s s as M

Prof, dr. Vekoslav Kremenšek
Odd. za etnologijo in kulturno
antropologijo
Ljubljana, 4. 8. J 994
Dekanu Filozofske fakultete prof.dr. Franetu Jermanu
Med gradivom za 2. .sejo senala Filozofske fakultete, ki je bila 30, 6, 1994, smo prejeli predlog študijskega programa socialne antropologije. Predložil ga je Oddelek za sociologijo. Razprava je iz objektivnih razlogov na omenjeni seji odpj<ila. Ker je v zvezi s študijskim programom socialne antropologije treba opozorili na načelno in tudi praktično vprašanje, ki zadeva slovensko etnologijo, Ti pišem
V zapisniku sklepov 11. seje /.na ns t ve no pedagoškega sveta t'T(bila je 14. 1. 1992) je rečeno: "Etnologija na FFmora .ostati znanost, ki bo v vsebini in programu upoštevala slovensko komponento in tradicije ter dosežke dosedanjih slovenskih etnologov." Sklep je bil izoblikovan na podlagi razprave nekaterih članov navedenega sveta ob dopolnjevanju in spreminjanju programa ter širjenju imena Oddelka za etnologijo v Oddelek za etnologijo in kulturno antropologiji). Razprava in sklep sla temeljila na bojazni, za katero se zdi, da postaja vse bolj upravičena Po svoje kaže
wm&
na to tudi študijski program za socialno antropologijo
V predloženem prografliu so štirje predmeti (politična antropologija, antropologija religije, vizualna antropologija, antropologija spola in spolnosti), ki so po imenih, nosilcih in vsebinah enaki predmetom, ki jih izvaja Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. S tem se seveda vsakršna specifičnost tega oddelka v njegovem kulutrnoan-inopološkem delu izgublja. Ob uresničitvi socialnoantro-pološkega programa bo prišlo do nesmotrnega podvajanja, ki bo spričo nekaterih posebnih okoliščin tako v vsebinskem kot v personalnem pogledu pomenilo nadaljnje Izgubljanje identitete slovenske antropološke vede. Uvedba kulturne antropologije ob etnologiji, opravljena pred nekaj leti, bo tako izgubila v bistvu vsakršen smisel. Etnologija je kompleksna in polivaientna disciplina, ki se glede na različno usmerjenost raziskovalcev povezuje z najrazličnejšimi drugimi znanostmi. Zato v razmerah, ki jih napoveduje predlog Oddelka za sociologijo, ni nikakršnih razlogov za izjemno tesen odnos do takšne ali drugačne, kulturne, socialne ali splošne antropologije. Etnologija naj se nadalje enakovredno povezuje še z drugimi strokami, kot je to bilo preti omenjeno preosnovo.
S pričujočim pismom sem opozoril na vprašanje, ki st,-zdi za nadaljnji razvoj slovenske etnologije zelo pomembno. Nakazati sem poskušal tudi način, kako bi bilo mogoče vprašanje postopno rešili Ker problem, o katerem pišem, nedvomno prizadeva vse slovenske etnologe, pošiljam kopijo pisma tudi uredništvu Glasnika Slovenskega etnološkega društva s prošnjo, da ga objavi.
S spoštovanjem
Mojca Ramšak
KRONIKA DOGODKOV V ŠTUDIJSKEM LETU 1993/94
sestanki, simpoziji, posvetovanja, tiskovne konference, predavanja, zagovori magistrskih in doktorskih nalog, filmi, razstave, družabna srečanja, etno večeri, delavnice, tabori, izidi publikacij, idr.
OKTOBER 19 93
• Od 4. do 8. 10. se je dr. Božidar Jezeru ik 7, referatom To See the Truth, The Bajkans in the Eyes of foreign travellers in the Second half of 19th and the beginning of 20ih century udeležil kongresa Nemškega etnološkega društva, Avstrijskega etnološkega društva, Dunajskega antropološkega društva in Berlinskega društva za antropologijo, etnologijo in prazgodovino v Leipzigu,
5. 10, je bil na OKI K A sestanek etnologov muzealcev in konservatorjev, kjer so oblikovali enotne predloge o zakonu o izvozu etnološke kulturne dediščine.
12. 10. je bil na Zavodu RS za VNKD sestanek 10 SED, kjer so se pogovarjali o etno večerih, konservalorstvu in muzeoiogiji in v zvezi s tem o novem zakonu in moratoriju o izvozu dediščine, sodelovanju OEIKA s katedro za etnologijo v Lodžu, etnoloških projektih zamejskih Slovencev v Italiji in Murkovih priznanjih.
12 10. je bil v gostišču pri Mraku prvi etno večer. Gostja večera je bila slavistka Marija Cvetek, ki je predstavila svojo knjigo "Naš vol:a so včas zapodval. bohinjske prctvljojce". Pogovor je vodila Anka Novak.
Od 13. do 15. 10. je bilo v Dobrni zborovanje Društva slovenskih muzealcev. Na zborovanju so razpravljali o naslednjih vprašanjih; slovenski muzeji jutri, problemi kulturne dediščine zunaj muzejev, nova vloga muzejske pedagogike, vprašanja varovanja tekstilne dediščine v muzejih.
14., 21. in 28. 10. je na OEIKA v okvirju Seminarja etnologija in
zgodovina in Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente predaval sociolog dr philipp Wambolt iz Nemčije o soeio-kulturnih strukturah življenja aristokratov med 1. 1918-42 na primeru gradu Hmeljnik in o metajeziku v objektivni znanosti. Seminar sla vodila Rajko Muršičin dr. Slavko Kremenšek.
•	18. 10. je bil v prostorih SAZU sestanek delovne skupine za sestavo vloge za Ministrstvo za kulturo o financiranju društvenega programa za l. 1994.
•	Od 20. 10. do 3. 1 I so študentje etnologije pod vodstvom dr. Zmaga Smitka potovali po Portugalskem. Ogledali so si muzeje v Lizboni in Portu in obiskali Oddelek za antropologijo na Universidade Nova v Lizboni, kjer jih je predstojnik dr Mesc/uite/a Uma seznanil z delom na Oddelku.
•	25. 10. je orientaiist mag. Nenad Filipovična OEIKA v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente predaval o vsakdanjem življenju v mestih Osmanske Bosne od IS. do začetka 20. stoletja. Seminarje vodil Rajko Muršič.
44
GLASNIK SED 34/1994, št. i
*	Od 27. do 31. 10, je Irena Keršič sodelovala kot koordinator za Slovenijo za mrežo evropskih etnografskih muzejev v Bruslju, kjer je oddala seznam SEM in etnoloških oddelkov za repertorij evropskih EM.
*	V oktobru je Posavski muzej Brežice v Pišecah pripravil razstavo "100 let kovaštva Podgoršek".
*	V oktobru je mag. Marjeta Mikuž na FF v Ljubljani oddala teze za doktorat o muzejskem managmentu,
NOVEMBER
*	3. 11. je dramaturg, dramatik in esejist Vili Ravnjah na OEIKA v Okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske Študente predaval o spoznavanju Višjega jaza in ezoteriki v "novi dobi" pod antropološko lupo. Seminar je vodil Rajko Muršič,
*	9, 11. je bil v prostorih Zavoda RS Za VNKD sestanek /O SED, na katerem so se pogovarjali o etnološki problematiki v zamejstvu, o Murkovih priznanjih, pripravi trilogije "Štrekelj - Murko -SED". posvetovanju Etnologija v Šoli, celostni podobi društva, etno-večerih in članarini SED.
*	9. 11. so Nudjtt Valentinčič, Bernarda Potočnik m Daša Hribar v mali dvorani na SAZU predstavile videofilma "Poletni dan v Sentruperiu in okolici" in "Sentruperi med preteklostjo in prihodnostjo". Filma sta nastajala na etnoloških raziskovalnih taborih v Šentmpertu I. 1992 in 199J v produkciji OEIKA in v tehnični izvedbi AVI. ZRC SAZU. Po predstavitvi so se nekateri etnologi zbrali še v gostiščih pri Mraku in Pod Skalco na neuradnem delu večera.
*	1 2. 1 i. je bila v okviru 11. Slovenskega knjižnega sejma v CD-u tiskovna konferenca, kjer so javnosti in strokovni publiki predstavili bogato publicistično dejavnost NM in SEM.
*	12. 1 ]. so se etnologi po nekaj letih spet udeležili pohoda od Litije do Čateža.
*	1 11. je Rajko Muršič v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svojo knjižno noviteto Neubesedljive zvočne igre (Od filozofije k antropologiji glasbe). Po predstavitvi so bili vsi prisotni vah|jeni Še k družabnemu srečanju.
11- je zbiralec razglednic švutf-o Tančic na QE1KA v okviru f Pašnega seminarja za četrte etnike in podiplomske študente
predstavil razglednice Ljubljane, njihovo zgodovino in pomen komunikacije s pomočjo razglednic in dopisnic. Seminar je vodil Rajko Muršič.
•	24. 11. je dr. Pavle Merkit na OEIKA v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente predaval o živosti ljudskega izročila Slovencev v Italiji. Seminar je vodil Rajko Muršič, po predavanju pa so se nekateri udeleženci in predavatelj zbrali v Bizeljskem hramu in poklepetali še ob čajčku.
•	2-1 11. je Irena Keršič obiskala avkcijo v Dorolheumu v Celovcu v. namenom, da bi se seznanila s postopkom legalnega izvoza starin,
•	Med 25. in 27. 11. sta mag.Jurij bikfak in Jože Hudales v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru INFOS-a, predstavila "Življenje v Velenju okoli l 1900 s po n toč jo mu It i m edije (večpredstavnosti). Istočasno so bili dostopni tekstovni, grafični, slikovni in zvočni zapisi v različnih kombinacijah oz. uporaba več vrsi medijev s pomočjo osebnega računalnika.
•	Od 29. 11. do 13. 12. je bila na OEIKA na ogled razstava o terenskih vajah pri predmetu etnološka muzeologija in kouservatorstvo. Razstavo so pripravile Študentke 4. letnika in absolventke Irena Desiounik, Marta Timer, Magda Zore, Marta Kunsteljm Mojca 1'ercelj Otorepec.
DECEMBER
•	V začetku decembra je dr. Gorazd Makarovičpripravil priložnostni izbor Jaslic iz zbirke SEM.
■	1.12. je dr. Marija Stanonik v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente na OEIKA predavala o slovstveni folklori kot grešnem kozlu slovenske kulture. Seminar je vodil Rajko Muršič.
•	1. 12. je bil v bistroju Grad na ljubljanskem gradu družabni večer oz, "etno-čaj", ki so ga pripravili študentje drugega letnika etnologije. Gost srečanja je bil dr. Zmago Smitek, za čaj pa je poskrbel študent Marko Vulnjevič.
■	7. 12. je Borut Brumen na OEIKA zagovarjal magistrsko delo z naslovom Urbani način življenja v Murski Soboti med 1. ¡919-41. Po zagovoru je pripravil prigrizek v seminarski sobi, večer pa se je zaključil v Sklicu in Drami.
•	- 8. 12. je dr, Boris Kuhar na OEIKA v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in
podiplomske študente predaval o preučevanju prehrane na Slovenskem. Seminar je voclil Rajko Muršič.
■ - Od 8 do 12 12. sta se Bojana Rogelj Škafar in Alenka Simikič udeležili kolokvija evropskih etnologov v Toursu na temo Etnologija in dediščina v Evropi, Kolokvij je pripravila francoska institucija Mission du patrimoine ethnologique, ki skuša z organizacijo takih srečanj povezati evropske etnologe lako v raziskavah kot pri delu na skupnih projektih. Na kolokviju so bile obdelane štiri teme: identiteta in dediščina, socialna vloga tujcev, nacionalizmi in nacionalne vezi, za etnologijo Evrope. Vzporedno s kolokvijem je raziskovalni center G.A.R.A.E./Hesiode iz Carcassona pripravil doslej najobsežnejšo razstavo evropske etnološke, antropološke in dediščinske periodike, na kateri se je predstavil tudi SEM in si jo je podrobno ogledala Bojana Rogelj Škafar Razstava je rezultat prizadevanj francoskih etnologov, da bi s pomočjo znanstvene periodike promovirali lastna spoznanja in poglede in da bi hkrati pritegnili k skupnemu sodelovanju evropske etnologe. Center iz Carcassona je v desetih letih delovanja uspel zbrati skoraj vso periodiko na to temo, V Toursu pa je bil omogočen ogled in pregled revij tet podatki /.a izmenjavo publikacij, ki imajo relativno majhno naklado in omejen distribucijski domet. Alenka Simikič je udeležbo na kolokviju za dokumentacijo izkoristila tudi za svoje delo pri Mednarodnem komiteju za dokumentacijo '(ICOM-C1DOC). Pridobila je nekaj novih sodelavcev za delo pri pripravi podatkovnih standardov in s članoma delovne skupine pregledala do sedaj opravljeno delo.
•	9 12. so v KIC-u odprli razstavo Čipke iz bahičirie skrinje. Razstava, ki sta jo postavila Mestni muzej iz Ljubljane in Mestni muzej iz Idrije, je bila na ogled do (i. 1. 1994.
•	Od 10, do 17, 12, so v o'kviru Sekcije za amerikanistikopri Slovenskem orieutaiis/ičuem društvu organizirali latinskoameriške večere. Pri pripravi predavanj in organizaciji je sodelovala mag. Mojca Terčelj.
•	13. 12. je ob deseti obletnici obstoja Sekcije za amerikanistiko pri Slovenskem orientalističneiu društvu mag. Mojca Terčelj oh diapozitivih in videoposnetkih
ClASNIK SED 34/1994, št..
3
45
predavala o simbolni in socialni vlogi ženske v poljedelstvu Sokejev iz Chiapasa v Mehiki. Predavanje ptr bilo v okviru Sekcije za amerikanisliko pri Slovenskem ori en ta) i stičnem društvu
•	14 12. je bil sestanek IO SED, kjer so se dogovarjali o Murkovih priznanjih, posvetovanju Etnologija v šoli in o trilogiji "Štrekelj - Murko - SED".
•	14. 12. je bil v goslisču pri Mraku etno večer, posvečen temi Muzeji na prostem in etnološka prenova slovenske stavbne dediščine. Pogovor z dr. Ivanom Sedejem, Jožefom Hudalesom, Vladom Knificem, Vi to m Hazlerjem, Silvestrom Gahtščkom, Zvezdo Koželj in Mojco Ravnik\e vodila Irena Keršič iz SEM.
•	14.12. je bila v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani predstavitev knjige dr Janeza Bogataja ljudska i ime t nos t in obrti v Sloveniji.
•	Od 15. 12. do 15. 2. je bila v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani na ogled razstava Srečna Afrika . igrače CJane in Burk me Faso. Razstavo je jo postavila Sonja Pode.
•	17. 12. sta Silvio Braica iz Splita in Tvrtko Zehec iz Zagreba na OE1KA zagovarjala magistrski deli Retorika torbe (fenomenologi/a, semiotika. antropologija) in Kulturno antropološki pristop k plesu (pregled teoretskih pristopov k raziskovanju plesnih dogodkov v pustnih šegah v Puntu na otoku Krku).
•	17. 12 je bila v Šentjanžu na avstrijskem Koroškem predstavitev knjig Knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze za L 1994- Ena od predstavljenih knjig je bila tudi Na poti v vas/Vntencegs ins Dorf(ur. Mojca Ramšak in Janko Malte) z izsledki etnološke raziskovalne delavnice osnovnošolcev iz Ljubljane in Roža, ki je potekala med 18. in 24. 7. 1993 v Šentjanžu in Bilčovsu To je prva knjiga v seriji "Naša regija" in nosi podnaslov Vsakdanja kultura v Šentjanžu in Bilčovsu s poudarkom na pivi polovici 20. stoletja. Po predstavitvi knjig in videofilma delavnice so ob večerji mentorice in organizatorji začeli vsebinsko pripravljati naslednjo delavnico.
•	21 12. sov prostorih Slovenskega verskega muzeja v Samostanu Stična odprli razstavo božičnih podobic, ki jo je pripravila Ja t ta Tomažič. Razstava je bila na ogled do 30. 3. J994
26. 12, je imel dr. BožidarJezernik na t. programu Radia Slovenija intervju v..oddaji Naš gost.
JANUAR 1904
11. 1. je bil na Zavodu RS za VNKD sestanek IO SED, kjer so se pogovarjali o novem pravilniku za Murkova priznanja in listine, o rednem občnem zboru, o gospodarskih težavah društva, o posvetovanju Etnologija v šoli in o morebitnem novem konceptu Glasnika SED.
11. 1. je bil v gostišču pri Mraku etno večer z gostom Damjanom Ovscem, ki je govoril o mitologiji! slovenski kulturi in etnologiji,
14.	1, je bil na OE1KA sestanek delovne skupine za reševanje problematike etnološke dediščine Slovencev v Italiji. Na podlagi gradiva, ki sta ga pripravila Milan Pahor, ravnatelj NŠK. in Andrej Purlan, absolvent konseivatorsiva iz Trsta, so se dogovorili, da to delo nadaljuje delovna skupina v sestavi: Milan Pahor, Andrej Purlan, Mojca Ravnik, Janez Bogataj. Mira Omerzel Terlep, Silvester Gaberšček, NaŠko Križnar, Ivanka Počkar, Tatjana Dolžan, Ralf Geplak, Ione Cevc. Breda Čebul/Sajko in Irena Keršič.
15.	I so v KIC-u odprli razstavo I K) let rojstva Janeza Benigarja, slovenskega antropologa v Južni Ameriki. Razstavo so pripravili Slovensko orientalistično društvo, OEIKA (dr. Zmago Šmitek) in Mestni muzej Ljubljana, odprta pa je bila do 29. 1.
19- 1. je bil v okviru Splošnega seminarja in seminarja za etnologijo Balkana na OEIKA pogovor na temo begunske problematike z gosti Ognje no m Tvrtkovjčem, Usadom Ajetijem in dr. Anico M i kit š Kos. Okroglo mizo sla povezovala Raj ko MuršiČ in Natalja Vrečer
■ Odll. l .do l7. 1. se je mag. Marjeta Mikuž v Grenoblu udeležila mednarodnega posvetovanja z naslovom Novi pristopi k muzejskemu managmentu.
1 Od 19. I. do 23. 1. se je mag. Marjeta Mikuž v Londonu udeležila predavanj angleškega muzejskega društva o organizaciji dela v muzejih.
1 V januarju je Alenka Simikična FF v Ljubljani oddala teze za doktorat na področju etnološke dokumentacije in standardizacije.

FEBRUAR
4. 2. je bila v atriju Narodnega muzeja predstavitev Etnologa 3 (neevropska številka).
7. 2. sta dr. Marija Makarovič in Marinka Dražumeričprejeli Zupančičevo priznanje za delo na kulturnem področju. Najvišje priznanje, Zupančičevo plaketo, je dobila dr. Makarovičeva, in sicer za večletno in uspešno delo pri raziskavah ljudskih noš v Beli Krajini. Marinki Dražumerič je bila podeljena diploma za pomembno delo pri varovanju naravne in kulturne, zlasti pa sakralne dediščine v Beli krajini,
10. 2, je bila v KIC-u odprta razstava Nazaj v planinski raj. oh stoletnici Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. ki sta jo pripravila Muzej novejše zgodovine Celje in Mestni muzej Ljubljana. Razstava je bila na ogled do 19. 310. 2, je ravnatelj SEM-a dr Ivan Sedej pritrdil napisno ploščo SEM na vhodni steber Mladike.
14,	2. so na OEIKA odprli razstavo dokumentacije oddelka z naslovom Etnološka povednost fotografije. Razstava je bila postavljena v pedagoške namene, postavile pa so jo Mihaela Hudelja, dokumentaristka na OEIKA, in študentke Maruša Markovčič, Mojca Tercelj Otorepec, Damjana Zboutarm Nataša Konestaho. Na ogled je bila do 31. 3.
15,	2. je bil na Zavodu RS za VNKD sestanek IO SED, kjer so se pogovarjali o posvetu Etnologija v osnovnih šolah, izrednem občnem zboru, sobi SED. etno-večerih, programu dela za I 1994-96. problemu etnološke dediščine Slovencev v Italiji, tečaju računalništva.
15. 2, je bil v gostišču pri Mraku etno večer; na katerem sta dr Zmago Šmitek in mag. Mojca Terčelj predstavila neevropsko številko revije Etnolog.
17.	2. je bilo v KIC-u predavanje o zgodovini angleške etnografije. Predavala je Hélène La Rue, etnomuzikologinja in kustodinja v Pili Riverš Museumu. Zatem jo je mag. Inja Smerdelvodila po depoju SEM-a.
18.	2. je Irena Keršič pripravila informativno razstavo z naslovom SEM v Mladiki? na hodniku SEM-a. V marcu je razstavo prenesla in postavila v izložbi Mladinske knjige na Slovenski cesti v Ljubljani.
46
GLASNIK S£D 34/1994, št. 3
«
¡H ■ ttmmmmm M^tam»»«™-.
■ . .i,* •• • ------
. ■ ■■ ■ ■ ■ .-v. :»..- /- ...-.S;	-
•	¡8. 2. je bila v razstavnih prostorih SEM-a odprta gostujoča razstava Teksti/ v kmečki hiši iz Neprajzi Muzeuma iz Budimpešte.
•	24. 2. sta v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente na OEiKA predavala dr. Ivan Sedaj in Ralf Ceplak o problema lik i SEM-a in političnih spletkah, seminar pa je votli I Rajko Mttršič.
•	Februarja je bila dr. Moriika Krope/ izvoljena v naziv znanstvena sodelavka pri Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU.
MAREC
•	1.3. je bil na Zavodu RS za VNKD sestanek v zvezi s posvetom Etnologija v osnovni šoli. Dr. Slavko Kremenšek, mag. Nenct Židov, Aleš Gačnik, Mira Omerzel Terlep in Mojca Ramšak dokončno Strukturirali in pretresli možne vsebine in predlagali predavatelje.
*	2. 3- je bit v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente pogovor o etnološkem in antropološkem tisku V Sloveniji. Gostujoči predavatelji so bili: mag. Inja
S menici, urednica ¡Etnologa, Majda Fister, urednica Glasnika SIZD, Jože Dežman, urednik borca in Darko Datovec, urednik Annates. Pogovor je vodil Hajko Mttršič.
*	2. 3. je mag. Mojca 'Terčelj komentirala projekcijo diapozitivov ob predavanju Toneta Hočevarja, ki je govoril o Chiapasu.
" 3. 3; je bil pred Skupščino RS javni zhor državljanov za dodelitev Mladike SEM-u. Delegacija zbora je od predsednika parlamenta Hermana Rigelnika zahtevala podporo za pozitivno rešitev problema v priti SEM-a,
*	'i- 3- je v okviru predavanj etnologija neevropskih skupin imela Judith A. Rasson iz Los Angelesa predavanje Z naslovom Cultural evolution in prehistoric North America. Predavateljico je povabil Oddelek za arheologijo.
*	5. 3. |c mag. Mojca Terčelj na 3. programu radia Slovenija govorila o terenskem delu v Chiapasu in antropološki interpretaciji.
S- 3. je bil sestanek lO SED, na katerem so oblikovali koncept Posveta Etnologija v osnovni šoli, P1 eg led a I i celostno podobo društva in se dogovarjali o j^jdafjnjem finančnem poslovanju
■ 8. 3- je bil v gostišču pri Mraku etno večerz gostjo dr. Majo M iIčluski, ki je predavala o vzhodnih filozofijah. Pogovor je vodil Ralfčeplak.
•	9. 3. je v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske Študente Raj ko Murstčpredstavil metodološke probleme pri nastajanju njegove knjige Ncubesedljive zvočne igre (Od filozofije k antropologiji glasbe).
•	14. 3. je v okvim predavanj etnologija Balkana na OH1KA o oblikovanju evropske identitete predaval dr. Tomaž Mast nitk.
•	15. 3. je bil na OEIKA izredni letni občili zbor SED, na kalerem je bil sprejet nov pravilnik o podeljevanju Murko ve ga priznanja in Murkove lisiine za posebne dosežke v etnologiji na Slovenskem
•	Od 10. 3 do 17. 4, je bila i' Milteličevi galeriji na Ptuju odprta razstava Srečna Afrika : igrače Gane In Burkine Faso, ki sta jo pripravila Sonja Porte in Aleš Gačnik.
•	Od 21. do 24. 3. seje Rajko Mttršič z referatom udeležil simpozija Ethnic Traditional Culture and Folk Knowledge, ki je bil na inštitutu za etnologijo in antropologijo pri Ruski akademiji znanosti v Moskvi. V sekciji o filozofskih vidikih ljudske kulture je predstavil dinamiko med kulturno inovacijo in tradicijo v prispevku z naslovom: "Kreativna igra razumevanja in napačnega razumevanja: antropološka terenska raziskava punk ročka v nekaj slovenskih vaseh".
•	23 3 je v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske Študente dr. Zmaga Kumer predavala o slovenski ljudski pesmi. Pogovor je vodil
i nag. Marko Terseglav.
•	24. 3. je bila v avli ljubljanske banke d. d. na Trgu republike 2 v Ljubljani odprta razstava Slovenski kozolec (Projekt Pot kulturne dediščine). Arhitekturne makete in risbe so bile delo arhitekta Bojana Hrelje, fotografije je posnel Jaka Cop, dokumentarno foiomonografijo Slovenski kozolec
-	The Slovene I lay rack pa je predstavil dr. Tone Cevc.
•	O d 25. 3- do 31 ■ 3. je Mojca Ramšak vodila Osnovnošolsko etnološko raziskovalno delavnico na RadiŠah na avstrijskem Koroškem, ki so jo organizirale Zveza prijateljev mladine Ljubljana
-	Center, Slovenska prosvetna
zveza iz Celovca in Slovensko prosvetno društvo Radiše. Rezultati delavnice so bili objavljeni v dvojezičnem zborniku Na poti v vas/t Interivegs ins Dorf Kultura na Radišah skozi 90 hn/Streifzug tiurch 90Jahre Kultur am Radsberg, ki je izšel v začetku oktobra 1994.
•	Od 31- 3. do 2. 4. je bil dr, Božidar Jeze mik na 9. kongresu evro}>eanistov v Chicagu, kjer je predstavil referat Unknown Bosnia; or The Mature of the Europeans.
APRIL
•	6. 4, je v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente mag. Milko Poštrak predaval o rock'n'rollu in vsakdanjem življenju s
soc i o 1 oš ko-fc n o m en o loš keg a zornega koti. Pogovor je vodil Rajko Mmšič.
■	7. 4. je mag. Marjetka Goležu Glasbeno narodopisnega inštituta pri ZRC SAZU na Filozofski fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija.
•	Od S. do 1 1. 4. je bila v ptujskem Minoritskem samostanu na ogled razstava Dobrote slovenskih kmetij, kjer je bila predstavljena krušna, mesna in mlečna kulinarična dediščina enajstih slovenskih pokrajin. Posebna pozornost je bila posvečena Primorski.
•	Od 12. 4. do 18. 4, so se Študijske ekskurzije v Pariz in obiska Muzejskega salona (SIME) udeležili etnologi mag. Andrej Dular, Tita Ovsen ar. A'¡ves Sulic -Dular, Mojca Ferle.Jana Mlakar. Andreja Brcinceljin Magda Peršič.
■	Od 1 1. do 17. 4. je bila mag. Marjeta Mikuž študijsko v Parizu (delo v ICOM-ovem
Doku men taci jsko-in fonna ti vn em centru).
•	Od 13. 4. do 13.5, je bih na
OEIKA na ogled razstava Utrinki z Radiš, ki so jo postavile študentke Irena Destovtlik, Ma ruška Markove tč m Damjana Žbontar ter etnologinji Mojca Ramšak in Milena Kunej. Razstava je bila nato prenesena v Kulturni dom na Radišah.
•	12. 4. je bil sestanek 10 SED,
•	13. 4. je bil v klubu CD etno večer, kjer so kustosi in ravnatelj predstavi i i delo S/o venskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Ob tem je bil prikazan tudi film oziroma mladinska oddaja Tina in
CjI-ASN1K SED .54/1 994, št. 3
47

Nejq v SEM in dokumentarni video fUm Sprehod po depoju SEM. Pogovor je vodila Bojana Rogelj Škafar.
•	18, in 19. 4. so Mojca Raima k, Magda PerŠič, Karla Oder, Vladimir Šlibar, Mojca Ferle, Vladimir Vilman, Marija Cvetek m študentje 4. letnika etnologije
(Bojana Rogina, Irena Destovnik, Marija Hameršak in Zeljko Berlič) pod vodstvom dr. Janeza Bogataja urejali in postavljali zasebno zbirko na turistični kmetiji Hudičevec v Razdrtem
•	19. 4, je imel dr. BožidarJezeruik predavanje na Bosanskem forumu v Ljubljani z naslovom Kulturnozgodovinski spomeniki v Bosni in Hercegovini kot tarče minometaleev.
•	25. 4. so v prostorih Slovenskega verskega muzeja v Samostanu Stična odprli razstavo fotografij Stična skozi leto in dan avtorja p. Branka Petauerja. Razstava je bila odprta do 30. 8. 1994.
•	V aprilu je Jožica Mandeljne FF zbirala podpise v podporo SEM-u za Mladiko.
MAJ
•	5- 5- so v KIC-u Križanke v Ljubljani odprli razstavo Muzej solinarslva v krajinskem parku Sečoveljske soline in Kavcfiikova dimnica v Zavodnjah. Oba muzeja sta kandidirala za nagrado Evropski muzej leta (European Museum Year Award). Razstavo so postavili Zveza muzejev Slovenije, Pomorski muzej "Setgej Mašera" Piran, Kulturni center Ivan Nafiotn i k - Muzej Velenje in Mestni muzej Ljubljana, na ogled pa je bila do 4. 6. 1994.
•	6. 5. je v okviru Splošnega seminarja za Četrte letnike in podiplomske študente ameriški kulturni antropolog dr. Joel M. Halpern predaval o razmerju med kulturno antropologijo in etnologijo ter o metodoloških vidikih razvoja ameriške kulturne antropologije,
•	6. 5. si. je prostore Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Za vedski 5 v Ljubljani ogledal dr. Vilko Novak Po ogledu je v seminarski sobi ob prigrizku potekal še pogovor o sedanjih razmerah v stroki.
•	9 §• je mag. Marjeta Mikuž organizirala prihod strokovnjaka -direktorja Deutsches Museum dr. \V. Rathiena, ki je v Cankarjevem domu predaval na Museoforumu o muzejskem managementu.
9- 5- je ameriški kulturni antropolog dr.Joel M. Halpern na OEIKA predaval o vojnah na področju bivše Jugoslavije na podlagi izkušenj s terenskega dela na Balkanu.
10. 5. je bil na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine sestanek IG SED, kjer so se dogovorili o občnem zhoru v Rogatcu, etnološki trilogiji in o zaščitnem znaku društva,
10.	5. je bil na OEIKA etno večer, na katerem je imel Mitja Ferenc, svetovalec za zgodovinsko dediščino Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, predavanje z diapozitivi z naslovom Kočevska izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev,
11.	5 sta okviru Splošnega seminarja za četrte lelnikc in podiplomske študente Katarina llirnok. Munda in Jože Hirnok predstavila problematiko, s katero se v praksi srečuje etnolog v slovenski skupnosti v Porabju. Rdečo nit sta povlekla z dokumentarno - igranim filmom z naslovom Porabje - Kak nejga zelenoga konja, tak nejga čednoga Slovenca. Jože IILrnok je zatem predstavil Zvezo Slovencev na Madžarskem, katere predsednik je, Katarina Hirnok pa je govorila o medijih in slovenski manjšini na Madžarskem. Pogovor je vodil Hajko MurŠič.
13. 5. sta Jožica Mandeljin dr. Marija Makctmvič vodili seminar za vodje folklornih skupin v tekstilnem depoju SEM
16. in 17. 5. so študentke četrtega letnika etnologije (Damjana Žbontar, Bojana Rogina, Marta Kunstelj, Marija Hameršak in Nataša Konestabo) pod vodstvom Magde PeršiČ. Mojce Ramšak in dr. Janeza Bogataja dokumentirale predmete iz zasebne zbirke turistične kmetije Hudičevec v Razdrtem.
iS. 5. je Jožica Mandeljv odila etnologinje iz Danske po tekstilnem depoju.
18.	5. je v okviru Splošnega seminarja za četne letnike in podiplomske študente dr. Robert Gary Minnich predaval o terenskem delu kot skupni osnovi etnologije in socialne/kulturne antropologije. Pogovor je vodil Rafko Muršič.
19.	5. je bila v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti odprta gostujoča razstava Pripovedi s panjev Čebelarskega muzeja iz
^ :.....
Radovljice. Razstava je bila na ogled do 30. 6.
•	22. 5, je Mojca Ramšak s študenti etnologije opravila sondažno raziskavo v Rušah
•	23. 5. sta bili v dvorani SAZU predstavljeni publikaciji Traditiones 22/1993, ki ga izdaja Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo H/1, avtorja akademika dr. Nika Kureta.
•	26. 5. je mag. Mojca Terčelj povezovala in komentirala predavanje Tomaža Nabergoja iti clr. Janeza Staiionika o Marku Kapusu, slovenskem misionarju v Mehiki. Predavanje je bilo v okviru Sekcije za amerikanistiko pri
SIo ve > iske m o rte nt a list ičnem društvu.
•	27. 5. do 3. 6. je bila Alenka Sitnikič v Atenah na sestanku dokumentacijske delovne skupine ETHNO.
•	30. 5. je Bernarda Potočnik na hmeljniški žagi zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Hmeljnik ; način življenja plemiške družine \Vambolt von Umstadt med pivo in drugo svetovno vojno
31. 5. je bila v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič odprta razstava publikacij in znanstvenoraziskovalnega dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani v letu 1993 Monografije od leta 1979-92, izbor iz dokumentacije in delo študentov Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo so razstavile Mihaela Hudelja, Mojca Račič Simončič in Mojca Ramšak. Razstava je bila odprta do 10, 6.
3 i. 5. so študentje etnologije pripravili brucovanje na Gorci pri Podlehniku.
Od 31. 5 do 4. 6. je bil v Cankarjevem domu na ogled 2. slovenski muzejski sejem, ki ga je pripravila Zveza muzejev Slovenije.
¡UNIJ
Od 1. do 6. 6. je bila v Galeriji v Slovenj Gradcu na ogled 10. razstava Domače in umetne obrti. ki so jo z Obrtno zbornico Slovenije postavili dr. Janez Bogataj. Mojca Ramšak in Študentke Damjana Zbontar. Simona Grmek in Romana Slavič.
]. 6. je imel dr. Janez Bogataj otvoritveni govor na razstavi Domače in umetne ohrti v Slovenj Gradcu.
2. 6. sta mag. Marjeta Mikuž in Alenka Simikičprejeli Valvasorjevo priznanje za
4fi
GLASNIK SED 34/1994, št. 3
i
im
organizacijo CIDOC-ovc konference v Ljubljani septembra 1993.
•	3. in A, 6. je bil v Rogatcu redni občni zbor SED. Prvi dan so delovne skupine SI;D poročale o opravljenem delu, izvoljena sla
I >ila nova urednika Glasnika SED Rajko Muršičm Mojca Ra umik podeljena so bila Markova j ir i znanja in listini. Priznanje za življenjsko delo je prejel dr. Tone Cevc, listini za delo v ¡preteklem leni pa konservatorka Ada Bar Janša in konservalorska sekcija SED. Po uradnem delu in kosilu je bil ogled trga Rogatec in muzeja, naslednji dan pa je bila organizirana ekskurzija na področja zapuščenih steklarn, Se delujočih kamnolomov, na Donačko goro in v Olimje.
•	7. 6. je diplomantka Tanja Holmec v Gaberniku na Pohorju zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Kam so vsi turisti šli?: turistične kmetije in vinotoči na področju občine Slovenska Bistrica in njihove nedorečene možnosti,
•	Od 10. do 15. 6. je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani na ogled razstava Domača in umetnii obrt, ki so jo Z Obrtno zbornico Slovenije postavili dr. Janez Bogataj, Mojca Ramšak in študentke Damjana Žbontar, Simona Grmek, Sandra Habjanič, Marta Timer, Katarina Hergold in Romana Slavič.
*	14. 6, je bil v gostišču pri Mraku sestanek K) SEI) in uredništva Glasnika SED. Znova je bila predlagana nova blagajničarka, Prednika Glasnika Rajko Mitršičin ' Mojca Ramšak bosta poleg Glasnika urejala in izdajala Še knjižnico Glasnika SED.
*	Od 15. do 17. 6. sta v SEM Alenka Simikičin Tone Pire pripravila tečaj za računalniški Paket MODESza kustose etnoloških oddelkov v ¡ukrajinskih * muzejih Slovenije.
' 6 ¡e mag. Inja Smerdelv razstavni dvorani SEM-a !>J ga nizi rala projekcijo filma Od 1 ni'lppa do kofetka 's smetano in ' [tazaj m s sodelovanjem Tanje '0 nta£ičpnp ra vil a Spomin na ''azstavo Ljubljana po predzadnji modi.
*	">4 ( ■
pp K* mag. Marko Tersegiav na
. v ' Kibljani zagovarja! doktorsko disertacijo z naslovom Uskoška * Pesetaska dediščina v prepletu in soodvisnosti s slovensko ljudsko kulturo Pek- Krajine.
^^^NÏKSÈD 34/1 994, št. 3
• Od 24. do 27. 6. je bil dr. Božidar Jezeruik na konferenci EASA-e v Oslu kjer je imel referata The 18th Century Discovery of Savage People in Europe in Dig a Shovel-Deep for Morality.
" Od 27. 6. do 5. 7. je Mojca Ramšak vodila etnološko delavnico na Enohško-etnološki poletni Šoli za dijake (Zoisove Štipendiste) v Svečini. Raziskovali so viničarske odnose do I. 19531 29. 6. je Miran Puconja na OEIKA zagovaijal magistrsko delov. naslovom Temelji preživljanja na Cvenu.
1 Od 30. 6 do 8. 7. je potekala v Muzeju na prostem v Rogatcu Muzejska poletna delavnica, kjer so raziskovali splošno zgodovino kraja, pomen "lodna" v Muzeju na prostem, inventarizirali so eksponate, raziskovali notranjo opremo, vinske kleti in zidanice, kamnarske bajte, čebelnjake in pripravo medu. Delavnico je pripravil Muzej novejše zgodovine Celje v sodelovanju z. Društvom za ureditev muzeja na prostem Rogatec.
JULIJ
1. 7, je dr. Marija Muktirovič predavala dijakom na Enohško-etnološki polelni šoti v Svečini a načinih raziskovanja oblačilne kulture na podeželju.
Od 2. do 9, 7. je Tanja Ilohnec .vodila etnološko delavnico na Mladinskem raziskovalnem taboru na Smartnem na Pohorju. Skupina je raziskovala tekstil v pohorski hiši.
Od 5. do 6. 7. je ob 75 obletnici Masarykovc univerze v Brnu potekal simpozij Muscology as a University field of study. Simpozij je pripravila Mednarodna poletna Šola za muzeologijo (1SSOM). Pri treh okroglih mizah na simpoziju je sodeloval Aleš Gačnik.
7. 7. je bil v gostišču pri Mraku izredni sestanek IO SED. Pogovarjali so se o biagajni in blagajniku SED in o pedagoških delavnicah.
7. 7. je bila" v KlC-u Križanke v Ljubljani odpita razstava To je ljubljansko, ljubljanski mestni znaki in njihova uporaba. Razstavo je postavil Mestni muzej Ljubljana, odprta pa je bila do 30. H,
7. 7, so v Pokrajinskem muzeju Maribor odprli razstavo lutke V ljudskih nošah Razstavo je postavila Majda Anders, na ogled pa je bila do 10. 9.
• Od 7. 7. do 14. 7. je na Velikem Boču na Kozjaku potekal simpozij slovenskih pravljičarjev, ki je bil namenjen ljubiteljskim zbiralcem in poustvarja ¡ceni, pedagoškim in kulturnim delavcem. Duhovna voditeljica in organizatorka je bila ¡Joba Jenče, ki želi razširiti strokovno znanje med ljubitelje. Simpozij je bil razdeljen na Strokovni in praktični del. Pri dopoldanskih predavanjih so s svojimi referati sodelovali: mag. Igor Cvetko, dr, Alenka Goljevšček, Drago Kunej, Janez Škof m dr Marko Tersegiav. Igor Cvetko je govoril o funkciji in pojavnosti zvočnih iger na Slovenskem, Goljevščkova o mitih v ljudskem slovstvu, Kunej o ljudskih inštrumentih. Škof o umetnosti govora, Tersegiav pa o univerzalnem in nacionalnem v ljudski besedni umetnosti. Predavanja bodo izšla v zborniku. Praktično delo v t.im. delavnicah je bilo posvečeno izdelavi trstenk, filea iz ovčje volne, lutk in postavitvi lutkovne predstave ter petju, plesu iu ruuziciranju. V velikem številu so se simpozija udeležile predvsem vzgojiteljice v vrtcih, učiteljice in knjižničarke, torej tiste, ki so najbolj povezane z otroki in ki nanje želijo prenesti del naše dediščine Razveseljiva je bila še prisotnost študenta etnologije. Tovrstne delavnice se bodo v prihodnjih poletjih nadaljevale, drugo leto v Rakovem Škocjanu. Večja udeležba etnologov-m en to rje v je že zagotovljena, saj organizatorji mislijo tudi na materialno in socialno kulturo.
1 Od 11. do 16, 7. je v Rušah potekala študentska etnološka raziskovalna delavnica, ki jo je vodila Mojca Ramšak. Raziskovalne teme so se bile: obrti, prehrana, delavska kultura, praznik Ruško, Ruški letni oder, valorizacija vinske poti, druženje v Rušah, Rezultati delavnice bodo predstavljeni v zborniku.
AVGUST
Od 20. do 28. H. je bil v Skalah pri Velenju Srednješolski interdisciplinarni raziskovalni tabor, ki ga je vodil Jože Ilúdales.
Od 22. do 28, 8. je v Piranu potekala l. mednarodna etnološka poletna šola, ki sta jo pripravila Inštitut za multikulturne raziskave in Instüulum studiom m Humanitatis (dr. Zmago Šmitek, dr. Iztok Saksida, mag. Borut Brumen). V poletni šoli so predavali dr. Christian Giordano
~49
v
iz Švice, dr. Dunjct Rihtman Avguštin iz Hrvaške, dr. Vaclav Hubinger iz Češke, dr. Georg Elwert iz Nemčije, dr. Paolo Cfliozziiz. Italije, in ¡Vaško Križnar. Teme predavanj so se nanašale na multikulturnost Mediterana, nacionalizem, lingvistiko, tradicijo, vlogo etnologije in antropologije v Evropi, vizualno antropologijo s projekcijo slovenskih etno filmov in strukturo "drugega".
•	Od 22. 8. do 3, 9, je v Reziji potekal 14, mladinski raziskovalni tabor Rezija '94. Ena od petih raziskovalnih skupin je bila tudi etnološka, ki sta jo vodila Andrej Furlun in mag. Mojca Ravnik, raziskovala pa je materialno kulturo, kar bo jedro bodoče muzejske zbirke.
•	Od 26 do 29. 8. je po stari cesti med Vipavo in Ljubljano potekala Vipavska /ure t iga, ki so jo pripravili AGRO industrija Vipava 1894, Goriški muzej in društvo DOLI. Ta tradicionalen prevoz vina (vrtovčan) je spremljala uprizoritev polnjenja na starih strojih iz preloma stoletja. Strokovno sta furcngo vodila AndrejMalriičin Boris Blažko .
•	V avgustu je izšla Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje za občino Izola avtorice Bogdane Tome Marinac,
•	Otl 30. S. do 5. 9 je v Gmundnu pri Salzbuigu potekala "Poletna akademija Ö X^W (Österreichisches Volkslied werke iz Dunaja)" o ljudski kulturi in turizmu. 31 avgust je bil posvečen 90. letnici delovanja ÖVW, Ob tej priliki so prvič podelili avstrijsko zvezno nagrado za dosežke na področju etuomuzikologije. Nagrado "Walter Deusch Preises" (poimenovano po znanem etnomuzikologu in sedanjem direktorju Ovw) je prejel koroški etnomuzikolog Berti Logar sodelavec graškega inštituta za ljudsko glasbo. V obrazložitvi nagrade je bilo predstavljeno Logarjevo terensko delo med Slovenci na Koroškem pa njegovo znanstveno (zbirka slovenskih pesmi iz Podjune, več kaset ljudske glasbe iz Podjune) in zborovodsko delo. Nagrado je Logarju podeli! avstrijski podkancler dr. Erhard Busek, občudovalec ljudske kulture in prijatelj .Slovencev (GNI ZRC SÄZU je dobil sodobnejši zvočni studio prav po Buskovi zaslugi). Prireditve ob 90. letnici ÖVW se je udeležil tudi slovenski veleposlanik v Parizu dr. Andrej Capuder z referatom o ljudski
E*» iHH
kulturi kol evropski ideji, v katerem si' je dotaknil razmerja med individualnim in kolektivnim v umetnosti. Z referatom sta sodelovala še dr. Busek in dr. Fritz Rosenherger, Pivi je govoril o aktualnem združevanju v Evropi, o političnih zadržkih in motivih združevanja, kot tudi o kulturnih posledicah takšnega zduževanja. Drugi pa je govoril o tradiciji kot osnovi za naprednejšo kulturno politiko, Slavnosti in podelitvi nagrade sta se udeležila še dr. Marko Terseglav in dr. Jerko Bezič iz Zagreba.
•	Od 31. 8. do 14. 9. je v Brnu potekala Unescova Mednarodna poletna šola za muzeologijo (ISSOM), ki je bila usmerjena prevsem k zbirkam: Poletne šole se je udeležil Aleš Gačnik.
SEPTEMBER
•	Od S. do 10. 9. je OE1KA obiskalo 7poljskih etnologov iz L.odža pod vodstvom dr. Brxmislawe Jamarske. V Rogatcu in Rogaški Slatini so se dogovarjali za 7. etnološka stičišča, ki bodo junija 1995. Na srečanju so bili prisotni dr. Slavko Kremeušek, Mihaela Hudetja, Mojca Račič, mag. Borut Brumen, Rajko Muršič, mag. Nena Židov.
4 • 10.9- je Mojca Ramšak,s študenti etnologije, ki so sodelovali na etno delavnici v Rušah, pripravila razstavo o življenju v Rušah. Odprta je bila clo konca septembra.
•	12.9. sta Slovenski verski muzej v Stični in Cistercijanska opatija odprla razstavo Jožeta Trontlja.
•	Od 20. do 25. 9. sta se Irena Keršič in Alenka Sijnikičudeležili posvetovanja v Dolni Krupi in Martinu na Slovaškem. Posvetovanje je bilo organizirano
v okviru Evropske mreže etnografskih in socialno zgodovhiskili muzejev.
•	Od 19. do 21. 9- je v Cankarjevem domu potekalo posvetovanje Etnologija v osnovni šoli. Akcija je bila namenjena seznanjanju, dopolnjevanju in sistematičnemu poglabljanju etnoloških znanj osnovnošolskih učiteljev. V ta namen je 17 etnologov in drugih, ki se z njo posredno ukvarjajo, v obliki predavan in delavnic
•	učiteljem posredovala osnovna znanja. Na posvetovanju so predavali; dr. Slavko Kremeušek, Irena Keršič, Mira Omerzel Terlep, Karla Oder, Ivana Leskovec, Mojca Ramšak. mag. Nena Židov, Aleš Gačnik, Vito Hazler, dr. Marija Makarovič. Jože Hudales, Rajko Muršič, Alaško Križnar,
mag. Igor Cvetko, dr. Svanihor Pettan, dr. Albine a Pesek Pettan, dr. Maja Milčinski, Mirko Ramovš.
•	22. 6. je so v Slovenskem etnografskem muzeju ob 850. obletnici prve omembe Ljubljane v pisnih virih postavili razstavo Ljubljana po predzadnji modi, ki , je bila spomin na to razstavo. Ob tem je bil predstavljen film Afnirja Muratoviča o ljubljanski promenadi, projekciji je sledila Čajanka.
•	Od 22. do 24. 6. so potekali Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jih je pripravil Svet Evrope. Konservatorji zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine so pripravili oglede etnoloških spomenikov: Vito ftazlerv Zavodnjah, Velenju in Rogatcu; Vladimir Knijic v Kropi. Liljana Medved in Jelka Skiihcky v l-ovrencn na Pohorju, Šentjanžu nad Dravčami, Šmanncm na Pohorju; Eda Belingarm Bojan Klemenčičv Štanjelu, Gočah. Idriji; Eda Benčič Moharv Sečovljah. Ravnu; Dušan Strgarv Šmarjah in Apneniku. Zvezdana Koželj je v Vodnikovi domačiji v Ljubljani predstavila publikacijo Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije.
•	23. 9. so v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli razstavo Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem. Razstavo so pripravili Anka Novak, Cene Avguštin, pri organizaciji je sodelovala mag. Tatjana Dolžan. Na otvoritvi je s svojim programom "Slovenske ljudske pesmi in glasbila" sodelovala Trutamora Slovenica. Mira Omerzel-Terlep, Matija Terlep in Mojka Žagar. Ob razstavi predvajajo filma Kmečka naselja in stavbarstvo v Dolini (Anka Novak, Naško Križnar). PlanŠarstvo v Bohinju (Anka Novak, Naško Križnar) ter videodokumentacijo kmečkega stavbarstva pod Studom m v Bohinju (mag. Tatjana Dolžan, Nad j a Valentinčič).
•	28. in 29. 9. je v Biološkem središču v Ljubljani potekalo posvetovanje Oh 90. obletnici rojstva prof dr. Boža Škerlja v organizaciji Slovenskega antropološkega društva. Na posvetovanju so s svojimi prispevki nastopili mdr. tudi etnologi; dr. Slavko Kremeušek. Rajko Muršič, dr. Petar Vlahovič, dr. Sanja Lazarevič, dr. Branka Berce Bratko, in arhitekt dr. Peter Fister. Stavko Kremeušek je govoril o Škerljevem pojmovanju razmerja med etnologijo in antropologijo, Rajko MurŠičo prepleteni pahljači antropologi), Petar Vlahovič o Škerljevem dojemanju etnične
50
GLASNIK SED 34/1994, št. 3
.	V	. :,;■ ¡¡¡HH rviij«» f „
' .	'■'■ ' ' i,' ' K"-' . . . ^'V ' ! -"'i " : ' .M'". - '.'■■■■j
antropologije, Sanja Lazarrniičo Božu Skeiiju kol antropologu intcrcksciplinamega pomena, Brc tuba BerceBmtkoo preučevanju identitete kot kriterija za planiranje razvoja in Peter Eisteroarhitekturni antro[X;logiji kot novosti oziroma prezrti smeri. Referati s simpozija I->odo objavljeni v Antropoloških zvezkih 4.
♦	Od 28. do 2.10. sta se Bojana Rogelj Škafar in Tone Pire udeležila Srečanja predstavnikov nacionalnih komitejev ICOM-a za srednja Evropo, ki je bilo V DOlni Kntpi. Tema pogovorov je bila izmenjava informacij o računalniški dokumentaciji v različnih muzejih in njihovem sodelovanju.
*	V septembru je izšla Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletje za občino Metlika avtorice Marjet ke Balkovec.
novice
IZ SLOVENIJE
" Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo se zahvaljuje študentki 1. letnika Aljanki Varga, za podarjenih 1120 razglednic in voščilnic z motivi slovenskih, bivših jugoslovanskih in evropskih mest in planinskimi motivi do šestdesetih let.
*	T 12. 1994 bo absolventki etnologije Nataša Ko t test a ho Začela delati v Pokrajinskem muzeji t v Murski Soboti kot kustosinja etnologinja.
•	ranja 11 olnicc je dobila službo v Pokrajinskem muzeju Maribor od 1- 12. 1994.
•	Slovensko etnološko društvo obvešča, da bodo vsak drugi lorek v mesecu v klubu Cankarjevega
doma potekali etno večeri:
•	10. i 1995 Predstavitev, knjižne zbirke Glasovi,,
•	14. 2. 1995 Ženske študije v tujini in pri nas;
•	11,4. 1995 Tržnice pri nas in v SVetll;
•	6.6. 1995 Etnološka prizadevanja Slovencev v Italiji.
•	Med 24. in 27. oktobrom bo v Cankarjevem domu kongres Razvoj slovenske etnologije od Utvklja iti Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Ob kOngresu bodo potekale Se Prireditve: slavnostni koncert, razstava v CD, na Filozofski [nku|teti, v SEM in na SAZlI-ju.
Uredništvo Glasnika SED naproša
etnologe zaposlene v muzejih, zavodih ......i,............. ... '
kultur
Za varstvo naravne in ne dediščine. Šolah,
ministrstvih, ipd., da pravočasno pošiljajo napovedi etno dogodkov, ki jih pripravljajo. Podatke potrebujemo, ker želimo bralce že vnaprej informirati o etnoloških dejavnostih. Potrebujemo tudi informacije o posameznih etnologih in njihovi neslužbeni etnološki dejavnosti zaradi objave v kroniki.
•	Tisti, ki Želite imeti objavljeno oceno svoje najnovejše etno knjige, le-lo pošljite na naslov uredništva, ki bo našlo recenzenta.
IZ EVROPE
Festivali in konference
•	Na Univerzi v Manchestru (Anglija) bo med 9. in 12, decembrom 1994 potekala delavnica na temo "Culture, communication and discourse: negotiating difference in multi-ethnic alliances''.
•	Med 20. in 24. marcem 1995 bo v Musée de ¡ 'Homme v Parizu ogledale "14 Bilan du film Bcnographù/tte".
•	Od 13. do 16.6. 1996hov Gôtehorgu tut Švedskem potekala 9. mednarodna konferenca ustne zgodovine. Etnologi ki bi želeli sodelovati z referatom, pošljite angleški povzetek le tega na eni tipkani strani do 1. februarja 1995 na naslov: Birgitta Skarin Erykman, Department of Ethnology, University ofGôteborg, Vastra 1 lamngaran 3, S-411 17 Gôteborg, Sweden (tel. +46 31 773 1971, fax+463) 1380 30), V marcu 1995 boste obveščeni o izboni in o programu konference.
•	Na Univerzi v Hullii (Anglija) bo med 27. in 30. marcem 1995 potekala konferenca ASA z naslovom "Anthropology and représentation".
•	Med I I . in 13. aprilom 1995 organizirajo na Univerzi v Amsterdamu konferenco z naslovom "Building Identities. Gender Perspectives oil Children and Urban Space".
•	Na Univerzi v Firencah bo med 19. in 27. aprilom 1995 potekal MEDNARODNI kongres svetovne etnološke in antropološke zveze l.U.A.E.S. Delovni naslov konference je "Biodempgraphy and Unman Evolution",
•	V Reykjavikit bo med 14. in 16. julijem 1995 potekal znanstveni simpozij na temo "The
A nth ropohgy/Eti iQg raphy of Experience'.
•	Svetovna komisija za urbano antropologijo in etnologijo organizira med 22. in 25. avgustom 1995 v Tokiu znanstveno
konferenco z delovnim naslovom " Urban Environmental Issue1'.
Štipendije in nagrade
•	Ni še prepozno, da se prijavite za Štipendijo Royal Anthropological Institute in Goldsmiths College Univerze v Londonu. Informacije Anthropology Today ali na naslov Olivia Harris, Depanmant of Anthropology. Goldsmiths College, University of London, New Cross, London SE 14 6NY
•	Eondacija Fyssen (Francija) razpisuje letne štipendije, za etnologe/antropologe mlajše od 35 let. v višini 120000 FF. Informacije: Fondation Fyssen. 194 Rue de Rivolli, 75001 Paris. Mednarodno nagrado iste fondacije, ki mora biti v polju "Ethnology of Social Behavior", lahko poberete, če s svojo raziskav«} do l. septembra 1995 noininiialc za nagrado
Išče se
•	Profesor/profesorica za škotsko etnologijo na Univerzi v Edinburgh u.
•	Profesor/profesorica za socialno antropologijo na Univerzi v ZCirichu.
Etno hekerji
•	Si lahko daste duška na elektronskem Časniku, ki so ga pod i inenom" 7 heoivtical A niht vpologyl' pričeli "izdajati" etnologi/etnologi nje (Völkerkunde) in
et no log i/etnologi nje (Volkskunde) Univerze na Dunaju. Do Theoretical Anthropology lahko pridete preko Workl Wicle Wehttm domač naslov I tltji/Avutv. hi livie.ac.atMltWeth > ta'
V spomin:
•	Nemška etnologija je v zadnjem letu izgubila nekaj ctnologov/ctuologinj, ki so v zadnjih 50 letih prispevali neprecenljiva znanstvena spoznanja o kulturnih in socialnih fenomenih sodobne evropske etnologije in s svojim delom pomagali utemeljiti sodobno kritično in analitično nemško etnologijo (Volkskunde).
Uredništvo Glasnik,! SED izraža svoje sožalje ob smrti ingehotg Weher KeHerman nove, Josefa Dtinningerja, Malthiasa Zenderju in Petra Assiona.
Novice pripravljata Mojca Ramšak in Borut Hrumeti.
glasnik sed 34/1994, št. 3
51