HM, ■
* THE ONLY
I
j VENI AN
SLO-DAILY
j between new
york & chicago
■■■ftssHBeanitaiiHa ■
■
"WE PLEDGE S AILSGIANCE TO J OUR FLAG AND ■ TO THE REPUB- J LIC FOR WHICH ~ IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LI-^ERTV AND JUSTICE FOR ALL."
S ■
a ■
■
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA ■ ™
s
!gLUME III. _ LETO III. Copy 3c
CLEVELAND, O., V PETEK, (FRIDAY) AUGUST 13th, '20
št. 191 (no.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
Jublishedand distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file ^t the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General
USODA VARŠAVE SE ODLOČUJET " ""	r----
ODLOČILNI BOJI ZAPRIČETL
p'oljševiški polnomočni zastopniki v berlinu. ~
^Pariz, 12. avgusta. — Bolj-polnomočni zastopniki '^Prišli danes v Berlin, da zo-^Peljejo diplomatične zveze ecl Rusijo in Nemčijo. To potuj Je Prišl° iz Berlina- Vest j^1 Ustavlja, da je prišla na
. aJ taka misija, ki hoče ure-
tll Z°pet zvezo med Rusijo in Seda"3o Avstrijo. jnBj * * * Pariz, 12.
bo se tudi nekdanji poljsko-ame-riški veterani, da gredo služit v poljsko armado.
Varšava, 12. avgusta. — Poljaki so pričeli z protiofenzivo pri Pultusk, kjer so Rusi hoteli predreti njih bojno črto na vsak način. Pultusk je še trideset milj cd Varšave.
Poroča se, da je poljska delegacija na poti, nazaj v Varšavo. Vračajoči delegat je gredo Iz skozi mesta, katera so bila o-
avgusta. — __ PrihC° ^uJe?emske pisarne kupirana od boljševikov Ja poročilo, da 'se na rusko-
PoljoV- ;	"a IUSH.U-
k- J,SKl fronti bije odločilen boj,
°dločiI usodo mesta Var-
^ bo save.
So ■ ■
Ho Vl,lets^i načrti, ki se vspeš-j a j J Zpel J u j ej o na fronti, obsto-Pa,] ^jidel iz posrečenih na-We n& razIi^nih krajjh dolge e' kar dela velike zmede poši].poljsko armado, ko mora «a.3ati velika ojačenja na lo-J^eata.
vSpevj8eviške čete so bile zelo 0(j Y,ne in stojijo še 30 milj jaj0^save- Poročila, ki priha-Iklcj	pravijo, da se Po-
cerav^'pravljajo na zadnji boj, cije 0 Jim primankuje muni-Poi ;„° s'abo opravljeni in na-feh,
Ho
lz^bani v vojaških naloga in
fa)j i napredovanje gene-Pfavi,0 '^evikov' Budennija, na-fly j novo nevarnost. Buden-
»Hčne dVa.
načrta. On lahko Uietf podirati proti |o]j8|,e US in napade
1 Proti Lvovu in eventual-
severu rezerve
5apa(|. armade, ali pa prične z
ke, ^ ^remisl, na črti San re-
io, ^^i izvedenci tudi pravi-Siji genei'al Wrangel v južni ti 8' ne more več vpljiva-Jev4„SV°jim vojevanjem na bo-^ na Poljskem.
ie sedaj na poti do
svoje množice ubežniku ' 80 sledili zadnjič njego-
vi, (|a° drugo poročilo tudi pra-&tje .80 Poljski mirovni dele-Okeucki med njimi \ta ^tor političnega depart-^ev -1Z mil»sterstva zunanjih \'n major Stamirowski že Hie j o' mesto Varšavo, da se
\ati Z ruskinii mirovnimi de-^ * * ♦
Sati "gton- 12, av»usta- —
Se Vedno prosijo pomo-
1)%ne'1?er^ki vladi> VoJlli de"
\0 ie imel pred seboj Hsltj rmišl.ievanje, ko je \sa, Poslanik Lubomirski ,niore 'Poljska kupiti
Na stotine voz je na poti do fronte, katere vodijo dečki in starčki. Vozovi pa so obloženi z bodečo žico.
Na železniški progi pa stojijo brezkončni vlaki, katere straži j o civilisti, ki so oboroženi s puškami. Vsak, k ije le količkaj sposoben za boj, so mu dali v roke puško.
Ženske hitijo iz kraja v kraj kot prenašalke poročil, in francoski oficirji se vozijo okoli mesta Varšave in dajejo povelja.
Poročevalci pravijo, da je poljsko ljudstvo pripravljeno braniti mesto na vsak način.
Vlada, čeravno še ni naznanila dneva, kdaj bo premestila svoj glavni stan, vendar je pospravila svoje vrednostne listine ter je pripravljena premesti ti svoj urad, kadar bo potreba.
Leon Trocky, boljševiški vojni minister, je prižel v Bialy-stok, prav za boljševiško fronto. Tam si je ustanovil glavni stan. Ko je govoril v Vilni, ki je glavno mesto Litvanije, je dejal, da je bila sovijetska vlada pripoznana od zapadnih držav evropejskih in da sta bila Kra-sin in Kamenov kot poslanika na Angleško sprejeta in pripoznana v Londonu z istimi ceremonijami kor drugi tujezemski poslaniki. On je trdil, da je
Anglija obžaluje priznanje Wrangla.
London, 12. avgusta. — Anglija je bila danes uradnim potom obveščena, da je Francija priznala vlado generala baron Wrangela kot defaktično južno-rusko vlado in cela zadeva se bo sedaj med obema vladama razmotrivala.
V londonskih večernih listih je opaziti obžalovanje nad to akcijo Francije, katero se ka-rakterizuje kot nasprotno angleški politiki in kot nevarno medsebojnemu- razumevanju.
Kralj George, ki je imel jutri odpotovati na Škotsko, je potovanje 2 ozirom na napet položaj, odložil.
London, 12 .avguista. — Vojni oblaki so se danes zopet pričeli prikazovati na obzorju. Danes se je sestal kabinet, da razrnotriva odločitev Francije, ki je pretrgala vsake vezi s rusko sovjetsko vlado in vrgla vso svojo pjodporo defaktični vladi generala Wrangla, proti-boljševiškega voditelja v južni Rusiji.
Ta francoska akcija je sirom Anglije po/zročila veliko vznemirjenje, kajti cčividnu tako nastopanje nasprotno politiki George Llyoda, ki skuša doseči sporazum z Rusijo.
Angleški delavski koncil, ki odločno nasprotuje vsakim sovražnim ukrepom proti Rusiji, je bil nenadno sklican na tajno posvetovanje, da ukrepa z ozirom na francosko akcijo.
Ministrski predsednik Lloyd George, ki se je zadnje čase zelo prizadeval, da napravi mir v vzhodni Evropi in prepreč novo evropsko vojno, je očivid-110 v velikih skrbeih v očigled nenadnega razvoja dogodkov.
Na uradnem stanovanju an-' gleškega ministrskega predsednika je bilo danes nekoliko pred poldnev'om naznanjeno, da
Grški iniinisterski predsedhik obstre-Ijen v Parizu.
Pariz, 12. avgusta. — E. C. Venizelos, ministerski predsed-
Sufragetke pred gotovo zmago.
Nashville, Tenn., 12. avgusta Neomejen optimizem je prevladal danes zvečer med pristaši ženske volilne pravice, ker sko-
nik Grčije, je danes komaj ušel ro gotovo, da bo postavodaja dr-
boljševizem sedaj bolj stanovi- še sedaj ni bila prejeta nota
ten kot je bil kdaj preje in da se bo razširil tudi v druge države.
"V enem letu," je nadaljeval, ''vsa Evropa bo 'sprejela boljše* vizem."
KOLIKO JE ANGLIJO STA-LA VOJNA PROTI BOLJ-ŠEVFKOM.
,Uženih držav vojni mate-
iV
mini-
J\8e'!ah rned poljskim SV državnim tajnikom ^ je državno taini-
Dot vzelo
državno tajni vse moči, da najde
firv ' &0 1fo4. .
j*. en bi se dalo Poljski W,Kl se je obljubila v ita-
V noti.
S ur*dniki s0 poleg voj-,«e terijala tud* vprašali, a Vr-'m dal° dovoljenje, da Sij1 Pol-1'9l<e državljane v
»t
^ttvoam frmudili svo-
niso samo
Ho
1
^Hfki armadi, ampak
I^ondon, 12. avgusta. — Tu so navedene številke, ki kažejo, koliko je Anglija potrošila v svoji proti-boljše^iški voj^ ni, in ki tudi nekoliko pojasnjujejo, zakaj je Llyod George naznanil, da .se angleške čete ne bodo več borile proti boljše-vikom.
Anglija je izza premirja pa dp 20. marca letošnjega leta potrošila za vojaške in mornariške operacije proti Rusiji celih 55,000,000 angleških fun-tov ali 267,300,000 dolarjev.
KAJ PRAVI TROCKI.
Washington, 12. avgusta. — Glasom semkaj došlih poročil', se je ruski vojni minister Leon Troeki ob svojem prihodu vi Bialistok, v ozadju rusko-polj
ske meje, izjavil, da bo v enem Francija odtrgala od letu bo vsa Evropa boljševiška. kega prizadevanja za sklenitev
iz Pariza, ki bi se tikala nove ga nastopa.
Tu sledi stališče, ki ga zavzemajo razne države z ozirom na rusko-poljski položaj:
Anglija: Zahteva prosto in neodvisno Poljsko, toda je pripravljena dati moskovski vladi razne koncesije.
Francija: Sovražna sovjetski vladi in bo podpirala generala Wrangla tudi z orožjem.
Italija: Nasprotna blokad ali vojni proti Rusiji.
Združene države: Stališče nepoznano, toda pred kratkin so sklenili premirje z boljševi-ki v Sibiriji.
Japonska; Stališče nepoznano, toda je pred kratkim sklenila premirje z boljševiki v Sibiriji. •
Nemčija: Stališče Nemčije v bodoče bode najbrže, kakor ji bodo kazale okoliščine.
Romunija: Poročila pravijo, da je pripravljena za vojno proti boljševikom.
Cehoslovakija: Stoji na nevtralnem stališču, toda znano je, da je proti vsaki pomoči za Poljsko.
Ogrska: Se je že ponudila za vojno proti sovjetski Rusiji.
Nenadno sporočilo, da se je
angleš-
usmrčeniu, kc je prišel na Lyons kolodvor, kjer sta streljala nanj dva Grka.
Bil je obstreljen v ramo in desno stegno.
V	polnoči, ko je bil prepeljan v bolnišnico, so zdravniki izjavili, da njegovo stanje ni kritično.
Napadalca sta oba Grka, prej-šna častnika, G. Thyriakis in A. Iserppis, oba poročnika, eden pri inženirjih, drugi pri mornarici.
Slišali so se pogovori, da je bil narejen ta napad na življenje ministerskega predsednika; to se je zvedelo že preje in policija je raditega imela večjo pažnjo, zakar je bila tudi vspeš-na in premogla napadalca še predno sta mogla nameriti samokrese na Venizelos-a.
Oba napadalca sta bila močno tepena od obiskovalcev na postaji, kjer fce je završilo streljanje.
V	poročilu se nič ne pove, zakaj sta ta dva častnika napadla ministrskega predsednika; hvali pa se Venizelos-a koliko je že naredil za Grčijo in da je to čudovit državnik.
miru, in da je pripravljena pomagati proti-boljševiškim fak-cijam v Rusiji v velikem obsegu, je prišlo kot bomba in je za sedaj ustvarila tako napet položaj, da po svoji važnosti presega razvoj rusko-poljske vojne.
Poročila iz Varšave pravijo, da so se rusko-poljska posvetovanja v Minsku zakasnila. Med tem pa ruska armada še vedno napreduje proti Varšavi in na nekaterih delih se vršijo tudi silni boji.
United Press časnikarska agentura je z ozirom na najnovejši razvoj dogodkov podala naslednje poročilo:
Anglija in Francija sta prišli do razkola z ozirom na način, kako se boriti proti ruskemu boljševizmu.
Anglija se je danes priza-ievala razdor poravnati ter je :ia francosko zunanje ministrstvo poslala noto, v kateri je izražena želja, da bi obe vladi 4e v bodoče sodelovali in da bi <e sporazum kar najhitreje izravnal.
Razkol med Anglijo in Francijo je povzročilo priznanje
žave Tenessee ratificirala splošno žensko volilno pravico.
Governer Robert, ki je sklical postavodajo k posebnemu zasedanju, se je izrazil še nocoj, da je ratifikacija gotovo, če ise ne urinejo kake posebnosti.
Nasprotniki sufragetk pa se izražajo, da sploh ne vidijo vzroka, zakaj prevladuje tak optimizem med sufragetkami in njih pristaši.
Jutri se bo volilo v senatu, in kakor hitro bo glasovanje gotovo, bo nižja zbornica glasovala o ratifikaciji. Rezolucija bo sprejeta v senatu tekom ene ure, kakor se je izrazil predsednik Tod.
* ¥ * Raleigh, N. C., 12. avgusta.— Governer Bickett iz države North Carolina bo šel pred postavodajo, kjer bo priporočal-žensko volilno pravico. Nasprotniki sufragetk pa pravijo, da so gotovi, da porazijo vsako tako rezolucijo, čeravno nimajo baš veliko več glssov kot nekaj nad polovico.
—	Ogenj je danes izbruhnil
v trgovini z modnim blagom na 16504 Waterloo Rd. Ogenj so zanetli otroci med časom, ko je šel oče k zajutrku. Sosedje, ki so kmalu zapazili nezgodo, so nemudoma poklicali požarno brambo, da pogasi preteči požar. Koliko znaša škoda, še ni znano.
—	V nedeljo bodo imeli v
Clevelandu Poljaki veliko zborovanje in demonstracijo, da pridobijo ameriške simpatije za tepeno Poljsko. Poročila pravijo, da je veliko Poljakov v Clevelandu, ki bi radi vstopili v poljsko armado.
—	Slov. soc. pev. društvo "Zarja" priredi velik koncert dne 31. oktobra zvečer v J. J. Grdinovi dvorani. Cenjena društva so prošena, da vpošte-vajo in ne prirejajo veselic in zabav na ta večer.
—	Člane dr. Mir, številka 142
S. N. P. J se poživlja, da se gotovo udeležijo redne seje dne 15. avgusta, to je v nedeljo. Na dnevnem redu je več važnosti in volitev delegata.
—	Gleenn L. Martin zrako-plovna družba je dobila vladna | naročila za $1,200.000. Ta naročila obsegajo 20 novih zrakoplovov za bombai'diranje in zra-
Veliki pomorski zrakoplov v Clevelandu.
Pomorski zrakoplov št. 1. United States Aerila Express Co., največji do sedaj v prometu, se je včeraj ustavil v Clevelandu za kratek čas.
Iz Toronto je odšel včeraj popoldne ob 1:30 ter se prikazal na'\ pomolu devete ceste že ob 4:45*. opoldne. Letel je skozi Niagara Falls. Buffalo in druga obrežna mesta ter preletel v manj kot treh urah razdaljo 328 milj.
Ta zrakoplov ima prostora za 21 potnikov, toda včeraj je peljal samo osem potnikov.
Ko m i te j elevelandskega zračnega kluba je sprejel te potnike na pomolu, ki so odleteli potem nazaj v Detroit.
Predsednik te zrakoplovne družbe je dejal, da bo kmalu ustanovljena zveza med Toronto, Detroitern, Cl^evelandom in Buffalc.
Ta zrakoplov je prvi, kateri bo vpeljan v to zrakoplovno službo. Lahko nosi potnike, prtljago, oošto in enake predmete.	1
Zrakoplov je opremljen z dvema Liberty motorjema po 400 konjskih sil vsak. Njegove peruti so dolge 110 čevljev ter lahko nese 6,200 funtov. Kabina pa je razdeljena v sedem predelkov.
Videli ste lahko včeraj ta zrakoplov, ko je plul nad obrežjem jezera. Letel je zelo nizko, tako da se je videl ta zrakoplov zelo natančno.
— Prijatelja sta bila s punco in ljubila sta se, da sta že mislila, da postaneta mož in žena. Pa je' bil fantič vesel, ko je videl ob svoji strani njegovega dekleta, ki mu je rekla pred časom: "Wilček, ti si moj srček, in če naložiš denar na hranilnico, naloži ga na ime njegove bodoče žene." — In fant je naredil to. Prišla pa je noč, v
Nemški "kralj" kupuje časopise.
Spa, Belgija. — Hugo Stin-nes, ki je takorekoč "moč za prestolom" je pač veliko več, kot si more predstavljati povprečni človek. Težko je določiti, koliko ljudi dela pri njegovih podjetjih, toda v Ruhr in Rhineland ima okoli 15.000 delavcev, o katerih se je odprto govorilo, da jih je oborožil ter se jim postavil za poveljnika.
Ta Stinnes je precej velik človek, zagorele polti, nosi brado in brke. Herr Stinnes je star že 50 let, toda lahko se mu jih prisodi let štirideset.
Do sedaj je bil znan le kot kralj železa in premoga, toda danes 'se je spoznalo, da prevladuje še množico drugih podjetij, kakor: banke, hotele, restavracije in vsakovrstna druga podjetja.
Zadnje čase se je prijel Herr Stinnes tudi časopisja. Postaja časnikar, prekupuje časopise in jih prodaja tako, kakor se njemu poljubi. On je spoznal, da je v tem velika moč, katero hoče on izrabiti. On je pričel trditi, da je Anglija danes na dobrem staliv a radi tega, ker ima najboljše časnikarje. On sam je zapisal o angleškem žurna-lizmu sledeče:
"Vsi časnikarji bj se morali učiti od Angležev, kako se vodi promet in trgovino. To je edina država na svetu, kjer se uči časnikarstvo na ta način, da slednje piše le resnico. Anglija je država, katera v resnici razume časnikarstvo."
Zavezal se je Stinnes še z drugimi nemškimi glavnimi časnikarji, .s katerimi je pokupil vodilne liste. Tako sedaj kontrolira premog, železo, banke, veliko restavracij in časnikarstvo. Kaj mu je potreba še več. Ni čuda, da je sedaj za kandidata v nemški državni zbor, kamor bo tudi najbrže izvoljen.
ČARLIJEVA RAZPOROKA.
Salt Lake City, Utah, 12. av-
kateri se njegova ljubica pre-l^usta. — "Kdor je gentleman, mislila in pogledala drugega,bom mal° ?ovorl1 0 rečeh> tlka' fanta. William Leggot 10709 '-l°čih se kake dame" Na.'raje Gooding cesti, ki je bil ljubi-lbi molčal 0 te-i razporočni zadevi." Tako se je izrazil napram raznim advokatom sloviti
vlade gen. Wrangla od stra- koplovne ogrodne dele. Ti zra-
ni Francije, in pa priporočilo Poljski od strani Anglije, da naj, sprejme boljševiške mirovne pogoje.
Wlashingtonski uradni krogi izražajo bojazen, da se spor ne bo poravnal, da bodeta Anglija in Francija od sedaj naprej hodili vsaka po svoji poti, ter da bo nevarnost pred razširjenjem boljševizma vsled tega tem večja. Očivadrto je, da se ameriška vlada ne bo vtikala v sedanji angleško-francoski razkol.
koplovi morajo biti narejeni v 12 mesecih. Ti zrakoplovi morajo nositi 4900 funtov, to je 100 več kot stari zrakoplovi.
—	Za dva tisoč dolarjev obleke je bilo ukradene pri 1277 E. 105. cesta, pri David Grunz-weigu.
—	Za Slovenski Delavski Dom
v1 Collinwood je podaril neimenovan vsoto $5, katerefnu se izreka nejiskrenejša zahvala. Želeti 'je, da bi bilo še več po-snemalcev.
mec prej omenjene punce, pa je pričel premišljevati, kaj se bo zgodilo z $850, ki so bili naloženi na hranilnici. Šel je k sodniku, pri katerem je dobil dovoljenje, da se prepove izplači-tev $850.
—	Harry L. Davis, republikanski kandidat za ohiojskega governerja se je nekoliko pre-hladil. Ostane doma enčas, potem gre na delo ,na kampanjo. Pravi, da bo obiskal vse dele naše države, da >se pokaže kakšne ideje zagovarja.
—	Krompir se prodaja po
pet centov funt ali $8.05 en sod na drobno po elevelandskih prodajalnah. Ce se primerja z lanskim letom, je letos krompir cenejši. Sedaj eno leto smo morali plačati po sedem centov za en funt krompirja ali $11.25 na sode.
Vreme: Danes najbrže nevihta z dežjem;. jutrj oblačno in hladneje.
komik Charlie Chaplin, ki so prišli, da izvedo, kaj on misli o razporočni tožbi, ki jo je vložila njegova soproga, Mildfed Harris Chaplin.
Charlie ostane v tem mestu za dalj časa. "Midred je pač kot je večina deklet, in lahko si mislim, da so za njeno akcijo odgovorni brezobzirni advokati. Dati ne morem nikake-ga odgovora na take smešne obdolžitve kot grdo ravnanje ali krutost. S tem se celi zadevi izsrka vso lepoto in baj-nost, in jo napravi čisto nizkotno. — Najino življenje skupaj ni bilo srečno in jaz sem storil, kar sem mislil, da je^ iprav in ji ponudil velikodušno poravnavo. Ona ni maral o1 tem ničesar slišati. Jaz tudi ne bom vodil boja proti njeni sedanji tožbi za razporoko.
— Jugoslovanska krona ie
včeraj n^dla na $1.22 ?a sto kron.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
AUGUST 13th, 1920.
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Publfched bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussine* Place of th« Corporation, _	6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier ................7......1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia as
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6118 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., V PETEK, (FRIDAY) AUGUST 13th, '20
1104
MODERNA ŽENA.

oreškov. Če je bil človek zdravega razuma, dobrih na-1 globokosti Cankarjeve farse nejodoljivo demonično silo.. Ali menov in pripravljen nadomestiti svoje zagreške z dob-!dosesa in se tudi *iblje v dru"ieno si "Pam zapisati,	|
1 1	°	v m	orom ionvii	17n ornvnrm ri • lin sni
rinami, ta je čutil v svojem srcu, da je grešil. Kdo ne bi čutil, če je kriv. Nekateri čutijo bolj kot drugi. Resnica pa je ta: Ako si grešil in imaš dobrega prijatelja, ki je spoznal tvoj neljubljeni greh in ki ima vse prilike in vzroke, da te izziva in napada, toda ta prijatelj molči in ti daje dobre vzglede, ne da bi omenil tvoj greh — prijatelji, to je težje in bolj priporočljivo in človekoljubno obenem, kot kletev, pridušanje in peklensko izzivanje. Ako se bo tako delalo od strani bodoče generacije, da se bo greh poravnal, pozabljal in nadomestoval z dobrinami, takrat bodo tudi moški zadobili večje spoznanje, pazno skrb in tisto odgovornost, ki jih bo odvračala od takih zagreškov, ki so zagozde v zakonskem življenju.
stokratski ljudje, ki so tudi pij duhu aristokrati, zato jse tuj njihov nenavadni dialog S10" lje na višini, na kateri se
Dnevne novice so vsakdanje, kajti nosijo že tak naslov. V njih pa se kristali dnevno življenje, ki ni ta-korekoč "brezživljensko", ampak se zasledi semtertje biser, iz katerega kristalizira človekoljubnost in zavest, da je greh težak, če je zakrivljen, toda težji je in več spoznanja pride po tistem zagrešku, ako se ga ne omenja od strani ljudi, ki so mu prijatelji, ampak da se pozablja in nadomestuje z dobrinami, imamo v sebi nagon do maščevanja, do očitanja in zasramovanja; v tem si iščemo utehe, mi ljudje, ki pravimo, da poznamo človekoljubnost, moralo in iskreno prijateljstvo.
Toda v tem smo na krivem in nečloveškem potu.
Samo eno primero:
"Pred par dnevi smo čitali v časopisu iz Californi-je, da je dospela v mesto Los Angeles žena nekega Amerikanca. Prišla je, da si prisvoji dete in protekti-ra neomoženo dekle, ki je bila na poti, da porodi dete, katerega oče je bil njen — mož. Rekla je, da se zato ni vznemirjala nad možem, toda njena želja je, da najde zapeljano dekle in poskrbi, da dobi pričakovano dete takojšno in pravo vzgojo, ko pride na svet. On ne sovraži zato svojega moža, ampak ga še vedno ljubi; kajti bodočnost je pred njo, preteklost za njo, briga se le za prvo."
Ženske bodoče generacije imajo v tem pomiselk, da tudi one pokažejo svojo moralo, v kateri dokažejo, kako lepo je popuščanje in pozabljen je neljubih zagreškov, in kako velika in plemenita je misel, delo in pomoč vsem onim, ki jo potrebujejo. Ta žena je prišla v Los Angeles, da reši dekle in dete iz nevarnosti pred pretečo pogubo. Žena se je zavedala, da je pozabljivost de klet velika, da je moška usiljivost ista in naravna, kajti znano je to vsem, le da imamo še ljudi, ki ne marajo verjeti samim sebi. Baš tako je oženjeni podvržen nevarnostim, kakor fant.
Ni ga na svetu, ki ne bi občutil take posledice: in kje ga najdete, da bi jih priporočal. Toda kar je storjenega in zagrešenega, to je dejanje in početje preteklosti, ki daje navodila za bodočnost. Težko je-očitanje, :;asramovanje in izzivanje v takih slučajih, toda je li direktno potrebno? Prejomenjena notica vam dokazuje, da ni potreba takih pripomočkov. Vsak mora pomisliti nazaj na svoje življenje, katero pač ni brez za-
Cankarjeve tipe -in cel miije duhovitih del, bilo bi treba posvetiti v tisto dobo od Cankar-
Komunizem je prišel pred svetovno poroto. Ubogi komunizem.... Toda pozabili so obsoditi svetopisemski komunizem, katerega so imeli kristjani prve cerkve v Jeruzalemu, ki so imeli "vse stvari skupno'". To svetopisemsko poročilo gre v detajle in pravi: " Ti kristjani so šli in prodali vse, kar so imeli, in so dali v skupno blagajno." — To pomeni v današnjih časih, da naj se počasi približujmo svetopisemski resnici. Historično povedano: komunizem v starih časih je dobro-porojen in čislan. (Le čudno je to, zakaj da ni obstal do današnjih časov.)
* ¥
V Lincoln, Nebraska, imajo sodnika, ki ljubi petje. Prišel je do spoznanja, da ljudje, ki pojejo, nimajo slabih del na svoji vesti. Pred njega so bili pripeljani štirje Črnci, ki so bili prijeti radi javnega motenja na cesti. — Predno pa jih je sodnik sodil, jih je vprašal: "Kaj ste peli?" — Odgovor: "Onward, Christian Soldiers." — Oproščeni so bili.
šanje v dolini Št. Florjanski Idite v Ljubljano, potrkajte v hotelu Tratnik, v ki nima političnega ozadja, pač tretjem nadstropju, št. 15, pa se bo pred vami pokazal v vsej svoji velikanski slavi in gloriji ustanovitelj prvega ameriškega Orla, Mr. in gospod in * * * Anton Grdina. Potem pa zakličite krepki: Bog živi, in idite, odkoder stet prišli. (Do sedaj nismo vedeli, da imamo Orla v Clevelandu.)
trditi in
gem žanru.	(zagovarjati: Da je spisal to de-
Kakor pa so "Hlapci", če se^lo tujerodec, bilj ali manj slav- ___ _______| ___	^^
smem tako izraziti, vendar le j nega imena, dosegel bi ž njimj gibljejo navadno tudi ljudje bolj lokalnega pomena, pa je komedija "Za narodov blagor" dosti splošnejša.
Na njemu lastni način je strgal Cankar tisti dobi in raznim voditeljem krinko raz obraze.. Predstavil nam jih je neoblečene.
To je krasno ogledalce tedanjih, sedanjih in najbrže tudi bodočih dni, vse dotlej, dokler bodo živeli na svetu majhni in grešni ljudje, dokler bo torej sploh obstajal ta grešni svet, o katerem pravi Cankar, da ni "ne slab in ne dober"..
Da popolnoma razumemo te
zmagoslaven efekt. .	: vrste.
Nič ni lažjega' kakor iskati j Komu bi prišlo na utn oJ in najti na takem delu kako tati radi tega Lavedanoveni'J malenkostna hibo bolj ali manj i delu hibe in napake! Cankarj' tehničnega značaja. Menda ga!pa so se, češ: njegovi ljudje ne ni umotvora na svetu, ki bi bil govorijo vsakdanje, —■ brez njih. Ali eno je, za kar; da na svetu sploh ni ljudi, gre pri resničnem umotvoru: terih duševni nivo je višji. M ali nosi celotno delo pečat, ki: terih horizont je širji in

je utisnjen delu resničnega j rih dialog se radi tega povzp11* umetnika vseh ali ne...	nad vsakdanjo plitkost. ^
In najboljši komentar je pač ta, ki ga je Cankar pisal vsem umotvorom v svoji nesmrtni "Beli krizantemi": "Ideja plane v dušo, z njo
go ve drame so hoče kritiziraj raz neko doktrinarsko stalil in jih odpraviti z obi.čajni®' frazami o "medlosti" in mež*
plane tisoč obrazov, tisoč za-
nosti. Seveda ostane pn
teff
marsikaj nerazumljivega in J razumljenega. Zato se ne
pletkov, — izlušči idejo, očisti
jo, zaluči v kot vseh tisočerih i dim. da se voasi končen obrazov in zapletkov, zakrči i kritika celo na vprašanje, ali ja žigosane gnilobe tedanje člo- ideji .najbližjo, gladko pot, i Cankar prav storil, da je
brez ovinkov, mostov in plotov j zval svoje dramsko delo i to je umetnost, to je delo!jaii komedijo, igrokaz ali
veške družbe in v vseobče podivjanosti, ko se je razlivala gnojnica osebnih koristolovcev in lažirodoljubov pod krinko v blato gaženih principov in pod geslom delovanja za narodov blagor v zamenjan ju licemer-stva. • ,
Tedaj so vstajali in zoreli v duši Cankarjevi razni Gorniki, Drozdi, Grudni ter Ščuke, — in rodila se je krasna satira, — gtjnijalno delo komaj nekaj nad 25 let broječega Cankarja. Naš jugoslovanski "Revizor".....
In v tisti dobi se je rodila tudi farsa Cankarjeva "Pohuj-
a se
Ivan Cankar kot letari-iata i2 polpretekla
danes občutene doke. dramatik in drmjri. ! Na razna tujerodna druga
-.	j drarnatskadela jednake in raa-
(Dalje.'/	; njše umetniške vrednosti nas
Dasi ne najboljše delo, so ven( spominjajo 'Hlapci", ali vsaj dar tudi "Hlapci" eno izmed; na njihov milje. Učitelj Jer-tistih krasnih, dramatikih man nas spominja na Flemmin Cankarjevih del, ki razodevajo' ga v "Flachsmann als Erzie-resničnega mojstra — umet-j her", župnik zopet na kaplana nika po ideji in psihološkem v Halbejevj "Mladosti." Toda problemu (kdo in kaj je hla- kaj se to pravi "spominja"? pec?), duhovitih refleksijah in Milje je podoben in soroden, a notranji globočini in ne iščejo Cankarjevi značaji so čisto efekta samo v zunanjih faktih.i drugi, čisto njegovi in zopet "Hlapci", to pristno sloven- čisto slovenski in iz njih govo-sko delo, vzeto iz pristno slo-) ri čisto Cankarjeva filozofija, venskega miljeja — iz dobel ki je nekaterim danes "še" ta-mračnjaštva, kakoršne Hrvati! ko meglena... Ravnotako nam
duha.
Ni delo, ki bi bilo dostojno omenjenemu filistru. Niti tega si ne upam trditi, da je vsak povprečen zemljan, ki ne razume skrite in globoke satire, pravilno tolmači.
do sedaj še doživeli, ali bolje1 kliče nehote v spomin "Pohuj-' Ze zlodej sam, ki nastopa v občutili niso, — prava foto-j šanje v doiini Št. Florjanski" farsi, je mistična figura, ki jo grafija našega duševnega pro- Thomajevo '"Moralo", ki pa poije Cankarjev genij obdal z ne-
Vsaka beseda, ki jo napišeš, mora takorekoč dišati po tisti poglavitni ideji, drugače je beseda "nepotrebna; vsak obraz, ki ga pokažeš, mora imeti v očeh, na licih, na ustnicah, izraz tiste, ideje — drugače je nepotreben.... Ali je umetnik umetnik, ali ni; sredi med umetnikom in neumetnikom ni ničesar". ..
In ta pečat nosi, kakor sleherno Cankarjevo delo tudi "Dolina št. Florjanska".
Tako stojimo danes pred dejstvom, da stoji danes tudi Cankar — dramatik v naši in morda tudi celi jugoslovanski literaturi nedosežen. In vedno bolj se potrjuje tista teza, ki je vzdignila toliko prahu: da čim več časa po preteklo, tem resnici pa do dna duše pokvar-j večji bo stal Cankar pred na-jena, sovražna morali in umet-.mi. In to velja še posebej nosti. 1 Kakor komedija "Za!glede Cankarja - dramatika, če narodov blagor", tako je tudi;prav mu tega današnja ofici-farsa "Pohujšanje v dolini St. Ijalna kritika še noče striktno Florjanski" splošnega pomena, j in brez ovinkov priznati... se oddaljuje zgolj lokalnemui Vzpričo tega, kar sem videl, koloritti, všled česar stopa ob i slišal in bral, si usojam trditi, stran komediji "Za narodov j zapisati in zastopati sledeče: blagor" seveda v čisto drugem: Ena najlepših uprizoritev v žanru.	i letošnji sezoni je bila gotovo
Tudi v njej vidimo celega j uprizoritev duhovitega Lave-Cankarja, ves njegov duh, nje- danovega dela "Dvoboj". Ali
pa je krasna satira na tisto laži-moralo in licemersko sve-tohlinstvo človeške družbfe, ki je vzela v zakup vso moralo, v
rno. Z eno besedo: hoče se po vsej sili spraviti pod ru ke a, b in c...
Pa je ta hudomušni dal v svet "Lepo Vido'" sploh ni označil tega dela kot poseben "genus je na ta način zamešal s _ svoječasnim kritikom. hudoben ta Cankar," je vzJ. nil tedaj dr. Tominšek. A'1 imel prav!
A Cžfnkar je vkljub zmagal in danes ga ni m« nejšega slovenskega pisat1" ki bi se bil mogel <xft' vplivu Cankarjevega skega duha in njegove ne besede. Tako tudi čan.
NovaČan je izrazit Can^ vec, ki se kaže kot tak svoji "Naši vasi", ki je * delo. Pa tudi v "Veleji"
Nočem trditi, da N°vi" Cankarja naravnost Toda veščemu očesu vphv
I
ra»
karja tudi v "Veleji" "e
oditi, zlasti v dialogu m refleksijah. "Interesanten »
s
govo globoko satiro, njegovo
da je spisal "Dvoboj" slovenski
globoko psihologijo, filozofijo, dramatik in specijelno naš skratka drzen polet njegovega Ivan Cankar, našli bi v njem
vse polno hib in napak : v tehničnem in idejnem, vsebinskem oziru. Našlo bi se, da nami dramatik nudi nevrjetne situacije, nemogoče, med navadnimi ljudmi nenavadne dialoge, nemogoče zapletljaje, da nastopajo osebe tedaj, kadar jih pisatelj ravno potrebuje itd.
V "Dvoboju nastopajo ari-
jav" je imenoval nas "Velenjo" ter pristavil, da se "Velenja" dala poprav'1^ ji s tem pomoči do zmag0 ^ ga uspeha. Naj mi ne za ^ prijatelj Novačan, ako ' skromnega in odkritega j nja, da "Velenja", kakržA^ tudi popravljena ne bid09; tega, česar kritik od nje ^ čakuje. Manjka ji tiste monične celotnosti in ^ j ženosti, tisti pečat, ki ^ sleherno delo Cankarji, dramskega genija. Je Pa vi_ poizkus.
(Dalje ra 4. strani-)
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
Ill
Šele pozno je zapustil gostilno irnje imel ponosno zavest, da je en del svojega načrta jako srečno izvedel.
"Ta Angela je sicer velika uprav pitana goska, a pri njej bom vendar Kanalijo pozabil in Kanalija se bo silno jezila, da sem se tako hitro potolažil."
Ker je imel v žepu dvajset krajeerjev gotovega denarja, v srcu pa trdni sklep, da začne z naslednjim - dnem delati na to, da bo hitrobogat, se mu še ni hotelo iti domov, marveč je šel v kavarno, kjer je bilo še polno ljudi in živahno vrvenje. Ko se je oziral, kam bi sedel oziroma če je navzočih kaj znancev, je stopil k nJemu prileten gospod in ga potipal za ramo.
"Gospod Tomaž — iakažite mi majhno prijaznost."
"Zveseljem, gospod Zeleznik," je z največjo prijaznostjo dejal Tomaž, ki je visoko spoštoval priletnega gospoda, ker mu je časih dal kake desetice zaslužiti.
"Prosim vas — vsedite se k moji ženi — tam v kotu — glejte tam sedi in slabe volje je. Ona bi rada šla domu, jaz pa bi rad še malo kvartal. In seveda naročite na moj račun kar hočete."
"Z veseljem, res z veseljem," je izjavljal Tomaž in je izjemoma govoril golo in čisto resnico.
"In malo zaljubljeno glejte in kake komplimente ji naredite," je zaupno šepetal gospod Zeleznik. "Ni treba dosti izbirati, veste; ni ga komplimenta, ki bi ga ženska ne sprejela in če jo človek zaljubljeno gleda, si lahko vse 'dovoli."
I Opremljen s tem filoiofskinr navodilom je sto-
pil Tomaž pred gospo Železnikov;).
"Dovoli mi, ljuba žena, da ti predstavim našega nadarjenega pesnika in pisatelja, gospoda Krmežljavčka."
Med tem, ko se je Tomaž navidez že znani mu gospe globoko priklonil in ji poljubil njeno tolsto roko, jo je Zeleznik hitro odkuril h kvartam.
"Posebna čast mi je, milostiva, da, posebno odlikovanje... če mi dovolite, da prisedem..."
"O prosim, gospod Krmežljavček, prosim, me prav veseli, da sem vas spoznala."
Tomažu je bilo pri sruc, kakor da je naenkrat zrastel za pol metra. "Pesnik in pisatelj". Da mu to ni že prej prišlo na m;sel. Kako figuro bi lahko igral v družbi, kako bi lahko nastopal pri dekletih. Pomnožil je hitro zalogo svojih sklepov z novim sklepom, da se posveti literaturi in se vsedel pdeg gospe Zeleznikove ter naročil črno kavo s konjakom in smotke.
Gospa Zeleznikova je bila že čez trideset let stara. Imela je obrvi, ki so spominjale Tomaža na ve-terajnarske brke in usta kakor poštna tružica. Veliki kamni v uhanih, dragi prstani, debela verižica okrog vratu- in lesteča broša — vse to je pričalo, da je gospod Janez Zeleznik z načelom "če boš dajal, ne baš nikoli nič imel, če boš pa jemal, ne boš ubožal." prav srečno operiral.
Pckorn'o dobljenemu, naročilu je Tomaž gospo Zeleznikovo z zaljubljenimi pogledi kar bombardiral in kadar ni srebal kave ali konjaka je razodetja svojih pogledov podpiral z vročimi vdihi jaj i ter z dopa-jenjem opažal, kako je gosa Železnikov^ postajala vse živahnejša in ljubeznivejša ž njim. Pri leti Čašici šici konjaka je gospe Zeleznikovi stisnil skrivaj roko in rekel: "Milostiva, užgali ste Y modern srcu plamen hrepenenja..."
"Ah, gospod pesnik....." je v odgovor dihnila
gospa Zeleznikova in pogledala kvišku, kakor bi se ji qdipirala nebesa.
Pri osmi čašici konjaka se je Tomaž osokolil in vprašal gospo "Zeleznikovo za "čestito krstno ima".
"Ines mi je ime, gospod pesnik. To je špansko ime." Gospa Zeleznikova je bila krščena za Nežo in dokler je bila hišina, so jo tudi tako klicali, kot soprogo trikratnega hišnega posestnika, izposojevalca denarja in špekulanta pa si je štela v socijalno dolžnost, izbrati si špansko obliko svojega imena.
"O,' milostiva gospa Ines," je govoril Tomaž držeč gospo Zeleznikovo za roko. "Moja duša kliče vriskaje vaše sladko ime! o Ines, bodi kraljica v me-jem srcu."
Ze pijan od zavžitega konjaka je Tomaž izgubil še zadnje ostanke sramežljivosti in spodobnosti. S kolenom se je približal obilnosti gospe Zeleznikove, začutil njeno toplo okroglo nogo. Kar vroče mu je postalo, ka"kor bi se ogenj pretakal po njegovih žilah, gospe Ines pa so se burno dvigala nedrij a, oči so ji žarele in polglasno je govorila nerazumljive besede. Sele čez nekaj čas^i je prišla zopet k sebi.
"Domu bi šla rada..." je rekla. "Prosim, pokličite mojega moža."
Tomaž je stopil k mizi, pri kateri je kvartal gospod Zeleznik in mu sporočil željo njegove žene.
"Veste kaj, prijatelj," je dej-.il gospod Zeleznik, "jaz bi rad nocoj malo krokal. Ali hočete biti tako prijazni in mojo ženo domu spremiti? Ce ste dobro koketirali, pojde rada z vami, jaz.se vam bom za to uslugo že revanžiral."
Tomaž je z veseljem prevel to "častno nalogo" in slovesno obljubil, da se bo "vrednega izkazal tega zaupanja", ter potem kakor triumfator odpeljal gospo.
Ulice so bile prazne in temne. V prvem kotičku je Tom9$ poljubil gospo Ines na poštn6 tružico in ji zugvozil, da ustreli sebe in njo, če ga ne bo ljubila'. Ge-pa Ines /nu je na mestu prilegla večno ljubezen in pogojno tudi zvestobo, za kar jo dobila več ognjevit h ppjjuhov. Pri cerkvi sv. Florjana se je Tomaž
osmelil položiti svojo roko gospe Ines okrog PaSt
"Rešena si, kakor vila in nebeška milost odarila s čudovitimi krasotami," je lagal tiho stiskajoč se k svoji spremljevalki. ""Podobna "L; beškolepi Sulamitinji Abisag, ki jo je ljubil r kralj Salomon."	m
"Ah," sladki moj Tomaž," je donelo iz poštne
žice.
Med tem vzdihovanjem pa gospe Ines oki'^ položena roka tudi ni mirovala in ob istem je Tomaž tako govoril, je na tihem priznaval, . izraza "obraz izkušnjave" in "katedrala" PraV etična.
Končno sta Tomaž in Ines prišla do
To se je
iht e<
hiše. Treba je bilo slovo vzeti' temni veži. Culo se je samo pritajeno
šumljanje, a trajalo je dolgo in ko je bilo n*1''! končano, je bila izvršena zakonska sramota tf05
Zeleznika.
1X- ■ ^
Vsa hiša je strmela in vse se je čudilo 1 rf ki je že tri dni sedel v svoji kamrici za mi^0. ji prestano pisal. Tri dni.se ni nikamor makni' nikomer govoril in celo jedel je tako malo, ' 1 stari eksekutor zanj v skrbeh. Naposled se J ^ hiša zedinila na mnenju, da ga je pamet i\a se hoče poboljšati in vsi so bili tega vesel1* ^ Tomaž pa ni mislil niti na študiran je in *L ^ na poboljšanje, kajti imel je druge skrbi,
del*1 >.t
bodočnost, pripravljal si je pot do bogastva 111 U nitnosti.	,)j(
Ko je bil prespal svojo s konjakom Pr;i , pijanost in ^e natančno domisli vseh svojih "^o' jev z gospo Ines ter posamičnosti tistih tre ko je izgubil v Zeleznikovi veži svojo nedolž^ skibno izprasevttl svojo vest in potem razs"-' p
"Sram te bodi, Tomaž! Pa ti je le priletn" i'aric;i vzela plašč."
(Dalje prihodnjič.) .11

Q555555555YU5555555555555555555555555555555555555555
AUGUST 13th, 1920.
"ENAKOPRAVNOST*
STRAN 3.
k
S
ŽELITE LI?
POSLATI DENAR V STARI KRAJ?
POTOVATI V STARI KRAJ?
DOBITI DRUŽINO IZ STAREGA KRAJA?
Tedaj se obrnite na našo državno banko, katera opravlja vse bančne posle že zadnjih 35 let z največjim uspehom, in vedno Sleda, kako vas najbolje postreže.
Denar, poslan preko naše banke, je izplačan v starem kraju najdalje v treh tednih. Za denar, poslan v stari kraj na bančne vloge dobite knjižico v najkrajši dobi.
Mi zastopamo vse parobrodne črte, in mogoče nam je ukreniti vse za naše potnike, da jim ni treba biti zakasnjen v New Yorku in jim čakati. Mi preskrbimo našim potnikom vse potrebne potne listine BREZPLAČNO. Opravljamo vse javne notarske Posle, kot izjave itd.
NEMETH DRŽAVNA BANKA prejema denarne vloge na tekoči ali koristonosni račun, in plača najvišje obresti. Pričnite poslovati z našo banko in postanite neodvisen. In zadovoljni boste. Pridite osebno ali pišite na
Nemeth State Bank
John Nemeth pres.
E. 22nd St	New York, N. Y.
I
R

LAKOMNIK.
Spisal Ksaver Meško. (Dalje)
Odločno je zamahnil z roko,
Cela zaloga čevljev .po tovamiš-
Poslužite se te čudovite prilike in obuj-te celo vašo družino — zadovoljno se bo smehljala vaša denarnica in strah visokih cen bo izginil.-----
V zbirki so najnovejši kroji za moške, ženske, fante, dekleta in otroke. Resnična usnja — črna bela in rujava.
tovarniške cene: tovarniške cene:
Vsak petek dajemo dvojne znamke ali "štemse'
i
JOHN DEBELI—,
580 E. 152ND ST.
Telefon —Wood 132 R. — Bell: Eddy 6728
i	si em«« m Emms sss
I	--- H."*	ELM SMffll
^ o. s. PRINCETON 2993 R.
SLOVENIAN NATIONAL HOME CO. CLEVELAND. O. GLAVNICA $150.000.00. I ,r, predsednik FRANK SOMRAK,, 5800 Prosser Ave. — Podpred-FRANK ZORIČ, G217 St. Clair Ave.; Tajnik: ERAZEM
I^KSHE, 6409 St. Clair Ave. Blagajnik: FRANK BUTALA, 6410 o" Clair Ave. — NADZORNI ODBOR: Frank Budič. John Centa. 0$« Mayers, Jacob Luznar. — FINANČNI IN GOSPODARSKI
1'OR: _ John Marn, Jernej Žnidaršič, John Znidaršič. Josiu
t^žjui. — STAVBENI ODBOR: Matt. Satkovič. Andrei Bogatai.
»
lyard Braniseli.
Uradne ur_	■■
do 8:30 zvečer in ob sobotah od 2. do 3. ure popoldne.
Uradne"ure tajnika SO: vsaki torek, sredo in petek, od
" ""	*'	Vse de-
I Vtrne Prispevke* prejema pomožni tajnik in knjigovodja br. LUD-„ MEDVEDSEK ob zgorai navedenih uradnih urah v S. N. Do-{ J*. soba št. 6.
VELIKI PIKNIK,
— priredi —
COLLIN WOOD GROVE, NO. 62, W. O. W. v nedeljo 15. avgusta, 1920, v presti naravi na Kastelčevi farmi. Vabljeno je občinstvo od blizu in daleč, ker je ta zabava z jako bogatim programom. Zato se vabi in pričakuj« cbitega poseta. Prosti ples. Domača godba Mr. Okras.
ODBOR.


DANES JE ČAS
si prihranite denar pri nizkih čevljih. Naša zaloga Nizkih čevljev že ne vsebuje več vseh velikosti. Sko-vsi se prodajajo po nizki ceni $5.85.
POMNITE! so znižane tudi na visokih čev-kakor tudi na vseh čevljih, ki s» bili:
^U.00-416.00 so $9.00—$12.00 so $0.00— $8.00 so
Pridite kadar hočete!
^ Veseljem vam bomo razkazali naj Novejše kroje po najnižji ceni.
THE ZAK BROS. CO. 6204 St. Clair Ave.
3E
$9.85 $7.85 $5.85
35
2	DR. L. E. SIEGELSTEIN
pravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta.
08 Permanent BIdg. 746 Euclid ave, vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure . 0 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
kakor da hoče daleč in za vedno prepoditi prazno, brezko-ristno misel.
''Pomagaj mi, Šimen, da spet zadenem vrč. Bog ti poplačaj. , Zdrav ostani Šimen."
Tratar je gledal za starcem, kako je lezel navzgor s težavo, ves upognjen od let in vrča. In je razmišljal: "Morda pa si premisliš, stari mož. Kar se ti zdi danes abotno, se ti bo zdelo morda ob svojem času zelo pametno in koristno. Bomo videli."
Ko je zapadel prvi 'sneg, je prišel Tratar k starcema v vas. Čudila sta se, ker sta vedela, da živi s soseščino bolj v svaji nego v srčnem prijateljstvu, in ker do teh dob ni kazal nikoli posebnega zanimanja in kake ljubezni do njiju.
"Kako sta sama!" jima je nastavljal medu kakor z največjim pomilovanjem in kakor v silni skrbi za njiju blagor. "Ce bi prišla nagloma • nesreča, nevarna bolezen, kaj počneta? Kako si bosta pomagala, ko sta že oba slabotna in betežna!"
Malo sta starca do teh dob razmišljala o tem. In isaj se tudi nista čutila posebno zapuščena, niti ne še tako slabotna. Bila sta dovolj drug drugemu, zadovoljna .srečna drug o drugem in ob siromašnem svojem bogastvu. Delala sta, kolikor sta mogla, kakor sta mogla.
Drugo sta prepustila Gospodu Bogu, da on poskrbi, naredi in uredi: "Bog bo že naredil, kakor je prav in dobro."
Le enega sta se bala. Starec je izgovoril včasi, v trenutkih zarnišljenosti in srčne ginjeno-sti, to bojazen: <fKaj počnem, če bi umrla ti pred menoj ?"
I j Starka se je prestrašila, takoj | so se ji ovlažile oči: "Ko bi le j ti ne umrl pred menoj! Kaj |j naj jaz sama, sirota stara! A
I! Bog ne bo pripustil." j Naposled sta si potolažila in j pomirila srce s starim: "Bog g j bo že naredil, da bo vse prav." A zdaj? Glej, kakor bi bilo čez noč prišlo v srce grenko, strašeče spoznanje: "Pa sva res zapuščena, samotna in slabotna."
Zamislila sta se samima sebi. "Res, vse življenje isva delala in vlekla kakor vol v jarmu. In še zdaj, na večer življenja, ni ■odpočitka. In nikogar nimava, ki bi nama kaj storil, .nama v sili malo postregel. O Bog, do smrti se bova tako pehala. In za koga, za koga?"
"Brez nič ni nič," je pomiš-ljal Tratar. In je prišel z darovi. Poslal jima je zdaj putrih jabolčnika, zdaj hleb kruha, zdaj kos pogače za nedeljo, kadar so klali, kašinih kolin za večerjo. "Si že zaračunim," je preudarjal na tihem in se je veselil, ko je čutil, da gre seme, ki ga je sejal z'besedami, bolj in bolj v klas, odkar primaka in pomaga z darovi.
Ob mrzlih zimskih dneh, ko je bila pot doli do studenca dolg, ozek pas svetlega ledu, je pošiljal Tratar deklo, da je prinašala starcema vode iz globeli. "Saj sama ne moreta. Še pade kateri na tem steklu in si zlomi roko ali nogo."
Crešnikova sta se čudila. "Mislila svk, glej, da je trd člo.vek, ta novi Tratar, ker ljudje toliko govore. Pa ga res sodijo krivo."
"So mu pač nevoščiljivi, ker je hlapec postal kmet. Saj poznaš svet, Peter."
S hvaležnostjo sta se spominjala njegovih dobrot, pela sta mu hvalo in zahvalo z besedami in v srcih.	| A nekoč je nenadoma udarilo! v dremajoča, verno zaupajoča I starčka. Tedaj, ko je Tratar, prvič izpovedal in izdal skrivno'] misel svojega črnih naklepov' polnega srca: "Kaj, če bi dala j meni? Za lep denar, mislim. In
skrbel bom po vesti in pravici za vaju do smrti."
Tedaj sta pač na široko in! preplašeno odprla zaspane, po lepih dotedanjih besedah zame-glele in v sanje zazibane oči.
"Da bi dala hišo in grunt? V tuje roke? Kako pa to?"
"Saj bi ne bilo darovano. Dobro vama plačam. In bolj brez skrbi in brez dela bosta živela, ko sta do zdaj. Jaz poskrbim za vaju do smrti."
"Ne, ne!" sta se branila vsa zmedena in plašna. "Da bi kar prodala? Vse: hišo, njivo in travnik ? Morda celo kravo in svinje? Kako to? Tratar, ti se žališ"
A Tratar se resnično ni ša-
lil.
"A če umreta," je udaril naravnost in brezobzirno, ne da bi ga najmanj težila ta brezsrč-nost in se mu smilila boječa zbeganost starcev, "pa vendar ne poneseta hiše in polja s seboj ? In za koga se naj pehata do smrti? Ali imata otroke, ki so siromašni in potrebni? Niti bližnjih sorodnikov nimata. Za koga torej ? In kdo bo vama kaj istoril, v sili in v potrebi? Jaz, glejta, pa bi lepo poskrbel za vaju. Plačam pa vama tudi dobro."
Huje in huje zbegana sta postajala starca ob tem novem, ki je nenadoma treščilo v nju. V srcih, v mislih, v vseh besedah sta postala drugačna: vsa nemirna, vsa polna skrbi.
"Kaj bi? Kako.bi?" sta pre-tarnala včasi ves dan. Nikoli do tedaj ni bilo toliko skrbi v hiši, toliko govorjenja in ligi banja,
po v, ki sta iih takoj zavrgla, komaj da sta se odločila zanje, a sta jih v prihodnjem hipu že spet ogledovala od vseh strani, bi li ne bili .vendarle še najboljši.
Hrepenenje Tratarjevo pa je rastlo. Lotevala se ga je težka, bolna 'nepotrpežljivost in nestrpnost.
"Kdaj jo vendar dobim? Kaj vraga pa je na tej beraški bajti, da se bojita za njo kakor za zlat grad?"
(Dalje prihodnjič.)
Precej bele mule, žvižgovca, popilo, odkar so se završile galilejca in ušivca se je že konvencije demokratske, republikanske, prohibistične in farmersko - delavske stranke, pa še vedno me nekaj prijetno požgačka okrog srca, kadar se zmislim, da vse tri prvoime-novane stranke imajo predsedniške kandidate iz Ohio, četrta pa vsaj kandidata za podpredsednika. Vsi reflektorji tega kontinenta bodo do jeseni uprti v Ohio in gotovo je že danes, da bo prihodnji predsednik Ze-^ dinjenih držav iz države Ohio. Kadar se domislim na vse to, stopam ponosno pokonci še bolj kot dični eikaški "supreme janitor" Kozličar, kajti . tudi jaz se prištevam med Ohijča-ne. Sicer nimam tam dosti druzega, kot svoj naslov, en razbit kufer in' tiste polštre, s katerimi so me svoječasno obdarile ljubeznjive solnčne rože (čuvajo naj jih bogovi!). Drugače sem pa vseameriške barve in vere, kajti moji čevlji imajo domovinsko pravico v Pittsburg, Kas., hlače in ka-mižola v Denver, Colo, spodnje
Loliko načrtov in side- peril° J 0ffden'	no^avi;
ce v Kemmerer, Wyo, dezm
plašč v Oregon City, Ore., klobuk v Seattle, Wash, ovratnica v Cceur d'Alene, Ida., srajca v Missoula, Mount itd. Predno prepotujem vse države, bom morda že dostojno oblečen in nato lahko začnem znova.
Prvi teden idiličnih pasjih dni je brezjezečni telefon sporočil dve zanimivi novici, kateri je vredno zabeležiti poznim rodovom, ker tvorita tak kontrast. Prva pripoveduje, da so • nune v nekem praškem samostanu zaštrajkale in poslale
nadškofu ultimatum. Zahtevajo boljše življenske pogoje in človeško ravnanje. Dokler ne dobe povoljnega odgovora, bo vodil vse klošterske posle nunski sovjet. Živela napredna Cehoslovakija! Doli v solnčni Calif orni ji pa se je istočasno oglasil velik moralist ali velik hinavec, duhoven, ne vem katere sekte, in obsodil v dno pekla kratka krila in globoko izrezane kočemajke. Dejal je, da bodo ravno kratke ženske kiklje in kočemajke, ki se ne zapenjajo tesno pod vratom, povzročile konec sveta, predno je popolnoma dozorel. Baje bo svet nekega lepega dne kar cepnil nekam v vnanjo temo, kot črviva hruška, samo radi tega, ker primanjkuje blaga za kiklje in kočemajke. Mogoče jeVmožak govoril z belo mulo ali pa z oslico, kot prerok Balaam. Ce smo res tako na robu, svet tudi na dolgih kikljah na bo obvisel, par dni prej ali pozneje, konec sveta itak ne šteje dosti — let's go! Ali bo lušno, ko bomo vsi enaki pri-marčali na Oni Svet, milijonarji ravno tako brez centa kot mi!
Včeraj sem se vozil od Roundupa proti Billingsu na avtomobilu, oziroma takozva-nem "stage". Kot potnica bila je z nami vitkostasa blondin-ka. pravi tip montanske solnčne rože. Zrelo pšenično klasje se je zibalo po polji in pod svileno nizko izrezano koče-majko se je zibalo. Veste, pota so slaba in avtomobil .tre, se! Zapleteni smo bili v zanimive pogovore, ko naenkrat naša prasotica zakriči in se prime za srček. Vstavili smo avtomobil in punca je vriskala
in skakala okoli kot vrtavka. Razposajena kobilica, ali pd še bolj' gotovo je bil kobiljek, je prifrčal in se zakadil naravnost tje, kjer je bila kočemajka izrezana in izginil, kam, ne vem, pa če bi tudi vedel, bi položil prst na usta, kot pesnik ' Zupančič: "Pst! To se ne govori pri nas v obraz!"
Anyway, vragec mali ni hotel ven (Pravzaprav mu jaz nič ne zamerim). Mi bi bili radi pomagali malega nagajiv-ca ven privleči, pa si nismo upali v bližini prepovedanih jabolk. Gosh, ali je nerodno, ko bi se človek tako od srca rad skazal junaka in gentlemana, pa se ne moreš in ne smeš radi tiste neumne etikete! Nazadnje je punca porednega ko-bilčka vendar sama ujela, napol pijanega (saj ni čudno), in ga vrgla ven med valujočo pšenico, kjer je gotovo zaspal in sanjal čudovite sanje.
Nadaljevali smo pot in razposajen smeh je odmeval preko pšeničnih polj, a meni je vedno kljuvalo v glavi, zakaj dandanes ni več tako, kot v nekdanjih debrih časih, ko se je človek lahko spremenil v kako žival. Pa bi se takole spremenil v kobilico in sfv-čal.. .
Gajžla.
Tel. Central 3596 W
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.
Investirajte svoj denar v industriji ki ima vedno
preveč naročil
THE HURON STEEL


Avtoriziran kapital $1,500.000. Vprašajte svojega bankirja.
Vprašajte nas o 900 akrov velikem svetu v okolici 5 milj do paroplovbe.
Postavne stvari odobrene od odvetnikov Day, Day & Wilkin
Registrar in agent za transfe-riranje: The Cleveland Trust Company.
Ohioska korporacija — Vse Common Stock. DELNICE PO $10.00.
VAŠA PRILIKA JE SEDAJ:
Mi vabimo vse konservativne investorje, da pošljejo po natančne detajle kako naj investirajo svoj denar v tem podjetju. Jeklarne imajo naročil za deset milijon ton, in prepričani smo, da spoznate, da je to ugodna prilika.
Glavni urad: 406-408-410 Schofield Bldg., Cleveland, O.
THE HURON STEEL COMPANY r<
406-408-410 Schofield Bldg.
SHEETS, TUBES, CONDUITS ,
THE HURON STEEL COMPANY \
GOSPODJE: — Prosim pošljite mi ono izdajo vaše knjižice o romantiki jekla in jeklene industrije, kjer je opisano vse o velikih stvareh glede Huron Steel Company.
m
Ime . . Naslov City . .
Mr. F. W. Mettler, president, je imel 25 let skušnje v železni in jeklarski industriji. Mr. L. H. Conney, podpredsednik, je bil prej pri Carnegie Steel Co. Mr. S. V. ObraJ, produkcijsi inženir, je bil prej 2 American Steel & Wire Co. The Canada Steel Co. in Lake Erie Iron Co. Mr. g. E. Stevenson, superintendent je bil pri The National Tube Co. in superintendent pri. Worth Brothers Co. Coatesville, Pa: Mr. R. H. Ingraham, supenntedent, je bil prej pri The -Sharon Steel Hoop Co., Sharon, Pa., in National Pressed Steel Co., Massillon, Ohio.	v
STRAN 4.
-—i---—i-
' "ENAKOPRAVNOST"
i 111 h i H i;—t-; <
AUGUST 13th, 1920.
■ ■:11 ? 1
LOKALNE NOVICE
—	Kdo laže? — Tiskarski stroji pri ljubljanskem "Slovenci!", ki .?o nastavili tale stavek: V imenu ameriških gostov se je zahvalil v ognjevitih besedah ustanovitelj prvega ameriškega Orla v Clevelandu g. Anton Grdina. Seveda! — Saj mi smo vedeli, da bo Tonček postal vse, samo pogrebnik ne, ka.dar pride v domovino. Tam je dosti drugih svetih mož in klerikalcev, ki pokopujejo Slovence. Mila nam Jugoslavija, sedaj pa si rešena, ko ti bo Tonček povedal, koliko knjig je videl v Washmgtonu.
—	V Clevelandu je že enajst tednov štrajk svinčarjev ali plumberjev. Do nobenega spo-razmu še ni prišlo. Včerajšni popoldanski list "The Press" apelira na clevelandskega župana Fitzgeralda, da naj on poravna razlike, katere so nastale med delavci in delodajalci, kajti koliko hiš je sedaj ne dodelanih in na kolikih krajih so odvajalne cevi pokvarjene, da zastaja odtekajoča voda. Ze zdravstveni clevelandski urad je apeliral na prebivalce mesta, da naj bodo pazni, kajti žrtve bele kuge naraščajo. Bomo videli, kaj bo naredil župan.
—	Izredna seja okrožne organizacije J. R. Z. se vrši v soboto 14. t. m. ob osmi uri zvečer v klubovnih prostorih v S. N. D. Zastopniki krajevne organizacije naj se te seje zanesljivo udeleže, ker bodo važne stvari na dnevnem redu. Tajnik.
—	Anton Ostanek, naš dobro poznani in napredni Slovenec, je prevzel grocerijo od Frank Rupnika na 6626 St. Clair Ave.
m
Priporočamo ga vsem Slovencem in Slovenkam v naselbini. Glejte oglas v današnjem listu.
IZ SLOVENIJE.
POTOVANJE V INOZEMSTVO.
Ministrstvo za notranje stvari objavlja z dopisom od 2. julija 1920. št. 986, da je za potovanje v inozemstvo treba izpolniti na.'topr.e formalnosti: Za potovanje v Dansko: Za daljše bivanje v Danski je treba imeti posebno dovoljenje od kraljeve danske vlade, za potovanje zaradi trgovine pa je potreben vizum tukajšnega konzulata. Za potovanje v češko-slovaško re- j sitar la Suisse sans aret) plača publiko in na Poljsko ali za pre- 5 švicarskih frankov). 9 Mad-
otrok, ki so mlajši od 16 oziroma 21 let, ki so navedeni v istem potnem listu s starši. Razen tega morajo imeti osebe, ki potujejo v Ameriko, tudi spričevalo policijske oblasti o svojem ponašanju. Moški morajo imeti tudi spričevalo policije o svojem službovanju v vojski za časa vojne, to je ali so služili v avstro-ogrski vojski. Osebe, ki prihajajo na ameriški konzulat zaradi vicli-ranja lista, morajo imeti s seboj še eno sliko, ki jo konzulat po izvršeni deklaraciji zadrži v svojem arhivu. Taksa za vizum je dva dolarja, ki se pa lahko plača v dinarjih po dnevnem kruzu, in sicer za vsak potni list. Vizum si morajo stranke nabaviti v oni državi, iz katere potujejo.. Stranke si morajo nabaviti vizum vseh držav, skozi katere potujejo no svoje ga cilja.
» i Pristojbine za vidiranje potnih listov inozemcev.
Ministrstvo za finance je sporočilo deželni vladi za Slovenijo: Po pooblaščenju v 1. dodatku T. Br. 238 zak. o taksah je g. minister za finance s svojim sklepom od 7. aprila 1920. 1. Bd. 2803 odločil: "Da naša poslaništva, konzulati in misije v inozemstvu, kakor tudi ostale pristojne oblasti v tujezemstvu zahtevajo od tujih državljanov za vizum potnega lista isto takso in v istem novcu, kakršno takso in v kakršnem novcu jo zahtevajo tuje oblasti v tej državi, vendar pa ne sme biti manjša od vrednosti 10 dinarjev. Radi tega morajo tukaj naše politične oblasti, ki izter-iavajo te takse od tujih državljanov, zahtevati plačilo teh taks v oni vsoti in novcu, v kateri zahtevajo to takso tuje oblasti v naši državi. Generalna direkcija posrednih davkov je dobila od ministrstva za zunaj-ne stvari izvestijo, da zahtevajo tuja poslaništva , konzulati in misije v naši državi na račun omenjene v nastopnem razmerju: 1. češkoslovaško poslaništvo a) za trgovce 63 dinarjev, b) za privatne osebe 21 dinarjev, 2. Poljsko poslaništvo 8 dinarjev. 3. Grško poslaništvo 50 dinarjev. 4. Italijansko poslaništvo 50 dinarjev. 5. Avstrij sko poslaništvo 30 dinarjev. 6. Romunsko poslaništvo 10 dinarjev. 7. Francoski konzulat 10 frankov. 8. Švicarski konzulat 25 dinarjev. (V Švici se samo za prehod (visa pour tran-
si je bila vsa na njihovi strani,; pravo sliko o njej, ali besedi in kako so znali na naravnost zanjo ni, da bi jo ž njimi mogel
peklensko zloben način podtikati vzroke najhujših dogodkov vedno tistim, proti katerim je bila naperjena njihova zloba. Tako in nič drugače je bilo tudi sedaj.
Dasi je danes, v soboto, že peti dan, odkar je zaplesal
prikazati tistim, ki je niso doživel} sami. Kdor je videl one IdiVJe, od najrazbrzdanejšega sovraštva razpaljerie obraze laških "fašistov" (fascio di com-fcattinunto" — zveza bojevnikov, t. j. predvsem prostovoljcev, ki so pobegnili v Italijo in
ognjeni petelin pa strehi naše-j vstopili tamkaj v vojsko) in po ga Narodnega doma, vendar šel njih organizirane mladine, dipa-danes tudi suklja dim iz očrne-! stva, mlajšega uradništva ter lih oken "Delavskega podpor-! podobnih življev in med nji»^i nega društva", ki se je nahaja-!poraztresenega laškega vojaštva lo v prvem nadstropju Narod- zlasti "arditov" (naskočne če-
te, ki obstojp večinoma iz kaznjencev, ki so jih svoječasno iz-
nega doma v Galattijevi ulici, in ravno tako tudi iz zadnjih
oken Glasbene Matice, ki je*pustili iz ječ pod pogojem, da imela svoje društvene prostorejgredo v strelske jarke), pripravljenih ne samo za razde-vanje in požiganje, temveč tu-Ko pogori to. potem bo šele iz- di naravnost za klanje, mu oni
v nadstropju pod prostori Delavskega podpornega društva.
NAZNANJE COLLIN-WOODCANOM!
V nedeljo 15. avgusta ob 7. uri zvečer, se vrši REDNA DELNIŠKA SEJA SLOVENSKEGA DOMA v Collinwoodu.
Poživljajo se vsi delničarji in delničarke, cla se vdeleže kajti za rešiti je več zelo važnih točk med katerimi je zelo važna obletnica otvoritve Doma, dan ka-i terega se namerava proslaviti, 4. 5. in 6. septembra potom velikega semnja. Zatorej vsi zastopniki društev, posamezni delničarji in delničarke brez izjeme, ne pozabite na 15. avgusta. Na svidenja!
VINKO BLAŠKO, tajnik.
MALI OGLASI
.....■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■■mmhubhh :MESNIGA se proda! Zglasite I Poleg vašega imena je zazna-j se v uratju Enakopravnosti'
za
polnjena volja tistih, ki vladajo italijanski vladi in so hoteli
grozni prizor., ko se je ta po^ divjana, krvoločna množica vrg-
uničiti do tal "la fortezza degli i na nas in našo lastnino, ne s'ciavi" — "trdnjavo ščavov" j izgine nikdar iz spomina, sredi "dela Trieste d'ltalia"
italijanskega Trsta.
Strahote torkovega večera ni mogoče popisati. Le tisti, ki je je doživel sam v vsej njenej grozovitosti , si more ustvariti
(Dalje prihodnjič.)
S3 i ® li^L s If-rl * ISi OGLAŠAJTE
V "ENAKOPRAVNOSTI' t—j s tsa®isihsi -- p-t
i
ROJAKOM IN ROJAKINJAM
naznanjam, da sem prevzel grocerijo 0(|
MR, FRANK RUPNIK,
NA 6626 ST. CLAIR AVE.

Imel bom vedno sveže jestvine na razpolago cenjenim odjemalcem. Cene primerne. Postrežba točna.
Se priporočam vsem v obilen obisk.
ANTON OSTANEK,
6626 ST. CLAIR AVE.
Nadaljevanje iz 2. strani
Dočim Cankarjevi ljudje govore sicer nenavadno, a psihološki globoko premišljeno, pade Velenja (tako zlasti v dialogu z Bogatinom, pa tudi v situaciji) v — take nemogočnosti, da konečno ne prodre tudi kot celota.
Videli smo lani tudi skromno delce Finžgarjevo "Verigo" ki seveda nima niti z '"Vele-njo", niti s "Kasijo", niti s "Kristalnim gradom, nobene sorodnosti, nobene stike niti v žanru niti po vsebini, a reči moram, da ji je bil prisojen razmeroma največji uspeh. Pisatelj Finžgar nam je ponudil iskreno to, kar premore in ki ne reflektira na več.. . Bil sem "Verige" bolj vesel, kot marsičesa drugega na tem polju.
Pa se je pisalo o tej igri, da je njena napaka to, da se radi take malenkosti, kakor je veriga, ne more razviti taka tragika. Kdor pa pozna naše kmetske ljudi in kmete sploh, pa bo moral reči, da je veriga primeroma še "precejšen" vzrok, ker v resnici so še dosti manjše malenkosti povod še vse tragičnejšim zgodbam na tem tragikomičnem svetu. —
Upam, da nam bodoča sezona k poleg Cankarja prinese zopet kaj novega. Vsekakor pričakujemo, da se uprizori cel ciklus Cankarjevih dramatskih umotvorov.
Da je to mogoče, so nam pokazali na — Štajerskem, kjer je pokazalo občinstvo — sko-ro bi rekel — presenetljivo razumevanje Cankarja in njego ve umetnosti. — .
movano, do kdaj imate plačan i podrobnosti list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
(188-01)'
KUPI SE mesnica ali groeeri-ja. Kdor ima naprodaj gi'oce' rijo ali mesnico, naj sporoči * uradu lista Enakopravnost.
IŠČE SE gozdarje za izdelovanje drv. Gozd je jako do- GROCERIJSKI POMOČNIK.
ber na ravnini. Od kvarta $3.50. Zglasite se v petek in v soboto na 1213 East 173rd. St., Collinwood.	(lx)
MLAD FANT, katerega veseli tiskarski posel, se sprejme takoj. v službo. Vprašajte v uradu Enakopravnost.	(x)
PRODA SE postelj za dva otroka. Je v jako dobrem stanju. Vprašajte na 969 Addison Rd.
(189—90)
ČITAJTE! D. Stakieh & J. KralJ
MI PRODAJAMO
hiše lote in farme
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD.
MESNICA IN GROCERIJA
naprodaj; v dobrem stanju. Nahaja se na 31. St. in Superior Ave.
NEŽA BRATELJ 3101 Superior Ave.
Zanesljiv grocerijski pomočnii za razvažanje grocer i je, dobi delo takoj. Stalna služba; dobra plača. Oglasiti se je v uradu Enakopravnosti.
NE PREZRITE TEGA!
Inteligenten Slovenec lah^0 zasluži po delavnih urah od 6' do 8. ravno toliko kot v tovarni v 9. urah. Ako hočete izve" deti, kako bi se to moglo diti, pridite na 16109 Waterloo Rd., in vprašajte za M*' Zaman.	(190-193)
^C/^V^/^/Vi/V^V^VVV^V-"-' viXjXj
POZOR ROJAKI!
Sodi naprodaj; čisto n°vl hrastov les. Za pojasnila in naročnino se obrnite na FRANK MIHELIČ, 1011 E. 64th St. :
(185x187x91x93x97x99)
UDOV A, stara 36 let, popolnoma sama, želi dobiti žensko, ki bi stanovala z njo in opravljala delo, ker mora v bolnišnico. Ima 8 sob "rooming house" katerega bi prodala za $1950. Cisti dobiček na mesec znaša $165. Delo je lahko. Jaz sem Slovenka in govorim 5 jezikov. Vprašajte samo od 5. popoldne do 9. zvečer.
1108 St. Clair Ave., Suite No. 1, 2 .nadstropje (190-3)
I0ES3OE
ANGLEŠKO - SLOVENSKI BESEDNJAK.
hod preko njih ne obstajajo druge formalnosti, kakor samo vizum potnih listov s strani češko - slovaških ali poljskih konzulatov ali diplomatskih zastopstev v našem kraljestvu. Isto velja tudi za potovanje v Romunijo. Kdor pa hoče dalje časa ostati v Romuniji, mora dobiti posebno dovoljenje od romunske vlade. Vse osebe, ki žele potovati v Avstrijo ali preko nje v kako drugo državo, morajo imeti potne liste z vizumom diplomatskih zastopnikovi Avstrije. Diplomatski zastopnik v Beogradu daje vizum na državljane iz Srbije, Srema in Vojvodine; državljanom iz Hrvatske, Slavonije in Medjimurja pa daje vizum pisarna za izdajanje potnih listov v Zagrebu; za Slovenijo izdaja vizum avstrijska konzularna pisarna v Ljubljani; pisarna za izdajanje potnih listov v Sarajevu izdaja potne liste za državljane iz Bosne, Hercegovine in Črne gore. Glede potovanja v Ameriko velja nastopno: Osebe, ki žele iti v Ameriko, morajo imeti potni list, na katerem mora biti njihova slika in pečat občine, ki jim dovoljuje pot v Ameriko. (Na enem potnem listu se mora j 6 navesti oče, mati, mož in žena, otroci moškega spola pod 16. leti, ženskega spola pod 21 leti.) Zaradi vidiranja potnega lista morajo stranke osebno priti v ameriški konzulat, razen
žarska delegacija 31. dinar. 10. Belgijsko poslaništvo a) za navaden vizum 10 frankov, b) za vizum z rokom od šestih mesecev do dveh let 25 dinarjev. Radi tega imajo naše pristojne oblasti v državi zahtevati od državljanov odgovarjajočih držav ravno toliko takso in v istem novcu.
American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6118 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Italijanska tolovaj-
stva v zasedenem ozemlju.
Trst, 17. julija.
Šele danes, ko se je razburjenje, ki je valovalo te dni po tržaškem mestu, že kolikortoliko poleglo in je človek vsaj navidezno varen svojega življenja, mi je mogoče, podati vsaj nekoliko točnejših podatkov o tržaški "šentjernejski noči". Zunanje časopisje je pač res objavilo že razsežna poročila o teh strahovitih dogodkih, toda ta poročila večinoma le po italijanskih virih, ki s0 opisovali dogodke tako, kakor se je zdele njim primerno za njihove namene, a resnice, zlasti resnice o vzrokih dogodkov in pa način, kakor so se vršili, pa v italjan-skih listih ni bilo in je ne bo nikoli. Saj je vendar znano, kako so Italjani ob vsaki taki ali podobni priliki znali zavračati krivdo na nasprotnika, da-
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in drujre koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
Doktor Kern je pred leti kot dijak vodil večerno šolo za angleščino in poučeval rojake v Clevelandu. Izkušnja mu je pokazala, kako naj v svojem besednjaku označi izgovarjavo angleških besed, da jo bodo Slovenci umeli in lahko rabili. Delal je na besednjaku več let, da bi bil kolikor mogoče popoln in obenem pripraven za ljudsko uporabo. Ce se zanimate za ameriški jezik, vam bo besednjak velika pomoč. Cena knjigi je pet dolarjev. Ta denar se vam bo tisočkrat obrestoval, če boste rabili knjigo.
Naročite besednjak na sledeči naslov:
Dr. F. J. Kern
6202 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Istotam lahko naročite Zor-manove pesmi, ki bodo všeč zlasti mlajšim rojakom in pa nežnemu spolu. Cena je $1.25. Obe knjigi z enim naročilom dobite za $6.
Knjigo lahko kupite pri uredništvu Enakopravnosti.
NAZNANILO.
Bratom društva Doslužencjf se naznanja, da je brat Mai-'^ čič umrl. Pogreb se bo vršil 9. uri dopoldan v pondeljek. leti je, da se vsak udeleži V0^* ba. Zbiramo se na 1201 E. 6 cesta ob 8. uri zjutraj.
FRANK VIRANT, tajn*
NAZNANILO IN PRlPO' ROClLO.
Slovencem in Hrvatom na' znanjam, da imam sedaj sval krojačnico na E. 65. cesti, ^ no nasproti Public school, * dison Rd. Izdelujem obleke P° zmernih cenah. Popravljam di stare obleke, čistim in kam. Vse delo garantira"0' Zatorej se uljudno priporočaj da pridete k meni in isi nai'01'1' te obleko. Prepričali se k°st.e o mojem delu. Se uljudno Prl' poročam
TOM ŽIROVNIK, Slovenski krojač, 1129 Addison Rd. .
(188-91»
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
MOŠKI
za
Popravljanje cest
in za
čiščenje cest
(50c na uro. Zglasite se 124 CITY HALL
T UK summertime will noon bo hero and with it the ioyfl ot h vacation trip. Where aro you goiny? 1 ho Great Lakes w the ineeca for particular and experienced travelers on business anil pleasure tripH. Tno D. & C. Lino Stoiimei* embody all tho qualities of speed, safety nnd comfort, the freodom of tho decks, tho oool refreshing lako brecfes.
• D. Ac C. a ScTvico Guaranteo.
Daily Sen-ice May 1st between Detroit nnd Buffalo. I-eavo (1:00 P. M. Arrlvo destination 0:00 A. AT.
Daily Service April 1st between Detroit and Cleveland. Leavo 11:00 1'. Jrl- Arrivo destination 0:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Service Juno 14th to Sept. 14th. 3 trips per woek June 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, O trips per woek. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets Send 2o Stamp for Illustrated latnphlct anil map of Groat Lakes. Address I. O. LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich.
LIBERTY B.ONDI IN V° NO VARČEVALNE ZNAMKE.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE,
CLEVELAND, OHIO.
J. G. TOMSON
KOMISAR
(87-191)
lrgyiiiiiiiiiii
mm
Prodajte sedaj. Mi Plača]J
v	.gotovini tako j.Simon, zane"^
vi	prekupčevalec, soba 216 ^ poxBldg.,, drugo nadatrfP^ Vzemite vzpejačo. Vogal d® ta cesta in Eucli dave.. nad » ger Sewing Machine Co. 9\ i \o do 6. ure zvečer.
0201000200234853029102020102235323235353230253482302020002000001680202020101010001030202000001010100010102000001