Spedtzlone in abbonamento postale — Pottnlaa plačana * |otomu Leto XXIII., št. 205 IZREDNA IZDAJA Ljubljana, nedelja 11 septembra 1941 - VI * <\, « r, tn/' .tCvoi/' VCv Ai-o. vuw Cena cent. 80 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uK- ca 5 — lelcfon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno- čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Icaliie in inozemstva ima Unione Pubblicita italiana S. A. MILANO Izhaja ritlt dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—. za inozemstvo vključno s »Ponedcljaim Jo* trom« Lir 36.50. U t c d n i i t v o : Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5. — Telefoo itev. 31-22. 31-23, 31-24. _Rokopisi se ne vračajo._ CONCESSIONARIA FSCLUSIVA per la pol*' blidti di provenienza italiana ad estera : Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. SL£$WENEN! Der Fiihrer des Grossdeutschen Reiches hat, gezwungen durch den schmahlichen Verrat des italieni-schen Konigshauses und des Mar-schalls Badoglio, der deutschen Wehrmacht den Befehl erteilt, zum Schutze Europas und zur Sicherung des Reiches Eure Heimat in ihre starke Obhut zu nehmen. Ich richte an Euch alle den Appell, Ordnung und Ruhe zu be-vvahren und Eure Arbeitsplatze nicht zu verlasscn. Es wird niemandem ein Leid ge-schehen, \venn er sich den notvven-digen Anordnungen fiigt. Jeder hat seiner Arbeit nachzu-gehen. Die offentlichen Verkehrsmittel laufen Tveiter. In den Betrieben wird weiter-gearbeitet. Das Ausgrhverbot von 20 Uhr bis 6 Uhr bleibt aufrecht. Das Radfahrverbot bleibt aufrecht. Die Luftschutzbestimraungen sind strengstens einzuhalten! Pliinderungen werden mit dem Tode bestraft. Die Sicherheitsorgane sind ver-iantwortlich fiir Ruhe und Ordnung. Befdgt daher die Anordnungen der Dienststellen der Wehrmacht! Ihr dient damit am besten Eurer Heimat und bevvahrt Euch vor Un-heil! Laibach, 10. September 1943. Der Beiehlshaber der deutschen Truppen gez.: GENERAL RAAPKE ZasaMktse An&r4mi«g des St^dtkctsimandaiiteii 1.) YYer nooh im Besitze von Waffen aller Art ist, oder sicli solehe durch die italienische VVehrmacht heschafft hat, hat diese unverziiglich auf der Stadt-kommandantur T o m a n o v a ulica N r. 8. abzugeben. 2.) Ansammlungen von mehr als 5 (fiinf) Personen auf offentlichen Stras-sen und Platzen sind bis auf weiteres verboten. 3.) Versammlungen in gesehlossenen Raumen jeglicher Art bediirfen der Ge-nehnugung des Stadtkomniandanten. 4.) Das Abhoren anderer als deut-seher und kroatiseher Sender vvird mit dem Tode bestraft. 5.) Die Verbreitung von falsehen Nachrichten und von Flugzetteln jeder Art, sovvie das Besehmieren von Wanden und Biirgersteigen ist verboten. DER STADTKOMMANDANT. SLOVENCI! Vodja Velikonemškega Reicha je izdal, prisiljen po podlem izdajstvu italijanske kraljeve hiše in maršala Badoglia, nemški vojski ukaz, v obrambo Evrope in v varstvo Reicha vzeti Vašo domovino v svoje močno varstvo. Stavljam Vam vsem poziv, ohranite red in mir in ne zapustite Vaših delovnih mest. Nobenemu se ne bo pripetilo gorje, ako se bo pokoraval potrebnim naredbam. Vsakdo mora iti za svojim poslom. Javna prometna sredstva so naprej v pogonu. V obratih se dela naprej. Prepoved izhoda od 20. ure do 6. ure ostane v veljavi. Prepoved vožnje s kolesi velja dalje. * Določila zračne obrambe se morajo izvesti najtočneje! Ropanje se kaznuje s smrtjo. Varnostni organi so odgovorni za mir in red. Pokoravajte se torej naredbam vojaških službenih mest! Tako služite najbolje Vaši domovini in se obvarujete pred hudim. Ljubljana, 10. septembra 1943. Poveljnik nemških vojnih odredov: GENERAL RAAPKE, s. r. Dodatna naredba mestnega komandanta 1. Kdor je še v posesti orožja kakršne koli vrste, ali si je pridobil orožje od italijanskih oboroženih sil, ga mora nemudoma oddati na mestnem poveljstvu Tomanova ulica št. 8. 2. Zbiranje več kot 5 (pet) oseb na javnih cestah in trgih je do nadaljnjega prepovedano. 3. Za zborovanja vsake vrste v zaprtih prostorih je potrebno dovoljenje mestnega komandanta. 4. Poslušanje drugih radijskih oddajnih postaj kakor nemških in hrvatskih se kaznuje s smrtjo. 5. Razširjanje neresničnih vesti in letakov vsake vrste, prav tako mazanje sten in hodnikov je prepovedano. MESTNI KOMANDANT. ¥ Beneški kotlini Uspel nemški udarec na Spitzbergih — Srditi bsji v Sa-jlemsScera zalivu — Doslej 200.000 ton deloma uničujoče zadetih — Italijanska mornariška skupina prestrežena na begu — Neka oklica potopljena, nadaljnje vojne ladje težko poškodovane Iz Fiihrer jevega glavnega stana, 10. septembra- Vrhovno poveljstvo oborožene sile objavlja: Bitka v Doneski kotlini se nadaljuje s srditimi in sprememb polnimi hoji. Jnfno od Izjuma in na bojišču pri Har-kovu so bili številni napadi odbiti z visokimi oklopniškimi izgubami za sovražnika. Tudi na mnogih mestih srednjega frontnega odseka, zlasti pri Konotopu, ob Desni, pri K i rovu in zapadno od Vjazme je sovražnik znova napadel. Bil je v trdih bojih krvavo odbit. Sovjeti so izgubili včeraj 87 oklopnikov. Britansko-severnoameriški letalski oddelki so izvedli težke bombne napade na nekatere kraje v zasedenih zapadnih pokrajinah, pri čemer je imelo zlasti prebivalstvo Pariza in Boulogna občutne izgube. Nemška zračna obramba je sestrelila 10 sovražnih letal. V noči na 9. september so nemške pomorske sile in vkrcane čete vojske prenesetlji-vo napadle vojaška oporišča in važne, za izvedbo pomorskih in zračnih operacij potrebne naprave sovražnika na Spitzbergih. Med drzno izvedenim podvigom so naše vojne ladje uničile sovražne obalne utrdbe in ustvarile s tem možnost za izkrcanje oddelkov vojske. V zglednem sodelovanju so bili vsi za vojno važni objekti in naprave na otoku, predvsem radijske in vremenske postaje, pristaniške in razkladalne priprave, električne in vodne naprave, več v gradnji »e nahajajočih premogovnikov, razsežna premogovna skladišče., velike množine goriva, obsežna skladišča municije in provianta deloma pognani v zrak, deloma uničeni * ognjem, deloma zaplenjeni. Sovražnik je utrpel krvave izgube. Razen tega je bilo privedeno mnogo ujetnikov. Lastne izgube so majhne. Oddelek se je vrnil na svoja oporišča. Nemški okrepi proti izdaji Badoglleve vlade so bili že uspešni skoro povsod na Balkanu, v gornji Italiji in južni Franciji. Glavnina italijanske oborožene sile na teh področjih je orožje že odložila in ga odala nemškim četam. Kjer so italijanski poveljniki, v naprej poučeni o Badoglievi izdaji, zapovedali in začeli boj proti nemškim četam, je bil odpor zlomljen energično in v kratkem času. Na nekaterih mestih so v teku še boji z manjšimi oddelki. Mnoge italijanske edinice so se pridružile nemškim četam, da bi kakor doslej nadaljevale borbo proti sovražniku. Neka italijanska mornariška skupina, ki je hotela preiti k nasprotniku, je bila v za-padnem Sredzemskem morju prestrežena od nemških bojnih in torpednih letlcev. Potopili so eno oklopnico in zadeli poleg tega eno križarko in en rušilec tako močno, da je treba tudi ti dve ladji smatrati za uničeni. Zgodaj zjutraj 9. septembra so se izkrcale v Salernskem zalivu močne angleško-severnnoameriške sile. Takoj so bile energično napadene od nemških čet. Boji so v polnem razmahu. Izkfcanim silam so prizadevali nemški bojni letalski oddelki podnevi in ponoči najtežje izgube na ljudeh, materialu in ladjevju. Po vesteh, ki so doslej na razpolago, so bile številne transportne ladje s skupno to- Fiihrer nemškemu narodu »Zaradi tega sem po svoji dolžnosti odredil vse ukrepe, ki so mogli biti storjeni,, da bi se Nemčija obvarovala pred usodo, kakršno so maršal Badoglio in njegovi ljudje pripravili ne le Duceju in italijanskemu narod«, temveč so hoteli v njo pahniti tudi Nemčijo44 Ftihrerjev glavni stan, 10. sept. Fiihrer je imel v petek zvečer iz svojega glavnega stana na nemški narod naslednji nagovor, ki so ga prenašale vse oddajne postaje: Oproščen težkega bremena že dolgo nas težečega pričakovanja smatram, da je prišel sedaj trenutek, ko zopet lahko govorim nemškemu narodu, ne da bi se moral pred seboj ali pred javnostjo zatekati k lažem. Zlom Italije, ki je nastopil, se je mogel že davno pričakovati, ne zaradi manjkanja primernih italijanskih možnosti za uspešnejšo obrambo ali zaradi izostanka potrebne nemške pomoči, temveč zaradi odpovedi ali bolje zaradi pomanjkanja volje onih elementov, ki so sedaj za zaključek svoje načrtne sabotaže povzročili kapitulacijo. Kajti samo to, za čimer so ti možje že leta stremeli, je bilo sedaj izvršeno: prehod italijanskega državnega vodstva od z Italijo zvezanega Reicha k skupnemu sovražniku. Ko sta Anglija in Francija v septembru 1. 1939. napovedali Nemčiji vojno, bi bila Italija na osnovi pogodb prisiljena, da se takoj solidarizira z Nemčijo. Ta solidarnost pri tem ni temeljila samo na določbah pogodbe, temveč tudi na usodi, ki so jo sovražniki za bodočnost namenili tako Nemčiji kakor Italiji. Mussolinijeva volja Znano je, da je bil Mussolini trdno odločen odrediti v Italiji — v skladu s pogodbami — takojšnjo mobilizacijo. Iste sile, ki so sedaj povzročile kapitulacijo, so uspele v avgustu 1939, da so preprečile vstop Italije v vojno. Kot vodja nemškega naroda sem moral imeti razumevanje za te izredne notranje težkoče Duceja. Zaradi tega nisem niti takrat, niti kasneje silil Italije k izpolnitvi zavezniških dolžnosti. Nasprotno, pustil sem italijanski vladi proste roke, da sploh ne vstopi v vojno, ako pa vstopi, da stori to v trenutku, ki je njej ugoden in Id ga je lahko popolnoma svobodno določila. V juniju 1940 se je Mussoliniju posrečilo ustvariti notranje pogoje za pristop Italije ob stran Reicha, Borba na Poljskem je bila v tem času prav tako že odločena, kakor ona na Norveškem in ona proti Franciji in proti z njo zvezanim angleškim armadam na celini. Kljub temu sem moral biti Duceju hvaležen za njegov pristop, o katerem mi je bilo znano, da je bil izveden kljub izrednim tež-kočam v notranjosti, ne proti italijanskemu narodu, temveč samo proti gotovim krogom. Od tega časa sta stali Nemčija in Ital'ja skupno v borbi; na mnogih bojiščih se je skupno prelivala kri; ni bilo sekunde, da bi z Ducejem dvomila, da bo izid te borbe odločilen za biti in nebiti naših narodov. Zaradi tega je Nemčija, ki je bila sama v najtežjem boju, pomagala svOjemu zavezniku do skrajnih mej možnosti. Delo maršala Rooionela Mnoge ponudbe za našo podporo so vojaški oblastniki Italije takoj od začetka naprej aH sploh odklanjali, ali jih sprejemali pod pogoji, ki so bili neizpolnjivi. Ob primernem času bodo javnosti podane osnove, s katerih bo razvidno, kaj vse je Nemčija v skupni usodni borbi prispevala za svojega zaveznika in bila pripravljena prispevati tudi dalje. Nemški vojak sam pa je tudi na teh skupnih bojiščih pokazal zadržanje, ki ga povsod odlikuje, kajti brez njegovega posega bi bila severna Afrika izgubljena za Italijo že v zimi 1940/41. Ime maršala Rom-mela je za večne čase združeno s tem nemškim delom. Ko se je spomladi 1941 Nemčija odločila Italiji pomagati na Balkanu, tega ni storila, da bi izvedla kake lastne namere, temveč le, da bi priskočila na pomoč zavezniku in odstranila nevarnost, ki je bila sprožena po njegovem postopanju in ki je naravno ogražala tudi Nemčijo. Nemčija je doprinesla te žrtve skoro v istem trenutku, ko je imela zaradi vsako uro pričakovanega boljšev!škega velikega napada proti vsej Evropi več ko dovolj lastnih skrbi. Kri številnih rojakov je zapečatila zavezniško zvestobo nemškega naroda. Nemški Reich in jaz kot njegov vodja pa smo mogli tako postopati "samo v zavesti dejstva, da je sthl na čelu 'talijanskega naroda eden najpomembnejših mož, ki jih je rodila novejša doba, največji sin italijanske zemlje po propadu antičnega sveta. Njegova brezpogojna zvestoba je dajala skupni zvezi pogoj za uspešen obstanek. Njegovo odstranitev, prizadejane mu nečastne žalitve bodo bodoče generac:je italijanskega naroda občutile kot največjo sramoto. Zadnji trenutki za državni udar Zadnji trenutek, ki je sprožil že davno sklenjeni državni udar, je bila D««ejeva zahteva po razširjenih pooblastilih za uspešno vodstvo vojne. Najstrožji ukrepi preti odkritim in skritim saboterjem vo-jevanja, preti nazadnjaškim sovražnikom socialne pravičnosti in s tem odporne sile italijanske narodne skupnosti, naj bi služili temu cilju. Mussolini je hotel še v zadnji minuti izločiti zahrbtne sovražnike itaJijanskega naroda v borbi za biti ali nebiti, da bi zagotovil bodočnost Italije. Razumliva je bolest, ki sem io občutil osebno spričo v zgodovini edinstvene krivice. storjene temu možu, in nevrednega ravnanja, katero je pahnilo na raven običajnega zlikovca njega, ki je preko 20 let živel samo skrbi »za svoj narod. Bil sem in sem srečen, da smem tega velikega in zvestega moža imenovati svojega prijatelja. Nikdar nisem bil vajen spreminjati svoje prepričanje od primera do primera, ali pa ga zatajiti. Mnenja sem. da je kljub raznim nasprotnim na-ziranjem tudi v življenju narodov, prav tako kakor med posamezniki, zvestoba nenadomestljiva vrednota, brez katere bi se človeška družba zamajala in bi se morale prej sli slej zrušiti njene organizacije. Kljub temu so tudi po tem sramotnem dogodku nemške čete na Siciliji, nemški letalci, možje s podmornic, brzin čolnov, transportnih ladij vseh vrst i. t d. na kopnem, v zraku in na morju storili svoio dolžnost v najvišji meri. Iz razlogov vak. tične smotrnosti lahko sovražnik to zamolči, zanamci pa bodo enkrat "gotovih, da so bile po tem času z izjemo nekaterih vrlih italijanskih oddelkov samo nemške čete one, ki so s svojo krvjo branile ne le Nemški Reich, temveč tudi italijansko zemljo. Sramoten prelom zavezništva Italijansko državno verstvo lahko oo"a-vičuje s kakršnimi koli razlogi svoj tklep, pre.omiti zavezništvo m se izločiti .z. vojne. s tem pa napraviti Italijo še tem bolj za bojišče.. Lahko slika to kot nujnost, nikdar pa ne bo moglo najti opravičila aa dejstvo, da se je to zgodilo, ne da bi zaveznika poprej vsaj obvestili. A ne samo to. Isti dan, ko je maršal Badoglio podpisal pogodbo o premirju, je povabil k sebi nemškega odpravnika poslov v Rimu in mu zagotovil, da on, neki maršal Badoglio, Nemčije ne bo nikdar izdal, da mu mora zaupati in da bo z dejanji pokazal, da je vreden tega zaupanja, zlasti pa, da Italija ne namerava nikdar kapitulirati. Še na dan kapitulacije same je poklical kralj nemškega odpravnika poslov in mu prav tako izrecno zatrdil, da Italija ne bo nikdar kapitulirala. temveč da je odločena zvesto stati ob naši strani, zvezana z Nemčijo na življenje in smrt. Da, še eno uro po razglasitvi izdaje, je izjavil italijanski general-štabni šef Roata našemu vojaškemu pooblaščencu, da je ta vest grda laž in angleška propagandna raca. V istem času je zagotavljal zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva, da je ta vest le tipična britanska prevara, ki jo mora razkrinkati. 15 minut kasneje je moral priznati. da je zadeva seveda točna in da je Italija res izstopila iz vojne. V očeh demokratskih vojnih hu.iskačev in v očeh današnjih italijanskih vladnih mož je morda ta postopek sijajen primer taktično spretne državniške umetnosti. Zgodovina bo nekdaj sodila drugače in pokolenja Italije se bodo sramovala, da je bila ta taktika uporabljena proti zavezniškemu prijatelju, ki je s krvjo in žrtvami vseh vrst izpolnil svojo dolžnost bolj kakor samo do črkah pogodbe. Rojaki! 2e dve leti sem imel priliko opazovati naraščajoči vpliv teh tudi napram socialnim nalogam Italije odklonilno na-strojenih reakcionarjev in Nemcem sovražnih krogov; po zrušitvi Duceja zato ni bil mogoč noben dvom o pravem namenu spremembe režima. Zaradi tega sem po svoji dolžnosti odredil vse ukrepe, ki so mogli biti storjeni, da bi se Nemčija obvarovala pred usodo. kakršno so maršal Badoglio in njego> vi ljudje pripravili ne le Duceju in italijanskemu narodu, temveč so hoteli v njo pahniti tudi Nemčijo. Interesi narodnega vojeyanja nemškega naroda so za nas prav tako sveti kakor obvezujoči. Mi vsi vemo, da bo v tej neusmiljeni borbi po željah naših sovražnikov premaganec uničen, dočim bodo ostale možnosti življenja samo zmagovalcu. Mi bomo zato s trdno odločnostjo v velikem in malem vedno posegali po ukrepih, ki bodo porušili nade naših nasprotnikov. Pa tudi mnogi čast ljubeči Italijani so se sedaj še prav celo izjavili za nerazdružno povezane s sedanjim bojem obeh narodov. Izpadek Italije pomeni vojaško le malo, kajti borbo v vsej deželi so že nekaj mesecev nosile in vzdrževale v prvi vrsti nemške čete. To borbo bomo sedaj nadaljevali oproščeni vseh obtežujočih ovir. „Vse razloge imamo, da zaupamo v sebe" nažo 200.000 ton, številne vojne ladje in veliko številno izkrcevalnih čolnov deloma uničujoče zadete. Po bombnih zadetkih so se takoj potopili neka težka križarka, neki transportni parnik z 9000 t in Sest velikih izkrcevalnih čolnov. Otročji je poskus mednarodnega pluto-kratskega komplota zlomiti nemški odpor kakor v Italiji. Oni zamenjujejo v tem primeru nemški narod z nekim drugim. Upanje, da bodo našli med njim izdajalca, kakor v Italiji, počiva na popolnem nepoznavanju bistva narodno socialistične države. Njihova vera, da bodo tudi v Nemčiji mogli pripraviti kak 25. julij, počiva na temeljni zmoti, v kateri se nahajajo tako glede mojega osebnega položaja, kakor tudi glede zadsžanja mojih političnih so-borcev, mojih maršalov, admiralov in generalov. Bolj ko kdaj do zdaj se kaže ob tem naklepu vprav nemško vodstvo kot fanatično sklenjena skupnost. Vsaka stiska nas bo le še okrepila v naši odločnosti. Zasebno življenje je pri tem za mene itak že davno prenehalo. Jaz delam v spoznanju in v zavesti dolžnosti, da bi s svojim prispevkom zagotovil življenje mojega naroda za bodoča pokolenja. Da imam pravico brezpogojno verovati v ta uspeh, ni utemeljeno samo v mo.ii lastni življenjski poti. temveč v dvigu in razvoju našega naroda. Leta 1939 smo morali sami in osamljeni sprejoti vojne napovedi svojih nasprotnikov. Ravnali smo se do naukih Clause-\vitza. da je junaški odpor v vsakih okoliščinah boljši od bojazljive predaje. Zato sem tudi že 1. septembra 1939. v državnem zboru izjavil, da ne bosta mogla ukloniti nemškega naroda niti čas, niti sila orežjat Od takrat je bil v prvi vrsti po naši lastni moči. sovražnik potisnjen deloma več ko 1000 km stran od nemške meje. Samo po zračni poti more terorizirati nemško domovino. Toda tudi tukaj so v teku tehnični in organizaterični ukrepi, da bodo ne le njegovi teroristični na«>adi dokončno zlomljeni, temveč povrnjeni i drugimi in bolj učinkovitimi sredstvi. Taktične nujnosti nas lahko silijo, da v tej orjaški borbi za usodo tu ali tam, na tej ali oni fronti kaj opustimo ali se umaknemo posebnim ogražanjem. Nikdar pa se ne bo zlomil jekleni obroč, ki ščiti Reich. skovan od nemške domovine in vzdrževan po junaštvu in krvi naših vojakov. Prav v tem času pričakujem, da bo narod z zagrizeno žilavostjo storil svojo dolžnost na vseh področjih te orjaške borbe. Vse razloge ima, da zaupa v sebe. Stranka mora biti v tem pogledu za zgled. Domovina sme s ponosom gledati na njena dela, kako so njeni člana vedno na novo opravljali svojo dolžnost s heroičnim žrtvovanjem krvi in pod najtežjimi pogoji. Fronta pa naj se v urah trpljenja pri skoro nadčloveških zahtevah mnogih tednov in mesecev spominja svoje domovine, ki je danes prav tako postala voju- Nadaifevanje na 2. strani entške čete zasedle Rim »Ifatiftfisska oborožena sala ne obstoji več, kar pa bo ebstcfalo večno, je zaničevanje sveta za izdajalce44 Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 10. sept. Vrhovno poveljništvo oborožene sile objav- javlja naslednje: Izdajalska Badoglijeva vlada h v zadnjih tednih za pripravo svojega odpada zbrala okoli Rima močne vojaške s:Ie. Mesto samo .je postavila v obrambni položaj proti izven Mma stoječim nemškim četam. Kot utemeljitev je navedla nevarnost sovražnega izkrcanja zapadno od Rima. Po kapitulaciji Italije dne 8. s?ptmebra zvečer so se za Rim razvili boji med nemškimi in italjanskimi četami. Nemški vrhovni poveljnik južne vojske maršal Kessel-ring je pritegnil ojačenja, uvedel napad na Rim in stavil poveljniku ultimat. Pod tem pritiskom je italijanski poveljnik v Rimu v okrožju 50 km kapituliral. Razorožitev italijanskih čet je v teku. Združenje z nemško armado v prostoru Neaplja in Salerm® je vzpostavljeno. Var-stvo Vatikanskega mesta bo prevzela nemška oborožena sila. V gornji Italiji je maršal Rommel z divizijami svoje bojne skupine po kratki, toda od na«ih čet zelo ogorčeno voj?vani borbi posilil italijanske oddelke h kapitulaciji. Ce«te in železnice, ki vodijo s Koroškega tn Tirolskega v severno Italijo so n ©porušene v naših rokah. Ligurska obala z Genovo in Spezio je bila zasedena. Dolina Adiie in mesta na področju Bologne, Verone in Cre-mone so bile očiščene- Trieste je bO po kratki borbi zavzet. Nad 91000 Italijanov je bilo samo tam razoroženih. V južni Franciji je IV. iaPJinska armaia brez incidentov izročila svoje orožje četam maršala v. Run ds tet tu. Francoska obala od Toulona do Mentona je od nas zasedena. Na Balkanu se je glavnina rta'ijanskih poveljnikov z razumevanjem podredi'a zahtevam nemškega vrhovnega, paveijništva maršala v. VVeichsa, Divizije italijanske vzhodne skupine v Tirani in XI. italijanske armade v Atenah so večinoma že položile orož;e. V Egejskem morju se n aha ^joče italijanske vojne in trgovske ladje so bile prevzete od nemške vojne mornarice. Doslej italijanska letališča in najvažnejša pristanišča na Jadrana so zasedena. Samo v povsem osamljenih primerih so še b->'i v t*n. Množijo se primeri, da se ItaMjanski oddelki povsod pridružijo nemški vojski, da M nadaljevali vojno. S tem je izdaja, kakršne v zgodovini ni zlepa najti večje in zavratneiše, padla »a Izdajalce nazaj. Italiianska oborožena sila ne obstoji več. kar pa bo ofostujalo nto, je zaničevanje sveta za izdajalce. f Fiihrer nemškemu narodu (Nadaljevanje s prve strani) rm toča se fronta, le da najde tu svojo izpolnitev junaštvo starčkov in dečkov, mater, žen in deklet. Sveta dolžnost vsakega vojaka je zato, da še bolj ko doslej izpričuje najvišjo vztrajnost in stori vse, kar borba zahteva. Nemški narod še nikdar v zgodovini ni bil z večjo upravičenostjo ponosen na sebe, kakor v tem najsilnejšem spopadu vseh časov. Ob tej volji in ob tem delu se bodo razbili vsi poskusi, pripraviti tudi Nemčiji usodo zasužnjenega naroda. Naj se zaveda vsak Nemec, kjer koli sloji, da zavisi jo od njegovega nastopa in njegove požrtvovalnosti obstanek našega naroda, usoda in bodočnost novih generacij. Zaradi tega se nemškemu ljudstvu, možem in ženam v domovini, vojakom na fronti, z besedami niti ne morem zahvaliti za to, kar store, kar voljno prenašajo in potrpežljivo vzdrže. To zahvalo bodo izrekla bodoča pokolenja, ki bodo spoznala, da je njihovo svobodno in socialno za-gotovoljeno življenje sad žrtev našega ča- sa. Jaz sam sem neizmerno ponosen, da smem biti vodja tega naroda in in sem bogu hvaležen za vsako uro, ki mi jo podari, da morem s svojim delom uspešno voditi najsilnejšo borbo naše zgodovine. Ukrepi za zaščito nemških interesov spričo dogodka v Italiji so zelo trdi. V kolikor se nanašajo na Italijo, potekajo že sedaj načrtno in uspešno. Primer izdaje Jugoslavije nam je že poprej dal zdravilno in dragoceno spoznanje. Usoda Italije same pa naj bo za vse tudi nauk, da moramo tudi v urah največje sile in najbolj grenke stiske ostati zvesti zapovedi narodne časti, ostati zvesti zaveznikom in z vernim srcem izpolnjevati, kar narekuje dolžnost. Narodu, ki prestane te preizkušnje pred Previdnostjo, bo naklonil na koncu Vsemogočni kot plačilo lovor-jev venec zmage in s tem nagrado življenja. To pa mora biti in bo tudi v vsakem primeru Nemčija! V blagi svetlobi zgodnje jeseni Polna milih čarov je zgodnja jesen, ki začenja pri nas navadno takoj po pasjih dnevih. Prijazno s spokojno svetlobo nam lije sončece ranega jutra na orošene planjave in gozdove, kjer se vpletajo v zelenje že prvi rahli rjavi odtenki. Ko je kosa v otavi zahreščala, so pokukale iz zemlje vijoličaste lučee jesenskih podleskov, na senčnatih gozdnih obronkih se šopirijo vonjavi korčki (Cyklamen), glog, dren. brogovita, trdoleska, česmin ln drugo grmovje se pa blešči v lišpu rdečih, žarečih jagod; na vlažnih tleh polesij se med dvojno češijastimi rebračami šopirijo nizke, čipkaste praproti in pa jesenski svišči, suha tla so posejana z rumenobelimi cveti črnilca, na prisojnih jasah se pa lagodno sonči rožnato vresje, privabljajoč čmrlje, čebelice in metuljčke raznih vrst. Na planem ob potokih nas spominjajo zvestocke potočnice na dneve vstajenja prirode v velikem travnu, malim sončecem podobne velike marjetice stoje nihaje, kakor v živahnem pomenku v manjših in večjih gru_ čah naokoli, med rdečim svečkam podobnimi krivenkami se pa tu in tam zablešči kaka po sili sonca izvabi jena sitorumena kalužnica. Vsem tem od toplote prevaranim cvetlicam se bodo v vlažnem hladu noči kaj kmalu povesile nežne glavice za vedno. Ne varaj vas sijaj, poljub ne vroči! Prerano vas zajel objem bo hladne noči, — bi zaklicali tem lepim bitjem, ld v drugič vzcveto in prenaglo zvene. • Skoraj neapaženo nas zapuščajo kljunasti letoviščarji, ki 90 na svojem svatbenem potovanju preživeli nekaj medenih mesecev v gostoljubnih hosfcah. Zdaj se s potomstvom vred vračajo nazaj v sončna prezimovališča. Tiho m tajinstveno, kakor je sicer tuda njihovo življenje, so se poslovile že v velikem srpanu plahe kukavice. Pisani Mščld, kovački s črnimi čepicami, srehmogfesi slavčki, nestanovitni čižki, rdečetrebušasti kalini in drugi drobljanci se selijo v manjših jatah za soncem, živ- žav v gozdu pojema. Se nam pa odmevajo na uho udarci žolne, šoje hrešče potepajoč se ves dan po lesju in razigrano se smejo siničice po drevju. Na pašnikih in ob vodah pa švigajo za mišicami temno-modre jadračice po zraku, človeku zveste lastavke, okrepčujoč se za dolgo pot. * Mirno kakor utrujeni teko potočki mrm-ljajoč mimo nas in se iztegujejo barski jarki, zožujoč se v daljavi med sočnim zelenjem, a tudi v njih in ob njih se jeseni. Latje sladike (Glyceria) niha nemirno nad olivnatimi. dolgimi listi, šopiči trstike šuš-ljajo tiho med seboj, rogoz se je okrasil s temnorjavimi valji, vsi ti čakajo, da jim bodo pomagači Striboga razpršili semena in jim zajamčili obstanek. Živalce v vodah so se že umirile, živahnost je znatno popustila, ker so se vode ohladile ter se jim kri pretaka počasneje. Zlasti so vodni hrošči že precej togi in z lenimi kretnjami prihajata ropar kozak in dobričina veliki potapnik h gladini po zrak; ribice si, čim se razprše megle, izberejo sončna mesta in silijo v plitke toplejše jarke; zelenosrajčniki so utihnili in si na nasipih jarkov ogrevajo premrlo udje, od sončnega poldneva do večera se pa dvigajo nešteti frfotavci, majhni in veliki, proti soncu. Po dolgem podvodnem življenju se povzpejo na kako nadvodno steblo, kljer slečejo dosedanjo srajčico in z pisanimi ali pa bleščemi krili sfrče na svatbo, zaupajoč svoj a jajčeca zopet vodi. Ob zatonu sonca je vse končano, večino njih vzame hlad prve noči, telesca otrpnejo. iz jajčec se pa naglo izleže naraščaj — večni krogotok življenja. Tako je v prirodi zgodne jeseni. Ker smo njeni otroci, je v tesni zvezi s spremembami v njej tudi naše čustvovanje. Radostni zadovoljnosti nad jesenskim blagoslovom in njeno kratkodobno lepoto se pridruži čuvstvo rahle otožnosti spričo občega propadanja. Cim bolj se pa daljšajo noči, tem bolj se bliža ponovno prebujenja, — pomladno vstajenje — po prirodi vzbujeno radostno življenje. Sestava in hranljivost sadja V človeški prehrani zavzema sadje važno mesto zaradi svojega koristnega in večstranskega učinka na organizem. Sadje hrani in krepi telo ter pospešuje prebavo in izkoriščanje druge hrane. Blagodejno vpliva na delovanje jeter in pljuč, kakor tudi na vse prebavne organe. Razen v svežem stanju sadje uživamo predelano na razne načine, v obliki mezge, sirupa, marmelade itd. Da bi bolje razumeli važnost sadja za organizem, moramo poznati njegov sestav. Kot primer bomo vzeli najbolj razširjeno in izkoriščeno sadje, jabolko, katerega sok vsebuje; vode 89 odstotkov, sladkorja 8 do 12, kisline 4 do 12, tanina 0.02 do 4, beljakovin 4 do 6, soli 1 do 2 odstotka. Kakor vidimo, je v sadju največ vode, ki po obiranju največ izhlapeva. Voda v glavnem povzroča kvar in gnitje sadja ter omogoča delo raznim mikroorganizmom. Zato višek vode odstranjujemo s predelovanjem ah sušenjem sadja, da ga na ta način konzerviramo za poznejšo uporabo. Rudninske materije, ki so raztopljene v vodi, s preša-njem prehajajo v sadni sok. Te soli so spojine raznih elementov (prasnovi), a ako sadje zažgemo, ostanejo kot pepel. Nasprotno temu pa spojine, ki so organskega izvora, z izgorevanjem izhlapevajo. Premotrili bomo na kratko posamezne vrste snovi, iz katerih je sadje sestavljeno, kakor tudi njivo lastnosti. 1. Sladkor. Količina sladkorja v sadju je odvisna od vrste sadja, sestave zemljišča, podnebja in stopnje zrelosti. Sladkor ima važno vlogo pri predelavi sadja. Nahaja se v sadnem soku in ima lastnost, da se z vrenjem spremeni (razpade) v alkohol in ogljikovo kislino. Z ozirom na vrenje sladkorja imamo dva načina predelave sadja. S prvim načinom si prizadevamo, da ne pride do vrenja, n. pr. predelava sadja s sušenjem, vkuhavanjem, izdelovanjem brezalkoholnih osvežujočih pijač itd. — V drugo vrsto računamo vse one načine predelave, kjer se iz sladkorja z vrenjem v alkohol in alkoholno pijačo izdelujejo likerji, vina, konjak itd. — Sladkor v svežem sadju je zelo hranljiv in prebavljiv ter ga telo s pomočjo želodca hitro osvaja in sprejema v kri. 2. Kislina. Prijetno kiselkast okus sadja povzroča razne kisline, kakor so jabolčna, vinska, limonova itd. Največ jih je v svežem sadju. Z zorenjem se količina kisline zmanjšuje. Kisline imajo razen prijetnega in osvežujočega okusa tudi veliko vlogo pri ohranjevanju sadja v svežem stanju, kakor tudi pri konzerviranju predelav. Bakterijam. ki povzročajo kvarenje in razpadanje sadja, ne prijajo kisline. Tako se je narava sama pobrigala, da s kislino nekoliko ohrani sadove od bakterij. 3. Beljakovine. — V sadju jih je zelo malo, toda zato je njihov pomen velik, ker služijo pri vrenju za hrano kvarnream. Zato v praksi dodajamo beljakovine sadnemu soku, če jih ima malo, da na ta način pospešimo vrenje. Beljakovina je v alkoholu netopljiva na dno, kar je aopet koristno, bi drugače povzročala razkroj bakterij ln kvarjenje vina. 4. Tanin (čreslovina) je trpka snov, ki krči sluznico kože. Največ ga je v kožici ploda, pri stiskanju ln vrenju pa prehaja v sok. Iz vina in sadnih sokov odstranjujemo tanin s pomočjo beljakovin, ki se spajajo s taninom in v obliki taloga padajo na dno posode (bistrenje vina). Tudi s kuhanjem se zmanjša trpki okus tanina, ravno tako če sok dolgo časa stoji, ker pri tem tanin sam razpada. Zato pridobita sadje in vino z ležanjem boljši okus. 5. Dišavne snovi so eterična olja, ki dajejo sadju in sokovom duh in okus. Pri stiskanju prehajajo vsok. Te dišeče snovi se stvorijo ob zorenju; ako pa sadje preveč dozori, tedaj sg zopet izgubijo. Ker dišava na kvaliteto in predelavo sadja močno vplivajo, moramo skrbeti, da sadje pravočasno oberemo. 6. Barve se nahajajo tik pod kožo plodov. Pri stiskanju prehajajo deloma v sok in ga obarvajo. Barva je zelo važna za Izgled raznih alkoholnih pijač, posebno če jih hranimo v steklenicah. 7. Pektini in gume so v soku topljivi, prehajajo s stiskanjem v sadni sok, ki ga konzervirajo. Kakor tanin, tako Imajo tudi te. gumijaste snovi važno vlogo pri bistrenju vina, saj niso v alkoholu raztopljive ter se zato taložijo in povlačijo s seboj še druge snovi, ki povzročajo motenje vina. 8. Celuloza (lesnina). Iz nje so zgrajene kožice celic. Za prehrano niso važne, ker so težko prebavljive. Pri stiskanju celuloze ne prehaja v sadni sok. 9. Vitamini so sestavljene beljakovinaste spojitve, katerih kemizem še ni dovolj proučen, vendar poznamo škodljive posledice, če jih primanjkuje. Samo zelene rastline imajo sposobnost, da asimilirajo in ustvarjajo vitamine. Za pravilni razvoj in normalno funkcijo človeškega organizma so velikega pomena. Zato jih moramo uživati čim več v sveži hrani. Zelenjava in sadje so glavna sirovina za oskrbovanje našega organizma z vitamini. (Iz »Kmetovalca«) Mali oglasi IZ LJUBLJANE u— Spet smo imeli teden lepih sončnih dni, s katerimi se od nas poslavlja letošnje poletje. Jasen in sončen je bil zlasti praznik Malega šmarna, a toplota je tudi naslednje dni še ostala skoraj enako izdatna. Na praznik smo namreč zabeležili 25 6" C. v četrtek zjutraj 15.4« C, čez dan 24.8°, v petek zjutraj 14° C, čez dan 25.4« C. v soboto zjutraj pa 14.2» im čez dan spet nad 25° C. Vse te dni sta s prid^rm izkoristila meščan in kmetovsilec. Povsod po njivah in vrtovih je bilo ves teden živahno .kmetj so zlasti hiteli spravljati krompir, na vrs: pa si tudi razni drugi pridelki. Ajda je počrnela in lepo zori, keder je ni prizadela toča. Plug spet na novo reže brazde, drevja se marsikod smehlja zlati sadež. Na Dolenjskem so pretekli te: en začeli trrati poitugalko. ki je baje zelo sladka. Prircda razkazuje svojo čudovito predjesensko lepoto. Kopališča so še ve"? no dobro obiskana Barometer se še drži enakomerno na 763 mm. Nedelja je prišla obtečna in soparna, dopoldne pa se je pričelo pomalem jasniti u— Cepljenje proti kozam. Mestni fizi-kat bo 15. t. m. proti kezam cepil tiste otroke, ki v spomladanskem terminu niso bili cepljeni. V poštev prihajajo vsi otroci ki so bili spomladi iz različnih vzrokov upravičen1 k?kor zaradi bolezni ali odsotnosti iz Ljubljane, zaradi zapor m pa zamudniki ter končno tudi tisti, ki pri njih cepljenje ni b:lo uspešno. Vabimo starše, naj otroke k cepljenju prineso zanesljivo na napovedani dan med 10. in 12. uro na mestni fizikat v Mestni dom. Ce bi pa to cepljenje iz kakršnegakoli vzroka zamudili, morajo izostanek opravičiti takoj. u— Arnošt Gioscnto "0ietai*k. Danes praznuje železniški uradnik Arnošt Giosen to svoj 70. rojstni dan. Redil se je v Idriji na Notranjskem 12. septembra 1873. Leta 1898. je stopil v službo državnih železnic v Triestu, služboval v D'vacciji, Splitu, Zagrrebu in Ljubljani. Leta 1928 je šel v zaslužen pokoj. Vsi prijatelji in znanci slavljencu k 70 letnici iskreno čestitajo. Pridružujemo se jim tudi mi z željo, da bi Arnošt Giosento s svojo ljubljeno družino preživel še mnogo let v polnem zdravju in zadovoljstvu. u— Pokrajinska slika ljubljanske okolic*1 je pestro poživljena ko se po travnikih in lokah pase živina in ko ae v mirno ozračje dviga dim pastirskih ognjev. Gibanje živine na čistem zraku je kajpada posebno koristno. Breje živali laže rodijo, plemenske živali obdržijo dolgotrajnej&o plemensko sposobnost, molzne živali pa dajejo mastnejše mleko. Zato mora vsak napreden živinorejec skrbeti za tekališče svojim živalim, prav posebno pa mora Izkoristiti jesensko pašo. In še eno: živali menjajo dlako jeseni in pomladi. V tem času so občutljivejše in bolj podvržene raznim boleznim. Zato potrebujejo razen snažnosti in nege (krta-čenja) tudi bolj izdatno hr3no. Tudi za perutnino v času preperjenja ali menjave perja veljajo ista pravila. postrežnico, pridno ia pošteno, u vsa hišna dela, sprejmem. Slomškova 15/1, desno. 15391-la (jOSPOD. pomočnico sprejmem do 15. septembra. Lončar, Celovška 43. 1 406-la GOSPOD. POMOČNICO, pridno in pošteno, ki samostojno kuha in opravlja vsa h:šna dela, išče družina štirih odraslih oseb. Plača m hrana dobra. Oglasiti se: Lep« pot 6. 15431-1 SLUŽKINJA. pridna in zdrava, sc sprejme k dvema osebami. Na-, stop takoi. Naslov \ ogl." odd. Jutra. 1544" I SLUŽKINJO iščem za vsa hišna dela. Vprašati Sv. Petra c. 34. 15413-la I5ČEM ZA TAKOJ služkinjo, z znanjem malo kuhe. Hrana in plača dobra. Naslov v vseh posl. »Jutra«. 15405. la IŠČEM ZA TAKOJ kuharico, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. Hrana ln plača dobra. Naslov v vseh posl. »Jutra t. 15404-la SLUŽKINJA za vsa hišna dela se sprejme. Plača 300 do 400 lir. Mirje, Verstovškova št. 27, levo od tobačne tovarne 154^3-la MLAJŠI KROJAŠKI pomočnik se sprejme. Predstaviti se v Rožr-i dolini, cesta VIII. št. 27 15452-1 KAVARNIŠKO kuharico, mlaišo, tudi začetnico, in sobarico sprejmemo. Predstaviti se dnevno »ned 10 in 12 in od 17 do 19. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15458-la KMEČKO DEKLE, zanesljivo, za vsa domača dela se išče. Služba ie stalna. Oglasiti se: Josip Berg-man. Poljanska cesta 87. 15324-la SMUČARSKI DRES nov, gojzerice št. 42, šotor, nepremočl jiv nahrbtnik. moško blago, ženske PRODAM damski jesenski drap in zimski temnomoder (kiombi) plašč za srednjo postavo. Ogled v trgovini R. Sever, Marijin trg 2. 14099-6 NAPRODAJ dva otroška globoka vozička in eden z modročkom. Na čevlje št. 40, nove in rab- j slov v ogl. odd. Jutra. ^ ^ ljene in lepo lisico, pro- „ „. „„'?,, dam. Naslov v vseh posl SESALEC ZA PRAH. Jutra. 15419-6 električen, kompleten, sko- MI.ADA TRGOVSKA pomočffta išče primerno zaposlitev; gre tudi kot gospodinjska pomočnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša hiša«. 11387-la MLADO DEKLE. pošteno, išče zaposlitev za samostojno gospodinjo k trem ali štirim osebam ali za sobarico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dekle«. 15409-1 INTELIGENTNA mlajša gospa želi mesto v gospodinjstvo ali k otrokom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 66«. 15467-1 FOTOGRAFSKI pomočnik, dober negativ retušer išče stalne službe. Naslov v vseh tv->=1. »Jutra«. 15401-J MIZAR za domača dela dobi takoi zaposlitev. Ivan Javornik. Domobranska št. 7. 15372-3 • .-ffjf t NEMŠČINO in italijanščino poučujem uspešno. Slovnica, konver-zacija. Prevzamem tudi korespondenco Naslov v ogl. odd. Jutra.' 15407-4 NEMŠČINA slovnica. konverzaclja, literatura za posamezne in v skupinah. Naslov v vseh posl. »Jutra«. 15408-4 NEMŠKO konvereacijv> in pouk mil: izobražena gosi« Konverzaci-ia v skupinah 4—6 oseb, zelo majhen honorar Kongresni trg 13-IL_15324-4 t^lJJgflUtt IŠČEM FRIZERKO in vajenko, mlajšo, takoj. Salon Jožica, Ciril-Metodo-va 51. 15384-44 VAJENEC za slaščičarsko obrt se takoj sprejme. Prednost močni fantje. Naslov v oglas, odd. Jutra. 15389-44 VAJENKO sprejme takoj modistinja Kune Ivanka, šelenburgova ulica 1. 15441-44 SPREJMEM VAJENKO za damsko kroiaštvo. Milka Habian. Emonska 10 ._ 15296-44 ELEKTROMOTOR A. E. G., nov. z terme-nico, najmodernejši, 1.4 P. S.. 220—380 V., prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 15420-6 JEDILNICO z kaučem. orehova korenina, moderna, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 15422-6 MOŠKO SUKNJO zimsko, novo, staro blago, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 15423-6 , KRZNEN PLAŠČ prodam ugodno. Naslov t ogl. odd. Jutra. 15613-6 VEČ RAZLIČNEGA pohištva iz mehkega lesa. kuhinjska kredenca, moder-[ na, vse dobro ohranjeno, j sc proda. Ponudbe na ogl. i odd. Jutra pod »Več pohištva«. 15382-6 SPALNICA iz trdega orehovega lesa. dobro ohranjena, se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«. 15381-6 OTROŠKE POSTELJCE in dva šivalna stroja, ne-pogrezljiva, ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 15393-6 USNJEN SUKNJIČ, rjav prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15427-6 ZA 250 LIR PRODAM zaiklo s tremi 8 tednov starimi mladiči. J. Benulič, Šiika. podaljšek Aleševče-št. 40. 1 «426-6 UGODNO PRODAM: šivalni stroj, stensko uro. športni otroški voziček, sedežno banjo, velik lep okvir, 4 kompletna okna ter nekaj razne šare Jamšek, Vrtača 5, II. veža. 15430-6 NOVO POSTELJO prodam. Rismal Jelisava. Miklošičeva 22 a/III. 15436-6 DALJNOGLED šestkratna povečava, prodam. Ogled med 12 in 13 Naslov v ogl. odd. Jutra. 15435-6 PRODAM tričetrtinsko vijolino, jedilni pribor, gugalni stol, gojzer-ce št. 43 in 39 ter ženska in moška oblačila in smo-king. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15437-6 SENO, ca. 700 kg, se proda. Moste. Ciglerieva 26. 15438-6 PRODAM 3 p e ženskih čevljev 39, rjavo moško suknjo in dve volneni pleteni jopici. Na slov v ogl. odd. Jutra. 15444-6 DAMSKI JESENSKI plašč prodam. Naslov ogl. odd. Jutra 15443-6 PRODAM sobno in kuhinjsko opravo, posodo. Ilirska ul. 28/1. 15449-6 PRODAM črno moško suknjo in dve beli halji za zdravnik, predvojno blago. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15448-6 PRODAM otroške čevlje št. 28, visoke ln snežke. Idrijska 19. 15397-6 OTROŠKE POSTELJCE in dva šn-alna stroja ne. pogrezljiva ugodno naprodaj v trgovini Ogled, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 15395-6 RAZPIS PRODAJE 2.989.82 m-1 izdelanih bukovih hlodov. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta Viktorja Emanue-la št. 1/n bo prodala dne 20. t. m. potom aubmlsije gornjo količino izdelanih bukovih hlodov v revirjih Grčarl-ce B, Rog ln Travnik, loco gozd. Natančnejša pojasnila daje zgoraj imenovana uprava. 15383-6 SIVE HLAČE iz najfinejšega predvojnega blaga poceni prodam. Vprašati Postojnska 8. 15414-6 OTROŠKI TRICIKELJ močan, naprodaj. Linhartova 7 15306-6 PRODAM 20 zvezkov kompletnega Iv. Cankarja. — Martelanc, Slomškova 17. 15411-6 PRODAM pribor 6 žlic, srebro, krstno opremo, bele moške srajce. Naslov v vseh posl. lutra. 15402-6 ŠIVALNI STROJ SINGER poceni naprodaj. Kodeljevo št 12/1. 15463-6 PRODAM veliko delovno mizo iz hrastovega lesa, masažni aparat (Vibrator) in tehtnico za 50 kilogramov. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1*466-6 LEPO JEDILNO MIZO, črno, novo, s šestimi stoli, prodam. Babnik Jože, Cesta Vikt. Emanuela 52, dvorišče 15465-6 KUHINJSKA OPREMA se poceni proda. N»slov v ogl. odd. lutra. 15450-6 PRODAM Promofov v omari ter šest-delni zajčji hlev. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15469-6 raj nov, nemški izdelek, se proda. Profesor R. J-. Erj tavčeva cesta 21 III Vprašati 6d 12 do 15. 1 <>470-6 VOLNO ZA MODROCE prodaja R. Sever, Marijin trg 2. 15451-6 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, boliše znamke, šiva naprej in nazai, prodam. Novi trg 5 II. desno. 15455-6 PRODAM: obleko za 10—12 letnega dečka, skoraj nova, posteljno pregrinjalo, krasno ročno delo, stojalo za luč, orehova korenina, 6 novih moških spodnjih hlač iz najfinejšega gradla in belo ple-skano pohištvo Za eno osebo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15454-6 PRODAM: nove kapne in blazine, velik črn kovčeg, moške čevlje št. 40 in 42, ženske št. 36. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15453-6 ŠIVALNI STROJ original Jax, v dobrem stanju, koncertne citre in moder damski kostum ugodno naprodaj. Kamniška 13. 15457-6 NAPRODAJ velika trodelna omara, belo pleskana. in veliko zrcalo, pripravno tudi za modne salone. Ogled med 14 in 16. Naslov v ogl. odd. Jutra. 154^9-6 ZA 3400 LIR DOBITE lepo mizo, 6 visokih stolov, krasno visoko omaro in veliko stensko uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Lepa oprava«. 15425-6 KOMPLETNA SPALNICA za eno osebo, kompletna spalnica za dve osebi, posamezni stoli, gredenca, velika miza, pisalna miza. preproga naprodaj. Ogled od 10 do 14. Nebotičnik. V. nadstropje. 15280-6 PO UGODNI CENI proda zaboje raznih velikosti, vinske sode, zdrave, po 700 litrov in male po 30 litrov, uporabne za zelje, smolo, klei itd. Skladišče Gerovac, Kolodvorska 8. J-316-1-6 wrrm ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom po ceni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivalni stroj«. 15398-7 PLAČAMO IZREDNO dobro za stare biciklie, bi-cikel j-plašče, motorna kolesa ter plašče za motorna kolesa. Merkur, Puharieva št. 6. 15417-7 KUPIM originalno oljnato sliko Bleda, Bohinjskega jezera, tudi drug krasen gorenjski motiv. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slike«. 15432-7 KUPIM novejšo Omega uro, prstan ali kakšno drugo podobno stvar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 15442-7 KUPIM novo moško kompletno kolo z električno svetilko. Bežigrad, Svetosavska 6, podpritličje. 15445-7 SNAŽNE SOBNE ln kuhinjske oprave preproge ln druge uporabne predmete kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 15396-7 STARO ŽIMO kupimo, plačamo po kvaliteti od 30 do 50 lir za kilogram. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. (Vhod skozi vežo. 15394-7 LISIČJE BOE pers:&ner in k rano boljše vr-Fte. dobro ohranjeno, knpnje kzr*ui=tvo Rot. Mestni trg. J-317-M-7 KLAVIR. HARMONIKO 48 ali 60 basov, kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Denar ali živila«. 15375-7 Prehrana MAJHNEGA OTROKA sprejmem v vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrba«. 15424-14 LEPO OPREMLJENA soba s posebnim vhodom se odda. Naslov: Poljanska cesta 20. pritličje. 15385-21 LEPO OPREMLJENO sobo v središču mesta < posebnim vhodom in kopalnico oddam boljši osebi. Naslov v og!. odd. Jutra. 15390-23 OPREMLJENA SOBA sred: mesta, čista, parketi-rana, poseben vhod, se odda solidnemu in mirnemu gospodu. Prečna ulica 8. 15428-2» 2 OPREMLJENI SOBI s posebnim vhodom oddam. Streliška 7. 1V440-23 OPREMLJENA SOBA v središču se takoj odda boljšemu gospodu. Iršič, Streliška 10'I. 15472-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v oglas, odd. Jutra. 154-1-23 OPREMLJENA SOBA v strogem središču, z dvema posteljama, se takoj odda dvema boljšima gospodoma. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1S461-2? I.EPA SONČNA SOBA z eno ali dvema posteliama se takoj odda. Bežigrad, Preradovičeva 2. 15460-23 vfzurm STAREJŠI GOSPOD si želi skupnega gospodinjstva. Neanonimni dopisi n» ogl. odd. Jutra pod »Obojestranska zaloga« 15412-25 KMEČKI FANT, pošten, v triintridesetem letu. želi znanja s poštenim dekletom ali vdovo zaradi ženitve. Ali obratno z lepim posestvom, na boljš« priliko. Dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Kmečki fant«. 15446-25 22CHH23 ENOSOBNO stanovanje zamenjam za enako v šiški. Strnad, Ale-ševčeva 38. 15462-21 STAVBENA PARCELA naprodaj. Poizve se: »Alpi-na«, Bleiweisova c. 12. 15410-20 PRODAM PARCELO na lepi legi za 78.000 ozir. 32.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližnja periferija«. 15434-20 HIŠO Z VRTOM, pet sob in postranski prostori, v bližnji okolici, prodam. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Lična«. 15433-20 PARCELO v vrednosti 30 do 60 tisoč lir kupim. Cen jen jene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbna«. 15439-20 DVOSOBNO stanovanje išče miren *»■ konski par v mestu za čimprej. Ponudbe na ogl'. odd. lutra pod »Dober plačnik 43« 15416-21» DVOSOBNO stanovanje v središču iščem proti nagradi. Ponudbe na Ogl odd. Jutra pod »Trije odrasli«. 15 386-21 a 1000 DO 3000 LIR nagrade dam dotičnemu. ki priskrbi eno do trisobno udobno stanovanje izven središča ali v okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 3000« 15400-21a SOBICO ali SOBO opremljeno, z vhodom neposredno s stopnišča, išče domačin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stopnišče«. 15421-23» OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, event. prazno, v bližini Sv. Jakoba, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva brata« 1538S-2J« PRAZNO SOBO išče gospa z 1. oktobrom. kjerkoli. Plačam 4 mesece naprej. Ponudbe pod Prazna a>ba na oglasni oddelek »Jutra«. 15399-23a OPREMLJENO SOBO s strogo posebnim vhodom ali garsonjero išče gospod z dežele. Ponudbe na oel. odd. Jutra, pod »Plača dobro 66«. 15464-23a OSEBO, ki itna recepis o vplačanih 500.— a/Pipuš, vljudno prosimo, da odda v ogl. odd. Jutra svoi naslov. 15392-37 DENARNICA je bila najdena v veži biSe na Jurčičevem trgu 2. Lastnik nai se oglasi v oglas, odd. Jutra.. 15403-57 ZLATNINO sem izgubila na Kirlowfifc cesti do Privoza. Najditelj se naproša, da vrne proti nagradi: Zupančič, Prrvoz št. 3/1. 15468-37 DOTIČNI gospod in gospa, ki rta v sredo vzela na Vodnikovem trgu čevlje, se naprošata, da jih vrneta. Naslov v ogl. odd. Tutra. 15456-37 URA LONGINE je bila izgubljeni 8. septembra nasproti cerkve Bežigrad. Prosim oddati: Smoletova 6/1. mi«-?? Listnica Evzebij je imel rojstni dan; sonce je prijazno sijalo na mizo, ki jo je krasil posebno izbran zajtrk. Njegova žena mu je izrekla prisrčna ▼c ščita. »In neko presenečenje imam tudi zate. dragi moj!« je dejala. »Videl bos.« Evzebij je bM radoveden, pa ni vprašal. Ko pride opoldne domov, bo zagotovo zvedel, kaj mu je namenila v dar. Vendar je bil zamišljen, ko se je odpravil proti pisarni. Baš je šel skozi majhen park, ko mu je spodrsnilo in je padel. Svoj bes je hotel izraziti z glasnim zmerjanjem, tedaj je zagledal tik pred seboj listnico Bila je lepa usnjena listnica, rjava in z zlatimi vogali. Nagonsko je pogledal naokrog. Nikogar ni bilo videti. Tedaj je pograbil listnico in jo nagk> vtaknil v žep. Potem je očistil prah z obleke m stopil naprej. Ni mislil več na presenečenje, ki mu ga je pripravljala žena. Njegove misli so se približate nehote težavni gorski stezi poštenosti. Ob tej stezi je stala hiša, na hiši je bSa deska z napisom: Policijska stanica. Oddelek za najdene predmete. Evzebij je zmajal z glavo. Ne, tako neumen ne bo, listnice nikakor ne bo nesel na policijo. Kaj ga briga lastnik lepe listnice z zlatimi vogali! Naj bi mož bolje pazil nanjo! In ali je spkth kaj denarja v njej? Izvlekel je listnico in jo odprl. Tedaj je zagledal nekoliko bankovcev. Že jih je hotel prešteti, k© je prišel policist okrog vogala. Hitro je vtaknil listnico v žep. Kako ga je policist pogledal! Ali se je bil izdal? Smešno, saj je dobro oblečen — zakaj bi ne imel listnice z zlatimi vogali? Opočasnil je svoje korake, da bi stražnik ne mislil, da beži. Nasprotno, stopil je počasi do policista in ga vljudno vprašal za neko cesto. Pri tem je spremenil glas. kakor da je tujec. To je napravil bržkone zelo dobro, kajti stražnik mu je odgovoril v nemškem jeziku. Evzebij se je zahvalil in odšel. Olajšano je vzdihml. Ko je prispel v urad. skoraj ni mislil več na listnico. V odmoru pa je nekj tovariš pripovedoval o utajeni najdbi. »To je tatvina!« je menil na koncu. »Zakaj tatvina?« je dejal Evzebij. »Mož je vendar samo dvignil, kar je ležalo pred njim!« Tovariš ga je ostro pogledal. »Kako? Tako govorite vi, Evzebij. ki ste drugače poosebljena poštenost?« »Sicer pa, kako pridete na to stvar?« je vprašal Evzebij. »Mislite morda, da sem jaz...« »Toda, dragi Evzebij, kakšno vprašanje je to? Samo v časniku sem danes bral, da so nekega moža. ki je utajil najdbo briljantnega prstana, obsodili na sedem mesecev težke ječe!« Ko je Evzebij opoldne prišel domov, potem ko je vso pot mrmral neko melodijo, ki so se ■vanjo neprestano vrivale besede »Sedem mesecev težke ječe«, je našel obisk. Prišli so mu čestitat k rojstnemu dnevu. Bil je zadovoljen, kajti to mu bo gotovo obrnilo misli. Obrnilo mu jih je tako temeljito, da ni mislil več niti na presenečenje, ki ga je čakalo. Tudi njegova žena nj ničesar omenila. Jedel je, pil. smejal se je; toda v njegorvo srce se je vendarle vzgnezdil gramofon, & je igral vedno isto ploščo: »sedem mesecev težke ječe. sedem mesecev težke ječe...« Popoldne je bilo v pisarni neznosno. Ni mogel delati; načelnik je mrščil čelo. Evzebij je dejal: »Oprostite m:. gosp<»d načelnik danes imam rojstni dan. Opoldne smo imeli goste in tako .. .« »2e prav, Evzebij, razumem! Toda videti ste. kakor da vas muči neka bolečina. Ali ste bolni? Nu. nočem siliti v vas. za danes vam dajem prosto!« Prosto da prosto, kar se tiče dela, toda ne prosto, kar se tiče vesti! Bil je vendarle ubog črvič, mož. ki ni mogel nikamor naprej, ker je imel preveč vesti, vesti kakor zajec, vesti kakor strahopetec. Veliki možje morajo po po trebi vedeti, kako greš preko trupel, on pa ni mogel niti preko najdene listnice Kaj, če je mož, ki jo je izgubil, imel v njej ves svoj denar in je od obupa mislil na samomor? Ali pa. če je samomor že izvršil! Ali pa, če je bil denar njegovega šefa? Kaj bo, če mu ta ne bo verjel, da je listnico izgubiT m ga bo imenoval tatu in sleparja? Listnica ga je na prsih žgala. Ali naj jo vrne? Ne. ne bo je vrnil. Samo norci vračajo najdene stvari. Ali ni pred tremi leti izgubil svojih naočnikov? Ali ni bil sedemkrat na uradu za najdene stvari in povprašal, da li je kdo oddal naočnike? Sedemkrat je bil zaman tam. Sedemkrat? Da, sedem, sedem mesecev težke ječe je prejel mož, ki je briljantni prestan ... Tedajci se je zdrznil, kajti poleg sebe je zaslišal glasen klic: »Evzabij!« Ali je bil policist? Ne. bil je star prijatelj, ki ga ni bil videl že nekoliko let. »Kako gre, Evzebij? Ali bi ne šel nocoj z menoj? Pramovali bomo prijateljski večer. srečal boš mnogo prijateljev iz mladih let, ki jih boš komaj še spoznal!« Evzebij je šel. Saj svoji vrli ženi ni mogel stopiti pred oči. Ta bi gotovo takoj opazila, da je tat. Večer je trajal do dveh zjutraj. Evzebij je bil izvrstne volje! Izmenjali so si spomine z mladih let: popolnoma je pozabil, da je našel "listnico, ki bi jo moral že davno oddati. Bil je zopet svoboden človek z neko količino vina v telesu. Plačal je svoj zapitek celo z denarjem iz najdene listnice. »Kako lepo listnico imaš!« je dejal eden izmed prijateljev. Tedaj se je Evzebij streznil. Nevoljno je vtaknil listnico v žep. »Nu. nu. saj delaš- tako. kakor da si jo ukradel!« je dejal prijatelj. Ogorčeno je vzkliknil drug prijatelj: »Niti v šali bi ne smel izgovoriti takšne neumnosti! Saj veš prav dobro, da je bil Evze bij vedno najpoštenejši med nami. Bil je tako pošten, da ni goljufal niti pri šolskih nalogah!« Evzebij se je splazil žalosten in z občutkom osamelosti proti domu. Kaj je dejal priiatelj? Bil je vedno najpoštenejši med vsemi. Sedaj pa naj bi neumna listnica ... Ne. nikoli! Evzebij je napravil ovinek, stopil je skozi park, kjer je zjutraj našel listnico. Spet je bil sam; zvezde so migljale na nebu, kakor da mu po-k ima vajo; bilo je. kakor da mu govore: »Napravi tako, napravi!« Napravil je tako, zagnal je listnico stran, prav na mesto, kjer jo je bit našel. Sedaj je bilo spet vse v redu. Ko je zjutraj prišel k zajtrku, je bil pripravljen, da bc njegova žena huda. Toda nič takšnega! E>ejala je: »Niti besecB-ce. ljubček! Vem vse. vem, zakaj si nisi upal domov, temveč si ostal poi noči zunaj. A zakaj se nisi meni zaupal? Bolelo bi me. toda hude besede bi ne bil slišal rt mojih ust. .. Gotovo si zelo trpel. V sanjah si govoril neprestano o neki najdeni listnici in pri tem s ječal. ..« »Da ti povem, ljubica, res sem včeraj dosti pretrpel, a sedaj je vse dobro. Nikar ne sprašuj več!« Žena ga je osuplo pogledala. »AE si prej prisluškoval? Jaz sem mislila, da še spiš. ko je prišel stražnik ...« »Kakšen stražnik?« se jc zdrznil Evzebij. »Nu, tisti stražnik, ki je našel tvojo listnico .. »Mojo listnico?« »Ljubček, nikar se ne razburjaj! Razumem, da te je včeraj zelo bolelo, ko si izgubil novo listnico z zlatimi vogali, ki sem ti jo kot darilo za rojstni dan vtaknila v suknjo. Toda stražnik jo je prinesel pred četrt ure. Ni ležala niti pet minut od naše hiše. v malem parku. Izplačala sem mu najdenino ... Vesela sem. da sem dala v novo listnico, preden sem jo vtaknila v suknjo, vse tvoje papirje iz stare listnice.« Evzebij je naposled razumel. Zaprl je o® m se nasmehnil. Da. bil je še poštenejši kakor pošten; svojo lastno listnico, ki mu je bila pri padcu zletela iz aiknje. je našel in zato je imej pokvarjen dan ... »Ljubica,« je dejal, »sedaj je vse dobro. To da prosim te, nikoli več mi ne pripravljaj presenečenj! fe včerajšnjega presenečenja se samo po nekem srečnem naključju ni izcimilo mučno presenečenje!« Hrpjcje: Davorin RasJjen — bdga *a Stanko yiraot - Za Narodno tipkamo d. d. kot taakaraarja: Fran Jeraa - Za faoseratzd