SIX3VENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 3. JUNIJ 1992 Letnik XLVI. Štev. 22 (2657) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 30 tolarjev P.b.b. „Sosed v stiski“: konto 70.000 - 7! Avstrijski Caritas, Rdeči križ in radio-televi-zija ORF vodijo skupno akcijo za pomoč Bosni in Hercegovini oz. beguncem iz te republike v Sloveniji in na Hrvaškem. Geslo akcije je „Sosed v stiski“, številka konta pri celovški BAWAG pa je 70000 — 7. Pomagajte tudi Vi in prispevajte k uspehu akcije za žrtve vojne na tleh bivše Jugoslavije. Hvala lepa! „Če ne bilateralna, potem srednjeevropska rešitev!“ Slovenija in Hrvaška ne moreta postati pravni naslednici razpadle Jugoslavije kot asociirani sili v avstrijski državni pogodbi. Tako meni priznani strokovnjak za mednarodno pravo in bivši poslanec ljudske stranke v avstrijskem parlamentu prof. dr. Univ. prof. dr. Felix Erma- Felix Ermacora v ekskluziv-cora. nem razgovoru za naš list (preberite obširen intervju na 3./4. strani). Kot izhod oz. rešitev problema v smislu Slovenije in Hrvaške, ki sta zainteresirani za vlogo zaščitnice slovenske oz. hrvaške manjšine v Avstriji, pa bi bile možne bilateralne ali multilaternalne pogodbe. Če se bi izkazalo, da sklenitev bilateralne pogodbe med Avstrijo in Slovenijo oz. Hrvaško ni možna, pa Ermacora meni, da bi bila najboljša „srednjeevropska“ rešitev, ki naj bi poleg sedanjih srednjeevropskih držav vključila tudi bivša področja, ki so spadala v cisleitanski del Avstro-Ogrske. „Taka rešitev bi bila po mojem organ-(Dalje na 4. strani) ZR Jugoslavija pod hudim Po številnih neuspelih premirjih, konferencah, posredovanju Evropske skupnosti in Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je v krvavo vojno na jugoslovanskih tleh posegel Varnostni svet Združenih narodov. Z resolucijo 757, sprejeto preteklo soboto, želi osamiti in z gospodarsko, prometno in finančno-mone-tarno blokado spraviti ZR Jugoslavijo - Srbijo in Črno goro-na kolena. Resolucija oz. ukrepi ne bi bili sprejeti, če Američani in Rusi ne bi spremenili svoje politike do mednacionalne vojne v Jugoslaviji. Kar leto in pol je moralo preteči, da so prvi prevzeli krmilo, evropska prizadevanja so se morala izkazati za neuspešna, šele sedaj so kot v posmeh posegli kot svetovni žandar. Kri ni nafta ! Preobrat Rusije je sprožil neuspeh zunanjega ministra Kozirjeva, saj se je samo nekaj ur po njegovem odhodu na sarajevski ulici zgodil zločin, granatni napad na na kruh čakajoče civiliste. Tokratna blokada ima izglede na uspeh. Kaže, da jo bodo države članice OZN spoštovale (tudi Grčija in Romunija, ki imata največjo menjavo s Srbijo). Beograd in Podgorica (bivši Titograd) sta že prometno odrezana od sveta, letala stojijo, ladje tudi. Naftni embargo bo ZR Jugoslavijo prisilil v dra- stično omejitev porabe -torej jo bo verjetno samo za vojsko, policijo in državno upravo.S tem bo še močneje prizadeto prebivalstvo in seveda že tako ohromljena industrija in kmetijstvo. Srbija ima v skladiščih sicer dovolj hrane, vendar ta brez prometnih povezav ne bo mogla do potrošnikov. Nedeljskih volitev v Srbiji in Črni gori, ki se jih je za njihove razmere udeležilo pič-(Dalje na 4. strani) Avstrija je že začela izvajati sankcije OZN Avstrija je že v nedeljo začela izvajati sklepe OZN proti ZR Jugoslaviji. Zaprla je zračni prostor za vsa letala Jugoslovanskega aerotransporta, je sporočil zunanji minister dr. Alois Mock, ki je še povedal, da so prekinili vse stike z beograjskimi zračnimi oblastmi. Avstrijski kancler dr. Franz Vranitzky pa je v izjavi na televiziji pozdravil ukrepe Varnostnega sveta OZN proti ZR Jugoslaviji in poudaril, da seje Avstrija že dolgo zavzemala za te ukrepe, vendar pa so jih sprejeli šele po mnogih napadih in bombardiranjih v BiH. Vranitzky prav tako ni izključil možnosti vojaškega posredovanja, če se bo izkazalo, da gospodarski, finančni in drugi ukrepi ne bodo učinkoviti. Glede položaja beguncev iz BiH je avstrijski kancler dejal, da seje Avstrija zdaj že pripravila na sprejem novih beguncev iz BiH in da se o tem dogovarja tudi s Švico in Nemčijo. „Prav tako pa Avstrija že finančno pomaga Sloveniji in Hrvaški, ki sta sprejeli največ beguncev iz BiH,“ je poudaril Vranitzky. 17. srečanje narodnostnih skupnosti 92 bo v Vidmu! Delovna skupnost narodnostnih skupnosti sosednjih dežel bo svoje letošnje 17. srečanje organizirala v sosednji Furlaniji. Potekalo bo od 9. do 11. oktobra v kongresni dvorani v Vidmu, glavna tema pa se glasi: Vloga nepriznanih nacij pri oblikovanju Evrope narodov: izkušnje in načrti ’preko meja’. Pokroviteljstvo nad srečanjem sta prevzela kulturni oddelek pri Videmski pokrajini in avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, koordinator pa je dr. Franci Zwitter st. Srečanja se bodo udeležili zastopniki narodnostnih skupnosti iz Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. knrnčlčl Slovenski atletski klub je koroški nogometni prvak sezone 1991/92. Na sliki (stoje z leve): IV^1 Uaül sekcijski vodja Albin Waldhauser, Erwin Galo, Adolf Oraže, Rado Savič, Marjan Sadjak, kape--u n/v/% • tan Kreutz, Franc Sadjak, Adrian Kert; (čepe z leve): Gerhard Pappler, Hermann Lip- nrVo Ir | UO'/ T pusch, Manfred Hober, Heinz Wastian, Adolf Preschern, trener dr. Ivan Ramšak, Werner Ur- r1 T MI1 schitz. Manjkajo igralci Džamil Brzdanovič, Aleksander Čertov in A. Ramšak, suka: w. vatentin Na Madžarksem 48.000 beguncev BUDIMPEŠTA. (STA, MTI) - Na Madžarskem je okoli 48.000 beguncev iz bivših jugoslovanskih republik. Približno 12.200 jih je začasno nastanjenih v sprejemnih centrih, kakih 35.000 pa pri družinah ali v drugih zasebnih bivališčih. Vrtce in šole na Madžrskem obiskuje skoraj 10.000 begunskih otrok. Množični pribegi iz bivše Jugoslavije, predvsem iz Hrvaške, so se začeli avgusta lani. Visoki komisariat za begunce je lani za stroške nastanitve teh beguncev namenil 4.312.500 forintov, to je po madžarskem uradnem tečaju okoli 4,3 milijona ameriških dolarjev, v prvih štirih mesecih letos pa 234 milijonov forintov ali 2,9 milijona ameriških dolarjev. Poleg beguncev iz bivših jugoslovanskih republik je na Madžarskem še vedno precej Romunov, ki so se tja zatekli že leta 1988, ko jih je iz domovine pregnal Ceausescujev režim. Pogajanja o razorožitvi med vzhodom in Zahodom OSLO. (STA, dpa) -Zunanji ministri držav članic NATA in držav nekdanjega Varšavskega pakta naj bi predvidoma 5 junija v Oslu podpisali sporazum o zmanjšanju konvencionalnega orožja, je izjavil norveški zunanji minister Björn Blokhus. V ozadju te napovedi je sporazum šestih držav Skupnosti neodvisnih držav o razdelitvi različnih vrst orožja, ki so ga podpisali v Taškentu. S tem se je povečala možnost, da bodo sporazum o zmanjšanju konvencionalnega orožja, ki so ga pred poldrugim letom sklenili s Sovjetsko zvezo, podpisali tudi s sedanjimi državami bivše SZ. 30 strank na volitvah v parlament JERUZALEM. (STA, dpa) - Na izraelskih parlamentarnih volitvah, ki bodo 23. junija letos, bo sodelovalo 30 strank, je sporočila izraelska volilna komisija, ki je danes zaključila z registracijo strank za volitve. Na volitvah bodo poleg vladajoče koalicije Likud, ki jo vodi premier Jicak Šamir, sodelovale tudi Delavska stranka Izraela pod vodstvom Izaka Rabina, koalicija treh levo usmerjenih strank Meretz, koalicija verskih strank, bivša komunistična stranka Hadaš, obe arabski stranki, desno usmerjene stranke Tehia, Moledet in Comet ter versko ortodoksna stranka Šas. Neodvisni izraelski časopis Jediot Aharonot je zapisal, da v Izraelu pričakujejo trd in nasilen volilni boj. Suša ogroža 7 milijonov ljudi ADIS ABEBA. (STA, 7 milijonov tamkajšnih prebi-dpa) - Zaradi suše na valcev. območju Ogadena v vzhodni Etiopske oblasti se bojijo, Etiopiji dnevno umre okoli da se bo ponovila katastro-100 ljudi, poroča etiopska falna suša iz let 1984 in 1985, tiskovna agencija ENA. ki je terjala milijon žrtev. Letošnja suša je najhujša v Mednarodna pomoč v hrani zadnjih desetih letih in ogroža ne zadostuje, sporočajo oblasti v Adis Abebi. 2 milijona Mozambičanov strada LIZBONA. (STA, dpa) - V Mozambiku, kjer že 15 let divja brutalna gverilska vojna, bo v kratkem od lakote umrlo 2 milijona ljudi, če ne bodo hitro prejeli pomoči, je sporočil predstavnik organizacije World Vision iz Mapu-ta. Poleg vojne je Mozambik opustošila tudi velika suša. Število stradajočih se bo že v kratkem povečalo na 3,3 milijona. Mozambik bi potreboval tudi zdravila, obleko in obdelovalne stroje. Worl Vision je pozvala mozambiško vlado, naj ukine carine na hrano, saj organizacije pomoči teh dajatev ne morejo več plačevati. „Kapitalizem lahko koristi Kitajski...“ PEKING (STA, dpa) - izkušnje pomagajo sociali-Kitajska mora sprejeti pozi- zrnu, je poudaril Džemin v tivne elemente kapitalizma govoru pred študenti, in jih prenesti v svoj sociali- Še lani sta vodstvo kitaj-stični sistem, je v Pekingu ske komunistične partije in dejal vodja kitajske komuni- sam Džjang Džemin svarila stične partije Džjang Dže- pred škodljivimi zahodnimi min. V preteklost je Kitajska vplivi in nevarnim Zahodom, videla samo negativne strani ki naj bi hotel spremeniti kapitalizma in zanemarjala komunistični sistem na Kitaj-dejstva, da lahko njegove skem. Čeprav se je Klestilova zmaga pri predsedniških volitvah kazala že po prvem krogu, je tako očiten poraz njegovega socialdemokratskega tekmeca Streicherja vendarle presenetil politično Avstrijo. Konzervativni kandidat je KOMENTAR dr. FRANCIJA rz' ZWITTRA yv Meščanska večina? prodrl v vseh zveznih deželah (vključno rdeči Dunaj!) uspel med vsemi socialnimi sloji (z izjemo delavstva), v vseh starostnih skupinah, pri obeh spolih - zmaga, ki je niso pričakovali niti največji ljudsko strankini optimisti, poraz, kakršnega se niso bali največji socialdemokratski pesimisti, izid, ki ga niso predvidevali najbolj profesonalni izvedenci javnega mnenja. Treznih realnopolitičnih vzrokov za tak politični pretres v Avstriji ni: oba kandidata sta prišla iz strank vladne koalicije, oba sta v svojem volilnem boju prežvekovala pravzaprav enake politične cilje; propagirala sta vstop v Evropsko skupnost, zastopala enako stališče k vprašanju beguncev in migratov ter se izrekala proti političnim privilegijem in se nasploh distancirala od političnih strank, katerima sta pravzaprav bila dolžna zahvalo za svojo kandidaturo. Bistveno nasprotujočih si političnih vidikov pravzaprav ni bilo zaznati. Vzrokov za polom socialdemokratskega kandidata je kljub temu kar nekaj: aroganca presitega socialdemokratskega vodstva, ki je vsiljevala prepričanje, da si s kandidaturo tipičnega „managerja“ že zagotavlja uspeh in da poštenega političnega boja pravzaprav sploh ni treba; samozaverovanost vodilnih funkcionarjev, ki so^ slepo verjeli prvim anketam svojih inštitutov; neobzirnost do lastne baze, ki se za Streicherja, uničevalca podržavljenje industrije, nikoli ni ogrevala; zanesenost, da bo Streicher kot prometni minister, ki je v Bruslju dosegel zmanjšanje tovornega prometa za Tirolsko za kakih deset tovornjakov dnevno, prav tam pridobil bogve kake simpatije; politični sekretar, ki svoje sposobnosti raje izkazuje pri maratonskem teku kot pa v partijskih sekcijah; odpovedovanje vsakršni jasni politični izpovedi, igranje na populizem (snubljenje Schmidtinih glasov) - vse to je moralo voditi v politični poraz. Nizka volilna udeležba -kljub volilni obveznosti v raznih zveznih deželah -samo potrjuje, da socialdemokratom ni več uspelo mobilizirati svojega potenciala. Drugače pa pri ljudski stranki: prvič po desetletjih je meščanski tabor zavohal svojo priložnost; iz naj-prejšnje zadrege se mesece dolgo ni mogel zediniti za profiliranega kandidata, ki ga avstrijski volilec tudi pozna, je zasnoval svoj uspeh: ljudska stranka je svojega strankarskega člana in še več - člana CV, kovačnice Ijudskostran-karskega klerikalnega jedra-spretno prodala javnosti za nadstrankarskega in 5 tem bolj preprečljivega kot je Streicher, ki je pač nosil breme socialdemokratskega ministra. In tako so iste parole, ki sta jih izrekala oba kandidata, iz ust nepoznanega zvenele bolj verodostojno kot od dolgoletnega ministra, ki ga javnost morda ceni kot strokovnjaka v svojem poslu, ne more pa si ga predstavljati v dunajskem dvoru. Haider govori o meščanski večini, nekateri - ne Busek - tudi v ljudski stranki sanjarijo o njej. Gotovo pa je, da je pot do meščanske, reci črno-rja-ve, celo rjavo-črne koalicije po tem izidu volitev postala širša. Toda za ljudsko stranko se prav po tej zmagi zastavlja vprašanje, ali bi takšno koalicijo preživela? Ta meščanska večina stoji na zelo trhlih nogah. Manjšinsko leto 1993 Avstrijska zvezna vlada bi leto 1993 razglasila lahko za manjšinsko leto. Za to bi zadostoval sklep ministrskega sveta. Upoštevane naj bi bile vse narodne in socialne manjšine ter obrobne skupine. Manjšinske organizacije bodo s tem v zvezi kontakti-rane in naj vložijo tozadevne predloge in projekte. To so zaenkrat izhodišča iniciativne skupine za manjšinsko leto 1993, katere predstavniki (pobudniki iniciative so Ursula Hemetek, poslanka Terezija Stoisits, predstavnik novih manjšin Haydar Sari, predstavnik HOS1 Hans P. Schatz) so o tem projektu poročali na informacijski prireditvi v republikanskem klubu 'Nova Avstrija’ na Dunaju, ki je bila 20. jan. Pa še to... Recipročnost ali človekove pravice? Vprašanje nemške manjšine v Sloveniji, njenega priznanja kot narodne skupnosti postaja politično vprašanje v odnosih med Avstrijo in Slovenijo. Nekateri celo špekulirajo z recipročnim obravnavanjem nemške manjšine v Sloveniji s slovensko na Koroškem. Špekulacija gre v to smer, da bi v takem primeru koroški Slovenci le pridobili, ker smo številčno močnejši kot nemška manjšina v Sloveniji. Takšno razmišljanje pomeni korak nazaj, ker veže usodo ene manjšine na usodo druge. Zatiranje ene bi lahko povzročilo zatiranje druge in obratno. Manjšini bi lahko postali talki sosednjih držav in njenih interesov. Da se morajo manjšinska vprašanja reševati na nivoju človekovih pravic, neglede na politični sistem, ki vlada v eni ali drugi državi, bi bilo potisnjeno v ozadje. Reševanje manjšinskih vprašanj z metodo recipročnosti je imelo v zgodovini (in ima danes v nekdanji Jugoslaviji) katastrofalne posledice. Zato je edini kriterij za sodobno reševanje manjšinskih vprašanj le uveljavitev človekovih pravic. Tako v Sloveniji kot na Koroškem! .Qbs Spominska proslava na Ljubelju Zveza združenj borcev NOB Slovenije obvešča vse člane - internirance koncentracijskih taborišč, da bo dan slovenskih izseljencev v soboto, 6. junija 1992 ob 11. uri pred spomenikom na Ljubelju (nekdanji podružnici KL Mauthausen). Udeležence bosta pozdravila predsednika pobratenih občin Tržič in Sainte-Marie-Aux-Mines. Sledil bo slavnostni govor poslanke slovenskega parlamenta Darje Lavtižar-Bebler, polaganje vencev in kratek kulturni program šolske mladine. Program se bo iztekel s pozivom internirancev Mauthausna mednarodni javnosti z zahtevo po miru in sožitju med narodi bivše Jugoslavije in ostalega sveta. Po proslavi na Ljubelju so vsi interniranci vabljeni na osrednjo proslavo gorenjskih partizanskih odredov ob 14. uri v Kranju. Tam bo poskrbljeno tudi za kosilo. Das aktuelle Interview mit Univ.-Prof. Dr. Felix Ermacora „Mitteleuropäische Minderheitenlösung wäre natürlich und organisch richtig!“ Der Slovenski vestnik veröffentlichte kürzlich ein Gespräch mit dem österreichischen Außenminister Dr. Alois Mock zur strittigen Frage der Rechtsnachfolge Sloweniens und Kroatiens in bezug auf den Österreichischen Staatsvertrag, vor allem im Hinblick auf den im Artikel 7 festgelegten Minderheitenschutz. Gleichfalls angesprochen wurde auch das Thema der deutschsprachigen Minderheit in Slowenien und Kroatien. Heute nimmt in einem von unserem Wiener Mitarbeiter Igor Schellan-der geführten Exklusiv-Interview für den Slovenski vestnik der international renommierte Völkerrechtler, ehemalige ÖVP-Abgeordnete zum Nationalrat und UNO-Sonderemissär Univ. Prof. Dr. Felix Ermacora (Foto rechts) - übrigens ein gebürtiger Klagenfurter - zum selben Themenkomplex Stellung. Herr Professor Ermacora, seit der Anerkennung Sloweniens und Kroatiens durch Österreich stellt sich immer wieder die Frage, ob die neuen Staaten des ehemaligen Jugoslawien im Österreichischen Staatsvertrag nachfolgen können oder ob ihre Rolle als Vertreter der Interessen ihrer Minderheiten durch bilaterale Verträge geregelt werden sollen. Dr. Mock lehnte kürzlich im Gespräch mit unserem Blatt letzteres ab und sprach sich für eine „europäische“ Minderheitenregelung aus. Ich widerspreche nicht sehr gerne dem Außenminister, weil er die Verantwortlichkeiten für die österreichische Außenpolitik hat. Ich meine nur, daß es noch geraume Zeit dauern wird, bis es zu einer europäischen Minderheitenschutzdeklaration oder -konvention kommen wird. Auch über den Inhalt einer solchen Deklaration wird es sicher viel Diskussion geben. Mit dem Zusammenbruch der Föderalistischen Republik Jugoslawien steht natürlich auch die Frage der Rechtsnachfolge in bezug auf den Österreichischen Staatsvertrag zur juristischen Diskussion. Jugoslawien ist aufgrund des Staatsvertrages eine sogenannte assoziierte Macht geworden und es ist sicherlich ein gravierendes Völkerrechtsproblem, ob die Nachfolgestaaten Jugoslawiens automatisch in die Rolle der assoziierten Macht treten. Ich würde dies verneinen, weil die Bestimmungen des Staatsvertrages sehr klare Bedingungen für eine Assoziation stellen. Diese werden sowohl von Slowenien und Kroatien wie auch Bosnien und Herzegowina nicht erfüllt. Welche Bedingungen sprechen sie konkret an? Nach dem Text des Staatsvertrages lauten die Bedingungen, wer assoziiert sein kann, folgend: „Jedes Mitglied der Vereinten Nationen, daß am 8.Mai 1945 sich mit Deutschland im Kriegszustand befunden und den Status einer Vereinten Nation besessen hat sowie nicht Signatar des vorliegenden Vertrages ist, kann dem Vertrag beitreten und ist als assoziierte Macht anzusehen.“ Das trifft auf Kroatien, Slowenien und Bosnien-Herzegowina nicht zu. Die Bestimmungen des Artikels 37 des Staatsvertrages verbieten, den Vertrag auf diese Staaten einfach so anzuwenden. Trotzdem meine ich, daß dem Interesse Kroatiens und Sloweniens, das berechtigterweise die Stellung der kroatischen und slowenischen Minderheit, wie sie im Artikel 7 des Staatsvertrages geregelt ist, Rechnung getragen werden sollte. Nach meiner Meinung könnte dies in bilateralen Erklärungen, etwa durch einen eigenen Vertragsabschluß, der entsprechende Aussagen, die dem Schutz dieser Minderheiten dienen, enthält, geschehen. Dr. Mock sieht die Lösung dieser Frage längerfristig. Er sprach deshalb u.a. auch von einem Übereinkommen der Nachbarländer, also nicht von einem bilateralen, sondern einem multilateralen Vertrag. Sehen sie dafür eine Chance? Wenn es sich herausstellen sollte, daß eine gesamteuropäische Minderheitenschutzregelung am Widerstand einzelner Staaten scheitern sollte, dann meine ich, müßte man nach einer territorial kleineren Lösung suchen, in die die mitteleuropäischen Staaten und die früheren Gebiete, die unter die cisleit-hanische Reichshälfte Öster- reichs gefallen sind, miteingeschlossen werden sollten. Eine mitteleuropäische Lösung hielte ich organisch für richtig, für natürlich, und auch der Zielsetzung österreichischer Volksgruppenpolitik entsprechend. Dr. Mock erklärte im Gespräch mit unserem Blatt, daß er eine bilaterale Lösung auch deshalb für nicht attraktiv betrachtet, weil in so einem „engen Rahmen“ der Einsatz um die Rechte der Minderheit vom anderen Partner sehr schnell als Einmischung mit politischen oder territorialen Intentionen mißverstanden werden könnte. Deshalb bevorzuge er die multilaterale Vorgangsweise. Ich teile die diesbezüglichen Sorgen Dr. Mocks. Eine sogenannte Schutzmachtstellung basiert im wesentlichen auf bilateralen Kontakten und jede Handlung der Schutzmacht erzeugt bei der Partnermacht vielleicht den Eindruck der Einmischung. Das würde man überwinden, wenn man die Dinge - wie Juristen es formulieren - multilateral, das heißt in Form einer Mehrparteienkonvention, regelt. Da gebe ich Dr. Mock durchaus recht. Stichwort Schutzmacht. Hat Österreich derzeit einen Anspruch auf eine Schutzmachtrolle für die deutschsprachigen Minderheiten in Slowenien und Kroatien? Ich glaube nicht. Mit dem Ausdruck muß man vorsichtig umgehen. Im völkerrechtlichen Sinne ist er sicherlich nicht zu gebrauchen, aber es ist ein Ausdruck der deutlich macht, daß man gegenüber einer Gruppe von Menschen bzw. deren Stellung nicht gleichgültig sein will. Ich meine, Österreich hat kraft des Völkerrechtes keine diesbezüglichen Funktionen. Es wäre dies höchstens ein politisches Interesse, aber eine rechtliche Position scheint mir hier nicht gegeben zu sein. Es hat diesbezüglich ein Grundsatzpapier im Außenamt gegeben, welches von der Wiener Presse zitiert wurde und in das man einen „Schutzmachtdrang“ interpretieren könnte. Wortwörtlich hieß es da: „In dem Maße, in dem sich eine deutschsprachige Minderheit in Slowenien konstituiert, hat Österreich jegliches Recht, deren Anliegen gegenüber der slowenischen Regierung zu vertreten. “ Ich gebe schon zu, daß solche Konstruktionen gemacht werden können, aber das scheinen mir reine politische Überlegungen zu sein. Vom Völkerrecht her kann man keine Schutz-machtfunktion ableiten. Repräsentanten der deutschsprachigen Minderheit in Zagreb kritisieren die ehemalige Haltung Österreichs zur Frage der Deutschsprachigen im ehemaligen Jugoslawien und sprechen sich für eine Reziprozität aus: für die Deutschsprachigen in Kroatien und Slowenien sollen dieselben Rechte durchgesetzt werden, die Slowenen und Kroaten in Österreich haben. Für Sie ein gangbarer Weg? Wir haben in der Geschichte ein interessantes Beispiel, den sogenannten Brün-ner Vertrag zwischen der Tschechoslowakei und Österreich aus dem Jahre 1920, wo man eine Reziprozität hinsichtlich der Behandlung der Sudetendeutschen und der Tschechen, vor allem in Wien, verankert hat. Man meint heute, daß dieser Vertrag nach der Austrei- bung der Sudetendeutschen jedenfalls kein Gewicht mehr hat. Es gibt also solche Reziprozitätsabkommen. Aber ein solches ist nicht automa-' tisch aus dem Artikel 7 des Staatsvertrages ableitbar, sondern hier müßte es konkrete Verhandlungen und Regierungsvereinbarungen -also politische Lösungen geben. Ob so etwas angestrebt wird, ist mir nicht bekannt. Im Gegensatz zu anderen sprechen sie von einer deutschsprachigen Personengruppe und nicht von einer Minderheit in der Untersteiermark. Warum eine so vorsichtige Ausdrucksweise? Ich muß gestehen, daß ich die Fakten im Einzelnen, wie sie Dr. Kolnik entwickelt hat, nicht so genau kenne. Daher drücke ich mich etwas zurückhaltender aus. Der Status Minderheit hat juristisch eine andere Bedeutung als der Status einer nicht als Minderheit anzusehenden Gruppe, obwohl für beide die allgemeinen Menschenrechte verpflichtend sind und volle Geltung haben. Bei der Minderheit geht es also eher um spezifische Schutzmaßnahmen, während Personengruppen, die nicht als eine Minderheit angesehen werden, unter die allgemeinen Menschenrechtsregeln fallen. Und daraus gibt es wichtige Konsequenzen, etwa in der Frage der Schule, des Sprachgebrauches usw. Könnte es da nicht beleidigte Reaktionen und Mißverständnisse geben? Immerhin waren die Deutschsprachigen in der Zwischenkriegszeit die größte Minderheit in Jugoslawien und es gab auch diesbezügliche völkerrechtliche Verpflichtungen. Gibt die - ohne jetzt aut die Ursachen einzugehen -Dezimierung der Deutschsprachigen bereits das Recht, diese Gruppe nach 1945nicht mehr als Minderheit anzusehen? Ich glaube, man hat sich nach 1945 mit dem Problem der Existenz einer deutsch-österreichischen Minderheitsgruppe in Jugoslawien gar nicht richtig auseinandergesetzt. Das ist für die österreichische Politik eher ein Neuland. Sicher scheint mir, daß es schwer sein würde, auf jene Vertragsregelungen zurückzugreifen, die Jugoslawien im Jahre 1919 verpflichtet haben. Es gibt einen Vertrag zwischen den alliierten Mächten und dem SHS-Staat der sicherlich bei der Bildung Jugoslawiens im Jahre 1929 auf den neues Staat verpflichtend übergegangen ist. Aber im Hinblick auf die Studien der Vereinten Nationen über die Weitergeltung dieser Verträge nach 1945 meine (Fortsetzung auf Seite 4) Mitteleuropäische Minderheitenlösung (Fortsetzung von Seite 3) angehören, wird diesen Min- derheiten von allen Beträ- ich, daß es schwer sein wird, die Weitergeltung dieser Verträge aufrechtzuerhalten. Mit anderen Worten, wir müßten bei der Beurteilung einer deutschsprachigen Bevölkerungsgruppe ganz neu anfangen. Ist somit der Grundsatz, daß Minderheitenrechte unabhängig auf die zahlenmäßige Stärke zu gewähren sind, relativierbar? Es wird in der allgemeinen Minderheitenliteratur jedenfalls deutlich gemacht, daß es für die Existenz einer Gruppe keine zahlenmäßige Ober- und Untergrenze geben kann, daß aber eine gewisse Zahl, die ein Gemeinschaftsleben einer Gruppe erst ermöglicht, natürlich notwendig ist. Nach der offiziellen Anerkennung einer Minderheit durch den Staat in dem diese lebt, ist das zweitwichtigste deren materielle Förderung. Aus Ljubljana wurde kürzlich an die österreichische Bundesregierung die Forderung gerichtet, die Kärntner Slowenen wesentlich stärker als bisher - die Rede war von 80 Millionen Schilling - zu fördern. Ein realistischer Ansatz? Das Volksgruppengesetz schreibt die Förderungsverpflichtung vor, genauso der Staatsvertrag von St. Ger-main, der für Österreich nach wie vor Geltung hat. Es ist nicht uninteressant, diese Klausel kennenzulernen, da diese die Förderungsverpflichtung festlegt. Konkret ist die Rede von einer anteilsmäßigen Förderung, die sich auf kulturelle Probleme bezieht. Ich zitiere: „In Städten und Bezirken, wo eine beträchtliche Anzahl österreichischer Staatsangehöriger wohnt, die einer Minderheit (usw.) gen, die etwa für Erzie-hungs-, Religions- oder Wohltätigkeitszwecke aus öffentlichen Mitteln in Staats-, Gemeinde- oder anderen Budgets ausgeworfen werden, ein angemessener Teil zu Nutzen und Verwendung gesichert.“ Das ist also eine Verpflichtung, die Österreich nach Artikel 68 des heute noch geltenden Staatsvertrages von St.Ger-main hat. Nun hat Österreich im Volksgruppengesetz gleichfalls die Förderungsverpflichtung anerkannt. Dieser Förderungsverpflichtung wird im Zusammenarbeit mit den Volksgruppenbeiräten nachgekommen. Soweit ich informiert bin, erreicht die Höhe dieser Förderungsmaßnahmen nicht jenes Maß, daß von Laibach gefordert wird. Noch eine Abschlußbemerkung: Die Bestimmung des Staatsvertrages von St.-Germain gilt heute deshalb, weil sie ausdrücklich als ein sogenanntes Verfassungsgesetz - unabhängig vom Bestand des Staatsvertrages von St.Germain - bestätigt wurde und somit innerstaatliches Recht ist. Aber wie sie sehen, wird auch hier mit unbestimmten Begriffen wie beträchtliche Anzahl, angemessener Teil usw. operiert, die erst in der Wirklichkeit umgesetzt werden müssen. Das Ausmaß der Förderung entspricht wohl nicht den Vorstellungen Laibachs, aber das sind spezifische Probleme. Jedenfalls kann sich Laibach nicht auf den Staatsvertrag von St.Germain beziehen, denn dieser ist nach meiner Meinung - und dashaben die Vereinten Nationen bestätigt - jedenfalls für Jugoslawien außer Kraft getreten. Herr Universitätsprofessor, wir danken für das Gespräch. Ermacom: „Če ne bilateralna...“ (Nadaljevanje s 1. strani) sko pravilna, naravna ter bi tudi ustrezala intencijam avs-. trijske narodnostne politike“, je dejal strokovnjak za mednarodno pravo v razgovoru z našim sodelavcem na Dunaju Igorjem Schellandrom. Prof. Felix Ermacora je zavzel tudi stališče do avstrijske vloge v vprašanju nemško govorečih manjšin oz. skupin na območju bivše Jugoslavije (Slovenije, Hrvaške, Vojvodine itd.) in menil, da Avstriji ne pripada vloga zaščitnice, ker po mednarodnem pravu nima nobenih tozadevnih funkcij. Menil je, da gre pri tem „kvečjemu za politični interes, ki pa nima osnove v mednarodnem pravu“. V zvezi z materialnimi in finančnimi podporami, ki jih Avstrija daje svojim manjšinam, pa je prof. Ermacora v razgovoru za naš list poleg državne pogodbe iz leta 1955 in zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976 opozoril na senžermensko pogodbo, ki je še vedno veljavna in ki v 68. členu določa obveznost za podpiranje kulturne dejavnosti manjšin izjavnih sredstev. Poudaril pa je, da se Slovenija nima pravice sklicevati na senžermensko pogodbo. Prva zamenjava v Drnovškovi vladi Tudi minuli teden so bili dogodki v Sloveniji v senci krvave vojne v Bosni in Hercegowini ter ponovno spet v južnih predelih Hrvaške. Kljub temu pa so bila tudi domača dogajanja dokaj živahna, saj je še vedno precej odmeval sprejem Slovenije v OZN. Temu je bila posvečena posebna slavnostna seja skupščine 27. maja. V slavnostnem govoru je predsednik dr. France Bučar orisal dogajanja, ki so Slovenijo pripeljala do enakopravnega članstva v mednarodni skupnosti. Istega dne pa je Slovenija postala tudi članica Unesca. Precej je odmevala odločitev vlade o zvišanju plač v negospodarstvu. Celo nekateri vladi naklonjeni ekonomisti so ukrep označili kot napako, ki utegne imeti precejšen učinek na rast inflacije. V javnem pismu sedanjemu premieru se je oglasil tudi Lojze Peterle in dr. Janeza Drnovška obtožil, da namerava zaradi cenenih političnih učinkov razvrednotiti dosežke prejšnje vlade. Drnovšek pa je v odgovoru med drugim zapisal, da se zaveda možnih negativnih učinkov, vendar pa da je bila njegova vlada to odločitev prisiljena sprejeti zaradi zakona, ki je bil sprejet s soglasjem prejšnje vlade. Po Drnovškovem mnenju bo torej nova vlada najprej prisiljena popravljati napake prejšnje in se šele potem lotiti uresničevanja začrtane politike. Čeprav se je s zvišanjem plač v negospodarstvu strinjal tudi finančni minister Janez Kopač, pa predlog, da odstopi svoje mesto Mitji Gaspariju očitno ni bil neposredno povezan z omenjenim ukrepom. Dogovor o tem naj bi bil že pred časom dosežen znotraj vladajoče koalicije, vendar se takrat Gaspari še ni mogel odločiti, da prevzame to mesto. Do zamenjave naj bi predvidoma prišlo na zasedanju skupščine 10. junija, Janez Kopač pa naj bi postal namestnik finančnega ministra za davčno področje. Minuli teden se je vlada lotila tudi enega najbolj zapletenih vprašanj - lastninske zakonodaje. Obravnavala in podprla je predlog zakona o privatizaciji, ki gaje pripravljala skupina treh poslancev. Z nekaterimi dopolnitvami naj bi šel zakon v skupščinsko obravnavo. Predlagane spremembe pa se nanašajo na 40 odstotni delež premoženja, ki naj bi ga dobili zaposleni in državljani v obliki lastninskih certifikatov v vrednosti 200.000 tolarjev. Predlagani zakon predvideva tudi možnost ponovnega preverjanja doslej opravljenih privatizacij. Slovenija 165. članica UNESCA LONDON, PARIZ. (STA) Slovenija je postala 165. članica specializirane agencije Združenih naarodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Dogodek so obeležili na 139. seji izvršnega odbora, ko so slovesno pozdravili slovenskega ministra za znanost in tehnologijo dr. Petra Tanciga. Dobrodošlico Sloveniji so na sedežu organizacije v Parizu ministru Tancigu zaželeli generalni direktor organizacije Federico Mayor, predsednik generalne konference dr. Bethell Allan Ogot in predsedujoča izvršnega odbora Unesca Marie Ber- nard-Meunier. V Londonu pa je slovenski veleposlanik mag. Matjaž Šinkovec v britanskem zunanjem ministrstvu v imenu republike Slovenije podpisal Statut Unesca in Instrument o sprejemu Statuta, kar je pogoj za vstop v članstvo te organizacije ZN. Slovenija je tako postala članica druge specializirane organizacije Združenih narodov. Že 7. maja je bila sprejeta v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) s sedežem v Ženevi, zaprosila pa je že za članstvo v mnogih drugih. Vseh specializiranih organizacij ZN je 15. Krški nuklearki dolgujejo skoraj 2 milijardi tolarjev... Ljubljana. (STA) - Pi i remontu jedrske elektrane Krško imajo največ težav z zagotovitvijo potrebnih sredstev. Slovenija trenutno dolguje elektrani 731,2 milijona, Hrvaška pa 1262,1 milijona tolarjev, je izvedela Slovenska tiskovna agencija. Dolg se je na začetku meseca še povečal. ZR Jugoslavija pod močnim pritiskom OZN Nadaljevanje s 1. strani) lih 60% volilcev, svet ne prizna, češ da so bile spet farsa politične manipulacije. Opozicija se jih ni udeležila, je pa mirno demonstrirala po beograjskih ulicah. Njen vodja Vuk Draškovič je napovedal skorajšnji obračun z Miloševičevim režimom. Sankcijam VS Združenih narodov se je takoj pridružila tudi Slovenija. Ukinila je vsakršno sodelovanje s Srbijo in Črno goro razen dejavnosti zdravstvene in humanitarne narave. Odločitev OZN pa namerava spoštovati tudi Makedonija. Beograjski režim je torej pod silovitim pritiskom. Govori se tudi o nesporazumih med Miloševičem in vodjem bosanskih Srbov Karadižičem ter poveljstvom vojske. Zamenjave v njenem vodstvu so brezobzirnost vojne samo še povečale. Vse več je masakrov in barbarskega uničevanja. Miloše-vičevo tezo, da je treba krivdo za vso to morijo porazdeliti, najbrž prav Karadžič in generali ne bodo sprejeli. V bistvu se že vse bolj jasno kaže dejanski vodja in spodbujevalec jugoslovanske morije. Ustavitev jugoslovanske vojne je nedvomno odvisna od notranjesrbskih odnosov. Najprej bo treba razčistiti te, potem pa seveda tudi vlogo hrvaškega Tudjmana, hrvaških udarnih hosovcev in morda tudi vlogo gandijevskega bosansko-herce- govskega predsednika Alije Izbetbegoviča. Do takrat pa bo ljudstvo na vseh straneh krvavelo. Jože Rovšek Ministrica Ostermanova na Koroškem Na povabilo Zveze koroških partizanov se je pretekli teden na Koroškem mudila nova slovenska ministrica za borce in vojaške invalide Anka Osterman s sodelavci. V tridnevnem programu je bil obisk zgodovinskih krajev, Peršmanovega muzeja ter partizanskih grobišč, slovenska delegacija pa se je srečala tudi s predsednikom ZSO dr. Marjanom Sturmom. Drage bralke, dragi bralci! Zaradi binkoštnih praznikov boste prihodnjo številko našega lista prejeli dan kasneje, torej v četrtek, 11. junija! Uredništvo Dekliška in fantovska noša ob žegnu v Zahomcu, leta 1957 Zilja in njena slovenska ljudska noša „Ziljani smo dr. Mariji Makarovič zelo hvaležni za izvedbo tega velikega raziskovalnega dela o slovenski ljudski noši na Zilji, saj je tako nastala knjiga in razstava, ki nam je v neki meri vrnila našo identiteto in našo zgodovino“. Piše Ivan Lukan S temi besedami je članica Slovenskega kulturnega društva „Žila“, Zahomčanka Milka Kriegl na najbolj zgovoren način ocenila pomembnost znanstvene publikacije, „Zilja“ etnologinje dr. Marije Makarovič in akademske slikarke Jane Dolenc, ki sta jo pretekli teden predstavila Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodnopisni inštitut „Urban Jarnik“ na tiskovni konferenci v Celovcu. Poleg zbirke v slovenščini, ki je v izdaji ZKO Slovenije in KKZ izšla leta 1991 v Ljubljani, je bil tokrat predstavljen prevod knjige v nemščino, ki ga je opravila mag. Andreja Greis-dorfer-Vrbinc. S predstavitvijo znanstvene publikacije je bilo povezano tudi odprtje razstave „Zilja - noša in oblačilna kultura“ v kulturnem domu na Bistrici na Zilji, ki je na ogled še do 8. junija, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, na bin-koštni ponedeljek pa neprekinjeno od 10. do 18. ure. Knjiga „Zilja“ in razstava je sad skoraj štiriletnih raziskav, saj se je KKZ že leta 1988 odločila za projekt „Slovenska ljudska noša na Koroškem“. Za to zahtevno delo pa je pridobila priznano etnologinjo Dr. Marijo Makarovič. Zaradi največje ogroženosti slovenske noše na Zilji se je etnologinja poglobila v območje med Brnco in Potočami, pri svojem delu pa se je pogovarjala z nad 50 slovensko govorečimi infor-manti, pregledovala številne katastre ter zapuščinske popise. Akademska slikarka Jana Dolenc, prav tako iz Slovenije, pa je risala obleke in kroje, pri arhivskem in administrativnem delu pa sta jima pomagala mag. Wolfgang Fera in Sabine Anderwald od KKZ. Ob otvoritvi razstave na Bistrici na Zilji je predsednik SKD „Zila“ mag. Urban Popotnig pozdravil vrsto častnih gostov, med njimi avtorico zbirke, župana bistriške in strajevaške občine, predsednika KKZ itd.. Ob tej priliki je bilo tudi rečeno, da je ziljska noša v nevarnosti, saj jo že uporabljajo razne skupine zunaj doline pod Dobračem, katerim je noša povsem tuja, tako Ziljski ženin in nevesta, 1858 da ji resno grozi folklorizacija in s tem zloraba. Popotnig in tudi župan Wiesflecker sta zaradi tega zahtevala od kulturnega oddelka koroške deželne vlade, naj ziljsko narodno nošo učinkovito zaščiti. Razstava prikazuje starejšo in novejšo nošo in oblačilno kulturo slovensko govorečega prebivalstva, pri čemer je posebno pomembo, da je ziljska noša edina, ne samo v slovenskem, marveč v evropskem merilu, ki se je neprekinjeno od 18. stoletja, ko se je oblikovala, ohranila do danes in to ne v skrinjah, marveč v vsakdanjem življenju, saj jo tako dekleta, ženske, fantje in možje vsaj enkrat letno - ob štehvanju oz. žegnu - še oblečejo. Na razstavi je podobno kot v publikaciji najprej predstavljeno oblačilno blago in dejavnost, nato pa moška in ženska pražnja in delovna noša od zadnje četrtine 18. stoletja dalje. Predstavljen je tudi nakit in pričeska ter otroška obleka, pri čemer je tudi videti, kakšna je bila v navadi ob življenskih mejnikih, ter da je obleka lahko pomenila tudi plačilo, dar in zapuščino. Na koncu pa razstava obiskovalca seznanja tudi z uporabnostjo oblačil. Etnologinja dr. Makarovičeva je ob predstavitvi knjige in tudi otvoritvi razstave še posebej poudarila, da ji pri raziskovanju ni šlo za to, kaj je na tej noši slovenskega ali celo (pra)slovanskega, marveč da bi prikazala, kaj so Slovenci tej noši dodali in kako jo je slovensko govoreče prebivalstvo ohranilo skozi več stoletij. Dragoceno knjigo lahko v slovenščini in nemščini kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, prav tako pa priporočamo obisk zanimive razstave v kulturnem domu na Bistrici na Zilji. HEUTE IM SLOVENSKI VESTNIK Die Seite für unsere deutschsprachigen Leser/innen Bald attraktivere Lokalbahn durch das Rosental? Da einige Ortschaften der Gemeinde Feistritz im Ro-sental/Bistrica v Rožu über keine Bahnhaltestellen verfügen, hatte sich Bürgermeister Hubert Gradenegger schon seit einiger Zeit für die Errichtung von drei weiteren Haltestellen eingesetzt. Nach Prüfung durch die Techniker der ÖBB ist die Errichtung von Interessentenhaltestellen in Weizels-dorf-West, Feistritz-West und Ladinach nun als technisch möglich eingestuft worden. Nach einer Intervention von Bundesratpräsidenten Dietmar Wedenig hat auch Bundesminister Klima seine Unterstützung für diese langjährige Forderung vieler Feistritzer zugesagt. „Durch die Errichtung der drei zusätzlichen Haltestellen in der Gemeinde Feistritz im Rosental würde die Lokalbahn durch das Rosental an Atraktivität gewinnen und mehr Menschen als bisher könnten die Bahn als öffentliches Verkehrsmittel benützen“, betonen Bgm. Gradenegger und der Vorsitzender der SPÖ-Klagenfurt-Land, Bundesratspräsident Dietmar Wedenig. Volksgruppen erhielten 1991 16 Millionen S Förderung Die Volksgruppenförderung des Bundes im Jahr 1991 betrug insgesamt 16 Millionen Schilling. Das geht aus einer Anfragebeantwortung des Bundeskanzlers gegenüber der Grün-Abgeordneten Mag. Terezija Stoisits hervor. Die Volksgruppenförderung blieb damit um 8 Millionen unter der vom Parlament beschlossenen Summe, wobei von dem für die kroatische Volksgruppe vorgesehenen Betrag rund 8 Millionen nicht zur Auszahlung gelangten. Die Kärntner Slowenen erhielten 12,4 Millionen Schilling (davon eine Millionen aus den für die Kroaten vorgesehenen Geldern; - dieser Betrag wurde unter Umgehung des Volksgruppenbeirates an die Hermagoras/Mo-horjeva-Druckerei ausbezahlt), die burgenländischen Kroaten 2,0 Millionen S, die ungarische Volksgruppe im Burgenland 1,0 Millionen S, die Tschechen 0,6 Millionen S, die Slowaken 40.000 S und die Slowenen in der Steiermark 20.000 S. Die Minderheitensprecherin der Grünen kritisierte besonders die „lächerlichen“ Beträge für die Kroaten und Ungarn im Burgenland und betonte, daß in der Europäischen Gemeinschaft - mit Ausnahme der nationalisti- schen und extrem minderheitenfeindlich eingestellten Staaten Frankreich und Griechenland - 20- bis 50 Mal so hohe Summen für Volksgruppen vergleichbarer Größe üblich seien. „Mit den Almosen, die den Minderheiten in Österreich gnadenhalber gegeben werden, können nicht einmal die elementarsten Strukturen erhalten werden“, kritisierte Stoisits. „Nachbar in Not“ auch in Kärnten Radio Kärnten macht bei „Nachbar in Not“ natürlich mit: Von einfachen Spendenaufrufen bis zu Benefizkonzerten und Kunstauktionen reicht der Bogen der Unterstützung. Träger von „Nachbar in Not“ sind der ORF, die Caritas und das Rote Kreuz. Die Koordination in Kärnten hat Landesintendant Heinz Felsbach selbst übernommen. „Eine LKW-La-dung voll Lebensmitteln und Medikamenten kostet S 300.000,— , und sobald wie möglich soll der erste Radio-Kärnten-LKW in Richtung Südost abfahren“, hofft Felsbach. Der Kärntner ORF hat ein eigenes Spendenkonto eingerichtet: 70000-7 bei der BAWAG/Klagenfurt. Erlagscheine gibt es in Geldinstituten und beim Portier des Klagenfurter Funkhauses. Sorge über Lage im Konfliktherd Balkan Scharfe Kritik an der Entwicklung in Bosnien-Herzegowina übte der Kärntner SPÖ-Landesparteivorsitzen-de Dr. Peter Ambrozy anläßlich des Antrittsbesuches des neuen jugoslawischen Generalkonsuls Velimir Slana. Es gebe eindeutige Entscheidungen der betroffenen Bevölkerung in den ehemaligen jugoslawischen Teilrepubliken über ihre Selbständigkeit, sodaß die Bundesarmee keine Entscheidungsgewalt mehr in diesen neuen Staaten habe, stellte der Kärntner SPÖ-Vorsitzende fest. ln diesem Zusammenhang appelierte Ambrozy an die Bundesarmee, sich sofort aus den Kämpfen zurückzuziehen. Die UNO und die EG werden alles erdenkliche beitragen, damit es zu einer friedlichen Lösung komme. Ambrozy wies auch die kritik Serbiens zurück, wonach das Ausland an der Entwicklung im ehemaligen Jugoslawien die Schuld trage. In Wirklichkeit habe das politische System im alten Jugoslawien versagt. 6 3. junij 1992 Kristijan Filipič in Ana Elizabeta Kržan nastopila v Ljubljani Gostitelj in prireditelj letošnje pevske revije je bil MoPZ „Foltej Hartman“ iz Pliberka „Pesem ne pozna meja“ V okviru Študentskih kulturnih dnevov, ki so v organizaciji študentske organizacije ljubljanske Univerze potekali od 22. do 28. maja, sta 24. maja v ljubljanski stolnici igrala tudi flavtist Kristijan Filipič in organistka Ana Elizabeta Kržan. Kristijan študira flavto pri prof. Kalzkreutu na deželnem konzervatoriju v Celovcu in je tudi učitelj na slovenski glasbeni šoli na Koroškem, A. E. Kržan pa študira orgle pri prof. Rudolfu Scholzu na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. V dobro uro trajajočem programu sta izvedla vsak po nekaj skladb za svoj instrument solo, nekaj pa skupaj. Slovenska prvakinja na orglah Kržanova je na začetku suvereno odigrala Bachov Preludij in fugo v c-molu, temeljno skladbo za vsakega organista. Nato sta skupaj s Filipičem odigrala še Bachovo Sonato v g-molu. Žal ima flavta tu tako nizko lego, da so jo orgle skoraj v celoti pokrile. V Krebsovi Drugi fantaziji v c-molu za flavto in orgle je že prišla bolj do izraza, v Telemanovi Solo-fantaziji v a-molu za flavto solo je pa Kristijan lahko šele prav pokazal svoje znanje. Treba je reči, da je precej napredoval, ton je v nižinah poln, v zgornjih legah pa prodoren in na trnutke celo bleščeč. Kristijan se razvija v odličnega flavtista. Manjka mu le težjih nastopov. V nadaljevanju programa je Kržanova izvedla Echo Fantasie J. P. Sweelincka, nato pa sta skupaj s Filipičem odigrala še Martinovo Sonato da Chiesa. Zelo zanimiva skladba, kjer je flavta v soigri z orglami šele prišla do izraza. Za zaključek sta zelo dobro skupaj zaigrala težko, redko izvajano Alainovo Trois Mouvements, preizkusni kamen za oba glasbenika. Zanimivo bi bilo oba poslušati v Cakarjevem domu, kjer so vsi akustični in drugi pogoji za dvoršeno muziciranje. Lovro Sodja Priljubljena pevska revija „Pesem ne pozna meja“ je bila po šestih letih spet na Koroškem. Leta 1986 so se pevski zbori iz Slovenije, Koroške in iz italijanske Primorske srečali na pliberškem gradu, nato pa so leto za letom sledila grečanja pri sodelujočih zborih v Sloveniji in Italiji. Pevke in pevci imajo srečanje na Koroškem zaradi izredno lepega grajskega ambienta v Pliberku še v najlepšem spominu. Tako so pripovedovali v soboto, 30. maja, ko so se srečali pri Flor- janu v Vogrčah. Tudi tokrat je bilo srečanje prisrčno in prijazno. Za to je poskrbel zbor „Foltej Hartman“ iz Pliberka, zbor, ki sodeluje in zastopa koroške Slovence na tej vsakoletni pevski reviji. Poleg njega so sodelovali še mešani pevski zbor „Svoboda“ iz Trbovelj, mešani pevski zbor „Primo-rec-Tabor“ iz Opčin/Trebč, mešani in dekliški pevski zbor „Vesna“ iz Križa pri Trstu in ženski pevski zbor „F. Zgonik“ iz Branika. Blizu dvesto nastopajočih je s slovensko pesmijo poskrbelo za dobro vzdušje in prijetno družabnost, saj je bil glavni poudarek prireditve predvsem na pevsko-družab-nem srečanju ljudi, ki jih meje ne ločujejo. To sta poudarila tudi predsednik SPD „Edinost“ v Pliberku Jožko Hudi, ki je še posebej omenil vlogo kulture pri odstranjevanju katerihkoli meja v sedanji Evropi, in pa mestni svetnik F. Kumer, kije spričo zaskrbljujočih vojnih spopadov v naši neposredni bližini dejal, da naj med ljudmi ne bi ustvarjali novih meja, ki zapirajo pot normalnemu medčloveškemu sporazumevanju. Zbori iz italijanske Primorske so si dan navrh ogledali nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti, med drugim rimske izkopanine pri Sv. Hemi in muzej v Globasnici. Vsi sodelujoči pa se že veselijo prihodnjega, 20. jubilejnega srečanja v Trebčah nad Trstom. HAGO na italijanskem trziscu Trgovsko podjetje HAGO iz Celovca, katerega ustanovitelji so slovenski grafiki in papirničarji, je pred mesecem dni odprlo predstavništvo v Milanu. HAGO že ima svoja predstavništva v Ljubljani, Frankfurtu in Budimpešti, predstavništvo v Milanu pa bo še povečalo plasman sovenske papirne in grafične industrije na italijanskem tržišču. Italija je eno najpomembnejših tržišč za slovenske dobavitelje. Slovenska papirna in grafična industrija namreč že nekaj let uspešno sodelujeta z italijansko papirno industrijo, osnovna naloga HAGA Milano pa bo še intenzivirati sodelovanje ter s tem izboljšati image slovenske papirne industrije. Način delovanja bo omogočal naposredno povezavo med dobavitelji in kupci. HAGO namerava v letošnjem letu odpreti še predstavništvi v Stockholmu in Londonu. Še posebno je aktualno predstavništvo v Londonu, ki bi predvsem slovenskim tiskarjem pomagal pri prodoru na anglosaško tržišče. CARIMPEX Sonnengasse 13, 9020 Celovec Ne prodajamo samo robo, prodajamo rSŠllVč. Računalnike, Hardware, Software, vse kar v/rh zraven spada. Q ADBANKEH ZENIT H I data Systems I Groupe Buli CARIMPEX tel: 0463 46801, fax: 46801-87 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje 22. LIKOVNO KOLONIJO MLADIH 1992 Likovna kolonija, ki je 20 let domovala v Vuzenici, lani pa je bila na Radišah, bo letos med 24. in 29. avgustom v Devinu (Duino) ob morju blizu Trsta v Italiji. Starši udeležencev so dolžni poskrbeti za prevoz. Otroci bodo stanovali pri družinah, ostale stroške (prehrana, material za likovno ustvarjanje i.dr.) krijejo prireditelji. V koloniji sodelujejo otroci iz Porabja (Madžarska), Slovenije, Italije in Koroške. Otroke od 10. do 15. let lahko prijavite do 12. junija (pismeno ali po telefonu) v pisarni SPZ v Celovcu. Število je omejeno, zato bomo prijave upoštevali po časovnem zaporedju. Prvo mesto za Oktet Suha in MoPZ „Podjuna“ Na 1. koroškem zborov- (zborovsko petje), Oktet skem tekmovanju pred Suha pa je kljub nepopolni nekaj dnevi v Trgu sta zasedbi-manjkal je ravna-suški oktet (slika) in Moški telj Lenart Katz, ki je po pevski zbor „Podjuna“ iz nesreči pri športu še vedno Pliberka osvojila najvišji v bolnišnici - osvojil odlikovanji. glavno odlikovanje. MoPZ „Podjuna“ je skupaj z dvema drugima Uredništvo Slovenskega zboroma z Dunaja in Veli- vestnika obema zboroma kovca zmagal v kategoriji 1 iskreno čestita! Pevci SPD „Trta66 so praznovali! Ponovno kulturno delovanje v Žitari vasi se je pred dvajsetimi leti začelo z zborovskim petjem. Prej je že nekaj časa pešalo, s petjem pa je spet zaživelo. S koncertom je moški zbor domačega društva 28. maja praznoval svoj 20-letni obstoj v avli ljudske šole v Žitari vasi. Zbor se je na obletnico solidno pripravil in naštudiral nov koncertni program. Vsekakor je razveseljivo, da je v prvem delu koncerta predstavil slovenske umetne pesmi, v drugem pa narodne. Odločil se je za tak izbor pesmi, ki jih ne najdemo v vsakdanjem repertoarju pevskih zborov. Vestna priprava seje obrestovala: kvaliteta in nivo koncerta sta bila na dokaj visoki ravni, presegla sta običajno raven zborovskih nastopov, ki smo jih vajeni na Koroškem. K temu sta po svoje prispevala dirigenta Jozej Starc in Pavli Stern. Humorni vložki Pavlija Sterna v povezovalnih besedah so koncert prijetno razgibali, kar je številna publika nagradila z močnim aplavzom. Svoj pozitiven odnos do kulture manjšin in do zborovskega petja je v pozdravnih besedah v obeh jezikih izpovedal tudi žitrajski župan Herbert Lepitschnig. Ob tej priložnosti je zbor izdal svojo prvo samostojno kaseto, ki jo lahko kupite pri odbornikih in pevcih SPD „Trta“, v slov. posojilnicah in v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Višja strokovna šola seje predstavila Tudi v začetni fazi uspehi ne izostajajo Pred nekaj dnevi je Višja strokovna šola v Šentjakobu priredila zaključno prireditev ob koncu šolskega leta, saj te dni gojenke zaključujejo tretjega od petih predvidenih letnikov. Ravnatelj šole dr. Janko Zerzer je ob tej priliki dejal, da je prav ta faza doraščanja - preneseno tudi na razvoj šole - nadvse kočljiva in problematična. Tako tudi na tej šoli, ki združuje mladino z različnim izobraževalnim in vsekakor do določene mere tudi kulturnim ozadjem, razni problemi ne izostajajo. Predvsem zahtevna je naloga posredovanja jezikovnega znanja, pri čemer je nujno potrebna pomoč staršev. Šola sama mladim ne more posredovati znanja obeh jezikov in so za to potrebni dodatni napori. Zato je Zerzer poudaril, da je družinski jezik najboljša, morda celo edina učinkovita jezikovna šola. Za zaključno prireditev so učenke izdale 5. številko šolskega časopisa WIRMI, ki tokrat ni le dvo, temveč kar štirijezi-čen. Poleg priljubljene modne revije in ritmičnega plesa pa so gojenke tokrat nastopile tudi z recitalom Išta Aogina, ki ga je režiral Marjan Sticker. To je bila osrednja tema, ki se je ponujala ob 500-letnici odkritja Amerike. Odstrla je kritičen pogled do tega zgodovinskega dogodka, ki ni bil triumfalen uspeh evropske civilizacije. Recital je bil neke vrste pričevanje tistih, ki so najbolj usodno in tragično doživeli poseg evropskih osvajalcev v staro kulturo, za katero niso imeli razumevanja in sojo uničevali iz gole pohlepnosti. Recital je bil oblikovan po avtentičnih besedilih staroselcev ameriškega kontinenta. Otroški dan z indij and Letošnji otroški dan, ki ga vsako leto prireja Katoliška mladina, je bil v znamenju 500-letnice odkritja Amerike. Z obširnim in raznolikim sporedom je organizatorjem uspelo privabiti v Globasnico nad 500 otrok, ki so se ta dan izvrstno zabavali. V senci pod košato lipo na dvorišču globaškega župnišča je bilo vsega doovlj: jedače, pijače in številnih presenečenj in zanimivosti. Otroci so pri raznih postajah eksperimentirali v zrcali, drugje spoznavali svet glasbe, spet drugje so pekli krompir in koruzo. Prisluhnili so pravljicam Janka Zwittra, se učili brati sledi in se pogovarjali o varstvu okolja. Seveda pa so imeli tudi možnost za brkljanje, v posebnem kvizu pa so lahko spoznali posebnosti globaškega kraja. Nekateri pa so celo oblikovali pravi časopis. Končno pa je bil obisk pri indijancih za vsakega otroka in tudi za odraslega nepozabno doživetje. ŠAHOVSKA RUBRIKA Stota nagradna šahovska naloga! Pred bralci Slovenskega vestnika, posebno pa še ljubitelji šaha, je v današnji številki objavljena jubilejna 100.šahovska naloga. Od prve šahovske naloge, objavljene v SV leta 1985, je preteklo že dobrih 6 let. V tem času so se ljubitelji šaha v šahovski rubriki SV seznanili s številnimi problemi, študijami in komentarji šahovskih partij ter šahovskimi dogodki doma in po svetu. Nova hala za 80 milijonov! Na celovškem sejmu bodo veliko klet, celoten projekt gradbena dela ne bodo ovi-začeli z gradnjo nove hale, pa bodo končali februarja rala ne Celovškega sejma ki bo stala približno 80 mili- prihodnjega leta, torej pra- 1992 pa tudi ne Mednarod-jonov šilingov. Do julija vočasno pred otvoritvijo nega lesnega sejma 1992. Na letos bodo zaključili dela za sejma „Gast ’93“. Po sliki zgoraj sedanji razstavni 3300 kvadratnih metrov tiskovni izjavi direkcije objekti. Slovensko državljanstvo pridobilo 160.560 oseb! Ne prezrite Vsa vsebinska pestrost poročanja in bogato šahovsko življenje potrjujejo, da je šahovska igra kot miselna, kulturna in tudi športna dejavnost pridobila v zadnjem času številne, predvsem mlade privržence. Prav tako pa je opazna tudi kakovostna rast šaha med šahisti na Koroškem. Kot dolgoletnemu ljubitelju šaha, turnirskemu igralcu, trenerju in komentatorju, mi je v posebno zadovoljstvo, da je uredništvo SV tudi šahovski igri skozi vse preteklo obdobje namenilo pomemben del prostora v časniku. Da bi v naslednjih 100 šahovskih nalogah pridobili še širši krog ljubiteljev šahovske igre, smo za reševalce jubilejne 100. naloge pripravili majhno presenečenje in bomo najbolj zveste in uspešne reševalce tudi nagradili. Pravilno rešitev 100. šahovske naloge pošljite do 30. junija 1992 na naslov uredništva Slovenskega vestnika, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija. Med pravilnimi rešitvami naloge, ki bodo pravočasno prispele, bomo podelili 3 praktične nagrade. Šahovska naloga št. 100 Pozicija na diagramu je iz velemojstrske partije. Črne figure so tako rekoč patirane. No, kako pa naj beli, ki je na potezi, okrepi napad na črnega kralja in zmaga. Na beli diagonali hi - a8 sta črna dama in lovec, tako da se v organiziran napad ne moreta takoj vključiti niti beli skakač kakor tudi ne beli g kmet. Kakšna ideja se je v zgornji poziciji porodila belemu, da je učinikovito zaključil partijo? Tudi reševalci jo boste ob podrobni analizi pozicije našli. Zapišite jo in pošljite na uredništvo Slovenskega vestnika. Rešitev naloge št. 99 Že prva poteza l.a6! napoveduje beg belega kmeta v damo. Ali ga črni še lahko zaustavi in odigra l...Kc6. Seveda ne l...Kc4:? 2.a7 z novo damo. Petrosjan ponudi skakača 2.Sd6! Ld4 (2..Kb6 3. a7 Ka7:4.Sb5) 3.Sf5:Lh8 4. e3 b2+ 5.Kc2 Kb6 6.Sd4 Ka(:7.Kb2: in s prednostjo dveh kmetov zmaga. V okviru projekta za pridobitev državljanstva republike Slovenije so doslej obravnavali 161.470 vlog, od tega jih je bilo pozitivno rešenih 160.560. To je na novinarski konferenci povedal mag. Slavko Debelak, direktor uprave za upravno-pravne zadeve pri ministrstvu za notranje zadeve. Na ministrstvu je v postopku obdelave še vedno 5753 vlog, pri katerih ugotavljajo, ali prosilci izpolnjujejo pogoje za pridobitev državljanstva. To so večinoma pripadniki bivše JLA, storilci raznih kaznivih dejanj, zdomci, ki ne živijo v Sloveniji, in podobno. Med novimi državljani republike Slovenije je največ nekdanjih državljanov Bosne in Hercegowine - 74.897 ali 46 odstotkov - in Hrvaške - Naročite in širite „Slovenski vestnik“ 55.685 ali 35 odstotkov. Sledijo državljani Srbije (13 odstotkov) ter Makedonije in Črne gore s 3 odstotki. Kar 30 odstotkov novih državljanov Slovenije je bilo rojenih v Sloveniji, kar 117.348 pa jih je starejših od 18 let. To praktično pomeni, da se je volilno telo v državi povečalo za tolikšno število volilcev. Število novih državljanov se je razmeroma najbolj povečalo v obalnih občinah, in sicer v Izoli za 26 odstotkov, v Piranu za 24 in Kopru za 22 odstotkov. Šele na četrtem mestu so Jesenice z 20 odstotki. Številčno pa je največ novih državljanov pridobila Ljubljana, in sicer 47.547, kar pomeni, da 29 odstotkov vseh živi v slovenskem glavnem mestu. Državljanstvo republike Slovenije je sedaj mogoče pridobiti le še po 10. členu zakona o državljanstvu, ki govori o 'redni ali izredni naturalizaciji. Za to pa je treba izpolnjevati določene pogoje, ki so navedeni v zakonu. Glede dvojnega državljanstva tudi Slovenija razmišlja o podpisu konvencije, ki je za njegovo odpravo. Nova knjiga Aceta Mermolje Založništvo tržaškega tiska je izdalo novo knjižno zbirko Devin, v kateri je pod zaporedno številko 3 zanimiva pesniška knjiga Aceta Mermolje Elegije in basni. Mermolja se je rodil leta 1951, osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici, nato pa v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Po poklicu je novinar, piše pretežno poezijo, kritike in eseje, objavlja pa v večini slovenskih revij, tako v Sloveniji kot tudi v zamejstvu. Kot pove že naslov knjige, je to izrazito tematska zbirka elegij in basni z nekoliko otožnim navdihom, prežeta s spoznanjem o krhkosti in rahlosti človekovega življenja. Tako kritiki kot tudi bralci so knjigo dobro sprejeli, saj ponovno oživlja nekoliko pozabljene pesniške forme, ki v današnjem tehnološko hladnem svetu učinkujejo predvsem s svojo vsebinsko prepričljivostjo in stilno dognanostjo, (jošt) Silvij Kovač že 6. leto urejuje priljubljeno šahovsko rubriko Slovenskega vestnika. lili Illll.] lil • illll i. ■ Hill Illll i llllllll ■I # lili i L ti l 1111 1 lllllllll f 1 Ttrnl 1 i A lllllllll A TOI st Illll H m 11 A HI A 1111 H V Škofičah skupna otroška prireditev Toliko otrok, njihovih staršev, dedkov in babic ter prijateljev se v Škofičah doslej še ni zbralo kot pretekli četrtek na vzorno pripravljeni dvojezični prireditvi Pokaži, kaj znaš/Zeig, was du kannst. Aktivisti škofiškega SPD Edinost so se vključili v lanskoletni multikulturni projekt zveznega ministrstva za šolstvo, znanost in kulturo pod naslovom Učiti se drug od drugega - skupaj živeti in pod tem motom pripravili dvojezično javno prireditev. V vseh skupinah je nastopilo vsaj sto otrok. Društvena dvorana bi bila veliko premajhna, celo v novi telovadnici ljudske šole je bilo za vse obiskovalce komaj dovolj prostora. V pripravah so zgledno sodelovali nemško govoreči občani ter seveda tudi vodstvo ljudske šole, ki je brez pomislekov dalo na voljo prostor v šoli in okrog nje. Slovenski jezik je prestopil prag domačega, ožjega družinskega okolja, dvojezičnega otroškega vrtca, k dvojezičnemu pouku prijavljene skupine učencev. Pred števil- nim avditorijem je zvenel enakopravno, bil deležen enake pozornosti kot nemški, slovenske pesmi so sprožale spontan aplavz, nastopajoči otroci so samozavestno govorili v obeh jezikih, slovenski in slovensko se učeči z nekakšnim posebnim ponosom, da govorijo oba jezika. Številno poslušalstvo, med njim tudi škofiški župan, je na primeru otrok lahko začutilo vrednost dvojezičnosti in večkulturnosti, ki medsebojno življenje lahko samo bogati in ga plemeniti. Kaj takega še pred nekaj leti ne bi bili mogoče! Nastopili so otroci otroškega vrtca, kot se spodobi s pesmimi in plesom, škofiška skupina baletne šole Maxim se je predstavila z mlajšo in starejšo skupino, šolski zbor dvojezičnih učencev je zapel pesmi v treh jezikih (tudi v italijanščini), za zaključek pa so nastopili še učenci oddelka slovenske glasbene šole. Nastopajoči so v spomin prejeli nalašč za to pripravljena velika srca, za sodelovanje v nekakšnih igrah brez meja na travniku pred šolo pa še posebna priznanja. Otroško veselje ob igrah, prigrizku in sokovih je trajalo še dolgo v večer, odrasli pa so skupaj posedeli ob pivu, žaru in pecivu, ki so ga pripravile in darovale matere in babice. Prva taka prireditev, ki ni bila le poskus, pač pa že rezultat vztrajnega dela, je pokazala, da bo treba v tej smeri nadaljevati. Pripravljenost je na obeh straneh, predvsem pri mlajši generaciji, kar pa je najbolj pomembno! Projekt,,Šport4 4 na slovenski gimnaziji Obetavna šmihelska Big-Band Glasbena presenečenja in prava glasbena odkritja v koroški kulturni sceni se redko pojavljajo, koncerti novih glasbenih zvrsti so manj popularizirani in cesto tudi manj obiskani. Zato sem toliko bolj vesel, da si poleg glasbenih „standardov“ v glasbeno življenje utirajo pot tudi „modernizmi“. Tak razveseljiv primer je šmihelska godba na pihala. Ob 5. obletnici društva „Godba na pihala Šmihel“ so mladi glasbeniki presenetili z dobro uigranimi in tehnično brezhibno izvednimi skladbami. Big-band - vrsta jazz-glasbe - je že pred desetletji osvojil vrste mlajših generacij, nekoliko zapoznelo pa je našel pot tudi med mlado generacijo koroških Slovencev. Čeprav je mladini ta zvrst bila že vedno pri srcu, je vendar trajalo nekaj časa, da so se opogumili tudi na Koroškem in poleg klasičnega zborovskega petja tvegali nova pota. Glasbena šola je prav gotovo večini članov big-banda dala ustrezno glasbeno osnovo, na kateri gradijo in izpopolnjujejo svoje znanje. Najpomembnejše pa je, da niso ostali samo pri „plehmu-ziki“, ampak da so se vključili v iskanje novih izraznih sredstev in da hkrati stremijo po kvaliteti, kakršna je značilna ob neposrednih zgledih dobrih jazz-ansamblov. To pa hkrati pomeni, da se tudi v vrstah koroških Slovencev z diferenciacijo glasbenega ustvarjanja približujemo razvoju v svetu in se prilagajamo razmeram, ki jih zahteva čas. S tem omogočamo mladini pot glasbenega ustvarjanja ki si jo sama želi in za katero se sama odloča. Koroški Slovenci ne moremo mimo tega, da nam glasba s svojim domoljubnimi pesmimi pogosto služi pre-prosto samo kot kulisa za določena narodna vprašanja, kar pa med nas prihaja modernega, pa je v glavnem podvrženo zabavni industriji. V tem pogledu je želeti, da bi šmihelska Big-band (morda ime Godba na pihala ni več najbolj primerno) delovala tako naprej. Janko Malle SPD „Borovlje“, KPD „Planina“, SPD „Herman Velik“, SPD „Šentjanž“ in SPD „Vrtača“ prisrčno vabijo na lutkovno predstavo KDO JEVIDKU NAPRAVIL SRAJČICO v petek, 5 junija ob 17. uri pri Cingelcu na Trati Gostuje Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane-Dravlje Ob začetku letošnjega šolskega leta smo se dijaki 6.b razreda skupaj z našo profesorico slovenščine in telovadbe Majo Millonig-Kupper odločili za celoletni projekt o športu. Z delom smo začeli že na prvem celodnevnem izletu. Peljali smo se v Mürzzuschlag na Štajerskem. Tam smo si ogledali smučarski muzej in razstavo o smislu in norosti športa. Z materialom in z znanjem, ki smo si ga pridobili na tem izletu, smo oblikovali plakate na temo „Šport: smisel - norost“. Po zanimanju za različna športna področja smo se razdelili v skupine. Vsak je napisal članek na temo, ki smo si jo sami izbrali. Te članke smo objavili v brošuri, ki smo jo izdelali pod naslovom „Šport - posebna izdaja“. V tej izdaji pa najdete tudi statistiko ankete, ki smo jo dali izpolniti vsem dijakom in profesorjem naše šole. Profesorica nas je vedno znova opozarjala na besedila o športu v slovenski literaturi. Skupina dijakov pa je taka besedila poiskala v slovenskih berilih vseh osmih razredov in jih zbrala v posebni mapi. Jaz, Claudia Daniel, sem sodelovala pri letošnjem šolskem govorniškem natečaju, kjer sem govorila o temi: „Šport: Včeraj zabava - danes bitka za rekorde in denar“. Skupaj s Katjo Gasser sem dosegla 1. mesto. K razstavi „Jugend in Bewegung“, ki smo jo dobili na šolo od Zveznega ministrstva za pouk in umetnost, smo tudi mi prispevali svoj delež. V slikah smo prikazali naše prednike pri športnem udejstvovanju, v posebni mapi pa zbrali zgodovino šolske športne dejavnosti. Na otvoritvi razstave v ponedeljek, 25.. maja 1992, smo poleg obširnega programa, ki so ga sooblikovali tudi dijaki drugih razredov, nagradili še zmagovalce našega risarskega natečaja, katerega se je udeležilo kar precejšnje število dijakov. Čeprav je s takim projektom mnogo dela, ki pa je zelo zanimivo in popestri vsakdanje suhoparno učenje, bi bili nekateri dijaki takoj spet pripravljeni sodelovati pri kakem novem projektu. Claudia Daniel Slikarski natečaj Društvo beneških likovnih umetnikov prireja pod pokroviteljstvom dežele Fur-lanije-Julijske krajine XIII. mednarodni slikarski natečaj na temo: „Podobe iz Nadi-ških dolin“. Začel se je 23. maja in traja do 20. junija 1992. Dela, ki bodo ocenjena kot najzaslužnejša, bodo razstavljena na skupinski razstavi, katere otvoritev bo v soboto, 27. junija 1992, ob 19. uri v Beneški galeriji v Špetru, trajala pa bo do 11. julija 1992. Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Šentprimožu prireja KONCERT ob 80-letnici zbora v soboto, 13. 6. ob 20. uri v kulturnem domu v Šentprimožu Sodelujejo Obirski ženski oktet Moški zbor Vinko Poljanec Moški zbor skladateljev Ipavcev Mešani zbor Danica Ravne - večstoletna povezanost s Koroško Narodopisni oddelek Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani od leta 1981 izvaja v okviru etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja zahtevno raziskavo o načinu življenja Slovencev v 20. stoletju. Zastavljeni okvir pove, da delo zajema tudi slovenska zamejska območja, od katerih sta že bila obdelana koroški Rož (Majda Fister 1985) in prekmursko Porabje (Marija Kozar 1984). Kot najnovejše se je dosedanjim 12 pridružila občina Ravne na Koroškem, tako da je skupaj izšlo 15 knjig ali kakšna slaba četrtina projekta. skim predelom vred je slovenska Koroška pač stoletja težila k Železni Kapli, Globasnici, Pliberku in celo kVe-likovcu in Celovcu, zaradi močnega železarstva in rudarstva, zlasti v 17. in 18. stoletju v Mežiški dolini, pa je bilo veliko tudi obratnih poti. Za preteklost je raziskovalka to storila vzorno. Menim pa, da je velika škoda, da tega ni upoštevala še za sedanjost na tako očitnih področjih, kot sta npr. kultura in trgovina. Vsebinski sklopi te na vsak način lepe 324 strani obsegajoče knjige so razporejeni pregledno in zajemajo - večkrat tudi ciklično - vsa narodopisna področja. Od zemljepisne podobe z naselji in stavbarstvom preide k jeziku s koroškima posebnostima švapa-njem in Stekanjem (seveda od “je šva“ in “šte“ = tu). Sledijo tako imenovane družbene dejavnosti s politično delitvijo, sodstvom, verstvom, zdravstvom, šolstvom, društvi. Posebna poglavja so namenjena prebivalstvenemu razvoju območja (1890: 13.100 prebivalcev, 1991 pa 27.500) in razvoju krajev (Ravne so sicer do takrat vedno vodilne Prevalje prehitele šele 1953. leta) ter razvoju gospodarstva in kmetijstva - s posebnim poudarkom sadjarstvu in živinoreji, zvemo pa celo, da so še v prejšnjem stoletju na Lešah, ki ležijo na severnih pobočjih Plešivca, imeli celo vinograde - in gozdarstva do močne industrije, ki je seveda povzročal velike spremembe v poklicni in slojeviti sestavi prebivalstva. S tem v zvezi sta obdelana še uvajanje novosti v orodju in opremi vse do računalništva ter razkroj in stopnja ohranjenosti tradico-nalne kulturne podobe od praznoverja do sodobne potrošne kulture. Franček Lasbaher Dober dan, Koroška (7.6.) Škof Slomšek in njegov čas Premestitev škofijskega sedeža lavantinske škofije iz Šent-andraža v Maribor (1859) je bila odločilnega pomena za nadaljnji razvoj slovenske identitete na slovenskem Štajerskem. Za Koroško in za Slovence na Koroškem pa je nedvomno največje Slomškovo dejanje pobuda za ustanovitev Mohorjeve družbe. 130 let po Slomškovi smrti (1862) je tej kulturni osebnosti posvečena reprezentativna zgodovinska razstava v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. O njej in o Slomškovem delovanju na Koroškem bo poročala binkoštna oddaja “Dober dan, Koroška“ 7. junija ob 13. uri na drugem programu. Oddajo sta pripravila televizijski snemalec Ivan Klarič in urednik Horst Ogris. V celoti je bilo obdelano le Pomurje in večina osrednje južne Slovenije z Belo krajino, torej predeli, ki skupaj s Koroško v narodopisnem smislu sodijo med najzanimivejše. Etnologinja Karla Odrova, se je pri nastajanju svoje knjige lahko opirala na dve obsežni deli Marije Makarovičeve Strojna in Strojanci (1982) ter Črna in Črnjani (1986). Opraviti je imela z veliko množico podatkov, ki jih zaradi sprememb občinskih in državnih mej od Avstro-Ogrske do obeh Jugoslavij pogosto ni bilo lahko natančno preverjati in usklajevati. Čeprav je raziskovalni poudarek osredotočen na sedanje stoletje, se je morala podajati tudi v najstarejšo zgodovino od slovenske poselitve Koroške , kar ji je dovolj uspelo. Večino obdelanega gradiva je razvojno privedla do najnovejšega obdobja s podatki celo za leto 1991 ali vsaj do 1. 1985, kar pa je zaradi različnega državnega štetja izjemna redkost, vredna posebnega priznanja. Poseganje v zgodovino je bilo potrebno povsod pri obravnavi nekdaj enotnega koroškega prostora. Zraven- Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Sreda, 3.6. 13.45 pred menzo celovške univerze Začetek tridnevnega zaključnega sporeda prireditev v okviru simpozija na temo „Beg -pike, linije, prostori“. Podrobne informacije dobite na tel. štev. 0463/262671. UNIKUM četrtek, 4.6. 20.00 v gostilni Schwarzl v Pliberku Koncert slavljenki Milki Hartman za 90. rojstni dan-sodelujejo: MoPZSPD „Edinost“ Pliberk, Pevski krožek graških študentov, VIS PD „Lipa“ Velikovec, PIS KPD „Drava“ Žvabek SPD „Edinost“ Četrtek, 5.6. 17.00 v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati „Kdo je napravil Vidku srajčico? - gostuje Lut- SPD „Borovlje“, kovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane-Dravlje KPD „Planina“, SPD „H. Velik“ SPD „Šentjanž“, SPD „Vrtača“ Petek, 5.6. 17.00 v ljudski šoli vBilčovsu OSTRŽEK priredba pravljice za najmlajše. Igrajo: učenci OŠ Staneta Žagarja, Lipnica SPD „Bilka“ Petek, 5.6. 20.00 v gostilni Kokitz v Lovankah Večer koroške pesmi nastopajo: Smrtnikovi fantje iz Kort, SG St. Marein-Wolfsberg, ansambel „Korenika“ iz iz Šmihela, MePZ „Srce" iz Dobrle vasi Dobroske novice Torek, 9.6. 10.00 v domu prosvete v Tinjah Nemščina za Slovence - jezikovni tečaj za udeležence z vsaj začetnim znanjem nemščine; vodh mag. Karolina Meschnig Dom v Tinjah Četrtek, 11.6. 20.00 v dvorišču Paracelsus v Beljaku Srečanje s kulturami-glasba, ples in lirika iz vsega sveta ob dnevu begunca ÖIE Koroška, Zveza za pomoč tujcem Četrtek, 11.6. 20.00 v kongresni hiši v Beljaku „Desni radikalizem in populizem v Avstriji“ -predava: politolog univ. prof. dr. Anton Pelinka, Innsbruck Kongresna hiša Beljak Sobota, 13.6. 20.00 v gostilni Kovač na Obirskem Koncert in ples - igra Ansambel Lojzeta Slaka MoPZ „Valentin Polanšek" Sobota, 13.6. 20.00 trata pred Ij. šolo vBilčovsu AFRIŠKI PLESI Izvaja: Ndere Troupe, ansambel iz Ugande SPD „Bilka“ RAZSTAVE CELOVEC - Deželna galerija - Boeckl, Weiler, hollegha, Krawagna- Narava/ i| abstrakcija (otvoritev danes ob 19. uri - do 5. 7.) - Galerija Carinthia - Susanne Krawagna (do 27. 6.) - Galerija 20 - Veronika Merlin, oljnate slike in grafike (do 12.6.) TINJE - Galerija Tinje - prof. Ernst Degasperi, dva cikla: Pesem pesmi, magnifikat, 11 perorisb (otvoritev 5. 6. ob 19.30) PLIBERK - Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure). BOROVLJE - Puškarski muzej - (do 26.10., od ponedeljka do petka 10-18, ob sobotah, nedeljah in praznikih 9-12). Prijave za skupine: turistični urad (Verkehrsamt), telefon 04227/2600-31 ali 41. BEKŠTANJ - občinska hiša - Franc Wiegele, likovna dela (do 5. 6.) ZILJSKA BISTRICA - kulturni dom Zilja, noša in oblačilna kultura (do 7. 6.) MARIBOR - Pokrajinski muzej - Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek“ (do 28.11.) Razstava KiinjRNi doM na Ziljski Bismici 27. ma] - 7. junij 1992 Letovanje otrok v Poreču Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju sporoča, da bo letošnje letovanje v Poreču v času od 14. do 25. julija. Cena za 12-dnevno bivanje znaša 2.100 šil. (vključno s prevozom). Prijavnice in podrobnejše informacije dobite pri Milki Kokot, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec, tel. 0463/514300/40. Koordinacijski odbor za letovanje vabi vzgojiteljice/vzgojitelje, ki naj se za sodelovanje prijavijo na isti naslov. TRIBUNA BRALCEV NT-SAK pristaši V 20. številki NT na strani 19 je skrivnostni/a urednik/ca napisal/ a gloso (Enkrat na leto pristaši) navijačem SAK v spomin. Svetuje jim, naj ne hodijo na tekmo Pliberk:SAK, če tekem ne obiskujejo redno. Kdorkoli je ta skrivnostni/a urednik/ca, kaj takega na bi smel napisati. Kdo si drzne predpisovati navijačem, na katero tekmo lahko pridejo in na katero ne. Kakšna prepoten-ca; kakšna predrznost! Zakaj pa skrivnostni/a ne povpraša odbornike SAK, kaj so storili, da bo tudi v Trnjo vas prišlo čim več navijačev. Zakaj je SAK lansko leto preložil odločilno tekmo proti Pliberku v Dobrlo vas? Zakaj niso igrali doma v Trnji vasi? Morda bi bil SAK že pred letom prvak? V primeru, da bi bil/a skrivnostni/a celo odbornik/ca SAK, pa predlagam ostalim odbornikom, da ga/jo takoj zamenjajo. Kdor dela klubu toliko škode, ne more biti odbornik. Vam navijačem pa svetujem, da se pustite pri skrivnostnem/ni registrirati, da vas gospod/a odpokliče, kadar vas potrebuje. Zgleda, da sami ne veste, kaj delate, ste preneumni. Malo pameti je pa le treba. Samo zamislimo si, da bi bila tekma proti Pliberku odločilna za prvo mesto. Tedaj bi taisti/a urednik/ca zapisal/a „en, dva SAK, le naprej... V soboto vsi v Pliberk“. Mislim, da mora za vsako tekmo veljati:,, En, dva....“ Kdor more, naj pride, kdor pa ne, bo prišel drugič. Za vsakega posameznika pa se je treba potruditi. P.M. in še deset zvestih SAKovcev SLOVENSKI Nadstrankarski VESTNIK koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/KIa-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in.ured-nikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0^53/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. V Kranjski gori oddam v najem različne objekte ob smučišču; za Vašo garancijo za kredit v avstrijski banki tudi brezplačno! Informacije na naslov: Božidar Jaklj, Smrinje 7, 64280 Kranjska gora, Slovenija, ali pustite naslov na (3861) 340053 ali (3864) 88771. Dr. Dušan Schlapper 9020 Celovec, Benediktinski trg 3, tel. 0463/516816 ali 0463/502410 (priv.) Privatna ordinacija (kirurška praksa) Vsako sredo od 14. do 19. ure! Obvestilo Sporočamo, da je muzej NOB pri Peršmanu od 1. maja 1992 dalje odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od 8. do 18. ure. Obisk priporočamo odraslim, predvsem pa mladinskim in šolskim skupinam. Obenem je to tudi lep izlet v čudovito naravo. Zveza koroških partizanov Skupna dijaška razstava na Ptuju in v Celovcu Sodelovanje med celovškim politehniškim razredom 1, Lerchenfeldstraße in Srednješolskim centrom na Ptuju se plodno razvija. Po lanskoletnem srečanju obeh šol so dijakinje in dijaki letos pripravili skupni razstavi fotografij pod geslom „Miteinander leben - voneinander ler-nen/Skupno živeti - drug od drugega se učiti“. Razstavi bosta na ogled v Celovcu v glavnem poslopju „DieKärn-tner Sparkasse“ na Novem trgu ter v Srednješolskem centru na Ptuju. Sreda, 3.6. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Dvojezično duhovno petje v cerkvi v Ločah Četrtek, 4.6. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 5.6. J. Messner: „Blaže in Nežika“ Sobota, 6.6. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 7.6. 6.30 -7.00 „Duha ne ugašajmo" (P. Zunder) 18.10-18.30 Svoboda je uresničenje božje zamisli o človeku“ (P. Zunder) Ponedeljek, 8.6. , 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem 18.10-18.30 „Borovčiči v pesmi in besedi" Torek, 9.6. „Iz gorske idile“ Sreda, 10.6. Glasbena sreda SLOVENSKI VESTNIK Slovenski vestnik čestita! gospodu Feliksu Wieserju, p.d. Šošlu, članu upravnega odbora ZSO iz Slove-njega Plajberka, za 70. obletnico življenja; gospe Mili Jernej za rojstni dan; gospe Micki Rožman iz Senčnega kraja pri Pliberku za rojstni dan in god; gospodu Jožku Packu in njegovi izvoljenki Denis veliko sreče ob poroki in na skupni življenski poti; Veroniki Maurel iz Ponikve pri Pliberku za rojstni dan; gospe Melani Krajnc iz Cirkovč za osebeni praznik; dvojčkama Tanji in Tamari Partl z Bistrice pri Pliberku za rojstni dan; gospe Angeli Čik iz Libuč za osebni življenski praznik; gospema Micki in Angeliki Zagorski iz Vetrinja za osebni praznik; gospe Angeli Mak iz Kota za osebni praznik; gospe Angeli Roblek-Pušelčevi pri Trklu za življenski praznik; gospe Angeli Mak pri Trklu za osebni praznik; gospe Mariji Mlinar iz Skocijana za 70. rojstni dan; gospodu Nantiju Pristovniku iz Sel za god; gospodu Emilu Užniku iz Borovelj za 50. obletnico življenja; gospe Angeli Kulnik iz Kotmare vasi za 83. rojstni dan; nevesti Klavdiji Pichler in njenemu izvoljencu Markušu ob poroki in skupni življenski poti; gospe mag. Geli Schellan-der iz Bilčovsa za osebni praznik; Kristijanu Oniču iz Večne vasi za rojstni dan; gospe Mili Fric iz Breznice za osebni praznik; gospodu Franciju Fug-gerju iz Svaten za življenski jubilej; gospe Danici Woschitz iz Verovc na Radišah za življenski praznik; gospodu Hanziju Wo- schitzu iz Verovc na Radišah za rojstni dan; gospe Sonji Vrbinc iz Srej pri Škocijanu za osebni praznik; gospe Uršuli Silan iz Srej pri Škocijanu za življenski praznik; gospodu Antonu Žužku iz Klopinja za osebni praznik; gospe Traudi Kutsche iz Celovca za osebni praznik. Če bi ob življenskem jubileju radi s čestitkami razveselili Vaše najdražje, prijatelje in znance, nas pokličite po telefonu, številka 0463/514300-50, vsak ponedeljek od 8.30 do 10. ure. Čestitke objavljamo prezplačno! Koroška 3. junij 1992 Odbojkarice ZG in ZRG za Slovence so uspešno nastopile tudi v Novem mestu. Domiada - manifestacija mladih v novem mestu Domiada je pomembna športna, kulturna in družbena manifestacija mladih iz domov vse Slovenije, ki zelo popestri domsko živlejnje. Od leta 1962 v Kranju, kjer je bila prva, pa do leta 1980 so se na športnih tekmovanjih srečevali le učenci iz obrobnih slovenskih domov. Od leta 1981 dalje pa je s priključitvijo ljubljanske in mariborske regije domiada postala republiško tekmovanje Slovenije. V vsem tem času so se oblike tekmovanja spreminjale. menjale so se igre z žogo, kot so odbojka, košarka, nogomet in rokomet. Edini disciplini, ki sta bili na domiadah ves čas prisotni, sta šah in namizni tenis. Obisk domiade pomeni učencem veliko doživetje in nagrado, ki sta zelo pomembna činite-lja pozitivne motivacije mladih, ker nedvomno krepi zdrav športni duh, obenem pa je most, ki povezuje mlade brez kvarne ideološke navlake. Letos je Mladinski dom svojim učencem, kot tudi učencem Modestovega doma, slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije, omogočil sodelovanje na domiadi, kjer so bili prvič vključeni v reden program. Leta 1989 v Mariboru in 1990 1. v Ljubljani je bil Mladinski dom le gost, mladi pa so odigrali nekaj prijateljskih tekem v odbojki in košarki. Tokrat, 15. in 16. maja, smo se udeležili domiade v Novem mestu, kjer so dekleta tekmovala v odbojki, fantje pa v košarki, malem nogometu in streljanju, naše plesalke pa so za uvod v družabni večer nastopile s plesno točko, ki je zelo navdušila. V skupnem seštevku točk smo si med 9 regijami (Maribor, Ljubljana, Celje, Gorenjska, Dolenjska, Severna in Južna Primorska, Ptujsko, Pomurje in Celovec) z Ljubljano delili zasluženo 3. mesto. Naporna športna tekmovanja v telovadnicah in na vročih asfaltnih igriščih so mlade fizično utrudila, toda domov so se vračali zadovoljni in njihovi obrazi so žareli. Samo oni vedo, kaj vse jih je v teh dveh dneh resnično navduševalo ter osrečilo. Kljub veliki skrbi in odgovornosti ter ob napornem spremljanju mladih na športnih prizoriščih smo spremlje- valci Berta Piskernik, Bogdan Kavčič in jaz skupno z ravnateljem Jožetom Blaj-som spoznali, da ta srečanja rodijo sadove. O tem so nas mladi prepričali s svojo zavzetostjo in zdravo tekmovalno vnemo. Skupno smo sklenili, da domiada v Novem mestu ni bila zadnja. Kot spremljevalko me je to srečanje obogatilo z novimi izkušnjami, hkrati pa se mi je ob pogledu na zadovoljne obraze mladih porodila zamisel, ki bi bila lahko uresničljiva ob pomoči in pripravljenosti za sodelovanje drugih domov na Koroškem. Živimo v času, ko se veliko govori o odpiranju meja, o vsestranski integraciji narodov in posameznika, a ne najdemo ne pravih oblik ne poti za uresničitev teh teženj. Sprašujem se, ali ni prav domiada ena izmed najprimernejših oblik takega zbliževanja! Domovi koroški, razmislimo o tem ! Meda Kavčič MOŽNOST DOBRE NALOŽBE DENARJA V DOMAČO DENARNO USTANOVO Zveza-Bank Celovec in Posojilnica-Bank Pliberk nudita do nadaljnjega svojim članom, strankam in drugim interesentom možnost rentabilne naložbe denarja v obliki dopolnilnega kapitala (Ergänzungskapital). Obrestovanje dopolnilnega kapitala znaša vedno 5 odstotkov nad najnižjo obrestno mero hranilnih vlog (Eckzinssatz). Danes pomeni to 8,75 % na leto. Med drugim je možna tudi anonimna naložba z geslom ali brez gesla. Točni pogoji za~prTdobitev dopolnilnega kapitala so navedeni v kapitalni knjižici (Kapitalbuch), ki jo kot dokument vplačila izdata Zveza-Bank Celovec in Posojilnica-Bank Pliberk. ter Posojilnice-Bank Pliberk je 50.000 šil Dopolnilni kapital se šteje kot lastni kapital kreditnih ustanov. Od vplačila dalje lahko banka razpolaga z njim osem let s triletnim odpovednim rokom, kar pomeni, da je ta kapital možno odpovedati najprej po petem letu. Nato ga je možno odpovedati vedno na tri leta. Stranke, člane in druge kliente prosimo, da se v čim večji meri poslužijo te možnosti dobrega ter Zvezi-Bank Celovec. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT 6 članov ŠD Šentjanž v koroškem kadra! Izredno uspešna sezona mladih smučark in smučarjev ŠD Šentjanž v Rožu se sedaj odraža tudi v novi kadrski listi koroške smučarske zveze, ki jo je potrdila na svojem zasedanju pretekli vikend v Beljaku. Danijel Užnik in Dunja Jamnig sta se brez težav uvrstila v A-kader, Tatjana Zablatnik je članica kadra za šolarke, v B-kader pa so bile sprejete Birgit Filipič, Silvana Oraže in Marion Malover-šnik. Uvrstitev kar šestih članov ŠD Šentjanž - najvišje število v zadnjih letih - potrjuje uspešno delo trenerja Eriha Oražeja, poleg tega pa je tudi dobro spričevalo vseh odbornikov društva ter predvsem velik uspeh mladih smučark in smučarjev ter motivacija za ostale mlade športnike ŠD Šentjanž. Erih Užnik - uspešni trener mladih smučark in smučarjev ŠD Šentjanž. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT # V 21. letu obstoja največji uspeh: S.AIC je novi i,an L"kiin koroški prvak! Nogometaši slovenskega atletskega kluba so v 21. letu obstoja kluba dosegli svoj največji uspeh. Pretekli četrtek so dokončno postali koroški prvaki, vsa pozornost pa že sedaj velja kvalifikacijskim tekmam za vstop v drugo avstrijsko zvezno ligo proti prvakoma Štajerske in Zgornje Avstrije. Prva je na sporedu že prihodnjo sredo ob 18. uri v Trnji vasi, nasprotnik pa bo po vsej verjetnosti LUV iz Gradca. O novem koroškem nogometnem prvaku je bilo odločeno že tri kola pred koncem prvenstva, in to ne v Trnji vasi, kjer je SAK z 1:2 izgubil proti Trgu, marveč v Matreiu. Domačini, ki so kot edino moštvo še imeli, čeprav le majhne, teoretične možnosti, so namreč proti Klopinju igrali le neodločeno in s tem dokončno pokopali nerealistične sanje o osvojitvi naslova. SAK je proti Trgu igral v spremenjeni postavi - standardnega vratarja Prescherna je prvič zamenjal mladi Wastian, dr. Ramšak je v igro vstopil šele v drugem polčasu, pri nekaterih igralcih pa je bilo opaziti premajhno motivacijo - in izgubil. V prvem polčasu ni izkoristil nekaj stoodstotnih priložnosti, gostje pa so iz lepega protinapada dali zmagoviti gol. Klub porazu pa so navijači največji uspeh SAK v njegovi zgodovini praznovali primerno in pozno v noč. Bolj zbrano je SAK igral v soboto v gosteh proti Mölltalu. Tekma se je končala s pravič- nim rezultatom 2:2, Manfred Hober pa je s svojim 16. golom prevzel vodstvo na lestvici najuspešnejših strelcev v koroški ligi. Na obstanek v koroški ligi pa lahko še upa Klopinj. V četrtek so nogometaši iz Kamna v Matreiu osvojili dragoceno točko (2:2), v soboto pa nadaljnjo doma proti WAC (prav tako 2:2). O usodi Klo-pinjčanov bodo odločali rezultati zadnjega kola. Uspešni trener dr. Ivan Ramšak na rameh igralcev kapetana Mihe Kreutza (desno) in Wernerja Lip- pUSCha. Sliki: W. Valentin Tudi Selani prvaki! Poleg SAK so pretekli teden tudi Selani že dosegli naslov prvaka! V nedeljo so v predodlo-čilni tekmi 2. razreda E proti ekipi Uršle gore v gosteh zmagali z 2:0 in si tako kolo pred koncem prvenstva zagotovili prvo mesto ter podvig v 1. razred. Ekipa trenerja in igralca Nanteja Travnika je tekmo odločila že v prvem polčasu z zadetkoma Rozmana in Užnika, domačini pa ves čas niso imeli resne priložnosti, da bi ogrozili tehnično in taktično precej boljšo ekipa iz Sel. Po koncu igre so igralci in precejšnja skupina navijačev, ki so sel-ske nogometaše med tekmo močno podprli, kar na kraju samem slavili zmago in vstop v višji razred. Vse čestitke tudi iz športnega uredništva SV! I.L. SAK-Trg: Marjan Sadjak je z odločnim prodorom v kazenski prostor pripravil 15. gol „goleadorja“ SAK Manfreda Hoberja. NOGOMETNO OGLEDALO KOROŠKA LIGA (28./29. kolo) SAK-Trg 1:2 (0:1) Trnja vas, 500 gledalcev, sodnik mag. Fera (dober); postava SAK: Wastian; Savič, F. Sadjak, Pappler, Čertov (46. dr. Ramšak), M. Kreutz, M. Sadjak, Galo, Hober (87. Bla-žej), Urschitz, Lippusch. Gol za SAK: Hober (46.). TSUMatrei-Klopinj 2:2 (1:1) Gola za Klopinj: Woschitz (29.), Blajs (65.). Ostali rezultati 28. kola: WAC - Šentvid 1:0 (0:0), VSV/Beljak - Mölltal 2:2 (2:2), Wie-tersdorf - ATS V Wolfsberg 1:3 (0:1), ASK Celovec - Pliberk 0:3 (0:2), Lendorf- Trei-bach 1:5 (0:1), Breže-Rapid Lienz 1:1 (1:0). Mölltal-SAK 2:2 (1:0) Mölltal, 400 gledalcev, sodnik Gajšek (povprečen); postava SAK: Preschern; Pappler, Kerth, dr. Ramšak, Kreutz (16. Čertov): Lippusch (72. F. Sadjak), M. Sadjak, Brzdano-vič, Galo, Blažej, Hober. Gola za SAK: Lippusch (63.), Hober (67.). Klopinj-WAC 2:2 (1:2) Gola za Klopinj; Schuster (14., avtogol), Urank (55. enajstmetrovka). Ostali rezultati 29. kola: Matrei - Breže 2:0 (2:0), Šentvid - VSV/Beljak 0:3 (0:1), Trg -ASK Celovec 5:1 (1:0), Pliberk - Wietersdorf 0:0, Treibach - Lienz 1:1 (0:0); gol za Trei-bach: M. Velik, ATSV Wolfsberg - Lendorf 5:1 (2:1). SPODNJA LIGA-VZHOD Bilčovs - Vetrinj 1:1 (0:0) Bilčovs, 300 gledalcev, sodnik Mayrhofer (povprečen); postava Bilčovsa: Katnik; Schlemitz, Rauter, Schellander, J. Kuess; W. Kuess, Weichboth, Ogris, Partl, Fischer (80. G. Schaunig), Quantschnig. Gol za Bilčovs: Schlemitz (72.). Železna Kapla - Oberglan 1:1 (1:1) Železna Kapla, 300 gledalcev, sodnik Krap-pinger (dober); postava Železne Kaple: Rus; Köck Baloh, Kukoviča, Ošina (64. Lipusch), Schorli, Reinwald, Praschnig, Germadnig, Wichar, Grubelnig. Gol za Železno Kaplo: Köck (11.); rdeča kartona: Baloh (85. kritiziranje) in Praschnig (grob prekršek). Sele - Poreče 3:0 (1:0) Sele, 200 gledalcev, sodnik Wurnig (dober); postava Selanov: E. Oraže; Radosavljevič, Užnik, Božič, Pristovnik, Rozman, Travnik, Z. Oraže, Mak, A. Oraže, M. Oraže. Goli za Sele: Ahim Oraže (30.), Franc Rozman (55.), Nante Travnik (60.); Uršla gora - Sele 0:2 (0:2) Gola za Sele: Rozman, Užnik Koroška liga 1. SAK 29 15 12 2 55:19 42 2. Matrei 28 12 12 4 36:24 36 3. WAOKor. 29 13 9 7 43:23 35 4. Wollsberg 28 13 8 7 48:35 34 5. Wietersdorf 29 13 7 9 37:30 33 6. Trg 29 13 7 9 37:30 33 7. R. Lienz 29 11 10 8 32:30 32 8. Pliberk 29 11 9 9 41:33 31 9. Treibach 29 11 6 12 37:36 28 10. VSV 29 10 8 11 32:38 28 11. Breže 29 10 4 15 31:41 24 12. Šentvid 29 10 4 15 31:41 24 13. Mölltal 29 7 9 13 26:40 23 14. Klopinj 29 3 13 13 27:46 19 15. Lendorf 29 7 5 17 27:54 19 16. ASK C. 29 3 12 14 19:50 18 Spodnja liga-vzhod 1. Velikovec 25 17 5 3 44:19 39 •2. Vetrinj 25 12 7 6 38:26 31 3. Žrelec 25 11 8 6 42:29 30 4. Žel. Kapla 25 11 5 9 34:24 27 5. Borovlje 25 10 7 8 36:29 27 6. Mostič 25 8 9 8 35:31 25 7. St. Leonhard 25 8 8 9 24:39 24 8. Žitara vas 25 7 9 9 26:26 23 9. ASV 25 6 11 8 40:46 23 10. Bilčovs 25 8 7 10 22:35 23 11. Šentandraž 25 7 8 10 27:26 22 12. Kotmara vas 25 8 5 12 30:34 21 13. Oberglan 25 5 8 12 29:47 18 14. Liebenfels 25 6 5 14 23:39 17 1.razred D L Šmihel 25 16 7 2 65:15 39 2. Ruda 25 15 5 5 49:21 35 3. Metlova 25 13 8 4 58:21 34 4. Šmarjeta 25 12 7 6 35:29 31 5. Žrelec 25 10 8 7 52:44 28 6. Globasnica 25 10 6 9 32:34 26 7. St. Stefan/L. 24 7 11 6 37:32 25 8. St. Mich./B. 25 8 8 9 39:39 24 9. ASC St. Paul 25 8 8 9 34:38 24 10. Griffen 25 6 10 9 35:52 22 11. Frantschach 24 6 7 11 35:43 19 12. Galicija 25 3 11 11 20:37 17 13. Lavamünd 25 4 8 13 29:71 16 14. Reichenfels 25 2 4 19 21:66 8 2. razred E 1. Sele 25 17 6 2 58:24 40 2. Žihpolje 25 15 7 3 44:23 37 3. Pošta 25 16 3 6 60:25 35 4. Borovlje 26 13 9 4 44:26 35 5. Kriva vrba 25 10 7 8 50:37 27 6. Wölfnitz 25 8 11 6 43:30 27 7. Bistrica 25 7 10 8 45:40 24 8. Donau 25 11 2 12 58:54 24 9. Dholica 25 9 5 11 29:44 23 10. Poreče 25 8 5 12 39:48 21 11. HSV 26 6 8 12 40:47 20 12. Uršla gora 25 4 10 11 38:60 18 13. Grabštanj 25 4 6 15 38:65 14 14. Welzcncgg 25 1 5 19 21:84 7 Lista strelcev v koroški ligi 16 golov: M. Hober (SAK). 15 golov: Pirker (Wietersdorf), A. Par (Treibach). 13 golov: Paulitsch (Breže), Niederegger (Matrei), Eberhard (ATSV Wolfsberg). 12 golov: Urschitz, Lippusch (oba SAK). 11 golov: W. Krappin-ger (Breže).