Leto VI., štev. 150 «=a lih»l» ob 4. »jutraj. as« Stane mesečno Din »s—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/I. — Telefon štev. 7*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul. 4t. 5/L — Telefcn št. 34. it 445. Ljubljana, sreda 1.ju3čia 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din i I ■ i^J p Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava ■ UpravniStvo: Ljubljana, PreSernova ulica it. 54. — Telefon it. 36. Inseratnt oddelek: Ljubljana, Preleti nova ulica št. 4. — Telefon št. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: L|ub. ljana št. 11.843 - Praha čislo 78.1 to Wien'Nr. 105.<41. Ljubljana, 30. junija. Nedvomno je vprašanje pogajanj z radičevci najaktualnejši problem današnje politične situacije. Da ga razumemo. ga je treba očrtati po njegovem obsegu in po njegovi vsebini ter ga dvigniti iz kaosa politične intrige in partizanskega taktiziranja v luč objektivnega razmatranja. Predvsem je treba ugotoviti da esporazum» z radičevci, o katerem se sedaj razpravlja, nima nič opraviti s konstrukcijo »narodnega sporazuma*, ki si jo je zamislil opozicijski blok kot pogodbo med Srbi, Hrvati in Slovenci. V tem so si voditelji Narodnega bloka in voditelji opozicije edini in šef opozicijskega bloka g. Ljuba Davidovič je to ugotovitev na nedavnem zboru svoje stranke še posebej podčrtava!. Ne gre za pogajanja med dvema narodoma, temveč gre za razgovore med parlamentarnimi grupami. Dosedaj so ti razgovori povsem pripravljalnega neofici-jelnega značaja ter se vodijo med politiki dveh strank NRS in HSS. A tudi v slučaju, da pridejo razgovori v stadij oficijelnih pogajanj med vlado in radi-čevim klubom, to dejstvo ne more spremeniti njihovega parlamentarno-politič-nega značaja. HSS v zadnjem času vedno bolj insi-stira na svoji želji, da vstopi v vlado. Tej želji načeloma nikdo ne bo ugovarjal. Zlasti je povsem krivo, da SDS nasprotuje pogajanjem z radičevci. SDS je od početka zastopala mišljenje, da je treba radičevcem omogočiti sodelovanje v parlamentu ter je zagovarjala verifikacijo radičevskih mandatov proti vsem pomislekom, ki so se takrat uveljavljali v večini Narodnega bloka. SDS je s svojim nazorom prodrla. Ona se je že takrat v polni meri zavedala kon-sekvenc svoje politične odločitve: z verifikacijo radičevskih mandatov je bila v polnem obsegu pripuščena možnost sodelovanja radičevcev v vladi in to z strankami Narodnega bloka, ako se najde državnopolitična in programatič-na osnova za tak sporazum. Jugoslo-venskim demokratom je občedržavno stališče bilo vselej prvo in SDS kljub vsem klevetam s svojega jugosloven-skega vidika povsem objektivno motri evolucijo na Hrvatskem ter se zaveda važnosti ojačenja državne ideje med hrvatskim delom naroda. V enem je seveda SDS neizprosna in ne pozna nobenega popuščanja. Vprašanja narodnega ir. državnega edinstva, monarhije, provedbe ustavnih načel stoje za njo izven diskusije. Tu ni mogoč noben kompromis in demokrati bi morali odkloniti vsak razgovor ne le z radičevci. temveč s komurkoli, ki bi hotel zapustiti to trdno osnovo naše državne politike. Pač pa je mogoče razpravljati in se sporazumevati v administrativnih vprašanjih. SDS ni nikdar prikrivala slabosti v državni upravi. Ona je sama postavila zahtevo po decentralizaciji in dekoncentraciji državne uprave, ki je v najdalekosežnejši meri izvedljiva v okviru naše u«t*ve. Ako bi se vodilo nogama v tej sTV""i-potem je gotovo tudi SDS pripravljena lojalno sodelovati, ker ona pozdravila in pospešuje vsak korak za ureditev administracije, kakor tudi vsako delo v svrho, da se bodo vsi deli naše države čutili enako uvaževane glede pravic 3n glede bremen. Mnogi si predstavljajo razgovore s HSS kot pogajanja za portfelje. za razdelitev politične moči. za koncesije. To je po našem globokem prepričanju povsem napačen nazor. Taka poeajania bi tudi v slučaju najlepšega uspeha bila le začetek novih nedoglednih kriz. ki iih nikdo ne more želeti in za katere bi demokrati ne mogli prevzeti nobene odgovornosti. Treba je torej, da se pri razgovorih odpre in obravnava ves naš administrativni problem. Nasprotniki sporazuma z radičevci so — in to ie značilno — vsi v taboru radičevskih zaveznikov. Klerikalcem predvsem grozi še obupnejša izolariia, zajedničarji špekulirajo na instinkte mase in se nadejajo strankarskega pro-fita. če ostanejo intransigenti. Ti dve skupini poskušate zlasti s prikrito ob-strukcijo otežkočiti parlamentarno delo ter onemogočiti mirni razvoj dogodkov. Ako bodo radičevci pokazali resno voljo pristopiti problemu s stvarnostjo in poštenim namenom, potem sporazum na podlagi konkretnega programa gotovo ni izključen, navzlic vsem intrigam, ki hočejo ves problem pretvoriti v običajno politično kravjo kupčijo med dveir.a strankama. Tobačna kontrabanda v jezuitskem samostanu Sarajevo, 30. junija, n. Veliko pozornost zbudilo odkritje velikopoteznega tihotapstva tobaka. Železničarji so vtihotapljali tobak v jezuitski samostan v Sarajevu. Nadškof dr. Šarič je dovolil policiji, da sme izvršiti pri jezuitih hišno preiskavo. Na podstrešju njihove kapelice so našli celo tvornico, kjer so predelavali tobak in izgo-tavljali cigarete iti potem to blago prodajali po Sarajevu 121 okolici. Država ie oškodovana za več milijonov dinarjev. Slava velikemu kralju Osvoboditelj! Narodna skupščina je včeraj pri poimenskem glasovanju eno-dušno sprejela zakon o postavitvi spomenika narodnega priznanja in hvaležnosti kralju Petru Osvoboditelju. — Prihodnji sestanek skupščine v pondeljek. Med drugim je Ljuba Jov-.movič tiaglašal lepi zgodovinski dogodek. so kralja Petra I. 1903. na poti iz Ženeve v Beograd sprejeli na Dunaju tudi hrvatski jn slovenski dijaki in ga pozdravili 7. vzkliki: »Živel prvi jugoslovenski kralj!« B!a spokojni kralj je sprejel ta pozdrav in si ohranil v srcu. Beograd, 30. junija, p. Današnja seja Narodne skupščine je potekla v sveSanem razpoloženju. Jugoslovenski parlament je s sprejetjem zakona o narodnem priznanju kralju Petru dal dostojnega izraza hvaležnosti celokupnega ujedinjenega naroda napram prvemu jugoslovenskemu kralju. Poslanske klopi so bile gosto zasedene, galerije polne. Da se svečani značaj seje še bolj povdari so načelniki klubov sklenili naj se brez uvodnih formalnosti takoj preide na razpravo zakonskega predloga. To se je tudi zgodilo. Ko je po otvoritvi seje ob 11.10 predsednik Trifkovič sporočil, da skupščina prehaja na dnevni red in razpravo zakona o narodnem priznanju pokojnemu kralju Petru so se vsi poslanci dvignili s sedežev ter zaklicali »Slava!« Predsednik je dal besedo poročevalcu večine posl. Ljubi Jovanoviču, ki je prečital poročilo skupščinskega odbora. Skupščina je poslušala poročilo z veliko pozornostjo in glasnm odobravanjem. V imenu vlade je zastopnik min. predsednika Marko Gjuričiča podal naslednjo izjavo »Narodna skupščina ima pred seboj predlog kr. vlade o postavitvi spomenika na-icdnega priznanja in hvaležnosti velikemu kralju Petra Osvoboditelju. Vlada je prepričana, da je v srcu našega naroda vrezano čustvo priznanja in hvaležnosti napram ve-iikemu kralju Osvoboditelju in da bo ta spomenik vidno predstavljali resnično in pravo ljubezen ter narodno spoštovanje napram temu velikemu vladarju. To dokazuje tudi soglasen in enodušen sklep skupščinskega odbora. Sedaj ima Narodna skupščina kot predstavnik celokupnega našega naroda izreči svoj glas o tem predlogu ter dati izraza lepim čustvom našega naroda. Naj bo svetel spomin in slava velikemu kralju Osvoboditelju!« Na te besede je vstala vsa skupščina m zaklicala: Slava! Zatem ie posl. Ljuba Jovanovič utemeljeval predlog skupščinskega odbora t?r je v daljšem govoru slavil zasluge blagopokoj-nega kralja Petra, naglašal njegovo skromnost, iskrenost, njegovo viteštvo, poštenost in čestitost ter vse njegove lepe lastnosti, ki jih je naš narod ume! ceniti in usvojiti in ki so se globoko vrezale v srce njegovo. Doživel in dočakal je čas.- ko je v resnici postal prvi jugoslovenskj kralj. Zatem je govornik navajal njegove osta'c zasluge, ki so ustvarile globoko spoštovanje vseh naših prijateljev, zlasti pa ruskega cJrja Nikolaja II.. ki je 1. 1914. izjavil, da ne be In ne more zapustiti Srbije. (Ko je cvmenil :arla Nikolaja, je skupščina zaklicala: Slav? mu!) Za tem se Je prešlo na poimensko glasovanje, na kar je predsednik sporočil, da je Narodna skupščina enodušno, soglasno ii! navdušeno sprejela teT izglasovala zakonski predlog o postavitvi spomenika zahvale kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. (Klici: Slava mu!) Med glasovanjem se je VTšili v ministrski sobi kratka seja vlade, na kateri je bilo sklenjeno, da se radi deia glavnih skupščinskih odborov seje skupščine odsodi do ponedeljka. Ko se je seja nadaljevala, je predsednik objavil ta sklep, ki ga je skupščina soglasno sprejela. Prihodnji sestanek Narodne skupščine je napovedan za ponedeljek 5. julija t.!. ob 10. dopoldne z dnevnim redom: 1.) Obtožba dr. Poliča in tovarišev proti ministru pravde dr. Edi Lukmiču. 2. Poročilo skupščinskega odbora o zakonskem predlogu o izpremembi čl. 13 zakona o vojn! odškodnini. 3. Poročilo skupščinskega odbora r> zakonskem predlogu posl. Krste Mariča in tovarišev o izpremembi zakona o Državtr. hipotekami banki. 4.) Volitev skupščinskega odbora za predlog dr. Žaniča in tovarišev o izpremembi čl. 138 ustave. 5.) Poročilo skupščinskega odbora za zakonski predlog o pri^iiiuiju zjsiuk za domovino (Panteon). Skupščina je v celoti odobrila predlagani dnevni red, nakar je bilo rad! pospešenja dela prečitano poročilo skupščinskega odbora za zakonski predlog o priznanju zaslug za domovino. Radičevci forsirajo vstop v vlado Včerajšnji dan, dan kulminaciie radičevske nervoznosti. — Danes bo HSS nonudila namestniku ministr. oredsednika Marliu Gjuričiču lo-malna pogajanja za vstop v vlado. — Konferenca Pašiča s Pribičevičem. — Izmišljene vesti o pismu Svetozarja Pribičeviča. Beograd, 30. junija, p. Danes je ner-voznost radičevcev dosegla svojo kul-minacip. Njihov tisk, ki je trdil, da so pogajania končana in da stojimo pred novo vlado, so dematitiraii dogodki. Danes so prišli Pavle Radič, dr. Nikič in dr. Šuperina ob 3. popoldne v hotel «Pa-riz», da bi konferirali z Aco Stanoievi-čem. Zvedeli pa so, da Aca Stanoievič v svoji sobi mirno spi. nakar so odšli iz hotela. Zatem se je radičevska trojica odpeljala v stanovanje k Pašiču, da mu ponudiio formalna pogajanja. Ko so prišli v Pašičevo stanovanje, pa jim je orožnik na straži sporočil, da se ravno ta trenutek nahaia Dri min. predalniku Svetozar Pribičevič. Nato so odšli. Ob S. zvečer so se ponovno oglasili v Pa-šičevem stanovanju. Min. predsednik Pa-šič jim je sporočil, da .ie imenoval direktorji v stranki, kateremu naj sporoče. kar nameravajo povedati njemu Sporočil jim ie. nai se nanj ne obn>*~o. ter jim je priporočil, naj se jutri sestane?-) z Markom Gjnričičem. Kakor je vaš dopisnik obveščen, bodo radičevci ponudili jutri Marku Gjuričiču formalna pogaianja. ki se doslej po avtentičnih obvestilih vašega dopisnika niso vodila. Člani radikalnega di- rektorja imaio menda od mi,i. predsednika Pašiča navodila, da se more radičevcem nuditi samo razširjenje sedanje vladne koalicije. Beograd. 30. juniia. p. Danes popoldne sta se sestala voditelia Narodnega bloka min. predsednik Pašič in prosvetni minister Pribičevič k dališemu posvetovanju. Med obema voditeljema Narodnega bloka obstoji popolno soglasje v pojmovanju političnih dogodkov kakor tudi o delovnem programu vladne iotra-nie politike. Današnja «Reč» piše z ozirom na politični položaj, da je del tiska objavil vest. da je g. Svetozar Pribičevič posla! pismo g. Nikoli Pašču. v katerem zahteva. naj se razčistijo odnošaij med radikali in samostojnimi demokrati. Ta vest je popolnoma izmišljena. G. Pribičevič namreč ni z Pašičem v takih odnošajih. da bi moral občevati ž njim Pismeno, temveč nmre vedno osebno nriti k g. Pašiču. Poleg tega stoji g Pašič čvrsto in nepokolebljivo na stališču, da ie potrebno, da ostane Narodni blok v interesu države in narodne politike kot celota napram vsem drugim, in zoto bi bila odveč vsaka intervencija g. Pribičeviča Pri g. Pašiču. Podrobna debata o dvanajstinah Beograd 30. junija, p. Ob 5. uri popoldne je imel zakonodajni odbor sejo. ki je trajala do pol 9. Na tej seji se je začela podrobna debata o proračunskih dvanajstinah, in sicer v prvem računskem delu. to je o zvišanju in znižanju proračuna. V debato so posegli poslanci dr. Kulovec, dr. Pivko, Pušenjak, dr. Sečerov in Vujič Nato so podali ministri za poliedelstvo Krsta Miletič. za zunanje stvari dr. Ninčič in za vojsko in mornarico Dušan Trifunovič pojasnila, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri popoldne. Seja radikalskega kluba Beograd, 30. junija, p. Popoldne je ime! radikalni klub sejo, na kateri je minister agrarne reforme Simonovič podal ekspoze o vladni agrarni politiki. P i njegovem govoru se ie razvila debata, ki so se je ud'- ležili dr. Živkovič, Šubakov;d, Stankovič, dr. Laza Markovič in Ljuba Jovanovič Zatem sta poslanca Vujičič in Stojadin Pavlovič predlagala, naj se ukne prepoved točenja alkoholnih p:jač na cerkvenih zborih. Po«l. dr. Ljuba Popovič je sporočil svoj predlog glede oprostitve zaostale trošarine za kuhanje žganja v prečanskih krnj smrtne obsodbe takoj izvršiti. Tako je bilo vseh 47 obsojencev obešenih že danes zjutraj. Justifikaciji je prisostvoval več tisoč ljudi, vendar pa niso pripnstili nobenega evropeica, zlast' ne —nnar-jev. ki iih je bilo nekai v Djarbekirin, da bi prisostvovali procesu. Amafidmani finančnega ministra Finančni minister je predložil finančnemu odbom vrsto izpre-memb in dooolnil k uradniškemu zakonu, Id večinoma oomenja jo poslabšanje dosedanjih deločb--Nove določbe v zakonu 7? zavarovanje delavcev. »Onim državnim nameščenem }R upokojencem. I« niso dobivali ^oslea od države svojih aktiV^h ali pokojninski prejemkov. Beograd, 30. junija, p. Finančni minister dr. Stojadinovič je predložil finančnemu odboru večje število amandmanov. Tako se vnese v zakon o zaščtri delavcev nov člen 20 a, ki se nanaša na zavarovanje delavcev In nameščencev, ki spadajo pod radarske zakone, veljajoče za kraljevino »SH5 in ki so izvzeti iz zakona o zavarovanju delavcev z dnem 14. maja 192?. Minister za šume in rudnike se pooblašča, da na temeliu drugega odstavka čl. ustave predpiše uredbo o zavarovanju delavcev in nameščencev pri blagajnah bratovskih skladntc, ki spadajo pod njegovo izključno kompetenco. Vstavi se člen 20 b. ki se glasi: »Minister za socijalno politiko se pooblašča, da more v nasprotju z določbo drugega odstavka čl. 209. rakona o zavarovanju delavcev za izvedbo zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti ali smrti določiti kasnejši rok. Minister za socijalno politiko se pooblašča, da more rok za izvedbo tega zavarovanja posebej določiti za poedine panoge gospodarskega življenja z ozirom na gospodarske razmere dotične panoge.« V členu uradniškega zakona ki se nanaša na one uradnfke. ki so bili v pokoju ali ostavki ali so bili odpuščeni pred uveljav-ljenjem zakona o ustrojstvu voiske in mornarice, zakona o državnih uradnikih in zakona o državnem prometnem osebju se določi. da je potrebno, da so najmanj tri leta v tej službi, da dobe pravico za upokojitev po novem zakonu. V slučaju upokojitve takih državnih nameščencev pred potekom roka treh let, se iim odmeri pokojnina po določbah prejšnjih zakonov in na podlagi prejemkov, ki so jih imeli pr"d ponovnim vstopom v državno službo. Čas, prebit v državni službi po zopetnem vstopu, se računa sorazmerno. Rok treh let se računa v efektivna službena leta. Od tega so izvzeti oni, ki so morali biti pred pretekom triletnega roka upokojeni po zakonu samern, kakor tudi oni, ki so dopolnili število službenih let za dosego polne pokojnine in to pod pogojem. da se ne upokoje na lastno prošnjo. Določbe prvega odstavka tega čiena se ne nanašajo 1. na državne nameščence, naštete v prvem odstavku, ki bi bili pred potekom triletnega roka upokojeni v primeru zadnjega odstavka čl. 137. zakona o civilnih državnih nameščencih; 2. na rodbinske pokojnine nameščencev, naštetih v prvem odstavku, ako so umrli kot aktivni pred potekom triletnega roka. Nadaljnje spremembe in dopolnila k uradniškim zakonom se glase: •Civilni in vojaški državni nameščenci in uslužbenci državnih prometnih ustanov, ki napredujejo v višjo skupin"), imnjo pravico do osebne pokojnine po prejemkih te skupine, ako so prebir v njej najmanj eno leto službe. Sicer se uookoje s prejemki skupine. v kateri so bili poprej. Izvzeti so oni nameščenci, ki se upokoie v primeru zadnjega odstavka čl. 137. zakona o državnih nameščene h. potem oni, ki so bili upokojeni, ker so prekoračili 60 leto starosti ali so postali duševno ali telesno nezmožni za službo. To ne velja za rodbinske pok-inine državnih nameščencev, ki so umrli kot ak-tlvnV • Osebe, ki so prekoračile 60. leto starosti, se ne morejo sprejeti v državno službo*. •Za izplačilo povišanih draginjskih doklad duhovnikom vseh v ustavi priznan h vero-izpovedani, v kolikor ne zadostujejo dosedanji budžetni krediti, se ti povišajo v smislu čl. 4. finančnega zakona za budžetno leto 1924.—25. iz partije 57. budžeta o izdatkih*. do katerih ime,i Uravico do 31. decembra 1918.. zastavo pravica, ako ne pred lože sedaj ali najkasneje tekom treh mesecev od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, prošnje z vsemi uradnim1 dokumenti, na podlagi katerih se more sklepati o ureditvi njihovih pravic-. Prošnje brez teh uradnilr listin se smaf^jo kot da niso b'le predložene. V zainji instanci ocenjuje uradnost dokumentov finančni minister. Dokazila, k? jih izstav:jo državni nameščenci ali privatne osebe o Jejstvih, ki jim po njihovi službeni dolžnosti niso ali ne morejo biti znana, se ne smatrajo kot uradne lisfne*. »Posebne doklade na plače bodisi v denarju ali v naravi, ki jih sedaj uživajo nameščenci poedinih panog civilne državne službe iz kateregakol1 vzroka razen plače, stanarine, doklade za deco in draginiskih' doklad, se ukinjajo s 1. avgustom 1925.. v kolikor že niso 1'rtfjene v smislu čl. 40. zakona n civilnih državnih nameščencih«. »Določbe členov 31.. 239. in 243. zakona o drž. nameščencih in določbe členov 29., 112. in 209. zakona o državnem prometnem oseb ju se zakonodajno tolmačijo takole: 15 odst. povišanje najvišje stopnje osnovne letne plače se računa za pokojnino le onim držav« nim nameščencem, ki imajo 35 efektivnih službenih let, ki se jim računajo za pokoj« nino, oziroma onim nameščencem državnih prometnih ustanov, ki imajo 26 ozir. 32 efektivnih službenih let. To velja tudi 7t častnike in vojaške namcščcnce po čl. 26S. zakona o ustrojstvu vojske in momaricc. Državnim nameščencem in nameščenkam državnih prometnih ustanov, glede katerih se je odločilo, da se ne prevedejo in so bili zato upokojeni, kakor tudi državnim na« mcščencem in nameščencem državnih pro* metrih ustanov, elede katerih snloh ni bilo odločitve o prevedbi in ki so hili upokojeni pred potekom roka. določenim z zakonom, za prevedbo, ne glede na to. ali so za upo» kojitev dosegli zakonito število službenih let ali dosegli starost, po kateri mo-njo iti po zakonu v pokoi, dobivajo pokojnino pa plači, ki so jo imeli pred upokojitvijo in po takratnih zakonih. Odloki o določitvi po« kojninc osebam, naštetim v prejšniem od« stavku, ki so bili storjeni na podlagi napač« nc razlage zakona, niso utemeljeni po za« konu, sc smatrajo za neveljavne in se iz» preminjajo z novimi, ki odgovarjajo tej za« konodajni razlagi. Zneske, ki so jih taki upokojenci prejeli pred novim odlokom o višini pokojnine več. kot jim gre po novi razlagi in sc jim določijo po novem odlo« ku, morajo vrniti državni blagajni in sicer v mesečnih obrokih, ki jih določa finančni minister in ki ne smejo presegati 10 odst njihove nove pokojnine.* Silna nevihta na Goriškem Gorica, 30. junija, a. V nedeljo okoli pol* dneva je nad goriškimi Brdi divjala stra» hovita nevihta. Zlasti nad Steverjanom in Kozano je bila nevihta naravnost grozna. Strela je večkrat udarila v vas in je v Ko« zani ubila tri osebe, v Steverjanu pa eno. Polom velike tvrdke v Dubrovniku Dubrovnik, 30. junija n. Veliko pozornost vzbuja polom tvrdke Betonis. Policija e prijela lastnika tvrdke Betonisa in ravnatelja Mulanoviča. Ta polom bo bržčas imel za poslcdico plačilne težkoče še nekaterih tvrdk, ki so bile z njo v poslovnih zvezah: Klerikalci si žele kulturnega boja! Načrt novega šolskega zakona določa, da se vrši v vseh osnovnih šolah verouk kakor doslej. Izročen je v prvi vrsti duhovniku, ki ga postavlja šolska oblast z dovoljeniem cerkvenih oblasti. Le v izrednih slučajih more in mora tudi učitelj podučevatj verouk. Zato je neumljivo. kako more trditi »Slovenec*, da prosvetni minister Slovencem napoveduje s tem korakom kulturni boj. V resnici je stvar ta. da si kulturnega boja žele klerikalci sami. Klerikalci hočejo obrniti pozornost množic od svoje politične polomije in iščejo v fo svrho primerne pretveze. Drže se stare taktike, da jim mora pomagati vera. kadar so v politični za predsed'.)ko'-' sta sklenila, da skem varnostne"' Prccej časa ' nemška vlada p. čenja, ki ga je i Berlin, 27. jun'j*. svet in ko , •-.. v':--• na o ?« ■110. aa je - • >resene- /enevsAi sporazum med Briando;.. m Clamberlainom. Vsa znamenja kažejo, da Nemčija ni računala z možnostjo enotnosti v nazira-nju obeh zapadnih velesil d~de renskega pakta. Ni dvoma, da je remška diplomacija upala na drugačer izid manevra. ki ga je zunanji minister Stresemann začel v februarju s svno ponudbo francoski vladi, za sklep pn1-*- ki naj zajamči nedotakljivost francosko-nem-ške meje. Nemčija je upala, da bo Francija ponudbo odklonila z Anglijo, s čimer bi postala še bolj osamljena. Briand je nemški manever spretno odklonil s pti-stavkom na pogajanja o varnostnem paktu; sporazum z Anglijo pa je razpršil bojazen, da hoče Angina pustiti Nemčiji proste roke napram Poljski in Češkoslovaški. Razumljivo fe torej veliko razočaranje nemške javnosti nad srečnim izidom francosko-angleških pogajanj. Časopisje demokratične levice toži za izgubljene nade, da se bo «nrisilni jopič versaj-• ske pogodbe zamenjal s komodneišim oblačilom.* žaluje za upom. da bo za eventualni renski pakt dobila Nemčiia kot plačilo novo ureditev vzhodnih mej 'n Priključitev Avstrije. Če vlada pri demokratičnih strankah melanholija, se da v taboru nacijormlcev govoriti o komaj skrivanem besu. Minister Stresemann je cilj najostrejših napadov, ker se mu je manever z garancijskim paktom ponesrečil. Nemški nacijonalci bi izzvali kabinetno krizo, če se ne bi bali, da bi bili pri rekonstrukciji sploh izrinjeni iz vlade, ki bi se ponovno razširila na centrum in na stranke demokratične levice. Vladni moči pa naciionalci ne žele dati slovesa, ker jim to brani prvovrsten strankarski, notranjepolitični interes. Tako ni -rišlo do razpada sedanje vladne koalicije in zunanja politika dr. Stresemanna se bo zaenkrat nadaljevala. Dr. Luthrova vlada je torej sklenila odgovoriti na francosko noto o varnostnem paktu. Kakšen bo ta odgovor, se da sklepati iz pisanja «Lokalanzeigerja» in «Taga», ki imata intimne zveze z nekaterimi ministri. Ta dva lista pišeta, da ho nemška vlada dala tak odgovor, ki br> dokopal predlog garancijskega pakta. Seveda je Wolfova urgenca takoj kategorično dementirala to novico. Vendar si o tem £ metiju nihče ne dela iluzij. Saj se v parlamentarnih krogih govori, da je indiskrecijo v »Lokalanzeigerju* in «Ta-gu» zakrivil uradni novinarski urad na Wahelmstrasse, ki gotovo ve. kakšno je razpoloženje v vladnih krogih. Se jasnejše, če je to mogoče, kot nacijonalci pa govori poslanec dr. Stresemannove ljudske stranke Zapf, ki predlaga v «Na-tionalc Korrespondenz*. naj Nemčija v svrho pokopa garancijskega pakta stavi v svojem odgovoru Franciji take pogoje. ki so zato nesprejemljivi. Nemčiji so začeli garancijski pogovori presedati Nič ji ne ugaja dosedanji slog teh pogovorov, še manj pa smer, ki jim je bila podana s sporazumom v Ženevi. To smer želi Nemčija brezpogojno spremeniti ali pa se mora neljubi predmet sam spraviti s sveta. Dr. Stresemann morda še upa na pre- . Napetost med Rusijo in Anglijo Kakor je videti, napetost med Anglijo in sovjetsko Rusijo vedno bolj raste. V Londonu so zadnji čas z uradnih mest izrekli precej določne obdolžitve na ruski naslov, in podoba ie. da bo v kratkem času zares prišlo do prekinjenja di. plomatičnih odnošajev med obema državama. Odnošaji med Rusijo in Anglijo niti takrat, ko je bil na vladi Macdonald, niso bili najboljši. Celo takrat je ostala medsebojna nezaupnost, posledica tako dolgotrajnega nasprotstva med obema državama. Vendar je bil delavski vodja Velike Britanije oni, ki je prvi pričel z obnovo rednih odnošajev s vjetsko vlado; šele njegov primrr jc-potegnil ostali dve glavni predst: . , ci povojne Evrope za seboj. A' se de. nes ali jutri prekinejo oc 3c>aji it1 .( Moskvo in Londonom, se s ,»t.či tudi formalno ves usr J i? /nanje politike, ki pa se je j uničil že poprej s tem. da ie ,a projektirana medsebojna /i ,•• . pogodba. Nastaja vprašanja kuko si moreta obe držav: m«-, obojno škodovati, ako se zares de tirat odkrito kot nasprotnici, k* noreta med seboj vzdrževati nit* Unlij diplomatskih stikov. Da v priti do kakih sovražnosti, na ni misliti, obe državi si bosta .oprotnici, ki si bosta škodovali .uirektno. Anglija ji škoduje finanč-„ s tem da sama ne da posojila in vrh tega tudi drugod nasprotuje, kolikor največ more, vsakršnim ekonomskim stikom. ki bi mogli ojačiti ruske pozicije. Rusija otežuje položaj Angležem v iz-vtnevropskih deželah, osobito v Aziji, s tem da podpihuje odpor domačinov proti angleški vladi sami kakor n. pr. v Indiji ali vsaj proti angleškemu vplivr kakor je to zlasti na Kitajskem in Perziji ter Afganistanu. Boljševiške r • tode so znane in Evropa je o njih dodobra informirana. Vpraša pa se, ko efektivne škode more ta sov' propaganda povzročiti Angležem je na Kitajskem, o tem si je sice da še nemogoče napraviti kon bo; gotovo pa je, da bi mogl Perziji sovjetska propagand čiti izbruh večjih neredov, ki t, no spravili v opasnost politične, še bolj pa ekonomske privilegije Angležev. In baš v tem je stvar za Angleže nekoliko neprijetna. Ni sicer dvomiti, da je pozicija Anglije med azijskimi narodi še vedno tako močna, da je nobena od današnjih svetovnih držav ne zruši, niti se je ne more upreti nobeno od domačih azijskih ljudstev z nado na končni uspeh. Ali neprijetno bi bilo za Angleže, ako bi danes nastalo n. pr. v Perziji kako večje nacijonalno gibanje, ki bo ogrožalo angleške pozicije, ali ako bi do-šlo do večjega upornega gibanja v Indiji ali če bi se iz kitajskih homatij iz-cimil kak nov bokserski naskok. Zakaj za potlačitev takih zmed bi bilo treba pač večjih vojaških akcij, ki pa bi bile sedaj, ko smo vendarle še blizu vojni dobi. vendarle precej nepopularne. Da prepreči take eventualnosti. je Angliia že za Macdonalda stremela za tem. da sovjetsko vlado pridobi za opustitev prevratnih kolonijalni'.: načrtov, da se ji ni posrečilo, temu se vpričo ortodoks-nega revolucijonarnega stališča Moskve ni čuditi. Vse pa kaže. da ostane enako stanje tudi za naprej in nai se danes ali jutri diplomatski odnošaji prekinejo ali ne. med Anglijo in sovjetsko Rusijo se bo vodila tiha. a srdita voina dalje — in ostala prejkoslej — neodločena. Jo v Htraasko globoko zamišljena. O fk,,c ni obe 4 , povai : se je smo pesmi :1 skupščine je zaključil skup« .lu Lackncr, h kateremu je bil i g. srezki poglavar. Razvilo ihno razpoloženje, kateremu ca s prepevanjem narodnih iško pismo o .ič- Srezka učiteljska skupščina v Črnomlju Ob navzočnosti velikega prijatelja šole, g. srezkega poglavarja Kakla, se vršilo dne 20. junija v Črnomlju vsakoletna urad« na učiteljska skupščina, že četrta po pre« vratu. Predsedoval ji je nadzornik Lukežič. Leto za letom izpadajo uradne učiteljske skupščine pri nas z zelo dobrim uspehom, letos pa je bil uspeh naravnost sijajen. Ka« ko zanimiva so bila vsa izvajanja, je po« kazalo živahno sodelovanje učiteljstva v debati. Nadzornik Lukežič je po pozdravu zbranega učiteljstva, srezkega poglavarja in po izrazih udanosti kralju in kraljici, kate« rima je skupščina odposlala udanostno br» zojavko, podal svoje temeljito strokovno poročilo na podlagi opazovanj, ki si jih je nabral o priliki nadzorovanj in lastnih iz« kušenj. Podal je točna navodila za pouk nekaterih osnovnošolskih predmetov v smi« slu principa delovne šole. Dokazal je tudi s tem poročilom, kakor s poprejšnjimi, da je modem šolnik, prežet z idejami in didak« tičnimi načeli sedanjega časa ter da hoče zanesti v naše šole duha luči in napredka. Sledilo je pet predavanj tovarišev in t o vari« šic. Vsa obdelana vprašanja so bila aktualna Bojimo se .urga. — Umirajoča Reka. Boj me,; »p estrlnamr«. — Nova železniška ■ za z Jugoslavijo. Trst, koncem junija V zadrjen _ ,u s0 se začeli v tržaškem tisku z i. '<: avnost sumljfvo pogostostjo pojav r; t ki. ki govore o nevarnosti, katera l1retj tržaškemu pristanišču s strani no -istanišč, zlasti pa Ham- burga. Se\ met preko Trsta se Je začel znatr n v svobodni luki, kjer je bilo tam! n r—t dela čez glavo, je danes postalo usto in prazno. Pa so začeli razm. k0 bi se stvari dalo pomoči. Vele je v tem pogledu članek, ki ga je ti. o. ,javil v »Piccolu« pro-kurist znane, r rdno slovenske uvozne in izvozne . e. tce Trudnove, gospod Oskar Ebner v^r. thal. Pisec pa se .-. sem ozira na Češko in posebej na izve rja ter dokazuje, da je za velik del C amburg veliko prt- kladnejše pristan >t pa Trst. Češko deli v štrri P' in navaja dalje da za prvi pas t*r • "Va v prid Hamburgu znaša pr' ,ling 15 šilingov, za drugi pas is doiim v tretjem pa- su »»i i a* e m pa je razlika v prid T idkorne produkcije pa Jb v r vili : pasovih. Za i :ql .'rsta pa ne prihajajo v !*>?:ev sam ike, temveč še bolj raz- ik ■ v pome. omilil, glede katere Ham ^rg tudi zelo t>L'dtno konkurira s Trstom. Evo nekoliko postavk: Hamburg-Carigrad 19 šilingov 7-a. tono, Trst-Carigrad tudi 19; Hamburg-Sniinia 20 šfl. 6 p., Trst-Smlrna 23 šli.: H amburg -Aleksandrfia 18, Trst Aleksandrija 19; HambuTg-Beyrnt 23, Trst-Beynrt 2T, Mamburg-Volo 20, Trst-Volo 25; Hambtrn : ■.- to 19. Trst-Solun 19. Pisec ss h« 'ko pritožuje, da Je vsled teh tarifnih rz.'i* /etik de! prometa od vrni en od Trr . s, .iteva nujne odpomočl v tem poglei nem pa zahteva tudi raznfli zbolj'. j> žaškem pristanišču. K;,. 3 z zadovoljitvijo teh zahtev, je r težko redi, kajti v Rimu posta- jaj' ii Jje tem bolj gluhi za najupravl-če iteve, ki prihajajo iz »odrešenih« p kr. n temu se tud4 trt čuditL Saj so r" času, ko so priSH v Trst, cek) ho-..ii/' iti vse, kar je bilo dobrega v trža-tl luki hi prepeljati v — Oenovo fn i. Odpeljati so hoteli celo »žerjave< lasladanje in razkladanje ladij, in če bi sc uitlo, bi hoteli prenesti tudi elevatorje r mgarje, ker vsega tega v Genovi In ,i v Italiji nikdar imeli niso. Le najod-lejšemu odporu tržaških pristojnih kro-v se je zahvaliti, da ni bilo tržaško prl-.anišče oropano najpotrebnejših pristaniških naprav. Sedaj naj bi pa vlada še žrtvovala milijone za kaj novega! Kaj še! Koliko sme pričakovati Trst od Rima se lahko prepriča pri svoji — posestiimi »žrtvovani« (olscausta) Reki, kjer rimska vlada z vso hitrico uvaja italijanske zakone, zlasti davčne, s katerim! hoče Iztisniti iz ubogih Rečanov še zadnje ostanke njihovega nekdanjega blagostanja, a ne skrbi naj-manje za to, s čim in kako naj žive v bodoče. Glasovi, ki v tem pogledu prihajajo dan za dnem iz Reke, so tako obupni, da se človeku mora storiti milo pri srcu, ko Jfh čuje. In če ne store nič za Reko. ki že umira od glada, pa da bodo storili kaj za Trst, ki še nekako živi?! V ostalem pa se Trstu pripravlja 5e od neke druge strani nekaj, kar mu, če se v resnici izvrši, odnese zopet še dobršen de! prometa. Ta nevarnost pa mu preti od druge »posestrime« — »svete« {»santa« Gorice. Odkar je namreč f irlanski Videm odjedel Gorici vse, kar je sr>ominja!o na nekdanje glavno mer,to dežele, se Gorlčanl prizadevajo na vse moči, da b' si na kak drug načfn zopet pomogl! na nege. Tamle lani Jih ie še tolažila nova »piedilska« železnica, ki naj bi se zgradila v- najkrajšem času. Toda prišlo je drugače. Finančni minister je pač prav po fašlstovsko državni proračun spravil v ravnotežje, toda iz tega proračuna so izginili krediti za predilsko železnico, ki se najbrž ne bo gradila nikoli, ker bi bila predraga. Zato so si vsi Goričani deli v glavo, da se mora zgraditi druga železnica, k! pritegne Gorico k mednarodnemu prometu. Ta-ko je nastal načrt za zgradbo železnice Čer-vinjan-Gorica In podaljšanje proge Gorica-AJdovščina po starem avstrijskem načrtu do Logatca. Ta načrt v Rimu ne le ni naletel na odpor, pač pa so sa sprejeli celo z odobravanjem. Posebno odločne zagovornike pa ima v gornji Italiji, zlasti v Milanu in Benetkah. Seveda. Milan in Benetke bi se tako za kakih 80 kilometrov približala Ljubljani, kar pomeni znatno znižanje voznine. Ker je proga na jugoslovenski strani že zgrajena še izza vojnih časov, pravijo, da bi tudi jugoslovenska vlada rada podpirala ta načrt. Kakor se zatrjuje, bi ta proga v petih letih že mogla zaie!i poslovati. Kaj bi pomenila zgradba te proge za Trst, jc lahko umljivo. Ves promet, ki gre sedaj v Italijo, izvzemši Trst in Istro, po bivši južni železnici, bi v Logatcu krenil na novo progo in šel preko Goricc in Červinjana. Trstu bi ostal le krajevni promet južno od Logatca in pa samo tieti. od seveia prihajajoči tranzit, ki bi bil direktno določen za vkrcanje v tržaškem pristanišču. Benetke bi še huje konkurirale Trstu, kakor mu konkurirajo danes, in po tržaški svobodni luki bi zopet začela rasti trava, kakor je zrastla v nedavnih dneh, ko je tržaški -Hudičev rep« objavi! ono lepo sličico, na kateri je ravnatelj javnih skladišč pasel kozo po svobodni luki. V Trstu bodo brez dvema napeli vse moči. da bi odvrnili to nevarnost, toda kakor \se ka^e, bo v tem boju zmagala Gorica, ki ima v tem slučaju za seboj vladne, zla- sti pa vojaške kroge, a poleg njft twfi ves staroitalijanskl trgovski svet. SIcer so se v zadnjih časih z neke strajii zaCeli oglašati glasovi, ki niso posebno prijazni Gorici, češ, da postaja čimdalje bolj — slovenska, ker je pač Videm pritegnil nase, kar je bilo italijanskega oziroma furlanskega, toda so pa zopet drugI, ki pravijo, da Je ravno iz tega razloga nujno potrebno, da se pomaga Gorici, ki bo s povečanim prometom privabila k sebi znatno števfio pristnega, čistega, zdravega, s slovenstvom prav nii osmra-jenega italijanskega flvlja. Po se bo tako stvar popravila. Stroške te »kure« bo pa plačal Trst. Bog mu daj dobro! Politične beležke -f- Izmišljotina o pismu Svetozarja Pribičeviča. Davidovičevska »Pravda» je v pondeljek objavila daljšo vest da je minister Pribičevič poslal g. Pašiču daljše pismo, v katerem ga vprašuje ali so točne vesti, da je direktorij radikalne stranke pooblaščen za pogajanja z radidevci in ali g. Pašič smatra, da je to v skladu s sporazumom med NRS in SDS . . . Verzija «Pravde». ki jo verno ponatiskujejo tudi ostali opozicijski 2urnali in na njej gradijo svoja najnovejša jadikovanja o «intrigiranju» samostojnih demokratov, je za vsakogar, ki zna politično misliti, prozorna izmišljotina. saj g. Pribičevič vsak dan razgovarja z g. Pašičem in ima priliko vsako vprašanje ustno razčistiti. Kakor nam javlja naš dopisnik iz Beograda, se cPravdina« vest na merodajnem mestu demantira kot prosta Izmišljotina. + Kartel »Tipografije® pred polomom. «Reč» poroča, da se nahaja kartel zagrebške »Tipografije«, ki finansira liste »Jutarnji Iist», »Večer*, »Obzor» in »Der Morgen*. pred neizogibno finančno katastrofo. Edino njegovo upanje. da se reši pred popolnim polomom, obstoji v kombinaciji RR. ki bi ga morebiti podprla. Zato se zanjo toliko izpostavlja. Težki zagrebški kapital, ki se večinoma nahaja v rokah Nemcev in Madžarov, ki še vedno niso pozabili na Avstrijo In so deloma tudi njeni podaniki, je napel vse sile. da pridejo h krmilu države ljudje, od katerih upa rešitve ln težke gospodarske krize, iz katere sam ne more splavati. Odtod torej Izvira sedanja pisava blokaškega tiska. 4- »Protislovja« v glasovih o sporazumevanju radikalov in HSS ugotavlja zaledničarski »Hrvat» ter nekako za vzor previdnosti In objektivnosti prinaša nastopno poročilo o obisku Pavla Radiča pri Pašiču. «0 čem se Je razpravljalo. se ni moglo doznati. ker niti z ene niti z druge strani niso bile dane nikake Izjave, samo govori se, da je Pašič odpravil Pavla Radiča k svojim namestnikom v vodstvu politike in vlade. O vseh ostalih sestankih radičevcev in radikalov ne prodre ničesar v politično javnost, nič se ne ve, kaj se vob-če dogaja za kulisami. Gotovo se nič ne dela in prav zato vsakdo tolmači ta «pogajanja» tako. kakor si sam želi njih uspeh. Prijatelji sporazuma pričakujejo vlado RR še tekom tega tedna. Samostojni demokrati pa zatrjujejo, da do nove vlade nikakor ne pride do jeseni. a še v jeseni se bo vprašalo, ali je nova vlada vobče potrebna . . .» Zajedničarski «Hrvat» Je torej dovolj skeptičen in nič kaj ne veruje zatrdilom ostalega blokaškega tiska . . . + Interesantna aluzija. «Balkan» temperamentno obravnava dozdevni ra-dičevski «pogoj», da naj se samostojni demokrati izključijo iz vlade in pravi: Radičevci to zahtevajo samo zato. ker jim je bilo sporočeno Iz Beograda preko Pavla Radiča in za hrbtom Svetozarja Pribičeviča ter samostojnih demokratov, naj stavijo tako zahtevo, da ne bi izgledalo, da Beograd odganja Pribičeviča. marveč da je primoran žrtvovati se za »pomirjenje* s Hrvati. Ampak če Stjepan Radič iz Beograda dobi glede Pribičeviča odločni «non possu-mus». bi se zavoljo svobode in onih 12 milijonov Din. ki jih dolguje »dobrotvo-ru» Prpiču. sladko poljubil v vladi tudi s »črno dušo* iz Virginmosta. Saj je Stipa Radič iz istih razlogov uklonil glavo tudi pred kraljem, kateremu je lansko jesen drzno pretil, da ga utegne z vsemi častmi odpraviti preko gra-nice . . .* Aluzija je vsekakor karakteristična in se tiče onih opozicijskih in opoziciji kakorkoli naklonjenih elementov. ki so radičevcem sugerirali zahtevo glede Pribičeviča. računajoč: ako izgubimo radičevce z njihovim vstopom v vlado, se obenem z njihovo pomočjo vsaj tudi rešimo strankarsko sposobnih konkurentov — Pribičeviča in samostojnih demokratov. Smola opozicije v njenih računih ie samo ta. da vedno falirajo. Po svetu — Aretacija kitajskih študentov v Berlinu. V zvezi z dogodki na Kitajskem je aretirala policija v Berlinu 18 kitajskih študentov, kar je izzvalo v kitajskih berlinskih krogih veliko razburjenje. Kitajsko poslaništvo je poslalo zunanjemu uradu noto, v kateri zahteva takojšen odpust policijskega uradnika, ki je zakrivil aretacije, dalje da se nemška vlada uradno opraviči, kakor tudi odškodnino za aretacijo dijakov, ki so bili en dan v zaporu. Kitajski poslanik opozarja v noti. da so Nemci na Kitajskem med nemiri pod posebno zaščito oblasti fn se morejo popolnoma svobodno gibati. - Proti priseljevanju brezposelnih na Madžarsko. Madžarski notranji minister je izdal naredbo, da se mora od 1. avgusta dalje vsem iiiozemcem, ki prihajajo na Madžarsko na obisk v razvedrilo, zdravljenje ali podobne namene, vpisa« ▼ potni Ust, da ne morejo prevzeti na Madžarskem nobenega dela. Zaposlitev tnozemcev se bo uredila s posebnim odlokom ministrstva, s katerim bodo seveda v prvi vrsti zavarovani interesi domačinov. Umetniki in športniki ne potrebujejo za krajše bivanje na Madžarskem nobenega dovoljenja za dopo-tovanje. — Kongres italijanske liberalne stranke. V Rimu se je vršil te dni kongres Italijanske liberalne stranke, ki so se ga udeležili tudi Giolhti, Salandra In Orlando, med katerimi je vladala popolna solidarnost. Vsi trije ministrski predsedniki so opozarjali liberalce, naj neustrašeno in nespravljivo branijo svojo Ideale, na temelju katerih je bila svoje-časno izvojevana neodvisnost hi ujedinjenje. Giolitti Je izjavil, da nikdo v Italiji ne more misliti, da je izpremenll svoje naziranje. V večini Italijanov so še vedno ukoreninjena liberalna načela, čeprav število \pisanih članov liberalne stranke predstavlja le generalni štab liberalne armade, število pristašev se mora na vsak način pomnožiti, stranka pa mora neomajno vztrajati pri svojih liberalnBi načelih. Vprašanje kongresa slovanskih filozofov Pred časom je sprožil v dnevniku »Prager Presse* zagrebški univ. prof. VI. Dvornikovič idejo vseslovanskega kongresa filozofov. Misel je bila takrat sprejeta, ve.idar ne brez prid»-?ka. Sedaj se oglašajo nekateri slovanski, v prvi vrsti poljski učenjaki z izv-valnimi predlogi o tem predmetu. Krakovski profesor Vlad. Heinrlch meni. da je tak kongres pač notreben, smatra pa, da je zaenkrat nujnejše vprašanje kongresa, ki bi pretresal samo ekonomsko-znajstvena vprašanja slovanskih narodov. Drugi krakovski učenjak, prof, Vitold Rubczynski zastopa zopet mnenje, da bi bil kongres slovanskih filozofov zelo umesten ter predlaga za mesto kongresa Pra puško na zrno ne glede na kaliber. Naboji se kupijo na strelišču. Priiavnina 10 Din daril je 5 v predmetih. V. Leteči E^iobi na 12 m. glede ptiške, nabojev, prijav: inc iu daril k3t točka IV. (Lovske puške naj prinesejo strele! seboj.) Velike narodne svečanosti Kraljevo krona nie, prenos Njegoševih kost; in proslava sv. Vladimira. Tri velike religiiozno-nacijonalr.e svečanosti se bodo vršile letošnjo jesen: kronanie kralia Aleksandra v Ziči. prenos Njegoševih kosti na Lovčen i.i proslava sv. Jovana Vladimiria v Ohridu. V ministrstvu za vere se vršno že deli časa tozadevno živahne organizacijske priprave. Vsa znamenja kažejo, da se bo naiprei vršila slavnost v Ohridu, ker so priprave v tem oziru že skoraj končana. Samostan sv. Nauma se z veliko naglico popravlja, popravljalna dela na hiši. kjer bo stanoval krali Aleksander, so že skoraj končana, in kmalu bo gotova tudi pot od Ohrida do sv. Nauma. Nekoliko zakasnila so samo dela na pn-pravljaniu cerkve sv. Zofije, kier se bo vršila slavnostna seja bratstva sv. Kli-menta. na kateri bodo izroče.ia kralju posebna povelja. Kar se tiče priprav za prenos kosti vladike Nieguša na Lovčen, so že davno pričele. Težko pa je verjetno, da bodo končane pred tremi meseci. Načrte za zgradnio pota na vrh Lovčena in načrte za Niegošev mavzolej so delali namreč v Beogradu. ,ie da bi poprej preštudirali tamkaišnij teren. Zato so se morali prvotni načrti nekoliko spremeniti, kar je povzročilo zakasnitev. Tako svečanostim v Ohridu kakor tudi na Lovče-nu bo prisostvovala kraljevska dvojica, zastopniki vlade, narodne skupščine, državnih institucij ter prosvetnih in humanih organizacij. Najkasneiša svečanost bo kraljevo kronanje v Ziči. Ministrski svet je že odobril kredit v znesku pol milijona dinarjev za popravo tamkajšnjega samostana m za organizacijo svečanosti same. Prva skupščina stenografov v nasi državi V soboto se je vršila v Beogradu pod predsedstvom šefa stcnografskega oddelka narodne skupščine Momčila Ra-dovanoviča skupščina Udruženja stenografov v naši državi. Na zborovanju so bila sprejeta pravila Udruženia. in ie bil ustanovitelj srbske stenografije, Jovan Milovanovfč. soglasno izvoljen za častnega predsednika Udruženia. V upravni odbor so bili izvoljeni: za predsednika Ante Sokorac. načelnik di-rekciie državnih železnic, za podpredsednika Liuba Markovič. advokat v Beogradu. za tainika Oojko Božovič, novinar in stenograf. za knjižničaria Ljubo-mir Skerblin. inšrsekror v ministrstvu za nošte. za blagajnika Milan Markovič. prdnačelnik stenografskega oddelka narodne skuoščine. Za člana upravnega odbora- Rada Jankovic. bivši uradnik železniške direkciie: Savn Pavlovič, advokat v Beogradu. Fra-> Hribar, steni :graf iz Liubhane in dr. Vladimir Ma-šič. Za predsednika nadzorstvenega odbora ie bil izvolien Momčilo Rndovano-viž. šef stenografskega oddelka Narodne skunščine. za člana Pa Mladen Spa-sojevič. profesor stenografije ter Momčilo Bojič, načelnik v ministrstvu trgo- vine. Razkol v četniški organizaciji jjPsiar Mrkonjsč" Za nedeljo ie bil v Beogradu napovedan prvi kongres organizacije čo*nlkov «Petra Mrkonjičas iz cele Jugoslavije. Vršiti bi se imel v prostorih «Novega Beograda •> Kakor pa poroča beograiska «Pravda.» je oošlo že pred kongresom do prepira in <četniki» so napravili tolik hruo. da se ie streslo celo posloiie. Med njimi je obstojalo več struj. Najvplivnejši člani organizacije so se povzpeli na mize. da bi pomirili razb^-knno kri in neznosno kričanje «četnikov». Končno jih je nekoliko pomiril major Perunovič, delegat iz Črne gore. ki je predlagal, naj se preide na otvoritev kongresa in volitev predsedstva. Ko pa so nekateri predlagali za predsednika kongresu ustanovitelja organizacije Milica Gjorgjeviča. je nastal nepoDisei hrup in žvižganje. Nasprotna struja je namreč kandidirala generala Okanovi-ča. dosedanjega častnega predsednika. Dasi je predstavljala večino, ie odšla s kongresa, ko se ie videlo, da more priti do krvavega spopada. Osebn:h spopadov in žalitev, pa tudi groženj z nožem je bilo vsevprek, da je bilo tako onemogočeno formalno ujedinjenje četnikov Jugoslavije. Pristaši Okanoviča so odšli v sprevodu v hotel *Pariz», kjer so imeli svoje zborovanje, nakar je Okanovič predlagal, naj se vrnejo v «Novi Beograda Tega Pa policiia ni dovolila in so zborovalci v Novem Beogradu nemoteno izvolili nov odbor organizacije s predsednikom Taškotn Navmovieem. Kakor Pa stvar izgleda, kongres s tem še ni popolnoma končan. Boj proti draginji v Ljubljani Znižanje cene mleku, gostilniške hrane ter klobas in hrenovk. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani je žc sporočilo javnosti, da se bo morala znu žati cena mleku s 1. julijem. Pri mcstn:m tržnem nadzorstvu so sc že zglasili zastop« Diki mlekarske zadruge in prodajalcev irle« ka radi regulacije cene mleku. Pri nakvi mleka na dom se je dosegel sporazum er se bo mleko prodajalo na dom postavljeno počenši s 1. julijem po 3 Din za liter. Glide prodajne cene mleka na trgu pa se spcra> zum ni mogel doseči, ker so zastopniki fro» dajalcev mleka vztrajali pri tem, da sc |ro» daja mleko na trgu po 2.75 Din. Mesno tržno nadzorstvo pa zahteva, da bodi jro* dajna cena mleku na trgu 2.50 Din, tc je 50 para sorazmerno ceneje, kakor jc ■>ila prejšna prodajna cena, ter pod nobeiimi pogoji ne bo pustilo prodajati mleko da z-. je na trgu. Radi znižanja cen gostilniški hrani so po« gajanja v teku s člani zadruge gostilnrar« jev ter se bo tudi to vprašanje v najkrajem času ugodno rešilo. Izdelovalce klobas in hrenovk, ki dislej niso znižali cen svojim izdelkom, bo tto* tako pozvalo mestno tržno nadzorstvo, da znižaio cene klobasam in hrenovkam, ker je sedaj v primeru s padcem cen mesa -udi ta izdelek predrag. pozneje v izredno srečno prenovljeni pra» voslavni kapeli. Globoko je vsern navzočim segel v srce od iskrene pijetete do padlih ju nakov in vroče ljubezni do osvobojene do» movinc prežeti govor obredu jočega sveče« nika, ki nas je zaklinjal, naj niti za hip ne pozabimo, da so v temelje veličastne stav« bc naše države vzidane kos-ri naših mučeni« kov in znači vsak greh prot i domovini skru« nitev teh svetinj. S toplo zahvalo zdravil:« ški upravi za ves strošek in trud imamo za« vest. da smo destojno slovesa našega kraja proslavili ta najvišji naš dan. Ši. nnnnonnnnnnnociG 3QonnnnnnnnDrT D Q a □ □ □ □ □ H □ □ □ □ □ □ □ K rep . Etamin Svilene ž Din 375--a Din 2S0--ž Din 480'— Poglejte si briizobvezno 1 P. Magdič, llubljana. Vidov dan v Rogaški Slatbi Letošnja proslava našega zgodovinsfega praznika v Rogaški Slatini je spričo uiod« nega vremena uspela sijajneje nego ldaj doslej. Osobito razsvetljava v soboto ve« čer je vse zdravilišče za dve uri spremni« la v živo bajko. Ob devetih se je začelo JŽi« ganje neštetih lampiionov na vseh posop« jih okrog širnega parka in nad njim. Ttčno ob devetih so ugasnile vse obločnice rzen 72 običajnih raznoboinih žarnic ob Cav« nem šetališču. Nad ploščadjo glavnega ko« pališča sta zažareli v zlatih lučkah ineni kralja in kraljice, še višje ogromna kona s trakovi. L"metni ognji so sipali v rak, nasičen z bengaličnim prelivanjem, siope pestrih zubljev in neštevilno ognjenihkro« gel. Mogočno so odmevali akordi dravne himne iz paviljona zdaj polnoštevilne nor« nariške godbe pod vodstvom g, kapitana Maverja čez stotere odkrite glave gostv in domačinov. Krasen je bil tudi pogle! na Aleksandrov dom visoko tam gori na nje« govem ponosnem griču. V tednu dni bo že po dosedanjih rija« vah zdravilišče do zadnjega kotička npol« njeno. Naj bi uprava porabila čimprej ;god no priliko, da nudi užitek take razsveliave čim več očem. V nedeljo se je vršila cerkvena videvdan ska svečanost v katoliški kapeli, po ure ^□□□□□□□onnannnc •□uuuuuanaaoc: Pred novo akcija Aero-klubsi Znano je. da je pred kratki.m naš Aero-klub dobil svoj prvi avijoir. Ta avijon bo ostal v Skoplju. kjer je bil sprejet od Francozov. Predaja tega avi<-.iona Aero-klubu bo gotovo ostala zabeležena v njegovi zgodovini kot lep in pomemben datum, datum pričetka energične in resne zrakoplovske propagande v naši državi. Uprava Aero-kluba je sklenila, da prične z vidovdanskimi proslavami v Kru-ševcu resno in na široki bazi zasnovano propagando svoje ideje. Prvi početki take propagande so že zabeleženi in so se vršili pri velikih dirkah, ki so se nedavno vršile v Zaječariu. Prvi avijon. ki je bil izročen v upravo Aero-kluba bo sedai vršil živahno propagando po celi Južni Srbiji. V kratkem pride Aero-klub v posest drugega avijona. ki bo vršil slično propagandno službo v pred-voini Srbiji in v Vojvodini. Velike priprave se vrše tudi za prireditev velikega propagandnega mitinga, ki se bo vršil v Beogradu. Namen kluba je. da dokumentira prestolici koristnost ideje zrakoplovstva na siiaien in veličasten način. Dan mitinga sicer še ni določen. a se bo sigurno izvršil še tekom tega poletja. Po mitingu v Beogradu bo prirejenih več mitingov tudi v drugih večjih mestih naše države, kar bo gotovo velikega pomena za razvoj zrakoplovstva v naši državi. Aero-klub hoče na ta način ustvariti pri našem narodu prepričanje, cla je ustvaritev močnega zračnega brodovja nujna in važna potreba v dobi. ko se taka flota tretira kot eden najvažnejših faktoriev v vojni in sicer faktorjev najvažnejših za obrambo in za napad. ELITNA KINO Matica Telefon 124. Predstave ot: 4., '/28. in 9. uri Umetniški orkeste- svira pri vseh predstzvah. Ljubavna veseloigra V glavnih vlogah: Win'erstein, Ferd. v. Alten, Jak. Tiedfce. Razkošnost — ekscentričnost — sijaj — ljubezen — narav; in še povrh zdravi humor. Szven programa: GanmonJ-Jeurnal 21 Sn Tragedija Vase Čabrinovica Poročali smo že na kratko, da si ie v Sarajevu pretekli teden s štirimi samo-kresnimi stre!' skušal vzet? življenje trgovec Vaso Cabrinovič. oče vidovdan-skega atentatorja Nedelika Čabrinovida. Težko ranjenega so takoj odpeljali v bolnico in operirali in bo najbrže okreval. Ime Vasa Cabrinoviča sploh ne bi zaslužilo. da bi se ga spominjali, ako ne bi bilo to obenem Ime človeka iz siiainega naraščala predvome srbske omladine v Bosni Nedelika Cabrinoviča. ki ie prvi zagnal bombo na Franca Ferdinanda ter leta 1916. v neki češki temnici plačal svoj revolucionarni č:n z lastnim živlic-njem. Toda ime Vase Cabrinoviča je zanimivo v toliko, ker spominh na bolestne vezi med obema gcneraciiama, ki sta se spopadli na Vidov dan 1914 na terenu politične Bosne. Vaso Cabrfnovič je bil namreč tipični zastopnik starega naraščaja bosanskih Srbov, morda celo ne-kai več in še slabše od tega. Bil je namreč zastopnik onega bosanskega srbskega naraščate, ki se ie že sprijaznil z «Stambu'ska roža» Maribor, 30. junija. V času, ko ugotavljajo praviloma že vsa gledališka poročila naloštevilen obisk, je napočila za našega atendanta in njegovo blagajno aurea aetas. Po moralno in finančno uspeli «Tosci» je Fallova «Stambulska roža' že trikrat napon'!a hišo in privabila v gledališče celo tak ljubitelje glasbe, ki jih sicer pri operah tavadno ne opažamo. Dasi ne nudi opereta v muzikalnem oz:ru razen svojih iz plesnih dvoran splošno znanih valčkov skoro ničesar, kar bi bilo ornem be vredno, ji daje venlar nenavaden milje v katerem se giblje žvahno in zabavno dejanje, ono privlačno silo, k: se Izraža v razveseljivih inkasih gsdališke blagajne. Glede uprizoritve sate moramo priznati, da je izpadla za naše razmere nad vse častno in dostojno. Preseneila nas je posrečena inscenacija in skoro da razkošna oprema orientalskega salon, dobro izdelani, pestri orijen nlski kostum' ter živahni, operetni tempo dejanja. Toje predvsem zasluga g. Bachmanna, ki ie iz prijaznosti prevzel režijo in iznova p&azal svoje božate sposobnosti za operetnega režiserj;. Od ostalih sodelujoč:h moram na prv:n mestu omeniti go. Mitrovičevo, ki je >ea naslovno vlogo. Odlična v igri in petji im-ponujoča po zunanjosti, je podala simpatično, po evropskih šegah hrepeneč} musli-manko naravno in decentno. Njen partner g. Janko ie bil eleganten in živahtn turški kavalir, ki nas je iznova prepričal ) svojih odličnih glasovnih in znatnih igralstih kvalitetah. Tekom sezone je vidno na>redoval ter bomo njegov odhod z našega odra v bodoči sezoni težko pogrešali. Drižo dvojico, Fridolina in Midili, sta tvoila gdč. Lubejeva in g. Harasto . ič, ki sta s svojimi komičnimi nastopi žela seved največ aplavza. Posebno se je odlikoval na tem polju g. Harastovič, marljiv, vester in vsestransko uporaben igralec, ki je rasril v tej vlogi vse sposobnost: operetnega slonske-ga komika; škoda samo, da ga jc narava ie pičlo obdarila z glasovnim maJrijalom. Največ smeha je izzval s svojim rastopom kot balerina, scena ki bi se io dab mogoče brez škode nekoliko skrajšati. V manjših vlogah so zadovoljili gdč. Kioščeva, Režija 3 ERNE5T LU3ITSCH Savinova ter gg. Razberger, Urvalek in Tovornik. Zlasti je g. Urvalek izvrstno pogodi! komičen tip starega Mullerja. Opereto je dirigiral g. ravnatelj Mitrovič. Orkester ie bil znatno reduciran in zvenel vsled tega mestoma d-»kaj prazno. Gledališče je bilo kakor žr omenjeno, tr krat popolnoma razprodano. Občinstvo se je izbor-no zabavalo ter izražalo svoje zadovoljstvo z burnim odobravanjem. V. S. Gletaiiška kriza in gledališki poklic. Karteina zveza nemških gledaliških nameščencev je izdala na javnost oklic, v katerem svari mlade Hudi pred gledališkim po-kliccm, ki je resno ogrožen radi nastopa-ječih gmotnih razmer. Gledališki nameščenci zahtevajo celo, da se uvede v šolah za gledališke pripravnike numerus clausus in da se odvzamejo nekaterim tovrstnim zavodom koncesije. Edino na ta način je mogoče ublažiti in preprečiti bedo v gledališkem svetu. Prva tatarska opera se je izvajala pred kratkim v Kazanju o priliki petletnice obstoja tatarske republike. Opera ie delo profesorja Vinogradova na glasbeni šoli v Kazanju. Libretto ie napisal V. Glajaš. Opera se imenuje »Sanija* in prikazuje borbo starega tatarskega pokolenja z novo generacijo. dvoglavim avstrijskim orlom, izgubil vsak smisel za borbenost in križanih rok pričakoval čudežev z neba. Še več, stari Cabrinovie. marciialistična hercegovska postava, se je popolnoma potopil v korupcijonističnem bosanskem režimu in postal celo njegov verni služabnik. Bil ie več let v službi avstrijske špiionaže. Toda njegov sin Ncdcliko se je postavil na nasprotno stran barikade kot smrtni sovražnik svojega očeta in vsega, kar ie 011 predstavljal. Dnevi brez idealov, pokorščina tujcu, prodajanje za Judeže-ve novce, izdajstvo lastnega' naroda, je silno zagrenilo njegovo dušo. Proklel ;c svojo rojstno hišo in očeta izdajalca ter se ni več povrnil pod domači k nov. Izbrisati je hotel sramoto svojega očeta in odšel med revolucijonarje. da se osveti nad tirani Absolutno zlo ie rodilo tako absolutno dobro! Po svetovni vojni, ki je prinesla Srbom. Hrvatom in Slovencem osvoboditev in ujedinienje. je poskušal stari Ca-brinovič — kakor sicer še mnogi dr.igi — iz mučeniške kosti svojega sina Ne-deljka kovati kapital. 111 v početku celo z uspehom. Prve dni prevrata ga ie narod direktno obsipal z darovi in denar-iem. Bože moj, sai ie bil oče idealno čistega narodnega mučenika. Narod takrat ni več pomišlial, s kako histerijo je prve dni pj atentatu oče proklinial svojega sina. nahaiajočega se v zaporu. Šele polagoma so se ljudje zopet spomnili težkih grehov starega Cabrinoviča ;n se ga pričeli izogibati. Niegova trgovina ie pričela propadati od dne do dne in zašel je končno v tako veliko bedo. da je moral prodajati kos za kosom svo-iega pohištva, da preživi sebe in svojo družino. Obup je končno spravil v starčeve roke samokres, iz katerega so se sprožili štirje streli. ^.Geografski Vestnik" Časopis z:a geografijo in sorodne vede. Izdaia in zala ga Geografsko društvo v Ljubljani. UredniiJr": dr. V. Bohinec (Ljubljana), dr. R. Savnik ('.Ljubljana), dr. I. Rubič (Split). Izhaja dvakrat pa leto, vsaka številka v obsegu 4—5 pol. Povojna tekrra narodov se diferencira v vseh izrazih človekovega duha in volje. Eni panogi človekovega duhovnega udejstvova-nja je poverjena naloga raziskovati zcm.V« in proučiti njen odnos do človeka. Iz razmerja med zemljo in človekom izhaja tudi za nestrokovnjaka praktičen pomen geografije. Politični, gospodarski, klimatski vplivi na človeka, na njegov razvoj kot indivldu-um, kot socijalni stan, kot narod, kot državo so po vojni razvili pri vseh narodih le še bolj. Zanimivo je število geografskih knjig po vojni pri raznih narodih. N. pr. Nemci so izdali 1921. 1121 geogr. knjig, 1922 1331. Ena geografska kntiga ie prišla pri Nemcih na 45.000 ljudi, kar znači 3.7% celotne nemške produkcije knjig. Velika Britanja je izdala 1921. 674, 1922. 614 geografskih knjig, torej ena knjiga pride na 77.500 ljudi, kar znači 5.5% književne produkcije. Za Francijo so odgovarjajoče številke za 1. 1921. in 1922. 181 in 244, ena knj-ga pride na 162.000 prebivalcev, kar znači 2.6% vseh izlšlih knjig; za TtaIVjo pa imamo številke 87 in 1T9 ter 156.000 ali 1.7%. Razmah geografije pri posameznih narodih nam morda še bolje svcdočl število geografskih družb in listov. V Nemčiji obstoja 20 drnštev in 37 listov, v Vel. Britaniji 7 in 9. v Franciji 27 In 42, Italiji 5 in 9. In pri nas v Jugoslaviji? Zal, da nimamo statistike o številu geogr. knjig za posamezna leta. SIcer pa obstoje 3 geogr. društva: v Beogradu: Geografsko društvo, ter še posebej Stndentsko geogr. društvo; v Ljubljani: Oeoerafsko društvo, ki se je ustanovilo leta 1922. Strokovni geografski list obstoja doslej samo eden, ki ga izdaja Geografsko društvo v Beogradu. (Glasnik geografskog društva) a izhaja samo enkrat v letu. v obsegu 10 pol. Iz tega izhaja, da v tem pogledu še precej zaostajamo za sosednjo Italijo, kier so tc prilike najslabše. Razmerje Danes in sledeč« dni I Grozote svetovne vojne Veličastna ilustracija groznih doživljajev, kateri so se nedavno odigiali! Film je vzbudil velikansko zanimanje v Ameriki, na Francoskem in Anglrčkcm ter v Beogradu in LiuNjanit Samo kratek čas! Ne zamudite! umumm dvor Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6„ H 8. in 9. — Ob nedeljah ob 'A 11, 3, Yi 5., 6„ 8. in 9. uri. z drugimi narodi nam kaže potrebo, da se pr: nas. kjer so doslej reševali geografske probleme večinoma tujci, tudi v tem oziru osamosvojimo, ter da se ustvail le en geografski list. To je napotilo Geogr. društvo v Ljubi ian:, da ono ustanovi geografski list v stremljenju praključiti se delu geografov v Beogradu. Po blagohotni podpori ministrstva pro-svete in javnosti izide te dni »Geografski vestnikc. Sodelovanje so doslej poleg drugih obljubili univ. prof. geografije vseh štirih stolic (Ljubljana, Zagreb, Beograd, Skoplie) ter srednješolski profesorji iz vseh pokrajin naše države. V prvi številki sodelujejo sledeči gg.: Dr. V. Bohinec: Razvoj geografije v Slovencih, univ. prof. dr. I. Ehrlich: Geografija in etnologija, dr. L Rus: Morfogenetske skice z notranjskih stranil J. Notranjski ravnik, univ. prof. dr. Gavazzi: Razpored največjih in najmanjših mesečnih padavin na Balkanskem polotoku I. F. Baš: Hmeljarstvo v Savinjski dolini; dr. Rubič: Dužina obale te broj otoka i luka u državi SHS, univ. prof. dr. A. Gavazzi Meteorološke postaje v Sloveniji, M. Hafner: Alpski varstveni park v dolini Sedmih jezer. Dr. V. Sarabon je priredi! Geogr. novice: Starosta F. Seldl ocenjuje knjigo: dr. L Rus: Slovenska zemlja, A. Melik Wentzlovo študijo o ljubljanskem barju, dr. B. Svete?! referira o poročilu predsednika jugosl.-madž. razmejitvene komisije, kjer govori o razmejitvi v Prekmurju, dr R. Savnik ocenjuje vse dosedaj izišle kar.-e Jugoslavije in Balk. polotoka. Končno sled: pregled glavne literature in Poročilo Geogrf. društva na univerzi v Ljubljani. Prva številka vsebuje dve sliki v tekstu in pet kart Geografski vestnik stane letno 50Jini p0« s-amezna števiika 25 Din (v knjigarnah 30) ter -Jl° naroča na naslov: Geografsko društvo. L; nbijana, univer^ ErastsSš^J prašek priza naša perilu* in štedi denar. m Izja va Ljudje, ki ne vem, se li odlikujejo bolj po nečimurnnsti ali po zlobnosti. so zateH moj dramski prizor »Na parketu« sukati tako, kakor bi v njern nastopal jaz ln moja soproga. Da je tako nabiranje skrajno absurdno, je za vsakega trezno mislečega človeka iasno, ker se nahajam jaz, ki sem to pisal, doma in ne še — na Studencu. Ako bi bfll taki zaključki opravičeni, potem M oženjen pisatelj sploh ne smel ničesar pisati o tem, kar se nanaša na zakonsko življenje in moja pisateljska svoboda, b: bila dosti boli otrrejena. kot je na pr. duhovnika Finžsarja. .laz slikam v svojih »Motivih i* vojnih Časov« trpljenje, pa tudi pregrehe In propalost človeštva v voini dobi in sicer iz najboljšega namena. Kdor je ime! odr>rte oči in ušesa, je vkfel v tistih časih rrnoga seveda ne vsega na enem mestu — kombinacija je pač stvar pisateljeva. Da ima pri vsem tem tudi fantazija svoj delež, ni treba še poudarjati! Morda se bo čutil po teli »Motivih« ta in oni zadetega — v njegovo pomiTienje Izjavljam, da nisem imel prav nikjer konkretne osebe pred očmi. laz se dotikam napak, na ljudi ne mislim! Tistemu: ki ne pozna moderne literature, se bo seveda zdela ta ali ona slika morda prehuda, kdor pa čita najnovejše proizvode tujih literatur, se po teh slikah ne bo čutil iritira-nega. Dr. Fr. Zbašnik. Goo-ooo-ool! .. Publika na nogometni tekir: Ilirija : Concordia .Vaš rportnl slikarski sotmdnik nam pot šilja nastopno resolutno rccenzijo nedeljske nogometne tekme, kt jo priobčujemo brez' obvezno: Ad'n žvižga, druh pa vpije, kad'r gol sc not zabije, ustreči vsem je težka stvar, zato nas g jlov Buh obvar!. mace ves * Inozemske naročnike, katerim je naročnina potekla, prosimo, da pošljejo naročnino zanesljivo do 8. t. m. Priporočamo jim, da plačajo za celo drugo polovico ali vsaj za četrt leta, da si prihranijo stroške, ki bi jih imeli z večkratnim pošiljanjem denarja. Upravništvo «Jutra» * Petdesetletnica Petra Mrkonjlča. Kakor žnano, je kralj Peter Karagjorgjevič kot pretendent na srbski prestol v Bosni pod imenom vojvode Petra Mrkonjiča dvignil ustanek v nameni, da osvobodi Bosno in Hercegovino. Svojo akcijo je razvil zlasti v Bosenski Krajini, kamor je bil prišel v jeseni 1875. V spomin na one prve poSetke osvobojenja se Krajina pripravlja, da letošnjo jesen svečano proslavi petdesetletnico prihoda slavnega Petra Mrkonjiča v njeno središče. V selu Čorkovači se bo ta petdesetletnica proslavila s svečano zadušnico za velikega pokojnika in njegove ustaše ter s posvečenjem temeljnega kamna za cerkev, ki ss zgradi na onem mestu, kjer se je nahajal njegov tabor. Cerkveno svečanost bo izvršil še živeči tovariš vojvode, stari svečenik Aleksa Ostojič. Slavnost, na katero je povabljen tudi kralj, se bo vršila dne 5. septembra. * Spomenik kralja Petra v Livnu. V Liv-nu so na Vidovdan na svečan način odkrili spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Svečanosti so prisostvovali vse državne oblasti in ogromna množica prebivalstva iz Liv-na in okolice. * Odlikovanje šefa zagrebške policije. Šef zagrebške policije dr. Janko Bedekovid je odlikovan z redom Sv. Save tretje vrste. Odlikovanje mu je bilo na Vidovdan Izročeno na svečan način. * Na zagrebški univerzi je bila te dni pro-niovirana za magistra Ikrmacije gospodična Vida Fink, hčerka mestnega blagajnika v pokoju. * Holandski dijaki v Jugoslavija. STedi .eseca julija prispe v Jugoslavijo večja •-.u holandskih vlsokošolcev, ki bodo n-.."-»31 potovanju posetili ' . '--aljevine. * •;• •-•.-.--i Vr! * ""»oravff vi > ->• sospodaio.-. ~ bu g. Josip Žv. . . . y. . rodbine. Čestitamo! * Za inžeušerja siiojnfci<» je pro-moviral na Dunaja %. Leopo : . ^vpah. sta železniškega činovnika v K&xvju. * Sprememba v evangelisti cerkvi v Sloveniji. Na sestanku zastopnikov evan-geljsklh občin iz Slovence v Celju Je bil te dni izvoljen mariborski župnik e. Baron za senijorja za šest let. Sedež seniiorata, vrhovnega evangeljskega oblastva v Sloveniji pride torej iz Celja v Maribor. Dosedanji senijor g. Friderik Mas v Celju je bil za svoje zasluge izvoljen za častnega seni-jorja- * Himen. V soboto se Je poročil v Llub-ttani poduradnik T. P. D. v Laškem gosp. Franjo Medvešek z zasebno uradnico gdč. Rado Krivčevo. Mlademu naprednemu paru obilo sreče! * Vsi Jugoslovcnskl listi na granlcl zapleti jeni. Italijanska vlada, boječ se poročil o vidovdanskih proslavah v Jugoslaviji, je dala včeraj na granici zakleniti vse naklade jugoslov-enskili listov, namenjene onstran meje. Da je predvsem popadla »Jutro*, se seveda razume po sebi. s Odlikovanja pri zagrebškem policijskem ravnateljstvu. V pondeljek dopoldne so bila pred kratkim odlikovanim uradnikom in moštvu policijske d;rekcije na slovesen način izročena odlikovanja. Dobili so: policijski šef dr. Janko Bedekovič red Sv. Save III. razreda, sekcijska svetnika dr. Vrago-vič in Cvetko Horvat ter komandant straže Boško Pavlovič red Sv. Save IV. razreda, inšpektor straže Ivan Jagič, detektivski inšpektor Romaj" in nadoticijal Andrej Ko-mornik red Sv. Save V. razreda, zlato kolajno 7, srebrno pa 10 detektivov in redarjev. * VoFtve v obrtno sodišče. Ker poteče rok za vložitev seznamov že 4. t. m. je Gremij trgovcev v Ljubljani zaprosil velikega župana za podaljšanje istega. Po informacijah,' ki jih je prejel Gremij bo veliki župan rok podaljša! do 15. t. m. Vsled tega se ponovno opozarjajo vsi interesenti, da so glasom razpisa v »Uradnem listu« št. 58 dolžni vložiti v določenem roku izpol-r.iene sezname pri mestnem magistratu. Tiskovine se dobe v mestni posvetovalnici št. 12. * Jadranska razstava. Ker je definitivno določena otvoritev nove liške železnice na 26. julija, se bo istega dne ob šestih popoldne otvorila tudi Jadranska razstava v Splitu. Kakor doznava beograjska politika, dospe istega čne v Split tudi kralj Aleksander ter nad 200 zastopnikov raznih oblasti in korporacij. Otvoritvena slavnost se ne vrši samo v Splitu marveč tudi na Kni-nu in v Sibeniku. Za jadransko razstavo v Splitu se je prijavilo okolo 850 razstavljal-cev. * Novj živlnozdravnikL Na veterinarski fakulteti v Zagrebu so bili preteklo soboto promovirani Jože Drolc iz Izlak pri Zagorja, Ivan Kapus iz Kamne gorice in Boštjan Kordaš iz Gcric pri Celovcu. * Sar.atorij v Topolščici. Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo kredit v znesku 2SO.OOO Din v svrho izopopolnitve zna-nesa sanatorija v topolščici pri Šoštanju. Kakor znano, se v ta sanatorij sprejemajo revni otroci na brezplačno zdravljenje. * Sprejemi v železniško službo. Dft-ekcfja državnih železnic nas obvešča, da do na-calir.ega ne sprejema več prošenj za sprejem v železniško službo, ker ni več na razpolago prostih mest in je že itak ceh vrsta prosilcev in prosilk pribeleženih. * Razpisano mesto šolskega sluge. Na I. mestni dekliški meščanski in osnovni šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani se odda služba šolskega sluge, hišnika in kurjača s 1. novembrom 1925. Prošnje s prilogami je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega šolskega sveta do vštevšega 15. julija. S službo so zvezani določeni prejemki šolskih slug. stanovanje, kurjava in razsvetljava. Prosilci morajo biti oženieni, Jugosloveni, neoma-deževanega življenja, popolnoma zdravi, stari nad 18 in pod 40 let in strokovno usposobljeni kot strojni ključavničarji in kurjači centralne peči. * V novomeški okolci se je zadn;e čase razpasla griža. V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji je bilo zadnje dni sprejetih deset oseb, ki so obolele na griži. En bolnik je umrl. * »Slovenski kvartet» (gg. Banovec. Pečenko, Završan. Zupan) priredi v soboto dne 4. julija ob 20. uri koncert v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini in v nedeljo dne 5. julija ob 5. uri popoldne v Laškem. Opozarjamo goste obeh zdravilišč, domačine in okoličane na te koncerte našega priznano najboljšega kvarteta, ki sije pridobil z vsemi svojimi dosedanjimi nastopi prvovrsten umetniški sloves. V Laškem se vrši koncert v nedeljo popoldne s posebnim ozirom na izletnike iz Celja. * Senzacija v Šiški. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Šiški slovesno blagoslovlje-nje temeljnega kamna nove cerkve sv. Fran čiška, zaščitnika vagonatjev pri Dravliah. K blagoslovljenju so nabiralci prispevka, za novo cerkev povabili samega prevz--nega g. škofa. K slovesnemu spre' tu r, ■ škofa so se zbrali pri šoli v Gn? ■■«: . Orli peš in na treh koajlh, " • deklice in dve četi tretjered. rednic s avbami in peč -n! 1 čakali, govornik so p- ' . 1šaF Če kupite nogavice brez žiga ključ", ker eden par nogavic žigom in znsmko (rdečo, modio, zeleno al! zlato) ključ'1 i tako dolgo kakor štirje drugih. Kupite eden pat repričaiče sel S3-« vi je takoj izt četka nasta. sivo končne > nadaljeval s< * Eksplozij tehniki na H predvčerajšnji-ročnih granat se nezgoda ni p bi sicer brezd človeških žrtev hajale granate, baraki sta por celo v Saraie-v -na oknih. Vzr + Smrtna o;.5-ščem prve st soboto konča Atanasu Trni tožen, d. je mito-1- r. 1 enkrat naučene po-gladili konjem srn-naravnavale sit-c so iztegova>. fa pa or' ložem a . tretj c-• in -i ali še -en. se namreč pripeljali k te-' . ! .rmu nove cerkve po Knezovi j b'li nemalo začudeni, ko so vi--h .n pač večio gručo, a nikogar izmed -c garde klerikalnih Šiškarjev. Blagoslovi so temeljni kamen, kakor se to spodobi, pa so bili menda nekoliko vznevoljeni, kajti po Šiški kroži vest, da so odgnali, predno so pokropili kamen, v bližini stoječe ženske proč: «Prosim ženske. pojd!te nekoliko v stran, da vas ne bom pošpric?!!» Ker škofa le ni bilo. se je čakajoča garda z odborom za zgradbo cerkve na čelu podala na mesto svečanosti, kjer je začudena opazila prevzvišenega že v svoji funk ctjl. * Znojenje nog in neprijeten voni o strani «Sanoform». Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zalo? Chemotechna Ljubljana. Mestni trg in Salus dd„ v Mariboru pa leka.r pri Sv. Arhn. 1254 * Reurna (g ht, ishlas). Najuspešnejši lek je originalna «Pistyanska blatna kompresa«. Informacije Schreiber, Zagreb, Akademski trg št. 1. » Žrtev narodnega praznoverja. V N kši-ču v Črni gori so našli pred nekaj dnevi v planini uglednega domačina iz Gor. Polja. Jovana Babiča mrtvega. Truplo je bilo strašno opikano od čebel. Bab'č je postal žrtev praznoverja. V Črni gori obstoji namreč vraža, da mora oni, ki hoče. da mu prinesejo čebele srečo: en roj ukrasti, enega najti v šumi in enega kupiti. Babič je že dalje časa govoril, da se bo pričel pečati s čebelorejo in si je v resnici zgradil čebelnjak. Prvi roj čebel je kupil, drugega je po dolgih mukah našel v šumi. Manjkal mu je torej še tretji, da mu prinesejo čebele srečo. Lepega večera je prišel neopaženo v sosednjo vas in ukradel iz čebelnjaka en panj. Na povratku se je najbrže spodtaknil, panj je padel na tla in se razbil. Prebujene čebele so se razjarjene vrgle na nesrečnega Jovana in ga tako strašno op:ka!e, da je kmalu umrl. Ker se ni vrnil domov, so ga šli iskat in ga našli šele čez nekaj dni mrtvega. del , - st'. Kwn. u rm et 1 - Je Atana-. . .a Trnja!- * Sf.moir Pohorju se tamošnji žt starosti. St nik se je prodrla *r blazini, r» nji čas tc šla še rk tom v ker s a zat i na1 te n? M Ka: za gossfo neoMlaJia© pofre^sa, * Sam svoj zdravnik. Kmeta Luko Rožiča iz Grabovca v Hercegovini je silno bolel zob. Ker daleč naokrog ni noberega zdravnika, se je odločil, da si ga =am iz-dere. Vzel je navadne klješče, vleke! in vlekel in končno izdrl zob. Ves srečen ga je kazal domačim in sosedom. Toda njegovo veselje ni trajalo dolgo. Kmalu je začutil bolečine in lice mu je močno oteklo. Trpe! je velike bolečine in v 24 urah umrl. Zdravniška komisija je dognala, da je umrl vsled zastrupljenja krvi z zarjavelimi kleščami. * Uboj srbskega korr.itskega vojvode. Na Vidovdan je bil v Maleških planinah, pri Šti-pu v Macedoniji težko ranjen znani srbski komitski vojvoda Ilija Pandurski. Podlegel je težkim poškodbam že čez eno uro. Atentator je pobegnil in ga kljub zasledovanju do sedaj še niso izsledili. * Smrtna nesreča pri odkritju spominske plošče padlim žrtvam v Sp. Bernlklh. Na Vidov dan se je vršilo v Sp. Bern*kHi. občina Cerklje pri Kranju, na tamkajšnjem pokopališču odkritje spominske plošče v svetovni vojni pad!:m žrtvam. Slavja se je udeležila velika množica vaščanov in okoličanov. Med govorom dijaka Plije ie nesrečen slučaj zahteval mlado žrtev. Neki nagrobni spomemk se je prevrnil in pokopal pod- seboj nedolžno štiriletno dekletce, ki ■led občinstvom je spo-, vendar pa se je Ijud-'o, nakar je govornik janja. a. ta v Sarajevu. V plro- v !'>osni je eksplodiralo g dinamita in več sto v nesreč! je bila, da na delovni dan, ker •ila zahtevala mnogo a rak:-, v kateri so se na-■*ela v zrak: dve drugi plozija se je slišala ^opokalo mnogo šip •1 izije ni znan. r Skopliu. Pred sodi-i Skop!:u je bila prošlo -'onska obravnava proti " jz Strumnice, ki je ob-M dveh bolgarskih ko-1923. iz zasede napa-katerem se jc nahajal poverienik naših obla-li na Kočevida. Čeprav 5 spustil v beg, vendar in ubil. Sodišče je Ata-bsodilo na smrt. ka. V Št. Lovrencu na »il s samokresom v srce ktnr Preglej v 4fi. letu 1 kaj nenavaden: p^.koj-Ko dobro, da je krogla .lo truplo ter obfčala v ležal. Župnik je bil zad-?o bolan, k čemur so prl-azumljenja z ordinarja-ill je splošno priljubljen. !•."■.!•• v politiko. L Ljubljane '•' r- nI klavnici ljubljanski so se v i izvršile potrebne priprave za dilnic, dovlačilnlce, vzpostavi-razna druga dela. Mestna občili ustregla tako mesarjem kakor mentom. ril v Liubljani. Zadnje tri dni so 'ljeni sledeči smrtni slučaji: Mar-n, hišna posestnica. 72 let. — Fran jni, žena železniškega poduradnlka stnka, 40 let. — Franja Krašovec, a novorojenka, 27 ur. — Ivan Anč-osestnikov sin, 13 mesecev. — Ivan k, umirovljen! »saznik prisilne delav-in hišni posestnik, W let. — Andrej n, samostansk: uslužbenec, 80 let. — Valenčič, krojaški mojster, 34 let. — [ Ivana Gostiša, sirota. 15 let. — Andrej \' !tovnik, zidar, 31 let. — Florjan Dežman, posestnik, 44 let. H— Društvo Atena naznanja, da prevzame nadzorstvo na igrišču s 1. julijem otroška vrtnarica. Prijave se sprejemajo vsak dan od 9. do 11. dop. in od 4. do 7. ure popoldne na Igrišču pod TIvolijem. 1385 u— Matura na ljubljanski realki. Pomotoma so bili v poročlu o izidu mature v nedeljski številki izpuščeni sledeči gg.: Bur-ger Gvida. Kregar Vinko in Tavčar N. u— Senzacija. Platneni čevlji vseh barv, damski 90 Din. Tenis - krem podplati 130 Din ter vsi drugi moderni čevlji najceneje samo pri «VOIKA», Ljubljana, Krekov trg št. 10. J3S7 u— Žrebanje 5. julija se bliža! Zato ku-p:ic srečke loterije v korist Razlagovega spomenika. Dobe se v trafikah pri razproda. jalcih, v Ljubljani tudi pri prodajalki časo-pisja pred glavno pošto. Srečka stane samo 5 D;n. Glavni dobitek 5000 Drn v gotovini. Z nakupom srečk zadostite tudi svrjl narodni dolžnosti! — Odbor za postavitev Raz-lagovega spomenika. * u— Policijske prliave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine. 1 pretep, I izgred v gostilni, 1 prestopek nevarne grožnje, 1 prestopek kaljenja nočnega miru. 5 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 smrtna nesreča. Aretaciji sta b:!i izvršeni 2 in sicer 1 radi Izvabljanja denarja pod lažnivimi pretvezami In 1 radi tatvine. u— Surova Izzlvača. Ko se Je vračal na praznik zvečer posestni in mizar France Gol j ar iz Dravelj proti svojemu domu. sta ga ustavila na cesti v Dravljah dc'avca Franc Prosen ter Josip Breceiinik In ga pričela zmerjat! z naiizbranejšimi psovkami, hoteč 'zzvati pretep. Da se jima umakne. je skočil Goljar v bližnjo gostilno svojega svaka, knmor pa sta mu nadlegoval-ca sledila in ga tu izzivala še naprej. Ker sta se ga hotela dejansko lotiti, jL- nastopil gosti'ničrtr in pofsni! razgra-ač:i skozi vrata. Suroveža pa sta prežala na Goliarla naprej na dvorišču in se pridušala, da ga morata še nocoj »narediti mrrie-a«. Go-Ijarju se je posrečilo šele rkrog T. ure ponoči priti iz hiše skoz' okno in oditi domov, kjer pa sta ga zlikoven zopet čakala in mu grozila pod oknom, dn mu bosta, če ga ne ubijeta, zažgala hišo. Sovraštvo do Goljar-ja 'mata vsled tega. ker Ju je ko sta bila pri njem uslužbena radi nerednosti odpusti!. Nevarna zlikovca prepodit! se Je šele pozno ponoči posrečilo mimo prišlemu stražniku. promenadne toalete najnovejše kreacije, na Izbiro in po meri: Modni ate'je M. Šare Ljubljana Kongresni trs: 4-1. u— Nevaren hišni posestnik. Stražnika se je moral poslužiti na praznik carinski uradnik Vinko Sterle, stanujoč na Večni pot! št. !, da je mogel priti v svoje stanovanje. Ko se je namreč vračal okrog 13. ure domov, je opazil svojega hišnega gospodarja pred stanovanjskimi vrati, ki ga je hotel dejansko napasti. Vzrok gospodarjevemu postopanju je sovraštvo napram Sterletu, ker je dobil ta svoječastio proti njegovi volji nakazano stanovanje v hiši. u— Ogoljufana natakarica. K natakarici Amaliji Godinovi. uslužbenl «pri Šestič« na Dunajski cesti, je prišla nedavno malo ji poznana Tončka Globočnikova iz Domžal In j: Jela ponujati v nakup svilen jumper, katerega pa ni Imela s seboj. Naposled sta se res pogodili in sicer tako da sta menjali, namreč Godinova je dal? Glob^čnikovi 500 Din vreden moder damski plašč Globočnikova pa je dejala, da Ji jumper pr nese naslednji dan v LJubljano. Tončke pa seveda ni bilo od nikoder. Obe znanki sta se srečali šele na praznik v Ljubljani, kar Je izrabila ogoljufanka kot priliko, da Je goljuf co predala policij!. u— Ukradeno damsko kolo. V noči na 29. junija Je neznan uzmovlč vlomil v klet na dvorišču posestnika Franceta Vovka na Viču št. 92 ter mu odpeljal 1500 Din vredno damsko kolo znamke «Kinta». črno ples-kano. ki ima tovarniško številko 27t?f54. Kdo bi b;l tat se doslej še ni zamoglo ugotoviti. t M »1 lil itl&iruuia a— Češka dcca skozi Maribor. V ponde-llek so se odpeljali iz Maribora na češkoslovaško s popoldanskim brzovlakom o-ro-ci v Jugoslaviji živečih Čehov, da prebijejo počitnice v češkoslovaška domovini. T-ansport je bil vzorno organiziran. Češka vlada je poslala lep reprezentančni brzovoz n vagon z električno razsvetljavo. Odpeljale se je okrog 50 otrok iz Zagreba, LucVne m Hrvatskem. Varaždina, Ljubljane in Ma-r'->ora ped vodstvom dveh učiteljic, enega u(i*elia, ene paznice in v spremstvu enega češkega zdravnika iz Zagreba. V Mariboru je sprejel in pozdravil deco Češki klub. Alcijo, M bi naj b:la tudi nam v posnemanj:, vodijo češke žene potom svojega dru-šha »Češko srce». ki skrbi, da so otroc! ddeljen! zavednim in dobrim češkim rod-b'iam, kler se preko počitnic telesno okre-pe in utrdijo v svoji narodni ln državijan-sk zavesti. Češki otroci iz Južnih kralev nae države in 'z Beograda pa so se odpe-Dai proti Pragi po Donavi. t— Izzivanj marihors' ih «r»rtnlkov. Po-no-no smo že poudarjali, da zasledulelo mtriborski Nemci s svojimi športnim! društvi velenacijonaln: moment. V nedeljo sta se odpeljala mariborska športna kluba Ra-pic in Merkur k tekmi v Ptuj in so bili člani seveda zopet okrašen! s plavicam'. Poli-cfl. bi morala tu nastopiti brezobzirno In en rgjčno. da prepreči nepotrebne konflikte. UioHcn naVUt> češkega in anel stikn*. kantjarna, Si-viot*. listra, platna ter raznih noilonr za moške obleke in dsmske kostume iz provrsfnili iVS^h In ansr'e*kih tovsrn ie mogoč edino le v špeci'alni raznošiiialnicl lUAMnc uuausNfi, MHošičeva cesta 4 (nasp. Ftančiš. cerkve-Vs?d dv!(r,i dinaria na v-e blago tO •/. popust Nez?m-.:dite ueodne prilike! ' Prepričajte se! DcMvlja tudi na obrofce no originalnih prodainlh cenah! 292-« usti MM izid v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki cele* leks kona plačajo ali 500 Din takoj ali Din90 za posamezni zvezek. Naročila sore-letn in oddaja že nrvl zvezek založnica Za« dre zna ijosfioclarska banka « Ljub-42ft Ijanl in niene podružnice. Iz Trbovelj t- V jami pa je podrulo. N'a Tereziji je podulo v jami ob pol 1. popoldne rudarja Jožtfa Rcnka, doma iz Dohovc« pod Ku. mor.. Imel je aknrdno delo, ko se je nena* dom pomšil nad njim obok in ga docela zasu Podsut je bil samo četrt ure in ko so ga cikopavali, so ga slišali še vpiti, toda ko s> ga odkopali, je bil že mrtev. Če ga nc b stisnilo kamenje čez pas, ki ga morda še ršili, tako pa je bila vsaka rešitev iz» ključna. Ponesrečenca so prenesli najprvo v be.ico, nato pa v mrtvašnico. Zanimivo je, ei je delal * njim skup*j Jože Teraš iz Lik št. 193 in se mu ni nič pripetilo vkljuj temu, da je bil komtj tri metre od. dalicj od R;-nka .ko se je nripetila nesreča. Dogdek vzbuja v Trbovljah splošno soža« lje, psebno še, ker so jamske smrtne ne« srečebolj redke. t—temelju našega članka »Prijet tat koles fta se žc javila doslej neznana last« nika lveh ukradenih koles. Enega je last. nik g Mihael 2mavc, trgovski pomočnik iz Rjjhsihjrga. dn-gega pa bo bržčas g. Ivan Vo!"xiš:k, gostilničar na kolodvoru v Bre. žicah, k p,• še ni prišel po svoje kolo. t— Sckolsko društvo v Trbovljah priredi dne 4 ii 5. julija slavnostno otvoritev dvo» rane ti odra svojega doma. Spored je tale: v sobotr 4. julija se bo vršil oh pol 8. zve« čer knrecrt šramlja g. Drakslerja, ob 8. otvoritvini govor br. staroste, oh pol 9. pa otvoritveia gledališka predstava «Vdovt Rošlinka, komedija v treh dejanjih. Vloge so takol, razdeljene: ses. Zlatic« Kuharje« va (vdo^a Rošlinka"), ses. Milka Pleskovi« čeva (Milica, njena hči>, ses. Anica Plesko« vičeva ("ončkal, br. Ivo Dolinar (Janez Rozman«?), br. Robert PUvštk (Balantač), br. Frane Žcleznik (Jernejevec), br. 2ane Miklavčii (Gašpar), br. Jože Leveč (Toma. žin), br. Karlo Les (Blažon), br. Ivan Ko« mat (Tirček, pastir). Po igri prosta zabava v novi »vorani s sodelovanjem šramlja g. Drakslera. V7 nedeljo 5. julija pa se bo vršila tono ob 4. popoldne telovadna aka« demija s sledečim sporedom: 1. proste vaje članov: 2 proste vaie članic; 3«. skupne va« jc moškein ženske dece: 4. moški naraščaj: 5. vaje žinske dece s petjem; 6. orodna te» lovadba;7. olimpijska vrsta na orodju. Pri Modna trgovina za d?me in gospode F. « itfl. Boznran, Židovska 4 priporoča svo o leno z''ro kravat od Din 6"2S dalje svilene • •> e svilene nogavice a 34 dinarjev, bluze ca etne potrebščine. N zke cene! Nizke cer.c! nastopu sodeluje polnoštevilna rudarska godba na pihala pod vodstvom kapelnika g. Draksleria. Po akademiji prosta zabava s sodelovanjem iste godbe. V mali dvo ani šotori, jestvine, kavarna, pivnica in vinar« na. Poudarjamo, da so vabljeni s tem vsi člani, sosednja bratska društva in vse So« kolstvu naklonjeno občinstvo, da proslavi ta veliki sokolski praznik. Osebna vabila se ne bodo razpošiljala. t— Ženski shod se je vrši včeraj ob 4. po< poldne v dvorani Delavskega doma, ki je bila nabito polna, tako da je marsikaterim postajalo slabo. Nastopilo je več govornic tako iz Ljubljane kakor iz Trbovelj, ki so z ostrimi besedami kritizirale nameravano zapostavljanje ženskih pravic s tem, da bi se razširil srbski zakon tudi čez prečanske kraje. Sprejeta je bila resolucija z isto vse« bino kakor v Ljubljani. Iz Primerja * Žalostna desetletnica. V torek, dne 23. junija je minulo deset let, odkar je gorelo svetišče na Sv. Gori pri Gorici. * Nevihta na Goriškem. V soboto po« poldne je divjala v nekaterih krajih na Go« riškem huda nevihta. Nad Gorico je grmelo in treskalo kakor v vojnih letih. Padala je tudi sodra. Obilen dež je povzročil, da je voda trenotno napolnila goriški Korenj, ki se je izpremenil v besen hudournik. * Si momoT železničarja. Pastirji, ki so te dni pasli živino na gmajni med Opčinami in Sežano, so zapazili, da visi na nekem drevesu mož. Raznesli so vest po vasi in na mesto so takoj prihiteli orožniki, ki so ugotovili, da je obešenec 301etni uslužbenec Pavel MjJič, doma z Velikega Repna. Vzrok Miličevega samomora ni znan. Predno je mož šel z doma, je še izročil ženi 700 lir, nato pa se ni več vrnil. Orožniki razisku« jejo sedaj ozadje samomora, da pc možno« sti doženejo, kaj je tiralo moža v tako ža« losten konec. * Zverinska nu.fi. 341etna prodajalka Ma» rija Pentaš je imela svojčas razmerje z ne« kim postarnim gospodom. Sad tega razmer« j« jo bil otrok, katerega je ženska povila pred kratkim. Storila pa ie to tako premi« šljeno, da ni nihče opazil poroda. Dete žen« skega spola, ki je prišlo živo na svet, je za« davila in ga odnesla v trgovino, kjer je bila zaposlena. Vrgla je zabojček med smeti. Policija je vendar doznala, da je Pontaševa porodila in je izvršila preiskavo na njenem stanovanju. Ker niso našli agenti ničesar, so se podali v trgovino, kjer so začeli brs« kati po smeteh. Kmalu je prišel na dan za« bojček s strohnelim otroškim tmpelcem. Morilka je priznala zločin in se nahaja se« daj t zaporu. Letalo kot prevozno sredstvo vladarjev in ministrov Listi so zadnjič prinesli vest. da je francoski ministrski predsednik sr. Pai.1-Iev6 polete! z aeroplariom iz Francije v Mamko. Danes se nam taka vest ne zdi nič nenavadnega, saj slovi vožnja po zraku kot dosti manj opasna kakor v vlaku ali pa v avtomobilu. Vendar ne bo nezanimivo vedeti, kateri vladarji in ministri so se d'ozdaj že vozili v aero. Planu. Podatke posnemamo iz »Diman-che Illustrč«. Med vladarji ie bil španski kralj prvi. ki je prejel na krovu letala francoskega letalca Tissandiera leta 1913 zračni krst. — Večkrat je že letel belgijski kralj Albert in kraljica Elizabeta; najbolj sta ntuna roleta iz Casablance v Tou-louse in iz Bourgeta v Braselj leta 1921. — Tudi predsednik češko>!ovaške republike T. Masaryk ie kljub visoki svoii starosti velik priiateli vožnje po zraku. ?e nedavno .ie otvoril ssm zračno linjio Praga—Bratislava—Košice. — Njegov sosed, predsednik po'iske republike Woiciehowski se večknst poslužuie namesto železnice aenoplaia na svojih po-tovaniih med Varšavo in Krakovom. Za to vožnio potrebuje letalo le pičli dve uri. — O bivšem cesar-u Karlu avstrijskem je znano, da ie rolete! z aeropla-nom iz Švice na Ogrsk). hoteč obnoviti madžarsko monarhijo. — Umrli nemški predsednik Ebert je mnogokrat potoval v letalu, a vedno Ie m krajše razdalje. — Veliki zagovorniki zražne vožnie so tudi rumunski prestolonaslednik Karol. švedski prestolonaslednik Oustav-Adolf in mladi danski princ Knud. Vidimo torei. da se letalo vedno boli udomačuje ne samo med širokimi sloji vseh evropskih nanocov. nego tudi m?l kronanhni glavami, fcmed reprezentan-tov evropskih držav na iih je vendar še orecej. ki se še nikdar niso vrziii z letalom. Omenimo nsj predvsem angleškega kralja, italijanskega kralia. d. Ms vse balkanske vlada-ie. nekatere nordijske vladarje ter prdsednika francoske republike O. Dounrrgua. .Med evropeiskimiministri, ki so se že vozili z aenoplanom zavzema nesporno nrvo mesto baš Piinlevč, predsednik francoske vlade. Piinlevč se je z letalom vozil že I. 1908.. ko varnost v zraku še daleč ni bil; tolika kakor danes. Poznani so tudi nfcgovi poleti na Daljnem Iztoku (1. 1920 in nedavni let Tou-louse-Rabat-Toulcnse. — V Italiji ie eden izmed naif»rečneiših pristašev avijatske vožnie Aussolini sam. ki izrabi sleherno priliko, da sede v letalo. Njegovih poletov nilfe več niti ne beleži. — V Angliji slov* med ministri najbolj sir Sefton Brank . več ur pretrgal vse telefone v rgu. ta- ko da ni mogel nihče r r telefonirati. Kako je to nare e danes vsem uganka. Ko so h ;neje br-zojaviti v bližnje kraje ustavijo roparje, se je izkazalo, da so rile vse brzojavne žice porezane. Ko so banditi opr .i* svoje delo v banki, so mirno stor>- avtomobil, s katerega sta dva i nr- neprestano streljala na liudi. in v >a je iadrno odbrzela z mastnim Policija je sicer hitro zdrčala rnih kolesih za njimi, toda dos'< i , - zaman. Niti telegrafirati niso rr roparji, ker so bile vse proge : t e in so rabili več ur, da so nas ;>o k varjena mesta. Med tem so bili t o . a - čez hribe in doline. Pa naj kdo reče. u ?č kot ame. rikansko! X Zakladi madžarske Finančno ravnateljstvo nekaj zabojev, ki jih nila rumunska vojska pri ' ral zato zateči v Pemambuco v Južni Ame« riki. Potem je nadaljeval svojo vožnjo proti Južni Afriki, kjer je imel sitnosti s svoji« ma mornarjema, ki ju je izkrcal v Durbanu in vzel namesto njih dva Irca, ki sta ga spremljala do Melbournea v Južni Avstra« liji. Tudi ta dva sta ga zapustila, ker nista hotela biti v večni žrvljrnski nevarnosti. Zato je najel O' Brien dva nova mornarja, ki sta ga spremlj»la do Nove Zelandije, potem pa zopet zapustila. Nato se jc peljal arhitekt preko neizmernega Tihega oceana sam do Ognjenih otokov, kjer je sprejel domačina, Tonganea, ki je bil odslej njegov edini spremljevalec in s katerim je srečno obplul nevarni rt Home. Sestra Kittv ga je čakala v Hort: na Azorih in ga potem spremljala domov. V Dublinu so drznega športnika slovesno sprejeli in je bilo vse mesto v zastavah. X Orjaški aeroptan. Znani konstrukter letal Fokker je izgotovil novo potniško le« talo, ki ga goni tisoč konjskih sil močan motor. Na tem letalu ima 20 ljudi prostora. Namenjeno je za prevoz potnikov na med< narodnih zračnih progah v Evropi v Beogradu ti, c,i V 'omet na njej zastaL To« '-rvni ?r-r< H in Izvoščeki — vse '"i korakom« — so mirno sle« o e, ki So bila dobro or« ganu • i Za ta -irana po- sebna kuh. . i hVt\i ft'ovadi« šča. Vodstvo '*> ▼ rokte. br. Račiča iz Ljublj. kazal d« tudi v tej stroki k. »; jedii- so bila pripravljena ja. .n »'Ti^.tso Za tekmovalce je bila .a dobtC4«. ker jim ni bilo treba v met, iskati hr-.ne za drag denar. Splošno se je organizacija rele prireditve obnesla in se je vodstvo beo. radske župc izkazalo, da je zmožno tudi •čje prireditve. Tekme same so bile od strani saveznega O. dobro pripravljene. Točno opisane in skrbno sestavljeni tekmovalni red, o je b0o za sodnike in tekmovalce olaj Vzlic temu so nastala malenkostna asja med sodniki in tekmovalci, kar naravno, ker vsak pač subjektivno zvedeno vajo. N« sej) »odniSkeg« a predvečer tekem »o bile izžreba« rvalno vaje. in sicer za one panoge, •le pet predpisanih vaj, četrta, za ' tretja vaj«. Tekma članov x>rofi]a o tekmah članov še ne m( 'ati. Vzrok temu je, ker se v sob t jldne ni tekmovalo in je ostal« tekma za prvenstvo Sanov nedokončan« ter se bo morala ali nadaljevati ali po do» sedanjih uspehih zaključiti, o čemer bo še« le odločal savezni tehnični odbor. Tekme v višjem, srednjem in nižjem oddelku so si« cer zaključene, toda števci še niso dovršili svojega dela, ker je to jako obširno in kom« plicirano opravilo, ki ga ni mogoče takoj na licu mesta dovršiti. V višjem oddelku se je bil oster Hoj med vrsto Ljubljana in Ljubljana L Spočetka je kazalo, da bo Ljubljana I. prva toda pri konju in plezanju pa jc prišla Ljubljana za nekaj točk naprej in ni izključeno, da odnese zmago Ljubljana. Pri tekmi višjega oddelka in pri tekmi za prvenstvo je vladalo veliko in napeto zani« manje. Tekmovalci so do skrajnosti izra« bili vse svoje duševne in fizične sile in vi« deti je bilo na vsakem tekmovalcu, da se zaveda resnosti in skuša doseči največ. Bi« lo pa je za te tekmovalce silno naporno de« lo in ni čuda, da so bili po tekmi do skraj« nosti upehani in izmučeni, vendar so vzlic vsem naporom vzdržali in se dobro držah*. Mogoče bo za bodoče dobro, da sc te dve najtežji tekmi nekoliko omejita, kajti zah« tevati od tekmovalca, da tekmuje neprene« homa iz 24 panog, je preveč; delo je pre« naporno in ga ne prenese vsakdo. Takih tekom, kakor so bile medzletne tekme, pač ne pozna nobena izvensokolska organizaci« ja. To je višek fizičnega napora Hf trden mora bit), kdor vztraja do konca. V tem pogledu smo na vrhuncu in se z nami ne da primerjati nihče niti šport niti ostale telo« vadne organizacije. To velja zabeležiti, ker mnogi smatrajo te tekme za lahkoto, zlasti ker sodijo po uspehih, doseženih pri lahki atletiki. To ni petoboj, ni tekma, kjer po« sameznik ustvarja svetovne rekorde v eni panogi, tu je treba popolnih mož, ki so iz« vežbani v vseh panogah, zato je treba sploš« ne telesne vzgoje, ne spccijalistov v posa« meznih panogah. Vaje na orodju so bile vobče dobre, tudi prosta vaja je bila dobra, skok in tek sta bila srednja, plezanje in disk p« izvzemši posameznikov nekoliko slabša. V srednjem in nižjem oddelku pa je bila prosta vaja malo slabša, in sicer zaradi tega ker je bila izžrebana četrta vaja, ki jo kot zadnjo navadno obvladujejo najslabše. Pri orodju sta bila ta dva oddelka na srednji višini, tek in &kok precej dobra. Kolikor sc da sklepati, bo v srednjem oddelku prva vrsta iz Subotice, sicer pa kakor rečeno definitivnih rezultatov še nimamo. Tekma članic Tekma članic je bila dovršena. V višjem oddelku, ki je veljal obenem kot tekma za prvenstvo članic, so tekmovale 3 vrste in štiri posameznice. Dosegljivih je bilo za vr« sto 460 točk, za posameznico pa 80 točk. Uspehi so sledeči: Ljubljana 1. 262.25 točk, 57.01 odst. Ljubljana 261 točk. 56.93 odst. Ljubljana IL 236.25 točk. 51.34 odst. Najboljše tekmovalke so: Resnik Di.na, Ljubljana 57.5 točk, 71.87 odst. ima prven« stvo med članicami), Podpac Marta, Ljublja na I. 56 t., 70 odst., Burger Maca Ljubljana 53.75 t., 67.18 odst.. Jelen Zora Celje in Zalar Julka Ljubljana II. po 53 t., 66.25 odst. V srednjem oddelku je tekmovalo 9 vrst in 23 posameznic. Dosegljivih 460 točk za vrsto, 80 za posameznico. Uspeh vrst: Novo mesto 350.25. 76.14 odst. Celje 340. 73.91 odst. Maribor 333. 72.39 odst. Ljubljana 326.75, 71.03 odst. Vel. Bečkerek 318.75, 69.29 odst. >rlovac 308, 66.95 odst. Mana I. 302, 65.65 odst. 1 <■ . ' I. 273.75, 59.51 r ' .it«) N. Celje i Bečkerek . dana, Beogi Slav«, Zagr i. Zagreb I. po 695, i 87 odsit; Pogačar Ju« sta. Kranj 69.25. 8636 odst. Uspehi v srednjem oddelku so mnogo boljši nego v višjem in kažejo, da pridobi/ vajo Članice izven Slovenijo n« moH. V niijem oddelku je tekmovalo 7 vrst ia 38 posameznic. Dosegljivih Je bilo 280 točk z« vrsto in 50 točk z« posameznioo. Uspeh vrst je sledeči: Ljubljanska župna vrsta 159.75, 57 05 odst Kragujerac 148.25, 52.94 odst. Prijedor 145.75, 52.05 odst. Beograd župna vrsta 137.75, 49.19 odst. Požcga 125, 44.64 odst. Banjaluka 115.25. 41 16 odst. Tuzla 110.25, 39.37 odst. Med posameznicami so najboljše: Savi i Marija, Gospič 43. 86 odst., Andrijašev Ljui bica, St. Bcčej 30, 78 odst.. Božič Milka, St Bečcj 38.75, 773 odst, Richter Jelena, Tuzla 373, 75 odst., Simonič Julči, Litija 35.5, 71 odst Da je rezultat tekme članic že ugotovljen, gre največja zasluga sestri Nini Trdinovi, ki je neumorno vršila poleg sodniškega po« sla tudi delo števca. Tekma članic je bila vobče dobra, Ic vi« šji oddelek je dosegel splošno premalo točk. Vzrok temu so bila mokra tla. kar jc članice mnogo bolj oviralo nego člane, zla« sti pri vajah na gredi. Isto jc bilo tudi pri teku, ki pa je bil splošno jako dober iz« vzemši startanja, kar članice ne znajo pra« vilno. LTspchi pri metanju žoge so bili tudi slabi in se je izkazalo, da so zahteve visoko p-etirane, v tera pogledu bo treba naihrže tekmovalni red nekoliko popraviti. Lepe uspehe so pokazale članice na bradlji in konju pa tudi proste vaje so bile dokaj do* bre. Podrobno poročilo o javnem nastopu v nedeljo popoldne prinesemo jutri. ' ■'■- ■ Marija, Zofija, Vel. \tanackovič Gor ".„ odst.; Lhotskv ^cjejovska Gordana, renčnih cenah, toda. ko je sin že umrl . . . Gospa si je rahlo obrisala rokavico ob mizo in se potem pripravila, da mi razloži vso tožno zgodbo. Imela je sina in ji je umrl. Umrl je tam daleč v naših južnih pokraiinah in ji ni dalo prej miru. da je izprosila od njegovih starejšin, da so ji truplo mrtvega ljubljenca poslali semkaj . . . Takrat pa telefon: «Rrr!» Še enkrat: «Rrr!» In še enkrat. Ne, to ne bi smelo biti! Tukaj sedi gospa v žalni obleki, na robu obupa, polna solza in sploh. — tukaj sedim iaz. da ii ginjem nudim strokovno pomoč — telefon pa «Rrrr!» in «Rrr!» in «Rrr!» In je tak telefon nesramen in brezobziren in ne odneha izlepa. Nisem mogel drugače, moral sem poslušati. moral sem odgovarjati. Bil je strica Matevž prijatelj Cene. Hotel je stricu Matevžu sporočiti zadnjo novico od »bele race»: da je Lojzka zaprta. Lo.izko poznnm. Lojzka ie natakarica pri «beli raci» in je čisto neškodljiva žival. — Lojzka zaprta? Kaj pa je storila? «Suhih hrušk se je najedla! Hohoho!» Hohoho! Kakšne si ljudie ne izmisliio! Gospa ie vprašala, zakaj da se smejem. mar se mi njeno pripovedovanje zdMako smešno? Cisto sem bil pozabil ubogo gospo Oprostil sem se in sem tajil, da bi se bil smejal — gospodarska pisarna se sploh ne smeje nikdar in pod nobenim pogojem. Nasprotno, da smo jako ginje-ni in da ji polni sočustva čestitamo, da ji je uspelo in so ji poslali blagopokoj-ne ostanke rajnkega gospoda sina: «f:na se njemu je želja spolnila. V zemlji domači da truplo !eži.» Teh verzov nisem naredil sam. ampak se jih otroci «uče» v šoli in se vidi. kako koristna je šola tudi za gospodarsko pisarno. Gospa se je pomirila, toda le. da je ob tem hujšem robu obupa razodela. da ji baš niso poslali mrtvega sina. Nego so ji poslali kdo ve kaj: glavo ima vso obrito, hlače pa vzad napravljene na balon in raztrgane — tako neusmiljeno raztrganih hlač še ni videla svoje žive dni. ne, takih hlač ni nikdar nosil njen sin. In da so tudi na pokopališču rekli tukajšnji gospodje, da te hlače niso krščanske vere in da so mi oni tam spodaj mesto sina gotovo poslali ar-navtskega kačaka. saj tudi žive radi pošiljajo semkai v naše kaznilnice. — Arnavtski kačak v naši grobnici, strašno! Kaj bodo rekli rajnki ded in rajnka stara mama in rajnka teta Liza! Ne. tc pošil.iatve nikakor ne more pripoznati za svojega sina! Tisti hip telefon zopet: n 1.—, za štafete in Waterpclo Din 5.— Prijave s nrijavnino vred sprejema tajnik I. LPP (Vladimir S^ksida. Ljubljana. Švabičeva ul. 12'I) Prijave brez prijavnine se ne irejmejo. Naknadne prijave se ne bodo poštevale. Točen vrstni red tekmovanja se objav vsem sodelujočim klubom na'kasneje do n julija t. L — Ljubljansk-' plivačk: podsavez. zalo, da ni bila toliko špekulacija vzrok ■ nes promet nekoliko živahnejši brez poseb- padanju lire. knkor ie bilo lansko sr>om-lad to pri iran'ni. temveč je efektivna potreba oritisnila liro. ki je takoj nato. ko ni bilo pričakovanega dviganja, začela padati vsak dan boli. V bližnji bodočnosti ostane italnanski vladi le malo potov in sredstev za izboljšanje lire na razpolago, ker dotično posojilo pri Morganovi banki se sme uporabiti le sporazumno s to banko. Končno pa tudi vsota 50 milijonov dolarjev ni ravno velika za potrebe italijanske trgovine, za nadaljnja posojila pa perspektive niso najugodnejše. Mogoče je. da dosedanjemu neugodnemu stanju lire sledijo nova presenečenia. F. N. Ali je treba na železnici kake reklamacije ali kakor se tej reči pravi? In ali je treba poslanega mrliča onim. ki so ga poslali, postaviti na dispozicijo ali kakor se pravi, in ga tačas dati v hrambo kakemu špediterju? In ali je res, da bi smela poslanega mrliča dati na licitanto. če bi se oni tam zdolaj ne ganili? O. njej ni nič za licitante in profite, ona bi le rada svojega sina! Licitante in profite in sploh celega mrtvega kačaka da čisto rada prepusti nam za nagrado . . . Rrrr! — Rrrr! Topot je bil sam gospod «beli racman®, krčmar od «bele race» in je vprašal. ali je stric Matevž bolan, da ga sinoči ni bilo, in potem je seveda sledil dovtip o Lojzki, ki da je zaprta in zakaj da je — hohoho! Hohoho! Hohoho! Prebedasto! Gospa je vstala. Rekla je. da vidi. da v tej pisarni ni mogoče dobiti v resnih stvareh resnega sveta. Saj ne bi bil zastonj! Hvala Bogu, še so druge gospodarske pisarne, ki ne odklanjajo dobrega zaslužka. Ogorčena je odšla. Jaz sem tudi ogorčen. Gospa ima popolnoma prav. Naj se stric Matevž zahvali telefonu, da ga je spravil ob kli-jenta in da bo sedaj konkurenca pogoltnila one.ga kačaka z balonom vzad in mastne licitante in profite in vse! Prav mu je I Redni občni zbor Trboveljske premogokopne družbe Dne 30. junija se je vršil v prostorih Trboveljske premogokopne družbe v LiubJiani 52. redni občni zbor. na katerem je bilo zastopanih 633.594 delnic. Produkcija vseh rudnikov ie znašala v poslovnem letu 1.560.310 ton in se ie proti lanskemu letu povišala za IS odst. Cementarna je kljub veliki stasrnaciji v stavbinstvu lahko razpečala 2040 vagonov portlandskega cementa, medtem je pa produkcija in oddaja annenic radi oslabljene gradbene podjetnosti zaostala proti lanskemu letu. V poslovnem letu se je izvršil prenos sedeža družbe v Ljubljano. Pri tej prilik' je odstopil dolgoletni generalni ravnatelj g. Julij Bellak od svojega mesta ter se je vodstvo poslov poverilo rav-nateljskemu kolegiju pod predsedstvom g. ravnatelj Skubca. Čisti dobiček je znašal 3S.530.792.13 dinarjev in ie občni zbor sklenil, da se izplača dividenda od 30 Din za delnico ter se bo vnovčeval kupon št. 12 od 30. junija t. 1. naprej. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (30. junija.) Pšenica: baška, 1 vagon 442.5. Turščica: baška. 10 vagonov 175 — 177.5; baška okrogla, 1 vagon 172; baška pariteta Donava, 40 vagonov 175; baška, 2 vagona 180. Tendenca mlačna. = Važne določbe novega carinskega zakona. Glasom člena 18. tega zakona se računa ležarina od 100 kg in dneva in s:cer 10 par ako je blago vskladiščeno in 5 par ako leži na prostem. Teža od 50 kg in več se računa za 100 kg. Za težo do 50 kg se računa polovica pristojbine. V primeri s prejšnjimi določ:Ii se plača sedaj za leža-nje blaga v carinskem skladišču ravno deseti del. Po sedanjem kurzu se je plačalo prej za 100 kg 12 Din dnevno, sedaj se plača 1 Din 20 par. Vse blago je prosto !e-žarine 3 dni ali v ta rok se šteje dan vskla-diščenja, oziroma razkladanja. Taksa za statistiko, ki se je prej plačevala v zlatu, je po novem zakonu odpadla. Istotako je odpadla taksa za noševino. a mesto te je vpeljana poslovna ali manipulacijska taksa. Ostala je še nadalje kaldnnina ,ki se plačuje še vedno v prejšnjem iznosu. Taksa za vsak porabljen svinec ie 25 par in vsaV iiz rih sprememb v tečajih. Etno je tekom se-Stanka nazadovala od 200 na 190. Centre-Trgo se je proti koncu zaključevala po 8. Od industrijskih papirjev so padle Trbovlje na 335, Nlhag pa je poskočil od 45 na 55. Vojna škoda terminska se je zaključevala po 229; promptna se je trgovala po 226. — V devizah je Mla tendenca mlačna. Dinar je v Curihu beležil zjutraj 8.95. V Zagrebu se je poslovalo na bazi 8.98 —9, v posameznih devizah tudi na bazi 9.025. Zaključni tečaji deviz so napram pro-šlemu tednu padli. Italija, ki se je že v soboto trgovala po 205, je bila danes zaklju čena po 201. Praga je padla na 169.5, London na 278.5. Blaga dovolj. Povpraševanje je bilo dosti zmerno, zato tudi ni bil zabe ležen večji promet. Največ se je trgovalo v devizah na Italijo in Newyork. Notirale so devize: Amsterdam 2267.5—2297.5, Dunaj 801.5—S13.5. Berlin 1357.5—1372.5 Budimpešta 0.0801—0.0821. Italija izplačilo 2fK1.25 —203.25, London izplačilo 277—280. New-york ček 56.75—57.55, Praga 16S.30—170. Švica 1105—1115.5; valute: dolar 56— 56.80, šilingi 804—516, Kč 166.8—169.2. mK 0.079—0.081, lire 200.5—203.5; efekti: bančni Litorale 57—5S, Centro-Trgo 7—9. Hrvatska 30—31 Eskomptna 10S-103.5. Kreditna Zagreb 104—105, Hipo 56—56.5, Jugo 98—100. Ljubljanska kreditna 0—260, Praštediona 800—805, Etno 190—200, Sla-venska 65-67, Srpska 130—131, Narodna 3400—0; industrijski: Dubrovačka 540—550 bečerana 460—500. Narodna šumska 15— 16, Nihag 50—55. Slavonija 39-40. Trbovlje 335—340, Vevče 100—105; državni: 7% posojilo 63.5, agrarne 35, Vojna škoda 226. BEOGRAD. Devize so znatno nazadovale, zlasti Italija in Pariz. Povpraševanje je bilo ob obilni ponudbi pokrito s strani Privatnih bank na bazi 9. Promet srednji. Največ se je trgovalo v devizah na Patiz in Švico. Notirale so devize: Dunaj —807, Italija 201.5-202. London 278.25-2,8.5, Newyork 57.25-57.3. Pariz 258-259 Praga 169.5- 170. Švica 1111-1112. CURIfi. Beograd S.9750. Nswyork 515 London 25.035, Pariz 23.30. Milan IS 10 Praga 15.25, Budimpešta 0.007255. Bukarešta 2.3750. Sofija 3 70. Dunaj 72.55. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68, Zivnostenska 302, Assicurazloni Ge-nerar 12.451, Riunione ^driatlca A 3910 Riunione Adriatica B 3910 Cosulich 320, Dalmazia 310, Libera 525, Lh>J 5750, Oze-ania 180, Tripcovich 438 Da:„;az!a cement 635, Spit cement 474 Krit* 410; devize-Beograd 49.40 — 49 90. Tunaj 400 — 4*0 Praga 84 - 85, Pariz 127.60 - 128 25 London 137.50 — 138.25, Newyork 28 40-2* 70, Curih 550 — 560.; valut«; dinar]) 49 do 49.75. 20 zlatih frankov 109 — l|2 x!a'a lira 549.68. DUNAJ. Beograd 12 385 — 12 4n. Berlin 168.72 — 169.32 BucimpMtt 09 5« do 99.98, Bukarešta 3.2675 — 3 ?«7y f^nem 34.4875 — 34.5875. M lan 74 10 — 0' Nevyork 709.35 — 711.85. Ps-erati:M 0—10 nm » i.loM-n . . . 7. 7610 148 sever več. ob!. LiuMlana . . . 14 758-7 25 0 zap. pol. oh'. I J»b!j«ira . . . 21. 760 3 202 scv. zap. vei*. obl. Zagreb .... 7. 759-6 17 0 • ve?. Jas. i "eograd . . . 7. 755 9 16-0 zap. de2 30 j ;>unaj .... 7. 1 Praga .... 7. 7612 150 sev. zap. več obl. 10 j ! Inomost ... 7. S.ilnre vzhaja ob 4 16 zahaja ob 19-51. luna vzhaja oh 1310, zahaja ob 0'25. B o i't T nestanovit. temperatura višja. Dunajska vremenska napoved za sredo: Na vzhodnem robu Alp spremenljivo. najbrže mani oblačno brez bistvenih padavin. V vzhodnih in južnih A1d-ckih deželah mestoma oblačno, sicer oa hladno vreme. Popisi VlC. (Liudskošolska veselica.) Zasanjali smo lep san v kraljestvu pravljic. Stara čarovnica, ki je sovražila grajskega viteza, je zazibala njegovo cdinorojenko v stoletno spanje. Mlad junaški vitez pride po večletni blodnji do starega Habakuka. Ta mu razodene tajnost zakletega gradu, docela poraščenega s stoletnim trnjem. Junak si v potu obraza izseka pot do kraljičine Trnulčice in jo reši. Na preprosto snov, zajeto iz ljudske pravljice, Je pisatelj naniza! celo vrsto ljubkih scen in ustvaril eno najlepših iger za otroške odre. Uprizoritev zahteva od režije mnogo truda, primerno scenerijo in bogatih kostumov. Vse težko-če je učiteljski zbor premagal jako srečno ter s požrtvovalno vztrajnostjo dosegel nepričakovano lep uspeh. Roditeljski sestanki šolske veselice in drugi pojavi so nam najboljši porok, da se učiteljski zbor v popolni meri zaveda svojega lepega kulturnega zvanja. Preteklo šolsko leto nam Je med viškim učiteljstvom odkrilo bogate organl-zatorične talente. K lepim uspehom izrekamo učiteljskemu zboru naše iskrene čestitke, združujemo jih pa s prisrčno željo, da bi v prihodnjem šolskem letu tudi v naših vrstah uveljavil svoje plodonosno delovanje. POLJANSKA DOLINA. Sckolsko društvo je priredilo na Vidovdan skromno proslavo. Po kratkem govoru, v katerem nam je očrtal br. Kokalj pomen tega dne za Ju-goslovenstvo. se je vršila telovadna akademija. Presenečen sem bil, ko sem opazoval izvajanje članskih prostih vaj, kakor tudi vaje na orodju. Nikakor nisem pričakoval takega nastopa naših telovadcev, ki so sko-ro sami začetniki. Res velikanski napredek v primeri z lanskim letom, ko društvo v telovadnem oziru skoro nI moglo samostojno nastopiti. Iskreno čestitamo novemu br. načelnem M. Pivku in vsem članom In članicam z njihovo načelnico, da so se s tako vnemo in resnostjo poprijeli dela v telovadnici. Le krepko naprej In presenetili boste s svojim nastopom dne 6. septembra tudi one, ki gledajo pomilovalno In z zaničlji-vim posmehom na vaše vrste Zdravo! PODPEČ POD KRIMOM. Že lani smo proslavil! Vidovdan kar najsllalneje. Letošnja prireditev pa lansko še prekaša ^v vseh oz;rih. Mogočen kres na Sv. Ani Je pričal daleč naokoli, da se zavedajo Preserjani In Podpečani pomena tega velikega dne. Zato so prhiteli na prijazni hrib v velikem številu. Razen zavednih občanov smn opazili tudi orežništvo, učiteljstvo ter Orjunaše. Da je bil večer še bolj prijeten, smo nabrali znatno vsoto in ktrpil! rakete. Štirje tro- bentači so med streljanjem trobili v mirno noč. G. A. Novak iz Podpeči nam je v vzne šenih besedah razjasnil pomen zgodovinskega dne. S trikratnim «Slava»-kllcem za padle borce na Kosovem polju in žrtve svetovne vojne smo zaključili lepi večer. KOROŠKA BELA - JAVORNIK. Dne 21. junija je imel tukajšnji Sokol telovadni nastop, ki je izpadel v vsakem oziru sijajno. Prostor je bil bogato okrašen ter zvečer bajno razsvetljen. Srečke so bile v hipu razprodane. Ob 3. url popoldne je dospel na telovadišče dolg sprevod Sokolov, Soko-lic, naraščaja in dece, na čelu Jeseniška so-kolska godba, ki je pri prreditvi neumorno sodelovala Ob po! 4. uri popoldne so pričele proste vaje dece, naraščaja in članstva, ki so bile izvajane zelo dobro. Sledila Je orodna telovadba, nastop župne vzorne vrste in končno zaključna skupina. Občinstvo ni štedilo z ovacijami, kar Je telovadce še bolj navdušilo in jih okrepilo v prepričanju, da njihov trud ni bil zaman. Po sporedu so posetniki vztrajali pozno v noč in s plesom in prepevanjem narodnih pesmi dajali duška svojemu ubranemu razpoloženju. Udeležba Je bila izredno velika, zlasti Jesen:čani so se odzvali povabilu v pohvalnem številu, prihiteli pa so tudi gostje Iz Radovljice. Žirovnice, Dobrave. Tržiča, Bohinja itd. Vsem, ki so prispevali v denarju in blagu ter kakorkoli, Iskrena zahvala! ŠMARTNO PRI LITIJI. Pod spretnim vodstvom g. nadučitelja Debeljaka se Je vršila 27. in 28. junija proslava Vidovega dne. Malčki so želi za točno in lepo izvajanje igre «Vedež», katero je rež!rala gdč. Schwaiger, vsestransko odobravanje. Pred in po igri so bile deklamacije, zabavne ter domorodne. ki so segale vsem v srce. Himna »Bože Pravde* Je zaključila lepe pevske točke. Za ubrano troglasno petje so želi otroci viharen aplavz, kar bodi g. Perku zadoščenje za trud. Ves dan je bila razstava ročnih del. Krasno vezano perilo in namizni prti v narodnih barvah so vzbujali začudenje nad požrtvovalnostjo In pridnostjo otrok. Tako se najlepše pripravlja otroke za bodoče življenje hi vzbuja čut ljubezni do domovine. Starši bomo vsem hvaležni za trud. otrokom pa ostanejo učitelji v blagem spomina ZIDANI MOST. Osnovna šola Je priredila v soboto in nedeljo vidovdansko proslavo, pri kateri so sodelovali malčki obojega spola. »Jeftejevo prisego* Je lepo de-klamirala Verčnikova, Aškerčev *Mejnflc» pa škorčeva. Sledile so narodne pesmi hi igra ečlsta vest». Pohvaliti moramo Kise-ljevo deco, katerih Je sodelovalo kar pet. Za zaključek je nastopil soko!sk; naraščaj z izvajanji. Učiteljstvo zasluži vso pohvalo za svoj trud. ZDOLE PRI VIDMU. Vldovdar.ska proslava z nastopom šolarjev, Je popolnoma uspela. Igra »Kristus In Peter. Je vplivala učinkovito. Vsaj pa je bila tudi jedrnato zasnovana: Kaj si Je Peter domišljal, če postane Bog le 24 ur, kako bo vse preukre-nil na svetu! Pa spoznanje že komaj čez par uric ga je dovedlo tako daleč, da bi bil najraje vrgel vse v koš. Ni prijetno vladati. posebej pa še obvladati situacijo, zato je bila ta igra naHepši kažipot, šolarji so ta dan pod spretnim vodstvom učiteljstva Izvedli vse točke sporeda najbolje. Prireditev je bila v resnici najlepša proslava spomina padlih junakov za svobodo, bratstvo in edinstvo. SLIVNICA PRI MARIBORU. Proslava na Vidov dan je prinesla 431 Din. Iskrena hvala vsem dobrotnikom mladine. — šolsko vodstvo. Kino Grozote svetovne vojne Kino »Ljubljanski d\or» predvaja danes in prihodnje dni pod gornjim naslovom ame« riški propagandni film. ki nazorno pripove« duje in utemeljuje, zakaj so smatrale Zedi« njene države za potrebno, da vstopijo v sve. tovno vojno proti Nemčiji. Film, ki smo si ga imeli priliko ogledati povodom cenzurne predstave, je tako vsebinsko kakor tudi teh« niško dovršeno delo. Preveva ga skoz in skoz pacifistična tendenca. V predigri kaže glavne osvajalce sveta, ki so si hoteli pod« vreči človeštvo, ki pa so prej ali slej vsi končali z neuspehom. Zadnji v tej seriji je bil brutalni Viljem, ki nosi osebno velik del krivde na izbnihu najstrahotnejše vseh vojn. V obliki rodbinske dramo ka*e nato film besnenje nemške soldsteske v Belgiji. Veli« ke so bile strahote vojne v strdkih jarkih, še bolj pretresljive pa so bile one, ki so se odigravale v zaledju. Ogled M1rr« našemu občinstvu tonlo priporočamo, zlasti ker so glavni dogodki zgodovinsko resnični. Ogle« dajo naj si ga v prvi vrsti ml, ki se jim zdi francoska in belgijska politika proti Nemčiji preostra. Kaj igrajo drugod? V BEOGRADU: Sanln (Magda Sonja). — Moderna mladina. — Podzemski Pariz (Pol? Negrl). — Tajinstvena hiša. — Zakleti Holandec. — Senca smrti. V ZAGREBU: Orijent (Marija Jacobin!), Harry Liedtki). — Divja noč (Cario AldinI). — U 98 (fihn iz podmorske vojne). — Oospodarlca zraka (Tajnost dvorca DunheaJ; pustolovna drama v 5 aktih. V slavni vlogi 15-letna akro-batka in avijatičarska Emilija Sanon). V GRADCU. Bela sestra (Lilian Gish). — Gospodarica sveta (iilmski ciklus v 8 delih; 5. in 6. del; Mia May, Paul Hansen, Michae! Bohnsn, VVilhelm Dicgelmann in Herman Picha). — Škandal (senzacijonalna drama iz »bolj»e» londonske družbe po romanu Henryja Ba-taillea). — Roman župnika (v glavni vlogi Richard Dix). — Gdsta Bcrling (1. del; nova izboljšana kopija po romanu Sclme La-gerlof posnetega filma, ki smo ga v Ljubljani videli v 1. izdaji). — Črne rože (Ren-dez-vous s smrtjo; nravstvena drama v 6 aktih); v glavni vlogi sloviti japonski igralec Sessue Hayakawa, ki ga v Ljubljani poznamo iz filma «Bitka»). — Domovina kliče (švedski film; v glavni vlogi Hugo Hed-quist). — Nevesta iz Avstralije (Pat In Pa-tachon). — Dr. Jack (Harold Lloyd). NA DUNAJU: Grof Kostja (tragedija v 7 dejanjih, v glavni vlog: Konrad Veidt) — Atlantis (Jean Angelo in Irena Napierkovska). — Današnje ženske (ameriški šiager; Lulza La Blante, Ruth Clifford. Norman Kerry). — Njegova koketna žena komedija v 5 aktih; Karin Molander in Dora Teje). — Zvonar iz Notre Dame. — Atentat iia Yokoiiama-banko (ameriška senzacijska d-ama v 6 dejanjih s Tomom Moorejem v ^lavn' vlogi). Ki so siti življenja... (režija Cecil B. dc Mille; v glavni vlogi Rod la Fotjue). — Dnevnik izgubljenke (Erna Morena in Rcin-hold Schiirzel). — Prater (Msry Piiilbin in Norman Kerry). — Štirje jezdeci apoka-lipse. V PARIZU: špijonka Feliana (Gaumont - fi!m), v glav ni vlogi France Dhelia). — Krinka čednosti (Gaumont - film; m!ss Fiy Cmnpton in Stevart Rome). — Lep! Brumell (John Bar-rymore, ameriški komik). — Karavana na zapadu (Paramount - film). — Rdeča haci-Jenda (Rudolph Valentino). — Heliotrop. — Naslednik prestola. — Šejk (Paramount-film). — Kako sem ubila svojega otroka (Aubert - film po romanu Pierra VErmlta) — Oolem (židovski film). — Tajnost prepadov. — Slepilo sreče (Roman Novarro). — Mylord !'Arsoui!le (8. epoha). — Sumu-nm (Pola Negri). — Nosferatu. KI so siti življenja... Paramomrt film. Režija: Cecil B. de Mille. V glavnih vlogah Rod la Rocque in Vera Reyr.oldo. — Cecil B. de Mille je poznan kot režiser »Deset božjih zapovedi«. To pove dovolj. Prevzel Je nase težko odgovornost. Slehanri. ki je videl »Zapovedi«, bo v vsakem njegovem filmu pričakoval napredka. Priznati ;e treba da v svojem najnovejšem de!u ne kr.Ie na-zsdovanja. Tudi izbira sujeta ni v novem filmu skoraj nič rr.anj srečna kot v slovitih »Zapovedih«. Zdi se. da je v Ameriki zavladala nekaka manija za splošno-človeške ne zgolj za ameriške teme. Predvsem pa izgleda, da so Američani dobili pasijon za metafiziko, za nepoznanosti onstranskega življenja. V tem dosezajo nesporne uspehe. Naravnost frapantne so metafizične vizije ki sc jim jc v tem filmu posrečilo pričarati na platno. Fabula se začne privzaprav banalno, v nekem ameriškem morskem kopališču; tudi nadaljevanje je doce!a realistično. Potem pa se izpreobrne v tragiko in konča v onstranskem življenju pred čuvarjem »Knjige življenja«, v kateri so zabeležena vsa človekova dobra in slaba dela, njegove dobre in zle misli Grandijozen je prizor, ko romajo nepregledne trope umrlih po ozki poti skozi vsemirje pred sodni stol. Oba junaka, mož in žena (Rod la Rocque in Vera ReynoIds) sta se zastrupila s plinom in film prikazuje scene iz njunega posmrtnega življenja. Tod? Knjiga življenja« še ni dopolnjena in zato -ata zopet nazaj na zemljo, kjer začnet: očiščena novo življenje. — Igra je brezhibna, slike so čudovito jasne in l.epe. »Izgubljen! svet« v Londonu. Listi poročajo iz Londona: Pred kratkim so v Londonu otvorili novo kino gledališče »New arto Ga!!ery«. Za otvoritveno predstavo so predvajali Conan Dojiov film »Izgubljeni svet«. O filmu se strokovna kritika izraža zelo povoljno, češ da sega daleč nad povprečnost angleške filmske produkcije. Tako zamisel kot izvedba posameznih detajlov, predvsem pa originalna ideja, ki je podlaga »Izgubljenemu svetu«, jamčijo za uspeh filma, ki bo gotovo še dolgo časa ostal edinstven svoje vrste. Neka naravoslovna ekspedicija, ki raziskuje še nepoznane prcdel.ie Južne Amerike, naleti na kraje, kjer žfve batne živali tercijarne dobe. Na platnu se vidijo živi dinozavriji in bron-tozavriji, glavno atrakcijo filma pa tvori brez dvoma prihod brantozavrija v London, kjer drvi po Oxford Streetu in po ulicah Clty, preskakuje avtomobile in avtobuse in pade končno na Towerskcm mostu v Temzo. Ta scena je med publiko vzbudila obilo zabave. štrajk nemških kinematografov. Zveza lastnikov nemških kinematografov namerava predložiti vladi spomenico v kateri bo zahtevala, da se zniža velikanski veselični davek, ki ga morajo plačevati nemški ki-nolastniki državi. Na dan, ko bo predana spomenica, bo po vsej Nemčiji proglašena enodnevna protestna stavka vseh kinematografov. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par> Najmanjši znesek Din S*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din I0-—v Fižol vseh vrst suhe gob«, r< pno umi, i fcumna, mrit- fjinfna jajca in drupe pridelke. kupuje Serer i Komp. t Ljubljani. — Cene roSamo na sahtevo. 1 Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf B u g o n H I B S E R. Ljofc. Ijana, Valvazorjev trg. 166 j! Brivski pomočnik dobra moS. se sprejme ta. koj. Niko Koraan, brivski moster, Ljubljana, Poljanska eosta 13. 151M Jermena {n goie za cepe, športne in navadne, izdeluje po najnižjih cenah na drobno in na debelo Franc Podbor-Sek, sedlar, Naklo pri Kranja. 14874 Blčevnlke (koprivovce} prave trtafeke. naravne, pletene in pollti-rane Izdeluje in priporoča Delavnica triaških bičev-cikov v Kranju. Slovenija. 14853 flBdift^dfclfiVV Okrrine zastopnike za Kamnik. Logatec. Kranj. Radovljico. Skofjo Loko. Kočevje, KrSko. Brežice, sprejme takoj pod zelo ugodnimi poboji, večja zavarovalna družba. — Gospodje ali tvrdke, ki 60 dobro vpeljane, in »o zmožne prevzeti orpanizacijo celega okraja, naj _ pošljejo por.udbe pod »Airilen* na »Publiritas«, d. d., oslasni zavod v Ljubljani, Selen-bursrova ulica štev. 7/11. 14923 Snlon«ko frizerko sprejme Jakopčič v Zagrebu, Freradovičeva br. 17. 14813 Gospodinjo išče boljSa družina 3 oseb. Ponudbe z natančnim popisom dosedanjega življenja na upravo »Jutra« pod »Nastop službe takoj«. 14867 Gospodinjo ki zna kuhati. iSče družina 2 oseb, proti najboljši plači. Službo mora nastopiti takoj. — Naslov pove uprava »Jutra«. 15110 Gospodična pridna, dobra, zanesljiva, simpatične zunanjosti, ne-omadeževane preteklosti — zmožna nemSčine, s čedno pisavo — sposobna voditi redno gospodinjstvo in kuhati, se sprejme. — Imeti mora veselje do otrok, ker jim je mati nmrla. — Ponudbe pod »Stalno 7268» na upravo »Juta«. 14SS2 Kmetsko dekle staro IS—13 let, poSteno In pridno, iččem k 1 otroku in za vsa lahka hišna dela Prednost imajo take. katere znajo Šivati in ki niso razvajene. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod znako »Pridna 7467». 15111 Knjigovodja in korespondent, absolutno samostojen bilanoist, s 14-Ietno trgovsko, hranilnično In bančno prakso, veSČ slovenske in nemške korespondenco, išče primerno mesto — tndi kot skladiščnik — najraje na deželi. Službo lahko nastopi tako] ali pozneje. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Zanesljiv 1889». 15113 Parni kotel sistem Dahr et Oehre proda Mestna uprava Ptnj. 15.048 Dve šlvlHl pomočnici — želita stalne službe v boljšem modnem salonu. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »I. K. 105». 11992 Elektrotehnik absolviran, iJče službo pri večjem podjetju. Ponudbe In pogoje pod «Elektro» na upravo »Jutra«. 14560 Absolventlnja dvorazredne trg. Sole, želi mesta kot začetnica. — Eventuelno gre nekaj (asa tudi brezplačno. Dopise je poslati na upravo »Jutra« pod »St. 63/7464». 15106 Motorno kolo »Indian«, 6 konjskih sil prodam. Naslov povo uprava »Jutra«. 15.040 Več stavb, parcel v lepi legi, prodam po ugodili ceni. Ponudbe na upravo »Jutra« pod snačko »25«. 14996 Vrtne stole prodaja najcenejše K o 1 -mane k Komp., Ljubljana, Mirje 4. 295 Provlzijskl potnik se takoj sprejme za galanterijsko stroko. Ponudb« na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Potnik«. 14829 Prikrojevalka direktrice, za izdelovalni-co žen.-kega in moškega perila (samo prva moč), se išče. Ponudbe pod značko »Perilo« na npr. «Jutra». 14438 Plačilno natakarico ki bi bila voljna pomagati tudi pri gospodinjstvu, iSče gostilna Zg. K o J n 1 k pri Ljubljani. 14918 Služkinja ki zna dobro kuhati lo opravljati vsa druga hilna dela. se sprejme k 3 osebam. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro »Kuharica 7457». 15084 Frivsk! pomočnik mlajši, dobi takoj stalno mesto pri Albinu Šinkovec, brivec, Ljubi jana-VIČ. 15078 Postrežnlco pridno in pošteno, i IS e Milka Lubej. Beihovnova ulica 13. 15058 Dama izvežbana v trgovstvu. z dobro naobrazbo. srednje staosti. čedne zunanjosti, s dostojnim in finim "nastopom. samostojna in neodvisna, priilna ln poltena, se sprejme. Prednost imajo ljubiteljice otrok ln ki znajo gospodinjstvo. Hrana In stanovanje v hiti. Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjega livljen. skega poteka, s sliko, ki se vrne. pod Mfro »Trajna eksistenca« na upravnlštvo »Jutra«. 15115 (IŠžejo) Gospodična vešča slov. in nemškega Jenka, strojepisja in slov. stenografije, išče službo. Ore (Udi na defelo. — Ponudbe na upravo »Jutra« v Maribora pod »Solidna«. 15119 161etno dekle iznčeno v šivanju, išče lahke službe pri boljši druriui — najraje v Ljubljani. — Naslov v upravi »Jutra« pod »Poštena 7468« 15111 Kot učenka Seli vstopiti 151etna deklica v modno ali manufaktumo trgovino. Ponudbe na upr. »Jutra« pod značko »Poštena 7451«. Ij091 Zanesljivo osebo za nadzorovanje, iščem. Pismene ponudbe s prilogo 2 Din za odgovor, na unr. pod šifro »Kolilca »Jutra« plača«. 15070 Kuharica ki opravlja hišna in ročna dela. stara 80 let. želi dobro mesto pri majhni družini. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Izvežbana 30«. 15071 Knjigovodkinja z filetno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika in vseh pisarniških dei, išče mesta. — Caojene ponudbe pod značko »Knji-govodkinja 7448». 15066 r»i# Drva za kurjavo hrastovi žagani odpadki, se prodajo po 1800 Din >a 10.000 kg franko vagon Črnomelj. Naročila sprejema »Dolensko«, d. d. sa lesno industrijo v Črnomlju. 14791 Dvokolesa otroški vozički in pneuma- tlka po znižani ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles ia otroških vozičkov, Ljubljana, Karlorska cesta 4. «58 Prostovoljna dražba Dne 8. julija o4 9. ur« dalje s« vrli raiprodaja pohištva (komp!. epalna soba in kuhinja) na Martinovi cesti št. 8 (Pirna-tova hiša). Kupci vljudno vabljeni! 14777 : Lampljone in aastavice, nudi najceneje tvrdka M. T i 5 a r. ' 14770 Železne postelje zložljive, i mrežo, 825 Din; žimnice in morske trave po 300 Din; posteljne mreie, otomane. divane in tapetniške izdelke, ima v zalogi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik, Krekov trg št. 7. 14802 a Kar tujcev se zglasi v Ljubljani tn po Sloveniji drugod bera te «JUTRO» . sepovsod, ker z IN SER ATI jih seznani: kakd Slovenija iivi, kaj nudi, čisla in deli... miiMMinm Posestvo v Savinjski dolni, z vodno močjo, pripravno za vsako obrt, proda Msrija Boh. Trbovlje L 14407 Enodružinska hiša ali vila v Ljubljani, vsaj 6 stanovalnih prostorov, se kupi. Cena okoli 150.000 D. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »M. M. 74M 15094 Krasni lokali za manufakturno ln damsko konfekcijo, v sredini mesta. se dajo v najem. Več tte ixv« v trgovini H. Ken-da, Ljubljana, Mestni trg it. 17. 264 Trgovina elektrotehničnih predmetov zelo dobro vpeljana, s pravico lokala in prodaje, ee proda. Samo resni reflek tantl naj polljejo svoje ponudbe na poštno ležeče pod »D a 1 m o s«, Split. 14663 Klobuki! Slamniki! Popolna raiprodaja uradi opustitve trgovine. Samo do konca julija t. 1. Trgovina A. Krejčl, Wol-lova ulica 5. 14.894 Pisalni stroj skoraj nov. se vtled odpo-tovanja. takoj proda. — Naslov pove uprava »Jutra« v Maribora pod »2000». 15122 Spalnica kompletaa. skoraj nova, miza, stoli in tepihi, M proda aa 5000 Din, event. tudi posamezno. Naslov v upravi »Jutra«. 15100 Kolo dobro ohranjeno — pc .'eni prodam. Naslov pove upr. »Jutra«. 15017 Belo obleko platneno, novo, gojterjo in nekaj ponošene obleke, prodam. Vprašati je od 2. do 5. ure pop. na Starem trgu štev. 281 (Boltauser). 15106 Bele filc klobuke v bogati izbiri priporoča M. Jeglič, modistinja v Slomikovi ulici štev. 27. Bolniški voz se proda na Trnovskem pristanu 30. 15107 Daljnogled skoraj nov, s« ceno proda Ogleda se v trgovini Mo-dic, Kopitarjeva ulica 1 15079 3 pletilnl stroji St. f,',. 11 in 9H. so tako! no nizki ceni naprodaj v Šolskem drevoredu št. 42 IH. nadstr. 15072 Štore ročno delo, navadno veliko mizo in stelažo, so ugodno proda. Naslov pore uprava »Jutra«. 15059 Prostovoljna javna dražba pohištva in posteljne oprave, se vrSi dna 4. julija ob ». dopoldne v Prečni ulici St. 6,1. 13060 Pohištvo leto dni rabljeno, zofo e foMli, 2* gramofon, plošč, lepo moško kolo. perzijsko preprogo, stensko uro, več moške obleko in čevljev, prodam radi odpotovanja. Ogleda se na Poljanskem nasipu štev. 48/1, vrata 2. 14986 Perje nudim očiščeno kilogram 70 Din. Al. Ekart, Podov* p. Račje. 15.M4 Dlesel-motor noc 30-35 K S., stabilen, preovraten izdelek — brei C opravi] obrata zmožen, ta-oj dobaven, knpi K. R. Ježek, Maribor, Melje 103. 14»;; Prazne steklenice «Odol» k a p s J • drogerija Anton Kane, sinova, Židovska nI. It. L 17» Polhove kože in vse druge, kupuje vedno D Zdravlč, Ljubljana, Fiorijanika ulica Itev. 9. 254 Lokomobilo rabljeno, a i« dobro ohranjeno i 10 — 15 knnj-skiu sil, kupi Tratnik Matevž, Kavne pri Zirib št. 4. 11.045 v Majhna hiša v Maribora, se ceno proda. S:-tnovanjc takoj pralno. — Naslov pove podružnica »jutra« v Mariboru. 15064 Delikates. trgovina i vlnarno ter lepim stanovanjem. vse najboljše vpeljano, moderno urejeno, »e radi družinskih razmer zalogo vred, pod Iaetcn ceno proda Resni lrnprl naj pošljejo ponudbe pod »Dellkatesa« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 14886 Gostilno iščem v najem aH na račun, tudi na deželi. Karel Kos, Maribor, Clavniška It. 12. 15117 Manjšo klet pripravno za delavnico ali vlnotoč. odda Hribar. Ulica na grad 5. 15101 Slaščičarna in medičirna. v večjem prometnem mestu, na glavnem trgu, z lepo opravo, pripravno tudi za tajtrko-valnico ali drugo trgovino, se radi drulin«kih razmer nroda. Denise pod »Slašči-Jama-medlčartia 7454 > na upravo »Jutra«. 15087 Sobo in kuhinjo ali z uporabo kuhinje, iSče starejši zakonski par brex otrok. Ponudbe pod šifro »Stalno 7390» na upravo «Jutra». 14375 Prazno sobo • Itedilnikom. iščem. — Plačam 300— 4od značko »Kon-»ervatoristka«. 15093 Dve osebi iščeta sobo s kuhinjo, ev. eanw sobo. Odkupi se tudi snažno pohištvo. Tismene ponudbe na upravo »Jutra« pod «2 osebi«. 15097 Stanovanje obstoječe Iz 3 sob. kopalnice, kuhinje in pritiklln. iSče mlad trgovec v Mariboru Mira parka. Popis« ee prosi na upr. »Jutra« v Mariboru rod značko »Sta novanj« r^67«. 14S80 Majhno hišo z velikim vrtom, travnikom la 2 njivama, • vsem pridelkom In Inventarjem, v I. ubljanl, prodam radi pr«-ttlitve v irnovskem pred-mestju. ITišo tudi zamenjam s primerno v Novem mostn P?nudbe na upravo »Jutra« C-J »HUa .Ulit. 15074 Stanovanje selo sna/.no. blizu gufda. za letnvlščarje. Je takoj la oddati. Obstoji is 2 sob, kuhinj« in sobice ta slul-kinjo. Sobe se tudi posamezno oddajo. On jene ponudbe je poslati na cosp. Alojzij Koclančič. Beiie St. 72 pri Radovlji-i. 15124 Stanovanje t sob In kuhinj«, i * po rab« vrta. na Opekarski resti. aameaiam ta enako veliko ali vr:j« v sredini mesta. Ponudbe na upravo «Jutra» Opremljena soba mestu, s 2 posteljama (ta 2 boljši osebi), se odda. 2«1I te lastno posteljno perilo. Naslov pove uprava »Jutra«. 15075 Dve punčki želita dopisovati t do 50 let starimi gospodi. — Ne-anoaimne dopise na upravo »Jutra« pod »Tila in Vida« 15109 »Dobro srce» Dvignit« pismo. Ljubi, ljubi Tom! Pi.->l na naslov, ta katerega si že pisal nekoč! 13081 Gospodična mlada, neomadeževane preteklosti. vsestransko zmo2-na ta potzdigo kak« obrti, želi poročiti gosjtoda. ki misli kaj je bodočnost. — Dopis« s sliko na upravo »Jutra« pod Šifra »1'obra duša«. 15076 Zgubila se je v nedeljo na Bledu zlata ura 7. zapestnico. Pošten najditelj ee naproša, naj jo proti nagradi vrne v uprav! »Jutra«. 13104 Pletena jopica se je izgubila od vodovoda do Sv. Krištofa. — Pošten najditelj naj jo proti r,a-graJi odda na poli iii. 15080 Našel se je na ce«ti med Bri(!o-."am in Lctušn 1 rvet t iznih ključev Kdor jih j" izgubil, jih dobi na i"'j pri trgovcu Sulterjn v L' tušu. 13080 Otroški plašč pepita, Fe je i z t: u b i I na poti proti Rožniku. Najditelj naj ga odda v upravi »Jutra«. 1W1C4 ri Kfj f s lr-~st\ f-c,- " V Stare pletene jopice se po nizki coni zopet prepletejo v telovnik^. Sprejemam tudi vsa ''ni-.' , v to stroko spadajoča dela. Vsa popravila f izdeluj-jo solidno In trp'-/:!0. Siroino pletilstvo. Ljubljana. Trnovski pristan 2''. 13108 Opremljena soba v bližin! polt«, s« takoj odda boljšemu go«podu. — Naslov pove uprava »Jutra« 15086 Opremljena soba se odda. Na«lov pove upr. »Jutra«. 13065 Soba lepo opremljezia, s dvema posteljama In s souporabo kuhinj«, se odda ta mesec julij, avgu«t in september. Naslov pov« uprava »Jutia« 1V)W Velika soba t v porabo kuhinj« (v kle-tD. se odda s 1. julijem — najraje železničarju Naslov pove uprava »Jutra«. 150flt Stanovanje in rajtrk dobi go=> M'tu. na željo tudi vso hrano. — pod »Zelo aajhna stana- i Naslov po rt uprava »Jutra« rtria 7385«. 140441 15067 SfSKSS^ «Jutrov» roman LUCiF katTega Pkozitukot napeta ▼sebina, prepletena • fas-taktičnimi rapMJjaii o«i ta-tetka do kc:i.-r. ki prh.a-fajo navdahnemo Čltatelja z ir.torewintnim razniotri-van;«m r»ak hip prerec* fenja, ki mn le e!edi razočaranje in koD?ternacija is zopet preien^tenj* tako. da »o čitaielji nestrpno prixa-koTaJi rtako nadaljevanje romina. Je irSel in ee do-tira pri opravi «Jutra* v LJubljani Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. £olj zabavati Vas ne more nobena knjiga! Vezana »tan« . . . . 55 Di« Broliraca pa .... 45 Din je najboljša žitna kava. Zanienia se Ugodno lioupz VOZ Z <]<-» pueumatiko in konj * celokupno oj.r« mo proti ai.plegk^inu motornemu kolesu od JJ'_r. h. i.u\ z.^or. I'rero-a, da isi« vrr-' 1 . ni-i ku v Anton Knezovi vi. 3. • i z653* zpis Tobačna tovarna v L ubrani razpisafe na dan 27. Julija t. 1. v smislu odloka Uprave državnih monopola M. Br.8810 od 1. junija t.l.tretfo ponovno olertalno licitac2$os A. Za prodajo v zalogi naba sjočlh se: 1. 250 kom. malih zabojev od pločevinastih spojk. 2. 160 kom. velikih zabojev od cigaretnega papirja. 3. 50 kom. starih sodov od olja. 4. 3.000 kg odpadkov od iutnih niti. 5. 500 kg odpadkov od pletenine iz kozje dlake. 6. 600 kg odpadkov od konopcev Črnorumenih. B. Za oddajo v enoletni zakup: 1. Odpadkov od jntnih niti (cirka 500 kg). 2. Koruzne slame od embalaže (cirka 2.500 kg). Interesentom tuzemcem je vložiti do 10. ure dneva dražbe kavcijo v iznosu 5%, inozemcem 10% od po nudene svote v blagajni Tobačne tovarne v Ljubljani. Razpisani materijal in dražbeni pogoji so na vpogled v ekonomatu Tobačne tovarne v Ljubljani, kjer se dobe tudi vsa tozadevna pojasnila. iz pisarne To&ačne tovorne v IMnni, štev. 270/33 1925. Elektrotehnične tvornice ŠKODOVIH 1 ZAVODOV v Pizni Zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, Seienburgova ul. št 7, hiša Jadranske banke. Dobavljalo: ne}sofldne£e in najcenejie etektro-motorje, turbogeneraiorle In vse ostale električne stroje. Grade: eliltirične centrele, električne železnice, cukrarne, pivovarne, rudnlike naprave itd. Obratajte m v vseh primeriti m pisarne « Lhibllani Poset Intenlrja Je brczpUtno »a razpolago. »AAAOAAA AAAAA/vftAfNA« m i (■■■■■■■■■■■■■M* Perfehtno knjigovodkinjo a z večletno prakso, ki zna tudi stenogra- ■ fijo ter strojepis išče pisarna industrijskega 2 podjetja v Ljubljani. Oferte s prepisom g spričeval in opisom dosedanjega službo-« vanja je poslati pod značko .Perfektna J knjigovodklnja* na upravo .Jutra* ■ XEBR9ICIHBFBBB(Hn S Pisalne stroje novr in rabljene, najcenejše pri si-a VB LJUBLJANA, Jelenburgova ulica št. 6.1 filofon It "=o L. BARAGA, UlrfoB It >80 Prodam hišo z dvema trg. lokaloma na najbolj prometnem centru mesta. Pojasnila daje Gospodarske pisarna dr. Iva tj Čemet*, Miklošičeva cesta. LJUBLJANA bvunttki cut* it i IVAN JflX in SIN Ntjbollil iivalol (troji ia pltUlni •troji. - Izboru ( konstrukciji ta lltglDUlt IJVli]. t«V L2 '.OVITIM * Uncu. Uitioovijeni L 1867. V««nj« pouiuj« brezplačno. ■ Po-•tmtzol d«U ko itt iS tlVllBift •trojer. 10-letn« garand* J«. Piuinl »troji Ačler ia Urni. . Kole.« d, Kiptr. «r Avto 6 sedežen, z odličnim metorjem, električno razsvetljavo in popolnoma novo in rezervno pneumatiko se proda. Auto je v garantirano dobrem stanju. Naslov upravi „ Jutra". 3656-a rrsouinn moiIno-$c|gnWe srrolie v glavni ulici Maribora se proda. Sortirana je z novim blaeom in dobro uvedena pri dobaviteljih in kontinentih. Vodi se v manjši režiji. Radi rre«;iitve v rojstni kraj prod se brez odstopnine. Potrebno je za takoj 100 do 120.000 Din, ostane-se lahko sporazumno odplačuje. 3423 Resni refloktanti naj se obrnejo na Oglasni zavod Vorsiča naslednik, Maribor, Slomškov tre; 16. Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani «-> (prej Kranjska deželna banka) == izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut in deviz. _ 58 * Zahvala. Vsem, ki so ob težki in nenadomestljivi izgubi nn?e drage pokojnice, gospe Marije Chladek, roj. Sohiriec z nami čustvovali, nas tolažili, darovali cvetje In spiemiii nepozabno pokojnico na zadnji pot-, izrekamo tem potom našo najprisrčne So zahvalo. V Borovnici, dne 30. junija 1925. Žalujoči ostali. POZOR! 3847-« POZOR! z velikima vrtovoma in dvajset stav-binskih parcel se po jako nizki ceni in ugodnih pogojih proda. Dalje dve dobro upeljani gostilni in zraven več vinskih sodov. — Stanovanje takoj, kdor nima stanovanja, naj se potrudi. Stanovanje zastonj. — Natančnejša pojasnila daje: Anton Štirn, Ksvškova cesta štev. 264. je nova telefonska številka inseratnega oddelka ,Jutra*. Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava »Jutra", ne pa inseratni oddelek. Kopalni čevlji Din 29- d. •rjjalni tricot Dd Dia 5S -d. kep. treot s krilom od Din 115"- Eonalni plasfil za gospode, dame in otroke, najnovejši vzore'. Najnižje cene ' Vse kopalne potrebšfin 1 Piedno kurite, oglejte si zalego pri k SfHKOUBC ml K. Soss .13 LJUBLJANA.