258. Meo. 0 Ljubljani, v sređo 16. novembra 19Z1. L!0. teto 2zh8£a tsak dan popolđno, lsTztmil nedero ta prazotkt. Inseratls do 9 petit \Tst a 4 K, od 20—15 petit vrst a 6 K. večji inserat! pttit vrsta 8 K; notice, poslano, izjave, reklame, prek'ici petit vrsta 12 K; peroke, zaroke velkost 15 vrst 120 K; žetiitne ponudbe beseda 3 K. Popust Ic pri naročilih od 11 objav naprej. Vprašanjern glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor Uprava?Sfto „SIot, Naroda'1 ln „Narodna tiskam« Knallova cliai £t.*, prltlićno. — Tele!»n *t. 304. Vrtđslitvo N81ov. Narod«*4 Rnsfiova ulica at 3, U nttitro?'« Te!«ten 4tar. 34. Dosta« •prefena lo podsl***i« ta a »d ostao franko Tane« I^ST Roliopiaov io ne vrala. ~WQ Pmmm Jteuliftg stans 50 par=Z kreni. V inozessistosi SI p&r = K 2*60« Poitnlna platana v sotovZnl. „Slovenski Karođ" vcija v I»{abi;aai ia po po*tl: V jQ39al8Tl|l: V tao«.dm*trai celoteino naprej plačan . K 300 — ce'olctno......K 48O— pollerno......., \Z^ — nc'.lrtno....... 240 — 3 rr.escčno......» 75— 3 mese*:]O . . • • . , 12O—• 1 ........25- | 1 .......„ 40 — Pri morebifnem povijanju se im daljsa naiocnlna doplaćati. Novi naroćrriki naj pošltejo v prvič naro.riino vedn3 W^T P° nakarnid. Na >amo pismena naručili brez posintv* derui.t\ s; ne v.oreino ozirntf. Dr. Fr. Zbašnik: Skeiftfclssii!.* Nisem eden izmed onih, ki ob-sojafo in zamerijo vsak skepticizem Jaz sam nosim v gotovih stvarch precejšnjo dozo skepticizma saba. Kogar ie^ življenje prevečkrat varalo, je pač nezaupljiv. In tuđi o optimizmu in pesimizmu imam svoje posebne nazore. Bili so čaši, ko smo na vsakega pesimista zrli kot na nekakega izdainika. Po moiem mne-nju to ni bilo prav. Razloček med optimizmom in pesimizmom vidim v tcmt da zre optimist z neko brez-skrbnostio v bodoenost, pesimista pa bodočnost skrbi. Optimizem !c prerad prehaia v lahkomišljenost! Trdim, da nam ie doslej več škodo-val optimizem kot pesimizem — seveđa če pesimizem se ni prešel v obuptnost in apatijo. Ne eledam zanlčliivo na ni-kosar, ki ima pri vsaki stvari pomi-sleke, če se le dajo ti pomisleki utemeljiti in ne izvirajo z£oli iz mal-kontentstva, ki vse naeeloma zani-kava, kar ni zraslo na lastnem ze!-niku in ki hoče triumfirati za vsako ceno. Jaz za svojo osebo imam. trd-no vero, da nam v Beogradu vedo-ma nikdar ne bodo hoteli delati krivico in da se Srb nam nasproti re bo nikdar tako vedel, kot se je Ne-mec ali Lah, akoravno mi je znano, da se nahaia med srbskim delom našega naroda doka i šovinistov naj-hujše vrste. A mislim in upam, da je srbsko ljudstvo po svoji ogromni večini tako zdravo in razumno, da ne bo nikdar dopuščalo in trpelo. da bi delali ti junak! v državi kdai katerekoli eksperimente v srr.Mu svojih pretenzi? in utopii. Navzlic temu pa rad pristajem na željo onih, ki bi imeH radi aotove garancije za to, da se ne bodo interesi ene^a dela prebivalstva oz. dr-žave zapostavljali interesom druče-ga dela in da ne nastane morda sča-soma med posamnimi plemen! naroda razmerje kot med zmaeovalei in prema^anci. K?kor rečeno, i*z se ka i takeda absolutno ne boi im. a re so taki, ki se bcie — in taki c»l^so\i se po^osto čuiejo — potem mislim, da je v eminentnem mteresii države same, da steri vse, kar ie v njeni moči, da dekaže neu. previ cei ost ta-ke boiczni, še boli na, da izviie orožie onim. ki bi hoteli tako bota-zen morda izkoriščrni v posebne na-mene... V podrobno razpravo o ten% kake naj bi bile one £nr;inci:c. se tu • S tem Člankom se v celoti ne strl-nfamo, zlasti ne s tištim delom, ki govori o ministri ft kralanth. V tem ozirzt si naši nazori direktno nasvrotulelo! Ostavimo ministre krajane žalostnega spomina lepo v grobu in se marsikaj drugeza, kar 5/jo-minja na Avstrijo. Uredništvo, ne morem spvščati. Kdor ima kako dobro misel, naj io pove. Morda bi se dalo to doseći vsaj deloma n:i ta načip, da bi se ostvarilo sa Slovence in Hrvate v Beogradu nekai x.i-kceja, kakor po bili v bivši Av^triii ministri dclelani. Poslov-nje obeh teh ministrov. ki naj bi imela v stvareh iz dotičnih teritorijcvf ki jih zastopata pač rudi seclež in glas v ministrskem svetu, nai bi bilo pred vsem informativned:- znač??a. Kajti ni dvomiti o tem, da v F5o-osradu nr.ših razmer in težen^ še dol^o ne bodo tako poznali, kakor bi bilo želeti in baš nnpačno ume-vanje razmer daje lahko novod za marsikaf, kar se občuti kot krivica. Naj mi nikdo ne oporeIca. da onrsivi jo ta posel lahko narodni postanci. Sai narodni postanci bodo imeli še vedno dovolj prilike In tucii dol-žnosti, da uveljavijo svoio poslnni-sko moč, svoj pcslaniški prestiž. NTe, k^kor si jaz stvar predstavljam, bi narodni poslanci tega posla ne mogli ooraviiati. Temu ministrst^ai na čelu bi morali st?.ti izkuscn; moš-je, niijbolie uradniki po paklicu. ki se nišo v nobsri politični stranki eksponirali, mo?:e, ki natenko poznaj o faktične potrebe in odncšaie svoje ožje domovine, — ki nišo ra nobeno strr.n angažirani in katerih sedanje udejstvovanje izkliiičuie vsak dvom o njih objektivnosti. Vse važnefšc začeve, zlasti tuđi vse važneiše personalne zadeve iz slovenskih oz. hrvatskih pokraiin nai bi šle na centralno vlado skozi ti ministrstvi, ki bi morali Mti v vedni stil'i z resortnimi ministri in im^ti skrb za to, da dotična stvar kic ne zaleži. Ako potreba, bi morali iti resortnim ministrom tud5 r»a roko pri zadevnih rešitvah, her ^e zn^ino, da marsikai dandanss 5amo zamdi tega v Beogradu obtiči. ker ondi stvari enostavno ne znajo snraviti naprej. Saj to je menda podavitni vzrok, da se toliko aktov pogubi! Da pa fe temu tr.ko, se ne borno čudili, ako pomislimo, da je postala mala patriarhd-na Srbija takore!o-mirjen^e tako tem večje. Taka naprava bi bila tuđi za centralno vls-do v dvojrem podvedu ugodna. Prvič bi imela ta vlada v ministrih deželanih neko za^lombo pri opravljanju dela, ki se tiče slovenskih in hrvatskih pokrajin, drueič ra bi se na ta način izogntla rnf^sikatenm očitkom. ki jim je sedaj bodi si to pravici bodisi po krivici izpostav-Ijena. Seveda je to 5u*mr> tako tia vt-žena misel, še ne obdefana in nemz-čiščena ... Vsckakor bi se morala stvar če natanko provčiti in prcu-dariti. Neke vrste skepticizem je tucii to, ako dvorm svetnik ^uklte zahte-va da na] se da v državni upravi mesta lajiškernu življu. Gospod dvorni svetnik ima še vedno s^vstr. ekrajnega gkvarja pred ocrni! ln šo vedno mu tici v k<- xch ori ;ivstrii-ski orožnik in birič, ki se je že vcc kot pred 40 leti tako rad, pa tuđi tako pegumno obreaal obenj. Toda č~si so zdai clrr^i! Koc-a mi, s;j mi, ki zdaj služimo, smo vendar do malih izjem vsi snrao pristni do-maci fantje, pravi kmečki sino^, vsekaker pa. slncvi iz te ali one vrste našega narodu, ki poznamo njc-jicvc potrebe, ki ćutimo z n:i ,\ i>a ljubimo in hočemo dekti zi?ni do zadn:et?a vzdiha, pa naj zmara potem pri nes centralizem, fcder3li-zcitl, aii kar koii! blcer pa ;az nika-kor ničem nasprotnik laiikov! Nikdar nisern pri^ecfal na spričevaia! ?e mani pa seveda na doktorske naslove! Če sem £ori nekje rekel, oa naj bodo politični uradniki po vsej državi akademici"o i3obr?.ženi ljud-jet sem storil to \t iraracli te<::i, ker nvdiio dovršene študiie naposled vendarle neka i jamstva za sposobnost eotienika ir* V:^r *e na ta r^ein vendsr Je onemc^oči oddajgnie urndniških mest — kar tako pod roko. Znam ccniii tuđi iaz lajike! Vem. destikrat ima neuk človek več pravne aa ču ta kct jurist! In veni. da so iiudie. ki zr»aio vse, kar hoceio znati. Zdrav rasrm. nen?ivnd^a \\sl-darjenost in veliki priorost iih i]5;pcsablm ra vse, Čes?r se lotijo. Na ta nrčin je lp.hko kdo odličnink v raznih strokah! In nič «cne čudim čc \icim, ćs. je bivši izvrstri rrefe-scr z^odovine danes izboren veščak v žclcTniških vprašnniih! Fre-i r*iki-mi možmi klobvk doli! Mi tih imc\-mo nekat, a v?c premalo* Jaz torci nnčelomu nimam nič zoper to- naj ima veliki župan, naj ima če hoćete vsak okraini c^r.var oh strani svoj sosvet. Temboljc zi'.nj, tem laž-c mu bo odgovor da-jati v mnciiih stvareh! S?.i rekni podobnetla imamo že: okrajni šol-ski svet, iudt cestri odbori, zdravstveni zastori itJ. spadalo naposled sem. Ampak t^ in po-obne nann-ve nai bi ne bile seveda zaradi leda tu. da se love ~ niim rvis.aši ali pa tuđi da se pristrši Oiliikuiejo in ra-itradijo z& njih strankersko dclo! Odiočno sem z:i to, da vc'\ ro'iučm uradnik vse vi^i, vse slirli. da pred TukorrruT no z^pira ne oči, rc u$cs. Tcc!a smo ne zonet prec^nie^nti Iajistva! Da versih za tištim hvali-samim zdravim liudskim instinktom ne tiči kdo ve kaj. smo se že dosti-krat prenriča?i! Saj vemc, da ?o mo- rali — trenda za čisli Marile Terezi je — kmeta z nzistro/:imi kazni-mi prisiliti, da j© ztčcl kremrir sa-uiti! K:ko bi cia nrš dob:? kmet, pa naj bo že sfimostoien, uli nesamo-stojen, dancs po 8 K. kilogram pro-dnial, če hi ne Sili tif,ti?:rat vpodniH nieaove trme! In v praJisi se mi ic več kot enk*"at privodilo, ela so tišti, ki sem i im hotel cobro, z vso vehe-m?nco naslopili zoper rner»r. Čez de:; ali mani čr.sa pa so prišli potrti in ponizni in prosili, c-a nr.j bi vendar bilo tako, kot sem ja/ hotel, in sic^r so prišli prav tišti, ki ?o sj tistikrat nrTrrli vnirali, ki so tisti-krat nurboli kričsli. Sem torej zato, da bodi dana ljudstvu prilika, da izrazi svoio volio, ča uvcliavi svole Lzku^nic in da če hoćete, tuđi kontrolira delo-vanie političnih uradnikov. samo rrcdr.Icč to rc srne sjesti. s?rno do te^a r»c Fm* nriti, ćjl bi bi! politični uradrik kekor ko!i cdvi'"*cn od dobre vn';c rofo^ne?r>c£ i, rTi fcii csl^- fl?. zbora lr.:ikr>v, ni'c.'ar n^ r^ko &*<* Icč. da bi smel politični rradnik samo to Etoi"*i. kr.^* mit narckujcjo di-Lici! K-jsiri aivscSji r^.bstva si no morem, misliti, kot čc bi moral fn-tciif4enten, ca!c!-:ovi:Jcn in inicijatl-ven upravni uiicnik r.voi &W dan z?Ahi\'d v i^r\ svojj pr. pričan',tf. krotiti svoic I*^f?n:c iinil'iti sci 6 svojini zr»ani?Tn ki'kcmu takcinu luiišk'jn-ui sovvjtu r.a Mubo, Vi ^rc-motiivii mor.:.i r-i svetu vs* le s svoj'j^u ozkcsičneua e^-i^tičnrii vidika. Tuci upravni i:r?*dnik je člo-vckt ki mora ime Li svoto svoHocin© volio, p:i šz prav mnotfo svobr^i-^ volje, k^kor ?cn dok^/d' v svo-jn\ prvem članku tc.ta, cikla! Sircr pa Skoda. f!n dvorni svrt-nrk Sukl:e vi r?eko!ikt^ n^t^^r^?tc obrazlo/.iK k'ko «t on rre'.'sr-iv'ja sodelovr.n;y iajiškc.'a. cementa «^ri ja\T«i upravi. Pot?m bi se dalu o it\ stvari ^c vcc\ipre£!ovorirf. Dr. Niko 7^ni5: (Cek proti Tuđi na.izvesteisi med zvesti-mi so se ncpovo'lno ćvr^.lll in v'o-žili v »Učiteljskem Tovarišu*« z dne 3.-nov. 1921 odložen protest prett n?ra5čafočiw drav^inii: Ali nismo sami krivi? Chnkar ic pravilno i-Tra-čuna?, dn se je \"se 47.7 Irrat podra-2i!o, ali k?Vor rravi r:s km rt: Vro7»a je krafear! N?. eni srrani išcejo ča^o^isi vzroka naši ^Jr.bi vahti v prrobi^ci P5^irr?atrca r_Jer»cria, v nepotrebnih mili i a rr. ih b£P.kovcev, na dru ci strani pn isti listi ir*cf;1cuicio o dc-narni krizi, o poman i kan i u Cotovi-ne. N'cverjetno nro*i>lovi>! Kie so torej tište r>eklenske roke. ki kor»i^i- I io in «itHv^.jo naše r^pi'-^.frc mi^ia^ i de in kaj uCanj^io ž njimi v ncnri- j stopnem za*"T.š»u? >!":li;r.rd'." *o t'i'v'1!, a nepravilno r^7'.V'i?nc. žile so prazne krvi, vs;i kr; ic zustsla. ;i nikcm;ir ni znano, h'c? Ali ie naša država r^s t:\ko zaprS".r?^, a'i res se nima certralne^a orca^a. ki bi re-Culiral cirkulacijo denaria in eko-remično ravnoteži;? v korist naroda? Ali 5osnodar«ki krvotok res vi j mo£oč brez c'er^rvi, brez gotovine? Za ČM?a svoie emi«srocira v An-ciiii in Amr.'ki srm i*rel dosti nri-like. čivžabno občeviiti z n^entle-mari«. z andcsklmi in pTerikanski-mi bankirii. Bili so nrori tujc". ki *a konkiircnoo ni prihaial v no^tcv, dovo'i o^kritosrčni in marsikateri se mi ie saupno r»^*>*b«.l r »ž^nial-nim trikom^. MolCc ^e^n or>aro* val :n se čucUl fer prodira* vedno tilobie v skrivnosti »špekiiltTi\T»es!ii svct?.cc, v iimetnost moderne bančro b^.'ikovcu.) alkimije. ustv^riari tako^elcoc »ijr rš-č* r^ili^.r .' nris:P'*fa in si«ivv^a zlntf.. Nikoh ne pozabim, k^ko Rf» se ti sietr* s^'hor^nii ^eT»tlemi»ni mu?ali. ko ^c^ rri svojih izplp.či'ih vlfćil ^""K'or ^br!«t (po n?.£c: kmetskt bik) b^rkrvrc \? list^ice ?)\ metil z^at derar :r meSnje: »Haha, bjl-kunska J:ulfjrii, dil'.iviif.'.ne razne-re! A!i ne veste, da gentlcrrLan aploh ne nost gotovine »eV.r« *r. ?rplač:je ^aTi'^> « čch^Ti^r Tr; rj\ f»zil v An??l:i!. §e bo!! r>s. v Ame-riki, da se vrši kclo^alrji, nad stotino mi'i ::\:d oolarjfv zna:: \}c,Z rri?ov-fki proniet malone b:?/ Cotovcia clcrsarja, b^z hankovc^v. Tr«jov-f!:t Amerika izbama z r»e%'crivtiio malo rrmozi^o paHm^tcca rtrirji, v«i račurJ se n^-ravnavrvo 7. nsimo-dcrneišim, nniekonorn:i:^erSim iz-nh*»či^ryn, — % tfkom* Motorni rko-romicni hankovec :c — ■ ček* Mt. dcrno iz^iačil--) cek« tzpodriva starinsko in okorno ob!iko bankivca^ y*Cek orv-aria novo dobo fiosrvo-darskoCrt živ!;?n>'»tr~bnem ..e izrrctdvajo in tok ohre«t« n? nreMz-ne riti za bir». Pctrebr-i ir^IflčiL-. iz- sti20, brltifea In drugo (Ktmec) Drama, poezija spioh, je pa tako široka umetnoet, da se obrac-a do vsa-togar, komur je dana cloveška govo-rica. Seveda s tem ni rečeno, da jo naj javno preso.v* kdorkoli. AH vsak sploš* r.s> izobražen. čuteč flovek, ki je mno-fzo bral, mnoero videl in na najrazličnej-sib poljih kulture mno^o premisljeval, jo gotovo zmožen, soditi o dramskih delih in dramskih predstavah. in vsaj nekoliko talre podlage im* •noja eicer — rad priznavam — poptol-i*>rrv» brozpomembna oseba v©ndarlo. Vsaj toliko, kakor 90% drugih, ki se pečajo z enakim delom. Tuđi ne verji-mem, da bi bili vsaj najbolj znani kri-tiki prvih evropskih listov vzra«tli iz kakih kritičarskih specijalnih šiudij, nrpo so to izobraženi in temperanftnt-ni ljudje, ki jih je notrtinji nagon spra-vil iw to polie. Eno k draffemn: Tuđi g arhitekt Krepar ne prineSa menda za pisanje o gledališču b seboj drugao-210 vrste oeebnili predpDgoJev« nago jaz; a meni bi šc na misel ne pri.'lo, mu načeloma hdreketi, že v teoriji, zmožnost z^i to. Na^protno, »aj *>n }(* ▼ stanu iti ćelo za stopnjo dalie in pitati kritike o kritiki. Temu mr>re sladiti od moje strani sevada le kritika o kri-iiki kritike. Pa mi ni na tem. OpozariViin 1"», da bi ravno tako, knkor postfivlia p. Kro-erar za vsak na>j stavek svoj >Raknj?«t lahko tuđi xk vsakega njegovrira po-stavil prešanje. To je jako lahko in ni ^a spisa na svetu, ki bi se jra no dalo na ta n«cin koščkoma zmrcvariti. Np.J spise g* Krepar prihodnjič &e talK> lep članek o čemerkoli; a^iviva, da mu ga na njegov način, z nepotrebnim e*Dra-sevanj^ra, ravnotftko luničimc kakor je on irtojeRa. To je posebne vrste dia-lektika, zma^ovanie 3 frkami — Če-prav stv-ar, ki jd bila povezana, ostane živa in lofri^na, ako e« $o presoia tako, kakor naj bi tr* j;>, t 1. kot enote. Kar sem rekel o K- Jnvanovi, te ie xa vsakogar ci^to razumljivo. In gosp. Kregar i© v^nd*r zastavil svoj »za-fcaj?c Pač 1© zato, ker je 0tt>.Um prijateljem na ljubo moral ▼ m.>jem spisu najtl kar le mogoce n^omnega, PiSera z^ ljudi, ki so toliko poučeni, da Jira ni treba vsako stv-nr razkladati do zadnjih pos — na-ie igral*fv$> sploh ne pi^nasa, da bi 6e mu pjvedalo tuđi kaj takfjra, kar tsi ni mosrlo uri ja ti, — ne le meni, nec;o marsikomu (v«bim »ecaklonjeno uii ljudi. «fet si iz te-1« opazke hitro po?le-dujejo: Tako torej. Žarnik najprm pri-slubkuje, kaj občinstT.i srovori. in to je potem >njesfovt>< mn^nje) — potem me vse neha. Stojim pr^ti rs«mi igralstvu r an»-ko objaktivnostjo, pišem brez vsake i:loToljn.-)sti. Če jim pa. tuđi to ni vŠev, naj si wrai pišejo, kaj m z igro nttme-rarali, vto p* seveda- kaj so % njD dp-segli. Ker cledni© vidijo y prvi vrsti 1© drugi, ne igrrlri sami. Da preneha potem za igralca snio© vsaka možnost, slisti in prevdariti kako drugo mneaje, in morda eno Ali dru- go rendar ppczuati za pravično oj:*>re-kanje, je stvar z-ise. Nekrtj me j^ zaCntTilo n« »• Kre-garju. Prvič njjeirovo mnenje. lo bilo v prilog drami? In nadalje meni g Krogar, da bi natančnn izpolnj^vann> aku^ti^nih predni^ov zadnje »cene (ato-žno vršenje drev^t, o^dalierJb žvižff*> ujn lokomotire itd.) uničilo ^anjavo^t prizora. Cudro. Ali nirra g. Kre^ar ni<* tu ta za to, kako ravuj taki nočni z\ti-ki. iztrpani iz zvorn? simfonije dnov-nega ča?<^„ obrlani s temoto, učinkuj*?io nere-ilno, skornj jvoša.«tm>? Vsak n.^go-4.3v. norori ivok ima nekaj raieti5ne«ra v sebi. Zato Je "\Vildgan« r prav izvr-ftnem opa zovnu ju i dal pir t kih gia-eov aa spretnljevanje pos^dnje^a prizor*; t oVf>afatitev obrutja (Stimniunp). Pa kaj bi *o trudil! G. Kre*ar j« prevzel nnlopo, ohladiti par prijateljskim iprrnlcom čisto neutemeljen > je«o nad mano. In j« k> storil z dtaJektiko. Far p« rec ni Ictv> fn<* /.'me* .-*ve-An) in je nekri?T> l:onj="'io komito, i** ono, k*r gleda iz rlankn. na kvirv. O.^ 1-* Hi dmafo ne 7Ahv7lo. t»^ d^ino ^r<* pviMi-ko mai.> poli«iraiis:virati. Krnstatiral •era nanire^, dn .«r> predstave >L]ub©z ii< mhitn polno; dosti h*i\} rt>. nejj > katera-koli dru^rn ijjro-, n-j lo fr* talro lepa \m dobro igrnna. Videti je bilo ćoVaj ob"a-z.iv. ki jih FicT nikdar n** vidiA r g!e-*iiWu. TV>reJ i<* japrAt fa \* s^tov d*1 ljudi primci i^k^t pikantn* »enzati*« in bi bil n-ivfll S© ve£U, će bi se so ©n akt jrodil, reirno. r ženski parni konj-lM. Zsto ?em mMo ironiziral t&k© vrtte ljubezmi do pled?sr*n. To p« jot >to nima s pred staro kot takr> prav nih^nr oprtiriti. A vendar :je ^. Krnprtr ćelo t<* privlekel v svojo »krltiko kritike: Pogloj, '^b^instvo. kaj učenja b teHoi! <^p kdo potosm^ rnpir. d-\ ma^^1'« prijatelie, je to viteško in plemenito. Cn pa med b^rbo nnftonenm n*sprotni-kn hidi noj;o podstAri. p«? sam diskvalificira. T^ mi bodi v tolaž^o ob ti brid-ki uri. U. ZandJc ju^^n -vrM^ms dE^^^^B • ^^Hs 4^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^B ^^^^^H ^^^^^^^^^b P^^^^B ^^^^^^B ^^^^I^H t«^^^^^^A V^^^B^^I Sh^^^B ' S^^^^^^M Vf^KjS ^^^^^^^H v^^nf ^*^f^^h 'V -f % p«fl ■ "■" % ^ cu jt^M stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne i6. novembra 1921. Stev. 255 vršujcTO s čekom. Valuta stoii visoko, ker kroži minimalna množina bankovcev in ker se odigrava tako« rekoč brezdenaren promet.« ^ Kakor samo ob sebi ume?no niti omenil ni moj sivi Uncle Sam, da so moderne banke tišti čudoviti centralni motori i: 1) ki z ekonomičnim in brezdenamim prometom no trenutni potrebi reguliralo valuto in cirkulacijo denaria; 2) vzdržuic-jo gosodarskpo ravnotežfe naroda kot trdnjave proti dragnji; 3) po!a-goma dvigajo splošni eksistenčni minimimum, splošni eksistenčni life. »Hvala bogu«, vzđihne marsi-kateri bralec, kakor da se mu ie od-valil najtežji kamen od srca, da je konec tega prok!ete£a, ničvređnega papiri a in te vražie draginie! Hvala bogu, da delufejo rudi pri nas ti čudoviti centralni motori i brezde-narnega prometa, da se bore tud! pri nas te kapitillstične trdniave proti drapinfi! Zakai pa prav za prav še nišo uvedle naše banke brez denarnega, čekovnega prometa, dvignile valute in ođpravile dragi-nje? Sindikat }ugoslovenskih bank se ravnokar pripravi i a za odločilno akcijo proti tištim spekulativnim trgovcem in bankam. o katerih ie pisal »Učiteljski Tovariš« že 14. juniia 1918 v uvodnem članku »Uči-teljstvo in kulturna banka«: »Ali ne veste, kai ie moderni trgovec. Ropar, ki pleni pod zaščito zakonov! Moderne banke so vendar roparske, ne kulturne naprave!« Sindikat namreč dobro razlikuje tri interesente: 1.) državo z Narodno banko; 2) privatni spekulativni in produktivni kapital; 3) zadružni kapital. Boi veli a Ie špeku-lativnemu kapitalu, kaiti samo produktivni kapital izvede s pomočio Narodne banke in zadružnih bank potrebno moderno in ekonomično organizacijo: 1) kontokorent za po-samezne stranke; 2) žiropromet za medseboini obračun strsnke iste banke; 3) obračunamo (clearinsi-house) za gotovo skupino bank: 4) centralno obračunamo za vse banke v državi in inozemska izplačila. Nekak internacionalen »clearing-house« za Evropo snuje zadm'i čas amerikanski bankir Frank Vander-lip. Ekonomično organizacijo ima TK>staviti država na naiširšo podla-go in nritegniti po principu samo-porooči vse državljane. Temu na-menu bodo služile v prvi vrsti zadružne banke. Samo ugotoviti bo treba po izkustvu »Nemške zadružne banke« CSoergel. Parrisus & C). ki se ie morala 1. 1904 združiti z »Draždansko banko«, ako se bodo smele ome i cvati na zadruge. Da pa princip samor»omoči ne zaleze pre-več v separatistične in razrednoboi-ne vode, poseže država regulativno vmes po vzoru »Pruske centralne zadružne blagajne« (ust. 1895). Tako seveda naše zadruge ne bodo mogle saditi SchvlTe-Delitzschti, ki principi* alno otklanja v zadruž-ništvu vsako sodclovanie države. Tesno odmerien prostor ne do-voliuie, da bi temeliito očrtal vse smernice našega bodočega finanČ-neda in trsovinsfcega razvoia. na-vedel sem Ie nekatere probleme, morda niti ne glavnih, nekaterih sem se srne! ćelo samo rahlo, »sub rosa« c*otakniti. da ne razburim pre-veČ ohčinstva. Ako bi hoteli izčrp-no podati ves nrodram naše finanč-ne in tr^ovirsVe nnlitike. mora! bi napisati ćelo knjigo »Finančne politike«. Đrezprimemo sijatno konjunkturo, katero izkoriščaio tako časti-to in mastito ribari! ▼ kalnem, iz-vestni spekulativni bankirji. ie v mnogočem zakrivila tuđi nevednost in indolenca našega občinstva. Naša poštena žurnalistika in prosvetna organizacija je dolžna, razširiti s polju dnimi članki. predavanji in te-čaji vsaj osnovne pojme o banč-nem in zadružnem poslovanju, ne ozirajoč se na tisto koniptno Časo-pisfe, ki nikolt ne ražaga veje, na kateri se tako udobno in toplo gnezdi brez podrobnega, tako nad-ležnega organizatoričnega dela. Vedno in vedno pa moramo naglftšati edino pravo smeroico naše finančno - trgovinske politike: evgenični princip familiarizma. Ba-rometer »dražirtske gostote« bodi naše eksaktno merilo! Zadnii smo-ter gospodarskoga razvoja je mak-simofamiliiama kapaciteta, to se pravi, priprava tp.ke ekonomične atmosfere, v kojih blagostojno usr>eva maksimalno Število svobod-nih družin. Vsaka družina pomeni novo korcnino državnega debla ćim več od ganja korenin, tem trd-nejc korcnini drevo. Maksimo fami Ham a kapaciteta je ekonomično ozračje »maleja« (delavec) in »srednjega« (kmet, obrtnik« uradnik) moža. Do »veli-kega« moža (velekapitalista) pa ni-ma država posebne dol/nosti. ker isti skrbi itak sam zase in smatra državo samo i;a objekt izkori*čanfa V večnem str ali u pred vojsko Fe izročt velekapitulist fe v mirnem času varstvu internacionalnega kapitala in že na predvečer mobiliza-avtomobilom na zabavno emigracijo Nujnost definitivne finančno -prometne organizacije notrjuje tuđi finančni strokovnjak »Jutra« v člankih z dne 5. in 6. novembra 1921 zahtevajoč: »Treba je organizirati smo tren aktiven nastop na domaćih in tujih borzah. Vse države intervencijo v prilog svojemu denarju. Jugoslavija te to sredstvo Ie nreveč zanemirja-la — Mnoge banke so Ie preveč in-teresirme na sedanjem padaniu valute in divergence v naziranjih izigravajo odbor proti odboru... Vlada pa mora n^.nraviti oiHočno vse potrebne kort-ke, da se izsleciiio in odstrarijo one skrivnostne sile, ki uničujt l> c?inar«. Volllnl red za naredno sitnpiesse, — Beograd, 15. nov. (lzvimo). Dodatno k včerajšniemu kratkemu poročiiu javljamo o nacrta volilne-ga zakona Še sledeče podrobnosti: Na včeraišnit dopoldanski seii mi-nistrskega sveta ie bila glavna diskusija o nacrtu volilnega reda 7a narodno skupščino. Debata je bila zelo živahna in obširna. Demokrat-je še vedno vztrajaio na zahtevi po uvedbi D' Hontovega proporčncua sistema. Nacrt vlade še ni definitivno sprejet. V nekaterih vprašari j ih še ni doseženo popolno soclas-je. Alinistru za izenačenje zakonov g. Marku Trifkoviču je ministrski svet dal nalo^o, da pripravi končno stilizacijo zakon?.. vs?ed česar ie bila njegova demisija odgođena. j Nacrt novela volilnega red a bo sprejet v narodni skupsčini po kraj-šem postopanju. Kakor določa § 141. ustave, r-s mora uvctlha nov.ua volilnetja reda izvršiti potoni ?krai-šanega postop:in|a v smislu ^ 133 ustave, ki cloločn, dla lahko nnro^i-na skupščina trencČene zalrone sprejme a poimcnskšm jflasovanjem enkrai In v coloH ali r>a i?h cdkIoni Debata je ze!o skraišana in srne govoriti samo po er» znstonnik ene parlamentarne skupine. Novi volilni red določa: 1.) Na vsakih 40.000 prebivalcev odnac'e 1 posla-niski mandat. 2 ) Uvaja se rov pro-porcijski sistem s kombinacijo okrožne^a in clr/avnesja pnmorca. PoleS okrožnih kandidatsk?h list se uvedejo tuđi dr;-«?vne iiste possm-nih stran k. Ta voMlna kombi«.? ci i a ie nekoHko T>o v^orcu italijrrtskecsa vo!i!ne?a reda, 3.) Do«;ed^nii kvalificirani kiindid-rtie odpadejo. 4.) Razdelitev okrožia cstf.nc ista. H2rdissiĐi9 gisisor na masliissofiisiski konferenci. — London, 13. novembra, VčeraJ so ie otvorila washingtonska konferenca. Amcrlškl prcdsednlk Harđins Je imel na-stopni otvorit veni govor: »Ni mceoče pripisati kako Izvanredno važnost kenferenci. ki s© pričenja, kakor tuđi ni modro iz javi jati. da boda sklepi konference odločncga \-pjva na napredek človeštva. To ni konferenca zmajjovalcev, ki hočejo dosečl Izvestne ureditve, tud« ni nikak svet narodov, ki bi rad prcobličfl človeštvo. marveć ie . «e*tanek za«topni-kov, došiih z vseh strani fveta v »vrho, da PoiSčejo uveUavllenJe najbollfih č!ovc5kih lastnosti In zmanjšante pcmanjkljlvosti v našfh mednarodnfh od no? ai ih. Oovoreč kot urad ni kum konference morem izjaviti, da ni samo sad inicijative Združenih držav. marveč izraz vsega sveta, navefiSanesa vojne in bola za vzpostavrtev norrralnih razmer, sveta, I^stradane^a in žefjnega boljih odno§a?ev ter hrepenečega po iam-stvn, da bi bil sedanjl mfr trajen. Jako lahko je razumljiva ta generalna aspiracija sveta. Sliai triumfa. veselje radi nspe-hat Ilubezen do svobode, odanost do svoje domovine, breme dolgov, obopnost v i>o-rušenih kralih, vse to so oko'SČine, ki jih vsaka defela ▼ sedanjem trenutku razume tn razmotriva. Vsi zahtevajo svobodo fn pravičnost, ker Iedna brez druge ni mo-goča, In obe morntt b!H nesporna last vseh narednv. Kataklizma. provzroCena v svetn vsled vojne, ?e spravila na dan nove kombinacije in nove asr>iraci>- in zato Js na.'a dolžnr»st. di» $e i'.h posluf"mo v interes!! vsesa človcštva. Svet /fvi p-~.d težo dolgov in Za' teva. da se ii^ iznebi. Č! rmanj^ati sredstva, ki so vofno provzroči'a. Vpo^tfvaioč vofne tro?5k« m stss^no napredovanje rborolc-vanja, fzražaio vs! narodi željo, da bi «e tro§ki za vojsko in mornarico znižali In zajedno bi hoteli, da se vojna postavi iz-von meščansklh zakonov. Narodi, ki *rpe v časn mini in umirajo v voini. zahtevaj* cd đr^avnihov, da nnorabTJajo denar. do sle? določen za uničcvan*e. 7a s^ed^tva produkcije. H privcdelo do najvcffe stoo-nie eksistenco in sicer on'h, ki j>ive đnnes, Vnkor onih. ki bod« ztvett prihodnif» dni. Gospod] c zastopnikl, 7'edinkne dr>:ave Vas pozđravljajo in Vam podaiafo rokr> bre« vsake egnistićne misli. Mi miramo pr'edsnđVov ?n nobenefn, nimsmo skritih in nefzpovedTjivfh na^enov, ml ne sumt-mo, da bi imdi sovra?rfke. mi ne stremimo po nito»l;?h tcritnri-rovaiijo. V imenu sto milijonov ainc« riskih Jržavljanov morem reći, da vsi ti zahtevajo znlianfc oboroževanja la da n^hče ne zahteva vojne, zasotavf)arn Vas obenem. da ne skrivamo v tvotih {hivab nikakih tajnih rui^lt. Mi veru'emo, dm smo vt ibrj i tu. da sto rimo veliko delo v korist človeitva.« Nacrt za ra^oroževanjc doloC« y ziavnih potezali sporazum mtđ Anslljo, laponsko in Ameriko za raćelo omeJ'tvt brotiarskc:;a obornžuvanja, vpo?;vcvajoi pa pt>£oie ta narodno varnosu Zjcdinje-nt- države b«>d.# imele tako moJno niorna-liuo kakor An^'iii. kl je največia pomor-ska sila, — I^^chen sporazum b<> do'očaJ, da se ne pri: ne nikaka rnva lr- d'tvna rrađnja tokoin dnlncene d be. V tej doSI ludi ne priđe v ladjedc'n.co noben% ladja razven v potrebi za nujomestitsv UUiJ st are ga tipa. PuHtfteg »2sli. =r Shod jiiffo«lovenških /.< If-znićaiv jer. V Mestnem domu je «n vi »»b 8. pri-rodila >2veza jugodiovonHkth ž^lezni-t arjo\ v protf f»tni £h«">«l proti vl.ulinemu nacrtu ^iu/.l>ene pra^nkttik© za ž«*l(-zni-fcko itelui-.iAT-jiro. Na «hodu j© ^t»vorilo \tV- p »rui r-\. ah ev - ž^l«?zni«*ai jr»v, mod dru^iim timi po-*!. Ivnn Dorži«\ ki j»» rn^pravli^il o ž*»lozni kcni prometu in tit^aorgamziK-iji mini«trstva -aobraTnja ter potlvi^el nzmerc vi ž^lr7nirah os^ri kritiki. Sh»r>€l je* sT>rcjei r*. ljeno na ministra (?aohrnćii>i fl nledero v-^oKino: >J?eVzT»i''*arn, 7.1»rnni i^'», shoihi v Lju<>lj«ni prot ^tiraio proti )»*"nutkn službene prairmatik* ^enornl-i\c< dirokf-ijc, rMnlancTii z^konoilain^mu •filnini \u zaht<*v,»|o, «f«» se prt*i!l«)ži rt-iiiitt"»k iz mc-ff-a mija 1D20.« ftlif-na jf-oluoiin jo bila poslan.«* tuđi n«* pred-.^ n.*»r*>liki Plani je pri-miila V2. t. m. zprrfjornflni'lcfi fitrflnkn ken^rres, kftterc^ f>e ie mlrležllj okr>H l<;fH» drlcg.itov iu ^trr.nlzinih sorniMj«*-nikcv. Nh koncrr3 so j>ri:li zr;stopniki -trajike iz D;»lii!.»/-i*e. Tk>«?n* in Ilerc^- ^vin<\ }Trv»t=ke in ??avrvfiije. V )jvrar1ni.'^ih TWi.«!an-•ov v* r»nrlnmp?itu Kori2T«*P i** tuđi rnr-pravlinl o **T*nrayumii r?e«* KemliorndiV ki in slovpnfiko samo^-foino kmetij-ko stranko. Ki^nrro« j«.> ar;^Ta7iini ravrnil in sklrnil. dn zrmljoradniki mr.airiji bolovanje tuđi tv\ jftlovpnrke kraie. M©-ptoina je bil koncjrf*« zflti bur^n in vi-h^ren. = Okrepit^v male ajttaut<\ Rin>-?r«fl-ki >Trs?ovin?ki Glnmik«' piSe o r^ikoFfe>vn?ko - pnli^k^rn ssMižnnju in pravi, rfa ie vzroptavitev ^lope med vserai Slova ni nuina po treba za nd'pr^-dek in •rf-vrir>skiri nnrodov. 5? t°m re okrppi tti^i ir»«!n. antnTif-, r^»Tn^aj v ■^■rednii Evropi pa bo % okrepitvijo mor 3e rntantA vo^rvo liolj i^f^n. — K ^astnmljevanju odrosaiev med Iiatijo \n Jt»?o*Javiio. V članku pod. nasV/vorn »TtaMia in Ju^o* ^lavija v »Ec-inosti« izvaia Ivan Čok naslovno: »V Jucjoslaviii na-sta]& splošrso prepričant*\ da ic nanii n^!t?k> rjadnicau! č?^fi r»ripiso-vati itciiiar?skf dinloiri-cifi. !-:i ?k**ocfne!i Srbe nr^ko r>rinc itd. Točno 5O sr ^aval^ii ro!- ki po sfcvi!Vij^ 5n črsf- Italije. Vsrk do^odek. vsr*ka krivih ca. storjera na našem /iviju, se registrira tam preko. NapaC-no bi bilo misliti, t!a se rcai?=trira samo v Ljub-liani, ali morda še v Zagrebu, ne! Registrira se zlasti in prav posebno v Uco'.:ratiu! To ie deistvo. To so ▼ Clavncm razloci za nepovoljne odnosa ic med oberna dr/avama Ali ie to v korist Italiji? Ne! Prcdvsem ne na tjospodr.Tkcm polju, l've-iiiivijaio so v Jucoslavii strokovno snosohni liud'e in kapiit:*li franco-skih. čeških. ?nc!c?!:ih, amcri'kili. avstri^kih i nncmških podietnikov, samo italrf»r»sl:i so izkljiTČeni. Ita-Iiianc-ka diplomaciUi ie hotela prido. biti Bnlkan za svoie i^osno^.arsko nolie pa se more iz do<;cdanTe iz-kušn^c nreprtčat!. da hodi napačno pot. Ed?rjo p^t sporazvma bi rnnula privesti do cilja. In nas interesira povd?riH da tn pot vodi rcko Ju nosi ovenov v TT»**fah Italiie.« - Tln'iiansko »tuua^tvo-. Crojjrađ* f^ku >Iriburvi je os rriliki potrreb^ n«*T>>7Ti?»n<*^a iMlnaiisk**<;i* vniika T Hi mu priob^ila brzojavko, ki run^nj* tuđi >iunairtvo< itr»lijnn*ke voj«k#» in «jH>ininj-% na Koharid Z.ir^ili t^ff^ *tA j.rižla v ređak'hr* itpMianski Tojni at/** -e pjik7ivnik Mario Novosti in nrki m^jor tpr zaht^vali prirnfrr.c r-ndofrč^-n\e. Heđ-ikcija j? srvrda pnvrsrična za-vrnilA to zahtevt>. It-^lijana sta raj^-liia redakcijo, urednik rn»ta d^stoinn, prenir j** hil vedno večji, dokler ni iralij-inski ohrir r^ktsl aredrjku. d* je> >srb«ka svinja« in prm tidiril fi peetjr» po nbrazu. Čtlnvnemu uredniku je priskoči! na pom<>«" t^vnrift in udari! \t*jnejra atibe-*! po sl^i. Nv to je prišlo do T>ravej?H pr^t*?pA med nr^ni-'om >THv\un^< in italijan^kinh* ^fioiricTua. R*?dakcj*k» shi^a, mofAH km^t'ki fant, ]<* ▼ o>>ram^i urfdniknr vrpr^l «*tače.i* t«lcr> rročno ob r»mHro. da H? at«Ae r*ol>mil vrata in nad^l v omaro. Pustili ?rt ra v omari in Mi na nw jorja ki je poteamil *»aM;r>. K<> ie videl maior prod seb^i vsdicmjfne ^tnlt\ ja pu«*til evoj^sra tovariša r omari in p*>» r»esmil. NaTj §o uredniki potegrnili ata# ?cJH fs omft.re in £A f ■»rrr.ilno vršili iz rHnkoiiP. Tako se f^ konč-ala interven-ciia itfli.ttinfkih nfirir.iev. ki fto hoteli iinlivati ca pi?anie na.šeca ?a-opisa> B«-*!TTVilćani ror>>lnoma odoSruva.io rav* nan"i© novinarjev. ki ?o *e ravz^li za *voie pravire. — Drusrl dan je itilijan-uki po?l»nik rrof M-m^oni posetil mi-ni^ir^kesrs rr^d^c^nikn P.i^ifa in sra prosit za poj.Tsnitev tejr^ incidenta. Ipfc>*»ssnrt Pa j^ tuđi zn rite val znt\orč&-nje. G. T*i:\( ie tKi^osoril. d» ^e bo za-deva prci^cala. rr Zahteve ?e^fko«!or«-.k* kntoli$ke rhiTiovšf'He. Knkor r^^^^'^r* >N^rodnl Listv«, je fmrej>!?i fe-^ko^lovifka du-h^vJ'ein.i, orsani'irflTvi v >.letlnotic, ra-*»nlnr!jo. v kMeri raht^va, da «e mora vlfld* r>ri irnet.^»vanui i-kofor ozirnti na ranenje rwroda in dubov^ine in da smejo l'iti ?k^fjo U* ir.ojie. kl nziv^jio brozrvofrMno r.nnpflni? nareda. V mfr>fl-vpoiii ?n to 7?»btfvo n^vnii fUihov^'ina dotnokrati7PTTi ^e-Vifslov.^ke držav^ rt»treiw^ AhpoU?tno mT-^p^'ivih lhid?kih voditelier v verpk**tn in narodnom ozi-ni in da tfl fnT^tevri n* r na.-prot^u t ob'rnii nn>nM«kf r*»-'cre. "Rotobieija fcLhtev« hi-'i Tiftnrovitev oatrijnrri'ita v B^rhnidn in Ad*»trflri»ter vp«k«»d krinko tf-s'l1! riT1rtfT>">v. F. M. DostojevskfJ: Iz „Dnecnlha plsa-tella". Paradokson. Zopot |e spor z EvTort>, Beveda ttb Se vojna. Do vojno je v Rusiji baje id dale6. Zopct je v ospredju neekiončno-Vztocno vpra^anje in zopet gledaj ▼ Evmpi na Rusijo z nezaupanjem. P'i sevedaf «ili se naj mi ženemo za zaupa-njem Evrope! Kdaj pa je Evropa z za-npanjera gledala n* nas? AH nas more flrupače % redati nego ebvraJiio? Seveda onkrat se b^> to spremenilo.. Rekel sem, da t Evropi Rusot ni-tfiajo radi. O temt mislim, ni dvfema. Med drnpim nas dolže, in to v»e Ruse, da smo grozno liberalni — četo revolu-cijorwjni In da snt3 vedno fe nekako tneino pripravljeni pridružiti se rajSi Hizdira2S>5irn, neeo konservativnim življem v Evropi. Zato nekateri Evropejci gleđajo ua na* pocmehljivo, z tI-sokega, sovražn>. Ne morejo raznmeti, icnkaj hočemo biti v tuiih Tjerah za-nitevalci; bni nam j?mljdjo pravico, lanikovati evropske smeri, ker po njih m»enju ne spadam3 k civilizaciji. Njim ee zdl, da m» barbari, ki se potepajo |k> Evropf 1n se vesele, da kihko kje raj razbijejo in sicer sam* za te>, da se •ploh knj razbije, 5e5 da nas veseli, fce Jrje kaj propada, kakor a> wn. pr. horde đivjakov in Hun^v privilil« nad Rim in -so mzrušHe svetišča in nišo niti slutile, kako drag*>cea» atvaji ras- Da so Rusi nastopill r Evropi kot naprednjflki, to je n?a, in to je tndi fud-nx Ali sd je pa tndi vpra&al kdoT m* kaj p<* \e to zirodik>? Zak-ij »e ie devet đesetin Rusor, ki m> se vre ^toletje izobmževali v Evropi, priklopilo vedno k tej vrsti Kvro-pejcev, ki je bila liberul. % leve strani, t. j. vedno k tišti stranki, ki je sam* negirala svt>jo kulturo in civilizacHo? Peveda ▼ t?m, kar ^e z?»nikaval v civilizaciji Thier«, in k?»r S znnikMTn1a pariška komuna let>» t^71., je v^Hk razloček. Tak*> ali ve/1 ali Manji tako so libemlni tud! R»sf v Evropi, toda — in to ponavljam — oni po priklopijo ved-rtt> rajši takoj k skrajni levioi. nego da bi pređelMi posamezne ston-nje razvoja. Z eno besedo: Thiersor je med Rosi m-inj nego komunardov. Tn to ne ve-lja Ie o k^kih Ijtuđeh. kt jih je tja z*-nesel vet^r, nmpak tndi o **>z>n. kt so viđati solidni in ćelo o wfnistrih. A tega v Evropi ne v^mlejo. >Grfctt*z Ie Ruse et vous Terrez Ie Tartorec, prari jo Francozf; >oskubite Rusa, pa boste rt-deM Tartarj-ic. H!bffoSe, da je to res.toda J«z ei mislim: Ali ne Ra* pri urblih sre^BAh % Evrono xato pTikUplJa ▼efin>ma elrraj-pi lerict, ker Je Taxt-ir, ki Mobi nni-č^vnnje, ali ga pri ten vodijo drugi razlogi. To !• prav «animlTo ▼pra-£an]e. NaJ ^por e Evrom ae bliža konca. Namen ^kn-i, ki je Ml© prebi to r Kt-ropo, je đose2en in nastaja nekn| no-vega: oziromA imelo bf nastati. Tb pri-snara Tsak, kdor trt* misliti. Skratka: ni boli ia boU taftlm* 4a monmm biti na n^ka< nriprftvliieni in ^irer im novo in Oriprin^lnejfii zv^n 7. Evropo. re-sro je bile. dop^nni^. A'i ti 7f?o-dilo v takozvonem vrbodTiem Tpr?i.%<»-riu ali v fem drrgem. kdo bi mogel tr» '»edć*ti? Zato pe 1o vredno nkvarjati s podobnimi vpraianii. 5 tud i.ja mi in uganjkami samo zato, ker so razkriva-jo pri t^in vsakovrptn** misli. In z^Vaj bi ne bil zflnimiv ta p^»jav. dn se ravno oni Rusi, ki s<* mjJ-oH ^m^.tr.oj^ r-* Ev-ron^j^e in ue s ponoponr im<*mii?io >t»-padni^Jce< in ki driiro ptrwjnko n po-«anehbTn nazivaj* »kvppopfice*. đa se ravno ti bolj nes:/» drugi. drui!jo a sa-nikoralci in ru^Mfplii civilizacija da ?e BR^ibljejo k akraini levici in d\ «e v Rusiu temu nihr^ ne čudi. Ali ni to zanimivo? Povem nnravnast: r>dpt>vor Imnra, toda svojepft mnenia ne bom dokazoval — Ie nekoliko to rezlozim in skupim p3k*ifwH resnico. Mipiira 5* tako: AH ^e v tem ftejstvn, da W5 n«ilM>lj navdu-deni zapadnjaki in pri«ta*i evropske riTiHzAcfje nagibljejo k naj«kT«.jnej*i leTid, ne kaže ruska du*a. ki i\ \* evropska kultura £e od Petra Velikega bila tobperna i© T murpicem tuja? Protest proti nj i se je ttSH ▼** *ae pod-navestno in to je važm in nen-tvadno, d<% rusko Čnstvoranje ni umrlo. Ruska dnsa je, dasi pođsavestno, protestirala t imenu svojega m^iznvi, v imenu rve-|ega> lastnega, xatrtega imetka ii-obr«azba. Pa p'^reSete: To ni nie razveselfi-veg>% tuđi ce je ros tako! Vedno »d je v tem kazal upomik, Hun, barbar. Ta-Urf ker ni protestiraj ? imenu aeteft* vif]eya, arrpak 7s% tv ker je bil eam j rr»ni*f*k zi ovTop^Vn «ivilirnrijo in je v dv«*h sto letih ni Tr.cirel H >seči. Tako pore^H^**. Pa b«v!i! Ja« na to n» bt>m oderan Yl: oiikl-^njam pa >&• lot'no in z vso Tilo očit-anj^ tntrvrstva. Nol>on Rus «0 ne b.i zX\i- ko 30 vp^ divn<> pre'lo, pr^piral o tem, kar je «*oril P^t?r: ntkf>m«vr n** r>rMe r-t mi«« 1 o^i>oviti čWro nw>*lc»vvlco rnr«tvo. To-d^ r.n fr> ne rrf*: *> t&n ni^em hotel jro-\oriti, amnnk to trdim, cfa je k rvi-m iz reforem Petrovih, rit po bile tndi dobre in korietne in Čeprav ^kozi njesro-vo okno, skozi kfttem *tco vid?li mnogo novih reri, pri^ln tuđi mnogo ela-bc.^a in hkod^jiv^ua, nu'««'^ ruftvovan^ *»»» je rn^eto s tem mrštiti in ni nrencMlo protestirati, rtn*i je pri te^i roerosto r^^lo na ptran-pota ?n poeo^to ni rajRumelo, kar je de-lnlo. )n pr>te*»firalo ni zaradi svojega tnt^rfitvfi. smpak \c?r ie imete v *oh\ notejj višie^a in lepšega. nego je bilo to, kar se je vidclo skozi ok««ce. Ni protestiralo prfcti vsemu — to se razume —. debili pmo s zapada tuđi mnh-go krasnejra In nećemo biM ri^hvaleini, •mpak rsuj proti polovici teh evropskih daroT lahko dovoltn*> protf*t Ponavljam«, da se je vs« to izvr-f0o cel£> originalno. NaM n*)jV*lj vneti zupadniftki. boritelji f+ reforme, so pitali odporniki proti evropski kulturi in so vstopili v skmjnt> levico. Tn kaj sTed? ic tega? S t*n> so »e Izknzfti! sami n^jbolj^e Ku?e, borce za Rurfjfe in ruak*ga duh«. Ko bi \\m hil prej kdo to d>kjuovai, bi se bili poeutohoTali ia ptrmdti. Ni dvomn, da r so>»i ni?o sr«v rn;»lT vi^okopf? T>rntr»?tA. n.-»^prntr»o. A^a ta «*«.?. dve pfr* let, po 7J»n»kMVflTi -siv^Jo vipnk"»<=t in t\c* Ie tp. nmnak tndi v.««kt» rosno^t, tako da no *e temn v Evropi čudili. Amp«fe iz tem «** r^mo vidi. rl* nn .«e i^kizftli krvt pravi, ro^rt^ni Rn«v In to je Trtbia skrivnost. ki jj im^nujetatf moj rUrndok^on. Bjelinski n. pr. H i> hil po narari rolo striMJ*n čl^vel:, ki se j<* Uhko n?v-vdnsil, i* h\\ *Voni r»rvi ▼ T?usi!i. kl se ja t^k"3j pridni7.il evropskim »=t>H-v liftom, ki no zmiknrnli v«ak rt*d r *v* ropski oivili7nriii. dočim f«o *e dona V rn-ki liter.ituH boril 9 pl.i\ianofili na vtd^z kftkor gKvni nasnrotnlk njil-">ve Mneri. Kako bi ee >>il zacinlil, ?e M Ml slisal od njih, da ie on ^krajni bojevw nik za rtr?ko pravo, f*i ru^ko individu-Mnofft. za rn#!cera duha, r\ v^e fr», kar Jo v RusHi evropske-r% ^klanj^l, da je v nekem pmi«»lu f>n rra\i kon^^r\-ftti-vec zato, keT ?e v Evroni m>H^l!st ?ik^ na nV»h «tra» neh predv^em r tom, d**i Fr» ted^nji r.a-padnjaki rnmenjav^li Rn^iH % Evropo, d* 90 Rtisijjo Fmutrali «n Kvr^po — h\-?tb reern> — in ko pn nriVlan^il Evro-po In njen red, so mMili. A\ vc»lja i^to za Rusijo, doMm Rnnijn ni biln Evropa, aro pak je Ie hodila v evropski vnr>n-duri, pod n*>nduro pa je bila ruska bitnoet. (Dalje pribođnjie.) 258. stcv. »onjvciMam ww^u'» *>.» 16 novembra i»4i. stran 3 Iz naSe kratjeolne. — Centralistična enotna orga* nizacija policije. Notranie ministr-stvo je odredilo, da se sestavi komisija za izdelavo zakona o organizaciji in unifikaciji policije v vsei državi. Ta komisija se ie že šesta-vila in ie bil določen za predsedni-ka pomoćnik notranjega ministra Aleksander Miović. Komisija je >c pričcla poslovati ter fe raspravljala o vsem gradivu, ki ie bil glede teca vprašanja že obdelan v raznih časo-pisih, knjigah in brošurah. Ko bo ta zakonski nacrt definitivno izdelan. bo predložen širši konfcrenci stro-kovnjakov iz vseh pokraiin države, nakar se bo predložil zakonodavne-mu odseku v resi te v. — K temu po-ročilu pristavljamo, da prevladuie struja, ki skuša uvesti pri nas fran-coski sistem v vseh panogah policijske službe. O prednostih tega sistema tu ne razpravljamo, opozariamo pa, da ie v kriminalistični stroki neobhodno potrebno uvažcvati tuđi druge sisteme, predvsem berlinsko lolo. — Mezdno gibanje tfooSrafov. Iz Zagreba javljajo, da je bilo v ne-deljo dopoldne v kinematografu »Olimp« zborovanjc grafičnega de-lavstva, ki se ga ie udeležilo okoli 600 oseb in ki ie trajalo od 10. dop. do 12V4» Na zborovanju ie biU bila predložena nova plačilna t?.rifa, ki nai stopi v veliavo s 1. ?an. 1922. Obstoja upanje, da bo prišlo z Udruženjem knjigotiskarjev Jugoslavije do sporazuma. — Občutna kazen. V Saraievu je bil obsojen Ivan Bašić na globo 20.000 IC, ker je prodajal mleko po 12 mesto po 10 kron. tleodreSena domovina« — Nered in homatije na RekL Iz Reke javljajo: Nekega dne so prišle na parnika »Budimpešta« in »Panonija« v rukajšnii luki tri osc-bcf pborožene z bombami. Parnika sta imela razviti jugoslovenski zastavi Te tri osebe pa so zahtevale, naj se zastavi odstranita. Iz strahu je eden izmed mornariev zadostil njihovi zahtevi na pritožbo kapita-na se je jugcslovenska zastava zopet izobesila 9 vojoškimi častmi. — V soboto 12. t. m. je prišlo na Reki do burnih demonstracii, med katerimi so aneksionistični elementi (fašisti) kakor navadno, napadli in plenili trgovine svojih političnih nasprotnikov. — Obdinske volitre t novih pokra-jinah »© b:>do vršile, kakor s^ ?eda| po-ro£a iz Rima, nepreklicnt> mcseoi januar ja prihodnjega leta. Govorilo se je dolgo časa o preložitvi volitsv, eedaj pa je prišla lon&nio tozadevna odi oči-tcv. — Iz Gorice Dam poročajo, da Je umrla. 11. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju ga. Frančiška Zorzut, roj. Zuchiatti, vd)va po pok. nadučitelju in nvati dveh sinov pirila in Ludvika ter tren hčork. Pokojnica je bila narodno javedna in dobrodušna žena. Blag ji •pomin! — Ljudsko štetie. Listi se bavt-jo z odredbami za razpisano ljudsko štet'e. Posebno zanimiv ie v odredbah člen 37, ki pravi: »V ob-činah, kjer prebivalo družine, ki imajo italijansko državljanstvo in imaio občevalni jezik, ki ni italijan-skit se ta okolnost ugotovi na način, ki bo naveden v navodilih«. Tch navodil Se od nikoder ni. zato osta-nejo najbrže tajna. Gre za nVic^val-ni jezik, ki ie že pod Avstriio tako neugodno učinkoval na posamezne narodnosti, izvzemši Nemce. Po tem avstriiskem vzorcu hoče Ttalija izvesti ljudsko štetie v priklopi i e-nih pokraiinah in tako znova Podati svetu laž o ieziku prebivalstva t teh pokraiinah. — Nečloveško postopanje z Jngosloveni. V Marezigah v Istri ie ustrelil orožnik 39 letnega Ivana Babica. Za časa voli te v so bili med fašisti in domaćini številni spopadi. Liudstvo se je uprlo nečuvenemu fašistovskemu divjaniu in mrtvi so obležali 4 fašisti. Vršila se ie stroija preiskava in v zapor ie bilo odne-ljanih 16 vaščanov. Ti so še vedno t ječi in kazenske razprave menda še deteo ne bo. Ivana Babica imaio na sumu, da bi se bil udeležil onesa napada na fašiste. Poklicali so ea orožniki raditega že parkrat na svojo postajo ter ga tam vselei strašno pretepli po dolgem zasliševaniu. Umcvno, da se ie Babič na to skri-val pred orožniki. Te dni va so 2a zopet iskali. Ker £a nišo našli, ie eden izmed orožnikov reJcel družini, da ga bo umoril. če ne od blizu pa od daleč. Sledniič so vendar iztak-nili Babica. Ko ie ta orožnike Z2*Ie-dal ie začel bežati, orožniki pa so streliali za njim in en strel ca je zadcl v srce. Tako nečloveški ie italijanski sistem v Istri. Podane bodo prito/be na merodaina mesta* ali visoka italijanska gospoda ima m Uko pritožbe Mino potmeh. Ako | bo itallfanska vlada nadaljevala s takim postopaniem, ne bo nič čud-nega, ako nastane med iugosloven-skim prebivalstvom v Istri odpor, ki utegne imeti za Italijo nevšečne posledice.______________________ Dr. P. V. B.: The Foreign Language Information Service.* Okoli 14 mili i ono v na tu i em rojenihljudi i biva v Združenih dr* žavah Severne Amerike, od teh ka* ki 3 milijoni ne razumeio in ne go* vorijo angleščine in dru£i 3 milijom je ne znajo čitati. Navadno nišo priseljenci nič ali ćelo napačno in* formirani o novi domovini, in nie* nih zakonih, predpisih in navattih, o svojih lastnih pravicah in dolžno* stih. V zadnjih tridesetih Ictih so v Ameriki roje ni gledali s sumom in presođkcm na to vedno rastoče šte» vilo na tu i em rojenih priseliencev. Da so se ti nazadnje vendarle asimilirali, je posledica njih življen« skega boja v novi domovini. V zadnjem času pa so nastopill takozvani »amerikanizatorii.« Na* Sli so, da je priselienec problem in trdili, da se mora nekaj storiti zanj. Treba ga je »amrikanizirati«, da bo sodeloval z domaćini v skupnem stremljeniu za narodno enoto in nn* predek. Asimilacija priselienca se pa ne da udejstviti s silo. Pustiti se mora, da se ta proces sam od sebe naravno razvija. Naloga domačinov je, pcJpirati v tem procesu prise* ljenca, da se vživi v zani nove raz* mere. Zato se je ustanovil v New Yorku informacijski urad. (The Foreign Language Information Ser* viče) ki ne služi nobeni propagandi, temveč samo razlada zakone in ugodnosti dežele. priseljenčevo oi« govornost in pravice napram v!adi. A ta urad ne more tako dolao ča-kati, da se priuči ieziku dežele. Da* tati rnu mora navodila v nie£ovt-m lastnem ieziku. Premngati ?c treba tuđi predscdke domačinov nspram priselienciT, niih neznan;e niegovih potreb in jasnosti, ker bi se na ta način asimilacija resno ovirala. Vse to dela ta urad, ki ie torej nekik posredovahu ur^d med dvema sk 1* pinama prebivalstva Združcrsih drs žav in ie seveđa strogo in debeseds Ino nepristranski v vsskem c^ini. Njegov princip ie, da ic izlečil iz svojega delovania vsalro pro^a^an; do. bodki versko. bo^i^i polirič^o. industrijsko ali socialrjo. Poročlla in deistva se rfaiejo prisel^encu iz uradnih virov brez vsakega komen^ tarja ali opombe. Na tri načine deluic ta urad med priseljenci, prvič z tujejezič* nim časopisiem, druf!ič z narodni? mi organizacijami in tretjič z oseb* ni mi navodili. Petnajst narodnih odsekov urada daje časopisom, ki izhaiajo v Ameriki v jezikih priseljencev, informacije in poročila. Ti od.seki so: čehoslovaški, danski, nizoze-n* ski, finski, nemški, madžarski, ita* liianski^ židovski, jugos7ovenski, lit* vanski, norveški, poljski, ruski, švedski in ukrajinski. Jugostovenski odsek vodi časnikar Ivan MhHineo. ki je studiral gimnazijo na Hrvat« skem in Iekarstvo v St. Lori* Co!^ lege in se ie udeistvova! pri većini naših velikih organizacij v Ameriki. Med drutfimi je tainik iugosloven^ ske politične asocijacije in je bi1 de« legat na prvem fugo^ovensk^m kongresu v Chicagou 1. 1916. Od 49 jugoslovenskih časopis sov, ki izhaiajo v Združenih drža* I vah. jih je urad prejemal 35. V Ča* su od februarja 1920 do ma i a 1921 je urad izvrsil sledeče delo: v ame« riških čascr>isih, ki izhaiajo v tuiih | jezikib, ic izdal 5810 člankov z en i in pol mili iona besed, to je nad 1500 časopisnih stolpcev, od teh v iugoslovenskih časopisih 187 član* kov s skorai 60.000 besedami. V i »Zajedničarju«, iugoslovenskem li* i stu, ki izhaia v PutsVmrghu, Pa. so I so zavreli članki informaciiskeua i urada 18*> ćele vsebine, v »Žurnalu« j jugosloveriskem dnevniku, ki izha» i a v Los Ange'esu v Kslifomiii, na j 11%. To ie Ie par številk, ki »covo* j rc« o ogromnem delu, katerega vr* j ši ta urad. To ie časopisno informacijsko delo. K temu priđe pa šc osebno informacijsko delo. Urad ie na raz* polago priseliencu, ki ne zna anale« sko, da mu pomaga v vseh neprili* kah pri obČevaniu z amerikanskimi ob!astmi, n. pr. kar se tiče davkov, naturalizaciie, vojnih zadev, zava* rovant in konnenzacii, piiseliev** nia, vzgo'e, itd. V omenienem času se tc imel baviti urad z 23449 takih problemov. 45.000 narodnih organi* zaci i in društev sodelute z ura dom, to so predvsem dobrotvorne in za« • Tuie;ezični informacijski urad. Po brošuri tega urada: 15 West 37 th Street Ncw York Qty. varovalne, socialne. godbene, nev« ske in dramatske organizacije. Raz« ven tega so uradniki tega urada v omenjeni petnajstmesečni dobi na» pravili 280 potovanj po Ameriki v naselbine svojih rojakov. kjer so imeli posvetovanfa, predavanja in shode. Na prošnjo nekaterih narodno* sti ie dal urad tiskati in je izdal 95.000 brošur v ruskem. ukra-in* skem, madiarskem in poliskem ieziku z nastonno vsebino: »Kako ±0 Amerikanci fiosegli svobodo«, »Abraham Lincoln«, »Kako ie treha skrbeti za zdravie«, »Amerika v vojni in miru«, »Označio ameri* škim Madžarom«. Kako so ubrani* mo spolnih bolezni.« Kno najvn/» nejših izdani zadnie^a !cta je bila Vz*?oia v Združenih državah« v ruskem jeziku. V angleško amerikansko čašo* pisie ski!Ša urad spraviti prevode člankov iz neangle5kih listov. cfa pokaže Amerikancem, da so tmii konstruktivni element v javnem življenju. Prvi mesec je izšlo 2S člankov, a to število neprestano ra* ste, marca letos jih je bilo že l."9, tore i 50O7o več. Prav tako je našel urad k^n^ takt in sodelovanie z većino cv-ropskega časopisja. Jugoslovcn^Vi tiskovni tirad v Beogradu, kakor tuđi njegove podru/nice v Liublia-ni in Zaiirebu dobivaio od nieda direktna peročila in nh odt'uiiiio časopisiu. Jugoslovenski odsek ura* da ie na tuđi v i\^7.\ 2 dvafr.etiMii naibolj znanih in vnlivrih jugosl.^ venskih vzgojiteliev, dr/avnikov in časnikar j ev. Steviike in deistva govore. Pri^ znati se mora Amerikancem, d.i so najauulneiši in nijbol} praktički narod, nedosculjivi prcdvscni, kar se tioe orannizacijc. 99Hled branieoce ie Ssl Namrefi pit»f. Ileši^. I:i ktinj? Ta-krat, ko 3« prefoval v Litiji. Bilo jo to 23. oktobra. Rokel je oi*> bee^do ljubli/inski vs«-udiliski profesor ter t> torp. oor»nil mono in — eehe. Pred a v.*i 1 s^m na »ritel.iisru, na pi-miviziji in na vseti^ili^«'u. povoril s^,»l in zruil, tu som dal; kir so ?.o!oli čuti, *> tem 5Tin skušal povoriti. Misiil p dol-žnost, č& slnžim svojemu bližnjemu 8 t^m, kar preiuorem. Ne bojim se. Ja bi tako >branjev-8tv>< biV> škodljivo. ?fon«a škodi moni, ali publiki ne. Vseu^iliit-^. smatralo danilan«»3 po c. Na Ijind^kem vsenTi'^r-u jo lo'f^s 7.OT>et v?dk d?»n zve^er Drod^vanie. ćelo kurzi so. In to bo trajalo v ilve!« do'-iro I naprej organiziranih fi^raestrih ti> Ve-I like n>oi. ? Mislim zato, da sem r»i"urnel eae. 5o I spm sei nel — branjevce. Nis?m zard^l, ko sera zndnii^ v »Slov. Narodu< čital t'Krtrk z naslovom: »Int^ligenta, kjo si?< Oni lftibliinski vs*»i?'iliški prof^For pa najbrie- tuđi ni zar«lrtl, k^r re i^zni \ veŽ — «= 11bi\injev^rvuc. knđir ere 7.n širitev zn?v-nia. Mord« pu^pod mi.cli, dri i> 7-ados-ti «-t>ril, ("f }M okuHril v l.juluj.mi — stt)-li r> in Ptanf»vrxni^ tr-r s*? pr)ti vsem na-sl«?dkom oirrndil z avtonomij^mi . .. Da pa bi svet vođe!, k io Ji s<» in krksno pn bi svet vcdH, kdo d.1. -o in kiik:no \(!i<'ir.f3 so, po tik i tro^pidjo n" pod'-i- ■ š^JD niokli z nnvr»']n»m iriieno-^ — la- ' liko bi k-^k čitatelj mi^lil. «!a ?o bra-rj^vri! —. nmpak vselej pod v.=ako hn~ pntel) dodajo: I. I., »univ. prnf.« O ljudstvu, ti pa pra^.i, k njem a n^ivzcro^ : Ie i^crlMrtti, on r* ne poni/a k t*»l»i! • Liubljnna je bfittfla imeti žari&'e, ki svef. i rm-v* tiirTi v r^te krj<*. a no liifetrov, ki r*?«vrtl.iuiejo Ie s a \ n n o . . . Jaz tvi zepet p^'d^m v Kr-ko, T1*-bovlie. Z^Torfo in T.?tv;?>. v ?i»ek in Mrtkrn-ić in dry*7nTn. kamor l:o trpM >n Tr.o^o'e .. . Vsak ^ I > v e k mora biti branjever tor pr^dni'»ti. kar i^i; n »-socialni bobovi n*i Olimpu po dogosp> darili ... : Zagreb, 13. rov. 1921. ; Dr. Fr. Ile5i<. | V L'ubifar.' 15. novembra f^2I. — Kaj bo z ljubljanskim Dopisnim uradora? Ljubljanski Dopisni urad je i bil usnovan do prevratu. V najtežjih ; časih je izvrseval svcio naiogo in si 1 pridobii Zd slovensko ^ovinstvo brez civoma iriiiu^o zaslu£. 2e prejšnja leta ! so opetovano hoteli Dopisni urad od-pravit, no, končno se ie v^elej Se pu-sreči.'o resiti to institucijo. Pred tedni pa je zopet došia \cst da bo Dopisni ! urad razpusćen in se j^ta ukrep ute- i meijeval s tem. cia je tr^ba v državni ! upravi — štediti. Pravijo, da preiciia | Dopisni urad s poslovanjem 1. januar- 1 ja prihodnjega leta. Ne vemo, v koliko | odgovarja ta vest resnici, menimo pa, j da ni v drzavnem in ne v narodnem ! interesu, ako se institucLio. ki že tri j leta koiikor toliko uspešno vršila svojo j nalogo, odpravi kar preko noći, ne da : oi se istočasno skrbcio za primerno na- i domestilo. Uoslej je bil Dopisni urad j podrejen ministrstvu notranjih del, ki bi se ga bilo rado že zdana otreslo. | Zato se je pred tedni v eni izmed sej i rninistrskega sveta sklenilo, da bo rni-nistrstvo za notranja dela opustilo to institucijo in jo prepustilo ministrstvu zunanjih del- Proti takšni spremembi r.imamo vzroka, da bi ucovarjali, kar Je končno vsecuo, a^i je podrejen dopisni urad temu ali onemu resoru, uso-varjati pa moramo proti temu, da bi se ta urad kar enostavno odpravil. Z veli-kimi težavami in z rtem;ilimi žrtvami ie bil Dopisni urad v Ljubljani ustanovljen, zato nikakor ne *re, da bi se samo / eno DOtezo peresa stopalo preko njega na dnevni red. Da so z vzdrže-vanjem tega zavoda združeni stroški, je samoobsebi razumljivo, vendar pa ti stroškl riso takini, da bi jih z labko-to ne ztnogla državna blagajna. Ako Ima država za druge mani potrebne stvari dovojj denarja, bo ga naša tuđi za Dopisni urad, pri če;Tier je docela podrejenega pomenn. ako gredo ti stro^ki na račun teca ali oneza mini-strstva. Nedavno te^a je bil v Ljubljani šef beogradskesa presbureaua, ki se ie pač osebno prepriča!, da ljubljanski Dopisni urad razmeroma dobro funk-cijonira in da je v Ljubliani potreben. Zato ie tuđi izrazi! odkrito svoje mne-nje, da ne kaže takšne naprave, ki je sad dolgoletnih naporov. porušiti kar ' preko noči. Bili smo torej prepriCania, da Dopisni urad samo spremeni svojega ffospodarja. inače pa bo pos'oval kakor doslej. Toda zdi se, da so na delu uplivi, ki hočejo za vsako ceno imeti glavo Dopisnega urada. V čegavem interesu? Menimo, da ima o korespon-denčnem uradu v prvi vrsti pravico govoriti novinstvo, kateremu pač ne more bit! vseeno, da se sklena o odpravi tako važne naprave, kakor je Dopisni urad. ne da bi se smatralo za potrebno, da bi se pre;e o tem vpmša-nju posvetovali s prcdstdvitcMi našega časorteja. Naše novinstvo ima sedaj besedo in ta beseda mora tuđi obve-ljati. — Nem^ke učne knlice za ffranoo-SSino — odpravljene. Višji Sol. svet ie odredit da m odslti lemike «Sae ' knjige na §olah s sfovensk'm u^nim fe-: zikom, kjer se je poučevala frar»eo<čt-na kot ^bvezen ali neohvezen Dredm?t, ne Rmeio več uporabliptl. marve^ ie uvesti na te lole takot Friderik J:ivan-čičevo ^lov. knjigo »Francoski *'e^ik*. ! — Proslava uedinienia dne 1. j decembra. Jugoslovcnsko novinar-| sko udniženjc, sekcija Ljtibl'Mna, I priredi ob priliki obletnice vedinie-i nia Srl>ov, Hrvatov in S^oveneev i dne 1. decembra t. 1. v veliki dvora-I ni hotela »T'rion« velik koncert I Zveze ljubltanskih nevskih dni-| štev, pri katerem sodclujcio vsa I ljuhlrnnska pevska dnistvn. onernc j moči in orkester Dravske divizijske j oblasti. To bo gotovo nailepša in j naipomcmhpciša pros!nva ucdinie-; nia Srbov, Ilrvatov in S-ovenccv v i skupno našo državo, ker se bo na , ta nnčin n.iibolj dostoino manife-j stirala mise!, ki ie vodila vse slc^c i našega naroda ob prevratu koncem svetovne vojne. Opojan"nmo na to prireditcv vsa društva, ki se na- j prosa i o, nai na ta dnn ne prirede drugih zabav. Podrobnejši spored se objavi pravopisno. \ — Ootnlška blagajna v Uitbljanl j ra7pu?četia. Minl^trstvo za sncb.lno ! nolit'ko ic raspustilo nn^elstvo bolni- j škc blafcvne v L.iubtjanl in imerovnfo i za upraviiclia n^dkomisnrja pri oddel- : kn za soc. skrbsrvo sr. Ci?roja, katere- j mu je pridelien !2člaTi«ki sosvet. Do- ] sed^n:e načelstvo ie bilo še nred vnj-no izveljeno samo za li iblian^ko okrnžje, po prevratu na ie n-jclstvo raztesni'"* delokrojr holniške blneaine na vso Slovenljo. Načclstvo pa je t>ri tem postopalo prlstr^nsko. ker ni \z rste'lh kra.fcv Slovenije, posebno iz Štajerske pozvalo v "nravo rohcnp^a zastn»—>ika iz obrtničkih krogov, če-nrav jim je bolniška blnsrajna nalaenla težka bremena. V načelstvu ni vladala pariteti z.Tstopstva. Obrtniki so se ffle-de načclstva žc dlje časa utemeljeno pritoževali. — Devetdeset odstotkov! Kakor smo izvedeli. se fe pozivu k orožnim vajam odzvn.lo najmani obvezancev iz bivše Staicr?ke in sicer iz — mariborskeea okrožia. Huiskafoče pisan ie dotovih listo v a la »Stražr.« in kompanija in r?č mani pisanje o vojski in demobilizaciji ie liudstvo begalo. da ni vc-6e\o pri čem da ie. S Kraniskega je bil odziv k orožnim vafam narav nost sijaicn. Od skvnnc^a Stevila 6000 vnoklicanih iz Slovenije se iih je pozivu odzvalo 90r'. Tistt. ki se nišo odzvali bodo cksemplarično ! kaznovani! Odobrujemo! j — Popolna demobil^zaclta in vrnitev aktivnih čet v garni-iie? Z ozirom na sklep ministrske^a sveta, da se izvrši demoMHsncijtt. je vojno ministrstvo odredilo vsem povcljništvom, na i takoi odpu^to ti urno v vse rezerviste. I"i so bili radi doL!odkov na Mac/f.rskcm vpokli-cani k bcsttedcnskim vojaškim va-jam. Z ozirom nato, se prične žo dancs demobilizacijo, ki bo poicri! • borcev obse'.iaia tuđi vsc ostale edi-nice, v prvi vrsti r vozništvo. Isto-iasno ic tu^i sklonjeno, da se vso redne čete, ki 50 bfc premeščeno i iz svojih garni/iij, vrnejo na svois ! nicsta. I — Krsna «!ava pri bolnlćarsJtl četL Sveta Kozma in Damian sta — po nai« rc^ono - - ru'reni na^eca sanltetnega vo-jn:tva. Vri!:rai je boln;warska tn:pa po vsel , nn^i drlavt rrarnnvala svrjo ^lavo. Sanl-tetn! pukovnik 2. dr. Mllo^avllevl* In ma-; }or Cnlarlč sta v frnenu svoje čete povahil« J na «!avn vse Ijuh j. oblasti: bil !e pa do* ! brjdjsel tuđi vsak drug go^t. Med navz^ člrni. ki so prišli česritat, so bili zz namest-j mk Mi!>ar, /*.ipan df. Peri^, d sodni pred-sedni'c dr. Pap^;, trn. delegat dr. ^avr.ik. r nrero đragfja ura<.1nl?tva In me^čanstva. PrcJ pr:kvos!avni^i (^bred >m ie kat. tupe-ri^r s. K'obovs s'ovcn^kim vo'aknm v le-pa:Ti govr"-',! ra7!cžil pomen staresa slovaiv* sivocra ob!!ii]a k-^ne slave. Obred Jo oprt-vi! proti Janko\li. Po obredu Ie navzoč* najnvn-;! sr. pukovnik MMri«avHevlć. nato pa 5<* x. pr-!:raihsffvl n:»*nectnlk ffrlbar. Na-i to so bili gostje povnMJeni na 73'utrefc, pri ! katerem se je iz-cklo vcf nanttnfc. Najbo!| ! navj--^en."> sta bILi «prejvta govora g. pu- • kovri'ca N'':i-3i.'-a in ma'^rja Co'artća. Z% c^cte ^e 'e zahvati! t.zz ravn dr 7arnl?t N*a Iiodn;\'j Ie tviral oJdel'k ffirnMisk« cod'vj Jn eo^tie 50 zan^esa!! koln. katero i* vodi! kiiČeJo:Tia!!n puk. MIMsavl]>vfć. Bl-It je pravo !ucos!r»vcn'ko slavlje. Sevcd« SO bi!I pn^o^cnl trdi v«! vnfakl in bolnikL ! — Ta prc'epl stari obijaj, kl Je ostal ohra* n:cn rt:dl juffrrlovers-clm katolikom, ra/eri Slovencem, nai bi se tuđi pri nas zopet udomači'; nam so ga Ie tuji vpllvi Iztrcall iz srca m spor'ira. I — I/ carinfke sfn?be. Z.t Tirravn!-Ve cnrnarr!? so po.«tiv!jeni: Na *?ake-ku Kosti Lrv?:, rcvirnr y Skopliu, ¥ T?^t!s:oni \ć^m M.iri*, revizor v Mariboru, v Dn'-a*ui pa Ivan Ftirlani. revizor v L'"b'''pn*. — Postavite ob drevnredih In ce-s*a!i s'rViice za ptiCe! Vsleđ nno- ; strv'le sbran:cr;e Skrinjice In narx>lnllo ! s potrebom Živežcm. i — R^^nociJena mladina fn led po hodn^kih. Pi>e se nam: Vrselel. ko priCne po padlem snc?u zmrzo-vati in postnneio hodniki vsled zmrznene m^krote polski, napravi* ? io razposa;cni otroci — sebi v za-« [ bavo. odraslim pa v nevamost, — i drsalne. ki sa zlasti ponnči za pa* : sante ne\arne. \Ta to va^ko razva-\ do onoznriamo bolska vodstva, sta-i rise in zlasti policijo, j — Nalivi s streh. Po mestu fo nešteto hi^, ki imaio ob robu streh vsled obrede in rje razjedene žlebo-ve. Iz njih lije ob dc^evju in tajanlil sneqa veda na hodnike in pasanto kakor iz škafa. Ti razjedeni žlebovi kriče no popravi in dolžnost dotičnih hisnih dosnodariev ie r>&&, da iih dar?o poplaviti, dniSače bodo morali hoditi Ijudjc ob deževiu — po sredi ceste! — LjrMianske cerkvene or« in že!. potniki. Te ure so speeijnli- i teta v tem, da delajo samo zmešnja, ; vo ker ne kazeta in ne bijeta nit! I dve enako in prav. Naš kmetski ! človck, ki se namernva peliati 12 Ljubljane po /eleznici, se ravna ni-vadno po eni ali dm£i cerkvenl uri, zato navadno tuđi vlak zamudi. Cerkvcni predstojniki in cerkveni-| ki se za točnost teh ur kaj malo ! bri^aio, zato pa ljudje z dežele Čea j to tiirnsJco zmešnjavo prav po5te-j no zabnvliaio! 1 — Smrtna kosa. Na GUncah pri j Linbljani je umri h\Sn\ Do^estnik in pe-j kov^k5 mojster jt. Vnlentin A v b e 1J. 1 v Lnibljn^i pa je umrla rodbini Oskar [Skuška hčerka Ta tka. Blaj: spomin! — Kadar zapade sneg. Po ccstnopoliciiskem redu mora vsnk hišni gospodar ali upravitelj hišo skrbeti za to, da se sneg, ki pade pd noči. odkitla s hodnikov do 7 ziut-rai. kar 5a nsde čez dan, pa do pol-dneva in zvečer. Snes je odmetati na cesto tako, da se cestni jarki in sifoni ne zamaše. Proti malomar-nim gospodarjem se pastopa z de-narno globo. odn. se izvrši delo na njih stroške. — Državna posredovalnfea za delo. De!i isčejo: pisar, moči, kovi, narii. peki, mlinarii. mesarii, rudar-ji, trc!ov. sotrrdniki, prodaj alke, strojniki. kurjnči, dninarji, dninari-ce, slii^e, natnknrji, natakarice, kniicjovczi. s!ti/kinie. va^'enci, va-lenke itd. V delo se sprejn?eio: mi-zarji, ele'vtromonterji, čevliariU krojači, zidarii. tesarjl, kolarif usniarii. Štenarice za Čevlfe, vzcoii-teliicc sluškinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Tnko ne nr!de?o uredrikl do stanovanj! Prcjšnji občinski svet je sklenil zeraditi na Prulah stanova-nisko hišo zr» uradništvo To je bilo še spomUdi. Dancs pišemo že 12. novembra, pa je od te stavbe komai temelino zidovje dodelano. Če se bo tako rnalomarno zidalo, bo ta sta-novanjska hiša komaj novembrA stran 4, .SLOVENSKI NAROD-, dne 16. novembra 1921. šiev. 25is ■i i 'i i .nm ———»————i u i..... ■■ , , ■..... ■ ■ i ------——-----.—------.-----------------------------—^__^_______._____________________________. 1922 ali pa še lc maja 1923 suha in uporabna. V vlažna stanovanja ven-dar ne bo nihče hodil! — Sodišee brez razsvetljave. Is Maribora nam pišejo: Našo tozadevno vest treba v toliko izpopolniti, da. je tvrdka MelistroH ljil& primorana delo ustaviti tik ob zaključku, ker sa t Beogradu 4oločili, da smejo »troski i naša ti samo i&.OGO kron, tvrdka pa je za pogojnD 32.000 kron prevaeto delo v»led nepri-čiirovanih ovir prekoračila na 70.000 kron. Tvrdka je bila zadovoljna z do-jfov >rjenim zneekom, sa ostalo bi poca-kala. V Beogradu pa so vztrajali na tem, da se Jbnd 23.000 kron ne srne prekoračiti in jd delo ustaviti. Okrožno so-đirfče so je že obrnilo rt* visjo oblast 0 poja&nilom, koliko cenejše stana nape-Ijava elektrike iz Fale kakor (Sjedanja iz znestnega j£>đjetj& (difirenca 2a 36 K pro kilow. uro). Ali in kdaj b*> Beograd to uvidel. Se ni znano. Mučno |© r/% eodnike, kadar se vrste razprave tuđi na večar, ko 3i moraju pomagati s svečami. Treba bi bilo samo še par dni in nova razsvetljava bi bila izvršena. —Izobrazba babic. Za Ictošnjl babiškl učni tečaj na državni babiškl soli v Ljubljani se }e prlglasilo nad 100 prosilk, sprc-jeti pa Jih ie bilo mozoče samo 40, ker ni dovolj prostora niti za internat niti za šol-ske sobe. Pri sprejemu se ie oziralo v prvi vrsti na prosilke iz onih okrajnih glavar-stev, kjer primanjkuie izuSenih babic. Pomanjkanje dobrih babic je posebno veliko v Prckmuriu in v brežiSkem okraju. Internat ?e nastanjen v nekdanjl prisilni delavnlci in imi prostora za 36 posteli. Večina učenk dobiva v internatu poleg brczplačncga stanovanja tuđi brezplačno hrano. Ker je upravfčeno upanje, da prelde asil na Star! poti krnalu v last Zdravstvenega odseka. bc» mosore prifcodnje !eto boliSe preskrbetl va babišk! naraščal. Tuđi i ofirom na od-ccio dobrih, na mođernem zavodu IzuCenh babic je nujno potrebno, da priđe ljubljanski porodniški oddelek ClmpreJ v zadostne njegovim namenom ©dgovarjajoče prostore. — Pod ražena avto- vožnja v SIov-Ocrice. Svoj čas z veliko reklamo ustanovljena avtozveza Marfbor-Radsrona, se zđai ne funkdjonira. PoŠtnl promet Droti Sv. Lennrtu opravlja zopet mariborski Ncmec Lininger samo trikrat na teđen. Osebni promet pa je navezan na Ptvto privatnika iz Rađene Pred nekaj mo^eci je še stala vožnja Maribor — Sv. Lenart 40 K, nato 60 K. v novejšem capu pa že 100 K. Ker se za prometne razmere preko Slov. jroric njhče ne bri-ca. se ne borno smeli prav nifi čuditi, če bo to pođjetje do Božica omenjeno vožnjo zvišalo na 200 K. — Fotografski tečaj »Probude« se je priče! 6 preda ranji t> splošnem znanju fotografske umernosti. Predavanja so vrše n& tehniški orednji Soli in so ▼ zvezi z praktičnim fotogr. delom. S tem se nudi osobito mčetnikom, amater-fotografom — med dijaivt>mt uradništvom itd. — tepa prilika oarojiti si potrebno zdanje in spretrtost v fotografiji. Opo-sarjamo, da se &e sprejdmajo »lu&itelji in elug&teljiee v binejenem številu. — Vpisnina za one, ki nišo rpLauni kot slušatelji ▼ >Probudini« slikarski soli zna&* Din, 15—, nkovnina pa Din. 25 mesećno. Dijakom in dijakinjam srednjih šol se ulaovnina event. zniža. — Prijavo sprejema in daj© potrebna po-jasnil^ (ki eso rarvidna, tuđi na deaki ^a ražališe slikarske Jole >Probuda<) vProbuda< ». akad. slikar Fran S t e r 1 e. — Oskrbntk obocih AloJriJ Pojcačnfk bo izplačeval mesečne podpore 19. t m. od 1. do 4. popoldne na maelstratu, tržni urad. — Popravek f. PodberSka. Prejeli smo to-le pismo: Prosim, da priobČIte sledečo vrstice k notici »Vinar v Mestncm domu«. --« Na Iftrerarnem večeru, ki se sa je ude-ležf'o vsega skupaj okoll 30 dijakov. ni oriSlo do nobenih resnlh leontroverr me-d menol in »na)mlaj9o strufo«, to pa zaradi tffa, ker ml n( niti v sanjali padlo ▼ glavo, da bi sa Sel pričkat z otročlSi, ki mislljo 7. nosami. pa se menijo prikopati do svoje slave na ta način, da zlorabijajo moje Ime. Kal ti slov. javnost ne pozna dosedaj izmed đomišllave troperesne deteljice niti eneca. Anton Podbevlek. — Potnanjkanie rafeka ▼ Marfbo-ru. Mlekarice še veđno stavkajo Drotl lnaksimaln! ceni po 8 K za Hter mleka; TK>manJkanie mleka, kateresra je bilo pred maksimiranjem cen vsak dan do-\«oli na trffii, postaja Čim dalje občut-nej§c. — Po eoem letu DriW rootr. Pred Icfom dni je na cesti Borovnica • Vrbnika srečal neki potepuh brez doma in imena kmetico \z Borovnice. Na cesti jo je nnpadcl !n jo oropal za 3600 K. Liublianska policija je 11. t. m. po enem letu roparja izaledlla ¥ oseb! Ja-nexa Puclja, ki ie bil izroCen 8odiS5tt. — Pontrerbe pH Gastlnem dru-5tvtf. Olede velik© poneverbe pri !iub* lianskem Oaslinem in reSevalnem dru- ;jtvu doznavamo, da Ie bil na podla*! Prijave đru^tveneica predsednika. ki je prvotno nsrotovil samo primanjklja] 31.460 K aretiran riavni druStveni tal-rtk Kcmperle. Kolikor ie dosedaj pr©» iskava dognala, sre za svoto preko 90.000 K. — Boftienfa*. >Krnb Primorke priredi dne 17. decembra ti? Namdnem flornu >Bo2icni vec>r€ za rirtvmaiae primorske sr&dnješolce J begunce. Po-IrroviteljetTo j« ljubezniTO prevcela ga. Hribi*ri#T», irjpmga gt^poda ari-metr* in kr. nam«atnikat U m]6 takoj '/. odbornioami ■ y»o vnemo lotlU pr*d-T>ripr»y. — >Klab Prinork« btrtori ■ »trosko igro, ki e» bo dala aa božiftni- I 9\, Hkloft otrotkih nr^ditev t letotoli zimski B*toi> * „ . . I +m im* *m I I Gospodarske vestL — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani otvori dn^ 15. novembra novo podružnico v Krkinju. * —d ViorČni »emenj v Trsta se bo vrsil po novih poročilih sele v jeseni prihodnj^g-* letd. Posebna deputacija prizadetih trgovskih kroj^Ov »o ja mu-dila d^lgo časa v Rimu in pri nesla se-daj s 8ebbj v Trst poročila, ki zvene ugodno, da bo namreč vlada izdatno prispeval-a k prireditvi v^jrčnega sej-ma. Določen je bil sejem za prihodnp 8]X)in!ad, sedaj pa je odložen na jesen. Ing. Pulitzer, ki se je doslej a to stvar-jo zelo v^3tno in priđno pe&al, je odato-pil, kar jd slabo znamenje za n-*pove-ddni jesenski vzorčni eejem. —g Ancrleški krediti za izvoz. Od septembra 1919 pa ck> septembra 1921 j» izplačal oddelek za izvozne kredite v Londonu 1,276.079 funtov poaojil-a in picer za Finskb, baltiške pokrajine, Poljska, CaškoslovaSko, JugOsla-v i j ot Komuni jo, Bolgarska in Av-strijo. I — £ Rmka pristaniSda — svobodne« luke. Kak?.>r poročajo iz Petrrfajrada, namerava sovjetska vlAtla proglasiti nekatera ruska pristanišna za svobodnd i luke v ^vrho lažjega prometa z inozem- i stvom. I — c FrtncIJa se venemiri • rad) pad* ca marke. Pariško Casopl^je je vrnemirje-no glede padca marke in njegovih ev-en- ; toelnili posledic, zlastt vsled reparaciiske- { ca vprašania. »Echo de Pariš* favlia, da je predsednik Milierand včeraj imel z mini- [ stri, ki so pri reparacijskem vpralanjti di- , rektno interesirani, daliS! razgovor. Raz- i pravljali so o zelo resttih odredbah. ■ —£r P«>đ"HŽn'C4i rnsk© državne ban- i k« v Berlinu. >Rot© Fahne« poročo, da j *e ustanovi v kratkem v Berlinu r*>- | dmžniea državne banke ruske aovjat-ske republike. —g Franrija potrebuie orehe. Fran-coska vlada je pre-poveđala uv?>z rogate živine. praSicev in ove. Doroljcn p-a j1« uvoz salam, sv.hepra meea in ostalih mesnih proizvodov. Francoski trgovci petrebujejo l>reh©, za ka tena bbljubuje-jo d^br© cene. —sr Podaljšanje delovne^a ea*a v Sviei. Iz Ženeva poirvčajo, da bo zvčz-ni 5A*et najbrž uzakonil predlojr, naj fio vpelje v v?eh p?dic?tjih 9nmi delavuik. —g Nov Priročen iyristojbenik iz- j ide tekom decembra in bo ob??g^l na čedno mrejeni razpredelhi vee pristoj-bine v smislu nov^ea. sedaj od zakono-dajnega odbora narodne skupštine odo-brenepa začasnega pri3tojbin-skega zakona, kakor tuđi vse s o d n e in poštne pristojbine. TJpOštevaae so pa tuđi š© j prajšnje, vsled poarebnih zakonov in * odredb veljavne pristojbine in olajsa- j ve. Knji^M, ?tnm brošir^na 10 din., kot j pripbročena tiskovina din. 1150 ter je I jnke praktična in neobhođno pogrebna j za vse pisarne, nmde, tr^ovee in za < privatnike, ki imajo posla z oblastmi. ; Radi omejene naklado je takoj naročiti ; pri izđajatelju: Dr. Ivan Cer ne. Go- j apodarska pilama, Ljubljana. Pri na- j ročilih nad 100 izvodov 10%, nad 500 j izvodov 20% t>opust. Denar je vpo.^lati ob narocilu ali pa nakazatt na čekovni račun žt. 10.S65.______________^___ Soholstoo. — Društva u zimdbo sokolskeca do- ) ma v Šmartnem pri Litill ie darovalo omi-zje ori %. Robavsu istotam K 400, vesela družba pri Đelem volku v Ljubljani pa K 96. Odbor izreka darovaleeni srčno hvalo z Željo, da bi našli mnogo posnemovallcv. Te dni razpošilja društvo položnlce raznim prijateljem Sokol*rva in jih vabi, da pristopijo kot člani. Uverjcni smo, da ne . borno naleteli na trda srca. Zdravo! j ižpređ sođfSCa, i — Radi zlorabe uradne oblasti obtožeti carinik. Dunajski zidi Petran-ka, Klapholz i dr. so ovadili Kazimira Mihajlovića. carinika na mariborski obmejni kontrolni postaji, da je zlarabil svojo ura dno oblast proti njim tuđi z dejanskimi 2aljenjl, zlasti, da je ene^a z glavo potisnll ob zid s tako silo, da mu ie zbil zob. Obtoženi uradnik za-nika tako surovo dejanje. Prvi sodnik je vcrjel na Dunaju Dod prisego za-aliSaniin tožiteliem ter Mihajlovića ob-sodil na 400 K jflobe. Obsojeni se je pritožil na vzklicno sodiSče. V ponede-Ijek zaslišane priče, med njimi tuđi eden tedaj navzocih državnih redar-lev nišo mogli potrditi. da bi se bil Mihajlović res tako daleč spozabil. Pri Slavni raspravi se bodo najbrža konfrontirale priCe e ovaditelji. ; — Ii2rebanl porotnlki za mariborsko j poroto, ki se prtčno dne 12. decembra, j Glavni pororniki:Vidmar Anton, Studenlce, 1 Lešnik Ljudevit. Št- Iti, Rojko Ivan, Mu- ! retlnci, Kekec Peter, BnkovcI. Ferk Janez, j PesnISki dvor, Marln Janez, Bezina, Koro- '. pec Franc, Studenicc, Kreuz Avgnst Or- \ mof, Samtstur Llndevft, Sp. Polskava, i MatuS Hlnko, SI. Bistrica, KavCič Tranc, : Studenlce, Kodrifi Ivan, Pram, Topltk Alol-«11, Desrlncl, Pekltr Matljt, Sp. Jakobskl . Dol, Jug Anton, Krčevina, Prepetec Anton. SrediUe, Senčar Anton, Pulenci, Koder Joit, St. Lovrenc, Orahornlk Konrad, Lo-2aae. Wutt Karol. St Bistrica. Ertl Joie.' Roinlt, Schmirmaul Josip, Pobrežje, Klrifi ; Itib. Pavlovci. Kranjc Tomal, Tram. • Rtvšl Ivan, TrtovUCe, Omerzu Danijel. SI. Bistrica, Dostal Pavel, Ptu). KuharlC j Ivan, LeSnica, Saoperl Alojz, Žitnica, To- j plak Martin, Pođvlnei, dr. Olanenlk Franlo, ; Radeći br«ff, Sv«aiek Anton. Sp. Haldin, \ Kotnlk MatiJa. Sp. Polskava. Rećnik Tranc, -Razvanje. Rečnik Franc, Rtzvanle 40. Vinko Anton, Ltncova vn, — Nadomestni po-rotnfld: VratarK Stefaa, VoduSek Iran, . \ytf^±^jfM^%mm tm> **** Aid-1 \ zii, Grinšek Alojzij, Ruttnik Jakob Rojko j Ivan, Ziverlin Franc — vai if Maribora- > — Ker ja z opertcllo povzro£0 splav. j Mariborske* okrožno sodišče ie te dni kon-j Čalo dolgotrajno razpravo kočljive vsebi- ne, zanimive za naše medicinee in jurista. Na varnostno oblast je došla anonimna ; ovadba, da je dr. licnnan Kraus na taka- > rici Anconiji O. odpravil sad nesrečne Iju-; betni. a!i kakor sicer pravijo, da je na-I pravil operacijo z& provzročitev splava. j Prvemu na ta način .»avljenemu slučaju Je • sledil drugi, boli zanimiv, ker Je Ijubimec ! sam ovadil svojo ljubo iz jeze, da se ie upala od njega terjati odškodnino za otro- • ka. Tuđi ta je nataktrica Beti P. Državno ; pravdnlštvo je seveda takoj zagrabilo za j oba slučaja Obdo'ženi zdravnik ni taiil j ne enega ne drugega slučaja. V prvem slu-i čaju ie r&kel. da Je bila nosečnica tako . ozke konstitucije, da se Ie Že v enem slučaju morala podvreči »cesarskemu rezu«, ki se ni povoljno IzleČil m Je v ponovnem slučaju bila nevarnost za življenje matere in otroka. Predno pa se Je od'očll za uvod i itmetnega splava, je konsultira! kolego dr. ! Neuwlrtha, ki je žensko dobro pozna! m kl j mu Je tako operacijo svetoval. Glede dru-j gega slučaja se je obdo!?enec izsrovarial | na bn!e?en v ledvicah nosečnice. Odločil se i je za operacijo Sele ko mu Je prinesla to* \ zadevnr* spričevalo od voja^kejja idravnika \ dr. St KHub temu zacrovoru ?a Ie državno pravdniStvo tira!o radi hudodehtva po pa-. rasrafn 1-14 na obto?nn klop pred senat. Pri prvi razpravi Je podal samo eden izvede-1 nec (dr. loavlc) svofe mnenfet drujd (dr. Zakrai^ek) si fe pridr2al svojo »zpoved sa nrihodnfo razpravo. kl se 1# vrSIJa v petek porm'dne. ^'n Je v flavnem za voraSanJe. ; aH fe bfl ohdolZenec upravičcn do take ope-I racfje. oziroma ali Je bfla v nbeh sluCajlh ; re^. ninno potrebna. Tu «o si !7vedenf?k.i mnenia n^«y*rotovala. Prfmarfj dr. .lenko (UubUana) je v svoji pismeni fzpoved!, prcdlofenl po dr. Tpavcu mnenja, da operacija ni Mla potrebna. Mariborska izvedfn-ca sta se sklicevala na staro in novo $o!o; ena dovo'juje, druga prepoveduie. Dr. Kraus zastopa svojo staro solo, sklicuiofi se na graška profesorja Rosthorna in Roki-tanskesa, oziroma na knjigo prof. Schauta. Drž. pravdnik je predlagal med drugim tuđi Še zaslišanje ljubljanske medicinske fakuftete, razSlrll Je obtožbo radi žalltve dveh izvedencev. ker jima Je očita), da nl-sta izpovedala objektivno (5 104. srb. «.), za slučaj, da se ne potrdi obtožba kot hu-dcde'stvo pa je prediagal obsodbo po § 356 k. z. (nevednost). Zagovornik dr. Haas je v obširnem zagovoru utemeljeval ne-dolžnost svojega k!!*enta. Ob napetem pri-čakovanju ie senat pod predsedstvom dvornega svetnlka Fona razglasil raz-sodbo: dr. Herman Kraus se oprošča od obtožbe po§ 144 k. z. ker ni dolozno rav-nal, %e oproSča tuđi po § 336 k. z. ker Je operacijo izvrSil v utemeljitvf svoje »tarej-še šol© in oproSča se obtožbe po 5 104 srb. z.. ker Je z očftanieni o neobjektivnosti ra-bil v svoj zagovor !e sp'oSno priznanl parlamentarni Izraz. Rtzsodba je zbudfla po Mariboru .rlastl med zdravnikf in Jnristl lz-redno pozornost, ?e povečano v prlčako-vanju, kako stalilče bo zavzel stol sedmorice v Zagrebu. narodna obrana. — Lep uspeh spominske^a dne ▼ Mariboru. Srx)minski dan rapallske pogodbe, ki ga je priredila Jugosloven-! ska Matica v Mariboru s prodajo zna-''■■■ kov, je doncsel že dosedaj tekom pol-drii£cg:a dne nepričakovanj uspeh — 33.000 K. Na tem uspehu imajo največ zaslusr dijakinje in dijaki drž. učitelji* šča. Zasnovana je še posebna akcija od strani predsedstva podružnice, od katere se pričakujejo še nadaljni uspehi. l , — Podružnica »Jug^slovenslre Ma-I t\tm y Novem mestu je priredila ob ob-j letnici mpoliske pogodbe dno 12. t. m. I zel^ posrečen sporoinski večer. Nastopil je z več posrečenimi točkami novome-s\\ salonski orkeeter pfcđ vodstvom g. Kaštelica, pivski zbor pa ie sapel več zhorov, deloma s spremijevanjem orke- I štra. G^tio točko prt>grflnift pa je tvo- I rilo predši van je p. dr. Dinko Puca iz Ljubljane, ik je v krasnih besedah po-jasnil predzpodovinD rapallske pogodbe in njeno vzroka ter nam tuđi kazal pOt, po kateri mor?.mo hoditi v todoče. Nje-^T3va izvajanj*i so bila tem zanimivsjša, ktr je podal mno£7o osebnih sp^>minov i« dobe prevrata na Primorekem Iz začetka okup-unje po Italijanih. G>spod predavatelj je žel za svoja Izvajanja ponovno in viharno odobravanje. — Glavno zasluga na nspelem večeru Im-a predsednik podružnice p. vladnl svetnik in znani naš znanstvenik FartL S e I d lf kojemu gr© v prvi vrsti hvatti. DrisStoene uestf. — Qrecor£12«v veter. fzobraievalno draStvo »Bratstvoc priredi dtnes proslavo petnajstletnice smrti naSegt »goriSkeft slavca« Simona GresorCIča v veliki dvorani Mestntga doma »GrecorClCov večer. Dnevni red: Predavani« o življenju pesai-ka In pomena nejgovega delovanja sa naš narod. Pričetek ob 8 zvečer. Vstop prost V očifled delsrvu, da se po vsttn naieni bratskem Primorja pripravljalo vdlke alav-nosti ob tej priliki, Ljubljani nikakor a« sa-ostajaj. Vsl na Gregorčičev večer! — Društvo gUnovanjakih Bftjm» nikor sa Slovenijo 8 Btittom v JJpb-ljani, opowrja, da so vrfti prihodnja j a v n i* ođbonova s*i* v bt*So dna 17. novembra, 1 1. ob 20. uri v taalt dvirav-ni Mectnega dona. Društvena pisama dai« članom dnevnt> ođ 1S. db 20. ura informacija Sy. Petra ceiU it*r. U pri-tlično, deon'x________________________ Roleanlle slsna i f ■tatin liahdNmi m korfsl DratH ■■, drila ta mcHiait Telefffiiisl?^ m l?rzs!!!r ^^ psrof 83a Konfsrenca * Fortorcse. , — d Portoroac, 14. nov. Razprave konftrence v Portorose so v te-žavnem vprašaniu skupne^a vozni-škega parka došle do povoljne4a uspeha. Odboru, v katerem so za-stopani strokovnjaki vseh 7 držav kakor tuđi Anglije in Franciic. se ie posrećilo, naiti ucodno resitev. ki je v skladu z določili mirovnih po^odb. Tuđi dela transportne komisije se uspešno nadaljuieio in se prejkone končaio sredi meseca novembra. Drufie komisije bodo svoja dela prcikone že prele zaključile. RAZDELITEV ŽELEZNISKECA VOZOVNEGA PARK^ ZA MEĐUNARODNE TRANSPORTE — Gradec, 15 novembra, (fz.) »Tagespost« priobčuie danes poro-ćilo svojega dopisnika iz Portorose z dne 12. t. m. Poročilo pravi med drugim: Posebne važnosti ie včeraj v pododseku komisije za ureditev transportov storjeni sklep, da se skupni vozovni park nasledstvenih držav izroči cirkulaciji celokupne-mu železniškemu omrežju Evrope. Pododsek je sklenil, da so vozovi skupnega vozovnega parka v po-samnih pokraiinah zaznamovati s posebnimi znamenji. obdrže pa se nadalje imena in odznake nasledstvenih držav. S 1. januari em 1922 naj stopi v veljavo diede teh vozov dogovor v Strezi. Kolikor se tiče železniških vozov, nahajajočih se na italijanskera ozemlju, je železniška uprava Italije pripravljena, dati na razpolaao 2000 vozov, ostali vozovi skupneca vozovnega parka v Italiji pa naj bodo izročeni reparacijski komisiji na razpolaganje. O teh vozovih naj definitivno odloča ta komisija. Pododsek ni definitivno zakliu-čil nobene^a 6klepa glede razdelit-ve skupnejja vozovnega parka med nasledstvene države. Ta pravica ie pri zna na reparacijski k omi si U. Sklepi pododseka so samo provizo-ričnega značaja, da se začasno urede mednarodni transporti. Tuđi glede potnih vizov je dosežen uspeh, ker se je pododsek posta\il na stališče sklepov pariške konfe-rence glede vidiranja potnih listov. Rekonstrnhclia Stnnboll!-skega kabineta u BoIgarllL Politični kurz ostane isti. — Sofija, 15. novembra. (Izv.) V zadnjih dneh je bila izvršena politično zanimiva rekonstrukcija kabineta Stambolijskega, Ministrski predsednik Stambolijski ie odložil portfelj vomega mnistrstva, ki je sedaj združen z notranjira ministr-stvom, katero je prevzel dosedaaii minister pravde R a d u 1 o v. \a-rodni poslanec in državni pravdnik v procesu Rad osla vova — Petar J a n e v je prevzel ministrstvo pravde. Ministrstvo saobraćaja, pošte in brzojava je prevzer Hristo M a-nolov. Ta rekonstrukcija kabineta je važna za nadaljni razvoj bol-araske no t ran je politike. Značilen je vstop v kabinet politika Manolo-va, ker ga v parlamentarnih krogih poznajo kot neustrašenega borite-lja za ustavo, zakonitost uprave in svobodo meščanskih pravic. —Sofija, 15. novembra. (Izv.) Glede oddaje živine na podlaei do-ločil neuillske pogodbe je dosedai Bolgarska Grčiji in Romunski od-dala že skoraj ves kontingent. V kratkem prične Bolgarska z oddafo živine Jugoslaviji. — Sofija, 15 novembra. (Izv.) V narodnem sobranju je imel na zadnji seji ministrski predsednik g. Stambolijski obširneiši ekspoze onotranji in zunanji politiki. Glede notranjc politike je omenjal rekonstrukcijo kabineta, ki ima nalogo, da izvrši globoke reforme v sodni in politični upravi, da dvigne državne finance in narod dovede do blagostanja .Glede zunanje politike Bolgarske ie ministrski predsednik naglašal, da te Boltfarska dobro sa« veda svojega mednarodnega položaja. Mi hočemo izpolnjevati pogo-je mirovne pogodbe, da tako ohra-nimo državo pred velikimi krkami. Naša zunanja politika je popolno-mo miroljubna. Dalje Ie omenjal Stambolijski ponudbo ameriškega konzorcija glede driavnega posoji-la. Konzorcij je pripravljen dovo-liti posojilo, če se Bolgarska irrec-no zaveže, da se v dobi 20 let ne bo nikoli vojskovaU. OarisHa BdUanve stade ■a madlankHL —. d Budimpešta, 14. nov. Da-nes ob 13. je prišel ministrski predsednik grof Bethlen k državnemu opravniku in mu naznanil demisijo vlade. Državni opravnik si ie pridr-žal odločitev in je naprosil vlado, naj nadaljuje posloranisv Minisu- ( ski predsednik bo državnemu opri\-niku pre-ilauaU s katerimi oo-iitiki n.i; so pesvetuie o sestivi nove vlade. MIRIDITI PRED SKADROM. — Beograd, 15. novembra. (Iz.) Današnji »Beogradski Dnevnik« priobCuje iz Pnagorice poroćilo. da so mučne miri Mitske čete prekoračile nad Daio Drim in se prinrav« ljajo za napad na Skaucr. Pričaku« ieio, da dru ta kolona Miriditov, ki prihaja od Lieša. prekorači pri Ko-kariču Drin in rotem skupno » se-verno kolono napa.ee* Skuder. Glavni povtlinik miriditskili čet je Mar-o Gjonia. Poveljnik skaderske pi>-sadke je Baram Djur. Ta je ponovno zaprosii pri tiranski vmdi za pomoč. ker se ne more upirati • svojo posadko Miriditom. KONGRFS RADIKALNE STRANKE. — Beograd. 15. novembra. (Iz.) Glavni odbor radikalne stranke ie imel včernj sejo, na kiiteri ie razpravi jal o pripravali za stranlcin kongres, ki je bil prvotno določ^a na 2$. t. m., a ie bil v zadnicm momentu preložen na 11. decembra. Odbor je daiie diski-tiral o sporazumu z demokrati. Značilno ie. da se za včcrai določena pocajanja med demokrati in radikalci nišo vršila. Poaaianja se še nišo pričela in v radikalnih krodh so elede teb pofiajanj zelo rezervirani. DEMISIJA MINISTRA TRIFKO-VICA ODGOĐENA. — Beograd, 15. novembra. (Iz.) Vesti o demisiji ministra za izena-čcnje zakonov %. Marka Trifkovića se potrjujejo. Demisija je odeode-na z ozirom na dejstvo, da še ni definitivno končana stilizaciia novela volilne^a reda. Minister Trifković se je napram uredniku »Pravde« precizno izjavil, da v resnici demi-sijonira čira bo v ministr*>kem svetu zaključena rarprava o zakonu novela voliinega reda. POSKUS ATENTATA NA ORSKO KRALJICO. — Beograd. 15. nov. (Izv.) \t Skoplja javljalo: Na profri SKoolje-Qjevjfjeli;a pri selu Zelenika (206 km> so posku5ali bolgarski macedonski če-taii atentat na salonski vlak. s katerim se ie vozila grška kraljica Sofija v Solun. Okoli 20 mol močna četaška četa se ie na tem me^tu približala prosi pred prihodom vlaka. Atentat je pone-sreciL Pred vlakom je prozo kontrolira! nadzornik Nagulič z enim delav-cem. Cetaši so Nasrulića vjeli in ubili, delavec je pa srečno pobejfnil ia obve-stil o atentatu žandarmerijo. Protlbo!j5colfVa bona q UkralinL — d Dunai, 14. nov. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Lvova: Ukrajinske Čcre so zapodile 130 sovjetsko brieado s crte Staro-Konstanti-nov, Žefietivka-Poinnejo in so za-sedle Zegetivko. Rdcča kavalerij-ska brigada v Folomenu je prešla k upornikom. Tuđi moskovske čete. ki so stražile mejo med Volinijo in Podolijo so pobc^nile. — d Dunai. 14. nov. Litrajinskl upomiki so zaćeli po]iod proti Kijevu. Pri Fastovu, 60 km zapadno od Kijeva, se vrše že tri dni boji med ukrajinskimi kmeti in boliševiki. — d Dunaj, 14. ncv. Kakor po-ročajo listi iz Lvova, je harkovska sovjetska vlada proglasila nad Kijevom obsedno stanje. Borze. — Zacreb. 14. novembra. (Izv.) Def!-nitfvnl borznl zakliuCkl: Devize: Parte 19.—, 19.40, Curili 50.—, 5!.—» London 1000.—» 1020.—» Berlin 95.50, 101.—, Praja 294.—. 300.—. Itmlija 10^0, 10.9S, Bukare-ftta 180.—. 202.. Ney V'ork —.—. 255.—^ Budimpešta 27.—, 27.25. Valute: d> larii 250.—, 255.—, Ura —.—,—.—, napolc-ondorl 760.—, 900.—, marke 105.—, 112.—, čil. kronc —.—, 310.—, kjl —.—, 2.—, madž. krone 15.—f 25.—. Na bor*i |o pro-vladovala splo5na deru ta. — Zagreb, 14. rfcvembri (izv.) Ob idključku horxe lira ^60—10.—. — Curih, 14. novembra. Zagreb 1.80. Dunaj 0.171. Pra*j 5.70. Mibn 21.851, Pariz 38.126, London 20.341, New York 5.295. — Trst, 14. novembra. Zagreb 9.60, Berlin 9.75. Pariz 173, London 95.50. New York 24.15, Curih 458.—. — Praga, 14. novembra. Zagreb 33.75, Dunaj 1.59, Mi lan 3.S5. Pari« 6.83. London 377, New York 94.75. Curih 17.80.—. — Parir, 14. novembra. Dunaj 0.475, Mi lan 55.—. London 54.669. New York 13.85. Curih 262^0. — Berlin, 14. novembra. Zagreb 93.75, Prnza 26S.—, Curih 4S.75. — Dunaj, 14. novembra. Pariz 425.75. Curih 1140.—, London 23.550. ZsigTth 2250.—. Praea faOO.—. —Durni. 14. novembra. Tečajl đu-najske efektne borze. Kredit 61^0.—, 2lvno 24.550, Alpine 30r*otnoma drug ! ttstroJ. neso v STovcnIJI fn Dalmaciji. TI. ueovariafo proti temu. da se je ođ-nrsvffo prorre đosTH c?!vaTf sorodnflri. hstnTVi rr>?'ihv.ih kmetl). nćohvosti pri nnvft stav-hzh. pri nrenosii Irtstnfrjp od ded'?ev nn (frrsje osebe v srntovem Čas*j Jtd.. ker se Je <; fem. ne t?ira?c se na notrebe !fvđ*tva rreSito zoper vse soc'aTnn potftfJne o?ire. ITT. n<»ovarfajrt proti temu 6*9 ne mora-fn wf^ef v5o nrtefc^blne pfa?~«l ▼ na^ref. i r* el^de na to. ali $o pravilno zaračnnane nli ne. IV. n?ovana1f> proti temo. da se fe ođ- r?h poifnđb) o !Tobraronitn orndnfirofn fmtin^Tiejci I ravnc^rf.frfva. ki ?o po svofm ?rtidlfnht fz- | ^bra^bi m slv?niah eeftno pAkilca^i knt ■ '■•♦rofcnvr.Tflfcf in vcšč?»V( ndmcrlatf nrim, Vaten opadalo po svojem ostrojn med j f.*iT"-o7var!e T^T^nfoCe nr*đ». Ta stt>rem*mna : bo pa v vrifki Jrvnr preblvaT5tvu, ker dav- j ^-'? nTadrr'H po svn'fh ?^^Tfah fn nr»o?irix- i h»* Ver |T-i m2n!ka ?urTrfična m ^trokov- j ^n fznbrarrh^. "!ci Tn'al'ffctran! ra taVo • T>">*?ovaHe. Velja tsa ^© veđno načelo, da j vn nrat^f rt**r<đi stranV. ne pa stranke za- j r?di ur?đAv. | V. ue ova Halo fot>eT to. da «o flnanSna j ♦•M?.5tva r?e samo o4 odmere, temveč ; ff:đ! od refsrarja prltozb popolnoma Iz- j r :Mičen£», čc tT:di «o za to đelo eđino po- i iff?c?irt faktor;!; osobito pa ngovarjaio za- j ti, <5a je za prednje 2a povrn'tev pristo?- } Jv'n m za rešttev priiožb edina inStanca ge- • nera'na direkrija posrednih davTcov v Beo- \ arad'i. Opravi5c-na ie bo'^zen. da le t^ dl- ■ rekciia ne b^ zmne'a tepa dela, ?:er Ji bo- ] do takc rrošn.ie in prftožbe iz cc!e države, j prlhajafe in se bo re?Itev taklh zadev za* j v?-?kla r«a neđo^leđen ča«, kar bo provzro- • •"Ho nezadovnlfnost in nezaupljlvnst ob- \ činstva v državno poslovanje, na dnifrf j ctra"i ra ^ođmjanie in zabavljanje. Pri- ! ^ojbir.^ke zadeve se moralo rediti od te- J vežbanih. ?rvaIifIVovanih uradn!kov v nai- \ Trajem ča^n. Usovarjajo pa ftidl zoper [ m. da so se odora vile vse međfnstance, kar biie V5cm modernim načelom v obraz, tn da so fe s tem brez vsat'ega povoda j notisnlli na^i preizkti5en; finančm nr»dnM j hi stran: t>t*ovar]alo tuđi zoper to, da se i bodo preveč ali napačno zaračunane pr?- j .•»tn^bine vrsčale strankam brez obrestf, kar j h K-rfvl5»!o. ker bodo t tem postopanfem dotičri državljani brez njih krivde oSko-dovani na svoj! hnovinl. VT. nscvarjalo « vso od'oCro«!«© ra-i>er globe, ki Jfh narekuje raCasnl zakon ■id pnmer, če se pristolblna ne plafia pra- j voča?no, ali čc se ne uporabHo predplsanl j Vjlekl itd. Ta določba Je tembolj neuteme- j }ena. ker se iz «ačasneea zakona noben, tuđi najbo!) rutlnlran Človek v nekaterih /adevah ne spozna, kako mu Je kolekovatf in kako mu je postopati. — UgovarjaJo tuđi zoper to, da je vsako oblastvo, pred katero priđe kaka nezadostno kolekovana listina, wravičeno izreci razredbo glede kazni, kar ic pa popolnoma izklfučcno, ker nima vsa-ko oblastvo v pristojbinah tevefbanBi uradnikov na razpolajco, — Uiovarjajo zoper to, da bi kazni to povlfkt pređpl-sovai kak drug urad kakor finan£iui ob-Ustva prve- instance, katera so po svojem ustroju edino v to poklicana. ker ne pristoja ti pravica nobenemu druge mu uradu, to pa že zatefadelj ne, ker nima sa to kvalificiranih uradnikov na razpoUgo. VII. ugovariajo osobito zoper iloioćilo, da se kazni, Izrečene po zakonib o pristojbinah. ne smelo znlievati, niti milost no odpušCati. To dol oči !o je nehumano in kruto in ta ne pozna nobeno moderno za-konodajstvo. To določilo pa jasno naspro-tuje členom 5t. 46, 109, 11J in 115 ustave* f ker se srne kazen astaoovlti samo z zako-! noto, začasni zakon in pravilnik pa nlsta , zakona v smisla postave, in ker Je ništa ; Izdala krali in narodna skupSčina. • VIII. ugovarjajo tuđi xo?or to, da . da so se po-polnoma neopravičeno nved!© visoke prl-stofblne za lecrallzacife In nplse v trgovsJc! retcfster (z cd ino Izjcmo prt vpiMh delni- \ ških fn bančnih pod.ietij). XI. ujrovarjajo kenečno tover to, da se k sestavi te?:a začasnega zakona in pra-Tllnika nišo prite^nili prcMzku^eni slo-i venski ftnaneni nrndnlki !n droKi. ki so \t-vežbanf v pr!sto*binskfn zadevah. Kcr fe ta zakon (kar veJJa tudl za praviVik) ne-raben, nejasen. neprejrleden, skrafno po-j manjklliv, ker ogroža vitalne interese na- • roda. ke** je na kvar prebhralstvn, ker fe I provzročil veliko zmsdo y prlstojbinskih I zadevah. ; nrosimo. da se ta znkofl tn pravilnik ] .: taknT uklneta. I b) Dalie Je sprejef zbor It referatn no-j tarja g. dr. Kuharja resoiucijo o po-jslovnem davlru: i 1. Notarji fn notirskl kandidat!«, zbra- j i n! na shođu dne 13. novembra 1921., mri- j I đevaio potrebo, da si država poi?Ce novfh j I vfrov za svr»?e rfohodke v rovfh davkih. j I Predlagajo pa, da se novi davki z v*:o j I opreznostjo in prevdarnostjo uvalafo in da j ! se noben davek ne vpelfe, predno se nlso ; ! caslflalf prlzad?rl s!of! po %vo)fh legalnih I ■ ^asto^nTkfh. Opr?zar?alo vlado na doTo?bo \ l $ 135 lit. r not reda. po katerem Je notar- ! [ s^-i zbornica coWicsna fzreVatf mnenje o j : zakonodavstvu fn o predlo^ih. ki se Imajo • zakoriodajn! «kup?Clnl predložiti. i ; Opozarjajo poVJicane činitelje, kl se v ! j i^re-dlc^e^em slučaju povodom uvedbe dav- ' ka na poslovni promet nišo smatrali po-1 trebnim. obrniti se za poiasni'a na notar-! sko, oziroma odvetniško zbornico na to za-| konito določbo. \ \ 2. Davek na posloTni promet, uveden ; z uredbo z dne 27. junija 1921, iU $99. , smatralo zborovalci ▼ lermalnem ozha po- i i grešen, ker ta uredba ni b!la kot zakon | ; odobrena od zakonodavne skupfčlne. | i 3. Uvedeni davek na poslovni promet ogroža efcsfstenco, zlasti prostih poklicev z akademsko izobrazbo ki so vsled dragi- j nje zelo pr\zzđet\ m vsled toka čnsa za i svolo odgovorno dc'o mnogo prenliko pla-čani v primeri z druglmi, zlasti manttalnimi I delavcl I Predlaeajo fore), da « davek n« po-E sloriH promet akta* ta vse proste intell- i gentne pokliče z akademično naobrazbo, [ zlasti za notarje, odvetnike, zdravnlke, 70- . bozdravntke, veterinarce, geometre Itd. , toliko časa, dokler se ne izdela na novi { Pod'asi nov davčnt nacrt glede skupnih ! po drfavi zahtevanlh đavkov. i 4. Zborovalci IzraJaio mnenje. da 9e I vsak davek, ki zadeva obenem obratni ka- pital hi ne v resnlcl v prometu pridobljerrt dobiček. kvaren, ker uničuje obratno giav-■Ico navadno naiiibkćjiih siojev srednjega ttamu 5. dodatno, da *e poslovni djvek no-Uri em odmeri pavi;ilno. Uokler zakon ni ukinjen. Kultura. Dr. Certaoo stmfoničnl koncert ; Tiho tat skromno nara no>i dr. Cerin j vtako leto svoje darove. Nck ican, ne vab- : Uen piide, brez hvale grc Za vse .^vojc in- i tenzivno defo vtlka s tiho boljo v srcu v ; iep zabavljtce, pikre nasmeJlke, ćelo preziranje izvestnih krogov. V deieli, Kjer iir- ! žava gleda na glazbeno dcK» Kot na spret- j nost ročnost — svojo trditev lahko do- ; kažem — vspcrejrtjoč umetnost na tak način k spretnostim, recimo, ke^Ijanja, roko-borbe, hoje po vrvi itd-, sicer res ni prič.i-kovati razumevania ali ćelo podpiran'a; ! navzlic temu pa naj dr. Cerin vendarle dobro spi, saj mirna vest Je najboliša blazina. i Služba vojn51:e?ra kapelnika ni zavidanja vredna. Mno^nkrat Je v vojni dobi roJba vzpodbudf'a plaha srca k zma^on^njuni ; pozivu. Kapelnik pa menđa ni posut gene- \ I ral za to. Tuđi dr. Cerin ne bo, četudi bi to j stokrat zeslužil. Vsak smrkavl lalmant Je včasih gledal na kapctni*-a - trpina s preziranjem. Ce je sedaj druguče, ne vem. i Morđa bi Cerin vedcl o tem kaj već povc- ! I dati. : 1 Nj<^ov orkester sestoji iz najhetero- ! frcnej^ih clementov. Po narodnosti, znanju, ambiciji prava me^an'ca, ki ^e komplicira 5c z večnirn meniavanj?m lii'di. Zato ni čudno, če ic 5u5fl takega orkestra veJI i, ' l:aknr nbicaino pri drugih orke^trih. Ta^i, kier vsak posam?znik ne čtiti hormonske j skupnosti, kicr ni vsak pnTnovredna, har- j monsko zvencSa natura, kjer vsa!: i^ra Ic svoj glas fn !e sozvočje Ic <;!t!ča5no. pod-reieno volii. zanovedi kapelnika, proti ka-teremu vsled svoie odviRi-«;lan In LftTdrrHa.-. Vfnđ:Ts- i sohnov violinski koncert In 4. Rrnckncrfe- j vo simfonijo. rTnorrdnost već*** ?e ob^fa- ' f?.Ta v tem, da so vse tri skladbe rosile i o6ttii&. romantfT-e. Pom?.nti!-:n «ta Olmki in i Mende?ssohn, RmcknerJcvo četrto pa Ime- J nn'^Jo romantično. ! Uvertira. r?o svoji obfiM in da^ben? v^e- \ bi«? «pom!nja^oč kiasieVfh vzorov. Je Mla : nđtsrana krenko, eksaktno. promptno. I.a-h-:o bi fzpodrfnila pri vrtnfh hi Iahke!§?h i !\-oT»cert»*h vsled svofe frratko>t! in raz'inr- ; IJivostf »Pesnica In kmeta'. »OrfeSa v pod- '. zemtjr' itd. * i so te.^ko acjrciprajočpn-u j občinstva tako priljubljene m vendar tako nrda arnn^Ir^t* na < tak naCJin, da H »GledaTirj LteU rdnr! ! svoje strari rodi uvaževania vrednrm kov- j cerfom, prinese! o pravem čnsn razlago z \ r»otT?Tmi nrrneri itd. na'važneJSfh def In ta- r ko ^fi??H Va'ior timetniska revija, ki io da-nes tz'-o krvavo po^rc'amrv j £lrokopotezrosti, dramatskih vi?In v i MerdtMssohpt! ne r^.'dc-mo. Preenantnovt ; tem, lene, Ja^ne forme, Ifrazltl smf*cJ ?a \ umetniJko lepoto. visoka jrla«>cna kultera i •rvoiejra časa so nalznačilncj^e poteze v ; Mendolrsohnovf Rlasbl. Mendelssohn fe, rekel bi. pooseblien rezultat vse sr?asbene umetnosti teđanje dobe. Ni hod"! rtova po- , ta, ampak je potenclral v najvecji mcrl vse, kar se Je do tedal! ustvarilo. Torm večjih đlmenzij ni mopel izpolnlff, postaJal )e rad formcien. dnCIm no manHe oblfke (Pcsmi brez bc«;ed Itd.) prer^jenc z njegovo indi-vfduafnostjo. To zfatti ora^amo pri njego-vfh simfonHah, kvartetfh in ttfdi prf c-mol-nem viJoTinskem koncertu, ki smo ga sliša'i. Pri fzvajanju priđe "ttf seveda glavno v pnstev sofisi Ne morem reJH, da tehnii.o, vendar se premalo ozira i na ciziHrano izd^lavo predca^^nja. F>clo : pa ne dupušča solistu forti do široke kan- tilcnc, Kjt/ i»i se nio^oče pokazal v boljci : luči. (Jrt.cstt-r cam pa ie bil v vloci podre-j jenega uhsoluir.o ii- svojem rr.estu. ; »Kakor bi se pes srrjia! iz verige«. Se rekcl Flruclmer sam o sebi. ko ie kompo-niral svojo prvo c-molno simfonijo. In to } v svojem 43. letu! Ni bil eden onih blagoslovljenih umetnikuv. ki iih predldoči moj-stri prii>-l:c3o do prasa svetiš ja uir.ctnosil. ' V tcžkih borbah, v čiove^ki in umetriAki šamoti Je zra^tcl, in kar ic v n>ogrivo n^a-melost pronik'o uirctrT-l-e^a (F*aer, Mce-; thoven. Schubert. V/a^ner) zmc^.li t;a ie ; bolj, kakor vzpodbudilo. Ce bi ne b:l forđ njegove notran?© sile in v.w?tn?škesa b' pastva tako velik, pn^inil bi pt;d mai-o umet- ! niskih vti«ov. ne da bi naštl svoi<» la^tno ; ■ pot. Ko je riaplsa! svofo prvo revolucijo- ; i narno '■imiorijo. ri po^na.' od \Vasncrja i ■ več, kot •!.f5Jienj:rina«r. ' j L. 1573. ?e FVuc?cner prvikrat stopfl nred dunai^ko pu'>'iko s svojo c-moJno sirn-forJjo, s katero je na rrah nj; rl ?tcV.o . \T.ita v *irfors!:o r"*otnost. Teđa; je Ie '. 1 pe*čic:i ravzoClh čiVata ko*":a. Publika fe ; bila zrre>ana. ra^^aljcna ali topa. Darus i bi jih ne odšlo toliko, ko'ikor iih je tedaj j j Čakalo. Duli ne more na mah izčrpati vse [ grandiozne g!obine BruckncrjeveRa dL'la. j Zafo bi zamogll govoriti le o vtKu, ki ga \ izloča 4. siminni:a na pc.Tu'alca. Zdi se ti. kal:or bi se pntcipljal v ve'ctnku tonov. De-ro, ki!če. to/.iio, sme!o se zdaj v gozd«. j zdai globrko pod zemljo. 7dai v viharnfh l vi?inah. T5Če^ breRa. »oda neso te ti tonski | ' ralovl. ne da^o ti oddr!sa, prepusti." se jirn • : brezinnčen. Ko te verdarte vr^elo na brc?f | : zme-an si. zjč d!5 so ti^inf, ^di se ti. da je m'mo tebe ?el blesfč meteor. kate'ec:a ođsev ti 3c bli-'^F v očeh. Meterr — Bmck- | i nenev genii! Cerin £i !e priJaral <; svojo i I taktlrko. Hvala mcjstn:! — č. \ ! * ! ! — II. mtatiinitkl koncert Glas beno Ma* | ' tiče v poćaščenje spcimina b-agopokojne?* i i kraiia Petra I. Osvobodit^lja se vrši v ; i ^redo, dne 16. t. m. ob 6. zvečer v veliki j dvorani hotcJa »Uniora«. Na vrsto prideio i prigla^enci sledeč'h zavodov: I- državna I gimnazija, državna realna gimnazija, dr-: žavna realna gimnazija z nem^kim učmm | jezikom, državna ve'ika realKa, Licej, dvo- j j razredna državna trgovska šoh in I. de- j i Ska mc^čanska šola. Pripomi^'amo. da *oin$kih oblasti, j na Čelu jim kr. namestnik in mjirster Ivan ! I H ribar, škoi dr. A. J c c i I i in d*ngi. , Preds. (ilasbcne Marice, g. dr. Ravni-har se ie v uvndu ? iskrenim! bescdnrrl S!>omlnial b?a?ropokojnc;a našega kralja. Ko je svo-i izvaianja ktmčal s >lava-kl!ll na pokofres:a kraiia, ?e je dvignilo vse ob-činstvo ter zakliralo bla^opokoinemu kra'Ju: c'ava. slava, slava! Na to je mešani in mo-?\ii zb^r dovrSeno absolviral rod vodstvom ravnatelja konservatorila g. Mateja tinba-da hi prof. .Tosfra Micala ter goda^nl orkester pod Mktfrko prof Karla Jeraja svojo ne'ahko nalogo, dostoin« nivo'u svojih visokih gfasbeno - kulturnih smotrov. Pro-grom jp rbv^cal vse«ko«l resne. narrenu j večera prikladne skladbe, ki -menploča sa reliefom: Josipu Runjaninu-Kuzminčaninu. koji le i^hitrio napjev i po-PfilarLrovao hrvatsku himnu »Hrvatska do* movina«. poznatija pod imenom »Lijep« naTa dnmov!r.a*. Jedna spomen-?'o£a bit ć» p^.-stav!jcna na rodnoj kući. 1 druga *a re-lufom na palači bnm<-ko-2aspodr»rs\oc urodi brrd^kc imovne općine. Kako je po-stavl'anj© socmcn-ploic sa umietr.ičklm re-Ij'jr"' ni u opscen ovikove pros'ave spojo-no velikim novčanim žrtvama, pouzdana se nr.damo, da če naoraJi'i ni. rt *r»V:p!j.r.\inj* . dnbrovoljn'h pr:nr.sa. Cd iitr?T a namlrit cf se trošVovi. a jedan nri^jerani frno«; ro^'at i će ce Rrn'.iT? rovoi J«. .!'"i:r. kj.^rci \ilhe-! mini koja leži bolesna i bez IVakovih ror-| Čan'li srcd^tjva u tjradnlkoj brlrici (Pn'.i-! lu«:torsf»ri!>. NoJani prirodi, koii Će so ' obtc'^dariti u ?avro*ti, ^nljri ^e M. Mcdve-doviĆM, nad^tici'^l'T hrrjc'ce Imovne ćaćine 11 Vinkcvc"iT"» ili K'v^t 1 hrvatskih kn! ftv-nfVa u Os ]eVu (Oilev trg 4V 7a svezani : ru!s-r: P-nf. St). n.^oviJ. M. MV\vd.vif. F. n^riTf5 i J. C-cri' .Vfnf^\\fV P. F. Magler (O«-ITeV>, H. Rmarlč (Vukovar). M. D. Giur! * (7a;rcM. 1 — »Vesna*. V torck se pri?ne z rai-j poSiljamcm »Ve^nrc in tudt knii^arne f« ' doh« to?^ra* vi\ ri'D'Tsr Tr: r\'feV o^-j serr? ?t. 4. in 5. ?;!fno In ^tine K f»0. Naro-ča rcj v imravni'fvti »Vrsne«. Mikl^^'*evi ces :♦ 1" picirr-i Peln!r-:r ti^'^rnc. V^ebt-na je JaVo izbrana fn bog.iM da mora ra-, dox*o1s!ti v\'a vj^-i« v.f. 44.' j i*nr. tA-I« vpoVfno* Dr. \x\ti TTiaTTrr: j Vrt!Tc*i \z m*if??r>**«V.-. - ^-»\ — Pr. Mit%^ ! Ko^tir: C-tt^^'i n1orry»*':r> knlhirn^ ori*' I Jrntn^ife u Srb?. — Pinro Pimovirt O j traci"-rT"** — Pr T'nlct'^r T^iN^rr^tr*; ■ skl: Po!:«ki nror*oro«!. tTiirroj;la\*^v i\~.\ nre^-t*'] T'n-f^tr'osl: \:>nkn; Pro-E.vi^t4. — PTftvfT^aki tippIH: Cebor-lo-vački irlsPTiil:: PM^ki crln«Ti!l:. — Tnx*« ?traui pr(*")**A: X1r»mi'ki. — TistaJc. I si 1.0. ima s!edo'"o vscbir.v Xfl*n indtv. Ftrijn ž^le^A ?n V'-Vln. v t^Jlii fcrlsi. —-* ! Ank«Tv>dnrji na *vnu zerntit. — Pl<*n.brrni?kr zVomlr«*. — } TTaTnotero^ti. — Pru?tvpne vmtl. — j Zft^affni r»«»^r:§ko - «!ovensk& kemijak* j termir.olo«riiA. j REPraTom v\ROT>VFn \ gleda- j LI^CA V T^IT'niJAM. 1 Drama-, Torek, I ."i. novembra: ZnprtD. Sreu*, lo. lijvembra: Kumoiiija inu^m nj^v. B. Cetriok, 17. novcrtjbm Revizor. Izven*, ppt^I*., 1S. no\ emhra komedijti tuieA-nj^v. D. Opera: ' 7>*rpk, 15. novembra: Rfp:oletto. A. I Sieda, IC. novembra* Evarigeljulk. D. Či»trlek, 17. novembra: Carmeo. Petck. I5*, novembra: Znprto. , Dobra žena in mati ima vedru* nekoliko steklcnic lekarnarja Fclle* ra prijetno dišečeca »Flsafluida« doma. Sluzi za drgnenje hrhta rok nog in celeca telesa, kot kosine, tikum za nsta, kožo in clavo. Mno« t:o močneiši, izdatneisi in delniodi kakor francusko žcanjc. 3 dvoinate «;teklcnice ali i šneciiatno stcklcnl* co skup z znmotom in poštnino za 4S kron po^ilia: Eu^en V. Feller i Stubica donja Eisatrg 238 Hrova, ško.___________________________be Glavni urednik: Rasto Pust05lemšek. Odgovorni urednik: Ivan PoJržai. ^^•*"^3i^^l^fcfi£.U- -'"^-fKlMZ^IIM^—^—^■^■.^MB.____M_________________________________________________________ Neraztržljlvt bavčnko-vl jBOdpetnlkl za čevl-e. LJUBLJANSKA KREIIITNA BBlWJLA n j X • • LJUBLJANA - STR1TARJEVA ULICA 2. Delniška glavnica POOrUŽniCG! se pnporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. K 50,000.000. Gor^.?ćeur"i«WH' Prodala sretke razredne loteriie. Rezervni zakladi bor, Ptuj, Bretice. Telef. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. K 45,000.000 6 stran_______________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dn« 16. novembra I92i, itev. 258 Stcrcoaparat format 45X107 na prodaj. Naslov povc uprava Slov. Na i oda. 8213 KroJat-prikro!cval9C z veČIetno prakso J5če primernega d-li. Eventuelne pomidbe .Poštno ležeč* Ljubljana pod št 121 •. 8212 Prlženitev. Sollden inož, katoliČan, 29 let stir sdrav ln muzikalčen, bi se rad ptiž^nit aa kako poscstvo ali trgovino. Vdovc S otrokf nišo iznljučene. Pisma pod .Lj. 522—8201 na upravo Slov. Nar. 8201 Kup! se več vozov suhih £«sp«l| za fganje žgati. Ponudbe na Fi>. Dskl*va0 Slavina-Praatranak. Julijska Bene-Čija. 8148 Protesta se dv« suknji dobro orv ranjeni la» druga oblačila« — Poiive se: Gosposvstska o« 2, I« aatfstr. lavo, od 14. do 15. ure &210 Jeilce v tako nt aoilno kupale n\l»|il| papei, trgovec, Siadka gora. p. Šmarje pri Jelšah. 8192 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja, da bo otvorila 15. novembra 1921 v Kranju novo podružnico, ki bo poslovala pod tvrdko Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Kranju. Kova podružnica bo izvrševala vse v bančno stroko spadajoče posle, sprejemala vloge na knjižice in v tekočem računu proti ogodnemu obrestovanju, dajala vsakovrstne kredite, izvrševala na-kazila v tu in inozemstvo, prodajala in kupovala vrednostne pa-papirje, valute in novce, sprejemala borzna naročila i, t. d. NaSa preljuba zlata Tafka nas je dne 13. novembra 1921 ob pol 8 uri zvečer za vedno zapustila, kar naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem« Oskar in Angela Sknšek, starSi. — Hada, Majđa in Silvica, sestrice. — Janez, bratec Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta itd^ gospoda Josipa Hočevarja ▼iiltgm nadzornika državnik ielante se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebej bodi izrečena zahvala gospodom tova-rišem pokojnika za mnogobrojno spremstvo, ravnateljstvu državnih železnic in gospodom tova rišem 6. oddelka v Zagrebu za poklonjena venca, ugledni godbi in cenjenim pevcem Zveze jugoslovanskih železničarjev za ginljive žalostinke, vsem darovalcem vencev in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, kakor tuđi za osebno ali pismeno izraženo so-žalje. Končno se zahvaljujemo vsera, ki io nam v teh težkih urah stali na strani. LJoblJaaa, 12. novembra 1921. (ona Holevar - tliklsliadier. Terezi ja JLvbelJ roj Vlntai* nazTt»n}a v tvojem in v imenu svojih nedoraslih otročičev Draglos, Tejee In Tltkata prelaiostno vest, da je ncn nepozabni, srčno ljubljeni aoprog; ncnadomestljiv oče, sin, brat, »tric ln svak, gospod Valentin Avbelj hlftal pošast. In pakavskl aiajatar na GUneak at. 7» po kntM mučni bolerrri, previđen s tolalili sv. vere, v 42. letu tvoje starosti mimo v Gospodu zaspal. Pogreb ss bo vi SU v sredo, dne 16. t. m. ob 4. popalđae iz bile ŽalosU, Glince št 78, na Urno pokop3li5če ni Viču Sv maše žadnSnice se bodo brale v farni cerkvi u Viču. Bodi mu obranjen blag spornin! . Ha VIč«p dne 15. novembra 1921. lb đarait ii liu ee aprsjasa a*I JaMaJa. Naslov povc uprava Slov. Naroda. §211 Lokom obilo 30 do 50 konjskih moči kapi takej mestna občina Slovenigiadec. Ponudbe \t poliljatl dltefctoo sa obalno. 1154 Konjske odeie in fine volnene odeje v največji izbiti po tovarni&kih cenah pri iVL Bauer, Zagreb UlM St. Tekstilno blago na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 gaaio «a araprodajala«. T . W w______________ ,Diamalt Pozor, pekarji! „Diamalt** tvornice Hauser A Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet ■>?! glavne*™ zastot*stvu za Jugos avi o B4vard Bnftatiac Zagreb. Sk-a«!iWe Stiossmaverova ulica 10. 7269 Bukovo oglje in bukoua drva tuđi rrešana kupm vsako množino-Ponudbe pod ,,Oi;1 je" na Atoma Com-' parry. anončna drulba z o. z. Ljubljana. Kongresni trg 3. 81S SpEtei zBtmii . se sprejme. Ponndbe na unravo .Slov Naroda' pod .Tvornica 1921, 8175". »175 I" namizna jabolka v zabojih od 30 kg naprej, raz-pošilja tvrdka: Anton Fazarinc, COljO« 8190 Motor 11/»—2 HP 300 volt kupi tvornica ku-vert Salaabaraava al. S. 8178 Mlat dm. pm Iju s srednjo Izobiazbo, kateri ima veselje do letne trgovine, aa aprefaaa ta-kaj v službo. Naslov povc urrava Slov. Naroda. 8182 Narodna knjigama v fjnbljani prderuota iHci Jtet. 7. * atiporote ' katctUisH, koBcejrtil, plum-sU, tvftMi iiharml papir, Imtc s ibnukta NibiaL tt§n$kt kalife * jadi vetlkoalik, Mane s aao ali s flvaaia koloaaaja, vasaas v aaaw0 platno aK potanle. MKaalN taHJEkt ^^^ Zatofi MsUh mzhcv. ZavRkc a mk * «Mh MikiMHb. ____Vriita '^ t)Oi K mesečn ». Ponudbe pod .S'alno bival,Š:e 8214" na upravo Slnv. Naroda. 8214 Soliden tr99?ođ lifta stanovanje ako mogo^e *; brano. Ponudbe r<>^ .Solfdnost 8209« na upravo .Slov Naroda*. 8209 Obvestilo. CenjenC-nim 4vifan6ml ta«. Dt*aigo B«s«ljmk In drug, Ljubljana, Sortna ul. 8« Graški Dieselov motor najcenejša obratna moč 30. 40, 65, 80, 100, 120, 130, 150 in 200 HP, takoj dobavno. Orasor Wf jon- nođ M«ech*onen- Fabrlka> Aktlongeaoll« sehalt vormais Joh- Waltier. SEDEZ DRUZHE: Wien I. Wi!dnrctmarkt 10. Telefon štev. 22.501 Brzojavi: Grazer Wat^^onfabrik Wien. TVPRNICA IN GENERALNO RAVNATELJSTVO: Oraz, Efi^en-bergerstrasse 31. Telefon: št. 4206, 3462. Brzojavi; Waggonfabrik Graz. 7935 Mm ml \i tim. Vclezanimiva burka iz vojaškega življenja. Vprizarja se z velikim uspehom na številnih odrib. Cena K 9. Do5Ise? MM W\mvV0wMmvn\.!!. 7. Fran Raonikar icssfn! fesaTSkl molifer Ljubl^na, Linhartova ul- 25. Talaton 41S Poitao-takOTnl raćoa tt.42a previcraa po • ta—60 m. — Parna iaga ln atrol- as aalavnif«. Začasna delavska zavarovatnica zoper nezgode in Okrajna bolniška blagajna za Slovenijo v Ljubljani nameravata zgraditi v Ljubljani na stavbiSču ob Mikloličcvi cesti na-sproti justiČne palače skupno uradno poslopje in raipisujeta zi pridobitev načrtov javen natečaj, k! je omenjen na arhitekte, prebivajoce v kraljevini Srbov, Hrva- tov in Slovencev. Udeležiti se morejo natečaja tuđi inozemski arhitekti, roorajo pa biti jngoslovanske narodnosti. Osnutki, ki jih je v smislu razpisnega programa in pogojev izde* lati v meriltt 1:200, morajo biti izročeni do dne 15. ianuarja 1922 ob dvanajftih gradbenemu odseku v Ljubljani, Šolski drevored 2. I. nadstopje v zapečatenih ovojih z geslom. V presojevalno komisijo so izvoljeni sledefi g. g.: In)ajs Aatoa Kitaar, gradbeni direktor kod predsednik, afr« D«aja>|ar Blefirala, šefzdravnik okr. bolniškc blagajne, laaj. JaroalaT Foeraier, namestnik ravnatelja lehniške srednje sole, laf« Ciril Eeeh9 mestni gradbeni svetnlk, Iwab Koemor* ravnatelj okrajne bolnilke blagajne, št. Ivo. Al«|sl| Krili univerzitetni profesor, laf. Matko Fr»lo«i«k9 mestni viSji gradbeni svetnik, dr. Ant#a SaajađCn« ravnatelj delavske zavarovalnice in laf. Tiklor flfcabera«, višji gradbeni sv etnik, vst stanujoči v Ljubljani. Za osnutke, ki jih bo preso je val nt komisija spoznala za naj- boljle, so določene tri nagrade in sicer I. nagrada v znesku 10000 Din. II. nagrada v znesku 7.500 Din. III. nagrada v znesku 5.000 Din. Za eventualni nakup nadaljnih treh osnutkov, ki sicer ne bi bili odlikovani, pač pa od prcsojevalne komisije v nakup pnpo-ročeni, je določenih trikrat po 2.500 Din. Za izgotovitev konkurenčnih načrtov potrebne pnpomočke, razpisne pogoje in druge podatke dobijo interesenU poštnine prosto pri pod p sa ne m gradbenem odseku. ¥ Ll«blimait dne 14. novembra 1921. GraalBsnl edsek Đalavs>a mvaroTalaice i->ier atz^ođe la O rajae keinlik« blagalne. aV^B> a • * a a ■■ ^ ^ . .. ^ ^ • . f^a^trjnu ja tiak »Narodne tiaknroesj 2a loacratni dd odgovore^ Valap ti* Kopitar.