245. številka. Ljubljana, v sredo 24. oktobra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, lzimSi nedelje tn praznike, ter velja po posti prejeman aa avstro-ofraka desete aa vse leto 25 K, za pol teta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden meeoc 2 K 30 h. Za Ljubljane brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne potit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj so izvole* frankovati. — Rokovim se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj Jse blz govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. »Slovenski Narod" telefon št. 34. Agitacijski migljaji. v. Klerikalcem je treba strogo na prste gledati, zakaj o tem ni dvoma, do bodo pri volitvah sleparili kolikor jim bo mogoče. Sleparili bodo na različne načine, zlasti pa z legitimacijami. Zakon določa, da mora politična oblast vsakemu volilcu dostaviti glasovnico in legitimacijo. Ako kdo ni dobil glasovnice in legitimacije do dneva pred volitvijo, naj jo gre sam iskat. Veljavna je samo uradno izdana glasovnica, vsaka druga glasovnica je neveljavna. Ako je volilec svojo glasovnico izgubil, sme zahtevati drugo. Dobi jo pri tistem oblastvu, ki je izdalo prvo glasovnico, in pa na dan volitve pri volilnem komisarju. Legitimacije pa se ne izdajajo druge in mora torej vsak volilec dobro paziti, da svoje legitimacije ne izgubi. Legitimacija ima dvojen namen: z njo se obvesti volilce, kdaj in kje se bo vršila volitev — (kar je jako važno za volilce na deželi, ker se bode več občin, ki nimajo po 500 prebivalcev, zložile in bodo skupaj imele jedno volišče) — in ž njo izkaže volilec pred volilno komisijo, da ima res pravico voliti. V peti kuriji so legitimacije prav nepotrebne, ker ima tam itak vsak državljan volilno pravico, in bi se sleparije dosti laglje preprečile, če bi se v svrho agnosci-ranja volilcev sprejela generalija vsakega posameznika v imenik volilcev. V kmetskih občinah pa so legitimacije potrebne, ker ima samo omenjeno število davkoplačevalcev volilno pravico. Mi čisto nič ne dvomimo, da bo klerikalna stranka skušala slepariti z legitimacijami, kar je prav lahko mogoče so-sebno tam, kjer bo imelo več občin, ki so druga od druge oddaljene in bodo imele skupaj jedno samo volišče, kjer torej volilna komisija ne more vsakega posameznega volilca poznati. Kdor se bo izkazal z legitimacijo, bo smel voliti, četudi nima volilne pravice, ako komisija slučajno ne bo vedela, da dotičnik ni identičen z onim, čigar legitimacijo ima v rokah. Klerikalci že oznanjajo po cerkvah, da bodo hodili duhovniki popisovat glasovnice. To se bo dalo paralizirati, ker se bodo dobivale druge glasovnice, in bo torej kmet lahko po svojem prepričanju volil. A klerikalci bodo brez dvoma tudi pobirali legitimacije, ker si na ta način najlaglje pomagajo do zmage. Skušali bodo od nezanesljivih volilcev izvabiti legitimacije, da bi si ne mogli volitve vdele-žiti, in da bodo s temi legitimacijami poslali zanesljive volilce volit. Sleparjenje pri volitvi je za tiste, ki imajo legitimacije v rokah, prava igrača. Kdor ima legitimacijo, tisti ve, da dotični volilec ne more voliti, lahko torej pošlje na mesto njega druzega, in ker bodo volilne komisije v obče že posest legitimacije smatrale za dokaz identitete, bodo dotični nevolilci tudi lahko glasovali. Pri nas se vsled krajevnih razmer z legitimacijami pač ne bode tako sleparilo, kakor na pr. na Dunaju ali v Trstu, kjer je vsled določbe volilnega zakona glede legitimacij mogoče, ustvariti na stotine volilcev, ki sploh nikdar eksistirali niso, ali že s tem se lahko naši stranki naprav; silna Škoda, če se nasprotnikom posreči nezanesljivim volilcem vzeti legitimacije. Ako jih nasprotniki že ne bodo porabili v to, da pošljejo nevolilce volit, bo škoda vendar velika, ker izostanejo od volitve taki volilci, ki bi se dali pridobiti za naše kandidate. Treba je torej legitimacijam posvetiti največjo pozornost in opozoriti volilce, naj jih na noben način ne izroče nasprotnikom, zakaj kdor se pri volitvi ne izkaže z legitimacijo, je ob volilno pravico. Nace Žitnik — netopir. Iz Vipave, dne 23. oktobra. Eksmisionar Ferjančič povabil je včeraj na Gočah pii službi 'ožji, „vse može in mladiče", naj pridejo prihodnji četrtek, dne 25. t. m. ob 9 uri zvečer v farovž, ter tajinstveno zamolčal po kaj. Neka brblja, ki močno nalikuje znanemu katoliško- kmetskemu bahaču na Gočah, izbrbljala je pa neprevidno, da pride ta dan „na krmljenje" k Habetu sam dr. Žitnik, ter da bo imel zvečer v farovžu volilen shod. Dr. Žitnik se je torej sam obsodil, da mož, ki v deželnem zboru na častnem sedežu poslančevem pod častno besedo laže, in ki se predrzne kot poslanec in deželno-zborski verifikator, svojo omadeževano čast s falzifici ran j e m deželnozborskegazapisnika prati terstemposlance, svoje razsodnike in javnost varati, ne sme na beli dan, marveč mora kot plahi netopir v ponočnih urah od farovža do farovža frčati. V tem mu mi popolnoma pritrjujemo; ne moremo se pa dovolj načuditi, da se ta človeček predrzne celo po noči — in če tudi po farovžih — ponujati se volilcem za državnozborskega kandidata. V tem tiči velika nesramnost onečašče-nega moža, klerikalno stranko je pa pomilovati, ako kandiduje v državni zbor možakarja, ki so ga morali lastni to variši v dež. zboru iz kluba bacniti, ker je — one-čaščen: za klerikalne volilce .je pa naravnost sramotno, ako morajo kot brezumna živina na komando iz farovža voliti zavrženega in onečašče-nega poslanca. Naši zavedni volilci znali bodo dr. Žitniku po noči in po dnevu zaklicati: izgubi se, ti si onečaščen; njemu pa svetujemo, naj se ne plazi po Notranjskem kajti njegova kandidatska halja ni deviško-bela, marveč že tako oskrunjena in omadeževana, da bi je niti gnjila jajca še bolj onesnažiti ne mogla; kakor plahi netopir sfrči naj v klerikalni mrak in tmino, ter naj se skrije belemu solčnemu dnevu ma-gari v skrivnostnih Šentjernejskih gozdeh : le na svetli dan nikdar več! W VjMfcSJttfi.*, 24. oktobra. Bismarckov spomenik prepovedan. Državno sodišče je odklonilo pritožbo nemških nacionalcev radi prepovedi Bis-marckove?a spomenika v Hebu. Državno sodišče je to svojo odklonitev motiviralo a tem, da bi Bismarckov spomenik v Hebu žalil čustva patriotičnih Avstrijcev. Ta motivacija je resnična in dobra, dasi jaka mila in nepopolna. Nemški nacionalci na Češkem so najzagrizenejši Pangermani, katerim ni Avstrija nič, a Velikonemčija vse. Ti nacionalci komaj čakajo, da se uresniči njih nujna želja, da se odcepi nemški del češke dežele in priklopi Nemčiji. Heb in okolico smatrajo že za posebno deželo v deželi ter jo imenujejo „Egerlandu. Heb je pravo gnezdo nemške irredente, ki nima v sebi niti iskrice patriotizma več, nego je izdajalska v vsakem svojem pojavu. In v tem Hebu, kjer je še več tisoč Cehov, so hoteli postaviti nacionalci spomenik svojemu maliku, Bismarcku, simbolu panger-manske ideje. Vlada je bila toli popustljiva, da je dovolila imenovati ulice raznih nemškonacionalnih mest po Bismarcku, — a toliko energije je vendar le imela, da je prepovedala vsaj najhujše zasramovanje avstrijskega patriotizma — Bismarckov spomenik. Bismarck je prizadel Avstriji največjo škodo ter jo pahnil skoraj v propad. Takemu možu pa hočejo nacionalci vendar, oziroma prav radi tega postaviti spomenik! Zares, večje nesramnosti nI možno kazati in očitnejše ni možno dokumentirati svojega sovraštva do Avstrije, kakor s takim načrtom. In vendar se nemški listi jeze na državno sodišče! Kako pa bi pisali, ako bi hoteli Slovani postaviti spomenik kakemu ruskemu diplomatu in generalu! Novo ministrstvo v Španiji. Španija ima zopet novo vlado. Bivši vojni minister Azcarraga je sestavil nov kabinet, ker S3 je moral Silvela umakniti radi velike nesloge v ministrstvu, katero je provzročilo imenovanje generala Wey-Ierja generalnim kapitanom Madrida. Weyler, katerega je Sagasta poklical s Kube, kjer ni dosegel nikakih uspehov ter si dovoljeval le strašne krutosti, je še lani kot somišljenik Karlistovinrepubličaaovgovor 1, daje ustaja potrebna, da reši deželo iz sedanje bede. Danes pa je \Veyler vpliven mož vlade. Azcarraga ima smisla le za pomnoževanje vojskinih izdatkov, za narodnogospodarske Slovensko gledališče. „Četrta božja zapoved". Kamenčki, ki se bo zgradila iz njih nekdaj res dobra slovenska drama, se vedno vidneje zbirajo. Ti kamenčki so naše igralske moči, in sinoči smo zopet eno odbrali. V tem smislu pozdravljam si-nočno predstavo kot napredek našega gledališča. — Vprizoritev Anzengruberjeve „Četrt9 božje zapovedi" je bila drama drami dolžna. Igra je tako znana, in snov tako očitna, da nam menda ni treba več praviti o njej. Omenimo naj le, da se od vseh Anzengruberjevih iger v tej najbolje zrcali tista dramatiška umetnost, ki ume s par krepkimi potezami naslikati živo sliko življenja. Omeniti pa je še tudi, da je v tej igri dovolj zadostila za priprostega in za mislečega poslušalca; kajti poleg drastične, iz žive vsakdanjosti zajete snovi ima igra tudi več etičnih pa velepoetiških momentov. Seveda nam je tudi opozoriti, da je igra v slovenskem prevodu na vseh teh straneh izgubila nekaj, kar je življenski pogoj Anzengruberjeve muze, in to je pla- stični, polen živega kolorita narodni govor Anzengruberjev, ki dosega v svojih delih posebno velikega uspeha s kontrasti različnih Žargonov. Nekaj se je prevod popravil, ali brez tega življenskega pogoja ostane vsak, in bodi si „najslovničnejši" prevod Auzengruberjev le slaba, medla kopija originala, in ostane za kakovost njegovo posebno dobro znamenje, če je naredila si-nočna vprizoritev njegova na slovenskem odru kljub temu in kljub drugemu še vedno velik učinek. Za pravo spoznavanje igre treba je namreč tudi dobrega igranja. V tem oziru je bilo treba sinoči od pričetka do konca igee igranju pač precejšnega „crescenda", da se je dosegel tisti forte, ki je za vsako zmago potreben. Začetek igre je bil — naj kar naravnost povem — precej dile-tantiški, kar je imelo več svojih vzrokov, vspričo katerih rad priznam, da se je storilo, kar je bilo včeraj doseči moč, in da je posebno tudi režija ugodno prodrla. Ali povem naj tudi naravnost, da je tista doba minila, ko smo bili navajeni imeti na levo in desno, Bog ve*, koliko ozirov. Gledališče je resen, umetnostni in kulturni inštitut, ki je v službi javnosti, in z vso odločnostjo zahtevamo, da tisti, ki temu zavodu in javnosti služijo, posvetijo svojemu poklicu vse svoje moči. Ta služba pri nas gotovo ni teška, kajti, kdor ne vzmore toliko, da bi se za dve uri igranja na teden temeljito in vsestransko ne pripravil, tisti je pač slabotnež. — Tisto, kar dosedaj našo dramo še najbolje označi, se pove" najhitrejše z besedo „hetz"! To je omen našega „širjega" občinstva, to pa je žalibog tudi omen vseh tistih naših »umetnikov", ki jih ravno zato ne moremo imenovati umetnikov, ker se preveč za onim občinstvom pehajo; kajti poklic umetnikov je, da občinstvo vzgaja, ne pa da ga še potrja v razvadah, ki so umetnosti in umetniškemu uživanju v kvar. To se je pokazalo včeraj pri več prilikah. Naj bo namreč umetnost še tako absolutna, neki smoter ima, ki se ne da utajiti, in ta je, da naj blaži, boljša. Takih blažilnih momentov ima Anzengruberjeva igra več, in njih učinek se je včeraj večkrat tudi pri „najširjem'( občinstvu poznal, kar je gotovo zmaga umetnosti. Ali kaj pomaga, ko gre potem pa igralska „umetnost" in, če le more, pokvari najlepše take učinke? Gosp. Vero v Se k je bil sinoči dober, jako dober ljubljanski strugar. Imeli smo na več krajih nad njim dopadajenje. Ali njegovo igranje „ad captandam benevolentiam" je pokvarilo ves krasni učinek jednega najlepših igrinih prizorov v izpremeni prvega dejanja, trenotek, ko se oče sinove grožnje zboji. Gosp. Verovšek mislil je, da se mora takrat vsesti na postelj, in s tem je najboljše ilustriral tisto svojo navado, s katero misli, da se mora po vsakem svojem »uspehu" šele do dobrega odpočiti, predno naj dalje igra. Odpočil si je, odpočili smo si pa tudi mi. — Več časa smo premišljali, kaj je bilo prav za prav krivo, da Martin ni sinoči prišel do veljave. Gosp. Dobrovolny pogodil je sicer ta značaj v podržanju in mimiki prav dobro. A njegov Martin, ki je mestni burež prav kakoršni so v resnici ostal je precej pasiven, in to pasivnost denemo na rovaš igralčevo. G. DobrovoIny pospel se je v tem oziru do pravega umetniškega učinka, prav za prav samo enkrat, in to je bilo, ko je padel v ječi pred staro materjo na kolena. Sicer pa radi priznamo, da je bil njegov Martin jednotna tvoritev. Nekaj posebnega bila je sinoči g. Danilova. Kedar nas sili igralec, da razmišljamo o njegovi ulogi, takrat je to za njegovo umetništvo jako dobro znamenje. O pojmovanju Barbine uloge bi se lahko še govorilo, ali g. Danilova nam je ustvarila reformacije pa ne bo storil ničesar. Španija, kjer so protidinastična gibanja že javna, je dobila pač najslabšo vlado! Dogodki na Kitajskem. Pogodba Nemčije z Anglijo, da ostani Kitajska nedotaknjena, Rusiji ni všeč. Njeno časopisje se izraža jako nezadovoljno. Vlada Se ni odgovorila, države trozveze pa se s to pogodbo strinjajo. Mirovna pogajanja so se baje pričela. Ker je francoski poslanik Pichon bolan, želi dobiti Lihungčang namestnika. Rusija je poslala že 22 000 reser-vistov iz Kitajske domov. V južnih pokrajinah so še vedno veliki nemiri. Grof Waldersee je baje nevarno zbolel. Dopisi. Iz Škocijana na Dolenjskem 23. oktobra. Našim kaplanom dela precej preglavice, da mora pri nas ravno Zupančič za državni zbor kandidirati. Tega niso pričakovali! Vedo pa dobro, da je ta mož pri nas zelo priljubljen, in da jedino ta ima sedaj, v teh časih v naši občini toliko prijateljev, znancev in čestilcev, da mu niti Povše, niti Žitnik in tudi noben drugi ne more spodjesti njegove veljave. Mi poznamo moža dobro, poznamo njega kot narodnjaka in dobrega kmeta. On bo naš zastopnik, on, ki pozna naše razmere, naše težnje, ki ve, kje kmeti čevelj žuli. — Kos hodi že sedaj po hišah ter nagovarja ljudi, da naj pridejo prav gotovo volit, in da naj volijo, kakor jim bo on velel! Obeta vse, kar se da, tudi nebesa! S prižnice napada tukajšne narodnjake, da bi jim spodkopal ugled. Ko je zadnjič na Stopnem raz lečo govoril cel čas o nekem tukajšnjem gospodu, so se nad surovim govorjenjem kaplana vsi ljudje zgražali in odhajali polagoma med propovedjo domov! No, sicer smo že navajeni takih psovanj. toda povemo Vam, kaplan Kos, da s tem nam čisto nič ne škodite, nasprotnoj še koristite! Naprej se že veselimo, ko bodemo Vas s par Vašimi podrepniki videli, kako boste poparjeni z volišča odlazili! Naš kmet Vas pozna, on ve. zakaj se gre, in Vaša nebesa nimajo več tiste veljave — vsaj pri nas ne — kakor si Vi domišljujete ! — Da ne bo treba zopet po sodnijah hoditi, le pazite, da ne govorite preveč, ker samo .molčati je zlato", kdor pa govori, mora šteti srebro! Tako je! — Na svidenje kje gori v naših hribih! — — Iz sežanskega okraja, 22 oktobra. Ker se ni nikdo do sedaj oglasil, da bi opisal zborovanje našega učiteljskega društva, ki se je vršilo 18. t. m. v Komnu, hočem jaz ob kratkem to storiti. Naše učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj je tedaj zborovalo 18. t. m. v Komnu Ker je šola zaradi nalezljive bolezni (ošpice) za 14 dni zatvorjena, je učiteljstvo zborovalo v občinski piaarnici. Ob 10Va uri otvori predsednik g. Bergineciz Po vir zborovanje, pozdra-vivši 20 navzočih učiteljev in 7 učiteljic. Spominja se 701etnice Nj. Vel. presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in 4001etnice Go riške-Gradiščanske. Učiteljstvo zaori trikratne „S!ava"-klice Nj. Veličanstvu. Potem je po- tako pristen in svež značaj mestne babnice, da so ob njem izginili vsi pomisliki. Umetnost g. Danilove je zmagala. — Tega ne moremo popolnoma reči o g. Danilu. Priznati treba sicer, da je bilo njegovo pojmovanje uloge prav dobro, in da je tudi igral z veliko vervo; vendar bi si ga želeli pristnejšega, manj gledališkega. V tem oziru je tudi g. Danilo eden tistih, ki se prav rad obrača k občinstvu, mesto da bi govoril svojo reč tistim, katerih se tiče. Proti prvemu njegovemu .kruci, kruci" ne bi slednjič nič imeli, ker Ponosnik je pač neomikanec, ki se pokaže izza tanke, zu nanje olike takoj, kedar pride čut in razburjenost do veljave. Ali, da je v tem oziru mislil, da mora še nekaj, pa še nekaj dodati in cilinder le prav postrani natakniti, tega se umetniku ne da odpustiti. — Posebne pohvale je bila vredna sinoči gč. Ogrinčeve posebna umetniška unema. Da je mlada igralka v ulogi stare matere, ki je v igri precej, kakor reče Nemec .hereingeschneit", pomogla celo do tolike veljave, da nas je genila, šteje tej vsestranski igralki v veliko čast. Nekaj, kar se je dalo videti, bila je g. pl. K a t a-nine Pepa, ki je potrdila našo sodbo, da nme ta umetnica zajemati naravnost iz ročal tajnik g. Bajo iz S»žane o zadnjem zborovanju, koje se je vriilo dne 7. junija v Sežani. Zapisnik se overovljuje in potrdi. G. Volkov iz Gabrovica nam je potem opisal zborovanje naše .Zaveze", koje se je izvršilo dne 8 in 9 avgusta t. 1. v Mariboru Poročilo se je pohvalno vzelo na znanje. Sledila je potem .Utemeljitev predloga o tajni kvalifikaciji". O tem je govoril g. Kosovel iz Sežane ter je predlagal, naj se naprosi c. kr. okrajni šolski svet, da odpravi tajno kvalifikacijo učiteljstva in upelje javno. Debate glede te točke so se vdeležili: Kosovel, Lebau, Štrekelj, Stare, Grahli in Berginec. Vsi so izražali mnenje, naj bi bila kvalifikacija učiteljstva javna, kajti deželni šolski svet koroški je že uvel javno kvalifikacijo. BaŠ tako so tudi nekoji okrajni šolski sveti kranjski in štajerski že sklenili, da se upelje javna kvalifikacija. Posebno toplo se je potegnil za javno kvalifikacijo g. Leban, koji je omenil, da je celo nemški naučni minister dr. Bosse za javno kvalifikacijo, ter da je prilično omenil, „da so vse tajne kvalifikacije nepotrebne in škodljive". — G. Leban pravi, da je dolžnost učiteljstva, prositi za javno kvalifikacijo, kajti vsi moderni pedagogi so vneti za javno kvalifikacijo. Citira nemškega pedagoga, ki pravi: „Die .Geheime' ist ein Zeichen des Herrschens und verhüllt mit einem undurchdringbaren Mantel dem Lehrer das Urtheil des Vorgesetzten und ruft mit einem Missmuth jene Unzufriedenheit, jene Verbitterung, jenes Kriechenthum, jenen Servilismus — als jene nagende Gifte hervor, welche dem erfolgreichen Wirken des Lehrers so hemmend im Wege stehen". Nadalje pravi g Leban, da bi javna kvalifikacija dobro vplivala na učiteljstvo. Nemški pedagog piše: „Der Eine (Lehrer) findet in seiner Qualifikation vollste Anerkennung seiner edlen Bestrebungen und seiner mühevollen Arbeit — es ist dies dann ein Ansporn, auf dem Wege des Reinen und Guten auszuhalten. Der andere wieder findet darin mit rauher Rücksichtslosigkeit seine Fehler, sein Vergehen, seine Lauheit aufgedeckt; er wird mit sich selbst ins Gericht gehen, sein Gewissen wird ihm dann den besten Rath zur Besserung geben.— In ersterem Falle wird der Bescher dene in seinem Selbstgefühl gehoben, der Schwache ermuthigt und der Selbstbewüste befriedigt". — Glede na to se je sklenilo, da se upelje javna kvalifikacija učiteljstva. Vsaka učiteljska oseba mora znati, kako šolski sveti o njej sodijo. Ob nadzorovanju šolskih nadzornikov mora biti po inšpekciji seja, pri koji se pišejo zapisniki. Zapisniki naj se v dveh iztisih pišejo o priliki nadzorovanja. Jeden teh zapisnikov ostane pri šolskem vodstvu, a drugi pri ces. kr. okrajnem šolskem svetu. Zapisniki naj obsegajo: Zmožnost, uspehe in metodo učiteljstva in uspehe šolske mladine. — To vse je učiteljstvo odobrilo. Končna točka je bila „Pre-memba društvenih pravil". Premenila so se pravila v tem, da vse morebitne predloge je treba 8 dni pred zborovanjem doposlati društvenemu odboru. Ravno tako se je pre- življenja. Pred vsem diči njeno igro tudi tisto svojstvo, ki je prva last umetnikova, in to je jednotno igranje brez prenehleja skozi vso igro. Marsikak igralec naj si zapomni, da brez te lastnosti ni igralske umetnosti. — G. Housa je ulogo bagate-liziral, dokazal je pa, da bi bil sicer za njo zmožen. G. Deyl bi bil svoje iz uloge na notranjo, življensko stran lahko več naredil. Igralec operira preveč z rutino. G. Štefanac je bil dober, g. Boleška, g. Orehek, g. Jam ni k;, in vsi drugi so naredili iz ulog, kar so mogli. G. Pred ovni k se bo morala še marsikaj naučiti. Pa ne rečemo, da ne bi bila že včeraj ne pokazala neke vrste nadarjenosi. Gč. Rti-ckova pa, ki smo jo že v uvodu brez imena omenili, je umetnica po božji volji in le želimo, naj ostane sama sebi in nam zvesta. — Gledališče je bilo jako dobro obiskano, in mislimo, da je bilo notri precej občinstva od nedelje popoldan, kar je na vsak način jako dobro znamenje. — Kar se tiče igrinega prevoda, naj še enkrat omenimo, da bi bila potrebna temeljite predelave; kajti sinoči borila ata se v enih in istih nlogah po dva jezikovna elementa: .najknjiževnejša" in najpoljud-nejša slovenščina. A. menil paragraf glede imenovanja častnih udov. Taki predlogi se morajo doposlati društvenemu odboru, da v odborovi seji pretresuje take predloge,*in končno stoprav pri zborovanju v odobrenje predlaga. Tudi se je premenil paragraf glede vplačevanja udnine in se je sklenilo, da velja udnina, vplačana ob vsakem letnem času, za del soln-čnega leta. Predlogov je bilo končno več. Med temi se je sprejel predlog g. Lebana, da se vsaka učiteljica in vsak učitelj naroči na Gabrščekovo .Knjižico za mladino". Naročnina za jedno leto je 3 krone 20 vin. Ob 1. uri popoludne je zatvoril g. predsednik zborovanje. Bil je potem skupni obed v gostilni g. Krpana, kjer smo bili prav dobro postreženi z jedjo in pijačo. .Teran" je tako izboren, da že mnogo let ni bilo takega. Napijale so ae razne napit-nice, in popevalo se je iz .Žirovnikove pesmarice". Odmevali so krepki glasovi po dvorani, in reči se mora: .Mešani zbori so pač najlepši zbori; to je res najlepše petje". — Imeli smo lep dan. Smelo rečem: Že dolgo ni bilo tako lepo pri učiteljskem zbo-rvvanju, kakor je bilo v dan sv. Luka v lepem in romantičnem Komnu. — Do svidenja ! Nekaj besed o priliki bodočega 8. mednarodnega kongresa zoper alkoholizem na Dunaju 1.1901. (Dalje.) V resnici pa sta si teorija in izkustvo popolnoma edina v tej točki, da sebi naravnost nasprotujoči znaki redilne snovi in strupa niso in ne morejo biti nikoli v isti tvarini spojeni, ker obstoji strupenost kemične tvarine v tem, da uničuje dele živčnega organizma, redilna lastnost tvarine pa v tem, da sodeluje pri sestavi in pri nadomestovanju vsled življenja uničenih delov — živečega organizma. Ena in ista snov pa ne more učinkovati na dvojen, tako naravnost nasproten način ; in tu je dognano, da ima alkohol v pcseboi meri lastnost, da živeče dele uničuje in umori, ni mogoče uporabljati ga ob enem v zdrževanje istih živečih delov; jako razširjeno mnenje torej, katero alkoholu pripisuje redilne lastnosti, je že po tem jednostavnem teoretičnem razmišljevanju le znanstvena zmota, katoro je v prvi vrsti treba iztrebiti, če naj bo uspešno bojevanje zoper alkoholizem. Pa tudi fiziolo-gični poskus je pokazal pravilnost tega teoretičnega razmišljevanja in napačnost onega nauka, ki hoče nositi redilno vrednost kake snovi po njeni vrednosti kot kurivo. (Brennwert) Vsaka tvarna snov brezdvomne re dilne vrednosti obvaruje živo telo one iz gube njegove sestavine, katero bi trpelo dan na dan, uro za uro radi življenskega preosnovnega procesa, ako bi ne prijemalo ravno hrane; in za vsak živalski organizem sestavi se lahko zmes, obstoječa iz dušikastih in brez dušikastib snovi, katera užita prepreči vsako izgubo vsled življen-ske preosnove. Če bi bilo torej res, da vsaka snov, ki zgori v telesu, ima ravno toliko redilne vrednosti, kakor ima vrednosti kot kurilo, bi moralo tudi biti mogcče vsaj en del za vzdrževanje enakotežja neobhodno potrebne hrane, nadomestiti z drugo v telesu zgorečo tvarino, ki ima kot kurilo enako vrednost. Poznamo pa že celo vrsto tvarin, katere sicer, kakor glicerin, mlekova kislina, maslena kislina, kisova kislina in druge rastlinske kisline, gotovo zgore v živalskem telesu, katere pa vendar niso v stanu nadomestiti niti najmanjšega dela hrane, potre bne za vzdrževanje telesne sestavine; in s tem dokazom je že podrta splošna pravilnost onega fizijologičnega nauka, kateri priporoča alkohol kot krepilno sredstvo. Pa tudi za alkohol dokazali so različni poskusi isto, kar velja za zgoraj omenjena kurila brez redilne »rednosti. Toda še-le po dolgih bojih zmagala je resnica, ker je bilo mnenje, da ima v telesu zgoreči alkohol svoji vrednosti kot kurilo primerno redilno vrednost, tako utrjeno, da so se nekateri oklepali krčevito onih posameznih slučajev, kateri so vsled neizogibnih pogreškov pri poskusih le količkaj govorili za alkohol, pri tem pa so popolnoma prezirali brezdvomne dokaze večine poskusov. Šele Japoncu, ki se je brez prirojene in priuzgojene spoštljivosti napram alkoholu lotil stvari, posrečilo se je resnici pomagati do veljave. Kajti poskusi katere je delal Miura pri pl. Noorden v Berolinu pred nekaj leti, da bi dognal redilno vrednost alkohola, bili so tako brezdvomni soglasni, da je ta učenjak na podlagi istih odrekel alkoholu popolnoma vsako redilno lastnost in ga naravnost imenoval strup za protoplazma. Našel je namreč, da dodatek alkohola k dosedanji hrani nele ne zmanjšuje nič množine dušika v iztrebkih, (kar naprimer dodatek sladkorja ali masti vedno stonri), ampak da nasprotno iztrebljenje dušika vsled dodanega alkohola lahko postane še večje kakor brez tega dodatka. Ta večja množina iztrebljenegs dušika (znak večjega razpada protoplasme) kaže nam a posteriori, kar smo že lahko pričakovali, da alkohol kot brezdvomno strupena snov ne le nič ne sodeluje pri sestavi proto-plazme, temveč da le vedno dele te živeče tvarine uničuje. (Konec prih.) Dnevne vesti. Ljubi j ani 24 oktobra. — Osebne vesti. Absolvirana pravnika, g. Vilko Baltič in Fran Korošec, sta imenovana za konceptna praktikanta, prvi pri okrajnem glavarstvu v Sežani, drugi pri namestništvu v Trstu. Finančni koncipist v Mariboru, g. dr. Jos Po vale j, je imenovan finančnim komisarjem. — Okrajni glavar v Pulju, g. Rosetti, je postal namestniški svetnik. — Pohvaljeni Pogačnik. .Slovenec" je včeraj v družbi z g. Povšetom pohvalil bivšega gorenjskega poslanca. G. Pogačnik ima zdaj tiskano spričevalo, da je bil .zelo delaven poslanec". Ko bi bila .Slovenec" in g Povše rekla, da je g. Pogačnik prijazen mož, ljubezniv družabnik, sploh vsega spoštovanja vreden človek, bi mi to takoj potrdili, ali .delaven poslanec", ali kar .zelo delaven poslanec", to Pogačnik ni bil, kvečjemu če smatrata .Slovenec" in g. Povše že to za delo, da kdo sejam poslanske zbornice molče prisostvuje. Sicer pa gorenjski volilci ne vprašujejo, kaj je g. Pogačnik na Dunaju in v Pesti delal, nego kaj je zanje storil. S tem, da je bil gosp. Pogačnik le .zelo delaven", s tem jim ni še nič poma-gano, ker vsa ta delavnost ni imela nič uspeha, ker ni rodila nič sadu. Kaj pa se stori z drevesom, ki nič sadu ne rodi ? Poseka se! In kaj se stori s poslancem, ki za svoje volilce ničesar ni storil? Odstavi se ga in voli se druzega. To žele tudi Gorenjci s svojim .zelo delavnim" poslancem storiti. Z vseh gorenjskih stranij dohajajo poročila, da se kmetski volilci u pi-rajo zopetni izvolitvi g. Pogačnika, ne samo tisti, ki so naprednega mišljenja, ampak celo klerikalni kmetje .Slovenec" ve to prav dobro, in zato je tudi tako jezen, da smo to zabeležili. Če bi se volilci ne puntali proti g Pogačniku, bi se .Slovenec" ne jezil tako, da je ves penast. — Klerikalni volilni shod na Raki. Piše se nam: V nedeljo, 21. t. m. je bilo nam pri obeh sv. mašah raz lečo oznanjeno, in od g. župnika posebno priporočeno, da nam bode tisti dan popoldan po krščanskem nauku v tukajšnjih šolskih prostorih naš stari državni poslanec gosp. V. Pfeifer povedal, kaj je že on kot tak nam vse dobrega storil in kaj nam še misli on kot tak vse dobrega storiti Kakor je bilo nam oznanjeno, tako je naš preponižni nad-učitelj prepustil vse nadstropne prostore naše, že tako stare slabotne šole, za ta nepotrebni shod. Radovednih poslušalcev je bilo jedna soba, tukaj je bil g Viljem hitro gotov. 0 tem, kaj nam je on kot državni poslanec vse dobrega storil, in kaj nam misli še kot tak vse dobrega storiti, ni imel kaj povedati; česa pa nam on kot državni poslanec ni storil, in česa ne misli kot tak nikdar storiti, to ni bilo raz lečo oznanjeno in tega nam tudi sam ni hotel povedati , zvezal je par otrobov in rekel, da smo mu izmed vseh njegovih volilcev Račanje najbolj pri srcu. Mi pa tukaj povemo, da nam on ni prav nič pri srcu, o čemer se bode pri prihodnjih volitvah prepričal! Več volilcev. _ Še enkrat škof Napotnik in dekan Žičkar. Piše se nam: V potrdilo Vaše trditve, da škof Napotnik narekuje svojim duhovnikom, Če tudi so ljudski zastopniki, narodno in politično postopanje, služijo naj Vam sledeča dejstva: Neki štajerski kaplan razblebetal je pred par dnevi v višjem stadiju sledeče dragocene tajnosti: Na letošnji škofijski sinodi prišlo je na dnevni red tudi vprašanje o postopanji po-alancev. Škofje priporočal tako pošto panje, da se je navzoči dr. Gregorec, o katerem je znano, da ga škof ne mara, ker je preveč svojeglaven, takoj z vso silo npr I. A prodrl je škof s svojo voljo. In to je dr a. Gregorca napotilo, da se je kot značajen mož odpovedal vsaki kandidaturi. Tudi navzoči dekan Žičkar pa se je podvrgel škofu in njegovi gardi in — kandidira za dostojanstvo prostega ljudskega zastopnika. Dvema gospodoma bo tedaj brez vsakega sramu ta »mož" služili ako bo izvoljen: Svojemu škofu in zapovedniku, posredno s tem torej vladi, in pa ubogemu slovenskemu ljudstvu Res, ubogo slovensko ljudstvo, če si ne boš boljšega poslanca izbralo! — Kako se delajo imeniki volilcev pri celjskem magistratu? Celjske Nemce mora biti vendar pošteno strah za dosedanji mestni državnozborski mandat, sicer bi se ne bile zgodile tako kričeče nepravil nosti v volilnem imeniku. Vpisani so vsi mestni rauzi^antje, pisarji pri okrožnem so d;šču, izpuščena pa je cela vrsta uglednih naših volilcev. Tako ni v imeniku ne gosp. nadučitelj Gradišnik, ne učitelj Šmorancer, niso pa pozabdi na učitelja Waldhansa iste šole, ker voli z Nemci. Cela vrsta naših obrtnikov in uradnikov je izpuščena, na sproti temu pa so skrbno vpisani oni nemški avskultantje, ki so prišli v Celje — slovenščine se učit. Seveda se je vložila takoj reklamacija. — Le tako naprej. Iz Maribora se nam piše : Veliko].ogoröenje vzbudilo je v vseh slovenskih krogih premeščenje kaplana Bratkoviča iz Slovenske Bistrice v Teharje. V Teharjih je bil dosedanji kaplan Vclčič velik prijatelj Nemcev in tudi na ročnik zloglasne „ Celjske vahtarice", katera ga je s pravico prištevala svojim. Komaj je »vahtarica" izvedela, da mora Volčič iz Teharjev, začela je vpiti in vikati ter ro titi škofa; naj nikar ne premešča uzornega in nepristranskega duhovnika. In vrli naš škof Napotnik se je uklonil „Celjski žabi" ter namesto nemčurskega kaplana Volčiča imenoval za kaplana v Teharje nemčurja Bratkoviča iz Slov. Bistrice kjer se je, kakor je bilo sodnijsko dokazano, btatil z najzagriznejšimi nemčurji ter prepeval ž njimi „Die Wacht am Rhein" in druge veliko nemške pesmi. „Celjska vahtarica" pa tudi z velikim veseljem poroča o imenovanji Bratkoviča v Teharje, češ da je bil isti v Slov. Bistrici splošno spoštovan, ne samo pri poštenih (a n ständigen) Slovencih, ampak tudi pri n em ške m pr eb i val s t v u. »Celjska žaba" in nemškutarji v Štoreh so torej zmagali. Slava našemu slovenskemu škofu! — Volilno gibanje na Koroškem. Iz Celovca se nam piše: Dne 18. t. m. so se zbrali tukaj na povabilo „Bauernbunda" zastopniki nemške ljudske stranke, da se skupno dogovorijo o postopanju glede bodočih državnozborskih volitev. Predsedoval je znan renegat Kirschner. Tega posvetovanja so se udeležili vsi odborniki „Bauernbunda", poleg teh vodja štajerske nemške ;;metske zveze, baron Rokitansky iz Gradca in F. Ks. Reitterer, izdajatelj »Bauernzei-tunge" v Budčjovicah. Nemško ljudsko stranko koroško so zastopali Dobernig, dr. Jos. Lemisch in J Kollmayer, dočim je bil Beljak zastopan po dru. Aichelbergu. Obravnave trajale so 5 ur, ter so se udeleženci zjedinili za skupno postopanje pri bodočih državnozborskih volitvah. Za kan didata za kmetske občine Celovec-Tig-Veli kovec, kateri je bil sedaj zastopan po gosp. pioštu Lambettu Einspielerju, je bil po stavljen posestnik in sedanji predsednik koroške kmetijske družbe Anton Tscharre (Čare) iz št. Jakoba pri Celovcu, s katerim upajo naši nasprotniki sigurno zmagati. Mož je rojen Slovenec in mirnega značaja ter treznega mišljenja, S politiko se do sedaj ni veliko bavil, čuti pa nemško in bod9 šel, ako bode izvoljen, z nemško ljudsko stranko Črez drn in strn, če tudi se ne bode dal slepo voditi po znanem ro-Potaču dru. Arturju Lemischu, milijonarju v*- kurije. Gotovo pa je, da bode on v državnem zboru Slovencem lahko mnogo Škodoval, ako pride vanj. Kot bivši častnik j? večletni oskrbnik večjih posestev na trenjem Štajerskem navzel se je docela nemškega duha, dočim so njegovi stariši tfdi Slovenci. V njem dobi torej slovenska stranka na Koroškem nevarnega meca, in treba bode vse žile napeti, da si otme ta mandat, in da prodre s svojim kandidatom. Ta pa ne sme biti duhovnik, ker tak bil bi že a priori pokopan, kajti Nemci bi imeli v tem slučaju lehko delo z beganjem slovenskega ljudstva. — Kakor Čujemo nastopi za ta volilni okraj kot kandidat deželni poslanec Fran Grafenauer, ki je med slovenskim kmetskim ljudstvom jako priljubljen in ima največ upanja do zmage. Napeti pa bode treba vse moči, ker nasprotniki so že zelo agilni in bodo delali divje in z vso silo ter denarjem. Torej Slovenci, vsi na krov in pravočasno, da ne bode prepozno! — Umetniško društvo. Danes zvečer ima umetniško društvo svoj običajen j o u r-fixe v „Narodnem domu" (na levi strani glavnega vhoda). Na vsporedu: petje in igranje na glasbilih ! Gostje dobro došli! — Odbor društva je ponovljenemu pozivu „društva hrvatskih umjetnika" ugodil ter se prenese sedanja razstava 1. decembra t. 1. v Zagreb, kjer se 15. dec. otvori slovenska umetniška razstava. Odbor razpošlje te dni poziv na vse slovenske umetnike, da se vdeleže" te razstave tudi z novimi deli. Hrvatje so prevzeli vse stroške za prireditev razstave, ki bo v umetniškem domu. Sočasno bodeta razstavila ondi tudi sarajevski slikar Leon ArndČeplin in Čeh Mucha. — Podporno društvo pomočnih uradnikov za Kranjsko ima jutri, 2 5. oktobra t. 1., ob 8. zvečer v gostilni pri „Can kerju" v Gradišči sejo z naslednjim dnevnim redom: Poročila načelnikova, tajni kova, blagajnikova in razni predlogi. — V Ptuju je bil župan Ornig radi „velikih zaslug", ki si jih je pridobil za mesto, imenovan častnim meščanom. Ali si je župan Ornig pridobil velike zasluge s tem, da je pekel vedno prav dobre zemlje ali pa s tem, da je kot rojen Slovenec, vestno preziral in tlačil Slovence, tega nam mestni očetje niso povedali. — Poneverjenje v klerikalnem zavodu. Kakor smo že poročali, so v gori-riškem »Monte", hranilnici in zastavljalnici, zasledili poneverjenje, vsled katerega sta bila glavna uradnika, denarničar in knjigovodja, odpuščena iz službe. Dostaviti nam je še, da ta zavod stoji pod nadzorstvom kardinala Missie in vlade! — Radi žaljenja Veličanstva je goriško sodišče včeraj obsodilo črevljarja Ferdinanda Parasuttija, 60 let starega moža, na 4 mesece v ječo in na izgon iz Avstrije. Obsojenec je živel 39 let v Gorici, zdaj pa se bo moral vrniti v Italijo. — V furlanskem Tržiču (Monfalkonu) je bil radi žaljenja Veličanstva aretovan železničar Lu dovik Nordini in izročen sodišču v Gorici. — Pouk v ruskem jeziku v Celju se je že pričel. Oglasilo se je koj prvi dan 30 udeležnikov in udeležnic. Oglaša se jih pa še toliko, da se bo morala napraviti paralelka. — Potres. Iz Zagorja na Pivki se nam piše: V ponedeljek ob s 412. uri ponoči smo Čutili precej močan p resni sunek v smeri od severa proti jugu; trajal je dve sekundi. Pred sunkom se je culo bolj za-moklo podzemeljsko bobnenje. — V Postojini osnovalo se je .Lovsko društvo Hubertus"; dotična pravila je c. kr. deželna vlada že odobrila. Prvi občni zbor vrši se 30. oktobra 1.1. ob 8. uri zvečer v hotelu „pri ogrski kroni". — Tatvine po naših železnicah. Iz Celovca se nam piše: Naročil sem si pred kratkim časom od svojega prijatelja g. J. R. Hočevarja na Vrhniki sodeč novega vina prosekarja Dne 16. t. m. mi je ta po dopisnici naznanil, da je naročeno vino odposlal in pristavil, da naj takoj pošljem po sodeč na železnico, kakor hitro se mi dostavi „aviso", ker se je sicer bati, da mi ga kaj odpijejo, ako bi ga pustil čez noč na železnici ležati. — Zaželjeno vino sem včeraj 20. t. m. dobil ter po isto takoj poslal. Sodeč z vinom je tehtal pri oddaji na Vrhniki 77 kil, a ko sem ga prejel in dal pred pričami zopet pretehtati, je pa 64'/» kil komaj potegnil, torej se mi ga je med potjo iz soda izpilo kar 121/« kil, to je dobrih 12 litrov. Čudil sem se tudi temu, da odpoši Ijatelj vina ni ventila, ki ga je zataknil v čep soda, bolje zavaroval. Malo špage in par pečatov bi bilo krajo lahko zabranilo, ali vsaj otežkočilo. Naj bode v prihodnje bolj oprezen. — Vprašam torej, ali ni to Škandal? Kako pa se po naših železnicah vendar skrbi za varnost blaga, ki se prevaža, in kdo naj povrne škodo, ki se po- vzroča trgovcem in njihovim odjemalcem? — Navedli smo te vrstice tem raje, ker se ravno sedaj prevaža mnogo novega vina na vse sirani, in se bode najbrže tudi nadalje prakticirala po naših progah gori označena kraja vina, posebno ker se mošt ne more prevažati v varno in popolnoma zabitih sodih. Opozarjamo torej vse kupovale« in odjemalce, naj bodo oprezni in naj vina od železniških postaj ne prevzemajo prej, predno se jim sod na novo ne pretehta. Pri tehtanju pa naj bodo sami poleg, in ako so se na lastne oči prepričali, da tehta sod manj, nego je tehtal pri oddaji, naj vina kratko-malo ne prevzetno, in naj se nemudoma pritožijo pri ravnateljstvu dotične železnice, ter naj zahtevajo od iste odškodnine. Uprave železnic bodo potem že rade potrebno ukrenile in za varstvo poskrbele, ako se jim bode povsod pravočasno in energično na prste stopalo. — Lovskega tatu je ustrelil blizu Komna tamošnji lovski čuvaj. Lovski tat, imenom Seražin, se ni oziral na večkratne opomine čuvajeve in mu je tudi grozil. Nekega dne zasači čuvaj zopet Seražina pri lovu na zajca ter ga je hotel zapreti, toda Seražin ga napade in v silobranu ga je čuvaj ustrelil v srce. Čuvaja so takoj odpeljali v komenski zapor, od kjer so ga pa zopet izpustili, ker so priče izjavile, da je čuvaj ravnal le v silobranu. — Jugoslovanski klub na Dunaju. „Slovanaka Beseda", za »Slovanskim pev skim društvom" najstarše in najodličnejše društvo na Dunaju, je navzlic prizadevanjem svojega predsednika, grofa J. Hariacha s časom postala vedno bolj socialno središče samo za Čehe, ki se tam zbirajo od ministrov začenši. Pred tremi leti so se ji zopet pridružili v večjem številu Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so osnovali tam poseben »jugoslovanski klub", kateri se je navzlic raznim oviram že popolnoma utrdil. Poleg zabavnih večerov — na njih se bodo letos dajale tudi gledališke predstave — pa hoče uprava oživiti tudi, j o u r ■ f i x e, katere je zaradi tega preložila na četrtke. V »Slovanski Besedi" (I. Braunerstrasse 7) torej lahko tudi rojaki iz domovine najdejo vsak četrtek zastopnike jugoslovanske, največ slovenske inteligencije. Posebno pa se želi, da se dunajski Slovenci marljivo vde ležujejo teh večerov in pristopajo kot udje »Slovanski Besedi", ki jim s svojimi občnimi in jugoslovanskimi zabavami ponuja marsikatere prijetnosti in ima v svoji čitalnici tudi lepo število jugoslovanskih listov. — Meščanska godba. Moštvo godbe na lok je popolnjeno ter šteje sedaj 24 mož. V kratkem popolni se tudi še moštvo godbe na pihala. Naše vrle mestne godbe naj bi se sedaj pač vsa narodna društva in korporacije ob prireditvah koncertov in zabavnih večerov posluževala pogostoma! — „Baron Kalapis", ki je, kakor smo poročali, tudi v Ljubljani nekaternike okradel in ogoljufal, je bil v Istri prijet in sodišču v Alboni izročen „Baron Kalapis" je ukradel v Tarnoku konja, vrednega 400 kron, jahalne hlače in Škornje, vredne 80 kron, in sedlo in bič, v vrednosti 98 kron V Szabat Bathyanu si je izposloval za ukradenega konja živinski potni list na ime: »Baron Kalapis". Ta živinski potni list, pisan v madjarščini, je kazal kot svojo legitimacijo. Njegovo pravo ime je: Mihael Bokor. — Aretovanje. Policija je zaprla danes dopoldne delavca Mileta Ozloviča s Hrvaškega, ker je na Starem trgu ukradel pro dajalki Mariji Tomazinovi nov suknjič. — Na jug letela je pretekle noči glasno vikaje čez naše mesto jata divjih gosij in rac. — Brzojavni in telefonski promet meseca septembra 1900. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca septembra 1900, in sicer na Primorskem oddanih 55.256 došlih 62.400, tranzitujočih 168.213, skupaj 285.869 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 36.960, došlih 41.392, tranzitujočih 155.283, skupaj 233 635 brzojavk; na Kranjskem oddanih 9.648, došlih 11.272, tranzitujočih 20.630, skupaj 41.550 brzojavk. Vinterurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1911, v Opatiji 570, v Pulju 133 in v Ljubljani 331 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 290.000krat, v Pulju 7215krat, v Gorici 5640krat, v Opatiji 2967krat in v Ljubljani 19.380krat * Zarota proti carju? Angleška lista »Times" in .Daily Telegraph" poročata iz Odese, da se je car pred mesecem peljal po progi Losova • Sevastopolj, kjer je mnogo predorov, zadnji celo 1600 metrov dolg Pri vhodu je položil baje neki dijak rov z razstrelili. Ta rov bi bil raznesel vlak in predor. Dijaka so zalotili pri delu in ga zaprli. Tudi več drugih ljudij je bilo zaprtih, ker so anarhisti. * Dva Straussova valčka. V zapuščini „ kralj a valčkov", Ivana Straussa so našli dovršen balet, več skic za razne valčke ter dva dogotovljena valčka pod nasldvi: B Valček slovesa" (fdur) in „Valček 151" (adur). Izda ju založnik H. Seemann v Lipsiji. * Odgriznila ji je nos. Da so ciganske ženske vroče krvi, je znano. A da po-besne tako, da si grizejo nosove, je pač nekaj novega. Vita Dubokovic,omožena ciganka iz Andrijaševca se je tako razsrdila nad sorodnico Katro Neferanovic, s katero je skupaj prala, da je planila nanjo ter jej odgriznila nos. * Nesrečna morilca. V Rimu se je vršila te dni sodnijska obravnava proti nekemu Rigosi in neki Masotti. Rigosa je skoraj pred 30 leti umoril svoje stariše, Masoti pa svojega moža. Morilca sta se ljubila, zato sta spravila vse osebe, ki so ovirale njuno zvezo, s sveta ter živela poslej skrita v Neapolju Policija ju ni dobila skoraj 30 let. Ob svojem času sta bila in contumaciam obsojena na smrt Letos v februvarju pa so ju našii. Ako bi bila ostala skrita le še par mesecev, bi ju sodišče radi zastaranja ne moglo obsoditi več, tako pa sta bila obsojena vsak v ječo za — 30 let! Književnost — D. Laszowsky, Hrvatske pov-jestne gradjevine, tisak Antuna Scholza u Zagrebu, naklada piščeva. Pred sabo imamo prvi sešitek ogromnega dela, ki obeta biti nekak popularni ..hrvatski Valvazor" v moderni opremi. Sotrudnika sta dr. M. Šenoa in D. Hire Celo delo bo obsegalo 3—5 knjig v obliki folja za vkupno ceno jedne knjige po 10 zveščičev 15 kron (Naročnina se pošilja tiskarju, Gajeva ulica broj 7). Pivi sveščič prinaša članke Trsat (7 sl.'k), Pe-rušič (2 slike), Erdut (3 slike) in Kostel (1 slika) Siike so vse, ne le jasne in čiste, nego celo krasne. Delo se samo sebe hvali, in zato priporočamo tudi Slovencem, zlasti pa onim, ki žive blizu hrvatske meje in s Hrvati občujejo. Telefonska in brzojavna porodila. Mokronog 24. oktobra Kaplan Matevž Kos mora pri današnji obravnavi oddati izjavo, s katero obžaluje Lapajneta žaleče psovke in mora plačati stroške kazenskega postopa. Dunaj 24. oktobra. Skupne ministrske konference se začno dne 26 t. m. Dunaj 24. oktobra. Iz Inomosta se poroča, da se skliče deželni zbor tirolski zajedno z drugimi deželnimi zbori pred Božičem na kratko zasedanje. Dunaj 24. oktobra. Vsled prizadevanja mesarjev, zvišati ceno mesa. hoče magistrat napraviti občinsko ve-lemesnico. Praga 24. oktobra. „Politik" javlja, da namerava Harrachova bodoča „stranka patrijotov" stopiti najprej z desničarji v dotiko, potem posredovati pri levičarjih. Praga 24. oktobra. Jutri se začne v Piseku druga obravnava proti Hilsnerju, obdolženemu ritualnega umora. Masarykov „0as" je bil radi članka o tem procesu konfisciran. Budimpešta 24. oktobra. Cesar je prišel danes iz G6dollo-a v Pešto, kjer je sprejel ministrskega predsednika Szella v dolgi avdienci. Cesar odpotuje še danes na Dunaj in se vrne začetkom novembra v Pešto. Berolin 24. oktobra. Državni pod-tajnik baron Richthofen je na mesto grofa Biilowa imenovan državnim tajnikom zunanjega ministrstva. Novi York 24. oktobra. Blagajnik narodne banke, Alvord, je poneveril 700.000 dolarjev in s svojim plenom pobegnil. Darila. Upravnlštvu našega lista so poslali: Za učiteljski konvikt: Gospod Fran Papler v Borovnici 16 K 30 vin, nabranih na svatbi gosp. Al. Kanca z gospodično Milko Majaronovo v Borovnici. Darovali so veseli svatje. — Svoto smo izročili g. blagajniku Jakobu Dimniku, kateri s tem hvaležno potrjuje prejem. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 17._Dr. pr. 1036. V četrtek, dne 25. oktobra 1900. Drugikrat na slovenskem odru: Valvazorjev trg št. 6. Burka s petjem v Štirih oddelkih. Če&ki spisal F. F. Šumberk. Poslovenil *%. Režiser g. A. Dobro-volny. Kapelnik g. H. Benišek. Bistrica se odpre ob 7. ari. — Zifctek ob */»8. uri. — Konec po 10. uri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pel), polka Leopold II. it. 27. Prihodnja predstava bode v soboto, 27. oktobra. „Sedem gavranov". Umrli so v Ljubljani: Dne 19. oktobra: Josip Toplikar, kancelistov sin, 41/, leta, Emonska cesta St. 10, škrlatica. — Ana Habe, delavčeva hči, 8 mes., Tržaška cesta št. 19, želodčni in črevesni katar. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 808-2 m. SrsAnjl zradni tlak 786-0 mm. čas opazovanja Stanje barometra I v mm. a.» *• ti Vetrovi Nebo II 23 24 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 740 8 738 3 7372 5-6 si. jug 34 si. jjzah. 105 si. ssvzh. del. jasno S oblačno jasno ^ Srednja včerajšnja temperatura 6-7J, normale: 91°. ZDvLZ^aJsles« borza, dne 24 oktobra 1900. Skupni državni dolg v BOtah . , Skupni državni dolg v srobrn , . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4'/0 . . Ogrska zlata renta 4°/0. .... Ogrska kronska renta 4% . . Avstro-ogreke bančne delnice , . ireditne delnic?....... London vista........ nemški drž. bankovc sa 100 mark 20 mark.......... 80 frankov....... . Italijanski bankovci...... C. kr. cekini. .... £0 55 96 30 11415 9735 113 70 90 — 1700" -646 75 240-77V* 11775 23 55 1921 90 40 1136 dobavlja najceneje dobro prekajeno meso in kranjske klobase? Ponudbe naj se pošiljajo: (2175—2) Gradec. Rechbauer strasse 57, trgovina z mešanim blagom. Cis. kr. avstrijski jžž Najmodernejše kvaMit"etribo-še SUICME^ESA BLAGA za, moSke oBlclco 0888-12) N-aJrroSJa. ssaaosr* ZIMSKE SUKNJE raznega Tolagra, asa ■ ■■■ *~ "m *m*mwmwm_immm Črno in modro ik&fis) blage (Kamuigauie), ševiett od K SI.— naprej. KF~ Vzoicl sticškov prosti. "M °id9lflrmesukno KASTNER & OHLER, GRADEC. Jlnton Schuster £jabljatia, Spitalshe ulice uoluiScttccv c. fn. pziv. ju&. žcfcsntcc piipotoča po ttajniijifr cenaA bogato zalogo blaga za damske obleke angleškega in francoskega modnega blaga za gospode zimskih /opic za gospe in deklice, vremenskih plaščeo in ovratnikov, okasno narejenih bluz. Blago za pohištvo, zagrinja/a, posteljne oprave (garniture), preproge. Zalogo li/nolejskih preprog ©ticjinačnc tovazniSfic cenz itd. itd. (2089—3) ^V&ovci ic -poHt/ajo -na &a/ltex>o poš-tnitte- -piosKo, II %enitna ponudba. Jtflad trgovec, 25 let star, je// tem potom znanja j gospico ¿3 boljše hiše od 18—22 let staro, izurjeno v kupčiji ter s primernim prem oje njem. Pisma prosi pod „Lepa bodočnost", poste restante, Ljubljana, do 30. t. m. JYa anonimna pisma brej j//^c Se ne ojira. (2110—3) -*"-.vv? * Stenografa iŠČe (2191-1) notar Baš v Celji. prve košnje (vrtnica) preko 100 centov, je na prodaj v "bližini mesta. Kje? pove upravništvo „SIov. Narodac Slavnozn Kulnbaško krstom pasterizovano v steklenicah se dobiva v prodajalni (2023—21, Edmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavne pošte Okolu 50 hlebov sira a kakih 15 klg. težkih in dobre kakovosti se po nizki ceni 40 gld. za 100 klg franko zaboj od Gradca dobi pri prvi štajerski mlekarski zadrug: v Gradcu. (2i88-2 Naznanilo. Čast mi je svojim velecenjenim naročnikom naznaniti, da sem se vsled popravljanj. hiše št. 6 v Židovskih ulicah preselil v veliko Bilinovo hišo v Židovskih ulicah štev. 1. Zahvaljujoč se vsem velecenjenim nikom za dosedaj mi izkazovano naklon; prosim, da mi isto ohranijo tudi nadal me počaste z mnogobrojnimi naročili. (2144—3) Z odličnim spoštovanjem Josip Ravnihar čevljarski mojster sedaj v Židovskih ulicah št. i. Razglas. Na prodaj je takozvano ..Straušove posestvo** v Stopanji Vasi poleg IJuhljaiie, skupno ali pa po parcelah. Posesivo ima okoli 40 oralov najlepših njiv, travrikov in zaraščenih gozdov. Travniki in njive leže večinoma v Štepanjivasi, Ehkaj travnikov pa blizo Rudnika Ravno tako leže gozdi blizo Šcepanje Vasi. Hiša in gospodarska poslopja so v najboljšem stanjn, kleti, skladišča in hlev sc obokani. Domačija je posebno pripravna za vinsko trgovino v malem in velikem. Natančne pogoje je poizvedeti pri podpisanem. Dr. Mat. Huclnik, (2185—2) odvetnik v Ljubljani, Kongresni trg št. 14. Važno za vsakogar! Kdor hoče po ceni in dobro kupiti, gre samo v angleško skladišče oblek v Ljubljani, na oglu Sv, Petra in Reseljeve ceste. Tam je največja izber oblek za gospode, dečke in otroke, površnikov, havelokov, športnih in zimskih sukenj; le fino blago po čudovito nizkih tovarniških cenah. Dalje samo zadnje novosti damska konfekcija „visoka moda", pariški in berolinski modeli, specijalitete, ki se ne morejo razstaviti v izložnem oknu, dalje specijalitete za dekleta in otroke, kakor najnovejši burski ovratniki. Po meri naročen«* obleke »e nnjfineje in naJločii«*J«* i'.«I**lt,_ Jejo i m Dunaj i. jV» zahtevo ne pošilja na v«e M runi »laffo na izber. Z velespoštovanjem (2172-2) O. Bernatovic. r »Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špitalsbe ulice »*• 2* ^Ta.2cT3.p ln prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejsih pogojih. (1877—35) nposojila. na vrednostne papirje proti nizkim obrestira. Zavarovanje proti kurzni izgnbi. Pioznese k vsem žrebanjem. Sprejemanje ca.ecn.am.ili. vlou fe| na vložne knjižice, na tekoči račnn in na ^iro-konto s 4°/0 obrestovaniem od dne vloge do dne vzdiga. Sslcorrxpt rn.eri.jlc najkulantneje. Borzna naročila. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i. Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne'.