179. številka Ljubljana, v ponedeljek 8. avgusta 1904. XXXVII. leto Ishaja vsak dan zvečer, izimfii nedejje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avairo-ogrske deSele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta I K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne potit vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, ca se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, npravnistvo pa v pritličja. — UpravniStvu naj se blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon fit. 85. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XXXII Kmalu bode dve leti, kar jo dr. Nsgl škcf v Trstu. Videli smo tekom *;eh vrstic, da mu je c. kr. primorska <\da dala proti slovenskemu kmetu g-azpolago orožnike in vojake» p tem času ni zamogel on, vi i j e n e c to vlade, i z p o s 1 o • i od i s t e n i t i e n e s 1 o v e n e k e rp n i j e. In. na tržaškem namest-*ištvu ne vladajo morda brez-verski liberalci, am pa k od kar je vTrstu namestnikgrof Leopold Goess, je vse tržaško n a m e s t n i r t v o prešinjeno s pristnim c. kr. avstrijskim k 1 e rikalizmom, nad katerim bedi znani nemški jezuit pater Volbert. Grof Goess je goreč katoličan, načelnik oddelka za bogočastje n a c. k r. n a m es t-ništvu grof Miroslav Marenzi iztika povsod svoje klerikalno mišljenje, dasi ravno njegovi prijatelji hudomušno pripovedujejo, da ne zna pravilno niti »oče-rasa u moliti, da gre le parkrat na leto k maši, a k spovedi.. . Tretjo nedeljo po sv. Treh Kraljih, na praznik sv. Družine, 25. ja-nuv&rja 1903 na dan, kc so v sosednjem Bt.rsta na slovesen način pra-znovrli ustanovitev »nove župnije«, je izdal tržaški škof dr. Nagi neko »pastirsko pismo«, naslovljeno na Riomanjco, ki pričenja z besedami »Katoliški verniki Ricmanj in Loga«! In v isti čas, ko je dr. Nagi sestavljal pastirsko pismc, je zakrivil zopet veliko netaktnost ter na nerazumljiv način izzival ricmanj-&kc prebivalstvo. Dne 23. janu-varja okolu 7. ure zjutraj je prišel neki orožnik k vaškemu županu ter mu javil, da bo ta dan latinska maša v ricmanjski cerkvi. Okolu 8 ure pa je prišlo v vas kakih 10 orožnikov. Trije pa so bili na ricmanjski posta jioi. Z vlakom ob 9. uri 5 minut se je pripeljalo iz Trsta v Ricmanje osem italijanskih žensk iz nižjih slojev, a i njimi se je pripeljal italijanski kaplan Ap.po-1 on i o. Rečeni kaplan je izjavil, da ima dovoljenje maševati v ricmanjski cerkvi od tržaško koperskega ordinari jata, kateri mu je tudi dal ključe od cerkve in zvonika. Vsa ta družba se je v spremstvu orožnikov podala pred cerkev. Kaplan je odprl vrata cerkve in vsa ta družba je šla v cerkev, za prši vrata za seboj. Pred cerkvijo so stražili orožniki. V cerkvi so bile same ženske in kaplan Appo-lonio. Ženske so kaplanu pri maši stregle in odgovarjale« kar je po cerkvenih določbah strogo prepovedano. Kaplan Appolonio je potem zopet z a pr 1 cerkev z navadnim ključem in žabnico ter vzel ključa s eboj. Nato je vsa družba odšla v Boršt. Kdo je poslal kaplana Appolonija in one ženske v Ricmanje? Ali se je res m o r a 1 a m a š a r a v n o t e g a dne opraviti, ko so par dni poprej iia sam praznik Imena Jezusovegastakimpompom zaprli in zapečatili cerkev... Ali ni bila to sama provokacija ! Zaltaj zopet toliko orožnikov? Konštatu j emo, da je omejena družba ostala v cerkvi zaprta nad eno uro, in same ženske so se potem hvalile« da so po cerkvi vse prebrskale in prevrgle ter povrh de opljuvale staroslovenski misal in staroslovenske ka-nontable, nahajajoče se v cerkvi« Ali ni bila to nezaslišana provokacija ricmanjski: ga prebivalstva ? Gospodje na tržaškem ordinarijatu in na« mestništvu so na vsak način hoteli, da pride v Rlcmanjih do prelivanja krvi! Vojna na Daljnem Vztokn. Poročilo generala Kuropat-kina, General Kuropatkin poroča carju Nikolaju: Japonske predstraže so 4. t. m. zasedle v smeri Hajčeng - Liao-jang 15 km dolge pozicije severno od Hajčenga. Znatne sovražne vojne sile se pomičejo preko gora v smeri proti Pahudzaja in dalje po dolini reke Sidak. Eden sovražni voj je prodrl z glavno svojo silo do Šani-uva, a predstražaroi pa do Tankandzi, 20 km vzhodno od Hajčenga. V Četrtek dne 7. t. m so se japonske vojne sile razvrstile na cesti med Liaojangom in Kotankovu, s pred-stražami pri Etdaki, 5 kilometrov vzhodno od Liandiasiana in na gorah med Dandiahovom in Gancina-nupu ter prodirajo proti Liandia-sianu. Močna sovražna sila je zbrana tudi pri Hucijadz?, Bensiku, Sike-janu in Fancijapuci. Sovražne predstraže se nahajajo na levem bregu reke Tajci in na bližnjem gorovju. Japonski oddelek, obstoječ iz 100 mož. )e skušal 4 t. m. pri Bensiku prodreti na desni breg reke Tajc;, a je bil cd naših predstraž odbit. Japonci so se iz Siansurja umaknili, Enciandšan pa so zasedli z malimi voj i. Izpred Port Arturja. Potniki s potopljenega parnika »Hlpang« so te dni dospeli v Cifu. Eden izmed teh z imenom Serebrin-ski pripoveduje, da so Japonci v času med 26. in 28. julij---m napadli ruske utrdbe na Volčji, Zeleni in Kristovi gori; vendar pa se napad ni posrečil. Časopis, ki izhaja v Port Arturju, ceni ruake izgube na 200 mrtvecev in 800 ranjen cev, d oči m soJaponci izgubili 17.000 mož. Japonci so izstrelili 125000 šrapnelov. Število japonske armade pred Port Ar-turjem se ceni na 180.000 mož. V noči na 28. m. m. se je sklenilo premirje, da ste obe stranki pokopali svoje mrtvece. 2000 topov obstreljuje ravnino, po kateri prodirajo Japonoi. Splošni japonski naskok na Port Artur se pričakuje na 15. t. m. Generala Steslja se častniki boje, moštvo pa ga spoštuje; da bi bil ranjen, je neresnično. »BirŽevija Vjedomosti« poročajo iz Liaojanga: Tušem je prispel založnik portarturške posadke s živo živino. Po njegovem zatrdilu je trdnjava za tri mesece z živino preskrbljena. Dalje tudi pripoveduje, d a s o Japonci še 2 0 k m oddaljeni od zunanjih utrdb in da so dali v Inkovu razglasiti, da bo vsakdo kaznovan s smrtjo, ki bo z Rusi v zvezi in bo rusko armado zalagal s provijantom. Bitka pri Hutsiadzi. Poročevalec »Birževijih Vjedomosti« javlja iz Liaojanga z dne 4. t. m. zvečer: Dne 2., 3. in 4. t. m. je bila ljuta bitka. Japonci so z vso silo naskočili ruske pozicije pri Hutsiadzi. Imeli so 54 bataljonov in sicer 36 bataljonov regularne vojske, dočim so bili ostali rezervisti. General Kuroki je rezerviste porabil za napad, dočim je regularna vojska samo navidezno manevrirala. Napad je bil izredno hud. Naši topovi so sovražnikove vrste naravnost deci-mirali, vendar pa je sovražnik tri do štirikrat svoje izgube nadomestil z novimi silami. Naša armada se je nato počasi umaknila in si izbrala pozicije, odkoder je neprestano s topovi streljala na sovražnika in mu povzročila velike iigube. Japonske izgube pri Hutsiadzi se cenijo na 10.000 do 13.000 mož. Ruske izgube so neznatne. TakiBto se poroča, da so Japonci 2. t. m. napadli ruske pozicije pri Anšančanu, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Ruske vojne ladje na potu na Daljni Vztok. Listu »Echo de Pariš« se brzo-javlja iz Petrograda, da so v četrtek 4. t. m. štiri križarke z večimi tor-pedovkami zapustile kronštatsko pristanišče in odplule na Daljni Vztok. Japonska križarka „Kasuga". Japonsko poslaništvo v Rimu dementuje z vso odločnostjo vest, ki jo je priobčil »Giornale d Halia«, da bi se bila potopila križarka »Kasuga«. Poročevalec milanskega lista »Secolo« v Tokiju pa poroča: Pred nekaj tedni je križarka »Kasuga« zapustila ladjedelnico v Sasehu. Začetek deževja. Iz Petrograda se poroča: »BirŽevija Vjedomosti« so dobile iz Liaojanga dne 4. t. m. važno brzojavko, da se je dolgo pričakovana deževna doba pričela. V koliko bo vplivala na tek vojnih dogodkov in na vojne operacije, se sedaj še ne da dognati. Na ukaz iz Petrograda. Po poročilih iz Psriza je dobil general Kuropatkin iz Petrograda ukaz, da naj prepusti obrambo Liaojanga 10. in 17. armad-nemu koru, on sam se pa naj z več divizijami odpravi proti juguinuapade armado generalov Oka in N o d z a. Ruska križarka „Bajan". Iz Berolina se poroča: Ruska križarka »Bajan« je zadela, ko je odplula iz portarturškega pristanišča, ob mino in je bila močno poškodovana, da se je jedva mogla vrniti v luko. Ta vest še ni potrjena in je sploh jako dvomljivo, da bi bila resnična! Politični položaj. Dunaj, 7. avgusta. Deželni zbori se skličejo tretji teden meseca septembra. Zasedanje bo trajalo v nekaterih deželnih zborih do novembra, tako da se državni zbor skliče šele v začetku novembra. LISTEK. Od Reke đo Senja. Črtice iz hrvaških kopališč. I. Iz Kraljevice. Odkar sem bil pred dvema letoma mesec dni v Kraljevici, sem se morsl čuditi o napredku, katerega je napravila Kraljevica v svojem srojstvu »prvega hrvatskega kopališča«. Kako siromašno je to mestece (varcfi). razvidi se iz tega, da se ni iz lastnih sil moglo popeti do više stopnje, do katere se ja sedaj dvignilo s tujo pomočjo. Pa tudi slavna hrv. slav.-dalmatinska vlada ni imela najpotrebnejših sredstev, da bi pomogla Kraljevici z brezobrestnim posojilom, ker je glavnica neiaogibno potrebna, da se zgradita ,hotel' in .vodovcd'. Pitno vodo si je morala Kraljevica doslej vedno nabavljati iz Bakra, kjer je hladen in bogat ne-usahen studenec. Neki stari ribič hodi vsak dan ob ugodnem vremenu po dvakrat s Čolnom v Baker in donaša v lesenem; s plehom iztapeeiranera zaboju svežo vodo ter jo prodaja po 1 krajcar liter; kdor pa hoče biti pri njem osebno posluŽen, mora plačati za vrček vode vračunši tudi vodo za čiščenje vrčka, po en krajcar. Ime mu je Ivo Todorović. Ta siromak je zjutraj ob 7. uri dne 28 julija 1904, vračajoč se s svojo ladjo, ponesrečil. Grozovita burja je bila začela tuliti ob 2. uri zjutraj. Ko se je vračal, mu je burja obalila ladjo tako, da se je prekucnila in da je tudi on pal v vodo. K sreči je baš ob pol osmih odhajal poštni parnik »Pola« iz Kraljevice v Senj. Ko je videl kapitan Schneditz preobrnjeno ladjo in človeka, ki se bori z valovi, je skrenil s pota in starega moža na pol mrt vega pripeljal v Kraljevice Upajmo, da bode skoro okreval in še mnogo let pojil tajce in domačine s baker-sko vodo. Za kuhanje, umivanje, perilo 80 si pomagali doslej z vodo kapnico, katero so zbirali v cisternah iz rezanega kamenja. Ker so bile pokrite te ,Čatrnje( (cisterne) samo v privatnih hišah, lahko si mislimo, koliko nesnage se je nabiralo v odkritih vodnjakih. Zelenje je gosto pokrivalo vodno površino, kjer so imele nebrojne žabe svoje šotorje. Ta voda je rabila za napajanje živali. Letos v Kraljevici in njeni okolici že štiri mesece zaporedno ni pala nobena kaplja dežja! Jasno je torej, da so bile one ženske, ki nosijo brento vode iz takih oistern za 3 kr. in ki dobivajo za nošnjo te vode po bregovitih ulicah varoških tudi 3 kr. od dotičnikov, katerim dobavljajo vodo za kuhinjo, pranje in perilo ter ostalo hišno porabo, v veliki zadregi, ko so zaradi brezprestanske solnčne Žege polagoma vsi hišni gospodarji v strahu za bodočnost zaprli svoje cisterne. Tedaj so jele seljak inje Črpati zadnje blatne, z nebrojnimi povodnimi rastlinami in žuželkami napolnjene vodne ostanke, ki so bili zgoščeni še z debelimi plastmi prahu, ki ae je pri burji — v Kraljevici je zadnjih 10 dni, od 12.—22. julija brila burja, vroča poleti kakor saharski vetrovi — z bližnjih oest nalagal v cisternah. Ena taka velika in obširna cisterna je ob oesti iz Kraljevice v Bakareo, dve zapuščeni sta bili na iztočni in zapadni strani pol-otočiča, na čigar obeh straneh so skušali zasaditi in vzgojiti gozd iz različnih rastlin in črnice (Nadelholz), ki je ob južni in zapadni strani Še dosti dobro uspela, dočim je bil ves trud, zapadno stran tega rta zasaditi, brezuspešen, ker morska voda, ki se dviga ob burji iz morja in m6Či rastline, zamori vsak poskus nasadov. Da mesto ne pogine od žeje, usmilil se je Ijudoljubni gospod vitez Oisoh-bauer, in je dal napraviti velik zaboj, siiČen onemu, v katerem vozi stari ribič pitno vodo iz Bakra, in prinaša tudi ladja, katero vodita dva ali trije njegovih zidarjev, ki so uslužbeni pri gradnji novega krasnega in komfortnega hotela, kateri se v njegovem imenu zidu (on si je za to gradnjo pridobil kousorcij dunajskih kapitalistov). Kraljevica mu je dala brezplačno (ako se sme 50 gld., katere je dal g. vit. Olschbauer mestu prostovoljno, smatrati samo sa neko navidezno plačilo, da ne bo ostalo njemu ime, da si je dal prostor od siromaške občine poklanjati). To bode trajalo toliko časa, da se bodo zopet eiaterne po kakem izdatnem dežju napolnile. Milo se stori človeku, ko nosijo ženske (sploh opravljajo v Kraljevici službo postrešČkov ženske, ki prenašajo z ladij včaai ogromna bremena visoko v mesto) na hrbtu, potem ko so po cele ure čakalo na prihod ladje z vodo iz Bakra ter se ob nje prihodu z glasnim krikom vrgle na ladjo, ker želi vsaka prva napolniti svojo brento, ki ima navadno podobo zgoraj odsečenega stožoa, ali pa sodci (lodrice), ki je na strani, sloneči na hrbtu in tej nasprotni, ploska, tako da imata oba dna podobo elipse. Pnajo pa žene vsa mogoča bremena na ta le način. 5 do 8 centimetrov širok, kakih 5 metrov dolg močen trak iz lanu ali konoplje ali sicer primerne snovi, si polože okoli vratu in vržejo oba konca nazaj. Nekdo jim napravi na hrbtu iz obeh koncev v primerni višini križ, kamor se položi breme potem se oba konca potegneta preko bremena z novim vozlom in potegneta zopet čes ramena ter pri vratu pod okroglino traka ter se pritiskata z obema rokama tako, da dotičnioi ne more pretežko breme okoli vrata zdrgniti traka in da nosijo torej enakomerno pleča, hrbet in roke. — Na glavi ne vidiš nikdar nikogar nositi nobenega bremena. (Dalje jrih) Nemški protesti. Dunaj, 7. avgusta. Včeraj je imel izvršilni odsek nemških strank skupno posvetovanje zaradi veljave ■agrebških vseučiliških študij tudi v Avstriji, zaradi italijanskih vseučiliŠČnih para-lelk in zaradi slovanskih pa-ralelk na učiteljišču v Šl e z i j i Poudarjalo se je, da bi vedenje nem ških strank zaslužilo vsaj toliko, da bi bila vlada »nevtralna« v narodnostnih vprašanjih ter bi ne smela enostransko spreminjati narodne po-sesti; z naredbo glede zagrebškega vseučilišča so se zlorabili obstoječi zakoni in nevarnost preti, da se uradništvo v južnih (t. j. slovanskih!) deželah poslovani. Ako vlada v teh treh točkah ne odneha, prenehajo pogoji za sedanje stališče nemških strank napram vladi. Zbor je poslal poslanca dr. plem. Derschatto in G r o s s a k ministrskemu predsedniku. Ministrski predsednik dr. Korber jima je odgovoril, da s slovanskimi paralelkami se Šlezija še ne bo po-slovanila; sploh se nemštvo ni ničesar bati, njega pa vendar morajo poznati izza 4l,aietne vlade. Ogrsko hrvatski državni zbor. Budimpešta, 7. avgusta. V včerajšnji seji se je nadaljevala debata o proračunu brambovskega ministrstva. Na vrsti je bila točka o ustanovitvi novih brezplačnih mest v vojaških vzgojevališčth. Posl. Oko-licsan vi (Szederkenjeva stranka) je izjavil, da prediogo odklanja posebno zaradi tega, ker učni načrt vojaških vzgojevališč ne odgovarja ogrskemu državnemu pravu. Posl. Kaas (ljudska stranka) je prediogo istotako odklonil. Posl. Ratkav (Kossuthova stranka) je predlagal, naj se vlada pozove, naj s prihodnjim proračunom predloži zbornici tudi vse učne knjige vojaških vzgojevalisč. Piedlcgo odklanja. — Brambovski minister pl. Nyiri je zavračal govornike, da bi biia v vojaških šolah nevarnost, da se madjarska mladina germanizuje. Prosil je zbornico, naj zavrže predlogo Okolicsanjain Ratkaja, Ker so žaljivi za armadno upravo. — Zbornica je z veliko večino sprejela ves proračun brambovskega ministrstva. — Nato se je začelo razpravljati o proračunu finančne ga ministrstva. Finančni minister pl. Lukacs je branil avstrijsko vlado proti očitanju posl. Mezossvja, kakor da bi se bile kršile v sladkornem vprašanju pogodbene določbe. Pojasnoval je bruseljsko konvencijo in kontingentski zistem ter dokazal, da Ogrska ne trpi nikake škode vsied tega, ker je pristopila h konvenciji. Proračun je bil nato sprejet. Politični umori na Ruskem, Pariz, 7. avgusta. Ruska revolucionarna socialistična stranka je izdala povodom umora ministra Ple veja javen oklic, v katerem pravi: »Krvavi čin pravičnosti, ki ga je izvršila bojna organizacija naše stranke in za katerega osrednji odbor prevzame brez obotavljanja popolno odgovornost pred zgodovino in sodišči civilizovanih narodov, ni osamljeni čin niti delo samo onega človeka. Za hudodelstva proti ljudstvu, domovini in civilizovanemu človeštvu je Pleh-veja bojna organizacija na smrt obsodila in obsodbo izvršila. Spor med Turčijo in Severno Ameriko. Carigrad, 7. avgusta. Ker turška vlada noče priznati ameriškim državljanom, ki žive na Turškem, tistih pravic, kakor jih zahteva sanje domača država, nastal je med obema državama precej oster konflikt. Sultan je sicer obljubil ameriškemu po slaniku v Carigradu, da mu pošlje kmalu odgovor, toda sedaj se je sultan potuhnil ter sluša svoje podpiho-valce. Ameriško brodovje je že dobilo ukaz, naj gre demonstrirat pred Carigrad. Dopisi. Iz Kamnika. Med najlepše izlete, kar jih je kamniška »Lira« v dobi svojega obstoja priredila preko meje naše ožje domovine smemo prištevati onega dne 24. julija t. 1. na Vransko. Ne strašeč se dolge poti, poletelo je naše agilno pevsko društvo na prijazno povabilo dične posestrime »Vile« korporativno z društveno zastavo v prijazni trg Savinske doline. Iz daljave je vozeče se »Liraše« že pozdravljalo neprestano gromenje topičev. Pri vhodu v trg, kamor je prispelo dru Štvo okrog poldne, je bil postavljen ličen slavolok z napisom v pozdrav »Lirašem«. — Ganljiv je bil prizor, ko je »Lira« ob zvokih vrle celjske narodne godbe in »Zivio«-klicih mno-gobrojnega občinstva se sestala z »Vilo« in jo je s prisrčnim govorom pozdravil predsednik »Vile« g. dr. Kunej, kateremu se je odzval v imenu »Lirašev« tajnikov namestnik. — Gospa dr. Kunejeva pripela je zatem »Lirini« zastavi krasnovezen trak kot dar vranskih rodoljubkinj. G. župan Schwentner se je v iskrenih besedah zahvalil »Liri«, da je počastila Vransko s svojim pohodom in prišla dramit tržane s svojo pesmijo. Gospića Zinka Schwentnerjeva je z ljubkim nagovorom poklonila predsedniku »Lire« ličen cvetlični šopek s trakovi in pomenljivim napisom v spomin, vrle narodne dame pa so hitele dičit prsa »Lirašev« s cvetjem. Društvi sta se z godbo na čelu uvrstili v sprevod ter se jeli pomikati proti trgu, kjer sta bili ves čas predmet najpr9rečnejših ovacij od strani tržanov in narodnih dam, iz kojih nežnih rok so s3 liki dež usi-pale duhteče cvetke na pevske vrste. Vso pot so orili navdušeni »Živio- in slava«-klici v zahvalo za presene Čenje. Pogled na številno pevsko Četo »Vilašev« in »Lirašev« je bil nad vse diven — Ob eni uri so se društveniki skoro polnoštevilno udeležili skupnega obeda pri »Slovanu« na vrtu, kjer je g. dr. Kunej napil v iskrenih besedah »Liri« in njenemu predsedniku. — Istotako je bil z gromkim odobravanjem vzpret stvarni in vzpodbudljivi govor gosp. Kramerja, zaslužnega pevovodje »Vranske Vile«. — Za prekrasen vzprejem in presenetljive darove za hvalil se je v imenu »Lire« gospod Binter, Želeč društvu obilo uspehov na pevskem polju in vzpodbujajoč isto k složnemu delovanju ter napil dičnemu predsedniku »Vile« dr. Ku-neju in požrtvovalnim narodnim damam vranakim. — Godba je med obedom izvrstno svirala zgolj slo venske komade ter žela burno pohvalo. — Ob 4. uri popoludne se je pričel konoert, katerega se je udeležilo toliko zavednega občinstva, da je bil obširni vrt docela zaseden. — Društvi sta nastopili skupno in vsako zase. — Vse pevske točke izvajale se se a čudovito preciznostjo in gladkostjo. »Vila« kakor »Lira« sta se odlikovali a finim prednašanjem posameznih četudi težavnih zborov. — čast odličnima pevovodjema g. Kramerju in Steletu. Glasovni materijal obeh društev je naravnost očarljiv in mora v slehernem vzbuditi občudovanje. Navdušenja so prekipevala srca pevcev in poslušalcev. »Lira« je morala dodati še marsikatero izven vzporeda, a tudi »Vila« ni štedila. Po končanem pevskem konoertu, ki je v vsakem oziru sijajno uspel se je pričela prosta za bava. Improvizirala se je tudi loterija z mičnimi dobitki, vrstila se je pesem za pesmijo, govor za govorom — vse je oživelo; mladina se je zavrtela, a starejši člani so si v znak medsebojnega pobratimstva stiskali roke ter obnavljali spomine na pretekle dni. — Za Vransko je bil tisti dan pravi narodni praznik, ki je ne dvojbeno mnogo pripomogel k pro buji vrlih Savinčanov. —van. Pevska slavnost v Maribora. Dvajsetletnica „Slovenskoga pevskega društva" v Ptuju se je sijajno završila. Iz Kranjske se je je vdeležila le „ Glasbena Matica" z gosp. pevovodjo Hubadom, prof. Stritofom in 14 Člani. Sprejem ,,Glasbene Matice". V vestibulu „Narodnega doma" je Matičarje sprejel krasni venec slovenskih dam ter jih kar obsipal s šopki. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil priŠlece g. dr. Gorišek, kateremu se je v imenu „Glasbene Matice" in „Zveze slovenskih pevskih društev" v izbranih besedah zahvalil v _ g. prof. Stritof ter izrekel željo, da bi glas slovenske pesmi iz združenih naših grl mogočno zao ril in se razlegal po vseh pokrajinah prekrasnega Štajerja. XXI. veliki zbor ptujskega pevskega društva je pričel zborovati ob 10. uri v veliki dvorani „Narodnega doma". Predsednik g. Zupančič je kar naj-iskreneje pozdravil navzoče ter otvoril sejo. Poročilo tajnika. Tajnik g. Kajnih poroča o poletnem tečaju. Iz tega povzamemo le glavne podatke. Jako važno je, da je razpisalo zadnje leto društvo 2 častni nagradi po 60 K za najboljše mešane in moške zbore. Skladb je prišlo več. Častno darilo se je pripoznalo meš. zboru „V mraku" in moš. zboru „Lakko noč" H. O. Vogriča iz Trsta ter E. Adamiča meš. zboru „Nočna pesem". Vse te pesmi so se pomnožile v partiturah. Iz zgodovinskega razvoja posnemamo, da je priredilo društvo 23. novembra 1884 prvo slavnost v Mariboru, in ker se je društvo zasnovalo za vse slovenske pokrajine, je priredilo še sle- deče večje slavuosti: 1. 1885. v Celju, 1. 1886. v Ptuju, 1. 1888 v Krškem, 1. 1889 v Celju, 1. 1890 v Mariboru, L 1891 v Ptuju, 1. 1893 v Šoštanju, 1. 1893 v Mariboru, L 1895 v Ptuju, 1. 1896 v Brežicah, L 1898 v Celju, 1. 1902 v Ptuju in J. avgusta 1904 v Mariboru. Kakor iz tega razvidimo, je bilo društvo dokaj živahno na glasbenem polju. Blagajnikovo poročilo. Blagajnik g. Muršec poroča, da je imelo društvo dosedaj 594 K 29 vin. prejemkov in 478 K 51 vin. stroškov, tedaj 115 K 78 vin. prebitka. Sprememba pravil. Po končani debati o spremeni pravil se ta v toliko spremenijo, da se ne prirejajo pevske slavnosti vsako leto, marveč vsako tretje leto. Volitev. Na predlog g. dr. Goriška se izvoli predsednikom dosedanji agilni in vztrajni predsednik g. Zupančič. V odbor so bili voljeni sledeči gg.: dr. Stuhec, podpredsednik; Ivan Muršec, blagajnik; Šentjurc, arhivar; Kajnih, tajnik; dalje namestniki gg. Počkar, Podobnik in Strelec; računski pregledniki gg. Železnik, Skuhala, Babic; zunanji odborniki gg. Matej Hubad, Ljubljana in JoŠt, Celje. Slučajnosti. Vsled velikih zaslug, ki sta si jih pridobila za društvo, se imenujeta kot častna člana g. Matej Hubad, kot reformator slovenske pesmi in prvi slovenski pevovodja ter g. dr. Romih v Krškem, kot ustanovnik društva. G. Hubad se v vznesenih besedah najprsrč-neje zahvaljuje za izkazano mu čast obljubujoč, da hoče z vsemi močmi podpirati stremljenja tega društva, da bo društvo sedaj še lepše uspevalo, ko se je osnovala vseslovenska pevska zveza, katera bo predvsem gledala na to, da se dajo društvom izborni pevovodje. Nato zaključi predsednik zborovanje. Po zborovanju se je vršila prva glavna skupna skušnja, ob 4 uri popoldne pa koncert. Sodelovalo je približno 40 pevk in 60 pevcev. Z veseljem naglašamo, da je bil glasbeni material izvrsten. Izvajanje posameznih pevskih točk ie bilo z ozi-rom na eno samo skupno skušnjo presenetljivo izborno. Velikansko navdušenje se je razvilo v frenetičen aplavz. Več skladb se je moralo ponavljati. Gospodu pevovodju Vogriču je v imenu mariborskih Slovenk poklonila lavorov venec s trobojnico gospica Franjica RapoČeva. Koncert je v moralnem, kakor v gmotnem oziru popolnoma uspel. Dvorana je bila napolnjena, sedeži razprodani. Slavnost sta posetila tudi ljubljanski župan gospod Ivan Hribar in dvorni svetnik gospod dr. Ploj. Pogrešali smo pa mnogo drugih dostojanstvenikov, ki bi se tudi lahko slavnosti vdeležili. Po koncertu je bil sestanek vseh vdeležencev na velikem, krasnem dvorišču „Nar. doma". Vladalo je splošno pobratimstvo. V popolno zadovoljnost občinstva je igrala si. „Celjska narodna godba". Podala nam je z veČine navdušujoče narodne komade. Slava ji! Presledke so izpolnili pevci „Glasbene Matice" z ubranim petjem. Presenetil nas pa je mešan zbor iz Ljutomera, ki se je odlikoval zlasti po izboruem sopranu in altu. Cestitke-brzojavke so poslali: obitelj Wutt iz Judenburga, pevsko društvo „ Slavec" iz Ljubljane, dr. Romih iz Krškega, dr. Omulec in dr. Hrašovec iz Rogaške Slatine, Vekoslav Vavpotie in Gašp. Kušar ter pevski zbor društva Ker nam ne morejo do živega, r »e mi vsemu njihovemu preganir^J n preklinjanju samo smejemo, j 30 napeli svoj stari revolver id| Ml »Zvezda" z Dunaja, Narodna čitalnica iz Kamnika, pevci in pevke iz Krškega, pevsko drutvo „Nabrežina" in Šoštanj-Čani. Slavnost je zaključil zelo Živahen ples. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. avgusta. — »Slovenec" in „Sokol". »Kjer ima narodno-napredna stranka kaj vpliva, povsod in vedno bo delala na to, da se izključijo farji in njihovi hlapoi od vseh narodnih prireditev, ker pri teh nimajo ničesar iskati« Tako smo pred nekaj dnevi izjavili na adreso »Slovenca«. Opozorili smo ga, da je njegov dr. ŠusterŠiČ prvi proglasil načelo, da klerikalec ne sede k eni mizi s slovenskim liberalcem, in dostavili, da smo tudi mi akceptirali to stališče in» da pravimo prosto po dr Susteršiču: S farji ne sedimo pri eni mili. To pa je »Slovenčeve« mazaČe spekloj kakor da bi jim bil bič zažvižga? okoli ušes. Ti ljudje žive v domiš Ijiji, da se njim ne sme vračati lilo za ognjilo. Oni da smejo reči: i liberalci ne sedimo pri eni mizi, mi pa bi se ne smeli po tem ravna'* Ker nam ne morejo do živega, r se ii so nastavili »Sokolu« na prsi, prav zgledu tistih gozdnih rokovnjače' katerih parola je: denar ali življenje. Škofov peresni rokovnjač piše ▼ sobotni čtevilki: »S farji ne sedimo pri eni mizi, kliče »Narod«, naše somišljenike pa člani takega »Sokola«, ki* se postavlja na tako stališče, vendar le radi vidijo v svojih prodajalnah. Priobčili bomo torej, ako odbor ne bo storil niti koraka proti temu, da »Narod« tako govori v njegovem imenu, imena vseh onih Članov »So kola«, katere naši somišljeniki ped-pirajo, in sicer bomo poskrbeli to v vsaki sobotni številki »Slovenca« in v vs*k: »Dcmoljubovi« številki. — Bum! Ljubljana se bo podrla in vsi bodo falirali, če priobčita »Slovenec« in »Domoljuba imena tistih »Sokolov«, ki jih šenklavški kaplani »podpirajo«. Strašno, strašno. V duhu jih že vidimo, kako bodo ti nesrečni »Sokoli« kakor sence tavali po Ljubljani in v teh pasjih dnevih kar po vrsti zmr-zovali. Ne vemo, kaj stori »Sokol«. »Sokol« ni in ne more bili odgovoren za nas in za naše »grehe«, kajti mi ne govorimo nikdar v »Sokolovem« imenu, nego vedno le v svojem imenu. »Slovenčevu taktika |e prav komodna. Ko bi obveljalo, bi se lahko vsakomur revolver nastavil na prs*. No, »Sokol« ima popolnoma svobodne roke in lahko stori kar hoče, kakor imamo tudi mi svobodne roke in bomo vedno propagirali tisto taktiko, ki je po našem najsvetejšem preprišanju najboljša. Šenklavški kaplani so v veliki zmoti, če menijo, da bodo s terorizmom kaj dosegli. Imeli so že Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. VIII. (Dau'e.) Škof Konradus Glušič je bil mož, ki se je vedno slepo ravnal po željah in ukazih svojega vladarja. V mlajših letih se je pač zanimal za reformacijsko gibanje, ali Čim je spoznal, da je nadvojvoda reformaciji nasproten, je Konradus Glušič obesil svoje prepričanje na klin in svoj plašč obrnil po vetru. In posrečilo se mu je, da ga je ta veter zanesel na ljubljanski škofovski prestol. Kot škof je bil strog in neusmiljen preganjalec reformacije, in jo je s silo ali z zvijačo zatiral, koder je mogel. Počasi se je bližal škof Magajnovi hiši in dostojanstveno blagoslavljal ljudi, ki so pred njim poklekali na zemljo in se pripogibali do tal, kakor da imajo pred sabo kako višje bitje. Tudi vsa pri Magajni zbrana družba je ležala na kolenih, samo gospa Regina in Anton Magajna nista uklonila tilnika. — Vstanite, vstanite, ljubi moji, je sladko veleval škof. Vstanite gospod Završan ! In podal je sodniku roko, ki jo je ta ponižno poljubil. S ceste je vse drvelo k Magajnovi hiši. Tudi tisti, ki so že naprej šli, so prihiteli nazaj in silili na vrt. In kdor ni mogel na vrt, je ostal pri ograji, okrog katere je bilo kar naenkrat vse črno ljudi. Škof je imel za vsakega prijazno besedo, ali poznalo se je, da je bila ta prijaznost naučena in prisiljena. — Vi ste torej gospod Magajna ? S temi besedami je ogovoril škof hišnega gospodarja, ko ga je ta spoštljivo a samozavestno pozdravil. Prav veseli me, da sem vas spoznal. Bil sem res radoveden na vas, ker sem mnogo, jako mnogo slišal o Vas. No, pa zdaj vidim, da niste tako strašni, kakor so vas popisovali, in zdi se mi, da bi se midva kmalu porazumela. Ali ne? — Verjemite, premilostni gospod, da se jaz nobenemu dokazu trdovratno ne zoperstavljam, in da se z mano labko vsakdo sporazume, kdor me more prepričati, da nimam prav, je skromno a resno odgovoril Magajna. Vzlic temu ne ravno ugodnemu odgovoru je škof vendarjMagajni prijazno prikimal in vstopil v lopo, kjer je bila med tem Magaj-nova sestra pripravila mizo. — Malo se moram pri Vas pomu- diti, je rekel škof. Vsaj v naglici bi rad spoznal, če se Vam dela krivica, ali če se mi je sporočila resnica. Prav zabolelo me je, ko se mi je reklo, da vi celo Boga tajite. Ostro je uprl Škof svoje poglede v Magajno in temu je bilo hipoma jasno, da tu ne gre za poskus, ga s prijaznostjo in z osebnim počeščenjem pridobiti za papiste, nego ga nekak eksaiuen, od čigar izida je odvisno na-dalnje postopanje posvetne in cerkvene oblasti proti njemu. — Če kdo pravi, da ni Boga, je odgovoril Magajna mirno, je to ravno tako smešno, kakor če bi rekel, da ni imel očeta. — To je popolnoma resnično, je menil škof in si počasi mel roke. Ali to ne zadostuje. Vprašanje je, kak pojem ima kdo o Bogu in le kdor ima pravi pojem o Bogu, ima tudi pravo vero. — Meni je v tem oziru težko, govoriti z Vami, premilostni gospod, kajti jaz sem malo omikan in v bogoslovju zelo slabo podkovan, je dejal Magajna. Škof mu je živahno segel v besedo. — Meni pa se je povedalo, da ste nenavadno omikani da jako mnogo či- tate in se posebno radi bavite z verskimi vprašanji. — Čital sem mnogo, še več pa razmišljeval o verskih rečeh, toda te zmožnosti nimam, da bi verske nauke podpiral ali podiral tako, kakor bi to storil kak bogoslovec. A nikar ne mislite, da prikrivam svoje nazore. Ako hočete, Vam tudi povem, kako mislim o Bogu. — Prosim, prosim, je dejal škof naglo in se primaknil bliže, med tem ko sta njegova spremljevalca leno m zaspano sedela poleg njega. Tudi drugi poslušalci so pristopili bliže, gospa Regina pa je naslonila glavo ob steno in uprla svoje poglede premo na Magajno. Magajna se je malo zamislil, globoko zasopel in potem rekel: — Nekateri ljudje si predstavljajo Boga kot starega gospoda I dolgo brado, ki sedi v nebesih na zlatem prestolu in vlada zemljo in Človeštvo. Jaz imam o Bogu drugačne nazore. Po mojih mislih je Bog tista sila, ki je vstvarila vesoljstvo, Bog je duša vse narave, njegova moč in njegovo vele-častno je izraženo v večnih uepremeu-ljivih zakonih narave. — Ti nazori so napačni, popol- noma napačni, je s povdarkom reLii škof Konradus. Ti nazori se ne stri njajo z nauki katoliške cerkve. — Mogoče, je ravnodušno odgo voril Magajna. Saj sem Že rekel, da nisem bogoslovec in nisem v stanu kritikovati cerkvenih naukov. Povedal sem le svoje nazore. — Po Vašem mnenju je torej 1>ag ustvaril samo svet iu ga uredil po večnih naravnih zakonih, za vernike se pa nič več ne briga, in jih ne kaznuje niti ne nagraja? — Bog je za vernike in za never-uike enkrat za vselej poskrbel s teiu, daje vse vesoljstvo in vse člti\e>t\o podredil večnim zakonom narave. Vse dobro in vse zlo na svetu izhaja samo iz teh večnih in neprecenljivih naravnih zakonov, katerih ne premeui uobena molitev, nobena daritev in nobena prosija. Če pa pravi kdo, da je Bog za kazen poslal točo ali sušo, drugim pa dal za nagrado dobro letino, mu tega ne verjamem, kajti toča, suša ali dobra letina niso božje kazni ali božje dobrote nego posledice večnih naravnih zakonov. škof je bil postal bled kot zid, poslušalci, katerih je bilo na vrtu in đovelj prilike, da so spoznali, da Ipamo odbijati klin s klinom. Nam niti na misel ne prihaja, da bi se danes kakorkoli večali, kaj storimo, 10 pa nam klerikalci lahko verjamejo, da jih bo naš odpor vse dru- s i e bolel, kakor na nas nji-ovi naskoki. Lshko začnemo tudi 011 bojkot, lahko tudi začnemo za odgovor priobčevati tsto dolgo vrsto farovških škandalov, ki Brno jih do-glej zamolčali, in na razpolaganje nam e še sto in sto drugih sredstev. Naj torej klerikalci le začno; Čim prej em bolje, vesela vojska je vedno zdrava, posebno za našo stranko. In t taki vojski se bo le še bolje iz- edlo po Šusteršičevem zgledu prikrojeno načelo: s f a r j i ne sedimo pri eni mizi. Naj klerikalci le po ledajo malo nazaj in videli bodo, ako smo mi znali uveljaviti načelo, i so je oni proklamirali. Duhov :. na je danes na Kranjskem socialno že skoro docela deklasirana in pahnjena med ijinferijomejše sloje prebi-'stva — in čim grje bodo kleri-hujskali, toliko prej in to-popolnejše se ta proces . Ali ste razumeli? ^rusniškega fajmoetra cr in laži. Piše se nam iz Presta: Malopridni brusniški vl Nemanič je v hudih škripce prišlo v javnost, kako se S tedaj, ko je v Brusnicah bila. Zanj so tisti dogodki se-Jttbo znamenje in zato bi jih utajil. Pa ne pojde! Na raz-jlaganje je vse polno prič, iiso pripravljene pod pri-tega potrditi, da se je vse o resnično zgodilo, kar je )oročal »Slovenski Naroda. Naj se razupiti Nemanič na glavo osta?i — resnica ostane le resnica. S samimi »ni res, ni res«, se resnica nikoli ne spravi iz sveta. Jaj torej vzame Nemanič na znanje, da vzdržujem svoje poročilo in sem pripravljen dokazati njega resnico po pričah, ravno tako, kakor sem pripravljen dokazati, da je župnik Nemanič: 1.) nečistnik, 2) pijanec. 3) brezverec in 4.) izsesovalec evednega ljudstva. — V Vipavskem Sv. Križu inoajo kapucinski samostan, kamor jnhiti na Porcijunkulo mnogo ljudij. Letos so bili povabili za pridigarja nekega nunca menda iz Kranjske. Prišel je in začel pridigati. Na dolgo in na široko je razkladal vero in irezvero, napadal pa je največ Vipavce. Rekel je: Marsikdo se pogubi, kdor ne veruje v nas, v škofe in papeža; edino mi smo, da resnico govorimo; &ko nam verujete, boste izve-ičani, drugače pa pogublj eni; ko vam mi ukažemo, da se r 2 i t e s strehe, in ako se tudi ubijete, naša sveta vera vas zveliča; ali ni boljše iti z Vero v nebesa negobrez vere v pekel. Glejte Vipavce, kdo jih je pripravil do brezver- stva? Hudobni duh, breiver-ski časniki in apisi, tako da bi mi kmalu nič ne veljali na svetu. Torej kristjani moji, ogibajte se Vipavcev, brezverce, ker oni so nevaren ele ment sveti veri. Končal je pa s pripombo o večnem pogubljenju. V pridigi je napadal na grd način tudi učiteljstvo. Po pridigi se je slišalo v družbi kranjskih ženic, ko so se pomenkovale: Oh, botra, kaj je na Vipavskem? Glejte samo brez verstvo. Ne pustim več moža iti po vino na Vipavsko, ker se bojim, da bi tudi on ne postal brezverec. V družbi moških pa se je Čulo: Par »štamperlov« ga je ta nuno danes preveč spil. Bilo pa je tudi mnogo ljudij, ki so v jezi in ogorčenuju govorili o pridigi. Za potrebni dež so imeli prositi, ne pa politikovati v cerkvi, obrekovati Vipa»C3 pa povzdigovati samega sebe! Ošaben in napihnjen mora biti oni pop, ki se je tako povzdigoval ter zahteval, da SO mora verovati v duhovnike, škofe in papeže, ker le oni so, ki govorijo resnico; ako se njim veruje, bodo zveličani, če ne pa pogubljeni! Ha, kaj ne zasluži tak človek, da bi se ga z bičem pognalo iz cerkve? Take vrste ljudi, farizeje in lažnive pismouke, je preganjal Kristus, in Če bi danes stopil na zemljo v človeški podobi, bi vzel bič pa pregnal take znorele farje! Veruje se v Boga ne pa v grešnega popa, v škofe in papeža! Orbekovanje Vipavcev z brezverci in klic, da naj se ogibajo Vipavcev, pa je dobro preračunjena hudobija in škdoželj-nost. škodovati hočejo Vipavcem, zategadel je v cerkvi hujskal ljudi proti njim. Io ženice so prav razumele namig, ker so rekale, da ne pustijo možem na Vipavsko po vino, da ne poatanejo brezverci! Že tako prede trda vinogradnikom, sedaj prihajajo pa še pridigarji, ki v cerkvi naročajo, da naj se ogibajo Vipavcev. Naravnost škodovati hočejo Vipavcem, pa le za to, ker si izmišljujejo, da so brezverci. Pop v Sv. Križu si je izmislil ter se zlagal, da so Vipavci brezverci, samo da je pokazal svojo Škodoželjnost do ubogega kmeta. Tu se vidi, kake prijatelje ima kmet celo v cerkvi! — Umrla je občečislana narodna dama gospa Ana Lah, vdova c. kr. okrajnega sodnika in mati ma-gistratnega tajnika g. Evgena Laha v starosti 72 let. N. v m. p.! — Otvoritev Aljaževega doma v Vratah se je izvršila včera| ob ogromni udeležbi na jako slovesen način Zbralo se je kakih 600 oseb, med njimi tudi prof. dr. Chodounskv iz Prage. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno. — %a Vegov spomenik bo po 18. t. m., a veekako se meseca avgusta v Kamniku koncert, ki ga priredi mestna občina kamniška. — Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v LJubljani vabi vse svoje člane na prijateljski sestanek, ki ga priredi v torek, dne 9 avgusta ob 3 popoldne v gostilni pri »Gerftarju«, Cerkvene uHoe Št 19 (v Trnovem). Ker je dnevni red zelo obširen in važen, je želeti obilne udeležbe. — V Spodnji šiski stremi nekaj zavednih mož a prebitkom ve* like ljudske veselice pomagati dru žbi sv. Cirila in Metoda, ubogim šišenskim šolarjem ter prostovoljnemu gasilnemu društvu v Šiški na enake dele. Veselica se vrši dne 28 avgusta 19 04, t. j. slavnosnano šišensko »Komarjero« nedeljo na za ta dan zelo razširjenih vrtnih in v gostilniških prostorih gostilne gospe Julije Povše, posestnice v Sponji Šiški, Sv. Jerneja oesta št. 205. Slavna društva naj se pri določitvi veselic na ta dan blagovolijo ozirati. — 25letnica gasilnega društva V Kranju ae )e včeraj obhajala na jako slovesen način. Kranj je btl ves v zastavah Pri stari pošti je došla društva pozdravil načelnik g. Pečnik. Ob pol 11 uri so nastopila vsa društva na obhod po mestu. Na čelu sprevoda je bilo sedem jezdecev. Knder je šel 'prevod po mestu, povsod so dražestoe gospe in gospodične obsipale gasilce s cvetlicami. Na glavnem trgu je pozdravil gasilce v imenu mesta velezasluŽni gospod župan s krasnim ogovorom, na ka teri pozdrav se je v imenu društev zahvalil g Josip T ur k. Kot zastop nik »Zveze« je kranjsko gasilno društvo, ki je ta dan praznovalo svojo 25letnico, pozdravil g. Stri cel ter v imenu »Zveze« razdelil diplome za 25letno službovanje. Diplome so prejeli naslednji gospodje: Anton Depoli, Fran Eržen, Lovro Grohan, Karol Jager, Karol Modrijan, Alojzij Pečnik, Fran in J*nez* Zupane. Pod povelj stvom g. Turka je bilo potem delili-ranje gasilnih društev pred županom in zbranim obč svetom. Zastopana so bila gasilna društva: L ubijana, Vič Glince, Selce, StaraL)ka, Škofja Loka, Radovljica, Šenčur (na konjih) Tržič, Mošnje Železniki, Kamna gorica- Cerklje, Kranj, Ljubno, Preddvor in Šiška. Po sprevodu je bil banket na vrtu g. Maverja. Prvo napitnico je izrekel g. župan in sicer je napil cesarju, na kar je godba zaigrala cesarsko pesem. Gospod župan je tudi pozdravil udeležnike, vsa društva, okr. glavarja Pircs, državnega poslanca dr. Ferjančiča dež. poslanca Pirca in zastopnike »Zveze«. Gosp. Fajdiga je napil kranjskemu gasil nemu društvu, g. Stricel drž. in dež. poslancu g. dr. Ferjančiču, g Turk okrajnemu glavarju g. Pirou itd. Z večernim koncertom se je zaključila ta lepo uspela slavnost — Vojni zapovednik fzm. Succovatv nadzoroval je v soboto c. kr. pešpolk št. 97 v Ilirski Bistrici in se od tam proti Rakeku odpeljal. — Utonil je v vodi Reki v ta kozvanem „jezu" pri Ilirski Bistrici, prostak c. kr. pešpolka št. 97, od 8 stotnije Josip Zalar doma iz Cerknice. Baje ni bil zmožen plavanja. — lf Mariboru je samo v letošnjem letu izstopilo iz rimske cerkve 118 oseb, ki so pristopile evangeljski cerkvi. „Siidstr. Presse* priznava, da to število ni majhno. — Aretovanja v Trstu. V ■redo ziutraj so našli v Trstu, da je iia palači c kr. namestništva »naslikana« italijanska trobojnica. »Naslikana« je b % z — gnilimi jajci, če »ar pa prvo uradno poročilo ni povedalo. Zaradi tega so bili aretirani trije trgovski agentje in dva fotografa. V stanovanju odsotnega trgov skega potnika Gusini se je izv šila hišna preiskava. Curini je menda v zvezi z afero z bombami. okrog ograje vse polno pa so zadrža-sapo, da bi ne ušla nobena beseda. — To so popolnoma krivoverski nazori, je čez nekaj časa rekel Škof. ^i torej ne verjamete, da Bog s točo, snšo ali dobro letino deli kazni ali izkazuje milosti? — Ne morem tega verjeti. Kolikrat se je zgodilo, da sta toča in suša uničili najgorečnejšim vernikom ves pride-ek, med ko so imeli krivoverci najboljšo letino. Jaz menim, da Boga )olje častim, če vse te nesreče in dobrote pripisujem naravnim zakonom, kakor pa da bi mislil, da izhajajo naravnost od Boga. Kajti Če je Bog neskončno dober, ne more biti povzročitelj nesreč, in Če je neskončno pravičen, &e more dajati Turkom in paganom dobre letine, kristij'anom pa jo pokončati. — Vsaka beseda, ki ste jo izrekli, Je aeotlpu8tljiv smrtni greh, je žaljenje Magajna je pri teh škofovih besedah zardel do las. Težko je padla DJegova roka na mizo, potem pa je planil pokonci in mogočno je donel nJegov glas, ko je rekel: — Premilostni gospod knez in škof — vsaka beseda, ki sem jo izrekel, kaže da častim stvarnika. Priznam pa, da je najino pojmovanje Boga tako različno, kakor sta različna noč iu dan. Mislil sem veliko o tem vprašanju. — — Preveč, preveč, moj ljubi gospod, je s sarkastičnim usmevom rekel škof. Verjeti je treba. Ali mi je Bog dal pamet zato, da je nerabim? Vidite, premilostni gospod, meni se vedno zdi, da so si ljudje napravili o Bogu podobo, ki je za Boga žaljiva. Vse človeške slabosti se mu pripisujejo. Ali je mogočni stvarnik ve-soljstva mar bitje, ki ima s človeškimi strastmi napolnjeno srce, da danes ljubi, jutri pa sovraži, da danes tepe jutri pa blagoslavlja. Kako nizko in nevredno je tako naziranje. In kaj mislite, da se pusti Bog podkupovati z darili kakor slabi uradniki, da je tiran, ki deli krivičnim milosti, pravičnim pa jih odreka? Vi pravite, da je Bog nepojmljiv, pa ga vendar vedno razlagate. Vi pravite, da so božji sklepi večni in da so nespremenljivi, in vender molite, naj Bog svoj sklep premeni in svojo voljo predrugači. In nevreden je tudi način, kako se mu skušate prikupiti. Ne samo kristijani tudi dru" goverci delajo tako. Zid misli, da se prikupi Bogu, Če ob sobotah ne dela in če ne je svinjine, Mohamedanec misli, da mu Bog odpusti grehe, če si opere glavo in roke in če ne pije vina, ki ga je vendar vstvaril zato, da ga zavživamo. Indec misli, da stori zaslužno delo, če se s kravjekom namaže, kristjan pa misli, da si pridobi božjo milost, če se v petek posti, Če nanese duhovnikom mnogo denarja in Če z golimi kole ni drsa na Višarje. To naj bo Bogu dopadljivo, to naj bodo zaslužna dela in dokazi kreposti, to naj povečuje slavo onega Stvarnika, ki je ustvaril neskončne milijone zvezd in zemelj in ljudi? — Dovolj, dovolj, je s bripavim glasom vzkliknil Škof in planil pokonci, Vi ste heretik, skoziuskoz heretik. Vidi m, da ne verujete v pravega Boga in najbrž tudi ne v hudobnega duha. — Lakomnost in nevednost sta edina hudobna duha, ki begata Človeške rodove, je tiho rekel Magajna in stopil na stran, da je mogel škof mimo njega. _ (Dalje prih.) — Stavka ari električni eastni železnici. Povsem nena doma se je včeraj pričela pri elek triČoi cestni železnici stavka, in sicer zaradi odpusta treh uslužben cev. Prvi voz je vsled tega mogel Šele ob 7. uri 20 min. zjutraj iz remize, a ves dan je bilo v prometu samo 6 voz. Stavkarji — katerih je Že šest odpuščenih — zahtevajo manj delavnega časa in da se odstrani revizor Podreberšek, katerega dolže da je nepravičen. Ko je Šel zjutraj prvi voz iz remize, so ga stavkarji pozdravili m žvižganjem in a demonstracijami. Ta stavka je vodstvu napravila pač nekaj isgube >n občinstvu nekaj neprilik — največ škode pa imajo stavkarji sami. Eden izmed njih je zaradi nevarne grožnje že v preiskavi pri tukajšnjem deželnem sodišču, šest jih je na cesti brez dela in jela — s%mo mladi Gostin-Čar — stavec v »Katoliški Tiskarni«, ki pa menda nikdar ne dela — in neka druga oseba imata nad stavko svoje dopadajenje. Nimamo nobene sodbe, če so pritožbe in zahteve štrajkarjev opravičene ali ne, ker nam razmere niso dosti znane, ali zdi se nam, da je boj delojemalca proti delodajalcu zadnje in najobupnejše sredstvo, si iiboljšati* svoj položaj, ker delodajalec tisočkrat laglje prenaša štrajk, nego delojemalec. Vse-kako pa se je tudi pri štrajkih držati legalne poti. Mislimo, da danes Že marsikateri izmed štrajkujočih preklinja »doktorjevega sina« in se bojimo, da pride nazadnje še kak stav-kar v nesrečo zaradi delikta proti temu »doktorjevemu sinu«, kakor je prišel voznik Roje. Priproste ljudi je lahko nakuriti in jih spraviti oo kruh, težko pa jim ga je dati. To naj bi bil mladi Gostinčar premislil, predno je zadel ljudi hujskati. Sedaj so žrtve njegovega zapeljevanja na cesti — ali jim bodo Gostinčar in šenklavški duhovniki dali kruha? Sinoči, ko je bil koncert pri PJankarju, so imeli stavkarji še nekaj upanja in so prišli žvižgat električnemu vozu, ki je vozil z južnega kolodvora na dolenjski kolodvor. A danes so si menda že premislili vsaj nekateri. Prišli bo namreč prosit) naj se jih zopet vzame v službo. Kaj je vodstvo ukrenilo, nam ni znano, čuli pa smo že včeraj, da kolovodje štrajka na noben način ne dobe več službe — Surovi vojaki. V noči od 6. na 7. t. m. se je sprlo v Perkovi gostilni na Žabjeku št. 3 kakih 10 vojakov c. in kr. 27. pešpolka z zidarjema Antonom Devetakom in Jožefom Martinčičem in so šli po kon čanem prepiru iz gostilne ter stali na cesti. Zidarja sta bila med tem časom že šla v kavarno »Merkur« na Sv. Jakoba trgu, kjer jih je opazil četo-vodja Jožef Seidler. Ta je takoj poklical ostalo desetorico, ki je bila pred gostilno, da je šla z njim v ka varno, kjer so takoj napadli oba zidarja, ju potegnili iz kavarne in ju zunaj pretepli. Pri tem so raztrgali tudi enemu 4 K vreden klobuk, ka varnarju pa ubili 8 K vredno šipo. Povod surovosti je baje bil, da je v gostilni eden izmed navedenih zidarjev prevzel četovodji ljubico. — Utonil je včeraj ob 1. popoldne v Ljubljanici pri Fužinah Ja kob Pokovec, kurjač na parnici, stanujoč v Dobrunjab, ko se je kopal. Prišel je v vrtinec, iz katerega se ni mogel rešiti. — Obstrelil sa je včeraj gozdni Čuvaj Ferdinand S urni, stanujoč na Glinoah. , turm je bil spravil v neki grm nabasano puško in ko je prišel ponjo, se mu je sprožila in ga je kroglja zadela v desno nogo ter ga težko poškodovala. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Nesreča- V soboto je telo vadil na telovadišču pred Sv. Petra vojašnico 15letni dijak Ivan Primožič, stanujoč v »Mestnem domu«. Ko je pletal po deskah, mu je izpodletelo in je vsled tega tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil levo nogo. Ponesrečenca so pripeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Aretovan je bil v soboto Jožef Roje, voznik električne cestne železnice, ker je pred nekaj časom svojim predpostavljencem nevarno pretil. — K zabavnim vlakom je šlo včeraj na Bled 600 izletnikov. N » kolodvoru je btl zajutrkovalni kon cert, pri katerem je stirala godba c in kr. 47 pešpolka. — Delavsko gibanje. V soboto je slo 8 Dalmaiinoev iz Prager-skega na Hrušico, 9 Vipavcev na Koroško, 19 Hrvatov z Reke na 11 -u sigo, 9 Dalmatineev pa iz Hrušice v Trst. — Včeraj je pa prišlo 15 Slovencev iz Amerike — V Hrušico je šlo 25 Hrvatov, v Tržič pa 38. — Izgubljene reci. Včeraj je bila izgubljena denarnica, v ka teri je bil bankovec za 20 K, 4 K drobiža in en ključ. — Zidar Matevž Cerar te izgubli usniato denarnico s 5 K. Gospa Zofija Ruparjeva je izgubila bankovec za 10 K. — V uti pod Pericnikom je bil včeraj najden žepni nož. Kje se dobi, pove upravništvo „S1. Naroda. — Hrvaška novice« — Jugoslovanski »s i) on isti«. V soboto je bil v Oseku kongres 2 dov, takozvanih, sijonistov, iz vs*»h južnih slovanskih dežel. Kongres je sprejel dve resoluciji, v katerih poudarjajo sijonistični Židje svojo hrvaško na rodnost in izključno pravico hrvaškega jezika na brvaškib tleh Brzojavno so pozdravili kralja in bana. — tiocijaliatični shod so imeli včeraj v Zagrebu ter je govoril Ecb. Kristan, ki so ga nalašč v ta namen povabili e Dunaja. — Klerikalci proti narodnemu jeziku. »Obzor« je prinesel več člankov is peresa nekega duhovnika v prilog slovanskemu bogoslužju. V »Katoliškem Listu« je odgovoril na vse te članke dr. P o zrna n, češ, da slovansko bogoslužje ni narodovo pravo, t* muc le milost iz Vatikana; nnruka stolica pa ima tudi dolžnost (?) pačiti, da se ne uvede slovanski jezik kjer že obstoji latinščina. Končne pravi, da no-ben katolik nima pravice* (?) kritiko-vati škofovo postopanje, temuč se mu mora pokoriti. — Najnovejše novice. — Poneverjenje pri Rothschildu. Višji Rothschildov uradnik v Londonu, neki Blumenthal, je poneveril 325.000 i. Stri. ter pobegnil. Rothschild ga niti ni naznanil oblasti. — Nadvojvoda Ferdinand Kari še ne pride v Prago niti se ne udeleži letošnjih vojaških manevrov, ker je bil bolan za influenco, ki mu je zapustila baje kroničen katar. — S t r a j k brivcev v Buda-pesti. Ker so v neki brivnici delali, vdrli so v njo štrajkujoči ter prisilili pomočnike, da so takoj vstavili delo, napol obrite ali „nažajfaneu moške pa so spodili na ulico v veliko zabavo občinstvu. Prišla je policija, nemirneže prijela, pomočniki v dotični brivnici pa so morali pod policijskim nadzorstvom dovršiti zapričeto delo. — Črnogorski princ Mirko je prišel s soprogo na Semering. — Zopet političen umor. Okrožni predstojnik v Sivmalinu (Ruska Armenija) podpolkovnik plem. B o g u -slovski, je bil v Idgaru pri belem dnevu umorjen. Morilec je ušel. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 8. avgusta V poljedelskem ministrstvu je bilo danes posvetovanje, kako odpomoči pomanjkanju krme. Cuje se, da dobe kmetovalci krmo, kjer je to mogoče, iz državnih posestev in da se jim dovolijo tarifne olajšave. Ministrstvo u videva, da bi nastala več let trajajoča velika ka-lamiteta, če bi bili kmetovalci prisiljeni vsled pomanjkanja krme razprodati živino. Berolin 8. avguta. Glede atentata na ministra Pleh-veja pravijo privatna poročila: Atentat so uprizorile štiri osebe, a tri so bile same ubite. Eksplozija se je zgodila na malem trgu pred kolodvorom kjer je bilo vse polno ljudi. Napadalčeva identiteta je že konstatirana; čuje se, da je Finec švedskega pokoljenja. Rusko-japonska vojna. Petrograd 8. avgusta. Pri bojih pred Port Arturjem je neka ruska granata zadela v japonsko skladišče smodnika. Smodnik se je užgal in provzročil Japoncem ogromno škodo Japonske kroglje ne dosegajo Port Arturja samega, med tem ko dosežejo ruske kroglje vse japonske pozicije. 4 Petrograd 8. avgusta. Stos-sel poroča: Naša armada je 26., 27. in 28. julija odbila vse naskoke Japoncev, ki so imeli ogromne izgube Mornarica je podpirala boj s tem, da je od strani bombardirala Japonce. Izgubili smo v teh treh dneh 40 oficirjev in 1400 mož, ki so večinoma težko ranjeni Japonci so izgubili nad 10 000 mož. London 8. avgusta. Iz Tokio je došla vest, da je general Nodzu že pred več tedni umrl, da pa se njegova smrt prikriva London 8. avgusta. Diploma-tični krogi sodijo, da v slučaju, če zavzemo Japonci Mukden, j i m pošlj^e Kitajska 60.000 mož na pomoč. __ ra|te vsekdar žo- lodčuo tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja J?ioooli|f* v Hi I u r> 11 aiii na. T3unu|slct cesti In zavračajte pona-redbe, ki obsegajo 8. 9. hv. 7. Zj\ 2. pop. 738 8 7395 737 6 23 9 196 315 si. jug :del. jasno brezvetr. jasno si. svzh. pol. oblač. SredDja temperatura sobote in nedelje: 23 lr in 24-6°, — norraale: 19 5° in 19 4°. — Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm. I Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in zcancem prežalostno vest, da je najin sin, oziroma brat, gospod 2246 Alfonz Verhovc gimnazijec III. razreda danes ob 10. uri dopoldne, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoCe v starosti 15 let preminul v deželni bolnici. Pogreb dragega rajnkega bode jutri, v torek ob 6. uri popoldne iz deželne bolnice k sv. Krištofu. Bodi mu blag spomin! Ljubljana, 8. avgusta 1904. Lavoslav Verhovc, c. kr. postni kontrolor, očs. Lea Verhovo, ^.sestra. Mesto v#ake*ja d mojega 8jH>ro Senzacionalna iznajdba. Novo patentirano „Isotect". Preobrat v allbarMltl Mlrokl. stranjeeje gob; soli^arja in vsake vlažr. na zidu. Higienski, razkazujoči piesk za kovine, varstvo proti rji in dostopu zra . tudi plesk za ladje. Posuši so tak ped vodo in ne obsega kislin. Pojasnila: 2144-H „ISOTECT", gener. zastopsth Gradec, VI., Mominigasse št. 26. Mno^o priznanj! Prospekti sralis i WW Zastopniki Mr Isrrjo. Ces. Kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo dr2. železnice v Beljaku. Sarr^A im voia«ga roda. veijaven od dne l. junija 19C4. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PHOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponor < eiak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.ai.ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzth \ Aussee, Somograd, Cea K'^in-Reirlinj, v Steyr, v Line, na Dunaj via AmsteUen 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra c b nedeljah in pra* nikih. — Ob 7. uri 5 m zjutrai osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraj feste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v : dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare Prago, Lip*k Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v 1 'i Kropo le cb nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne vlaK v Trbiž, Boijak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Munakovo, Ljubno, Cez S« v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenev Cez Klein-Reiflmg v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijino vare, Heb, Francove vare Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. ia II. razr.\ Lipsko, na Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, beljak, Franzenateate, Inom Monakovo 'Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in H. razreda). — PROGA V NOVO M£ LN V KOCEVJK Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, StraSo, lopi Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni .vli Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kot PROGA IZ TRlil^ A Ob i 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, iMonakov . ,ubija-rektni voz I. in U, razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, issee, Ljul Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 rn zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob i 1. ur; dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove tare, Heb, Marijine vare Prago \Praga-Linc Ljubljana direktni voz I in II. razr), Plzen, Budejevice. & !n LiDc, Steyr, Pariz, Genevo. Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein L Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4.ari 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja L Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensiesta, Pcntabla. — Ob B. 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipakega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pcntabla, ?ez Selzthal mosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 junra J 18. Beptembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KoCSVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2 uri 32 m popoldne iz Straže, TopUc, Novega mesta, Kočevja in ob 8 ari 35 m zvečer istotako Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18 seLtembra ol deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani vlaki: 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10 uri 46 O ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMN LK Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri M? m dopoladne, ob d ari l'J m zve 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in prazcikih. — Cas prihoda in odhoda ie osrv po 8redajeevropej8kem času ki je za 2 min. pred krajevnim, časom v Ljubljani. [sprejema zavarovanja človeškega živ I ljenja po najraznovrstnejfiih kombina-[cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko [nobena druga zavarovalnica. Zlasti [je ugodno zavarovanje na doživetje fin smrt z zmanjsujočimi se vplačili. [Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. Ii 11 iiii iiMeMnoMMnMHirmunrftrTTiM vzajemna zavarovalna banka tt Pragri. Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 78,324.623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države e \nf»koil i»lo> ttiiMko- narodnu upravo. 3—90 V ta pojMniU daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarna so v iastnej bandnej hiši Zavaruje poslopja in premičninejpn. i požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulautneu Oživa najboljši sloves, koder poslu < Dovoljuje iz Čistega dobička izdata podpore v narodne in občnokorttte* namene. > x dajateij in odjrof orni tednik: Dr. Ivan T a v 4 a ? Lastnina m tisk ,Narodne UskamcV C%%X 8CG