265. številka. Ljubljana, v soboto 17. novembra. XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v ^ I r o - o g a1 s k e dežele  M vse leto 18 ;!;ld.,  za pol leta 8 gld., za Četrt lata l tild., za
l«d'^D itiesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano  brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr.,  za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta.   — Za t nje dežele toliko ver,,  kakor postnimi zuaSa. Za oznanila plačuje se od četirisi npne p> tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., 6« se dvakrat, in po -1 kr., če »e trikrat ah večkrat tiska. Dopili naj se izvole franki rati. — Rokopisi se ne vračajo. —D r e d u i 5 t v o in n p r a v n i 5 t v o je v Gospodlkft) ulicah 3r. 12. Oprav n i S t v ii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t j. vse administrativne stvari.
Francija in Italija.
Belgijski kralj rekel je te oni neki deputaciji, da sedaj ni Basa za posebne težnje in želje, ker treba skrbeti za nezavisnost države, kajti položaj je skrajno o pa sen, evropski mir visi na lasu. Besede te napravile so globok utis po Evropi, kajti vse plaho pričakuje, kdaj in kje so sproži prva puška, katere pok bod^ odmeval po vsej naši celini.
N- tila je na vse strani v izobilji, vsaka iskrica utegne prouzročiti velikansk požar. Nihče se ni gotov prihodnjega dneva, vsak boji se boja za svoj obstani k, krvave odločitve na bojnem polji, kjer bodo ogromne čete, kakeršnih svet še videl ni, poskušale bojno tehniko in strategijo ter prelivale kri svojo za narodov usodo.
Nevarnost je na vseh straneh, kakor ob Roni, tako ob Visli, najhujši pa ob Sredozemskem morji. Govorilo in deklamavalo se je mnogo o panroma-nizmu, o zvezi latinskih narodov, Francozov, Italijanov in Španjcev, a dan danes, vidimo, da so to bile le brumne želje, ki se ne bodo tako hitro uresničile. Mej Francijo in Španjsko pričele so baš zadnji.1 dni jako prijateljske razmere, a Italija postavlja se proti Francoski tako odurno po robu, da se človek nehotoma spominja pokojnega Thiersa, ki je pred leti prorokoval: „Italija in Nemčija, sjedinjen) s pomočjo Francoske, bodeta jej najpogubneji sosedi."
Thiersove besede so že danes resnica. Ne samo Nemčija, tudi Italija je dandanes Franciji smrtna sovražnica in pred par tedni sta se skoro spoprijeli. Naši čitatelji spominjajo se gotovo še Crispijevega potovanja v Friedrichsruhe k Bismarcku. Crispi bil je takrat odredil, da ima italijansko vojno brodovje odpluti ter se ima polastiti Tunisa. Spravili so ogromno brodovje vkupe in upali so že, da se jim zavratni načrt posreči. A Francozi bili so oprezni, zapazili takoj, kaj se namerava. V par urah bilo je njih brodovje mobilizovauo in stalo je v bojnem redu na dotičnem mestu, kar je Italijane toli potlačilo, da so se zopet nazaj „koneentrovovali."
Takrat pokazal se je globoki razdor mej obema sorodnima narodoma. Dotlej mislilo se je, da imajo Italijani vsaj nekoliko one iskrice, ki jej
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Pripoveduje se, da so nekdaj zločinca obsodili na vešala. Ubogi grešnik ugovarjal je, da ima jako šegetljiv vrat, a ko mu ta ugovor ni pomagal, prosil je Se poslednje milosti, kakor je nekdaj bila hvalevredna navada. Dovolila se mu je še jedna želja, obsojenec pa je to željo zlorubil, zahtevajoč, da si sme izbrati vešala. Kakeršne koli vešala so mu postavili, ugajale mu neso nobena. Prva bila so mu previsoka, druga neso bila od pravega lesa, tretja so imela kako drugo napako in da so se še dalje ozirali na njegove sitnosti, bil bi morda živ še danes.
Temu obešenjaku so deloma podobni „prijatelji" novemu deželnemu gledališču. Kakor rečeni zločinec vešala, tako izbirajo si prostor. Sprva bi bili radi kapunili našo lepo »Zvezdo*, pozneje, ko jim je mesto nepričakovano in brezplačno dalo več prostorov na razpolaganje, vzrastel jim je greben. Sedaj že delajo propagando, da novo gledališče bodi sredi „Zvezde", češ,  drevored v „Zvezdi"   je itak
pravimo hvaležnost, sedaj pa je najiskrenejši optimist opustil to pustolovno misel. Italijani so se popolnoma pre menili, kakor tudi njih sedanji prijatelji. Do 1862. I. upiralo se je prusko ministerstvo dosledno italijanskemu zjedineuju in vladi italijanski, katero je smatralo za revolucijsko. Seiaj pa je vse drugače. Sedaj Bismarck živi >n gori za narodno načelo italijansko ter podpira interese italijanske nt vse kri pije, podpihujoč žarljivost in osvetljivost. mej Francosko in Italijo.
Njegova teorija, da vedno treba imeti „zwei Eisen itn Feuer", pokazala se je najdiastičneje na kongresu Berolinskem, ko je v je d ne j uri, nagovarjal najprej zastopnika Francije, potom pa zastopnika Italije, naj pograbi Tunis S tem y vrgel preporno jabolko mej oba naroda, ki si od tiste ure nesta bila več dobra in še dandanes ne vidita, da sta slepo orodje v demonskej roki. „Divide et impera" vtem načelu je Bismarck mojster, v tem načelu so vsi tajni uspehi in vsa moč Nemčije. Na jedni strant pobira mu Italija kostanj iz žerjavice, na drugej strani kdo drugi, on pa se smeja.
Tom načinom se mu je posrečilo, da je te meljito spri Francoze in Italijane, da ni upati sprave mej njimi. Kako napeti so odnošaji mej soroduima in sosednima narodoma, priča nain najpristueje pismo odličnega iialijanskega časnikarja na nekega poslanca, v katerem listu je precej jasno povedano javno mnenje naroda italijanskega. V pismu čita se mej drugim :
„Meni se zdi, da treba govoriti odkritosrčno, brez zatajevanja in prikrivanja. Italijani zagotavljajo, da nemajo niti najmanjše misli udariti na Francoze, poslednji pa se roto, da na vojno z nami niti ne misijo. A navzlic vsem tem zatrjevanjem prišlo bode do boja, kader nanese prva prilika: kajti ta vojna je naravna in neizogibna posledica cele vrste dogodkov, ki so ustvarili sedanji položaj; ob francoskej meji ustanovljeni sta dve veliki državi, ki strežeta na vsak migljaj Francoski* in jej ne dopuščata, da bi zavzela svoje tradicijonalno mesto v evropski politiki."
Pisatelj pravi nadalje, da mora Francoska z vsemi sredstvi delati na to, da se ta mučni položaj odpravi,  ker bi   se  izneverila  sijajni preteklosti
še zastarela stvar, sredi „Zvezde" pristoval bi Ta- | lijin hram najlepše, okolu bi bili lepi uasadi in kar je glavno,  kazinska restavracija  bila bi tako blizu!
Čudni gospodje! Hladnega razuma pri tem neso vprašali za svet, kajti sicer bi tako gorostasnoga nezmislu ne širili po mestu, niti samega sebe ne slepili s tacimi utopijami. Ali dotičuiki mari mislijo, da je kazino res svetovno središče, okolu katerega se mora vse sukati ? In da je tako, zakaj ne predlagajo: gledišče zidaj se na kazinskem vrtu? Imeli bi potem še bližje in šepetalec bi svobodno kar v kazinski krčmi ostajal.
Glavni pogoj za novo gledališče je pač ta, da se dobi brezplačno stavišče. Ali mislite gospoda slavna, da bodete „Zvezdo" dobili zastonj ? Rad bi poznal mestnega očeta, ki bi sploh glasoval za to, da se uniči prelepa „Zvezda", še rajši pa onega, ki bi privolil, da se „ Zvezda" za gledališče da brezplačno. Gledališko pogorišče meri 200 kvadratnih sežnjev, stane pa 20.000 gld., za „Zvezdo" bi pa trebalo malo globe je poseg nit i v žep Gospodje projektanti, ki imate veliko besedo in ste tako vneti za „Zvezdo", oziroma za prostor v njeni sredini, povejte blagovoljno, koliko bodete pa šteli.
svoji, imenu svojemu in svojemu temperamentu, ko bi ne poskušala zlomiti železnega obroča, v katerega jo je ukovalo italijansko in nemško zjedinenje. Francija bode tudi poskusila in Italija bode pri tem deloma, ali pa tudi vsa prizadeta.
„Taisti, ki pri tem nasprotstvu še govore o plemenski jedinosti, kulturni jednakosti, jednakih tradicijah in svetinjah, varajo se kruto, ker greše na neki preveč politični sentimentalizem, kateri ne na haja odziva v hladnem poslovanji, niti v razboriti politiki
Da, še več! Piemonsko jedinstvo, sorodnost v težnjah in običajih, jednakost interesov, baš to je največja nevarnost. Italija je pri svojem zjedinenji pristrigla nekoliko Francosko, nastalo je tekmovanje politično, in kar je še huje, tekmovanje gospodarsko. Radi tega je boj neizogiben.
Govorilno odkrito, Francoska tudi po 18U2. 1. ne bode nikdar mogla računiti na Italije neutralnost. Italijo tira nagon lastnega obstanka, da brez vsacega premišljevanja* ko počne vojna, združi orožje svoje z onimi, k delajo na to, da Francosko obdrže v železnih kleščah. To je najboljše jamstvo miru, a Francoska tu *e!
Francoska zmaga, olajšana vsled naše neutralnosti, utegnila bi se teško maščevati nad nami.
l*o zmagi Nemcev, udarila bi Francoska na Italijo. Po Berolinu, v Rim !"
Naposled pravi pisatelj, da je tripelalijaih:a res zveza miru, da ima miroljuben značaj, a da utegne postati takoj ofenzivna, ko bodo to zahtevali višji razlogi. Nevarnosti hoja s Francijo pa se Italija ne more odtegniti drugače, kakor če se odpove politiki zjedinenja svojega. Tega pa no more nikdar storiti, kdor drugače misli, vara samega sehe, izdaje domovino. Zato treba vedno pripravljenim biti z orožjem v roki.
Priobčili smo ta glas, da se čitatelji prepri • čajo, kakšno je javno mnenje v Italiji. Da je ta glas pristen, potrjujejo nam telegrami, ki javljajo, da sta pruski in italijanski generalni štab v premi zvezi in da se morejo vsa znamenja tolmačiti tako, kakor da se pripravlja velikansk napad od ligur-skega zaliva do belgijske meje.
koliko imate pripravljenih tisočakov v ta namen. Ne Čujem niti glasu. Pri časi piva ste pač glasni, iznajdljivi ter močno izberčni, a kadar pride na vrsto „nervus rerum gerendarum, takrat pa imate vsi vodo v ustih in vsi vaši sijajni načrti pogreznejo se v običajno gledališko „Versenknng".
Nekdo bil je celo tako duhovit, da je zagrešil „Poslano" v našem uradnem listu in skušal rešiti gledališko vprašanje. „Kaj pa je tebe treba bilo?" vprašam ga s Preširnom jaz. „Zakaj nesi pustil svoje luči pod polovnikom?" „Debut tvoj ni bil srečen!" Spodtaknil si se parkrat na stopnicah v deželnem dvorci, to je res, a hvali Boga do komolca, da še nesi nikdar bil v novem deželnem muzeji, kajti ondu bi se bil na stopnicah gotovo že pobil, kar bi trdim stopnicam morda ne Škodovalo, pač pa zavarovalnicam proti nezgodam, ako si pri njih sploh bil zavarovan.
Lepa je misel, morebiti celo divna, da bi se deželni dvorec premestil in skočil na gledališko pogorišče, gledališče pa zidalo ondu, kjer je sedaj dvorec in lepi vrt, a neznani gospod predlagatelj bil bi svojo misel najbolje podprl, ko bi bil svojemu neslanemu „Poslanemu" dodal vsaj toliko tisočakov, kolikor je napisal vrst, ali  pa povedal, kdo bode
Politični razgled.
jtiij«- debelo.
V L j u 1»i h n i 17 novembia.
Francoski listi zadnii čas proslavljajo grofa Taaffeja  kod nasprotnika   ihiiisKo at si ii jskc
ureze. Dunajski in iVštanski oficijozi s«  pa na to odgovarjali, da se francoski časniki motijo. Taaffe ni nasprotnik Nemčije.   Te izjave oficijozov Dunaj skih so pa dale povod Berolinskim listom,  da do kazuiejo, kako nasprotje vlada mej  avstrijsko no tranjo i u vnanjo politiko   Elementi, ki podpirajo Taaffea, so smrtni nasprotniki Prusije.   Vidi si', da bi v Berolinu radi, da bi kmalu Taaffe naredil prostor komu druzemu. Dobro je, da se na Dunaji še vedno drže načela, da so nobena tuja država nema mešati v našo notranjo politiko.
Brambeni odsek ogriskr zbornice poslancev je začel posvetovanje o novem vojnem zakonu ter je vladno predlogo že vsprejel za podlago podrobnoj debati. V odseku se je pa nekaj prigodilo, kar Daše Nemce zelo draži. Ogri zahtevajo, da bodo ogerski jednoletni prostovoljci smeli napraviti izpit v madjar ščini. Drugače pa pravijo, da ne bodo dovolili po ostrenja določb, ki se tičejo jeduoletuih prostovoljcev. Honvedski minister Fejervarv se je sprva upiral tacim zahtevam, a pozneje je obetal, da bode ce šalju priporočal zaželjene premembe. Naši Nemci se boje, da bodo potem, če Ogri dosežejo, kar žele, tudi avstrijski Slovani začeli zahtevati, da se jim dovoli častni-"k. izpit v materinščini. To bi se jim tudi morda dovolilo, kajti nobenega pravega uzroka bi ne bilo več, da bi se ne.
Vitanje <lr£ave.
Nemški listi že sklepam, da sta se Danska in Švedska približali i ripclnlijairu'i. Tako Rodijo iz tega, da se je podelilo kraljema omenjenih držav imejiteljstvo avstrijskih polkov. To je morda le žel a, katero goje v Berolinu. Prijateljstvo Dansko bilo bi velike važnosti za Nemčijo, a ni prav vero-jetno, da bi se v Kodanji dali voditi od Bismarcka, kajti velik upliv ima na Dansko Rusija. V Švedski pa kralj nema dosti odločevati, ondu je skoro vsa odločilna moč v rokah parlamenta, še bolj pa v Nor-vegiji. Skandinavci se najbrž posebno ne ogrevajo za Nemčijo, če tudi so Germani.
Odbor za revizijo Ni*l»*ke ustave izrekel se je proti temu, da bi se osnovali dve zbornici. Državni sovet se bode še ohranil in njegove kontrolne, pravice se bodo razširile. — Liberalci l« pritožujejo, da uradniki že agitujejo za kandidate napred njaške stranke. Vse kaže, da se vlada ne misli ravnati po kraljevih besedah, da naj bodo volitve svobodne.
Itusij;t še vedno pomiku svoje čete proti avstrijskej in nemškej meji. 12. voj ni več v Kijevu temveč na avstrijskej meji, 9. voj pride iz Odese v Kijev, 13. iz Moskve v Orel, 15 pa iz Kazana na Poljsko To premikanje Set gotovo ni brez pomena, posebno to, da se 15. voj premakne kar iz kraja ob Urala v zapadne pokrajine. Na ta način bodo v Rusiji spravili dovolj vojakov na zapad, da bodo lehko začeli vojno brez posebne mobilizacije. Za hrbtom njenim četam se bode torej lahko mobilizacija redno vršila.
Na umislio IraiM-oskcj meji se je nedavno pripetil neprijeten dogodek. Blizu Chazaunes. Grands so trije francoski lovci prestopili nemško mejo preganjajoč srnjaka. Nek nemški lovec je zahteval, da se takoj vrnejo, pa neso hoteli. Streljal je potom in jednega lahko ranil Po druzih poročilih so Francozje bili le lovski tatovi, ki so imeli prepir z nemškimi gozdarji. Streljalo se pa ni. Vsa dogodba je pa dolgo ostala tajna, ker niti Fr.uicozi uiti Nemci ne žele, da bi ta zadeva dala povod kakim diplomatičnim notam.
Dop
1SL
Z, Dolei^jfttkcgu 12. septembra. (Pred-zgodovinska preiskavanja.) V septembru in pr?i polovici obtobra razkopaval je gosp. PeSnik predzgodovinske grobe nad vasjo Sv. Križ, pol ure od Mokronoga. Sv. Križ ima 11 hiš, največ ho mali posestniki. Vas stoji na višini od Mokronoga proti Mirni. Ljudje so jako prijazni tudi proti tujcu, ne ljubijo ga le na videz, da bi od njega kaj dobička imeli, temveč v resnici. Poleg Sv. Križa je izhodu Slepšek, na jugu Ribjek, na severozahodu Ostrožnik. Okrog teh vasij so mali hribčki, po katerih so največ pašniki, pa tudi njive. Po teh višinah je polno predzgodovinskih grobov, v njih največ sežgana trupla, pepel v prstenih posodah, nikjer ne čez meter globoko zakopati. Našli so se grobi treh rodov Keltov, Galcev in Rimljanov, ki so bivali na utrjenem griči Križni vrh ter so četrt ure ure proč pokopavaii mrtvece svoje. Pokopališča so blizu drug druzega, a se grobi teh rodov močno razlikujejo, drugačno orodje, nakit in posode.
Prvi so bili Kelti, ki so tod bivali 5., 6. in morda tudi 7. stoletja pred Kristom. Imeli so prvi veliko pokopališče po pašniku vasij Slepšek, Sv. Križ in Ribjek. Da se od zunaj neso poznali grobi, skopali so luknje, in vanje postavili posode s pepelom sežganih mrtvecev. Posode premožnih pokrili so s kamenitimi ploščami, druge so pa nepokrite zagrebli. V nepokritih posodah se navadno ničesar ne najde, dočirn je v pokritih vedno kaj mej pepelom. V keltskih grobovih tukaj najdejo se navadno bronaste igle za lase, posebno mnogo različnih uhanov, tudi mnoge zapestnice, pa le bolj male, pa tudi druge starodavnine, a le korald je čisto malo. Starodavnine so največ dobro ohranjene, ker grobi so bili v pesku. Mej sežganimi trupli nahajala so se tudi cela zakopana. Pri Keltih bila je navada, da so cela trupla tako zakopavali, da so gledali proti vzhodu.
Galci imeli so  pokopališča nad vasjo Ribjek, na lepem  peščenem   pašniku, višoj   nad keltskimi. Galci bo tudi sežigali trupla, pepel pa proč metali, le za ostanke koščic so izkopali jamo,   pa ne celo meter globoko. Koščke položili so kar  na pesek, na nje pa imetje mvličevo. Galtske starodavnine so lepo delo, vse drugačno nego keltsko,  samo sekite so nekoliko keltskim podobne. Galci bi vitli so v tem kraji kraji kaeih 300 let pred Kr. r., pred prihodom Rimljanov.  Rimske starodavnine  nahajajo se nad Slepšekom. Rimske gomile so male, jako revne, v njih sežgana trupla Rimljanov.   V njih dobilo se je nekaj sežganih igel, druzega  malo,  cele posode nobene izimši stekleno čašo, katera pa ni bila najdena v grobu. Nekoliko grobov rimskih odkopal je tudi pri Ostrožniku, pa so bili kaj revni. Pri zgorej imenovanih vaseh odkopalo se je gotovo do 1500 grobov. V septembru  in prvi polovici oktobra   odkopal je g. Pečnik  do   2O0 grobov samo keltskih,  le par galskih. Mej temi bila  so v 30 slučajih zakopana cela trupla, druga pa sežgana.   Na jedni   njivi bili so grobi kar drug pri drugem.  Dobilo se je nekaj posod, lepih igel, igel za v lase, veliko uhanov tudi precej zapestnic. Te stvari so dobro ohranjene, kjer so v pesku.
vse to plačal. Bismarck je sicer res rekel: „Wir nehmen das Geld, wo wir ^s finden", toda vsak človek ni Bismarck in gospod, ki je priobčil „Poslano" v Lajbaherici nam ne bode zameril, ako ga še ne zmatramo za Bismarcka.
„S tujo roko je lahko gade ioviti", pravi slovenski kmet in ta pregovor je ukrojen kakor nalašč za Ljubljansko zlasti nemško gospodo. Vse kar je možno, bi radi, a kadar treba šteti, zapeti so vsi žepi do pod vratu. Jaz bi še ne bil imel tako slabega mnenja o njih, toda pretekle dni čul sem tam doli pri reduti, kjer so zamrznili zadnji hripavi glasovi nove lilharmonične pevke pogovor mej dvema barjanoma:
Prvi bar j a u: Raca na vodi! Sedaj nama ne bo več treba voziti šote v Ljubljauo.
Drugi barjan:   Buzarona, zakaj ne?
Prvi barjan: No, nesi li morda čul, da so Nemci v redutni dvorani za nas pobirali?
Drugi barjau: Ha, ha, ha! Že dolgo se nesem tako smejal! To je le za Tirolce. Kje so Tirole, kje pa mi? Mi barjani smo na programu le zaradi lepšega.
Prvi barjan: Tako V Jaz bi mislil, da bi nam šlo vsaj onih 20 gld., katere sicer treba pla-
čati za redutno dvorano. Pa že vidim, da ne bo nič. Bova zopet šoto vozila1 Morebiti se nas pa spomnijo slovenska društva. Dotlej zdravstuj ! Šek hij!
Iz tega kratkega  dvogovora sem  posuel, da se Ljubljančanie, kar se tiče radodarnosti, ne prenaglijo tako hitro, da bode torej prej gledališče pri mežnarji na Golovci, nego li sredi  „Zvezdew. Na čast Ljubljančanom  pa rad povem,  da  vsi neso takšni.   Ima tudi darežljivih  mej njimi. Nedavno so imeli nekateri mej   njimi   lov  blizu Ljubljane. Vsem zajcem so prizanesli življenje, kolikor jih neso videli.   Jed nem u  pa so vender upilmili  luč, to je, ustrelili so ga. Jeden zajec, a dvajset lovcev, kaj ne, čudno število!   Še čudneje  pa je  to,  da so jednega zajca ustrelili, tri zajce pa prinesli d (»m o v. Poleg zajcev bilo je nekda mnogo opic, a na mituici so že spali, ko se je vračala vesela družba, kajti oglašali so se že petelini, zatorej neso utegnili pregledavati, koliko je opic in kakšnih Sicer so se pa gospodje izvrstno imeli, kar dokazuje da na lovu ni toliko treba lahkonogiu zajcev, kakor dobrih jedij, obilne pijače in zdravega  humorja in da je tudi lovišče   brez   zajcev   vredno svojega de n a rj a. s.
Zadnje dni oktobra in prve novembra razkopaval je zimske grobe na Drnovem pri Krškem, na velikem ggrobnem polji nekdanjega Nevioduna Dosedaj iskal je vedno grobov s sežganimi mrtveci, a sodaj je začel iskati grobov s celimi mrtveci, da bi videl, kaj se dobi v tacih grobeh. To iskanje je pa jako težavno, ker celi mrtveci nemajo pri sebi niti kamenja niti opeke. Težko je vedeti, ko ni nobenega znamenja, kje je grob. Praktična skušnja pa vse naredi. Dosedaj odkopali so 25 celih mrtvecev, 20 odraslih in 5 otrok. Našel je pokopališče odraslih, ki leže ravno tako narazen, kakor sedanji mrtveci. Večkrat leže vzkriž, samo, da je spodnji globoče pokopan. Večji je bil človek, globoče so ga pokopali, nekatere celo nad seženj globoko. Kjer so trupla pokopana v pesek, so kosti dobro ohranjene, niti jedna ni strohnela. Vidijo se vsa rebra, prsti na rokah in nogah. Posebno imajo dobre zobe, kar kaže, da so še mladi pomrli. Navadno imajo mrtveci na desni strani pri glavi pi-skrček, nekateri tudi kozarec za solze, posode lončene, prave rimske, največ tudeče barvane, kakeršne se dobe pri sežganih mrtvecih. Dobivajo se pri moških pnsih bronaste zapone, podobne sedanjim. Pri ženskah je tudi pri glavi piskrček. Našli so tri ženske, ki so imele krog vratu, zelene in modre steklene koralde, ki se redkokedaj dobe pri sežganih Rimljanih. Tri ženske imele so tudi zapestnice na rokah, jedna je imela 6 bronastih zapestnic, 4 na levi, 2 na desni roki, druga je imela 2 mali bronasti, tretja je imela jedno na desni roki, lepo stekleno, jako redko. Sicer so zapestnice pri sežganih Rimljanih jako redke. Navadno drže v desni roki v nekaj zavit denar. Ta denar dali so jim v roko, da bi plačali prevoz čez vodo, čez katero se pride v zve-ličanje. Mrtveci so iz 4. stoletja, kajti v rokah imajo denar cesarja Konstatina in njegovih sinov. Da so bili še pagani, se pozna, ker imajo stvari pri sebi, katere so dajali  pagani mrtvecem svojim.
V 4. stoletji so torej tod bivali še pagani Trupla obrnena so proti severu ali proti jugu, nemajo nobenega pravega reda. kakor pri Keltih. To pokopališče je poleg Rimske ceBte, prav sežganih mrličev. Na drugem kraji odkopali so pet otrok po 4 do 6 let sterih. Otroci imajo tudi prskre pri glavi. Jeden otrok imel je v roki denar cesarja Avgusta, tablico ali ogledalo s svinčenim okvirjem, steklo so pa našli zraven. To je dokaz, da Rimljani v 4. stoletji neso več sežigali mrtvecev, temveč cele pokopavali. Morebiti so bili krščanski cesarji sežiganje mrtvecev prepovedali. Pri globoko zakopanem močnem In velikem truplu našli so veliko steklenico, ki je gotovo rabila za pijačo. V dnu so noke črke natisnjene. Našlo se je 14 lončenih posod in 7 steklenih posod, 9 zapestnic, pri treh ženskah koralde, 5 zapon za pase, nekatere druge drobnarije.
Ker se je iz te dobe dosedaj še le malo našlo, je to odkritje za zgodovino velike važnosti. Razkopavalo bi se še bilo, pa je sneg delo ustavil.
Domače stvari.
— (Namestnikom na Moravskom) je imenovan, kakor javljajo Dunajski listi, podpredsednik gališkega namestništva Herman vitez Lobl, ki je doslej blizu 30 let služboval v Levovu. Lbbl je sin nemškega uradnika, zna poljski in ruski, češkega jezika pa baje ni zmožen. Češki poslanci 8 tem imenovanjem nekda neso zadovoljni. (Glej telegram.)
— (Iz Trsta) brzojavlja se Zagrebškim listom: Namestnik baron D. pretiš dobil od grofa Taaffeja vsled ukaza cesarjevega najstrožje naročilo, da ima proti irredentovskim težnjam najodločneje postopati. Irredentovci pa so sklenili, da odredbam oblastev ne bodo umaknili se, ker se zanašajo na prijateljstvo mej Italijo in Nemčijo.
— (Družba s. Cirila in Metoda.) Ob ce8arjevej ter Emspielerjevi slavnosti ae je nabralo v Celovci pri banketu 66 gld. 94 kr. za namene družbe sv. Cirila in Metoda. Neumornemu tam navzočemu udu vodstva te družbe, Ivanu Hribarju, pa se je izročil ob povrnitvi v Ljubljano ta dar. Bog živi pospešitelje domače šole na domačih tleh tam onostran Karavank!
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo 14. novembra svojo XXII. sejo. Navzočni: Prvomestnik: Tomo Zupan. Odborniki: dr. vitez Bleivvei a-Trsteniški, Matej Močnik,  Ivan  Murnik, Luka Svetec,
" Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" §t. 265 17. novembra 1888.
Andrej Zamejec, Anton Ž logar. Od nadzornikov: Oroslav Dolenec, dr. Fran Papež, Fran Povše. Zadržani odb.: Ivan Hribar, Jos. Žič-kar. Tajnik Žlogar naznanja o'tekočih zadevah in o izvršitvi prejšnjih ukrepov. — Vodstvo je predložilo spomeniški spis: Franc Jožef t." vBem c kr. deželnim šolskim svetom za slovenske pokrajine, da bi ga priporočili šolskim oblastvom. — C. kr. deželni Šolski svet za Primorsko v Trstu pravi v dopisu od 21. oktobra št. 15770, da je vsem okrajnim šolskim svetom že priporočil Bamberg-Klein-mavrovo knjižico, da mu torej ni več treba podrejenim oblastvom priporočati tega „sicer prav hvalevredno sestavljenega spjsa". — Deželni šolski svet kranjski pa knjižico dopisom dd. 5. novembra št. 1980 zelo pohvali ter omenja, da jo je v zmi-slu mintsterskega odloka dd. 19. aprila 1879 št. 6303 priporočil vsem šolskim vodstvom po okrajnih šolskih svetih. Deželni šolski svet koroški omenja v dopisu dd. 11. novembra št. 2568, da so koroške šole že dovolj preskrbljene z nemškimi in slovenskimi slavnostnimi spisi. — Privoli se nekoliko podpor. Glede društvene šole pri av. Jakobu v Trstu se potrebno ukrene. — Ilešenih je bilo nekoliko manj važnih zadev.
— (Umrl) je v bolnici usmiljenih bratov v Gorici goBpod Josip] Zavadlal, bivši kapelan v Biljani, porojen dne 3. marca 1845 v Klanci na Krasu.
— („Slavčev" pevski večer) bode jutri v nedeljo dne 18. t. m. v „B i z e 1 j ak e m hramu". Reditelja večera sta gg. Bajec in J. Pavšek.
— (Klub amaterjev fotografov v Ljubljani.) Odkar bo iznajdene želatinske suhe plošče in odkar je priročneje urejeno fotografovanje, vedno narasta število prijateljev prijetne, poučne in koristne fotogronjske umetnosti. Te dni se je osnoval v naši prestolnici začasen odbor amaterjev fotografov, kateri poziva vse gojitelje te lepe umetnosti in one, ki jo šele hočejo gojiti, da s svojim pristopom pospešujo snovanje kluba, kateremu bi bila naloga dati priliko udom gojiti fotografijstvo z večjimi sredstvi nego je to mogoče pojedincu in privabiti iz mesta in dežele novih prijateljev amaterjev. Oglasila se vsprejemajo v pisarni c. kr. strokovne šole za lesni obrt v Lj ubijani.
— (Hitra pošta.) Z Vrhnike sa nam piše: Začasnemu predstojniku Vrhniške županije je bil od. poslan dne 31. oktobra t. 1. iz Ljubljane ukaz v zadevi premeščenja občinske pisarne iz hiše odstavljenega župana Petra Lenasija. Dasiravno je Vrhnika le 19 kilometrov od Ljubljane oddaljeua, potrebovalo je dotično pismo celih 12 dni j na Vrhniko, kajti stoprv dne 12 novembra ga je c. kr. poštar gospod Karol Obreza adresatu oddal.
— ( Na d u č i te 1 j e m v S t. J u r i j i pri Kranji) je imenovan dosedanji učitelj in predsednik bralnemu društvu g. Luka Jelene.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Berolin 16. novembra. „Post" piše, da je perfidno, širiti vest, da se tudi nemški bankirji udeležujejo pri ruskem posojilu, ker vedo, da so prijateljske razmere trajne. Celo nemška vlada tega ne ve in niti Bismarck ne more preračuniti bodočega ruskega razvoja.
Berolin 16. novembra. „Kreuzzeitung" javlja, da je cesar Viljem izrazil željo, da bi ruski car in cesar Fran Josip ob istem Času prišla v Berolin. V tej zadevi vrše se še pogajanja mej Peterburgom in Dunajem. — Navzlic temu pa misli „Kreuzzeitung", da je evropsko politično obzorje mračno.
Kodanj 16. novembra. „NationaJtidenđe" javlja, da je nadvojvoda Viljem imenovan vitezom slonovega reda.
Dunaj 17. novembra. „Wicner Zeitung" objavlja imenovanje podpredsednika pri namest-ništvu v Lvovu, viteza Lobla, namestnikom na Moravskom. — Cesar zaukazal, da bode za vojvodo Maksom osem tednov dvorno žalovanje in sicer pet tednov globoko žalovanje, tri tedne pa manjše.
Bukurešt 17. novembra. V senatu izvoljen general Floresco (konservativec) predsednikom.
Madrid 17. novembra. Povodom govoric o postopanji Španjske Vy evropskih vprašanjih javlja „Epoca", da Španjska nikomur prednosti ne daje. Španjska je lojalna in zvesta
prijateljica Franciji in Nemčiji ter želi, da bi napetost mej njima se izgubila in da bi se ohranil evropski mir.
Razne vesti.
* ( P o ne v e r j enje.) Iz Požuna javlja se 14. t. m. Fran D rac h, poštni orieijal in načelnik pošte v Trnovi, streljal se je včeraj popoludne, hoteč usmrtiti se s samokresom v leve prsi. ker je tukajšnje poštno ravnateljstvo poslalo nadzornika pregledovat njegovo blagajnice Rana, katero si je nezvesti uradnik prizadel takoj po prihodu nadzor-nikovem, je sicer neravna, a vendar ne smrtnono-sna. Koliko je poneveril Drach, pokazala bode preiskava. Dozdaj je samo dognano, da je samomorilec oče štirih otrok, pred nekaj tedni izmaknil iz pisma na pošto ? Tirno vi oddanega 950 gld., kar je dalo tudi povod strogi preiskavi proti napominanemu činovniku. — Istotako poroča se, da je Požunski za-aobnik Haas 13. t. m. ostavil svoje stanovanje, a zvečer se ni povrnil domov. Drugi dan dopoludne so ga pa našli na potu zunaj mesta ustreljenega. Se je li sam usmrtil ali ga je kdo drugi UBtrelil, se še ne ve.
* (Na italijanskih železnicah) so tatvine kaj vsakdanjega, večkrat so našli celo poto-valce v vagonu umorjene in oropane. Sedaj so prišli roparski svojati na sled. Tatje in roparji so bili železnični služuiki sami, ki so imeli dobro orga-nizovano roparsko družbo, katere glavni stan je bil v T r e v i s u.
* (Dijak-morilec.) V Konstantini v pokrajini Algirskej imelo je porotno sodišče zadnjo nedeljo dve seji, da je zaključilo pravdo, katera je bila vzbujala občno pozornost že od početka leto šnjega leta po celej pokrajini. V četrtek 8. t. m. prišel je namreč pred porotnike dijak Henrik C ha m bi g e, ker je zvabil gospo Gri I e, soprogo tamošnjega železničnega inženerja, v svojo hišo, jo tamkaj prevladal in s samokresom usmrtil. Nesrečna žrtev bila je vedno na prav dobrem glasu in nihče torej ni mogel umeti, zakaj bi bila vzgledna gospa soprogu in svojima otrokoma lastnovoljno prouzročila toliko bridkosti in žalosti, teliko bolesti in sramote, da je postala očitna ljubimka razuzdanega in lehkomiseljnega mladega dijaka. Obitelji bili sta vsekdar v prijateljski zvezi mej sobo j, njuni vili stojita zunaj mesta skoraj druga pri drugi in po smrti jedne hčerke izročila je dijakova mati, v drugo omožena 8 soprogom Ducaniperjem, umorjeni gospej ključe do svoje hišo ter ji celo dala v uzgojo svoji najmlajši hčeri, kar je dala povod pohodom morilčevim h gospej Grilovi. Zatoženee zatrjuje, kar je že svojim prijateljem v Parizu s početka minolega zimskega šolskega tečaja hvalisaje se čestokrat pripovedoval, da je gospa Grilova njegova ljubimka in da mu pošilja ognjevito pohotna pisma. Meseca januvarja t. t. povrne se Chambige za malo časa v svoj rojstni kraj, ker je zbolela njegova mati, in v 25. dan istega meseca gre po gospo Grilovo v njeno stanovanje, da jo privede v vilo, do katere je imela še nedavno ključe. Nekaj ur kasneje dobe nesrečnico golo, z dvema krogi jama v sencih, mrtvo na njegovi postelji ležečo. — zlo-dejec sam si je pred zrcalom ttoječ tudi dve kro-glji privoščil, a jedna kroglja ga niti zadela ni, druga ga je pa le nekoliko obliznila Pred sodiščem dosledno zatrjuje, da je usmrtil gospo, svojo ljubimko, na njeno izrecno željo ter zagotavlja, da je v istini nameraval ž njo umreti Vedenje zatožen-čevo pred porotniki je pak kaj smešno ter le sve-doči, da bi se rad izvil iz zanjke. Ziočinec ne obžaluje svojega dejanja, a tudi ne kaže nikakeršnega sočutja niti do ubozih sirot niti do nesrečnega soproga svoje žrtve. Državni pravdnik predlaga tedaj strogo kazen, zagovornik Devrier pa slika zatoženca kot krasno dušo, kot jako plemenitega junaka, kateri je menil, da izpolnjuje sveto dol žnost čiste ljubezni. Porotniki bili so pa drugačnega mnenja ter so priznali dijaka krivim nameravanega usmrtenja. Sodišče obsodilo ga je na sedem let v ječo k prisilnemu delu. Po prečitanej obsodbi tolažili so obsojenca njegovi tovariši, kateri so došli iz Pariza in bili pri obravnavi prisotni kot svedoki. Jeden sošolcev rekel mu je celo: »Nikar ne žaluj, saj je ječa itak napolnjena z vrlimi ljudmi!"
M.
Narodno-gospodarske stvari.
O kanalizacijah.
(Posnetek iz predavanja g. inžonerja Umskega.)
Čista tla, čist vzduh in čista voda so poleg hrane glavni pogoji uspešnega življenja onega prebivalstva, ki v velikih mestih v etažah (nadstropjih) drug nad drugim prebiva. Tj Železno silo trka nujnost pri mestnih občinah, da morajo skrbeti za to tri glavne pogoje in delati korake, zahtevajoče globokega znanja, velike pridnosti, še več pa denarja.
Za mestno življenje, za mestni razvoj so ti pogoji podlaga in da se dosezajo, delajo se vodovodi, odvaja se voda, režejo se kanali, napeljava se luč in zadnji čas celo centralna kurjava celih mest. A na kak način naj se v tem ali onem slučaji izvrši, to je velika zagonetka, okolu katere se je že posvetovalo in se še posvetuje toliko občin, komisijonov in strokovnjakov.   Tako  stoji tudi ob-
čina Ljubljanska, katerej ae je posrečilo, da je rešila vodovodno vprašanje, pred antipodno zastavico: Kako odvajati fekalije in nesnažne tekočine, oziroma, kako i/vest i kanalizacijo. To je vprašanje, morda še težje in še dražje nego vodovod in dolžnost veže vsacega meščana, da kolikor možno pospešuje to podjetje. Zato hoče tudi predavatelj priobčiti svoje opazke in skušnje, ki jih je nabral na svojih potovanjih po Nemčiji, Franciji, Belgiji in Holandskem.
Kakor je razvidno iz razkazila inženerja Haj-niša v Pragi, nam je na razpolaganje 57 različnih sistemov za kanalizacije. Vsi ti sistemi pa se naslanjajo na dve načeli. Prvo načelo ravna se po pravilu „Pro£ s fekalijami!- — Tout a V egout!" — „Vse v kanale !" Drugo načelo pa je zapisalo na svoj prapor: „Poraba fekalij", „Prodaja dušika". Za prvo načelo potezajo se higijeniki, za drugo ekonomi.
Po prvem načelu „Vge v kanale" nastal je dobroznani odplovni sistem („Schvvemmkanalisi-rung"), ki je upeljan v največjih mestih z milijoni prebivalcev. Odpadki in fekalije odplavljajo se po vodnih strugah, voda odnaša vso gnjilobo in kali bolezni, z zdravstvenega stališča ugaja ta sistem vsem željam. Drugače pa je stvar z narodno-gospodar-skega in pravnega stališča. Na milijone kapitala in dušika odplavlja se po rekah in odteza poljedelstvu, reke in celo morja se onečistijo. Zaradi tega si prizadevajo, odplovni sistem zboljšati tako, da se odpravi škodljivost odplavljenih fekalij. To pa je težavno.
Voda, po kateri se imajo odplavi jati fekalije, mora biti v pravi razmeri z množiuo fekalij, sicer se dotična reka premeni v pravo kužno zalego, kakor vidimo iz nebrojnih vzgledov. Že Tibera bila je v stari dobi po^pritokih iz „Cloaeae Maximae" tako onečišćena, da je okužila za dolgo let vso okolico, akoravno je bilo v kloako napeljanih 7 potokov, da so fekalije odplavljali.
Isto tako je bilo s počasno Sprevo v Berolinu, ki je prouzročevala mnogo smradu. Dan danes tega ni več, kajti Berolin ima vzgledno kanalizacijo, katero pa morejo posnemati le mesta, ki imajo v ta namen  50 milijonov   goldinarjev na razpolaganje.
Pariz daje nam uvažanja vreden vzgled. Po takozvanih „colieeteurs" odpravljajo se fekalije pod Parizom v Sekvnno (Seine). blato iz Sekvane se izgreblja in odpeljava na ladijah. Radi tega je gozna razlika mej kristalno čisto reko v mestu in ono pri Clichv in St Queu, kjer so ustja kolektarjev, kjer je reka le še neka črna tekočina, v katerej preneha vsako organiČno življenje. Razmera mej vodami iz kanalov in mej reko Sekvano, je zelo neugodna, namreč 1:15, vrhu tega teka tudi prepočasno teče. — V Vratislavi konstatovalo se je, da je reka (Odra) še pri Dvrrhenlurihu, torej 32 kilometrov daleč onečiščena. Dalje naprej pa je bila voda celo  čisteja, nego li nad mestom. (Daljo prih.)
„Sokol"-ovo streljanje
prične
v ponedeljek dne 19. novembra
iveter oh %&, uri
v salonu g. Ferlinca (»pri Zvezdi"),
K tej prijetni zabavi vabi vse dosedanje strelce in vse „Sokole", ki žele streljati
Strelski odsek
društva „Sokol" v Ljubljani.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
.sk u št ■ in > in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — l ikatljioa a l<r» pil 15 kr, l zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — l*r«*<l poiutrcjunJem ae fitko N\«ri. — Pristne so Batno, do ima vsaka škatljica rudeče tiskano nalO protokolovano varstV6I10 znamko ..Swlt I.4-opol«r- in našo firmo l«>kitrun •>.!»■ i sy. I.eo-|M»ltlu", Itumij. uieNto, l-lclif «l<>r spieuol- umi l*iHiiii«-ii^ussf. - V i.jiibljmii so dobivajo pri gosp. i« Kurji a. Pleeoll-jl. ' {759—4)
lEPresl^-Lišena, slcosai -iO let I
OA|j|j   najslavnejših proles >r;ev in zd avnikov Li\f\}\j   Evrope zapisujejo in priporočajo za vsakdanjo rabo lo pristno c. kr. zobozdravnika
&*F" <lr. Popp-a Anatherin ustno vodo
v dvojno povekianth steklenicah, kot radikalno sredstvo proti vsakemu zobobolju, vsakej bolezni ust iu d len na, katera, če so ratu lik ratu z
dr. Popp-ovim zobnim prag o m ali zobno pasto, vedno obrani zdrave in lope zobe.
Dr. Fopp-a zobna plomba. (616—G)
Dr. Fopp-a zeljišdno milo za vsakovrstne izpuščaje, zlasti za kupelji.
poučil <-j;i»i;<oi  se V liistin-in   inli TOMU MVltri. Zaloge imajo vso lekarne, part'umerije in drogtierije.
**t«>ji (881—2n:>)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15.
4; -ft. ------<•■
Javna zahvala.
V prijetno dolžnost si šteje podpH»ah; izreči v irneriu uhoge š dske dece tem potom prisrčno zahvalo oni gospodi, katera je pretekli četrtek pri „krokarskem večeru" v :g. Verbifevi gostilni zložila lepo svotico ter jo podphtnemu v podporo Šolskih siromakov izročila.
Planina, v dan Iti. novembra 1888.
. :..-ij> Hriiodelc, mtdučitelj in predsednik kraj. Solsk. sveta.
\ I,l*lni<-a u pravni*! t a. Gosp. J G.....v Fa.ilu.
— Do novega leta primanjkuje Se 2 gld. — Pozdravljeni!
11 j o i
IG novembra:
Pri Slonu: ll-inier i/. Zagreb«. — Stare iz Megla.
— Rossi iz, Trsta. — liti »kal. Fischev, IIopp, Arnold I Dunaja. — St&mpfl \r. Prage. — Bergor z Dunaj*. — Ne dog iz Brda. — Eiselt li Draidane, — Lifkoj iz Llpika.
Pri Mali*i: Novotnv z Dunaj« — Wohl iz Gradca, _ Glasrr i/. Monskovega.— Hukel, Komtein z Dunaja.
— Cester i>. Amsterdama. — Rebitseb, Supini, Reiob, sjii sny, Kaiser, Miiller I Dunaja«
Umrli Bo v Etijaihljaiii :
16.   novembra:   Matevž   Stoje    umirovljeni uradni slu^a, 8'! lit, Salendrove n!ioe st. i, za bramorico. — Jo• Icfa ,lir m. uradnega sluge bfil, 20 let, Gradalke ul ee s*. b. za Brigtijero holeinijo,
A"  d e ž e 1 n e j  bolni ci:
1"). novemb a: M ta IVtermd, gostija, 70 let, za kron. katarom v firevih.
Meteorologično poročilo.
g	Čas opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrili a v mm.
> -—	7. /.jut raj 2. popol. zvečer	76111 mm. 7611 8 mm. 7f>l 1  m i:.	— H\'C — 141 C — 1 2'0	al. svz. sl. svz. si. jvz.	obl. obl. obl.	0*00 nun.
Bruduja Leroporaturs—01", za 3 7 pod oormalom.
jD-CL2^.c?osl^Sb borza i'me 17 novembra t. i.
(Izvirno telegrafifino poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  81*30     — gld
Srebrna renta.....n     82 07»     — „
Zlata renta...... -    109 80
danes, 81*80 88*60 109*96 97*— 978*— 804*— 133*06
9'08*/i 5-77
69*92'/«
7."> Kr.
75 „ 86 „ 85 „
76 „ 60 „
B' , marčna renta ....     .     97*10 —
Akcije narodne banke.   .   .     „   87f>*— —
Kreditne akcije..... „   806*90 —
London........ „   181*96 —
Srebro........—*—     — „
Napol.......... 9*88    — ,
C. kr. cekini.....„       6*79     — „
Nemf.ke marke..... ,     69 88*/, — .
4°/„ državne ► •■<•■!;.• ia 1. 1851    250 gld. 133 gld.
Državne srečke iz I. 1864 10U   » 173 „
Ogerska alata renta 4"...... 100 „
Ggcrska papirna renta 5°/0   .       ...     91 „
6°/,, Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 104 „
Dunava reg. srečke 5°/,   .   .    100 gld. 122 „
Zenil.i. obe, avstr. I1/,, zlati zast. listi . 123 „   — „
Prior, oblig  Klizahctinc zapad, železnice      — „   — „
Prior, oblig Ferdinandove sev. lolemnioe     99 „  80 ,,
Kreditne srečke.....100 *ld. 182 „   HO „
Bodolfove Brefike..... 10 ., 19 „  7f» ,.
Akcije anglo-avstr. banke   .  .   120 113 ,,  — ,r
Trammway>druSt, velj. 170 gld. a v.        — ,,  — ,,
Izurjen pisar
z lepo in hitro pisavo, veš'" slovenščine in nemščine v besedi in pismu, želi takojšnjo službe.
Kdo? pove iz prijaznosti  upravništvo „Slovcnskega Naroda". (788j
Št. 11.855.
Razglas.
(790—1)
V 2. dan prihodnjega meseca decembra bodo prvipot oddati ustanove, katere je občinski svet deželnega Btolnega mesta Ljubljano v trajni Bpomin vladarske štiridesetletnice Nj. Veličastva presvetlega cesarja Frana Josipa I. ustanovil za mestne uboge.
Teli ustanov je dvanajst: 2 po 25 gld. in 10 po 20 gld.
Namenjene pa so mestnim revežem ki ne dobivajo redne podpore iz mestne ubožne zaklade.
Prošnje za. podelitev teh ustanov je do 25. dne novembra uložiti pri mestnem magistratu.
V L j ubij ani, 15. dan novembra 1888.
Župan: Grasselli.
Nadučitelj
želi svojo službo menjati.
Plača I razred, za stanovanje 80 gld. Šola ćvetero-razredna. Kraj lep in trg, pol ure od železnice. Služba organista nese 1-tO gld. na leto. Tudi drugi postranski zaslužki se dobe. — Kdor želi menjati, naj se oglasi pri upravništvu „Slovenskega Naroda".
500 acrLarts t »Latna,,,
če Orollob-ova obrazna oreme (Crdme Grollcb) ne odpravi vseh nečistosti j kože, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. tir naredi polti svetlo bele in mladinsko čisto. — Ni nikako barvilo (Scbminke). — Cena (jO kr. — Glavno razpošiljalnieo ima J. Grolich v Brnu (Mor a v »ko), — V Ljubljani ima zalogo Ed, Iffahr, puHiimGr. (652—3)
zsHKsaoBocss ^^ijk^^mmi moi^^mn^
Gospodi G. FICCOLI-ji,
lekarju „Pri angelju" — v Ljubljani.
Moj sin je trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja in želodčnega krča, da ga je ta bolezen vsega Bhnjšala in skoro uničila. Pri njem poskuial sem vsa sredstva, ki nam jih Dala veda zadaje in tudi nesem
povabil najrazličnejših rudninskih voda. Toda zholjšek bilje le za malo trenotkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene e»«»ne«" za /«• 1011«-c in uspeli je bil tako nagel in sijajen, da je moj sin, porabivši samo 6 steklenic, popol-nemoadravil. (208—t)
Pri takem vspehu morem Vašo enonco le naj-gorkeje priporočati vsem trpečim vsled »'abe pre-Itave, zlato žile itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo t idi razglasite.
V Trstu 1887. l>i-. H.0011 Levi.
V steklenicah pO 16 kr. dobiva se v skoro vseli lekarnah na Štajerskem« Korolkem. v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Rndol-fovem se dobiva v lekarni Biaiioli-jevej.   (208—89)
i
Razprodaja vina.
Veliko zalogo
dobrega in starega vina z leta 1885, 1886, 1887 in 1888
prodam pod prav ugodnimi cenami. "
Dobiti vsak dan. — Zu pristno«.« garantiram
Danijel Predović,
posestnik in vinski trgovec v Ctorenjem (789—1) I.ogatcl.
Bmsko sukno
lazpošdjam  proti gotovini ali pov/.ftjn po čudovito nizkej ceni in sicer
le čloTore Toaže:
3T0 metri, zadosti za zimsko obleko . 3 10 metra, za boljšo zimsko obleko . 8*10 metra, za boljšo timsko obleko . 8*10 metra, za lino zimsko obleko . 3110 metra, za lino zimsko obleko . 3T0 metra, za j.iko lino zimsko obleko 310 metra, sa jako lino zimsko obleko 8*10 metra, za najfinejšo zimsko obleki*
Izvrstno Brnsko sukno za suknje:
21]0 metra, sa celo zimsko suknjo . . . gld. 5.— 8*10 metra, za boljšo zimsko suknjo   .   .     „ 5"50
2-10 metra, sa fino zimsko suknjo ... „ <>■— 2*J0 metra, za najfinejšo zimsko suknjo .     „   10'—
Štirski loden (747-5)
za lovske suknje ln menčikove
metra...........gh
gld. 3.75
* 'r''20
v »• —
A 8*-
„ 10 —
„ 12—
n 14—
. 18—
2T0
d. 6.30
Jedina kristijanska razpošiljata!ca KAROL PECHACZEK
•V H3ran.-o., Zelny trli. 13.
□sur- Uzorci zastonj in franko.
	
IV SKLADIŠČE FILIP TICHO v BRNU ^^Zelny trh št. 21 in Radnična ulice št. 17. >^	
j               1 Ernslio zimsko blago za obleko, jj          izvrstne baze, 1 135 cm. široko, Čista volna. I   Za celo moško obleko. J           Olct. .V—.	Blago za ženske obleke, najnovejše   in najelegant-nejše, za jesensko in zimsko sezono, 100 cm. široko. zn i oiiioUo 10 metrov gl«l. 4*BO«
Domače platno vkupe 30 vatlov. 1 kos */4 gld. 450. j  1 kos rtU gld. 5 50.	iloppe- lodeh, čista volna, najnovejše za jesensko in zimsko «d>leko. Za 1 oitlvKo l o metrov gld. .
a Rumburško likovano IstatviDo platno Q 9/4 Široko, zlasti za moško perilo pripravno« 11 kes 30 vatlov gld. 650.	Ženske srajce iz dobrega sifona ali inoe-nega platna, s širokimi čipkami,  zadostne velikosti. 6 kom. gld. 375.
I Retoriki okrfori, '         (pristne barve) S    v najnovejših uzoreib, II k. 30 vati. Ia. baze gl. 6-.">0, lik. 30 vati.            gl.4 50	Ostanek posobne preproge, 10—12 metrov dolg, — v vseh barvah, le Ia. baze gld. 3.50.
1 Sternberški KANEVAS 1 vatel širok, B v vseh barvah, progaBt in H kiižust, gar. pristne narvo. lik. 30 vati.           gl. 5—. H 1 k. 30 vali. Ia. baze gl. 6.—.	Zimsko žensko ogrinjalo, °/4 dolgo, cista volna, gl. 2. Double-Velour-ogrinjalo, |0/4 dol., čista volna, gl. 3*25.
■ jako   iloOro   Ii.i/.i-,   jiubuIiiu) |iri-H pntTMI    za   muSko,    žensko in ..Ci                otročjo perilo. R   P0 cm. fiirok, 1 kos 30 vatlov. B [vrata k1. 4'SO, Uvr Ki. .->,-.o. ^      lllvr.        o-r.o in ;■,-.».	Modni barhant v najlepših uzoreih /a ohluko. bo Hmo  prati, zu  kar so jumOi, UO cm. širok, lo met ;s.r»n Valeriino flanela, n a j n o v e | š e z a obleke, lo metrov vid. :i-no.
1- ■ (2)      Uzorci in ceniki na zali evanje 1769) I ¥fs&F'~          zastonj in franko. ""^Mlt Razpošilja se proti poštnemu povzetju. 1____________|	
Za najboljše priznani (Patent STRAKOSCH & BONER)
za pranje in ovijanje, valjavnice za perilo (monge)
najnovejše Iso-n.str-u.fecijo,
za domačo rabo, hotele, kopeli i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Dalje mlati llllce, katere gonijo konji in voda, dalje take, ki se gonijo z roko in gcplom, rczilllice Zii krsno in plu^i, raznovrstni trici'i. mlini za debelo moko in ilaeiluice za sailje, Tiaske stiskalaice in stiskalnice za oročje, iiiB-cže za obiranje j»r<»/dja9 reziluiki za repo, šivalni stroji in nroti obilju in iilonui varne blag'anice najboljših fabrikacij, dobe se v največji izberi in po najnižji tovarniški ceni pri
FRANU DETTER-JI,
v Ljubljani, na Starem trgu hiš. štev. 1, nasproti železnemu mosfu.
Q-t^-gtr£^Oi l   Nekaj časa klatijo se tuji agent je po našej in po sosednjih deželah in * " "   usiljujejo gospodarjem in posestnikom za drag denar stroje, ki neso za
rabo, svarim torej velečastito p. n. občinstvo, ki stroje potrebuje, pred takimi ljudmi, katerih no poznajo, in so celo tako predrzni, da trdijo, da sem je jaz poslal.
Jaz imam specijclno le agenta Janeza <iirel»ciic-u9 ki ima moje legalizovano pooblastilo, ter ga pokaže, če se zahteva, priporočam torej, da se zaupno nanj obračate, in če to ni mogoče, pa naravnost na mene. (417—12)
1%
99
nosti
Sledeče zahvalno pismo je došlo od Nj. prejas-SpoStovani gospod!
= Izvleček olja za sluh =
c. kr. aekundarskega zdravnika dr. Schipka ozdravil je popolnoma mojo zelo zastarelo arluhoto, katero sem dobil pri obleganji Sehastopolja. Sedaj sein vsled rabe tega zdravila popolnem zadobil svoj sluh, za kar Vam s tem izrekam javno zahvalo ter priporočam slednjemu, ki je gluh, to neprecenljivo sredstvo.
V Kovnu. Knez Ivan pl. Glmtov.
izvleček olja za sluh
c. kr. Bekundarskega zdravnika dr. Schipka dobiva se 7. navodilom, kako rabiti, po 1 gl«l. 5*« kr. v glavni zalogi Friina Glaooraolll-]a} Wlen. l milim u*. Nt»«1ion.K»WH«" 1. (.781 — 1)
H Gg. šolskim predstojnikom K in učiteljem g
(223—39 priporoča
irpma z zeiezmuo in oroaiem m
uri 31 estiicnn t sit,. IO fj|
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves drevesna strgulja, škarje za g<>
in neer: orevesna sirguija, sKarje za yo-sonice,  ročna  lopatica, drevesna žaga, ^ sadni  trgač, drevesne škarje,  cepilnik, U-l cepilnik za mladiče, cepilni nož, ski nož in drevesna ščetka. Or< na  lepo  pop lesk an i  lese i urejena in po prav nizki
ož, vrtnar- ta,
rodja bo vsa fcj" ni  d 1 o š t i r>^
P
ceni
r» oz
posojilnicam in drnnin
Podpisani ponuja po tovarniški ceni sledeče patentov n no
posebnosti za pisarnice:
( r««l o \ m le <• za faUture in kort'Npoinlpiiro, univerzalni registrator, ,,UI blorliaplc«". patent <m uim-preplaalne itnjige (Patent Copler-Bach), držalo za piMuia. raznovrstni Nkrihturnl kavlji, .,A v*tri jn"-kavelj '.kateri hm priporočajo za uataknenje in nabiranje lističev, i. t. il. 1770—-1)
V v
*9 '<■■''•£&> Žalec v Savinjski dolini.
I Vsi stroji za kmetijstvo !|
zlasti za sedanjo sezono.
Rezilas-ice kriTLO
. __ po najnovejših sistemih.__
Izdeluje jih v 30 različnih številkah in garantnje, da s<> dobro nnrejone, prodaja po ceni in po najugodnejl !' pogojih
IG. HELLER, Wien, ll„ Praterstrasse Nr, 78,
Obširni katalogi na željo zastonj in franke.
V s a k o vprašanje se ra dovoljno odgovori.
Jamstvo za dober materijal iu največji uspeli.
Posredovalo! se želo in dobro nagrade, zanesljivi agenti se iščejo. (710—8]
Abiturijent
z izredno lepo pisavo, Inee Nliiibe p oni ož ne« a u ra«i uika.
Kdo? pove iz prijaznosti upravništvo „ Slovenskega Naroda". (775—2(
parov za izvoz namenjenih zimskih suknenih hlač moralo je zaradi novega povišanega carinskemu tarifa tukaj ostati in dohil sem nalog, te hlače posanrčno ali pa po veti vkupe za ■» miko ceno protlatl. Jaz dam torej par teh po naj-uovejšej Dnnajskej modi najbolj Se narejeuHa
v.<\ samo liiil. ž.—
(za samo delavsko plačilo) vsakemu, in da iie bodi; niktlo dvomil, izjavim, da so elegantne, trdne, gork«1 BgO r-
■Je hlače in jih nazaj vzamem, če ni r,-s. — Kor se DO to hlače gotovo hitro prodale, naj vsak naglo naroel, kolbcor jih potrebuje. — Pri narocbi naj se naui naznani koračna dolgost. — Pošilja se le proti povzetju ali p■•rcipošiliatvi zneska. — Naslov za naroobo: (703—5)
It, iri*'iw<jliniJii-lit Nr. x
1
Za lovsko sezono!
Največja izbor orožja z jamstvom, da jo dobro io da dobro strelja, kakor: Lovske in salonske puške, revolverji, ravno tako tudi mnogo /.a lov potrebnih priprav ima po ceni      (.531 —11)
Fran Kaiscr,
;p-u.šls:a.r In prodajalec orožja,
Ljubljana, Selenbnrgov« ulice.
Tudi se popravila hitro in po coni izvršujejo.
Št. 7849
(771—8)
službe I inšpektorja, I revidenta in 60 dacarjev za pobiranje samostojne
deželne naklade od opojnih žganih pijač I. 1889.
■^-■cr- vg^g ■
Za pobiranje samostojne deželne naklade od povžitih opojnih žganih pijač 1. 1889. v lastni režiji spre j uio se v deželno službo proti službeni pogodbi z obestransko odpovedno pravico
a) 1 inspektor, ki ima vodstvo in nadzorstvo pri pobiranji te naklade po celi deželi, s sedežemv Ljubljani, z letno plačo 1200 gld. s 4 gld. potne dnevščine, z vožnjo po železnici v II. razredu oziroma za vožnjo na kolih, dotično priprežnino — proti obestranski odpovedbi;
b) 1 revident, katerega glavna dolžnost je, neposredno nadzorovati d a carje s sedežem v Ljubljani, s plačo (500 gicL na leto, s potno dnevščino po 2V2 gld. in z vožnjo po železnici v III. razredu — proti obestranski odpovedbi.
c) (30 dacarjev s plačo po 32, 36 in po 40 gld. na mesec, s prenočnino, s stanovanjem in s pavšalom 5 gld. na mesce v zimskem času, in s pavšalom po 2 gld, v poletenskem času  za kurjavo svečavo in pisarne stroške.
Prosnjiki, in sicer tisti, ki so že kje v službi, naj svoje z dotičnimi dokazili obložene prošnje vlože" po svojom sedanjem uradu, drugi pa naravnost
do 26. novembra 1888
pri deželnem odboru kranjskem, v katerih naj dokažejo, in sicer prosnjiki
ad a) za službo inšpektorja, da so avstrijski državljani, neomadeževani in popolnoma zaupanja vredni, da so za to službo tudi telesno sposobni, potem koliko so stari, da so napravili izpit iz užitiiinskega davka in da so v poslih pri pobiranji užitiiine in užitnhiskih naklad na žgane pijače praktično popolnoma izučeni in slovenskega iu nemškega jezika popolnoma zmožni;
ad b) za službo revidenta, da so avstrijski državljani, neomadeževani in popolnoma zaupanja vredni, da so za to službo tudi telesno sposobni, koliko so stari, da so z dobrini uspehom služili pri užitnhiskih uradih in da so slovenskega in nemškega jezika zmožni;
ad c) prosnjiki za službe dacarjev naj z dotičnimi spričali ali pismi dokažejo svojo starost in iieoporečenost, znanje slovenskega, slučajno tudi nemškega jezika, kje in katere šole so dovršili, kje so dozdaj v službi bili, so-li oženjeni in koliko imajo družine, kje so dozdaj živeli in kteri kraji dežele so jim najbolje znani, in imajo-li kje stanovitno stališče, in morejo-li kaj jamčevine in koliko dati.
Svojim lastnoročno pisanim prošnjam naj prilože* svoj rojstni list in zdravniško spričalo o trdnem zdravji in krepkem telesu, in potrjilo župnega urada in županstva o poštenem življenji. — Službo morajo dacarji jeden mesec naprej odpovedati, deželni odbor pa si pridržuje pravico, dacarjem službo na 14 dni odpovedati, ako bi pa svojo službo zanemarjali ali se v službi težko pregrešili, jih pa zamore deželni odbor brez odpovedbe in brez vse odškodnine takoj iz službe odpustiti.
Vse prošnje morajo biti pisane na kolek za 50 krajcarjev.
Od cLežielasLegret odbora ^ranjsl^ega.
V   Ljubljani   10, novembra 1888,
118845
^719
307
QJJ
Pravym pokladem
pro nešl .istn«'- obeti aebeprzneof fonaniej a tajnych prost o p ji S nos t i jest vytečne dflo:
Dra Rotim-a
ebeochrana.
Češke vyilsini po 80"m vvdstnl, ' euieckem. S 27 vvobrazenimi. GaM 9 fcl r. in (ti je k>t&<ly. kdo trpi straAnvnii naslr<lky tt-to nepravosti, npr.11111.4 po-nsueeni jeho z a c h r a n u j i co rok na tisicene tnocnvh od nedovratm* smrti. Lze je dostati u naklaiintelske firtuy , V e r 1 a er s - M a g a I i n It. F. Hierej- v Lipsku (Saako), Neumarkt Ml", jnkož i v ka/prui knihknp«*<*tivi. (397—24)
S
Prodaja lesenega blaga.
Iz konkursne mase tovarne lesenega blaga prodado se prostoročno proti gotovemu
plačilu zaloge
lest, jartatof, letvic, vrtnarska
oprava, enojni in ovojni furnir, pustma oulesja m topita M.
Te stvari se morejo ogledati v tovarni poleg Tržiča na Gorenjskem, če se poprej naznani oskrbniku mase dr. Robertu pl. Schrev-U, odvetniku v Ljubljani, kateri daje tudi daljini pojasnila in vsprejema kupne ponudbe do konca novembra t. I. t780 -2v
m
c c: c
n rv n n n rv o n n n n n n n n n n n n n n n n n t
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI.
I. ZVEZEK :
PRIPOVEDNI SPISI.
UREKU. IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije,  človeka  pa   ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisncna je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je 1 gld., s posto 5 kr. več. — Dohiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Otvorjenje prodajalnice.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem odprl
na IVIestnem trgu štev. IS
dobro založeno
z vsakovrstnim manufakturnim, suknenim, platnenim in različnim modernim blagom.
Zahvaljuje' se za do sedaj izkazano mi zaupanje, nadejam in priporočam se tudi nadaljni podpori v novem podjetji ter zagotavljam, da si bodem s cenim, trpežnim blagom, točno in pošteno postrežbo skušal ohraniti in pomnožiti naklonjenost slavnega občinstva. (777—3)
Spoštovanjem
*S£ST FRIDERIK SOSS ^,n.„tr9
Za čas stavbe
nnporoua
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru iu !><• /tIu nizlii ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drot in oveke, samokolnice, vezi za zidovje, tra verze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (l)acb-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lopo in močno narejena štedilna ognjišča iu njih posamezne dele. Pri stavbni), kjer m vode blizu, neobhodno potrebne VOdnj&ke za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopan«1! vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste tronibe in ventile in železne okove. (224—89)
tmsr Za poljedelstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zinirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
ooooooooooooooooaoooooooooo
V nedeljo dne 18. novembra 1888 ob V* 4. uri popoludne
t kazinskem steklenem salonu
Prvi in nepreklicljivo jednokratni nastop ""98
sveioVnoznanega n metel j nega in  mojsterskega  kolesarja sveta
Nikola Kaufmann-a iz Amerike
in ameriškega r lin m p iona (784—2)
Mrs. Annay.
Začetek predstave ob 1 24. uri popoludne. — Konec ob 1 27. uri zvečer.
Presledke izpolni vojaška godba c. kr. pešpolka baron Kuhn.
Cene: I. prostor 1 II. prostor SO kr., III. prostor (»O Kr.
Opomba i EtflCOL k.ufmas.v in Hsr. a.\.\ay »ta najslavnejša ko-
IrNarja Nveta. proizvajal«! po celo uro, m- da Hi i««lo podobo n« krduf ponavljala. pro i/;»ai jauja  ho do Meda) nepreaegl j i t a,  vozita naprej
in nazaj z fetlaitu in dvema ItolcNl s čudovito varnostjo iu eleganco, prosto vsake olrkttSke Imrhnrije. ^ j—j       ^ j—,
oooooooooooooooooooooooocxxi
HENRIK KENDA v LJUBLJANI.
Kožuhovi mufi.
Svilnati Črni zajci.
Sti_2_     8 4
gld. — 90      115      1*5') 1*80
Svilnata črna opica.
_5
a-eo
st, i
3_
3
Franc. Canin.
{•ia. 4-io.
Biber.
gld. 8 50.
Chinchila.
gld. B.60.
Šakal.
ghl «.7().
Zimski zajec.
gl<l. 5.50.
Oposum.
gld. 5.80.
S lirniieliuom [loillužcn. tfld.~9.yn.
Mouflon.
gia. y.-.
8*90
glcf.   2 HO     8*60     4*50     5'8ft     (J bO
Astrakaii in plis.
Št. 1_2_     8 4 5
~ gldT 1-25      150      1-90 2-50
S vi tli črni Castor
St 1_2_     8 4
tfld.    5"20 (><>0
Sealskin
(teniuorujava mehka žlahtna najbolj mod«'rua ltožulioviuu).
2 3 4 5
5
(711-5)
St. 1 g Id. 3-UO
5'— 690
7-50 9-50
Zalagalci
s teleti, sadjem, živili in z drugimi tamoš-njimi deželnimi pridelki in izdelki,
kateri se tukaj labko prodado in bi se je izplačalo sem poši lin ti   naj nam pošljejo svoje ponudbe na debelo z uzorei, če mogoče.   Će bode blago ugajalo, pričakovati je živahne in trajne kupčije. _m_
Za trgovce na debelo
s tolščami, maslom, špehom i. t. d.
smo pripravljeni po naročilu kupovati iz prve roke, po najnižjih cenah, s polno vago, čisto blago, proti l°/0 proviziji. Nadalje preskrbimo vse tukajšnje ogerske deželne izdelke m pridelke proti zmerni proviziji. (620—9)
Posredovalni bureau za trgovino in obrt
v Budimpešti, g.var-utexa 5.
^321
53
27
WD
v*r Hiša ~~M
m vrtom in njivo v Kw«IOTl|iei -.i.
s kljn<';irsko delavnico, pripravna Muh podjetje, Je mi prodaj. — Knpeo naj
49, pod uitstnm, U l sako drugo se sam otflaH«.
(788 -1)
V1ZITNICE
priporoči
.Narodna Tiskara*'
po alsttdj iii,i
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
jo gotovo
zavarovanje življenja,
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine.   Naše življenje od-
da no smemo nikdar puščati iz dragi in za katere skrbi'ti smo za to je zavaiovanje življenja, priliko vsakemu udeleževati se
visno je od tolikerih slučajnosti, oči  bodočnosti  onih,  ki  so nam obvezani.   Najboljši pripomoček katero je urejeno tako. da daje njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izpluča zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse te načine zavarovanja upeljane ima v/ajnnuo lava* rovaliia  Itim  n ,„S T-> ^_T7" X v Pragi, katere
prodnost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1837. iznašal 10°/,,, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, celo 48%.
Konci leta 1880. bilo je pri banki „SLAVUT' za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.198 goldinarjev.
Vsa pojasnila da e brezplačno —87)
glavni zastop banke „SLAYIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
far
i* W
Vf
S*
w
w
•i
P
i
domaČih zdravil,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega tetesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu   narodu zelo  koristna knjižica dobiti je v Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št, 12. — Stane 40 kr., po poŠti 45 kr.
I i
x I
000300000000000000000000000
§ LEOPOLD SLOVŠA Po dom. SELAN
Q mesarski mojster
v Šolskem drevoredu št. 12
prodaja od danas naprej
meso od pitanih volov
/H       r po . .
Spl-^il ll.j<»   |>o .
.    .    .    .     i      Sil*.   34 1 lo.
36,       in       Iii*. Diilo.
Zagotov^aje najto&nejlo postrežbi), pripravljen setn, uko     želi, «1«»-
==     |M,-I;lli   1114'MO   Muli   V ISlHUOVHIlje.
Za mnogobrojnu naročila st' pripo ofio
s spustov.1 njem
Leopold Slovša, Q
/9—2) mesarski mojster. 2£
OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
R. DITMAr
c. kr. priv.
tovarna za svetilnice
R. DITMARjeva
C. kr. pri V,
bliskovna svetilnica 30"'
ima krogljasto, blesteče belo plame in
* neznansko svetlobno silo 105 sveč,
katero so določila fonometrična merjenja gospodov
dr. Ijeoiih. W^I>er*Jat kralj, profesorja na kralj, vseučilišči v Vralislavi in <ir. Ku«l. Benedlkt-n, docenta na e. kr. lelmiškej velikej šoli na Dnnaji, in se torej ne opira na kako poljubno trditev.
Dliikomi su iii'r 1 utarkoM.
R, Ditmar-jeva c. kr. priv. bliskovna svetilnica 30*
se »podaj prižge, lahko uravnava iu ugasne, je kolikor le mogoče enojno narejena ter je tudi ravnanje ž njo jako priprosto, drži petroleja za deset ur ter je cenejša, nego druge Bvetiluioe podobne konstrukcije domačega in inozemskega izdelka.
R. Ditmar-jevi c. kr. priv. meteorski svetilci s krogljastim plamenom
V velikosti,;    16'"    20"'    25"'    30'"    35"' 45"' s svetilno silo:   28,     45,     00,     70,     120,   157 sveč
dobe se primerno veliki
za namizne in vijseče svetilnice, stenske svetilnice, laterne i. t. d. v vseh opravah in po vseh cenah. lB50_16)
Ditmar-jeve svetilnice ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilnicami.
JE*.. DlTMAH-jeve
bliskovna in meteorske svetilnice, namizne, viseče in stenske svetilnice 2H
v največji izberi in po izvirnih cenah ima
FRAN KOLLMANN v LJUBLJANI.
Išče se
na veliko posestvo i travniki, njivami, sadnimi vrtovi in gozdi z lesom /a sekanje na prvo mesto 3 do 4 tisoč gld. in pmaijo se ponudbe a MPo-polnem sigurno' po le restante Ljubljana. (181
Stan; vanje
odda se v najem
xn polotim cono 15 u I   -        iiiesMM «1» Si..Ilirija:
4 velike sohe na dlico, kuhinja, klet i. t. d.
na Rimski cesti št. 9, II. nadstropje.
Vpraša naj       ravno tam.
_ i
Poezije
SIMONA GREGORČIČA.
II. zvezek.      /       JmJp Borap.
D«.bivajo se samo pr   nenf. BroJirano po 1 k*I<1.. ;   s p«tite *> kr. %*'■<'•:      .       . < r • i •«•• p » 1 «o> kr.,
lJ  s pcšto "» kr. Vt:i\ l.'m -
\ Naročila s«» najlažje bvršajej« pa postnih nakazoicah
FRAN DEŽMAN.
ltr.jigovez v Lju':IJ • •', 3r. Petr:. cesta št. C
i^Jril^t ri^Jl^* tf"*i^t.      < "O* .'"> •f\.Jr**fr'!r^mt
4
-
t
PtipOtoeljivo zu /.iisobiiikc in krčmar jo  ?i i
mi deželi! U j
gSr Pivo v steklenicah, ^ I
eksportno pivo,
močno pivo (dvojal
v zabojih po 36 in fj
zaloga v Ljubljani.
Ia pivovarne bratov Kd.i.t:
A.. MAYS:H-java
Marijaceijske kapljice za želodec,
izvrvtno upli7aj;»c prt vseh boleznih ieiodca.
IFtpMkOtUiva pri i><nii-in.jkas1:>eti do foilij, slabem islodcl, tlTrrrie&i •:• ]»i, utoi-n.i in.fi, kialum poilir: nji, koliki, isloiktvi-iii li:it:irn, nO, ako «<• ii.irrjii petah m vsemi ter ne MbtM preveč sle7.ii, |>ri /l.itenui, i:iijii»ii in Mjuvimji, gluvobolji (čo izvira 1 >■. 1.-. 11 i;i i/. /i'ln<l(m>, krči v inlmici, zapit-, nji .-li 7»Knn.fi, prviihlozen ji aotmloa Ji Jedjo lil i.;uo, Blistali, liole/.nih n.i vranici, ?n» fctrili listaj /iii. — ('«11» stf-k]•• t■ ici r. navodilom , kil.....al ', -I« kr.. vrl. ~i.'kIciiic: 7o Ur.
(ihivno zulogo ima Inknr
iiAfun. BKA1VV i Kromertil (Bffani-vako)
Mart|aoaljt1cs Uapljir mu i- • i;., tajno »ro«l-stvn Njih »i-i-l.ivir.o m. vimIi-hp ho n:i navodu, kako raljiti, ki »e priileiie VfnkeJ stcltlonici.
Pristne v sjr- - o v s ob lekarnah. WM
SVAICILO I TriKtiM' M rfjaaeljikfi kaplji.« n« nimiKnkrnt ponnre,fnJu Iu posnemajo. — r.n s<« pristni', mora vsak« stekle-nioa inu'ii rnđađ anritek u norenla vnratvsmo umuitkii in a ■ tuvi><l<>iii. kitko raniti, ;>i se prldone rsnkaj iteklonlel, opom« niti |o, di mora biti navod tli i » tiskarni H. <«wwi>n-i» v liro« tiK'rirl.
1'iKtne imnjo: V l.ijii': I^iini: I«■ 1 - :. r ii:. tir. 1'iocoll, lokar.Jos. Strobnilft, — V PontoBlIll: lokiir Kr. Bnooaroleh, — V Mkof|l l,o I'i: iektir Kanil EPabiittti. • V lluiln Vljlssl : IskM Aleksiiiidar Rotilsk. V ltti«l«»ll'<»i-iii: leknt Dominik Rlasoti, lok.ir Her«-mann. — V liiiiiinikti : Inka? J. MaonUf. -- V (inntulji: leknr .1 in. lUnssk. ( 73»—45>
so
13
v v
umu !i
repice
v velikej izberi
za gospode po 65 lo?.. za gospe po 90 hr., za dečke in deklice po 60 kx». iti več pri
75
(786)
i.r
Poselma, v tej deželi razširjena bolezen je slaho jueh.ivSjenje.
Naša modna kuhinja in modni način življenja sta uzroka to botomi, ki nas nenadoma n»p»do. .Mti-><ji ljudje trp.'- včasih /a bolVćinami v prsih in hokih, včasih tudi t hrbtu: čutijo m zaspane in trudno, imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zo-b*h, slasti n majo do jedi j , v želodci leži jim neka teža, v želodčevi votlini čutijo včasih neko nedoločeno otrpnenje' katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke in DOg« so mrzle in mastne ; čez nekaj časa začne Se kašelj ; sprva suh. čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izrSki. Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno zaspanega, spanje ga no upokoji; potem postane nervozen, razdražljiv in nejevoljen, hude slutnje ga napadajo, če hitro ustane, se mu v glavi vrti, kn kur bi se mu cela glava sukala; čreva se mu včasih zamaSe, koža mu je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zaostaja, belina v očeh se porumeni, urina ima malo ter je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka goSila; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdignje, pri čemer čuti včnsih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu pela pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čut teške onemoglosti in zaspanosti Ti simptomi se pogostem ponavljaje* in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jodnoj aH drugej obliki. Shaker-jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da bolno telo dobiva hrane, ter se projSnje zdravje zopet povrne. Učinek tega zdravila je zares čudovit. Na milijone in milijone steklenic je že razprodanih, in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč. tega zdravila jo izredno veliko. Na stotine boleznij, ki imajo razna imena, je posledica slabega prebav-Ijenja; in Če se poslednje zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shakerjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo bre/. vsake dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseh lekarnah.
Osobe, ki bolehajo z(a zabasanjem, naj rabijo »Sei-gel-ove čistilne krogljico-1 v zvezi s iShiikerjevim izvlečkom. ..Sciucl-iui' «i-,iiliii' UroKlJice" odpravijo zabasanje, krote mrzlico in prehlajenja, odpravijo glavobol in zatro žolčnico. Kdor jih jo |edenuat poskusil, bođfl jih gotovo še dalje rabil. UpHvajo polagoma in ne napravljajo nobenih bolečin. — Cena 1 steklenici Shakerjevega izvlečka gld. 1.25, 1 Skatljici „Seigelovih čistilnih krogljic/ 50 kr. (854-18)
Pred ničvrednimi izdelki, ki oelo škodljivo upll-vajo, se a vari.
Moschganzen, 23. marca 1884. Vaše blagorodje! Bil sem tako sročen, da sem slučajno dobil Vaš Shakerjev ekstrakt in Scigel'ovo čistilno pile, katere so mi čudovito pomagale. Več let. bolehal sem za glavoboljom in omotico, dobra prijateljica prepustila mi je 10 komadov Vaših izvrstnih pil, in te pilo so me tako popolnem ozdravilo, da jo čuda. S hvaležnostjo prosim, pošljite mi še 1 steklenico Shiikerjevoga ekstrakta in 1 škat-Ijieo Seigol'ovih čistilnih pil proti poštnemu povzetju. Z ve-lespoštovanj em
Leopold I.oim'ui'Ut, inženir na Štajerskem, Moschganzen, 6 Spodnja Avstrija.
Prosim mi jih hitro poslati.
I.nsiiiil. ,.SliiiUi'i-jvi <>nu iJivlećIca" iu Neigolovili lcroK1ji<<  jo   A.  J,   W Iii to.   I.i minil London,
36 :Fiii-iii«;*iiiai Road S3. C.
Gluviio zalogo iu centralno r»z|»o3iljalnivo  i um li mi \«>|>. Harna, lekarna Ppri Zlatem levu" v Krome riži (na Moravskem) in se dobiva skoro v vseh  lekarnah v Avstriji.
Imajo lekarne: na KraiiJNkeni* liorošltem. Primorske a» : v Ljubljani, Veiikovei, Wolfcber{rua Ub. pl. Trnkoesv, (t. Uleolli; v Celovci* Peter Birnbaoher, Alf. Egger in W. ThurnMald ; v Breznli, Čit. 91ohor)i. l»rera Mi. Go-stontschnig; na TrHiži. v lteljaUu, dr. Kunipf, Friedr. Schol/.; v Ajdo* s--."ni« Idriji. Kamniku, l*ul|i, J. Cahucichio^ na ICelci« (J. Prodani; v Uorlei* J. Oistofo-letti, Pontoni, A. (iironzoii; v '!'■•>.( n. Suttina A., al Ca-melo, PraKinarer A. ai dno Mori, J Serr::valo, al Redenr toro C. Zaneti al I a Sosta d'o:o; lko<luradom. Nic. H -Gionovič; v Spi • <>ln, Alljnnovič, Tocigl; v Kadru, An-drovič; v SiiNaUu pri I« iii. v Novi-ni pri Reki« v Malem l.oiiuji. O. Viviani. in »koro v vneli lekarna!, ohlailćli inest ilr/iivo-
Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po proskusenej metodi napravljeni
'scliinkel1107 kavin zdro"b
• ii
■ 'vil • ,
(ri08—17)
v okusnih, Jako pralttl«5»lli piiSIcnh,
I kot na)boi:.š;, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi.
==; Dobiva se v vsakej špecerijske j prodajalnici.
2STe.j3ta.rejš=3. \-<rx<5.^s^ za Ica-^rliio surogate cele države.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dragutin Hribar
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".