali vjete nazaj.
24. j u n i j a zvečer. Vzhodno od VaujalHona ram j? da! živalien protinapad naših čet zopet posest večje^a dela od sovražn*ka severo-vzb^dno cd pristave Maisv se držanih jarkov. Artiljerijski boj je bil precej žfvahen v odseku Hurteblse in na levem bresru Mose. Na ostali fronti časih prenehajoc artiljerijski ogenj.
Belgijsko poročHo.
24. j u n i J a. Zadnjo noč Je ob-strelievala sovrafna artiljerija na.^e zveze za Dixmufdnom, Steenstrae-tom in Hetsasom. Tekom dneva je bilo artiljerijsko delovanje zelo močno v smeri na Reninghe, Pvpegaele in Lizerne. Živalien boj z bon^ami v sineri na Steenstraete in brodarsko hišo.
ANOLESKO URADNO POROCILQ
24. j u n i j a popoldnc Preteklo noč so naše patnilje južno od Scarpe vjele nekaj mož. Sovraina artiljerija je delovala v okolici Croisil-lesa in Messinesa.
24. j u n i j a zveCcr. Sovražni poskušeni napadi ju^o • vzhodno od Gavrella in jugo - vzhodno od Ar-mentidresa, v obeh slučajih prijeti od
našega ognja, nišo mogli dospetl do
naših jarkov.
NOVI NEMŠKI VOJNI KREDIT.
Beroiin, 26. junija. (Kor. urad.) Na dnevnem redu dne A. jnlija vt vr-šeće seje državnega »bora je nova kreditna predloga, ki tahteva, kakor se z gotovostjo zatrjuje, 15 milijard mark.
Nasilje proti GrSki.
Qr>ka zbornica.-
Lugano, 26. juinja. te Ateti poročajo: Prvi korak Venizelosa, ki bo zopet prišel do moći. bo, dn bo zahteval skiicanje od kralja Konšran-tina protiustavno ra^ršćene zbornice. Policijo v Atenali bo nadomestil s policijo iz Soluna in garnizijo z ve-nizelističnimi četami.
Franco/I v Aienah.
Amsterdam, 26. junija. ■* limes« poročajo iz A ten. da so Frar.cczi v nedcljo zjutraj zasedli v okolici At'.n stadion in Zapeion ter razne točke mesta.
Pazorcžarij<; v Tes^lUI.
Lugano,    26. junija.      V Tesaliji traja razorožanic nreMvalstva;  pre ko      12.000 pu§l: je bilo že oddanlh. Sodi se, da imajo kmetje ?kritih še mnogo nu?k.
Prx>Mastllo Jonnartu.
Rotterđam, 26. junija. (Kor. ur.) fz Londona poročrvo: V poslanski zbornici je sporočil omanji minister Ralfour. da sta francor.ka in ancrleSka vlada pcaMastil! vrli^vne^a komi-saria J^nnartn, da jsrrsko vpra^anie rad?ka>no re*l Jonnart ni dobil po-drobrih ir^tnikc-j kf r so bMi "in^n'a, da bi jf?. to Ie ovira'o. Anrrle^'a \r1a-ća ni bila vpra^ana o natančni obliki sporočHa. stavljenesra kralju Kors-stantinu. spročila pa je francoski vladi in Jonnartu, da je po njenem mne-nju odstranitev kraHa neizocribna.
Not? grški kabinet.
Pariz. 26. junija. (Kcr. urad.) »A^erce Havas« poroča iz A ten: Mi-»iistrski predsednik Zaimis !e sporo-či! kralju želio, da mu poda prošnjo celega kabineta za odpust. V svojem včerajšnjem razgovoru z vrhovnim komisarjem Jonnartom ie izrazil kralj svojo pr-pravljcnost poveriti Vcnizelrtsu sestavo novesra mini-strstva.
Novi kabinet Vcnizelos bo v to-rek ali sređo zpprfsežen.
Venfzelos.
Ženeva. 25. funija. »Fiparo« poroča: Venizelos za sedajl ne misli zamutiti ladje. na kateri je dospel v Pirei, niti razrustiti svoje vlade v So-Inrtu. Mir v Atensh smatra za varljiv ter hoče zato. da s.z nr^j izženejo kralju zve^tf vod'tcfj! strank.
Anre?5ti3a za Venlzsiiste.
MHan, 26. junija. *Secolo« poro-Ča iz A ten: Tekom te?% tečnu bo izdana SDlošna amnestija za Venize-listc. Venizelos bo osebno prevzel vlado.
Z ostalih bofišč.
Francosko uradno poroCHa.
24. j u n i j a. O r i j e n t s k a arnada. Praske patrulj v okolici Doiranskega jerera. Vzhodno od Pre-spanske^a jezera je nameril sovraž-nik si^en artiljerijski o<ren] in ogrenj strojnih pu^k na naše jarke. Vsled krepVega odgovarjan^a naše artiljerije na ni sovrnz'nik poskusil fnfante-rijskega podjetja.
Ruski dezerteri?.
Petrograd, 24. junija. Stevilo vračajočih se dezerterjev naranča od dne do dne. Samo skozi Mlnsk je prišlo nad 5000 mož. med njhni mnogo takih. ki so dezertirali pri prvi mobilizaciji let?. 1014.
Ja?>onska ponudba Rnsiji.
Zcneva, 25. junifa. ^Petit Journal« poroča: Japonska vlada je Rusiji zopet ponudila svojo pomoč za takojšnjo ureditev ruskih notranjih razmer in za reorganizacijo armade.
Amerika Jn nevtralcl.
W«shlngtofi, 25. junija. Nacrt za razdelitev živi] nevtralnim evropskim državam je v Ameriki Izdelan ter bo stopil v kratkem v veljavo.
Mirovno vprašanje.
Mednarodna socHalistična konferenca v Bernu.
Beroiin, 26. junija. (Kor. urad.) »Vonvirts« poroča iz Berna, da se je tam pretekli teden vršila mednarodna socfjalistlčna konferenca, kate-rc se je udeležllo 29 združen] \z voj-slcujočib se In nevtrainili držav. Odbor je bil scstavljeo iz prUuduikoy
nasprotujočih se držav. Glavna misel razpravljanja je bila, zbrati sile, in-teresirane na obnovitvi mimega kul-rurnega dela, k enotni mirovni akciji. Soglasno se je obsojalo \Vilsonovo vmeSavanje v notranji državni razvoj Nemčiie in Avstro - Ogrske.
Socijallstlčni  kongres delavskega hi vojaškega sovjeta.
Stockhclm, 25. Junija. Informacijski urad delavskega in vojaskega sovjeta sporoča. da se je termin za kongres preloži!, ker francoski tova-riŠi ne moreio priti pravočasno na ta kongres.
Hotron!epo!it!l!n! položaj.
Gališki mihister.
Posle ministrstva za Galicijo, ki je bilo desedaj v rokah dr. Bobrzyn-skega, bo prevzel v Seidlerjevem kabinetu dvorni svetnik Twardowski.
Banslso vprašanje.
BudimrTešta, 25. junija. Kandidat za bana in ministra za Hrvačko sta Anton pl. Mihalović, oziroma dr. Karei Unkelhfiuser. Na brzojavni poziv sta prispela na Ounaj. kjer ju bo ce-sar sprejel v avdijenci.
Szapary guverner na RekL
Budimpešta, 2r. junijn. Čuje se, da bo imenovan za guvernerja na Re-ki grof Ladislav Szaparv. Szapary je bil že svoj čas reski guverner ter je Hrvatom v še zelo slabem spominu.
Ctem Martin i*; generalni gubernator Crne gore.
Dunaj, 25. junija. »Neues Wiener Taghlatt« poroča, da bo imenovan bivši ministrski predsednik grof Clam Martinic za generalnega gubernator-ja Crne gore s sedežem v Cetinju.
Ogrski državni zbor.
V nadaljnji debati o proračun-skern provizoriju je just'Čni minister dr. Vazsonyi očital bivšemu ministr-skemu predsedniku Tiszi, da je bil-Ti-szov nacrt zakona o volilni reformi iz leta 1913. !e pesek v oči ter bi bil v gotovih komitatih stevilo volilcev zmanj§al. Na ugovor grofa Tisze, da bi bilo nevarno za dinastijo ustvariti obsirno voliino reformo, je odgovoru* da se kralj zavzema za razširjenje državnih pravic.
Poiifiine vesti.
= Ovaduštvo tržaškega nem-Ske^a »Volksrata«. »Edinost« piše: V »Giazer Tagblattu« je bil te dni objavljen dopis, ki je izžel iz tržaškega »volksrata* in na najpodlejši način napada nas Slovence, predvsem pa našega tržaškega poslanca dr. Ry-bdra. Končno, po denuncijaciji slo-venskega uradništva, poziva vlado in Nemce, naj posvečajo večjo pozornost Trstu, tej za Avstrijo in za Nemce tako važni točki ob Adriji in pravi: vSicer pa gorje državi, če bi se njena vlada odločila, da odstrani nemške uradnike, ki so se izkazali posebno tu v najtežjih razmerah kot najzanes-ijivejSi nositelji državne misli, z juga države.« — Naš odgovor na vse te podlosti je čisto kratek: Ti pajzanes-ljivejši nositelji državne misli so se pri zadnjih volitvah v Trstu sami na-rivali laški liberalni stranki, so z jav-nimi proglasi agitirali in sklenjeno glasovali zanjo, za stranko, ki jo danes sami proglašajo za veleizdajal-sko! »Sage mir, mit wem du umgehst und ich sage dir, wer du bist!'f (»Po-vej mi, s kom obcuieš, pa ti povem, kdo si!«) — Dostavljamo: Kdo ie po-magal laški liberalni stranki v Gorici pr! slovitih zadnjih občinskih volitvah. Vsi nemški uradniki v Gorici so Sli za njo v boj, in moŠko sta sedela v občinskem svetu dva nemska očeta sredi ljudi iz stranke, katero danda-našnji Nemci sami proglašajo za ve-leizdajalsko. V takl družbi tore} so ^čiilli uradniki avstrijske interese na jugu!!
— Poljski veronauk na Poznanj-skem. Marsikdo se še spominja velikega viharja, ki so ga svoj čas pro-vzročili v avstrijskem parlamentu Poljaki zaradi knitega postopanja pruske vlade v Wrežnu na Poznanj-skem. V rečenem okraju so aastali konflikti, ker je vlada v liud. soli od-pravila podučevanje krščanskega nauka v poljskein jeziku. Ka'Kih ZC žena je bilo koncem leta IVut. pri sc-dišču v Onieznu obsojenih na trde kazni. Med Poljaki je tedaj hudo vzplamtelo. Henrik Sienkiewicz je obelodanil znamenit obtožilen spis proti pruski vladi in Ie s težavo je te-danja avstrijska vlada preprečila cnergičen nastop poljskih galiških poslancev proti avstrijsko - nemški zvezi. V poljskih, provincah na Pru-skem je seveđa ostalo vse pri starem. Z d a j pa je pruska vlada končno vendar nekoliko odnehala in do-volila, da se poljski otroci lahko de-loma podučujejo krSCanskcga nauka Y poljskera jezika.
= Ustava n* Španskem razve-Uavljenja. Iz Londona poročajo 25, junija: Ministrski svet je sklenil danes zvečer razveljavljenje ustavnih garancij.
PosvMiia komisija za potlic Invalidov na KranisKem.
Po zgledu drugih kronovin se je tuđi v Ljubljani iz srede »Deželne komisije za preskrbo vojnih invalidov« ustanovil poseben odbor, kl ima namen, invalidom pomagati z izk'.iš-njami in sveti, ko izbirajo svoj pri-hodnji poklič.
Ta odbor nosi naslov: Posveto-valna komisija za poklič invalidov na Kranjskem. Predsednik mu je povelj-nik c. in kr. etapne postaje v Ljubljani, oberst pl. K 1 e 1 n s c h r o 11, njega namestnik deželnovladni svet-nik dr. R. P r a x m a r e r, člani pa so mu razni zdravniški, Šolski, obrtni, trgovski in kmetijski strokov-njaki.
Vsak kranjski invalid, ki se ni superarbitiran, priđe pred navedeno posvetovalno komisijo. Komisija p<> tem odloči. se ima li invalid odpustiti ali pa prideliti kaki invalidski Soli, j da si tu popolni svoje znanje In pri-dobi zmožnost za primeren zaslužek.
Tuđi že superarbitirani in na dom odpuščeni invalidi se lahko potom svojega vojaškega poveljstva (dopolnilno okrajno poveljstvo, domobransko dopoinilno okrajno poveljstvo ali črnovojniško dopoinilno okrajno poveljstvo) zglase za posve-tovanje pred novo komisijo in dobe možnost, iti v invalidske sole. Da jih pri tem obisku popolnoma pre-skrbuje c. in kr. vojni erar in da ostanejo ves čas v posesti svojih penzij in doklad, se umeje samo po sebi.
V Posvetovalni komisiji se Je ustanovilo četvero mest (oddelkov) za predposvetovanje. Vsak invalid, ki želi in potrebuje sveta o svojem prihodnjem pokliču, se mora najprej udeležiti predposveto-v a n j a pri enem izmed spodaj navedenih članov Posvetovalne komisije in sicer ne glede na to, ali hoče obiskovati kako invalidsko solo ali ne.
Z ozirom na svoj dosedanji poklič se morajo zglasiti invalidi,
1.) ki pripadajo obrtnemu stanu, pri zastopniku c. kr. ministrstva za javna dela, c. kr. ravnatelju državne obrtne sole vladnem svetniku g. Ivanu Š ub i c u. Uradna ura vsako sredo ob 10. uri dopoldne v ravnateljski pisarni Državne obrtne Sole (vhod iz GoruDOve ulice 10);
2.) ki pripadajo kmetijske-m u pokliču, pri ravnatelju de-želne kmetijske Sole na Grmu, gosp. Viljemu Rohrmanu, sedaj v Ljubljani pri deželnem odboru. Uradne ure vsak dan, izvzemši nedelje in praznike od pol 10. do 11. ure do-! poldne v deželnem dvorcu;
3.) ki pripadajo trgovskemu stanu: a) ako imajo nemŠki ma-terni ali občevalni jezik pri ravnatelju zasebne trgovske sole gosp. Ar-turju Mahru. Uradne ure vsak dan ob 11. uri dopoldne, izvzemši nedelje in praznike, v Mahrovt trgovski soli; b) ako imajo slovenski materni ali občevalni jezik pri ravnatelju deželne slovenske trgovske Sole, g. Karlu Dermastia. Uradne ure vsak dan ob 4. uri popoldne, izvzemši nedelje in praznike, v slovenski trgovski Soli, Kongresni trg^št. 2;
4.) ki imajo kak drug, osobito duševni poklič: a) ako imajo nemški materni ali občevalni jezik, pri c. kr. deželnem šolskem nadzorniku g. Albin B e 1 a r j u; b) ako imajo slovenski materni ali občevalni jezik pri c. kr. deželnem šolskem nadzorniku vladnem svetniku dr. Janku Bezjaku. Oba uradujeta vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne, izvzemši nedelje in praznike, v deželnovlaćni palači II. nadstropje.
Vsakemu invalidu, ki je določen za posvetovanje 0 pokliču, izda vodstvo vojaške bolnišnice posebno 09-verilo, ki ga ima v predposvetovanju s seboj prinesti in dotičnemu gospodu predložiti.
To poverilo obdrži svetovalec, zapiše nanj uspeh posvetovanja in svoj nasvet, potem pa ga izroči vodstvu rezervne bolnišnice št. 4, ki primemo ukrene, da priđe invalid končno pred skupno posvetovalno komisijo. Invalid dobi od svetovalca posebno potrdilo, da se je udeležil predposvetovanja o pokliču; s tem potrdilom se mora izkazati pri Posvetovalni komisiji, ko stopi pred njo. V slučaju, da posvetovanje ni bilo dovršeno, ker je bilo morebiti Še treba raznih poizvedb ali ker je bil invalid poslan k drugemu, njemu boli prikladnemu mestu v predposvetovanje, se to na potrdiiu označi.
Posvetovalna komisija zboruje, kadar nanese potreba. Sedež ima na c. kr. državni obrtai Soltz UubllanL
n5. štev.
»SLOVENSKI NAROD', dne 27. junija 1917.
stran &
1—              ^^^^mi^^m^^m^
fešti iz prninUI feft    i
2apan§tvo občlne Rtače. sedal r
Št Vidu, naproša hišne gospodarje in posestnike, da sporoče županstvu koliko* mogoče natančne podatke o stanju svojih premičnin neposredno pred vojno, ker jih rabi županstvo v svrho sestave statistike (ne Inventarja). Za napravo inventarja, oziroma za napravo računa faktične Škode, katero je imel vsak posameznik vsled vojnih do-godkav, pa takoj, ko županstvo dobi tiskovine, le - te razpošlje vsakemu posamezniku, da iste izpopolni. Za sedaj želi županstvo pojasnila v sle-dečfh točkah: Ime in prilmek, tuđi đomače ime, kraj bivališča in hiš. St., število družinskih članov, število hlapcev, dekel, poslopij, poslopij za živino, za pridelke, za vinarstvo, šte-vilo volov, krav, junic in junčkov, konj. praŠičev, ovac, koz, kuretine, težkih voz, lahkih voz, samokolnic, strojev, oral, ročnega orodia, vinar-skega in kletarskega za hektolitrov, morebitne opazke. — Ivan Stepan-*ič, župan.
Poziv! 2upanstvo občine Renče v Št. Vidu nad Ljubljano, pozivlja na-slednje, naj sporoče svoje sedanje bi-vališče v svrho, da se jim izroče voj. listine, oziroma doslužniee: Jožef Kerševan (r. 1883) hiš. št. 76; Andrej ?imgoj (18S9) št. 22\ Jožef Cerne (1368) h. št. 65 m Jožef Tvan Luke-žič (1891) h. št. 56; vsi navedeni so iz Gradišća.
Umri }e včeral v Ljubljani v Ko-pališki ulici št. 16 monsignor Ivan F i 1 i p i č, mnogoletni dekan v Loč-niku, star 73 let.
Zaplemba premoženja. Trf aška deželna sodnija je odredila zaplem-bo premoženja Alojzija Pecorarija in Frana Francoviga iz Slorenca pri Moši, ker sta ozumijena zločina proti vojni moč! države.
V Trstu Je bilo v času od 16. do 23. t. m. 11 slučajev legarja, 2 slučaja osepnlc, 1 slučaj škrlatice in 5 slučajev davice.
Vagna. Furlanski državni poslanec dr. Bugatto se je dotaknil. ker ga je izzival štajerski poslanec Einspin-ner. tuđi Vagne in je rekel: No. ker že izzivate, povem. da prav za Vag- I no je bil izšel oni famozni dekret okrajnega glavarja Tinti, ki Je bil po-tem dvignjen samo vsled našega posredovanja. V tem dekretu se je prebivalstvo uradno pozivalo, naj zaplra hiše. vrata in hleve, kadarse bližajo b e g u n c i. Ta ukaz okrajnega gla-varstva, ki je bil odpravljen po no-tranjem ministrstvu, ker je v na-sprotju s temeljni mi državnim i zakoni, je še sedaj nabit na barakah v Vagni. — Nisem hotel samo dokazati, da se beguncem fizićno slabo godi, amp2k zatrditl, da trpiio nadvse tuđi duševno, naravnost za-struplja se jlm življenje in nemogoče je, da obdržijo dobra ču-stva. katera so prenesli s ssboj in mi absolutno ne moremo Jamčiti, da morda Va#na re postane grob patriotizma naših Furlanov; in radi tega me boli srce. (Poslanec Reizes: V e s baračnl sistem je sramota!)
Iz Điankinfjteve interpelacije o aprovizacUi Dalmacije. Poslanec Biankini je rekel med drugim: Po-sledice pomanjkanja olfa m slabe in I pomanjkljive hrane so strašne. Orga- I nižem oslabi, noge otečelo !n človek je v 24 urah mrtev. Taki slučaji se dogajajo pogosteje dan na dan. V korčulanski občini je umrlo v par dneh, 24 ur potem, ko so jim otekle aoge, preko sto oseb. Većina zdrav-nikov misli, da ljudje umirar ro pomanjkanja masti, oziroma olja. A Dalmacija je dežela olja in vina. ti so glavni pridelki, toda olje je v Dalmaciji, na nesrečo, rekvirirano in puščeno je bilo samo nekoliko litrov za osebo, kar je zadoščalo samo za dva meseca. Pred par dnevi je splitsko okrajno glavarstvo izdalo gotovo irofiično obvestilo prebivalstvu, da more jesti ribe tuđi brez alja, češ da so ribe tuđi tako redilne. Ali okrajni glavar ni govoril o travi. Ali more bedno ljudstvo jesti tuđi divji drač brez olja. Rekvizicije so nesreća in glavni vzrok sestradanja Dalmacije. Od živine se je vzelo vse, brez vsakega ozira na potrebe. Od 116.000 volov jih je sedaj komaj do 50.000. Rekvirirana je slama in ser.o, pa mora biti vsem jasnr>, da na Du-naju nimajo srca za neizrecno trpljenje Dalmacije. Kruh je v Dalmaciji mnogo dražji kakor v drugih deželah in kvota je mala. Ko so se prikazali na Jadranu sovražni brodovi ali v času burje, je bila Dalmacija ćele dneve nepreskrbljena in ljudstvo je stradalo.
Ćrešnie prodajajo v Dalmaciji po 3 do 4 K kg, na Dunaju se dobijo po 1 K 20 v. Grah se prodaja po 4 do 5 kron. Meso 10 K, slabse meso 8 K. Malo salate stane 40 v. Rib priđe jako malo na trg.
Išče se Anton Adamič, vdovec pd nok. Tereziji Adamič, \z Škrbire
£t. 83 ia uiggova &^ Katari nfl Adasoifi
Išivilja te škrbine. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Du-najska cesU 38/1.
neznani vajni ijrtiikL
Poizvedovalni urad za vojne vjetnikc na Dunaju nam je sporočil imena sledečih vojnih vjetnikov na Ruskem, Laškem In v Srbiji, doma s Kranjskega, katerih svojci se tu uradno nišo mogli izsle-diti. Tozadevna pojasnila daje poiz-vedovalnica Rdečega krUa v Ljubljani, II. državna gimnazija, soba 53.
Cmvj. Andrejazi Franc, d. p. št. 36. star 22 let, pristojen ? — ? An-derlič Ivan, pp. 17, star 21 let, pristojen ? — Adamič Emil, pp. št. 17. star 32 let, pristojen? — ? Andrejna Alojzij, pp. St. 97, star 30 let, pristojen ? — ? Albrecht Franc, pp. ŠU 97, star 30 let, priMojen?
? Brus Franc, d. p. št. 36, star 25 let, pristojen ? — ? Buhi Pavl, pp. št. 17, star 28 let, pristojen ? — Peš. Basili Karei, pp. $t. 17, star 30 let, pristojen ? — Bremec Ciril, d. p. št. 27, star 31 let, Rakovec. — ? Bez-nik Ivan, pp. št. 27, star 31 let, Oo-riuše. — Peš. Budar Ivan, d. p. št. ISO, star 31 let, Podgrađ ? — Drg. Brimovec Valentin, drg. p. §t. 3. star 29 let, pristojen ? — Crnvj. korp. Bele Franc, pp. št. 17, star 22 let, Novo mesto ?
Korp. Cerne Jožef, d. p. št. 4, star 43 let, pristojen ? — Peš. Ccška Franc, d. p. št. 4, star 32 let, pristojen ?
? Cubrilov Nikolo, pp. št. 79, star 35 let, pristojen ?
? Duša Ivan, p. p. št. 7. star 30 let. pristojen ? — Dolinšek Martin, d. p. §t. 27, star 32 let, Počakovo ?
—  Korp. Dolinšek Franc, pp. št. 17, star 36 let, Kamnik.
Praporšč. Fojkar Rudoli, p. p. št. 17.. star 27 let, Zminec. — Črnovoj. Franko Jožef. p. p. št. 15., star 28 let, pristojen ?
? Grill Franc. d. p. št. 27., star ? let, Vinj Vrh. — Praporš^. Gregorič Alojzij, p. p. št. 17., star 24 let, pristojen  ?
Pešec Ivančič Jožef, d. p. št. 27., star 31 let, pristojen ?
Črnovoj. Jančar JoŽci, p. n. St. 17., star 23 let, pristoien ? — Ćrno-vojnik Jugovec Fran, d. p. št. 27., star 2* let, pristojen ? — Praporščak Ja-S'.dnik Rudolf, d. p. št. 5.. 5. star 30 let. pristojen ? — ? Jeršin Ivan, p. p. št. 11., star 21 let, Litija.
? Kelbania Bernard, p. p. št. 27., star 23 let, pristojen ? — ? Klančnlk Vincenc, p. p. št. 17., star 26 let, Gorje. — Pešec Kranjer Vekoslav, p. p. šl 2.. star 25 let, pristojen ? — Črno-vojnik KordiS Anton, d. p. Št. 27.. star 44 let, pristojen ? — Praporščak Ka-stelic Alojtij* P. p. St. 17.. snr 24 let, pristojen ? — Ćrnovojnfk Kovač Fr„ d. p. Št. 27., star 25 let. pristojen ? — ? K"har MatSa. d. p. St. 27., star 34 let. Kranj. — ? Klebec Anton, Sap. Baon 3., star 27 let. Dristojen ? — ? Krali Simenon. d. p. Št. 27, star ? let, pristojen ?
? Laska Bohumil, p. p. št. 98., star ? let. pristojen ? — ? Lobčič Anton, d. p. St. 27., star ? let, pristojen ? — ? Lechncr Anton, p. p. št. 59., star 27 let, pristojen ? — Ćrnovoj. peš. Laiovič Frarc, d. p. št. 27.. star 23 let. pristojen ? — ? Lovrič Alojzij, F. J. Baon 7.. star 37 let, Doljra vas.
—  ? Lohbar Ivan, čmovoj. Art. 6/3, star 41 let, pristojen ?
fDalj« prihodnjie.)
Dnevne vesti.
—    Vojna    pohvala.     Polkovn! zdravnik v rezervi dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški  je  do-bil za svoje uspešno delovanje v vo-ja^ki službi od domobranskesra mini-strstva pohvalni dekret. — Fregatni poročn'k Albert   G a r z a r o 11 i   pl. Thurnlackhje dobil najviše pohvalno priznanje z istočasno podelit-vijo mečev.
—  Odlikovanja. Poročnika Peter B a j c in Vinko J a 1 e n, enol. prosto-voljcc kadetni aspirant Josip   M a -ček in eno!, prjstovoljec četovodja Peter StrukelJ, vsi 17. pešpolka. so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda.
—   Petič ie bil odlikovati   dra-gonski poroćnik Drago Lončarič iz Ljubljane. Ima srebrno hrabrostno svetinjo prvega in drugegra razreda, bronasto, signum laudis   in   Karlov križ za čete.
—  Jtmaike smrti le (Nulel na ti-rokkem boji5ču narednik g. Stanko G o 1 o b, abs. jurist, v starosti 19 let. Težko prlzadetim naše sožalje!
—  Za nadporočnika sta povisa-na Rado Svete in Ivaa T r a t n i k, 2. gorsk. strel. pol ka.
—    Za pomorska asptranta   sta I imenovana gojenca momaiiSke aka- I demije Karei pl. Levičnik in Zd. P a p e ž.
—  Z Bleda.   Tukajšnji občinski zastop }e imel začetkom meseca ju-nija sejo, v kateri so bili izbrani  za
i^stpe pb^a« bteke ot&a& atm**. 1
ni poveljnik soške fronte generalni polkovnik Boroević de Boj• a, vojni mlnltter St6f tr - Sttiner in okrajni glavar dr. T. Mat hi as.
—  Pozdrave z iutaega     bojišča pošiljajo   vsem prijateUein in čitateljem »Siov. Naroda«: Četovodja Josip K o r o š e c. desetnika: Ivan C e -m e in Anton S u 1 i n,     poddesetnik Franc Sirca, strelci: AndreJ    J e -r i n a, Aloj&U Zidar, Peter Svol-šak, Anton  K 1 e m e n č i č; vsi pri nekem gorskem strelskem poUcu.
—  Imenovanja pri JuŽnl    žetez-nlcL Za višja revidenta sta imenovana postajenačelnik v Postojni Franc Kocjančič in revident v Ljubljani Lorenc P 0 č k a r. Revident Ivan
IM a n f r e d a v Ljubljani je dobil naslov višjega revidenta. Adjunkt Anton N e j e d 1 y v Ljubljani je postal revident. Asistentje Andrej C e r n i č na Rakeku, Marcel R u 11 e r in Ivan pl. Z uc c a t o, oba v št. Petru, sta postala adjunkta, stavbni adjunkt v Ljubljani Cmil 1 a u b je postai stavbni komisar.
—  PonesreČenl vojaki.    Pri nekem požaru  pri Sv.  Andreju v La-vajitinski dolini so ponesrečili kranjski vojaki: Ivan    Plevcl iz Most, Ivan Kozje k u Zgor. Besnice    in Alojzij K v e d c r iz Kosez. Pri požaru v VVoif.sbergu na Koro5kcm je po-ne^n*Čil Ivan    Orenik iz Cešnjice pri Novem mestu
—  Pobiranle kovln.   Domobransko ministrstvo je izdalo naredbo, s katero zaukazuje novo pobiranje ko-vin. Oddati bo skoro vse bakrene ali z bakrom locirane stvari    ter    vse stvari iz nikla in aluminiuma.     Na-tančnejše se bo že uradoma      razglasilo.
—  Zasebne uradnlce, obrti, trgovine, industrije, denarnih    zavedov, zavarovalnlc ter notarskih in odvet-ni$k!h pisaren imajo jutri,     dne 28. L m. ob 8. zvečer v prostoru »Okraj-ne bolničke blagajne«, Turja^ki    trg št. 4, sestanek.
— Razp!sans ravnateljska mesta. Razrisana so mesta ravnateljev   na I grimnazlii v Novem mestu in na   TI. državni   gimnaziji   v Ljubljani.     Prošnje je vložiti do 15. juUja 1917.
—  V Zagrebu so listi: »Agramer Tagblatt«.    ^Hrvatska«,    ^Hrvatska Riječi. »Jutranfi List«, »Male Novine*, »Narodne Novine«, »Novosti« in rOh^or- zvišali naročnino mesečno po 50 vin., oziroma pri nadrobni prodaji po 2 vin.
—  V pojasnilo. Z ozirom na so-borno notico z dne 26. junija t. !. v *Slov. Narodu«. izjavljamo prizedeti mesarji glede   na   poročilo   mesme aprovizacije o prašičji masti, da ni-kakor ne odsiovajrja resnici. Mesarska zadruga je pripravliena. potrditi, da so vsi prevzeti prašiči skoro toliko tehtali. kolikor se rame masti zali te va, Vsi mesarji so dobili 15 pra-šičev,    torej je odpadlo na vsakejra mesaria koma] polovica prašiča. Pri-zadeti mesarii smo tudf pripravljeni, z računom dokazati, koliko so pra-šići tehtali in   da je bilo vse   hlago slabse vrste. Boliše blago je dobila mestna aprovizaciia sama.    Tuđi ni res, da bi špeh prodajali   pod roko, ker se je blacro proda jala   javno   na trgu. Kar se tiče 15 vagonov masti, ki jo omenja mestna aprovlzacija, da so jo mesarji pod roko prodajali   !zven Ljubljane, izjavijamr,    da tuđi to ni res, ker jo je v celoti kupila Deželna dobava klavne  živine  za  Lj"b1jaro, 60.000 prašiČev: nekaj tega bla^a je odpadlo tuđi na vojaSke bolniSnice. Vse to lahko dokažemo s poštenim! pričamf. — Načelstvo mesarske zadruge.
—  Poskušen samomor.     251etni želozniški uslužhenec Fran     T o m -$\č v Spnd. £iški si je pogn.il kros:-ljo iz revolverja v prsi. Tomši^a so prne«li težko rarjeiiega   v   deželno bolnišnico.
Trešcilo ie v kozolec Frančiške Perko v Primci vas? pri Ambmsu. Škode je 800 kron.
Mrtvo so našli 66letno slaboum-no Ano Breščak iz Crmošnjic v hle-vu frtenega brata. Truplo je lemalo tam že dojsro časa.
iz ve ike, znamenite serije se je I včeraj predvajala v K<no Idealu krasna I drama MBl«nke Gordon trplfenja pot11 ter je žela največje uspehe. AliceBrady, ki igra naslovno vlogo, je odlična umetnica, a tuđi ostale vlogc so vse zasedene z dobrimi igralskimi močmi. Zelo mična je veseloigra: 9,Hel#tilne otročed". Priljubljeni gledali Iki orkester spremi ja pred va janje filmov z izbranimi glasbenimi toCkami, Oh 9. uri predstava na vrtu, ob ne* đeljab in praznikih že ob pol 8. uf!. Ta spored ostane do petica. V soboto Joe Deebs v detektivskem učinko* vhem filmu „Zagonetni inserat".
Oeklfo«   je   izgubila   lOkronski bankovec   Pošteni najditdj se piosi, [ 4a ga odda v naicffl oitduiitviL        ,
Aproviiaciia.
4- O44*|a mmmti sa  samo« po
i    sultani ceni. V četrtek, dne 28. junija .    bo mestna aprovizacija ljubljanska od-.    dsjsla   iz   svojega   skladišča v cerkvi .    sv. Jožeia   za   samce   in   samice,   ki imajo male nakaznice,   mast   po  4 K \    kilogram.   Določa   se   naslednji   red: .    Nakaznice označene s črko A   pridejo i    na  vršio   od   8.  do 9. ure št. 1—80, od 9. do 10. št. 81—160,   do   10. do .    11. It. 161—240, popoludne od 3. do .    4. ure št 241 do konca Izkaznice ozna-:    čene s črko B dobe mast od 4. do 5 ure št. 1—80, od 5. do   6.   St. 81 do 1    konca.   Na   vsako   stranko odpade  !/a kilograma   masti.   Prinesti   je   s seboj potrebno posodo in pripraviti   drobiž. Vsaka   stranka   se   mora   pri   nakupu :    masti poleg  male   nakaznice  izkazati z maščobnimi kartami.
-f- Prodaja zdreba za otroke do četrtega leta. Zdrob za otroke do četrtega leta se bo oddajal v vojni prodajalni, Gcspcska ulica. — V e -ljavne so le izkaznice za zdrob, katere imajo stranke že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: Dne 4. julija št. 1—400; 0. julija št. 401—800; 6. julija št. 801—1200; 7. julija St. 1201 do 1600; 9. julija št. 1601—2000; 10. Julija št. 2001—2400; 11. julija Št. 2401 do 2800; 12. julija št. 2801^3220. Na vsako izkaznico se dobi 2 kg zdroba, kilogram po 94 vin. Radi ^mnde z menjanjem denarja, naj pripravi vsakdo potrebni drobiž.
-f- VDra§an'e po meščanski kuhinji. Pod tem naslovom piše nekdo v včcra;šnjem „Slov. Narodu": .v dej-stvo, da živil ni, ni verjeti, če mestna aproviracija nima — kdo pa bo!" Dalje še pi?f: „Človeku se sline cede, ko čita, kako je drugod. Za tako mesto, kakor je Ljubljana, sedanja pač ne odj?ovar]a. In to v marsikaterem oziru ne, — ako je to aprovizaciji sploh znano.* Za take impartinentne očitke nimamo pri mestni aprovizaciji nobenega občutka, ker so skrajno krivični, ter imajo edini namen polena metati na aprovizacijo, ki se danes trudi kot vprežen konj, da spravi sku-
Ipaj najpotrebnejše. Poglejte v druga mesta, t»a bodet^ videli, kako se tam prebivalstvu prođi! Ne kateri neumneži pa mislijo, da mestna aprovizacija lahko z rokava iztresa, kolikor hoče. Takih nestrpnosti, ki bega^o samo javno mnenje, mora po javnih listih enkrat konec biti. Kdor ima kako pri-tožbo, naj jo prinese na magistrat, tam bo kaj opravi],  drugod pn nič.
Dr. I. T.
KnjlžounoŠL
časopis   za   slovenski    ;ezik,   književnost in zgodovino.
V prihodnjih dneh iziđe prva šte-vilka tesra znanstvenega časopisa, ka-kršnega slovenska kulturna javnost do-si ej še nima.
Krojr slovenskih filologov, literarnih zgodovinarjev in historikov, delu-jočih v sprednjih vrstah svojih strok, se je prepričal, da tak časopis ni le zelo važen za slovenski kulturni na-predek sploh, temveč da je za sistematični prospeh in procvit ved, ki jim je predmet slovenski narod sam v pojavih svojega duševnega bistva, z znanstvenega An pedagoškega stališča ćelo neobhodno in nujno potreben.
Uredniki tega lista so se obrnili s posebno okrožnico do slovenske javnosti, v kateri pravijo med drugim:
Da stopamo slovenski filologi, literarni in kulturni zgodovinarji ter hi-storiki pod skupno streho na skupno delo, za to imamo ?e poseben razlog: še bolj, nejro drugod, kjer se navadno druži zgodouna s filologijo fprim. „historičko-filologički razred" zagreb-ške akademije znanosti), sta v sloven-Ščini, posebno pri preučevanju starej-Ših dob jezika, zgodovina in filologija tako tesno zvezani med seboj, da si ni mogoče misliti jednega brez dru-gega, kar n. pr. že v prvi Številki na-zorno pokaže studija o brižinskih spo-menikiii v zvezi 2 brižinskoposestnim stanjem po nekdanjem Slovenskem. Izmed najstarejših sledov in skozi sto-letja ćelo' jedini sledovi slovenskega jezika so stara lastna osebna in kra-jevna imena, jednako važna za zgo-
Idovinarja in za jezikoslovca. Vprašanje o nekdanjih slovenskih plemenih in delitvi sedanjih narecij ni Ie vprašanje narodopisja, še bolj historične dialek-tologije in po nj ej tuđi zgodo vi ne naroda. Kulturna zgodovina in zgodovina kulturno pomembnih besed Črpata iz istih virov ter se medsebojno pod-pirata. O ozkih stikih književne zgo-dovine s kulturno in politično zgodovino naroda ni treba niti govoriti, ker se samo po sebi ume.
*   (DaJje prihod nj i Ć.)
Mzne stvori,
♦ Poslcnec Klofač, ki je v pre- j Ucovalnetn zaporu, je dobil dovolje- I Wfa da se je udeležil pogreba svojega 1
Iv Nemškem Brodu umrlega očeta. Spremljali so ga neki nadporočnik ia štirje detektivi.
*   Dr. Mifaago Polit. Dr. Mihajlo
Polit, odvetnik in časnikar iz Novega grada, nestor srbskih politikov na Ogrskem, je slavil te dni svoj 84. rojstni dan. Njegov »Branik« je bil začetkom vojne ustavljen in častitljivi starček je odscl z družino v Budim* pešto.
*   Koliko zlata in srebra ie dala došle] zemlja? Narodni ekonomi   so izračunali,  da je  bilo    od    odkritja Amerike iz zemlje izkopanega zlata in srebra v vrednosti    190 milijard frankov. Vse zlato in srebro, kar ga je na svetu, ne zadostuje torej za po-kritje dosedanjih vojnih stroškov. Ti stroškf se bodo morali pokriti s sa-dovi   d e 1 a   prizadetih narodov.
*   Vohunstvo v Svici. V Švici so izsledili ćelo družbo vohunov. Olav-ni vod ja   te družbe,   neki večkratni
Ifrancoski milijonar, je zdaj proti kav-ciji 100.000 frankov v neki bolnišnlc! v Bernu interniran. Ko je policija lovila te vohune — kar se je jako dra^ matično izvršilo — je eden zasledo-vancev utekel in se mu je posrećilo, uničiti vse svoje papirje, predno ga je oblast zasačila,
* Senzacijonalen proces v Rimu.
PoroČali smo svoj čas, da se je v Rimu začel velik proces zaradi vohun-stva in izdajstva, v katerem je obtožen tuđi nemški prelat monsignor Gerlach, ki se je kot papežev komornik muđil v Rimu. Zdaj je ta proces končan. Glavni obtoženec Valente in monsignor Gerlach (ki ga pa nimajo) sta obso-jena na dosmrtno ječo, soobtoženca Nicolost na 5 let in Garcea na 3 leta, ubegli Tomarier pa na smrt.
*   Zasačen   morilec.  V   Požunu na Ogrskem so zasačili te dni tovar-niškega uradnika Roberta Dontha, iz Kaltenberga na Čeikem, ki ga je za-sledovalo sodišče    radi   roparskega umora. Robert Donth je umoril 72 let staro ženo v Libercah in je pobegniL Medtem, ko so ga še iskali, so dognali, da je bil ta človek že 1. 1886. zaradi roparskega umora obsojen na dosmrtno ječo, a pred 4 leti pomilo-ščen, da je potem 381etno prodajalko Ernestino  Piekoro z Dunaja spsljal na Moravsko in potem v Slezijo, ter jo tam zavratno umoril in se polastil njeneRa denarja. Najbrž ima pa mož še več drugih zločinov na vesti.
*   Rablji fn žrtve.   Petrograjska »Rječ« piše: Eden najkrutejših urad-nikov ruske politične policije po imenu Davus je bil pred kratkim areti-ran in pripeljan v Rlgo pred delavski svet, kjer je videl polno svojih žrtev, ki so bili svoj čas zaprti in izročeni njegovemu varstvu. Delavci, katere je on v ječi trpinčil so stopali   pred njega po vrsti: prvi z zlomljeno hrb-tenico, drug:i z globokimi ranami na rokah.   katere so provzročill v njej zabiti žeblji itd. »Ali nas poznate?« Davus je trepetal in prosil    milosti. Delavci so bili    razburjeni in klicali so: »Linčajte lopova!« Ali uprli so se tomu oni. ki jih je trpinčil, žrtve njegove: »Stojte! Razlika mora biti mec! nami in njim!« In eden mu reče: »Zahvali Boga, da je odpravljena smrtna kazen!«
*   Vomi doživljaj tridentioskega škofa. Iz interpelacije posl. dr. De-erasparija, Pittonija in Olive: »... dne 1. marca 1916 je vdrla y knezoškofij-sko vilo San Nicolo pri Tridentu vo-jask'o - policijska komisija in izročila škofu v imenu poveljstva Južno - zapadne fronte in ne da bi le natnignila vzroke, zapomo    povelje z vsebino, da je nad    škofom in nad njegovim o/jim spremstvom določen strog hiŠ-ni zapor. Na izhode so bile postavljene vojaške straže, ki so imele ukaz, ćelo z orožjem izsiliti najstrožje lz-polnjevanje zapornega povelja.   SIo> vesni protesti knezoškofa in vpraša-nja po vzrckih so ostala brez odgovora; vsaka zveza z zunanjlm svetom je bila pretrgana, vsako uradno poslovanje knezoškofa   onemogoce-no. ćelo v velikem tednu. Knezoško-fii je bilo ćelo zabranjeno, sprejeti o Velik! noči svojega spoveđnika.   Po več nepo dveh mesecih je bil knezo-škof odpeljan v notranjost    dežele, kjer je še vedno nod kontrolo policije — ki preiskuje in zadr?"ie njegovo korespondenco, vštevši r"   ijelna na-znaniia državnega zbora in kjer že eno leto caka, da se mu zgodi pravica. Skofu se vzlic naknadnim vne-tim poizvedbam o njegovem uradnem delovanju in o njegovem privatnem življenju ni moglo nič   konkretnega očitati. Enako se je nekaj časa posto-palo tuđi proti dekanu stolnega kapit-la v Tridetitn.«
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali: Za „Clril-Metođovftdrui?joMi Prance
Oset na kolodvoru v Trbovljah 7 K (darovali so: inženir nadporočnik M. Perme 3 K, trgovec Poček 3 K in 1 K dodal Janko Po-Cek, ker ni hote'a ga. Veber darovati.)
SrČna hvala?                         __________
Izdajatel] ia odgovorni urednik: Valtotin Kopitar.              }
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«,  dne 27. junija 1917,
145 Stcv.
I            Dobili smo s tirolskega bojišča najstrašnejšo vest ld nas
I    je sploh mogla doleteti, da nam je naše vse, naš dragi, nena-I    domestni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
Stanko Golob
ataolT. turist, aedaf narednik pri 17. pp., •illk«fia s
bronasto 8T*tin|a
padel. dne  19. t. m. v 25. letu starosti. V METLIKI, dne 25. junija 1917.
2074                                              Žalujoči ostali.
MT*   I§6e se za avgust     "^SPJ
5tanoi>anjc
obstofeto U dreh *ob ic kabini*, naf-rsfe ▼ srediai raeata. Prijazne ronudbe pod Šifro „StanoTaale *t  20 2045" na
ttpravniStvo »Slovenskega   Naroda«.       2C45
~~Iifee se   ""
majhen lokal
pripraven za   trgovino,  na:.r?.>* v
sredini mesta.  Ponudbe pod „Lokal    , Ul 204€" na uprav. »Slov.  Naroda«.
V blizini mesta  Melo  enonadstropno
hišo z vricm
se   tako|   proda«    Pismene   ponudbe
pod „Blizina 2002" na   upravn štvo
»Slovenskega  Naroda«.      2002
i                   Proda   se                   -
Roni za vožnjo
Štiri leta star in pleilieaska tellC29
stre feftrre,  Poljanska   c.   55.
2C77
Tovarna
▼  kateri %e  obratu je, s prima   krogom cdjemalcev,   v    blizini   Ljubjan \   se . proda« —  Zadnja  ccna   100~0O KL {
Ponudbe na uprav. »S!ov.   Naroda«.
2080                                             t
Solo taicarbono
za viivanfe po na? ris U ees! kupi
▼  Tsakl  množini  E. Pilih,   obch. kem. a leda. Praga, Podakalaka 49.
Wm~   Iftie  se pmmimm   ~M
INVALID
sa peitnefMi vosalka in draga domaća dala. — Plača po dog-.iv« ™.
C kr. poštu! nrad Vremski Brltef, Netraa|ske.           2079
Urin io hrastof I«
Tsako množine, kapi pe najviši! | ceni Josip Cizel, nm Polzoli, 1                        Štajersko.              1915
Harmonl]
vlaska posada (MM 1), Miri parcele travalkov aa Sakorja pri Soiaai aa Braaa se proda.
;       FranciSka Pegan,
;  učiteljeva vdova, BazdrtO    St*¥.  S5.
L£Hi slaiavaijg
t kuhinjo, 3 aobajoi, 2 verandama, rcpolnoma mcblovano v Zg Gameljnah pod Smamo goro. ttk ob vodi za kopelj primerno v zdrav* lefi blizu gozdov. 19 takef tm% poleiit ali cUlso o4đa lBt*r*s««tf« nm\ se «*brn«io na poaeatnlco Alojz. Blaiaik, v Zg. 6asa«! nah ftt 1$, pri &i**i|aiil.
i Ul 500 kron!
jE^* jfiHB Vam plaćam, ako moj un5-^^_^aaa^P jcva^c korcnin BtakaKav ne cd^ravi v 3 dneh brez bolečin Va*ih kaiiih ećes, bradavle, oMI—aa—f. Cena lonćku z jamstvenim pismom 1.79 K. 3   lončkf    K    4-SO,   6   lončkov a 7.S0.   Na
stotine zahvalnih pišem in  priznanj. Kemmmj,  — BoMce(Kaaaa)   Poetfaoh  I lt 3O7fO9raiM.                 3663
Terezija Kronjc
J. Gorjanc naslednica
LjDbto. Si. Petra cesta !l. 21.
Čestitim daauua ta eea|eaiai ed|esaaleeaa se aajleplele pHpe-roćam za                                      2082
izriPlovaniB steznikev
▼safe vrst tar vtafe v to atrrika spada)#ota deL
Sareleaaafe se tadl
steznlkl ¥ pranje
ta vaa papraHla.
Znnanja naročita se točno imšajejo.
Za dame!            Za dame!
NajugodneiSi nakup!
Prodaian radi v«lik« irttgt M» «4 miijm <•   I ■a)ll««Ji9ga krofa                                                              I
po znatno  znlzanlh   cenah. I
Specijalna trgovina za bluze
flntonija Sttar, Ljubljana, Selenburgova iRca 1
Dve gospodični
ae sprefaaeia aa ataaavaAle! eveii.
na hrano, ako  preakrbita kaj živiL
Naslov  povc  npravn.   »Stor. Naroda«. 20S3
Kapi ae prtttiftaa
hiša z vrtom
* aaeata.               2001
Poouđbe pod  v9ffleato/tetl<> na upravništvo »Slotemkega Naroda«
MP*   Kapi ae defcre ehraa|eae
damsko kolo.
Naslov   pove   uprav.   »SIov.   Naroda«.
___________________207«__________________
Wmr   Kupi se   ^Mi
hiSicn 0 Ljubljani
ali njeni okolici 2 ▼rtom in nekoliko temijtSča — Ponudbe pod 9Vkl4tca 1917^19S5M   na   upravn.   »Stov.   Nar.«
Kupi se dobro obranjen
klavir.
Pismene ponudbe pod vKlavtr/20?6< na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
VsU5 vojnih razmer dve motorni kolesi na proda)!
Prro najnovejie vrste ftMetesaCOsehM
■leter,   skoraj   čisto   nov,   2   konjske
m- m  s najboljSo »taro   pnevmaMko ?a
1000 krea. Dru^i je „KeBarsahner*
atetat*9 2 konjski  moči, novej£e vrste
9   či«to   novo    staro    pnevmat'ko    za
000 kvaa« Motor ja sta oba v dobre m
stanu trr se lahVo o^ledata pri
fraffild )UriK,6«iUb pri C«lja.
Slamnate šolne
za dom i»
slamnate podplate za ? M)t
soaa satel tidelevatl v tellke, da lahke astreteai Tsakl zahtevi la |Ui prl^oreteia kot nadoviestlle sa drafe aaafeae etalevf pesekae sa dele ¥ sobah.           235
Feskastte, ae bode Vam tal.
Ii\t% Cerar,
tavama slaaialkev ▼ flota, peita Boaiiale pri tfaM|aal.
Zclo  rada  Vam   sporočam,   da   so   | uspehi vporabe Vašega krema                    i
VUN0M6
■Ifafai   tako da   prckosl   vao   1 alasao  rtkfcraao livaljv«e krtne.
Učinck se pojas lja, v tem, da BBpravi
pelt aetae, da pestaa« prota« in
mm mm »uai.
AaBska BernbardtovaY
članica opere mest. gledališča na Kral. Vinogradich
Izdeiuk    LafcoratorM Bor«. Frafa-Vrievle^ «altk «1. SS. tsl  S443
Veliki lonček 3 K,   srednji K 150,  za poskuSnjo  60 v?n    —   PosUja  se  po po?ti   proti   vposlatvi    rneska   z   dodatkom 60 v za porto
Zaloga vLjubljani. Lekaraa   j L pL TFmkocvj                      2084-1        ,
____________________________________________1
Adrija
fotomaiufahtura drogerija,
]        Ljubljana,
Soleakarfova «Mca tt. 9. i
đesiBfekcijskih preparatov htlt Lysolt Ljsoform, Kreolin, For-mmiin, Fenaaiiao?e pastiljc, kartele ki$lieo,karbolefo tpno ki. rtd.
Velika saloga tolO^riUHh I polroMMB ki aparatow.
PukIn r ielokraflni
v agaililfc. •Meto** la telio, kleva, leee ■? travalka, ieO0 tri arofocoga vlaay a<a m vlaske klot|e Im prlpravaval eo proaiovoliao ped ajodalaU pooo|l preda. — NatančneiSa pojasnila daje Ul tes|aa, Otok 10, p. Orada«, Bolekraflas.
2050
Prodam proti aaiTtileiaa peaađka
edea do dva vagona rastočega«
15 — 35 om debelega (v prerezu)
Sabrouesa lesa.
Ponudbe pod   nMg./2081Ci na uprav-ništvo   »Stovenskega   Naroda«.     2081
Kostanfev les
od 1 m dolgosti, IO om debelosti naprej w deblih in pole-■tih kupi po najviiji ceni tvrdka:                    9t>
J. Pogačalk, Ljubljana, Mar. Terezlfe cesta 13-
Pozor!                      Pozor!
Priporo^am    gvojo    bogato    zalogo    razn     Stekla.     ^^fCe'ana,
svetilk. kuhinjske posode te. galanterlle, otrocje in ženske nogavice, ofroSke majce. moike ovratnike tuc. K 4#80. Prave tržaške bičevnike na (lebek>
in na   dr bno.   Imam   tuđi   pristnega   brinfe¥Ca   ter   ratna v zalomi.
OSVflLD DOBEIC, Ljubljana, Martinova cesta 15.
Po Najvišjem pooblaščenjn Njeg.   ^f ces. in kralj. Apost. Veličanstva.
32. €• kr. državna lofarija
za skupne vojaške doSirodelne namene.
Ta donarna loterija ima 21146 dobitkom v goto-¥en đeoarja t skopaom znestea 925,090 hr^?^.
Glavni dobitek znaža    200.0OO   kPOII.
Zrebanje bo javno na Dana ju dne 26. juli ja. 1917. Srećka stane 4 krone.
Sreć :e 10 4oolTalo pri oUdelka za dobrođtlne loterije na Dunaju, Hl., Vor-doro ZoUaatsatra«B# 5, po loterljah, tratlkah, pri davćnlh, pošfoih, bncolav-nlk In želesaiafclh nradlk, pri menfalnicah Itd.  Irjnln! nacrti sm Jiance srećk
IsoslOBi. — Irocke ae poail)a|o po Strine prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije).
C. kr. avstr. zaklad za v9ove in sirote
sprejema   Se  do 31. julija t. I.
predloge za zafarofanie na VLveino gosojilo.
Vsakomur se torej nudi prilika, zadostiti v tej dobi svoji patrijotični dolžnosti in zasigurati sebi in svoji družini bodočnost.
Zavarovanje na vojno posojilo more skleniti vsakdo v starosti od dopolnjenega 15. do 55. leta in sicer za zneske od K 500 do K 5000
brez zdraTnlške prelskave. — Namgodnejši pogoJL
Predloge sprejema: Detelna poslov^lnioa v Izubijani, Franca Jo-žefa nabrežje 1 /II., o k r a j n e poslovalnice, c. kr. davčni uradi in poobla-ščeni zastopniki. — Za posredovanje so naprošeni tuđi župni, občinski in  šolski  uradi.                                                                         (2075)
Pm liDbliansKi zavod za upi lepote
^^=  in  trgovina rfišav  ^^^ Poljanska cesta St 7, pritličie.
Negovanje obraza, kože, 13$, prsi, rok. Masaža telesa in parna kopelj obraza. Odpravliaio se mozoli, pege, zajedalci, rumene lite, rdelica kože in notu, ohlapna koža, ------ podbradek itd. =====
1        lamam z 3«?tle se Oado navoBtta za naOaljnje samozOravljenje.
„_^^_                                                                                            ___________1— -—■[— -      ■        I     !■!■       -■  »^^M      IM_         _    ____        __________________            ■   ■■         u,          m     t           ImmIILJI    L—_                   _              ___       _I_I__M^_^
Kino Ccntrar * ^ bjbji.
Petek 29^   sobota 30. junija,    nedelja 1. julije, ponedeljek 2., torek 3. juli ja:
Najzanimivejši vseh vojnih filmov!
$mT* TM|« oddelkL Izrlrnl posnetM 14 operater-
!•▼ v aa|sprediieiilh postojankah. NaJTeifl svatovnozgodovfBskl dogodek v filmn!
Pr**MiaB|« tefa aa|aktaalB«)i«ga Obaa trafa nad eno uro.
Samo 5 dnl v Ljubljani.
:   Polea tega Se drugi siiaini ffilmi.   :
Viled  silao   dtage   nabave   tega   filma   10  vlaarJ«V   ZTišana   vstopnina.
▼•• Ispalu!                                                                        Ve* ltpakil