Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XIII Ljubljani v saboto 24. februarija 1855 List Moje skušnje z drenažo. to vprašam: je bi bili tudi stroški (Konec.) Ker travnik ni lepo raven bil , smo tam, kjer je bil viši in kjer skor nié trave, rastlo ni, odkopali in s pridobljeno zemljo tam, kodar so prej zmiraj mlake stale in nič kot loček rastlo ni, nasuli; z ostalo zemljo smo pa še ob obeh mejah in po sredi med že zasutimi unih dveh? Xa vsako vizo manji 5 ko pri kati bi bilo treba dolgo ča 5 da bi si bila voda, od mej 6 sežnjev deleč 5 po goli in od nekdaj napiti ilovci pot naredila; zraven bi pa vendar pri obeh mejah travnik še premoker bil ker na obeh sosedovih senožetih večne mlake stojé kakor so tuđina moji pred drénažo stale. J.Pajki grabni enmalo přisuli 5 tako 5 da svet od vsih strani enmalo proti grabnom ali drénažnim kanalom visi. Tako je voda od vsih strani prisiljena, se proti cevém ste kati J Gospodarske skušnje Rajtinga za to delo je prav lahka in kratka 5 le (Kako naj gospodar ceni tele, ki ga hoće me sarju prodati?) Teleta se dražje ali cenejše proda , kakor je ravno tišti čas cena telečjega mesa. JaJ° opomniti moram ? da v (planiranje) in pa trebljenje grabnov drugo pot rajtingi poravnanje sveta Vendar gospodar, kteri misJi tele mesarju dati pri 5 ko ? Liiuai * Aii/ii linou itit- intoaij u uaii ^ jji vsem tem prav ne vé : ali mu ga mesar plačuje tako so se zasuli, ni zapopadeno, ampak le to, kar samo da ga ne bo preveč pritisnil, pa tudi: ali ga mu go i a > i • • i « i v • v -i m 1 v r i i « drenažo zadene, ako bi bilo vse po sreći šio. Za rezanje 367 po sežnjev grabna, seženj spodar sam ne derzi predrago, da mesar ne bo mo gel izhajati. Dobro bi tedaj bilo, ako bi gospodar kaj krajc...........12 fl. 14kr. stanovitnegao tem imel, da bi se vedil pri ti kupčii za 160 díl, po 13 čevljev dolzih, po 5 kr. 13 za 1500 cevi Xr. za 700 cevi Xr. za u , 1000 po Vi fl. 1000 po 18 fl. l/L » JI ill. I , 1VUV jJ U XVJ 11. . ecesnove cevi, po 9 čevljev dolge 18 12 5? 5? r> 20 36 » 55 55 tako ravnati, da bo za-nj in za mesarja prav 55 Wochenbl." češke kmetijske družbe naznanjaneko tako vodilo po skušnjah, ki jih je v živinoreji izve ft A /ft • v V ^ -m 1 a t -ft « ar-^v tt v ? P° za položbo 367 sežnjev cevi in za zasi panje grabnov, seženj po deni gosp. fajmošter K. Fischer napravljal. t • i 1 • Ï • 1 9 # Ključ 55 kr. 18 55 55 Stroški skupej 78 fl. 17 kr. Drénažni svet ali prostor travnika je dolg 186 čevlje sežnjev in 3 ćevlje, širok 12 sežnjev in 1 čevelj, to je 2269 kvadrat-sežnjev, tedaj pride od ravno ime spoznanji tega vodila je, da se vé primera žive teže teleta s tako imenovano mesarsko težo. In ta pri mera po skušnjah Fischerjevih je, da na 10 funtov žive teže se smé4rajtati le 6 funto v mesarske, ali od vsacih 10 funtov žive teže se imajo odšteti 4 funti. Živo težo pa vsak gospodar lahko zvé, če tele zvaga. Postavimo: tele živo vaga 90 funtov, to je 9krat 10. novanih stroškov na seženj oral 55 fl. 12 kr. obilo krajc. 5 ali pa na Od vsacih 10 funtov se odstejejo mesarska teža: funti od 5 da se zvé Ljubi bravci! bote morda rekli: ta nam je veliko 5 10, ostane tedaj 6; namest kakor pred pri živi teži, moramo tedaj zdej namazal 3J. Pa vendar je gola resnica. Jez mislim, da z manjšimi stroški bo malo kdo grabne vrezal, cevi 9krat 10 poštevati 9krat 6, to znese 54 funtov mesarske teže. položil in grabne zasul, namreč po 5 krajc. podolzen seženj grabna. Kar cevi vtiče, imajo one svoj kup, želeti bi bilo, da bi cenejši bií! Tudi zna kdo réči. kdor hoče le na videz delati. Ce se, postavimo, funt telečjega mesa prodaja po 12 krajc., bo mesar skupil iz telečjega mesa 10 fl. 48 kr. to rajtingo pa še ni vzeta koža, ki zna veljati cez 5 glava 5 kar tudi se znese skor goldinar. 'U/ kj V lil v JLA l&VCilA ^ 111 11 (A I t/I IU ki jo proda posebej, pljuča, jetra itd 5» pa zato 5 da se zamore bahati, da ima drenazeni Po prerajtbi se lahko zrajta dobiček, ki ga bo travnik, da so grabni preblizo vkup. Res je V I • • I • Vf Vf • 1 • 1 »ft 1 I 1 5 na mesar imel, če se tele po in ceni proda. Da pa 5 pri sirocim senožeti dost, pa bi mogel biti 5 do bil po sredi en kanal za čevljev globok. Ali na Značiti da tudi to napčno ne bo; sicer je papo skušnjah po terjeno, da veći del vode v cevi pride od podzemeljskih strani, pošten dobiček mora imeti, vsak razume. (Gnojnica èivinsk éivesí). Zboru gospodarske družbe v Potsdamu je inšpektor Xeuhaus naznanil, da je 5 potovaje po Belgii, v okolici Courtajski 5 vidil 2 ker je voda razpušena po zemlji. Berž ko ne bi se utegnilo kmete napajati gOVejo Živino Z gnojnico, V kteri SO v tacih neškah po silnem dežji ali kaki plohi vode prevec nabi- bile raztopíjene lanéne preše in pa olove tro rati; pri novih jarkih, dokler je zemlja še rahla, se to ne zgodi • tenjjH SQ mu da po tak| jćj krave naj yeè tako obilno, pozneje pa se rado pnmerja. r 1 — - - 7 - - * - "... Pokladanje cevi placevati po sežnjih ni nikoli varno, ako ni vec O \J 111 U ^ V* If r WM111 VI 111 I* » v MM » vv molzejo. Z gnojnico gnojiti polje, se zdi ondašnjim kmetom potrata, zato jo vjemajo v grabne in jo na gospodar sam delavcem zmiraj za petami; da si delavci prislužijo, delajo hitro in nemarno; nemarno pokladanje peljujejo potem V kadi za pijaČO govedo i cevi pa pokvariti utegne celo delo. pač čudna piča f To je (Mjilo ali iajfa iz divjega koštanjaXaj vzame 3) 0 tem računu sledeče omenimo : dil je le malokje pokladati potreba; tedaj se stroški večidel za toliko zmanjšajo, kolikor _ . . . dile veljajo : ker 1000 ozkih cevi z natikami vred velja sedaj pridna gospodinja 1 funt divjega koštanja, naj ga do 12 fl. (pa mislimo, da bojo bolji kup, ker v Ebensee-u pri bro posuši, potem pa drobno raztolče, ter naj vlije Gmundnu posebno dobre cevi prodajajo po 4 fl. 30 kr.), tudi 4 bokale vode, ktera naj stojí 8 dní Čez ko To drenaža ne bo dražja . ako se cevi sklepajo z natikami. je nasproti tudi res, da je gosp. Pajk delo opravil brez inže pa nirja, kteremu bi mogel kakih 8 do 10 fl. (za 4 ali 5 2 fl.3 plaćati. dní po Vred.. stanj, pa med tem se večkrat premesa. Potem naj vodo přecedí, in dobila bo nar boljšo in nar cenejšo žajfnico. ali draga pa varena oljenka.') Varčno oljenk m pic si vsak ćlovek lahko sam naredi Naj bili, ki jo zdaj vés svet spozna in čisla. Kar svetvam, ni tudi nic posebnega; imamo menda dovolj mož, ua ktere vzame kupico ali kozarček (iz kakorsnega se zganje smemo s ponosom ozirati, mož přiznané veljave. Ti naj pije), napolne naj ga na pol z mokrim peskom, in na ee tedaj združijo, naj se ustmeno ali pismeno posvetujejo masti ali olja do verha; in v vsaki, slovensčino zadevajoči zadevi svoje preudarj pešek naj vlije loja ali v sredo naj vtakne lesen klinček, debel kakor pero, mnenje slovesno izrečejo kterega je prej z volno ali predivom bil ovil. mastí gorijo po takem 7 ur. loti , mi pa jim paj m i Mi elim, da vendar bo bolj lahko pet ali k većem deset fflav pod en klobuk spraviti, kot kakih sto ali dve sto. Vsaka dognana slovniška Nasvèt višje slovničnice sodnije kr at k P m J resnica pa ) besedo se morala natanjćno s v k bi bila doklada slovnicam našim praviti in to eko je u Ko seru nedavno glasovito in zanimivo „abecedno voj-leta 1833 prebral, se mi je vsililo uprašanje: čigava U Slovenci prevdarite. Brez terdne podla brez b prava? ali prav za prav: kaj so možje s toliko potrato slovstvo ne bode cvelo. slovnice, ktera mora biti pisatelju zakonik, naše učenosti dognali m dogotovili ? Spet se je zag nala v Dajte daj še tem učenim možem ime in išja slovnična sodnija" (akademija) je usta A. M c „Novícah" kaj imenitna in hvale vredna »lovniška pravda novljena in verli in veljavni pravdosredniki jo podpirajo. Z veseljem prebiram in nasledujem bistroumne dokazovanja, pa tudi tu Tihe Želje ÍI1 Še 611 nadlCZCIl SVèt Za IiameČek mi na misel pride uprašati po veljavnem sodniku, kterega modri in pravični razsodbi se bote podvergle stranki in ob družtvu sv. Mohora činstvo. Očevidno je, da vspéh tacih slovniških razsledo Perva iskrena želja moja in °*otovo živo vsih rodoljubov je, na serce polo- tJIiniVU. Ul/CVIUUU JU , UM »DjJVIl l«viu D.ufU.wn... -----------" ' -------- ----"J vanj mora djansk biti; njih namen je namreč najti go- da bi družtveni odbor svoj im udom tovo stanovitno pravilo v podlago ćistega in dobrega žil: naj bi ljudstvo prav pridno sozoanjali s knjigami, ki pisanja, v tem ko se pri druzih znanstvenih preiskovanjih, jih si. družtvo izdaja, da bi se tako njegov blagi namen postavimo, zgodovinskih, morebiti le posebnih ali saj ne tako očitnih d ja uskih nasledkov. Dvom buditi, staro zametovati, novo postavljati — ni zadosti,treba je tudi, da se ga vsi poprimejo. gola resnica isče brez ćedalje bolj in obširniše spolnoval v korist in blagor naroda slovenskega. Draga želja pa skoraj si je na glas ne upam po Većina bravcev ne zna vedati, pa vendar, ker ni samo iz moje domišlije, še manj iz dveh, treh ali več dolgih učenih sostavkov posneti pra pa iz slabega namena, jo bom izustil vila izmed bolj učenih pa bodo eni za tim, drugi za e kterimi sem imel priložnost o tem govoriti druga želja vsih, da bi i P» je, unim potegoili in zmesojava bo zmiraj veća, akosibovsa- bile vse družtvine knjige včistejši slovenščini pisane kdo sam pravila koval iu posnemal. Tega mi ni treba na da bi je namreč ne zavijal vsak pisatelj po narečji svojega • « t Ir ^ ! ^ ¥T ^ K___i. ^ 1 v i ti • ■ v « . široko dokazovati ; zavernem bravce na nar novejse spise 1 iu itd. Več in v njih različno rabo v in u, š in šč krat nam pridejo knjige v roke, sicer polně zernja in soka, pa kaj, ko moramo y vsaki versti slovnične pravilnosti po- greševati! Marsikteri, ki želi slovniske temeljitosti, saj kraja. Večkrat so mi bile ravno zavolj V ze i koga kov brati knjige naj lepšega zapopadka nazaj prinesene. Ko sem ne-enkrat prašal: je li so mu bile všeč? mi brez ovin- tega neprebrane reče, da zunaj njega jih nobeden 'é* njegovih m smebljaje se pristavi: lepe so sicer rC( i rt Ir^i «„a 1 mora obupati pri vednem majanji in mučni uegotovosti vec ,,oj-ov" in „koj-ov" je noter. ni mogel samo pre- sedanji. Spremen na priliko: a v e, u v o itd. res včasib Po oj s tri doslednosti got ovost, stáno vitnost stavek prav neumeven delà, zlasti za priprostega kmetiča. in temeljitost doseći: to mora biti n al o ga na Pa tudi meui se je V ze naključilo, da sem mogel dvakrat š ih jezikoslovco v in slo v ničarje v, ki naj bi jo, etavek brati. Tako ni zdavnej kar sem nekje bral: ber ko je mogoče, spolnili. Kaj bi bilo tedaj, ko bi se eo grozno močili" in se nisem prec spomnil, da po- ?? in mu wvm »V JV IMU^UVV, r """ J 1 "" «=» ----------------------- I-----I-----" * iz učenih sostavila pooblastena komisija, ktera naj bi meni: „ktere so grozno mučili". Močiti vse slovniske zade ve razsojevala in razreševala? Uterdilo čiti, odmakniti in odmekniti itd. pri nas vse kaj naj bi se nar popřed, kar se še maja, in kolikorkrat bi se v -----©- ^.».v.«,-. -- „«""- kterem koli listu kaka pravda zagnala, naj bi ona vse „pro" č en i k" brez pomislika „močnik" bral. Tudi kar lepoglasje druzega pomenja. Obljubim, da bi priprost čitatelj m o ali contra" na svoje rešeto djala, dobro pretresla in saj zadeva, bi jez mislil (pa nikomur nočem svojih misel si zacasno občeveljavno pravilo postavila, po kterem liti), da veliko prijetniše je slišati: „Jezus je šel s svojo naj bi se vsakteri ravnal, kdor kaj piše. S tem njenim iz- božjo materjo Marijo v Jeruzalem", kakor: „Jezus je šel I _ ^ . . ^ • t % V • • i * • H /T m m m ft * 1 1 11 1 i J 1 f 1 # £i j i? i * n A ff i Al »vi a f r\ m j f* j [%/l Arn/k. ^ rekom pa bi se ne zaklenile vrata daljnim preiskavam in * svojoj božjoj materjoj Marijoj * ♦ pravilo bi imelo svojo vezivno moć, dokler bi nam kdo kaj Edinost povsod lepa čednost bi tudi tukaj boljsega ne skazal, kar bi sopet komisija morala se le poter- ne bila od vec. Prav neprijetno je dostikrat • ___,.».• A.____ l_ »?____ _______1_ n. __ • 1 i • ILnbfrn r> a n n r. nSnnn/itf . nn i ~ * -, slišati: „Te diti in posvetiti, potem ko bi uno overgla. Menim. da tako bukve niso za nas pisane"; pa zraven je tudi škodljivo, ravnanje bi se ne moglo samovlastno „oktroiranje" imenovati, ker se (kar iz sk uš nje govorim) dostikrat naj lepše knjige Kakor smo se že skoraj zedínili v starih ali, kakor drugi edino s tem izgovorom na stran devajo. V bukvah, pravijo, v novih oblikah, ravno tako mislim, da bi potem ki so v občni prid namenjene, gotovo ne more in ne ne bilo těžko v vsem do zadnje čerke doseći zaželjene smé vsak svojega narećja iskati; če pa v vsaki nahajamo edinosti. Se vé, da bi morale razne narečja posamnih slo- edinega, kteri se po vsih knjigah, ko véz ljubezni vije, venskih kotov svoje posebnosti občnemu jeziku darovati in se menda tudi nobeden ne more in ne smé pritožiti. Naj svojo čast iskati v čisti edini slovenščini. V izgled tedaj slovenskim pisateljem za občnost in prihod naj nam služi Goriško, ktero, dasiravno marsikako zernice nost enmaio bolj mar bilo y naj bi se ne poznalo prec na kar pervi strani, da so bukve v Ljubljani, Cei ove u ali y v sebi hranuje*), vendar je vselej prikimalo k vsemu ee je v Ljubljani, Celovcu ali na Dunaji na dan spravilo. Gorici tiskane. Pri Nemcih so knjige vse edine pisave Ako se ne motim, so tudi Francozi in Italijaui (accademija uaj pridejo na svetio na Dunaji, v Monakovem aliBerolinu, della Crusca) svojima jezikoma po taki poti veljavo prido- dasiravno ima tudi po Nemškem vsaka deželica svoje naprav jasno do- V • da raba sedanjega časa glagolov „do Memogredé opomním, veršivnih" v pomenu prihod nj ega, je pri nas okoli Gorice tako „bom přisel", „ bom pozabil", namesto „pridem", „ne pozabim", bi se slehernemu Pis. recje kakor so „Novice" enkrat v izgledih navadi, da, ako bi kdo rekel, postavimo i ne zdelo to čudno in pr govorjenje Dosti dosti pa imamo tudi tacih čitateljev, ki ćistega slovenskega jezika ne razumejo in le hočejo , naj se jim „bukve drukajo v njih šprahi". Indicit in Scyllam, qui vult evitare Charybidim. Vred. kazale. Se vé, da slovenščina se ni tako olikana, koněm- V 5 letih bi imel 15 takih knj «ki ali francozki jezik; pa ce borno vsak svojo trobili • • v • » jo bomo le se čedalje bolj razdvojili. Ko bi iz vsakega kraja kvarnica zlata ruda za kmeta lepa bu Znabiti, da bi sle obmrniši delà pisatelj vstal in jo po svoje zavijal 5 bi kakor sv. pismo itd zega ne razumel, zakaj tudi pri nas na Krajnakem bos težko 3, 4 fare přehodil, da bi je saj drugače ne zavijali, " ------C----—««^iv. ^ U« Ml Div uA/miuini uuiii ^ natiut o v. pismu* liu » zadnje eden dru- bolj počasno od roi, pa nic ne dé! Kcráanaka ljabezen si ada kaj odreče. Mi zamo zavolj blagostanja bližnjega i remo poduk tudi v bukvah drugih jezikov iskati in dobiti ce tudi ravuo tište besede abijo Tako na ne pravijo samo jedó 53 pridedo 3 3) pido » , — pr., a, „gredó" ... am raj povsod namést jo: „pijedo", vorido", „pijančvado", „pišedo" itd. In ko bi hotel natanko tako pisati, kakor sem že slišal govoriti semtertje, bi mi knjige čital". pri nas ki ga kmet ne more. Boljsi, da ga ini malo poćakam pak do rabijosko- da za nami prisopiha, kakor če bi mi hitro nastopali L.U rft-n ^ '__• __ • 1 i* J • » i • • . • . — v . OQ pa zmiraj v zibeli ticati in spoznati mogel: „Jurček mi je ime Saj tudi m kaj ne pomagalo, ako bi ne imeli po pravici rekli » ta člověk se ni slovenske sroje učenosti komu prodajati. Se nam ne tako? Al ne vé vsak, kteri ima z Ijudst^ godi tudi zdaj kaj opraviti Kakor so pa tù in tam razno govorili, sem vendar povsod kako težavno, dostikrat celó nemogoče je, se do slabih enako pridigoval, pa povsod so me razumeii, in će sem v pičiih zaumenov ljudstva ponižati in mu po njegovem reč domaćem govorjenji, ko oni, zavijal, jim se usti gel nisem ker so djali, da se ž njimi šalim prav umevno Se eno 5 navistovati ? pa brez zamere: saj veste, da neumnež eno Zdaj pa se obljubljeni nasvèt. Poglaviten namen druztva uro lahko več vpraša, ko pameten celi dan odgovoriti zamore bi imel biti, in je tudi, izobraženje Jjadstva na vikso sto- Družtvo ne more vsega koristnega po vsih razmerah obseči pnjo povzdigniti in ga slabih, pohujsljivih kujig varovati Ta blagi namen doseći, se smemo toliko bolj nad kor več se dobrih bukev med ljudstvo spravi. r > saj ne tako naglo. j koli Koliko se Marsikaj lepega je že izdanega, ktero družtveniki že imajo; česar si pa se enkrat přejeti ne bodo so že enkrat „Novice" vprasale? Ne vem t: n a ûa nir/l/A PPI1A ^ raz pra itd. Ali bi ne moglo biti, da bi udj se ve kteri bi želeli, tudi druge že izdane bukve z je pa že družtvenih bukev zunej udov med ljudst p r o o, BBBIBBBBBBBBBBBBBBBB^B^l^BB^BBi^M^BBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBi veliko težko, ker dasiravno so nizke cene, so za ljudstvo delà na Nemškem družtvo sv. Karoía Boromea se zmiraj predrag polovico znižano ceno pri kakem knjigarju dob tretjino ali ? kakor Tedaj prevdarite, kako bi se dalo več bukev med Tudi ietno plačilo 3 fl. je za prosto ljudstvo previsoko, ljudstvo spraviti, ker to ja pervo potrebno. Vém sicer, ima moj nasvćt mnogo zoperstav, in da se lože piše Mi bote znabiti rekli, da marsikteri čez leto ne le 3 da pak 10 3 20 povidoma potrati? Tudi jez to vem ? in kakor izpeljuje, » ako bi se mu vsi pa zato sem svoje misli razodel. Omnia rečem, da bi družtvo kaj terdno stalo tišti pridružili, kteri vsako leto čez 3 fl. nepotrebno potro-sijo ; to da teh in vsih takih bo težko kadaj v družtvo. ako probate, quod bonům, tenete! Z Bogom! J. J. bi bilo tudi le 1 odrajtovati Jih je » p«, verjeinite mi Ozir v stare čase eliko varčnih in dobre volje, ktere edino plačilo odganja Ali bi se ne mogla za kmetišk in družbinike cena znižati na 1 fl. 30 kr., kakor žala za % • telje in učence? Naj bi duhovniki (od kte- tine bile Dragina sedaj — dragina nekdaj. Majhna tolažba je sicer to v sedanjih dražih letinab je zni- ako siišimo, da so tudi nekdaj take in še vse hujše le ko delsk y vendar vidimo v tem, da je od nekdaj tako rih bi bilo le želeti, da bi bili sami bolj uneti za to ko- bilo io da tako bo tudi za nami na svetu: dobre letine I * * * i ( Œ * y ristno reč) naročila sprejemali in po svoji vesti in vednosti od go se verstile in se bojo verstile s slabimi. Časnik v Wei- . 30 kr. jemali, od premožniših pa polno eeritzu nam je odperl bukve, v kterih so popisane tako ubožuih le 1 plačilo 3 fl. Res ! da bi semtertje kak skopúh vmes vrinil hotli potem vsi revni biti in bi drage letine 3 pa nobena rec ni y čujmo, kaj stoji zapisano v njih. brez napak. Boljše pa je kakega nevredneza terpeti kor 2, 3 vredne pa ubožne s preveliko ceno 3 ka v letih 1315, 1316 in 1317 je lot jecmenovega kruha veljal 9 vinarjev. Le v hišah vladarjev in poseono buk v bi se odganjati. Za bogatih rodovin so imeli kosček kruha. Lakota je bila tako dar 1 fl. 30 kr. dobilo, ki znabiti zdaj v grozna, da po nasvetu škofa Benno-ta je več vladarjev WUÏlt W Ml » VU ' ^ ^ • ^ — ^ 7 -----------J ^ A ^ vt J/v IIW«kJ f VVW u IVUil* MVUUU tMi J V * W > »U4U1J t kakem kotu plesnijo. Kaj pa da bi družtvu od ene strani (knezov) prepovedalo, da tatje, ki so kruh kradli, se ni precej velika škoda žugala, al od druge strani bi se neko- majo kaznovati. Leta 1317 je vagan pšenice veljal dvé , v Thiiringen-u pa celó 5 liko zboljšalo, ker bi se smelo upati, da bi se jih vec upi- marki srebra (čez 20 tolarjev) Nar veći dobiček bi pa gotov bil omika ljudstva, mark. Kruha ni bilo nikjer; ljudjé so brezovo skorjo pa to je bila se jed premožnih i Kar bi dobička odšlo, bi se znalo z radovoljuimi darovi po- mleli in z repo kuhali ravnati; gotovo bi se lahko, ko bi bilo uneme za vsako drugi niso imeli ničesar jesti. Tisuè in tisuč ljudi je po dobro reč le pol toliko, kakor je oterpnjene nemarnosti; merlo za gladom. Vola, krave, ovce ali kake druge klavne bilo nikjer več in tudi kuretine ne; cerknjene konje vendar pa menim da bi se najdel semtertje kak blagoda- , naj bi se iz začetka knjižice bolj kratke obširnosti, kakor so ..No ren dobrotnik. Če bi celó drugači biti ne moglo živine ni in drugo 3) aierho so vzivali, se Bog da je bila. Ob Rajnu v Pfalci, Hessen-u, na Slezkem in Poljskem niso merli- vice" ze nasvetovale, na svetio spravljale tudi deleč pride — da bi bile le toliko ali tudi kak belić v< vredne, kakor se po navadni poti pri bukvarjih dobivaj saj se pocasi ce v vec pokopovali, ampak jih brez gnjusobe jedli. Tako pisejo eooglasno vsi zgodovinarji. Na Rajnu se je okoli vislic (gavg) gnječila množica gladnih ljudi, ki so obe- ker clovek, većina ljuds v sercu zatare. > samopridnost težko popolnoma senega berž z vislic sneli in ga razpartili, in pri tem se Al pa še stepli in pobijali. Iz Erfurta so leta 1317 pokopali če vse to ni mogoče, imam še eno tako pod blizo 8000 ljudi, ki so lakotě umerli, in na pokopališče so y pazduho. Kako bi pa bilo, ako reda za učitelje se tretji z letno plaćo od 1 bi se zraven druzega raz- mogli straže postavljati, da živi niso mertvih izkopavali in prav V ta razred naj stopil j kdor 2 hotel na jih povžili. Leta 1432 so na Saksonskem strasne plohe y pa nekaj bukev manj dobival, ko uni po 3 dobil > bilo njemu in njegovim v dušni prid in omiko odio- čisto vćs pridelk pokončale. V Thiiringen-u je 10 vaši z V zadnjih letih 301etne Leta Kolikor bi jih ljudmi in živino konec vzelo. vojske je vagan rezi veljal včasih 60 tolarjev. 1694 so na Saksonskem po hudih potresih sledile take plohe Postavimo, ako bi se letno odrajtvilo na 1 fl. 30 kr. čilo ia ako zamorete tiskano polo po 2 kr. dajati, bi dobil da so ljudjé klasje od bilk rezali in ga v hišah sušili. 9 tak ud 45 tiskanih pol, ali če tudi lepogrošu, bi jih Leta 1695 so točainpa misi, ki jih je bilo namilijone, pokončale dar dobil 30 pol. To znese v osmirki 480 straní; če se ves pridelk. v kake 4 knjižice razdeli Kî 111 -s—« —^k«« ----- Leta 1607 je neprenehoma dezevalo mesca 5 bile Blagomiru podobne augusta in septembra, mesca oktobra je že sae^ o- padel 3 in Tu noter se pa ze da marsikteri nauk in poduk shraniti. funt kruha je veljal 18 krajc. Leta 1699 ee je ob kudi dragini marsikteri oče vdinjal v vojake, ki jih je kralj Au- vino na ocitnih krajih tako gerdo ravna, da se Ijudje po gust Silni naberal v brambo poljske krone. Leta 1719 bujsajo nad tem, naj ga kaznuje politična gosposka v ta eo prebivavci rudnatih gor na Ceskem travo, seno, slamo cih krajih pa, kjer je policija, pa ta po §. 11. ces. ukaza itd. jedli. — V letih 1771 in 1772 ste veliko ljudi lakota od 20. aprila 1854 (derž. zak. Nr. 96). Ako ee pa kako in kuga pomorile; žito je na polji sognjilo. V Chemnicu posebno gerdodelstvo većkrat primerja in je pri kterih ro so mogli blizo 500 otrok vzeti v občno oskerbstvo zato, kodelstvih že navadoo, je deželnemu poplavarstvu prepu- ker so jim stariši lakotě pomerli. V Oederanu je vsaki dan seno, ravnati po posebnih prepovedih. — Strašen ogenj je na ulicah več ljudi glada obležalo. — Kakoěne nadlo^e so vstal v torek zjutraj v Pragi pod streho cesarskega grada, bile leta 1812, 1813, 1816 in 1817 po večjem delu Eu- v kteri preev. cesar Ferdinand in cesarica stanujeta; strop 3. nadstropja je kmali začel goreti; da bi obvarovali saj t««. «J4 m« u,nu«j ,iuJC 1» nadstropje, eo Da strop 2. nadstropja nanosili snega : ker tistih važnih poraočkov, ki so sedaj na svetu, da se vendar se je poderl tudi en del stropa 1. nadstropja. v., . ». V . . ..... ........ .An^lninn: a n »V „V ____tîl___L____ _________i!__' rope je še dobro znano tištim, ki pomnijo tište leta. Pa tudi ni čuda, da so nadloge nekdaj še haje bile pepelnicni dan ob osmih ni bilo nobene nevarnosti vec; zito in zivez po suhem in po vodi lahko prepeljuje iz dalj nih krajev, takrat ni bilo. Dežela od dežele je bila loćena, sar in cesarica sta prenoćila v škofíi in eta zdrava. Na ce- Ravno ko se je dunajeki véliki škof vitez Rauscher iz Rima da se je iz ene v drugo le těžko kaj dobilo ali pa celo ne. Tudi se dan današnji veliko veliko več prideluje kakor ne- ua Pot domii napravljal, je přejel po telegrafu iz Du kdaj pa se ve da je tudi več ust, ki hocejo jesti. Mili Bog daj! da kmali prestanemo čas rev in nadlog, v kterih zdihujejo sedaj mnoge ljudstva! Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Kočevja V'/ V Ravno zvonovi milo ogiasujejo ko čevskemu mestu prenaglo smert verle^a domoljuba gosp. Franca Cer ne-ta, bivšega ter£ ovca v Kočevji, — in serca ubozih zapuscenib sirot zdihujejo po dobrem ocetu, ki so ga nad njim imele. V tej žalostni dogodbi se tudi nam o sluhu ganljivega MA lučenja zvonov serca topé, zvedši, kako nepopisljivo dobroto nam je ranji gospod še na smertni postelji skazal, da nas bornih učiteljev ni pozabil. Spoznavši veliko stisko našega stanu, je v svoji opo- po"- lavitno i oki odlocil 2000 goldinarjev za kočevsko solo v ta namen, da se tukajsnim učiteljem dohodki zvikšajo. Velika, velika je dobrota, ki nam je s tem iz milostljive roke verlega šolskega prijatla došla. Bog mu plati i; Ko pa se s solznimi očmi zahvalujemo dobrotniku svo jemu v grob, se spominjamo cr ospe zamerlega domoljuba. ginjenega serca tudi tužne Ve'mo, daje ona, ki grenko učiteljsko življenje dobro pozna, v ta blagi namen svojo dobro besedo prigovorila. Zato se tudi Tebi miloserčna in draga slovenska hči Jovana, danes preserčno gospa ? i zahvalujemo in Te zagotovljamo: če tudi truplo Tvojega nam vseskozi nepozabljivega gospoda nemila zemlja krije blago delo njegovega žlabnega duha na veke pozabíjeno ne bode. Bog mu plati ! rečemo še enkrat. Tebi pa naj milostljivo dodeli, da o veliki zgubi, ki Te je zadela, to lažbo najdeš v volji modrega Gospoda nebes in zemlje. To i z serca zeli jo Nace Bdhm s./r. y lastnik srebernega križa s krono in učitelj 3. razreda. Jozef Diinfeld s/r., učitelj 2. razreda. Jozef Ens en s./r učitelj 1. razreda. Novičar iz raznih krajev Vsled lastnoročnega pisma od 16. t. m., s kterim na-ročajo presv. cesar svojim ljudstvom, naj bi namesti naprav-Ijanja potratnih slovesnost v praznovanje veselega poroda presv. cesarice raje milosnje delili ubogim, so cesar sami revežem dunajskega mesta 10.000 fl. določili, posebno v podporo delavcev in tacih ljudi, ki so o sedanji dragini v velicih nadlogah, pa se beraciti sramujejo Ministerstvo notrajnih oprav je 15. dan t. m. razglasilo sledeči ukaz, ki je, razun vojaške Granice, veljaven za vse dežele cesarstva in se takole glasi: „Kdor z lastno ali z nelastno ži- V) Danico" in „Prijatla" prosimo: naj te verstice razglasita tudi svojih listih. Pisatel j. 9 naja naročilo, naj ostane ondi do sklenitve konkordata namesti njega bo tedaj papežcv poslanec na Dunaji Mons. Viale Prela kerstil cesarjeviča ali cesaricnjo. — Iz Krim a še nič posebnega; vreme je lepše; novi vojskovodja Pe-lissier je 12. t. rn. pisal cesarju Napoleonu, da pred enim m esc o m ni misliti, da bi mogli z napadom na ru sovsko armado ali z naskokom na Sevastopolj kaj važnega opraviti. Zmiraj več pa se sliši, da bojo Francozi in Angleži po morji Ode so napadli in da jo mislijo popol-noma p okonča ti. Ako se to zgodi, bo škoda velika za Rusovsko, pa tudi za polovico Europe, ki je iz Odese vsako leto veliko žita dobivala. — Po vsih časnikih gré sedaj razglas cara Nikolaj a od 29. januarja, v kterem ukazuje napravo vesoljne deržavne brambe. „Naši zvesti in preljubi podložniki vejo — začenja car svoj go- kako zelo Nam je vedno pri sercu bilo, da bi brez sile orozja in brez prelivanja kervi dosegli namen Svoj braniti namreč pravice Svojih sovernikov in vor Car v vsega kristjanstva v jutrovih deželah daljnem govoru zagotovlja, da nobenega druzega namena ni nikdar v Turčíi imel, in da v se zdaj je pripravljen se mirno spraviti, kar je s tim ocitno pokazal, da se hoče vdeležiti novih dunajskih pogodb, kterih cilj in konec je dosežba všemu kristjanstvu toliko dražega miru. rKer pa vkljub temu Naši sovražniki govori car na dalje zmiraj vecje priprave delajo za vojsko, smo tudi Mi prisiljeni pomnožiti brambo domovine, da vsim prizadevam, ki žugajo Rusije varnost in velikost spodkopati, zoperstavimo krepko in mogočno mejo. polnim zaupanjem Da milost božjo in zanašaje se na ljubezen in udanost Svojih pod-ložnikov, ki so kakor Jez vsi vneti za svojo vero, za pra voslavno cerkev ia za milo svojo domovino, se obernem s tim novim klicom do vsih stanov Svojih podložnih in velevam: da naj se napravi vesoljna deržavna bramba. Že mnogokrat je bila Rusija v hudih stiskah,pa vselej joje ponizno zaupanje na previdnost božjo in edinost njenih vladarjev z narodi svojimi nevarnosti otela. Naj bode tudi danes tako! Naj nam mili Bog, ki bere v Našem sercu in vidi čiste namene Naše, podělí svojo pomoč!" Nikolaj. Vsled tega razglasa so v zaćasno brambo dezele pokli cani vsi stanovi; izvzeti so lé tergovci, naselniki iz ptujih dežel s posebnimi predpravicami za obdelovanje njim izročenih okolic, in pa judje. Vsa ta brambovska drušine", vsaka drušina v 4 kom- ?? armada je razdeljena v panije; noben brambovec (zunaj oficirjev) ne smé pod 20 45 let star biti. Kmetje ene vasi so v kompani y in ne čez jah ekupaj. Po vojski gré vsak na svoj dom nazaj y za ki storí v vojski konec, přejme rodovina njegova Pred vsacega, pobotnico (kvitengo), da je novinca (^rekruta) dala pol letom pa ne morejo biti vsi brambovci skupej. Popravek. V poslednjem listu v spisu drenaže na drugi strani v 19. versti odzgor namést „terpeti nemorejo" beri „terpeti zamorejo u Odgo vorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.