Z87. strnim. J* * IMUK i MM, ». tonln im xiix. ino. .Sovendđ Uvod* vetfa M itttl m Avitao-Ogreh*: si Ntm&frt •eto 1«to skoptj n*pr^ . K JS-— ćelo Isto fl*pre| . . . . K §*— iu racMC . , • • 9 2-10 oto Uto otpnj . , . . K «.- VpraSanjem gWd« tnento* se naj ptOc« u odgovor doplcnf« g« snrak«, S7pravnl*tve (spodtj, 4mMi !cto>. 9mA*va iUm ŠL t, tpt>M« ftLSft. Imtrati vdjajo: petereotopn* petit ftata za enkrat po 30 vin.. im dvikrat f» M vinM u trttorit iH večkrat po 16 vin. Parte tn zafiva* vrsti 25 vio. Putimo vrtu 30 vin Prf vecifti Insercijah po dogovoru. Uptivniftv« m) te poSljaj« naroćnine, rekJaaMdjc inscnU Ltđ, W Je Bdmin+stratHTie stvari —^ Nwmh tt«vllka vtlfa 10 vinari«*, ■ Na pismen« oarotfla brci istodobne vpo»tatve naročiti ne M m ozira> .Slovenski Narod« veHi V aftMltBl na dom dostavljan: • v upravnlštvu prejtflllll! eeto Uto aapfcj . . . . K 24— eete leto ntpre] . » • . K 3t^i polltta . . . . • . 12*— pol leta m • « • • • U^p Cctrt leta . • i • • a 6'— četrt teti B • • • • • JtS na me sce „ ' • « • » 2— «* mesec v • • * » • *■»• Dopisi na) te frankirajo. Rokopial m cm mfajo, VT*4aUtwot Kaafiova ollca it. ft fv pftttćfc tawo^ tiltta« ti S4. Raše rto perstllo. Dunaj, 13. decembra. (Kor. ur.) Uradno se raz^lnša VZHODNO BOJlSCE. Armadna skupina general-leldmaršala von Macken- sena. Sovražni odpor ob Jalomnici smo zlomili. Umikajoćesta se sovraž-nika zasledujemo. Avstro - ogrske in neraške čete se bfižato -Buzeti. Rusi so pustili zopet 4000 vjetita v naših rokah. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Ruski napadi zapadno in severo-rapadno od Okne se nadaliujejo. Tuđi vCeraj so ostali popoinoma brez-uspešni. Pri annadi generalobersta v. Kovessa je vladal razmeroma mir, ko so se jzgub polni napadi Rusov v zgodnjiti jutranjih urah zlomili. Fronta generalfeldmar-šala princa Leonolda Bavarske g a. Ražen uspeinih izvidnih poho-dov ob Bistrici Solotvinski ničesar pomembneza* ITALIJANSKO IN JUGOVZHCENO BO.IISĆE. Neizpremenieno. Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. Hofer, fml. Hii Dradno gorolilo. Berolin, 13. decembra. (Kor. u.) VVolifov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BO.TIŠČE. Ražen od časa do časa živahne-ga artiljerijskega ognja v pokrajini ob Sommi in Mosi ter ponoćnih spo-padOT patrulj pri nobeni armadi več-Jega boinega delovanja. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general-feldmaršala princa Le- ODolda Bavarskega. Ničesar blstvenega. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V Gozdnatih Karpatih pogosto lastni uspešni boil patrulj. Ob sedmo-graški Vzhodni fronti so tuđi vćeraj nemške Ln avstro - ogrske čete zavr-ni!e napade Rusov v gorovju Gyer-gyd in na obeh straneb doline Trotu-sula ter so pritiskale za sovražni-kom. Izvidni oddeiki so konstatirali precejšnje izgube sovražnika in pri-pefjali nazaj vjete. Armadna skupina g^m. v. Mackensena. Sovražnik, ki se je. z rurko ko-njenico ojačen, ustavil ob močno na-rasli Jalomlti se zopet na vs! črtl nmlka proti severovzhodu. Donav-ska armada in deveta armada priti-skata na ćeli fronti za njim. Ob cesti v Buzeu smo pridobili precej ozein-lja ter VJclf TČerai tam ln v gorovju zopet nad 4000 mož, M.AKFOONSKO BO."^F. Po porazih zadnjih dnl je vladaj mir ob Crni, Strumi in obalL Prvi generalni kvartirni mojster v. Lu d en dorf f. NOiŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 13. decembra. VVolffov urad poroča 13. decembra ivečeri Od časa do časa oživljen ogenj ob Sommi in na vzhodnem bregu Može. Deveta armada se bliža Buzeu. Vzhodno Crne so prl-čeli novi srbski napadu Dunaj, 13. decembra.- (Kor. ur.) Jutn^nja \Viencr Zeitung« bo ob-juvila tale najvišja lasmcročna pisma: Ljubi d r. v. Korber! Sprejemam ponuđeno MI d e m i s i; o a v s t r i i s k e celokunne vlado ter Vam in drugim Svojim minist-ro.m naročam, da vodite posle naprej tako Jolgo, da se šesta vi novi kabinet. Onenem Vam spor o ča m. &2 5 c m p o v e r i 1 svojega tajnega svctniKa dr. Aleksandra v. Spitzmunerja s šesta v o novoga kabineta. Dunai, 13. decembra 1916. Karei m. p. Korber m. p. * NOVI MINISTRSK1 PREDSEDMK- Ljubi d r v. 5 p i t z rc i! 11 e r! Sooročam Vam. da sem sprejel demisijo Svoje avstrijske vlade indasemjinarocil. da vodi nadalje posle do šest a v e nove vlade. Naročam Vam, da šesta vite novi kabinet ter mi predložite tozađevne pr edl oge. D u n a j, 13. dejembra 1916. Karei m. p. Spitzmiiller m. p. Z Dunaja prihaja danes ntpriča-kovana in presenetijiva vest, da je poda! ministrski predsednik dr. Korber z vsern svoj'm kabinetom demisijo, ki je bila sprejeta. Cesar je poveril sc^tavo novega kabineta bivšemu trgovin.skcinu ministru dr. von Spitzmuilerju. Nikdo ni prićakovai, da bo »druga era Korber« tako kratka. Po smrti grofa Stiirgkha je bil takratni skupni finančni minister dr. Korber une 29. oktobra imenovan za niinistrske-ga predsednika in sestavii je kabinet, katerega člane je cc^ar Franc Jožcf dne 31. oktobra potrdil. Korberjcvo miriibtrstvo je imoio pred seboj veiike in važne naio^e; prevzelo je po grofu Stiirgkhu težav-no dcclščin^r. Grof Stiirgkh se je bil v treh velikih zadevah ze zavezai: nagodbena pogajania z (>grska • so bila že skoraj perfekcijonirana, izlo-ćitev Galicije je bila sklenjena stvar, preureditev notratijih razii er v av-striji v smislu znanih radikalnih za-htev pripravljena. Korber je postavil svoj kabinet zopet na ustavno po-dlago ter je zavzel zlasti v nagodbe« nem vprašanju staJTšče. ki se ni skladalo z že izdelanim nas^odbenlm elaboratom. Korberjev kabinet se je lo-til svojega posla z veliko energijo. Urcd;tev gališkega vprašanja je od-kazal na parlamentarno pot. zavzel se je krepko za obnovitev parlamentarizma, upcljal je sistematično pre-hranjevalno organizacijo, z^oersko vlado je pričel nova pokajanja za nagodbo. Vse je bilo takorekoč v kali, ko je čez noć padla slana — demisije. O vrrokih Kčrberjevega koraka v trenutku ne moremo obfirnejše govoriti, ker nam podrobnejše informacije še nišo na razpoiago. Le ix ene-?ra dejstva se da sklepati na more* bitne politične okolnosti, ki so po-vzroćile padec Korberjeve vlade. Za Korberjevcga naslednika je namreC imenovan bivši trgovski mi-nisicr 5pitzmuller, glavni so* trudnik grofa ^tiirgkha pri po:;ajanjih za obnovitev avstro - ogrske nagodbe. Smatrati bi bilo torej, da pomenja padec Korberjeve vlade restitucijo Stiirgkhovegn nagocibenega elabo-ratn. fudi sicer je imenovanje drja. Spitzmiiilcrja zanimivo. Novi ministrski predsetinik je potomec rodbine, ki ima stare in tesne zveze z banćnimi ter borznimi krogi. bam je pričel svojo karijero pri vladi, kjer je dospcl do sekcijskega šefa, potem pa je zapi-stil državno službo ter je po-stal ravnatelj enc najmogočnejših av-strijskih bank, durrajskegaKreditnega zavoda (Creditanstalt). Kct posebno vnet zastopnik čim naiožjega gospo-dar.skcga zbližanja ired Avstrijo in Nerrčijo ter strokovnjak v avstro-og:rskih gospodarskih vprašanjih, ki se je vedno oKrevaJ za doigoletno nagodbo z Og;rsVr) se je dr. v. Spitz-miilier odzvai po odstopu dr. Engela povabilu 2:rofa Stiirgkha ter je pre-vzel portfelj tr^ov:nskes?a ministra. Pri demisiji osirotelega Stiir^kh^ve-era kabineta je bil dr Spitzmiil'er odlikovan z redom Železne krone I. razreda. Kabinet KSrber. Ko je izdihnil dne 21. oktobra, zndet od morilčcve roke. bivši ministrski predsedr.ik grof Sturtfkh svojo du^-) ter je vse njegovo rnintstrstvo padalo demisijo, ie poveril rajni cesar Franc Jo^ef I. sestavo novela knMnrra dno ?s. r.vtnbra dr. Er-n e 5 t u p 1. Knrberju. Dne 31. r-ktohra 5e :e nntn posrećilo Korber-iii sastaviti to-!e ministrstvo: dr. Frnrjc Klein justičr1' minlstrr, «re-neraloberst baron v. Gcorj?! domobranstvo, dr. Maks baron Hus-s a r e k r^'n^ter ^r» nanK in bo^o-čnstje, Ot'kir r»l. Trn Ka mmi^ter za javni dela. frvin bar. Sch \v a r-trenaii nntranji minister, dr. MHinr* R o b <■ 7 i n «5 k v minister za O^]ic;jo. ^r. Prarc Stinral tr^o-vin^V? rnf^'f^er. K?rel M arek fi-"ć^r^ni m?r>^ter. sce^cra^Tra'nr c r h n ; b ] - z^fe^^'^ki m;nl^ter in ^en. srrr*f Clam-Martincic po- Proti Bui8U. Poskas r(^n unskih čet zadržati prodiranje Fali nhavnove armade ob Jaiomici se ni obnesclm romunsk-a arniada ]t n'orala nada'j vati svoje uri'-anjs proti vzhoću Falkenbav-nove Ccte so ji neprestano za peta-rni in se skorai istoćasno z rorrunski-rri ^aJnj:mi \ oj i hlizajo mestu Buzeu ob istoimenovanireki.lz tega sledi,da so ostale s sovražnikom v nepresta-nem bor.ieni stiku in da se Pnmunom ni posrećilo ^odločiti« svoj!h čet od »ovražnika ter organizirati nemote-no. sisten;atiCno umikanje. O demoralizaciji bežeče armaae priča tuđi dejstvo. da so naše čete vjele v to-rek 4000 mož. tokrat Rusov. ki so najbr« pripadali eni ruskih pomožnih divizij. \z nemškefa poroci!« iehaja. da prihajajo na romunsko fronto nova ruska ojaćenja Ruska konjenica s% je pojavila že pri poskusu zadržati zavezniške čete ob Jaiomici. Ker se vzporedno s Falkenhay-novo armada bližajo odseku Btizeu-CalaiuiuJ tuđi Mackensenove čete, je pričakovati kmalu novih velikih in odločilnih bojev. Za Buzeuom pre-ostaja Roinunom le še Crta ob Se-retu. Ruska razbrememlna ofenziva v se^mograških Karpatih sicer še tra-ja. nima pa nobenega učinka na po-tek dojrodkov v Romuniji. ItaJijani in Rom u ni. Bern, 12. decembra. V italijan-sklh političnih krogih vlada vsled poraza v Romuniji velika razburjenost, ki se izraza v oštrih napsaih na za-veznike. Itaiijanski listi trdijo, da bo poraz Romuniji najslabše vplival na zaveznike, Rusiji se očiia, da se je popoinoma zatajila, Ang'iji, da je ro-rriunske razmere presojevala vedno lahkomiš'jeno. Anglijo napada posebno »Popolo d' Italia-< radi oholega ocenjevanja vojasketa položaja v Romuniji in vprasuje polkovnika Remidgtona, vojaškega sotrudnika ^Tirr.esa«, kedaj vendar bo inoičal, ker da so vsa njegova razmotriva-tija bila povsem napačna. Italijani so pač razočarani, ker sa mislili, da bo konec Avstro-Ogr-ske, ako R >muni pritisnejo na vzho-du. oni pa na zahodu, ali zgodilo se ie baš to. česar nišo pričakovali: Romunija je poražena. Tn sedaj se bojijo velikega italijaskega poraza. filasoifi o mirovni po-nudbi C9nta!ni[i držav. Z Dunaja nam poročajo: Izroči-tev direktre mirovna ponudbe en-tentnim državam je vzTiudila tuđi v onih političnih kro^ift, ki so vedeli, da pripravljalo centralne države va-ztn mirovni korak, veliko in splošno prescneien'e. ki pa .se ie kmalu un^akTiilo i^krenerru zadeščenju, da Je ]rv"rdrun?!al?[anc?. ra visini svoje vofasKe moči in svojih vojnih uspe-hov 5tnri!a korak, ki ga soglasno !jo proti Venizelosu. Iz Sofije javliajo: Tu vlada po-polna nejasnost glede rzzrner na Grškem, ker je brezžična zveza med Grško in Rolgarsko že tri dni pretrpana. DosleJ ni znano, fe-li zveza pretrgana, ker je ententa zasedla grško postajo, ali iz drugih vzrokov. Vojne vesti. Razsulo Rusije. Vojni poročevalec Evgen Lenn-hoff piše 12. t. m.: Kakor izvem iz zanesljivega vira, se nahaja Rusija sedaj v popolni desorganizaciji. Kriza izhaja iz prometnih razmer. zlasti ker so bile prometne proge zadnje tedne silno preobložene vsled dogod-kov na romunskem bojišču. Prišlo je baje tako daleč, da danes ni dobiti niti v mestih niti na deželi kruha, sladkorja, petroleja i. dr. v večjih množinah. tuđi bakreni denar je sko-raj ves izginil Iz prometa. Trepor in car. »Russkoje Slovo« poroča: Položaj novega ministrskega predsednika Trepova ni posebno zavldanja vre-den. On namreč želi reformirati niski kabinet, dočim je car proti temu, ker uživajo številni elani rusKega kabineta zaupanje carja. Zato je car tuđi odklonil željo svotega ministr-skega predsednika, da naj se odstranilo nekateri člani kabineta ter je obenem opozoril Trepora, da želi, da ostane tuđi on v smeri Stirmerja. Za-trjuje se, da je Trrpov nameraval pred vsem odstraniti notranjega ministra Protopopova. Veleposlanik grof Tarnowskl. \Vashlngton, 12. decembra, (Kor. nrad.) Reuter. Državni departement Jc poslal Angliji in Francoski drugo noto, ker se ti dve državi branita do-.voiiti veleposlaniku grofu Tarnaw-akffna prosto pot Nota naglaSa, da smatrajo Zedinjene države prosto pot za priznano pravico diplocnatič-nega občevafija. Noto je provrroćilo dejstvo, da Anglija ia franeotka ništa ugodiM prejlnii želji Zedtalenih driav in da se namerava frof Tar-nowski 16. decembra odpeljati \t Rotterdama. Lloyd George in Nlzomnsfca. »De Maasbode« poroča: Ono uro, ko je dospelo poroćilo o defini-tivnfm imenovaniu Lloyd Ocorgeja v Haag. se je vršil izreden nizozemski ministrski svet. Uradno se je na-to brzojavilo vladn^mu agontu v Amer'ki, da je ves ladijski prostor, torej tuđi oni, ki je bil rezerviran za razno blago, brezpogojno pripraviti za pošiljanje žita na Nizozemsko. Zdi se. da tuđi sieer pričakajejo naj-bolj dalekosežne konsekvence go-spodarskejjf^ značaja na Nirozem-skem od imenovanja Llovda Oeor-?:eja. Na drugi strani pa se zatrjuje, da je sedaj po končani ancjleski krizi mnogo bolj dvomljivo, ali se bo nova gospodarska pogodba z Anglijo' poduisala ali ne, zlasti ker smatrajo v nizozemskih krogih za mo^oče, da bo Llovd Oeorge v zmislu svojega energičnega akcijske^a pn^rama zahteval (xi Nizozemske še nadalje popušČanje Angliji v prilog. Energična blokada. »Daily MaiU zahteva iznova energično blokado Nemčije, da se na ta način skrajša vojna. Roben Cecil se baje boji s tako pooštreno blokado z^ćeti nevtralne države, kakor Nizozemsko in Dansko »Dailv MaiU naglaša, da mora polagati angleska .vlada večjo važnost na angleska člo veška življenja, kakor na dobre od-nošaje z nevtralnimi državami ter sporoča, da obstojajo tako na Nizo-zemskem. kakor na Danskem moćne stranke, ki so proti temu, da bi se iz teh držav Nemčija preskrbovala z živili. Politični sotrudnik ^>Times^ je pooblaščen sporočiti, da bo vlada začela zatvarjati sovražne banke in izvozne trgovine. Bonar Law kot zakladni kancler je baje že sklenil objaviti imena vseh teh firrr To so angleške želje in angleški nacrti. V resnici ra so seda] na An-gleškem silno razburjeni nad dej-stvom, da se cene zivil dan na dan zvisujejo in da se ni videti. kedaj se bo to zvišanje nehalo. Tako stane hleb belega kruha danes 21 pence (26 v) in jaje ni dobiti pod dolarjem tucat, torej kos nekako 40 v. »Suffren«. Iz Ženeve poročajo: Vsa posađ-ka franeoske oklopne križarke -Suffren*. obstoječa iz 18 častnikov in 7fio mož je utonila, ko se je ladja potopila. Križarka je bila zapustila Gibraltar 24. novembra ter bi bila morala dospeti v L* Orient 2^. no* vembra. Ang!eška vojna oblast. Angleški vojni urad je sklenil, da se odslej sestane najmanj enkrat vsak teden. Prvo sejo je imel dne 11. t. m. Sprejeni naših ramenlanih invaSidov v Lupanu. Dunai. 12. decembra. »Politische Corrcspondenz^ prinaša z italijanske meje dopis, ki pravi, da tessinski listi so hoteli poskrbeti za to, da bi se pokazala v kantonu Tessinskem pri vožnji zamenianfrt raniencev razlika, da bi bil namreč, sprejem avstrijskih ranjencev zgol humanitarna zadeva, sprejem italiianskih pa bi dal povod za patrijotično demonstracijo. Ali prebivalstvo se ni dalo zapeljati. marveč je priredilo avstrijskim in italijanskim invalidom jednako prtja-zen sprejem. Posebno se je to čutilo v Lučnih Vendar pa so bile razlike v raznih odredhah: tako jc dobfl av-stro - ogrski spreiemni komite samo okoli 20 vstonnic za kolodvore, ko so se vozili Ttalijani. pa jc bil vstop na kolodvor za množico prost. Popolno korektne pa so bile odredbe krajevnega vojaškega poveljstva v Luganu. • Kazne poliMcnc vetfi. = proslaienie amnestije. 2 Đn- dimpešte poročajo: Ogrsko justično ministrstvo je izdelalo predlogo fa amnestijo, ki bo proglašena povodom kronanja cesarja Karla za offrskegk kralja. Nedavno se je mudil y Ba-dimpešti avst^ijski justični minister dr. Klein, da se dogovori % ofiTrtko vlado o jednakomemem DOStooanjU v tej eadevi. Smatra se. da bo prcv-glašena amnestija v Avstriji Istočiš* no kakor na Ogrskem. Amnestija bo obsegala politične delikte in zločine, izvzemši one. ki so bili naperjeni na-ravnost proti vojevanju. r= Nemške stranke to Kftrberfe-va vlada. Nemška »delavska tdrn-iitevc — najvočja skupina nemikega »NationalverbaJrifei — te imela sejo. ma katari m J# bavila ttUfa&io t sta-HSćenu ki ga nad »avzcmo nemlke stranke proti KSrberisvi vladi Po-slanae dr. Redlich je poudarjat da hoće mtafetrstvo dr. KOrherla vaa vpnsanla reiiti ustavnim r>otom. dočim je poslanec Stčlzel poudarial. da Je sklicanje državnega zt>ora le mo-goče, če se izpolnijo gotovi predpo-goji. Vrlic dolgi raspravi se ni doseglo sorfasje. kako stalilče naj zaX vzema nemška »delivska združitevc proti vladi, le taktika nemških radi-kalcev je bila soglasno obsojena, Končno se je stranka odlomila, da stopi v zvezo t ministrskim predsed-nikom in da po uspehu tega razgovora določi svoje stališče. = Prepovedane tiskovine. »Pe-ster Lloyd< javlja, da je ogrski trgovinski minister vzel oostno pravico sledečim tiskovinam. »Jugoslavija«, »Jugoslavenski odbor v Londonu«, »Genij jugoslavenstva«. Te tri brošure so izšle leta 1915. in 1916. v No-\vem Jorku v tiskarni »Hrvatskoga svijeta«. Dalje je minister odvzcl poštno pravico brošuram »Mi mali u velikom vremenu« od Milana Marja-novića, »Jugoslavensko pitanje« od dr. Franka Potočnjaka, »Kako sam imao postati avstrijski špijua« od Pragotma Bublića, dalje brošuri »Jadran« od Milana Marjanovića, »Tko je izmislio Jugoslaviju« od A. Belića. tiskano v Chicagu v tiskarni »Hrvatske zastave« in brošuro »Kako je u domovini« od Milana Marja-novića. = Nemike voine Hnaiice. ^Nord-deutsche Allg. Ztg.« zavrača s po-udarkom in r vso odlo^nn^tjo trdltev rmgleškeKa drža\Tirga tajnika za fi-nance. da je Nemčija najela mnogo višečih dolgov, ki jih skrira pred javnostjo. Padanje nemskrh mmič-nih kurziv v inozfm^tvu ie le epizoda, ki je nastala vsled te*a, ker je denami promet z inozemstvom nc-mogoč in ker je večji del izvoza nem-škiri izdelkov nemogeč. NemClja lah-ko na to mimo jrlrda, zlasti čc uva-zuje. kake dolgove ima vsled vojne Angleska v inozemstvu. = Miljukov proti Stiinneriu. Budimpeštanski »Magyar orsrag« poroća, da je vodja ruskih naprednih strank profesor Miljukov v enem svojih zadnjih govorov v ruski dumi izrekel najtežje obtožbe proti gotovim ruskim politikom. Miljukov je obdolžil skrivnostnega popa Raspu-tina. kneza Andronikova in bivšega ministrskega predsednika Sturmer-ja, da so veleizdajalci. Ko je Miljukov odpotoval v London, je padel minister zunanjih del Sazonov. V Švici je Miljukov govoril z ruskimi interni-ranci in begunci in je od njih dobil dokaze, da so bili vsi sklepi pariške gospodarske konference izdane Nemčiji in Avstriji. Miljukov dolži Stiir-merja, da je vse to izdaJ in zahteva, da se začne proti njemu posebna sod-na preiskava, kakršna je bila odreje-na proti vojnemu ministru Suhomli-novu. — Agitacija entente v Ameriki. Tntenta razvija v Ameriki Čim dalje energiČriejŠ3 agitacijo proti Nemčiji. lV to svrho $e poslužuje zla^ti raznih svojih odličnih in tuđi v Ameriki popularnih znanstvenikov in urretni-kov. Tako se ie oglasil sedaj belgijski pesnik M. Maeterlinck v vNew York Tribune« s strastnim apelom na Arr.eričane. M. pravi: Človeški jezik ni zmožen dopove-dati, kako nečlovesko postopajo Nemci v Belgiji. Oni morijo množice in ne silijo naroda le v robstvo, tem-več p:a naravnost uhijaio. Ves svet obrača sv^je oči v Ameriko. da vidi. je-li ohrantla duha svojih očetov. Arr?erika se mora postaviti na čelo nevtralriih narodov. ki morajo Nem-čijo prisiliti, da opusti svojo strsšno politiko nanram nirrinm. — Kakor je videti. vplivajo podobne hujskari-?e 5e vedno prav jrlobolco na Javno mnenje v Ameriki. pod Vat*reffa pritiskom je sedaj postala aineriška vlada Nemčiji svojo »befsiisko noto«. Peto vojno posoilio — poklonitveno posojilo. Oinljivc so besede. ki lih je po-kolni cesar v svoji oporoki naslovil na avstrijske narode^ »Naj bi obranili Meni in Moji hi-li v dobrih, kakor v slabih dneh do-svedočetio nažriiotično mišljenje tuđi Mojemu nasiAnika.« To je sveta poslednja želja« ki ostane neiebrisno vklesana v srcih vseh Avstrijcev. Vsi se tbirajo okrog prostola mlađega cesarja in \z vseh pokrajin Urne monarhije grmi prisega «vc-stobe: »Imetje !n kri ra našega cesarja, imetje in kri za domovino.« V bojnem gronra posvedočujejo jonaki slei kakor pre) z žrtvovanjem krvi In življenja $vojo ie vsetej dokazano vdaiiost Sa zvestobo cesarski VtL Mhče ne omahuje. nihče ne obučava. Vse navdaja neomaina volia za zmaffo in sovražniki spocnavijo, da plamtni dah star« AvttrUe tndl pod novim voditeljem % enakim žarom kakor Doprej. Potrebno je pa tuđi, da tišti, kl so ostali doma« pokažejo na enak na* čin svoje občudovanje sa vladarja in svojo požrtvovalnost Vidi naj to ves svet, slasti ra nali sovražniki. Do-prinesti je treba dokaz, da stojimo neomajno skupaj in da je moj^ av-strijske državne misli nad vstf*fcma-govita tako, da bo tuđi v prihodnjo-sti, kakor se je pokazala vse prema-gujočo v viharjih svetovne vojne, neločljiva vez za vse narode naše monarhije. Prilika za tako slovesno posve-dočenje domovinske ljubezni in zve-stobe ter udanosti vladarske hiše je peto vojno posojilo, ki se naj oveko-veči v finančni zgodovini avstrijski kot poklonstveno posojilo. Avstrijci! Pripadajte kateremu-koli narodu, kateremokoli stanu ali pokliču, strnite se v armado v ozad-ju. Hititi enih misli in enega srca na podpisna mesta in pomagajte, da bo poklonstveno posojilo pospešilo in omogočifo veli^ansko zmago. Vsaka svota, podpisana v tem smislu za domovino, bo nov biser v kroni cesarja Karla. Podpisujte poklonstve-no vojno posojilo. Tesli iz fitaffi i&. Padel je na romunskem bojisču reser\Tsi četovodja ' „ gosp. Adalhert I v a n č i č. doma iz Deskel na Oori^kem, iz znane narodne in sroštovane družine. Bit je zadet v pljuča. Pokojnik je. bil mlrnegra, bla-gega značaja in zvest pristaš napredne stranke. Lahka mu tufa zemljica. Slavo} Škerlj t. V tržaški mestni bolnici je umri gosp. Slavoj § k e r 1 j, zuan vri delavec organizacije narod-ncga delavstva v Trstu in Ljubljani. Trndil se je in boril in deloval, kjer je mogel in kolikor je mogel, živel v načrtih in ves gorfl za blagor slo-venskeffa delavca. SegraJ Je tuđi na polja, na katerih mu je manjkalo predpogojev za delavanje, na zadnje pa se je po vrtni k svojemu krojaške-mu po^u. Po kratki bolezni se je resi 1 življe-nja, ki mu je Te malokedaj kazalo prijazno lice. Naj počiva v miru! V ruskem vjetništvu se nahajajo po poizvedbah, dašlih informacijske-tnu uradu v negrunskem taboriŠču v Wacni: Andrei Silič iz Sempetra, ?4 let star, v Čembarjn. eubemija Pensa; Fran Škarahot iz ^empasa, ?3 let. v Harkovu: Fran S^farabot iz ?cmpasa. 24 let. v Petropavlovsku: Andrei Raiem iz Ocizle-Klanec, 32 let, v Miirko\'u. Smrt med begunci. V be^unskem taboru v VVagni pri Lipnici na Šta-i»rskem je umri gospod Ivan Kancler, posestnik in trgovec iz Solkana pri Gorici. Trn slovenske begunske otroke v taborišču Wajjna pri Lfpnic? sprejme ondotna uprava izpraŠano vrtnarico. Hrana in stanovanje v taborišču; mesečna plača 75 K. Prolnle za to mesto, katerim je priložiti spričeva-la, je vposlati na baračno upravo. Svojemu mpžq ie bila poslala neka Dalmatinka raznih reci, za katere je prosi!. Dobra žena fe menfla, da je mož gotovo dobfl poslane reci. ali čez do!f o časa je prišla poŠiljatev na-raj z orazko, da je mož odpotoval dalje. Žena je žalostna odprla ovoj in v njeno velfko presenečenje sta skočUi iz skoro praznega ovoja dve veliki podgani. Mm w&)t i kr. in. srifla. • Dun t], 12. decembra. S svojim skiepom z đne 30. nev-vembra 1Q14 sklenil je kranjski de-želni odbor, da prefemafo stalni, v določene plačilne razrede uvrŠčeni deželni nslužbetici, ki so v vojaški službi e a ž i s t i, za čas svofega vo-jaškesra službovanja, če so samci, le eno tretlmo prejemkov, ki so vštevni v pokojn]ty> in event. kvoto ra£like med tami prejemki in voja-ško plačo. če so pa o ž e n J e n i ali vdovci i otroci a) tretjino plače, + b) polno aktivitetno doklađo. + c) kvoto, ki odgovarlt razliki med svoto 2400 K in vojiško olačo. odnosno če v pokojnino vštevši pre-jemld trese^ajo vsoto 2400 K, rax-liko mod temi prejemki in vojaško plača Irrecno ie ntdalj« defelni odbor s svojifti omenjenim sklopom določil, da se mora od kvote pod c) in even-tu«ino od tretjine plače pod a) toliko ođtegnKU kolikor ima dmžlna vpo-klicanega sprejeti od države na su-stentacijskem prispevkn, od aktivitetno doklade pod b) pa toliko, kolikor ima družina sprejeti od države u ifiovMiAcm prisptvkiL Skupna vtota od dežela prizna-nih prejemkov ter državnih prispev-kov ne bi smela torej presegati vsott pojnjh aktivltetnih prejemkov (plaća in aktivitetaa doklada), ki bi jih prejemal uslužbonec, ako bi ne bi vpoklican. Skiicuje se na skiep dežetaega odbora % dne 14. oktobra 1878, ela-som katerega so morajo analogno uveliavflati napram vpoklicanim de-žemim uradnikom določila fakona z dne 22. junija 1878 drž. zak. št. 59, prosil je deželni tajnik gr. dr. R„ ki je bil mobilizirali kot črnovojniški častnik, deželni odbor, da naj svoj zgOTaj omenjeni sklep spremeni in da se mu naj odtegljaji od plače iz-plačajo. Ker deželni odbor tej prošnji ni hotel ugoditi, tožil je dr. R., zastopan po odvetniku dr. Franu Zupancu v Ljubljani, deželo kranjsko pri državnem sodišču na izplačllo vseh od-tegljajev pro praeterito, od dneva mobilizacije do konca Teta 1916, in pro futuro na neskrčeno Izplačilo plače. Pri ustni razpravi pred državnim sodiščem z dne 9. t. m. Izvajal je zastopnikov namestnik dv. in sod-ni odvetnik dr. Friderik Babnik. da je sklep deželnega odbora z dne 30. nofv-embra 1914 neveljaven, ker je deželni odbor s svojim sklepom pre-koracil svoj delokrog. Iz določila § 80. službene pragmatike za uradnike dežele kranjske (sklep deželnega odbora z dne 11. oktobra 1909) izhaja namreff, da se zamoreio določila službene pragmatike dopolniti ali predrugačiti edino-Ie s sklepi dežeinega zbora, da pa dežeim* odbor kot tak nikakor ni upravičen samolastno Te koHčkaj spreminjati na pravicah, ki so d^žel-nim uradnikotn v službeni pragrmar-tiki zajamčene. Tožnikov zastopnik skliceval se je nadalje na § 2. statuta o preskrbi-nah deželnih uradnikoy< glasom ka-terena je pri rešitvi vprnSanj glede preskrbin dežrkiih uradnikov posto-pati po določzlih. veljavnih za državne uslužbence, če nišo za deželne uslužbence po deželnem zboru ustanovljena posebna določila. Glede neveljavnost! omenjejiega sklepa dezelnega odbora ponđarjal je tožnikov zastopnik še posebno, da se krsijo z omenjenim sklepom določila državnih zakonov tn ministrskih naredb, v zmislu katerfh se naj vpo-klicanlm javnim uradnikotn — čmo- ' vojnikom izplaca poleg vojaške gaze tuđi civilna plača, kakor se to pri državnih uradnikih tuđi faktično zgodi. Ako je torej izplačilo dvojne plače vpoklicanim uradnikom-čmovoj-nikom po dolocilih državnih zakonov in centralnih oblastnij pravično, te~ daj gotovo deželni odbor kranjski nf poklican, da bi s prekoračenjem svo-jega^elokroga in proti določflom službene pragmatike samolastno sklepal o boljši in pravičnejši rešitvf tega vprašania. Zahtevek na izplačilo odteglja-jev opiral pa je tožnikov zastopnik ne samo na že zgoraj omenjeni sklep de?elnega zhora z dne 14. oktobra 1878, amnak zlasti tuđi na določilo § 46. službene pragmatike, glasom katerega imajo deželni uslužbenci pravico do plač, katere so si-stemoma združene z njihovo službo, • dokler službo opravliajo, katere pravice jim deželni odbor samolastno ne more kratiti. Zastopnik deželne^a odbora, deželni svetnik dr. Dermastija, je v bistvti edinole poudarjal, da si deželni službenec na podlagi sklepa deželnega zbora z c*ne 22. junija 1878, ki je hotel edinole razmere ^a ča?a okupacije Bosne urediti, ne rribre pridobiti subjektivnih pravic. Temu nasproti Da je tožnikov zastopnik v svoji repliki poudarjal da je tuđi službena pragmatika le navaden sklep deželne^a zbora in d& nima teorija o subjektivnih pravicah nanram deželnlm uradnikom mesta. ker nostanaio isti s svojim vstopom v dež^io službo deležni vseh pravic, ki jln vsebule kakoršne-koli veljavno določilo o sluzbenem razmerju, ravno tako kakor so tuđi s svojim vstopom v deželno službo podvrženi vsem veljavno jim zauka-zanim dolžnostim. S svojo dne 12. decembra 1916 proglašeno razsodbo je c. kr. državno sodišče tožbi g. dr..R. v popolnem obsegu ugodilo in deželo Kranjsko obsodilo v izplačilo vseti odtegljajeV pro praeterito v znesku 4553 K23vt v neskrčeno izplačilo službenih prejemkov pro futuro in v Dovmitev pravdnih stroškov. Svoje razloge optra c. kr. državno SOdišče v prvi vrsti na te zgo-raj omenjeno dotoČHo § 46. službene pra^matjke. flašom katere Je đežel-remu uradniku, dokter svojo službo I opravlja, zajamčena pravica do rf-sfernovatie plače, katera pravica se zamore edinole potom zakona aj Sklopa \ii 12.1^0 K, Joief Ahlin 1000 K. Franc in Marijana Babnik 5000 K, obCIna Senčur \W0 K, Ivan Okorn 1000 K, Hranilnica in posoiilnica v Kamnfku 5000 K Franc Zima 2000 k\ Franciška Dim-nik 2000 K. Franc Novak 1000 K. Anton Mikuž 1CH10 K, Marija Boh 1000 kron, Joie Peme 1000 K, Alojsij Lauch 1000 K, Ivan Ožbalt 1000 K. cbčina Bremica 1000 K. Franc Jen-ko 12?10 K. Karol Karre 500 K. Matiia Ćeven ?00 K. Marija Premcrf 300 K. Jernej Habiančič 500 K. Jak^b Aljaž \M K, Cerkev sv. Justa na lTstju K'OO K. oblina Pfpaljavas 1000 K. — Subskripcijski rok se rakijuii z dnem 16. t. m. Dotlej sprejfma nadaline prijave Kranjska deželna 1) an k a v Ljubljani, đefelni dvorer. — Pri C. kr. priv. splo^ni prometni banki, podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver so na V. vojno posojilo med drusimi podpisali: Henrik Leb'nger, trsrovec, Litija 4«W K; Ma-tifa Supan, zasehnik. Ljubljana 43*1 krem; Karei Javnik, lekarnar, Kranj 4000 Ki FriJerika Kienbauer, c. kr. stotnika soprosca. Ljubljana 10.ono kron; dr. AJfrrd Valenta pi. March-turn, c. kr. profesor in primarij, Ljubljana 5000 K, Adolf grof Aucrsperg, c. kr. ritmojster, vojni vjernik v Rusiji fooo K. Johan Ja\ cc sin, Ljubljana 10.000 K, Mestna hranilnica, Idrl-ja lO.ooo K; Pave! Oeduldigcr, Ljubljana 1000 K; Joief Preskrr. trgovec, Ljubljana 10.000 K; nidporočnik Ra'mund Andretto, tovarnar. Vic 20.000 K; tovarna za stroje O. Tonnies. Ljubljana 20.nno K: dr. Franz, dr. Ottokar in Ouido pl. Koče var, Ljubljana 6600 K. in na prej-šnja posojila 24.000 K, skupno ^0.6OO kron; Miha Koželj, župnik. Kamnik 1000 K: Franc Ltikič, Ljubljana 1000 kron. — Podpisovanje-^rojnega posoJJ- la na front!. Z bojišča nam pišeio 7. dec?rr^ra: Tuđi na bojicu je v pod-pisovanju petega vejnega rosojilr* prav fivabna udeirž^a. Posameznc stotnije raravnost t^kmujejo med s^~ bo. katera da bode imela več udelež--»?r;nvB odnrsno dosegla vc^io svoto. Kratko, v spred".j:h j-rkih se v rad-nifh dneh govor! največ o vojnem ro5o}i!u. Z vso ST.elo^tJo ra i* }rhkn dares Jav'mo, da bo m h^j^^h uspeh petega vojnega posojHa prav sHa'cn. Če na je rnož prostak v pr-vem streTsVfm jarku prepravljen z ozirnrn v? svoi> taVo skromne l)ri-služke tud« v ffnanc*!elnf smeri p^v mahati orrtpjtvi je to pič na!!epf: ^^"kaz, K-^o v*- :r» s 1fnV:rn r^f'-VoT^ c!a ** I^ra v raT^dju iM^cž'ti ppt-^-i voleja pomrla. — Fr. Uri ep, računski pođča5t^TK — Kranjsko društvo za podpiso-vanfe vojneJta posojila opozarja vse svoje poverjenike. nadalje prečastite župne urade, slavna občinska pred-stojništva in šolska vodstva, da po-teče rok za subskribcijo V. vojncua posoiila f.t v sohoto. dne K- decembra 1916. Cet'jdi je verjetno, dn bode ta rok za nekaj dni podalj^an. vendar to danes se ni gotovo, vsled česar je vsekaleor potrebno, da se do 16. t. m. upošljejo društvu prij?lasnice pristo-pivših čianov. da ;e fanje lahko pra* vočasno subskribira V. vojno posojilo. Sprejemanje novih ćlanov v društvo traja le tiotlej kot podpisovanje vojnesra posojila. Če se se nišo osnovali v posamernih občinah lokalni odseki. sestojeČi iz napro^enih po-verjenikov, nai se to nemndoma sto-ri, da se vsaj v zadnjem trenutku potom osebne agritacije doseže patrioti-čen namen društva. Zajedno s stib-skribcijo deleža mora biti uplačan tuđi prvi obrok. Ce bode vsak pover-jenik storil svojo dolžnost. potem je lep uspeh ragotovljen. — Odbor. —- Slovenski moma ni z Nj. V. ladje »St. Oeorg« poŠiljajo vsem znancem in »nankam srčne pozdrave ter želijo vsem vse naiboljše za božič in novo leto. — Deželno mesto za krmna. Stranke se opozarjaio na to, da na-stanejo v pošiljanjii krmil lahko največ je neprilike, ako se vreče točno ne vračajo, kajti tuđi pri vrečah je nastalo danes veliko pomanjkanje, Dolžnost vsake stranke Je, da izpo-sojene vreče kakor mogoČe hitro vrne. Najboljšć je, da se vreče takoj kprasnelo in nazal pošljejo in Če to ni mofcoče, da se pošljejo saj v naj-krtftem časiu kaill ricer bi se tnpfla % vsakHn savltčeviniem in pridrže-vanjem vreč viti* abrabnina računati. Pomisliti Je, da zastajajo vrače te v mlinu, ako nakaianeo blaga takoj ne vrafnemo, potem pa na poti in doma, će se promet zaptra in če iih doma tako) ne ispraznimo. Ce se vreće točno ne vračajo, se tuđi blaga ne bo moglo točno in pr a vočasno dobavljati. Z vrečami je tuđi Špago vračati. — Promet s kostml m s kostno moko, V zadnjem časa se pogosto opaža, da vladajo med občinsivom glede prometa s kos{mi in s kostno moko, povsem nejasni pojmi in <šn se tozadevne naredbe ne izp^lnjujcjo docela fmiselno in smotreno. Kdor ima nad 100 kg kosti, je dolžan to svojo talogo prijaviti. Od te doižnosti tuđi nišo ifvzeti tišti, ki kosti 7.a lastno obrtovanje rabijo. Zaloge je narnaniti in jih v nakup ponuditi centrali ra kosti. Prodaja kakor tuđi nakupr.vanje kosti đrugace kakor potf^rn centrale za kosti je sploh pre-rovedano. Tuđi pridobljeno kostno mašv?r>bo )c namaniti centrali za kotu ter ji ponuditi v nakup; prosta prodaja take maščohe oziroma nje poraba v la«tnem obrat^vališču ie nedopustna. Za kostno moko je do-k-^ena maksimalna cenn. ki se ravna po množini fosforove kisline in dii-šika. ki ie v taki. V dvomijivih slu-čajih se je obračati za pojasnila na certralo ra kosti, na obrtno nadzor-ništvo ali pa na c. kr. poljedelsko mi-riistrstvo. — I judskoiohke ve?tl. Zofna M i k 1 a v č i č je namešcena za sup-lentinjo v Svetem Križu pri Kosta-njevici in Josipina Černe v Štur-jah. — Za provizortčnega gSavnega učitelja na uciteljišču v Ljubljani je imenovan suplent Tvan*V e s e n j a k. — Umri le uradnik tvrdke Pollak gospod han O e $ t r i n. Pogreb je jutri ob 2. uri iz deželne bolnice. — S!mon Gregorčičeva javna knjižnica, Radi inventure n preure-ditve SirnoT! OregorčiČeve knjižnice se opozarjajo vsi oni, kl imajo še iz-posojene knjige, da iih vrnejo tekom ormih dni, ker bi s*e jih moralo dru-gače na domu iiterjati. — ZdrJivstreno stanje inestne obc!ne Ijrblitn5ke. Od 3. do 9. t m. se je rodilo v Ljubijar\i 17 otrok, mrtvorojen je bil eden, umrlo je 29 Hffeb, med njfmi 14 domačlnov. Umrli so za vratico en tujec, za jetiko 2 osebi. Razcn teh sta še umrla en vojak za legarjcrn in en vojak za Krizo. Oboieli so za infekcijoznimi bolezni-mi:- 28 vojakov za tifuzom. 89 vojakov za grižo in 1 domaćin in 1 tujec za vratico. — V Mosteh so obhajali god neke krčmarice. Tam sta biia tuđi dva mlada železniška uslužbenca. ki sta krčmarici ponovno čestitala potem pa ocis"!a. Ponoči pa je jednega teh dveh Rratulantov prijel policijski ^.tražnili. ker je nesel steklenico s 25 litri vina. Strazniku je ponudil banko vec za 20 K. naj ga pusti v miru. Policija je dognala, da je bilo vino ukradeno godovnjakinji in da je iz njene shrambe izginilo tuđi 29 kranjskih klobas. Sedaj sta oba prijatelja v sodni preiskavi Zaboj s 50 kranjskimi MobasamI je odnesla neka l.^lctna deklica ia Podgore s poštnoga voza v Št. Vidu. Princsla jih je domov in tam so bili že pojedli 23 klobas, predno je policija zGsačila mlado tatico. Marija Orska, znamenita filmska igraika, nastopi dancs v drugem filmu Marija Orska - serije: }>Frtznanie zvtent nutfke«, misterijozna družab-na drama v 4 delih. Marija Orska, katere odlično igro poznamo že iz filma »MoCvirjc* pokai* v viogi pcv-ke Marije drutfo nlat odličnih svojih zmrif.nosti. Vredcn partner v tej, na lepih prizorih in sijajni opremi bosra-ti drsmi je Alfred Abel, spretnost rt-žiscria Mak?a Mačka nam pa je že zadostno znana »Sniibitev pitera-Aim notara«, amenška vescloi^ra in S«?cha He«strov tedtn 108 b iz?o-rolnjufeta spored. ki se predvaja samo dsne? in Jutri v petek, 15. t. m. v Ideal - Kino. V soboto senzačni detektivski roman »Dinamita z znamenitim Alwjfl Neu55om v glavni vlo?l. Za BožlC In Novo leto. Vojaškc narodne nr^rri za ^tlri gl^^ovc. vezano, 1 K 50 v, v platno 1 K 50 v, po no^ti ?o v več. Najlepšc in najec-nejše danio! Naroča se tuđi pri iz-dajateljM- Fran Marolt. TJnbljnrsa. Izgubila Je danes zjutrai neka ženska denarnico s 16 kronamf od Sv. Petra nasipa St. 2.\ do Sv. Petra ceste. PoStcni najditelj naj odda v upravništvu »Slov. Naroda«, Aprovizacija. li Mi* w*mm Prtikrbovalolc« ta mleko v Ljubljani. Včcraj 13. decembra se je vršila pod predsedstvom mestnega župana dr- Ivana Javčarja seja Preskrbo-v^lnice za mleko. Uvodoma je bilo podano naslednje poročilo: Takoj po ustanovitvi je $i$ Pre-skrbovalnica za mleko na deio, hoteč vsaj nekoliko vzravnati oddajo mle-ka po posameznih Ijubljanskih^okra-jih in pri posameznih rodblnah. 2e v naprej se je pri tej akciji izključilo mlekarice \z ljubljanske okolice, Ker bi se sicer lahko dosegel le tak efekt, da bi še te prenehale dovažati mleko v mesto. Mestna preskrbovalnica za mleko je vsled tega obrnHa pozornost glede razde!jevanja mleka edi-nole na mlekarne v Ljubljani, ziasti na MIckarsko zvezo. Vse mleko, ki ga je imela Mlekarska zv?za na raz-0o!a^p za civilno prebivalstvo, je Preskrbovalnica razJelila na vse ljubljanske okraje ter izdala za to mleko konsumentom posebne nakaz-nice, ravnajoč se po načelu, da naj dobe to mleko v prvi vrsti stari od-iemalci rrleka nn M'eVar-ki zvez' in sicer le tišti, katerih rodbine štejejo več otrv^k, dačim se je ustavila odda-ja mJeka onim strankam, ki nimajo otrok. Na ta način se je pridobilo vsaj nekaj nV*Va za dojenčke in te-žko bolne. Mestna preskrbovalnica za mleko je od 1. do 13. decembra oddala 37S nakaznic za 376 x U litrov mleka. Od tega je dobilo mleko 196 naročnikov (starih pri Mlekarski zvezi a 1 liter za rodbino), 160 litrov mleka se je nakazalo za dojenčke, dojece matere in težko bolne. Iz raznih vzrokov ie zaćel dovoz mleka po Mlekarski zvezi zadnje tedne neznansko padati. Dočim je Mlekarska zveza ob ustanovitvi Preskrljovalnice za^otavljala, da od-daja v Ljubljani za civilni konsum dnevno nad 1000 litrov mleka. ga je začetkom tega meseca mestna apro-vizacija dobila od nje — za kritie ćele potrebščine civiinega prebival-stva — le še nekaj nad 500 litrov. Zanji teden je dovoz pađel ćelo na 250 do 280 litrov na dan, taKo, da s tem mlekom rjfso krite nit! že izdane nakaznice za mleko. Vsled vedno marjjšegri dovoza mieka ]e bila Preskrbovalnica primorana postojati pri izdajanju nakaznic z vso siro^ostjo. 2e 3. decembra se je postavila na stališče, da dobe nakazmee famo osebe, kntenh izkMucna ali v^aj po-glavitna hrana je mleko. brez katere-j^a^im nt mo^oče žfveti. Včeraj pa je bila primorana PreskrbovaJnica ustaviti sploh vsako nadaljno spre-iemanje nn'qrlasov za mJečna naka-zila in s'trehščina za mleko bi znasala vsaj 565 litrov mleka. Brcz rešitve je ostalo pro-šenj za: dojenčke pod 1 letom . . 40 otroke od 1—4 leta ... 162 bolnikc ......116 stare ljudi nad 70 let . . 73 Pripominja se, da so pr-ošnje za bolnike opremljene vse z zdravniški-mi spricevali. Oziraje se na te prošnje lahko trdirno, da je danes v Ljubljani brez kapljice mleka dojenekov .....40 otrbk od 1—4 leta . . . 330 bolnikov ......116 starih nad 7 let ♦ . * * 79 oseb skupaj .....565 To število še ne odgovarja po-polnoma dejanski potrebi, kajti ne-šteto ljudi se je v Preskrbovalnici odpravilo z lepa in s tolažbo, da naj pridejo sele čez nekaj tednov po nakaznice. Razven tega se priglasov za ljudi drugih kategorij, kakor gori omenjenih od 3. decembra naprej sploh ni več sprejemaio. Od 1.—3. decembra priglasilo se je na primer za otroke od 4—14 leta 55 proSnji-kov. Tuđi se ne srne prezreti dejstva. da mlekarice iz ljubljanske okolice še kar naprej in pa v velikem številu nc/novedujejo strankam mleko, tako da pomanjkanje raste vsak dan v ge-ometrlčni procrresiji. Danes potrebuje Ljubljana za najnujnejše potrebe, to je samo za tište ljudi, ki brez mleka sploh živeti ne morejo (dojenčki in težko bolni) vsaj 1000 litrov mleka na dan. Obupno je duševno razpnlože-nje, v katerem se najiajajo zlasti do-ječe matere in bolniki. Jok m stok odmeva na dan po ušesih uslužben-cev Preskrbovalnipe za mleko. Raz-kačeno in divje kriče matere: »pod vlak jih bom pometala, revčke male, če se jih ne usmilite, jaz jih ne morem več gledati, ko me prosijo, da bi j»m dala Jesti, pa jitn nimam kaj dati, ko še kaplje mleka nimam 3 tedne«; ali pa: »skozt okno jih bom pometa-!a«, . . . »kar zaklala jim bom, ampak odgovarjali boste vi zanje^c ... »kar , v Ljutnjanico jih bom pometala« • * • »kar sem vam Jih bodem privlekla, pa Jih vi redite, če mi ne daste ml«-ka, Jaz jih ne morem več gledati, ko so od dne do dne slabejši« .. . Itd* itd. To kar se odigrava radi pomanjkanja mleka po ljubljanskih rodbinah, se opravičeno lahko kvalificira s tragedijo. — Z ozirom na to poročilo sm soglasno sklene naprositi c kr. deželno vlado, da odredi nemudoma rekvizicijo mieka v mlekarnah Skotja Loka, Skaručna, Senčur pri Kranju, Brezovica, Dobrova. Grosuplje, Vodice, Dolsko, Radomlje in Rove. Po* moć in intervencija je nad vse nujna. Treba je v par dneh zvišati dovoz mleka v ljubljansko mesto vsaj za 1000 litrov. ako se hoče zadostiti naj-nuinejši potrebi. Če vlada ne bo po* magala je najboljše, da se zapre Po* sredovalnica za mleko, — Po ljubljanskih mlekarnah preostalo mleko — vsled prepovedi oddaje mlečnih piiač — se rekvirira za Mestno pre-skrbovalnico. — Opozarja se, da bi se dalo dobiti nekaj mleka pri voja-ških transporti krav. — Deželni odbor se naproša, da dobavlja iz pristave v Med vodah mleko za ljubljansko mesto. x 4- OddaJa krompira na drobno* Prihodnja dva dneva petejc in sobo-to bo mestna aprovizacija oddajala krompir iz skladiŠča pri Miihleisnu samo na drobno in to vsak dan od & do 11. ure ter od 2. do 5. popoldne, Krompir se oddaja Ie na nakaznice* Več kot lt) kg na eno rodbino se ni-kakor in nikomur ne bo dalo. Na-drobna prodaja ima namen kriti nah nujnejšo potrebo po krompirju. Po* sebne razvrstitve ni nobene. — Centrala za petrolej. Izšla Je ministrska naredba, ki ukazuje usta-novitev posebne centrale za petrolej* Ta centrala, ki bo pod državnim nad-zočstvom. bo imela v rokah vso razdelitev petroleja. Prevzela ga bo od rafinerij in uredila tuđi vso de-tajlno razprodajo. Spriio velikih te-žav s petroleiem je nujno želeti, da začne ta nova centrala čim hitreje delovati. + Najvišje cene za kmetljske pridelke na Ogrskem so jako visoke in čisto gotovo previsoke", saj se Je pri njih določitvi posebno vpošteva-1q. da gre mnogo teh pridelkov v. Avstrijo in za to velja v Pešti načelo: naj le plača! Toda ogrski agrare! še nišo zadovoljni. Ogrsko gospodarsko društvo — osrednja organizacija za ćelo Ogrsko — je imelo ob ude-ležbi poljedelskega ministra Ghilla-* nja zborovanje. na katerem je s po* sebno resoluciio izreklo zahteva-* nje, da mora vlada najvišje cene $d povišati. 4- Krompir na Nemšken. Nem-i ški listi poročajo: Letos se je priđe-lalo na Nemškem za več kot polovico! krompirja man] kakor lani. Letai 1915. ?a ie bilo 50 milijonov ton, te-tos pa le 21 milijonov ton. Vsled tesra! je bilo treba znižati dnevno mnoil-no krompirja na maksimalno V4 funta (375 g) za osebo. S 1. januarjem se krompir tuđi ne bo več primeša-val kruhu, nadbmestili ga bodo z Ječ* menom ter vsled tega še bolj reducirali produkcijo piva. Vojaški krogt se resno bavilo z nacrtom vpeljati na vsem Nemškem prisilno !n enotno in skupno prehrano prebivalstva. fttmie stvofl. * Umrla Je v Zagrebu gospa Marta pl. T r e š č e c , soproga veli-kega župana in intendanta zagrebe Škega gledališča Vlad. pl. Treščeca, * Umri Je v Sarajevu na legarju tajnik b.-h. vlade Aleksander barotl R a j a č i ć , brat odličnega člana hrvatsko - srbske koalicije barona Josipa Rajačića. * Rockefetler — umri? Glasom listov, javlja londonska »Times«, da je. umri poznani milijardar John Rockefeller, preMsednik Standard Oil Company, ki je obče veljal za najbo-gatejšega človeka na svetu. x * Pol tnilijona kron Je zakvartal. Okrajno sodišče za Jožefov okraj na Dunaju je te dni doživelo redko ob-ravnavo. Toženi so bili zaradi hazardne igre Ladislav pl. Ronay, Ru-dolf Herzfelder in Jurij pl. Bersze-wicz. Četrti obtoženec zaradi bolez-> ni ni prisel na obravnavo. Policijska prciskava je dognala, da je Herzfelder v času, ko niti polnoleten ni bil, v Karlovih varih zaigral skoro pol mf-» lijona krcn. Soigralci so mu prosto* voljno vrnili 200.000 K, tako da je ime! čiste Izgube nekaj nad 280.000 kron. En sam večer je zaigrral 5000 kron. Ronay Je bil obsojen na 10 dni rapora in na izgnanstvo, ker je ogrski državljan; postopanje proti Bers7ew!czu pa se bo nadaljevalo pri okrajnem sodišču v Karlovih varih. Izdajateli in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnlna ia ikk »Narodne Hfilrtr—^ Stran 4. »SLOVENSKI njucult, one 14. decembra 1*1*. 287. stev. I Bfttfctea Ttmm Amferotlerra namata v sv#jem In v imenu I ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem žato^tno vest, da je I njihov iskrenoljubljeni brat,, oz^roma svak in stric, gospođ IVAN GESTRIN uradnlk tvrdtea fHrtlak I danes dnt 13 t m. ob polu 8. uri zjutnj po dolgi mučni bolezni, previđen I s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminul. I Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petrk dne 15. t. m ob I 2. uri popeludne iz dežHne bolnice na pokopaliSče k Sv. Križu, kjer se I položi dragega rajnika k večnemu pc'itku. I Pnporočamo ga v blag spomin ! t V LJUBLJANI, dne 13. decembra 1916, I ■wtel f^refeat urod t LJnblfaal. Bavn&!e1|stvo tr^ovskega balniSkega In pođp«r-nega đrn6tva v Ljubljani javlja uuno vest aa ie njegov mncgoletm redni član, gosp d Ivan Gesirisi uradnik veletvrdke Karl Pollak danes zjutraj mirno v Gospodu zaspal. 4119 Pogreb bode v petek 15. decembra 1916 ob 2. uri po poludne iz deielne boinišrrce na pokopa! šče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spominl LJUBLJANA, dne 13. decembra 1916 Tužnim srcem naznanjamo, da je nas preljubi oče, gospod IVAN KANCLER posestnlk !■ trgovce ▼ Solkanm po kratki in muČDi bolezni v 58 letu svoje starosti dae 10. decembra ob 10. uri dop. preminui v taboru Vagna ob Lipnici. VAGNA-LJUBLJANA, 14 decembra 1916. Joiefa Kaneler roj. Ifomišček, soprc^a Anton, Julii, AlOfzijf sinovi. Ad toni laf učiteljica, hči. 4125 Jutri v petek. 15. decembra u „Kino Central" i ieta gleii. ■V OoftOTaal« pravljlčaolepe aoMrtkaMke Blacke prrakiale Kattyn Williams v ri)a{a*at Ia asprekosljivo tepam fU«a ■ iJ bW mm I« ■ 9U a Pet de^janj. — 16OO metrov dolgi film. Pozor: V LJ«MJaal tamo MM protstavo ob 4., pol •., 7. la pol 9. ari zvočor. Hi za mladino.________________________ Hl za mlađiao. - Na|B0ve]ia izbera :: . umetniških in drugih == razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA ^tbljaia ftduun ilia Hcv. 7. Naslov pove upravo. »Stov. Naroda«. *"*•" trgovsko ^»očiico z vso trgovsko uobrazbo. Vstoo takoj. Pla-čilo ro dogovoru Hrana in Stanovanje v hi5i. Frsnc Soticek« trgovina z mešarim blagom, Bp*4m\m I4H|a, aalraafsk«. Prodam vefi;o mNotino p_H» kotov LlaMlaaa, Sataa aU«a I, pritt. S^refme «e takai lanesljiva PRODHJHLKH o2ir aaćetnica s pr.merno šo sko izobrazbo ali moreriti tu m begunka, ki ima veselje do trcovine in trafike — Ponudbs- na unavn *S\ov. Nar « pod Mtratfkantlaia 4094**. 190" Uče mm lep, modem '^8 1 c> 1^: o 1 na ptometnem prostoru, ki men naimanj 6 m v kvadratu evertuclno rr tlično stanova me. — Ponudbe ood JKovo t»odfett€/ 3840- na ucravništvo »Slov. Naroda«. 384^ +~KarerOchy + na medicinskih in ortopedičnih klinikah tu- in inozemstva tehn-fno in anat-^i. izrra^an tfr diplomiran crser ia operater kar|lH Oćes z 26 letno prakso v sanatonph, civilnih m voja^k'h zdravi] §čih itd se pri-oroča gi fastmkom in c. občmstvu. KopaliAfte hofel „pri Km« (. 4098 Zamahe nove ia stare fenol VZakO MHOtlBO tvrdka „LfublUnska if>đnatrl|a prohkoTlh zimaiUtv JELAČIN A Ro Ljubi! aaa. 2925 MIT* Kurim već ragonov ~^M hostsfiicuegn in hrastoveso lesu vroda«« dre đokre stlskalatce %m mbo inamkft JHaiiJ^Hh" v debrem atanfn. 'N- u'te na Jdi Osolln, LašHi trg, Štajersko. 4107 Na prodtatf je v Spod. Lokab občinaKrašnja, oestoječa iz stanice čumnate in postranske sobe, kuhinje ter obokane kleti; zraven hiše stoji tuđi hlev s prostorom za 2 živinčeti in pod Sta' ta je v dobrem stanu. Hižn st^ji cb državni cesti Cena, ki je 2merna in drugi do£O! se i^.vejo pri nrodajalki Cooilijl dtroke)| iz Spod. Lok št 21 Prazne vreće Tseh vrst in v v«al?i množini hnpn{9 vedno ter ^lačuje naidražje -«----- trgovska tvrdka === J. Kušian, Krani, Goremsko. 3729 500 Hron! Vam flzčavn, »kn mot ur.i-^a^^-^-k—^p-^ Čevaltc korenin Ma balcant ne odrravi v 3 dneh brez boleCin Va^ih karjth ote«, bradavJc, obUtćavcev. Ce a *o čku ? 'amstve-iim pismom t-SO Kt 3 tončki K 4—, *S tonCkov K •.53. Na stotine zahvalnih ?*em in prizn-ini, 2eraeny. — ^ofttce (Saasa) I PosCach 12 24, Ogrtko. 3663 Prešernove slike nadala ic y>w n poitoem ssnetio lv. Bonač v Ljubljani. Tena «MH S kron. 7: VUaVUU arrtuite i Anterili! Kdor hoće stopili s svojinu soiodniki ▼ Ameriki v dotiko radi denarnih pod-por in p.sem, naj oapiše kratko pismo ▼ nem^kem jeaika, tičoče se stmo rodbinskih razmrr, ki ne sme obsc^eti nič pohtičnega ali kar to i no radera. Na-sIot svojih soroOnikoT oa| napiše om koTerto, v drugo kuverto naj Ttakne svoje pismo in nanjo aapiie natančen naslov ia ime odpotiljatelja ter vse kuo odpoilje na sledečo adreso: atoavj €• lairBt mmtirtrjpm^ Ašrm— aVraa-aflajisT avsVBBf B0srSMaf «*• aia\ 3381 Orehov les : koštanjev les « aaamai « potenih in dablih ItMplMi mak« v««oaako mnolino po najviiji dnevni oenl J. Pagadalk, Llablfana, Mar. Terezlle cesta 13. 3DS* Pianine, glasovirje, Orche-strione, električne glasovirje. -^jg S. KMETETZ 1 LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. ! Šivalni iljatev, ki velja 25 vin. vcč. M. SpenkOf prodaja moke in »Islandskcga mahu« ▼ Ljubljani, Kopi-tarjeva ulica, nasoroti »Katol. tiskarne«, za ljubljanske odjemalce odprto vsak delavnik od 8.—II. ure dopoldne. Božić 1916. Slavnemu občinsfvu viju dno naznanjam, da sem osebno ugodno nakupil veliko množino juveloo, }lntnine, jrelirnine in ur Ie v prvovrstnih tovarnah. _ 3982 Vsled tega prosim veleceojene odjemalce, da si pri nakupu kofti6aiM telil ogledajo osobito blilI«atB0 predatet« ter se prepričajo o njih najboljši kakovosti. V nadi, da mi bo mogoče kot stroko?njaku vsakogar najbolje po* streči, se najvljudneje priporocam z TelespoštoTanjem L U O. i E R N E, juvelir |s UUBUANA, UToHova ulka štev. 3. s