DOMŽALE, 26. NOVEMBRA 1992 • ŠT. 1 2 LETNIK 30 Kd.o.. zn noč temno razjasniti,, ki tare duha FRANCE PREŠEREN Okrajni volilni komisiji v volilnih okrajih na območju naše občine vas obveščata, da so VOLITVE poslancev v DRŽAVNI ZBOR, članov DRŽAVNEGA SVETA ter PREDSEDNIKA REPUBLIKE v nedeljo, 6. decembra 1992 vsa volišča so odprta od 7. do 19. ure. PREBERITE, PREDEN BOSTE ODŠLI NA VOLIŠČE Okrajni volilni komisiji vas obveščata Čeprav ste lahko prebrali, da bodo volitve 6. decembra 1992 za volilce bistveno enostavnejše kot katerekoli doslej, vas vendarle želimo opozoriti na nekatere pomembne zadeve, povezane s sedanjimi volitvami. Preberite, morda boste med našimi obvestili našli odgovor na svoje neodgo-vorjeno vprašanje. OBČINA DOMŽALE JE RAZDELJENA NA DVA VOLILNA OKRAJA, IN SICER JU SESTAVLJAJO: 10. VOLILNI OKRAJ: krajevne skupnosti: Simona Jenka Domžale, Ihan, Toma Brejca Vir, Homec-Nožice, Radomlje, Rova, Dob, Krtina, Vrhpolje-Zalog, Moravče, Peče, Velika vas-Dešen, Prevoje, Lukovica, Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki, je političnim strankam v naši občini omogočeno, da se na pravih straneh našega glasila predstavijo in bralce seznanijo s svojimi kandidati na volitvah 6. decembra. Za današnjo številko smo z žrebom na 20. seji uredniškega odbora glasila Slamnik dne 19. 11. 1992 določili naslednji vrstni red: Stranke zastopane v Skupščini občine Domžale: 2. stran SKD Slovenski krščanski demokrati 3. stran ND Narodni demokrati 4. stran SLS Slovenska ljudska stranka 5. stran LDS Liberalno demokratska stranka 6. stran SSS Socialistična stranka Slovenije 7. stran Združena lista Delavska stranka, Demokratska stranka upokojencev, Socialdemokratska unija, SDP Slovenije Druge stranke: 8. stran Stranka neodvisnih Demokratska stranka Svobodna stranka SvS - Zeleni Slovenije Socialdemokratska stranka Slovenije Krščanski socialisti 9. stran Liberalna stranka Slovenska nacionalna stranka 10. stran Uredniški odbor glasila Slamnik Rafolče, Zlato polje, Krašnja, Blagovica, Češnjice, Trojane. 11. VOLILNI OKRAJ: krajevne skupnosti: Slavka Slandra in Venclja Perka Domžale, Dragomelj-Pšata, Trzin, Mengeš, Jarše-Rodica in Preserje. V volilni enoti št. 4, v katero smo uvrščeni za volitve poslancev v državni zbor, smo skupaj z občinama Kamnik in Ljub-Ijana-Bežigrad, kjer je tudi sedež enote, v volilni enoti št. 2, v katero smo uvrščeni za volitve članov državnega sveta, pa sta skupaj z nami še občini Kamnik (sedež enote) in Litija. 6. DECEMBRA 1992 BOMO VOLILI: poslance v državni zbor člane državnega sveta predsednika države VOLILU, KI STE NA DAN GLASOVANJA (6. decembra) ODSOTNI, LAHKO GLASUJETE 1., 2. IN 3. DECEMBRA 1992 OD 9. DO 17. URE V SEJNI SOBI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska 69/1. Volilci glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Glasuje se tajno z glasovnicami. Volilcu morata biti zagotovljena svoboda in tajnost glasovanja. Vsi volilci boste o dnevu glasovanja in o volišču, na katerem ste vpisani v volilni imenik, pravočasno obveščeni. Če OBVESTILA o dnevu glasovanja in volišču ne boste prejeli, stopite do najbližjega volišča, kjer boste, če se bo na osnovi pristojnega organa občine Domžale ugotovilo, da pomotoma niste vpisani v volilni imenik, lahko volili. Glasovanje traja nepretrgoma od 7. do 19. ure. Volišče, na katerem so glasovali vsi v volilni imenik vpisani volilci, se lahko zapre že pred 19. uro. Predsednik ali član volilnega odbora bo na volišču ugotovil vašo identiteto z osebnim dokumentom ali drugače. Istovetnost se lahko ugotovi na podlagi vsakega osebnega dokumenta (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list ipd.), ki izkazuje volilčeve osebne podatke. Zaradi lažjega dela Vas prosimo, da prinesete s seboj na volišče OBVESTILO, kjer bo navedena številka, pod katero ste vpisani v volilni imenik. Če volivec zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v tem zakonu, ima pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico. O tem odloči volilni odbor in to vpiše v zapisnik. ČE HOČETE, DA BODO VSE TRI GLASOVNICE, KI JIH BOSTE PREJELI NA VOLIŠČU, PRAVILNO IZPOLNJENE, MORATE NA POSAMEZNI GLASOVNICI OBKROŽITI LE ENO ZAPOREDNO ŠTEVILKO PRED PRIIMKOM IN IMENOM KANDIDATA, ZA KATEREGA ŽELITE GLASOVATI. Če vam ni odveč, OBVESTILO vzemite domov in ga shranite za morebitni drug krog predsedniških volitev. Volilni odbori vam bodo zelo hvaležni, pa še hitreje bo šlo. Glasovanje pb pošti Oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega bivališča v domu, ter volilci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, bodo glasovali po pošti, če bodo okrajnim komisijam svojo željo sporočili najkasneje 7 dni pred glasovanjem (29. novembra 1992). Enako lahko glasujejo po pošti volilci, ki na dan volitev niso v kraju stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok. Vsi volilci, ki jim zakon omogoča glasovanje po pošti, bodo pravočasno prejeli volilni material (volilna karta, glasovnice, navodilo, kuverte...). V kolikor bi bili na dan volitev doma, lahko glasujejo na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, vendar le s predloženo volilno karto, s katero bodo dokazali, da niso volili po pošti. Do 6. novembra 1992 je Republiška volilna komisija sprejemala zahteve volilcev, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivajo, ter volilcev, ki so vpisani v posebni Nadaljevanje na strani 11 NAPREDEK A L I Nakup v Napredku je prihranek denarja V SLAMNIKU PREBERITE lil Mengeški samoprispevek Iz naših krajevnih skupnosti Ob tridesetletnici našega glasila-kronika 1973-1982 Kultura v naši občini POZDRAVLJENI MENGŠANI, LOČANI, DOBENCI IN TOPOLCI Naša šola je premajhna, mar ne!? Naš kraj raste in se razvija. Toda šola ne raste z njim. Prostorsko stisko, do katere je prišlo, občutijo predvsem naši otroci. Pouk morajo obiskovati v dveh izmenah, učijo se v prenapolnjenih razredih, popoldnevov ne morejo izkoristiti za igro in zabavo. Tudi družinski ritem je zaradi tega moten. Probleme, ki so posledica premajhne in v nekaterih pogledih zastarele šole, bi radi čimprej rešili. Zato smo na 7. seji skupščine krajevne skupnosti Mengeš, ki smo jo imeli 11. novembra 1992, sprejeli sklep o razpisu referenduma za sofinanciranje obnove in dozidave šole Mengeš. Na njem naj bi se skupaj odločili, ali smo pripravljeni vsak mesec 1 odstotek svojega mesečnega dohodka nameniti za rast naše šole. S tem bi zbrali polovico potrebnih sredstev, drugo polovico pa bi dobili iz proračuna domžalske občine. Od njenih predstavnikov smo za to že dobili trdno zagotovilo. Na pol poti do večje šole smo torej že prispeli. Če združimo moči, bomo prispeli tudi do cilja. V preteklosti smo že dokazali, da smo za svoj kraj pripravljeni nekaj žrtvovati. Tudi tokrat naj bo naša odločitev takšna, da bomo nanjo ponosni. Zato vas prisrčno vabim, da se v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri udeležite javne razgrnitve načrta za razširitev in obnovo šole. Slovesnost bo potekala v avli in dvorani kulturnega doma v Mengšu. Na ogled bo maketa šolskega poslopja, imeli pa bomo tudi priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj. Potem se bomo 6. decembra lažje odločili! Do skorajšnjega srečanja vas lepo pozdravljam. Mengšani, naj šola raste z nami! Vaš Janez Per predsednik KS Mengeš bar bled DOMŽALE Tel./fax: 721-290 Delovni čas: od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure Se priporočamo! * ERWIN A. SCHWARZBARTL ZA DRŽAVNI SVET 2. volilna enota Za SREČNO SLOVENIJO se bomo morali skupaj potruditi. Začeti z osnovnim pojmovanjem RESNICE, ki nam nalaga, da se preizkusimo: V ODGOVORNOSTI, do življenja, ki nas obdaja in skupnih problemov. V PRAVICI, ki naj vedno zmaga. V DOLŽNOSTI, da prispevamo svoj delež k tej deželi. V REDU, ki je osnova gospodarskega in kulturnega napredka. ZA DRŽAVNI ZBOR 10. volilni okraj ST MATJAŽ KARLOVSEK r MBS0 ---...v* w SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Začeli smo spreminjati, dovolite, da spremenimo. 61 decembra odločite VI Ml VERJAMEMO IN VERUJEMO, TODA NE VSAKOMUR IN NE V KARKOLI. NIKOLI NAM NE BO VSEENO, KER VEMO, KAKO NAPREJ. VOLITE SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRATE, VOLITE SREČNO SLOVENIJO. NOČEMO RDEČIH SENC POLPRETEKLOSTI, HOČEMO PRAVIČNO PRIHODNOST. Na temelju demokratične ureditve družbe, ki priznava: ZA PRAVICO drugačnega mišljenja. ZA ENAKOPRA VNOST drugače mislečih ZA STABILNO GOSPODARSTVO z novimi delovnimi mesti in podporo privatne iniciative ZA SOCIALNO VARNOST za brezposelnega delavca in kmeta v stiski. ZA VSO PODPORO DRUŽINI, vzgoji otrok, materam in zaposlenim ženam. ZA UREJENO iN LEPO SLOVENSKO DEŽELO. ZA PRIZNANJE DUHOVNIH VREDNOT. ZA SREČNO ŽIVLJENJE! ZA DRŽAVNI ZBOR 11. volilni okraj dv nji sv la; SI lo je Sc Pc iz U ni P' B, P' la m u\ di di Si si e< m v< Ti si Dr, JANEZ VASLE Vsi si želimo in hočemo spodobno življenje, gospodarski in duhovni razvoj, da plača ne bi zadoščala le za preživetje, ampak bi omogočala tudi nakup knjig, obiskovanje kulturnih prireditev ali spodoben dopust. Toda to ni dovolj! Za obstoj in preživetje slovenskega naroda gre, katerega temelj je trdna in številnejša družina kot doslej. Družini hočemo dati posebno čast, zlasti pa veljavo materi, da bo lažje opravljala svoje zahtevno poslanstvo: najmanj dve leti trajajoč porodniški dopust, otroški dodatek za vse otroke brezplačne knjige za šolarje prav tako si želimo doseči, poseben stanovanjski sklad za mlade dni' zine, davčne olajšave za mlade podjetnike, kmete, obrtnike in druge, ki začenjajo svojo poklicno pot, in da bi ostareli ljudje spet našli svoje mesto v tej družini. Novih »slovenskih« državljanov je preveč! Slovensko državljanstvo morajo izgubiti tisti, ki so dvojni državljani, ki torej niso izgubili svojega prejšnjega državljanstva in tisti, ki so bili v času osamosvojitvene vojne nelojalni. Slovenski izseljenci naj lažje pridobivajo državljanstvo. Slovenija ne sme postati begunsko taborišče Begunski problem je treba rešiti tako, da se s sodelovanjem mednarodnih organizacij v Bosni oblikujejo varna območja, kamor se begunci preselijo. Sodelovanje mednarodne skupnosti pri tem je treba po potrebi tudi izsiliti s tem, da Slovenija napove izselitev beguncev. Ukradeno bo treba vrniti Izvesti bo treba dosledno revizijo vseh že opravljenih privatizacij in doseči vrnitev kakršnekoli protipravne in neupravičene premoženjske koristi. Breme neposrednih davkov naj nosijo premožnejši Nesprejemljivo je, da dohodnino plačujejo delavci, kmetje in upokojenci, ki imajo dohodkov komaj za svoje življenje. Skrbeti je treba za rast slovenskega prebivalstva in uvesti strogo omejevalno priselitveno politiko; prizadevati si je treba za ustvarjanje možnosti za razvoj družine. Srbohrvaščina? Ne hvala! Šolstvo je treba pluralizirati in ga približati evropskim standardom izobraževanja. Šolstvo mora kot eden najpomembnejših vzpodbujevalcev nacionalnega kulturnega in gospodarskega razvoja zajeti čimveč ljudi in jim dati optimalno stopnjo izobrazbe. Tako imenovani »srbohrvaščini« ni mesta v slovenskih šolah. Nočemo postkomunizma v Sloveniji! Hočemo uveljavitev resnične demokracije v Sloveniji s tem, da se odločno in na pošten način odpravijo vsi ostanki socialističnega režima. Le tako bo mogoče oblikovati družbo tretjega tisočletja, ki bo vsakomur omogočala iskanje osebne sreče in uspeha ob skupnem miru in blagostanju. Za nove sindikate! Vsakdo mora v prvi vrsti sam in z lastnim delom poskrbeti za svojo socialno varnost, vendar kdor dela, mora zaslužiti dovolj za spodobno življenje. Sindikat mora biti pluralen in pogovorni partner resničnim delodajalcem, ne pa socialističnim direktorjem. MIMO M.M0 ik predsednico DRŽAVE! Rodila sem se 23. aprila 1949 v Mariboru. Oče je Ljubljančan, mama Mariborčanka, imam še mlajšega brata. Osnovno šolo in gimnazijo sem končala v Mariboru, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Tu sem se tudi poročila s slikarjem Francetom Slano. Imava tri otroke, Bora, Ano in Roka. Zaposlila sem se kot zdravnica v ZD Bežigrad, končala specializacijo iz šolske medicine in opravila magisterski študij v Zagrebu. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani imam sprejeto doktorsko tezo, ki jo nameravam tudi zagovarjati. SLOVENIJA TUDI ZA NAŠE VNUKE - ZANESLJIVI IN POŠTENI NTON I OMAZIC Če se strinjate z našim programom, 6. decembra 1992 v volilni kabini obkrožite: na glasovnici za Predsednika države: št. 5 - Alenka Žagar-Slana na glasovnici za Državni Zbor: št. 19 - Anton Tomažič na glasovnici za Državni Svet našega skupnega kandidata: št. 4 - mag. Ervin Anton Schvvarzbartl NARODNI DEMOKRATI - CIRIL SMRKOLJ Kandidat SLS - Slovenske ljudske stranke za poslanca v državni zbor v volilni enoti 4; Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Lj.-Bežigrad, Lj. Bežigrad, Lj. Moste-Polje, Ribnica 10 volilni okraj občine Domžale, ki obsega krajevne skupnosti: Homec Nožice, Domžale - Simona Jenka, Tomo Brejc - Vir, Radomlje, Ihan, Rova, Dob, Rafolče, Prevoje pri Šentvidu, Krtina, Vrhpolje, Lukovica, Zlato polje, Krašnja, Češ-njice, Moravče, Velika vas, Dešen, Peče, Blagovica, Trojane Gozdarske zdrahe Slovenija je izredno gozdnata dežela, na tretjem mestu v Evropi. Polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, to je približno 1.024.000 ha, od tega jih je v -zasebni lasti približno 640.000 ha, v družbeni lasti pa približno 384.000 ha. Torej več kot ena tretjina. Upoštevajoč vse splošne koristne funkcije gozda za vse, je za lastnika izredno pomembna tudi gospodarska funkcija gozda. Marsikateri hribovski in gorski kmet je odvisen od dela v gozdu in seveda prodaje lesa. Do nedavnega, ko je šel v Sloveniji ves les v odkup prek gozdnih gospodarstev, je bilo pri nas vse lepo in prav. Izpolnjevali smo letne plane, jih večali tudi na škodo gozda in letno posekali prek milijon kubičnih metrov lesa v zasebnih gozdovih, koliko pa v družbenih, nimam niti podatkov, malo prav gotovo ne! Lesna industrija in gozdna gospodarstva so les predelovala, veliko pa je bilo prodanega v izvoz tudi kot hlodovina. Vagoni bukovine, hrasta in drugih sortimentov so potovali v tujino po izredno nizkih cenah. Po letu 1990 pa se je situacija izredno spremenila. Zasebni odkup se povečuje, cena lesa pa kljub vsem doma v Sloveniji ostaja nespremenjena. Tudi plačilni pogoji kmetu se podaljšujejo in niso redki primeri, ko se čaka naizplačilo dva do tri mesece. Zasebna podjetja in tuji kupci v tem vidijo možnost dobička in tudi prav je tako. Pripravljeni so plačati les 15 do 20 odstotkov dražje kot domači kupci, plačajo 10-od-stotni prometni davek in poravnajo 10-od-stotno carino v primeru izvoza. Ne vem, kaj je pri tem narobe; po tržni logiki prav nič! Drugi problem večje razsežnosti pa je, da javna gozdarska služba ne zna ali ne zmore izvajati zakona o gozdovih iz leta 1985, ki je še v veljavi. O tem pa kdaj drugič. CIRIL SMRKOLJ Takole razmišljam: »Trdna vez med starši in otroki pomeni srečno družino, trdna vez med podeželjem in mestom pa pomeni blagor v deželi!« ZA SOCIALNO PRAVIČNO DRŽAVO SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENIAN PEOPLE'S PARTY SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA »Pozorno vas poslušam, državljani« STANKO BUSER NEDELJA, 29. NOVEMBRA 1992 Poznate prosto plezanje? NE! Vabimo vas, da z otroki obiščete dvorano Komunalnega centra v Domžalah v nedeljo, 29. novembra 1992, kjer bodo fantje in dekleta plezali na meji možnega. Organizator tekmovanja je Planinsko društvo Domžale, pokroviteljstvo pa je prevzela SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA. Člani Slovenske ljudske stranke želimo ob tej priliki omogočiti, da se predstavijo v obliki razstave s svojimi deti učenci in učitelji, prizadevni zbiratelji, domiselni modelarji, športniki in druStva s svojimi dejavnostmi in uspehi! Program v DVORANI KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE: ob 9.30 - otvoritev razstave ob 10. uri - začetek kvalifikacij v plezanju in ob 15.30 - ustanovitev Mladinske zveze pri SLS Domžale ob 17. uri - začetek finala v plezanju ob 19.30 - podelitev naslovov državnim prvakom ob 20. uri - zabavni del prireditve s predstavitvijo kandidatov SLS, SKD, NOS Zabavo in predstavitev bo vodil hudomušni Toni Cašperič. Poskrbeli bomo za res dobro plesno glasbo. Igrat bo ansambel Tonija Verderberja! za Slovensko ljudsko stranko vaš MARJAN PODOBNIK Slovenija naj bo jutri srečnejša Slovenska ljudska stranka je orala ledino slovenski demokraciji kot prva politična organizacija izven režimskih na Slovenskem. Naša moč in prepričljivost, ki se kaže v reševanju konkretnih problemov, ki vsakodnevno bremenijo našega človeka, je razlog, da smo danes najštevilčnejša slovenska stranka. Ljudje nam zaupajo, kajti s svojim delovanjem ohranjamo tradicionalne slovenske vrednote, ki temeljijo na zemlji, delu in družini. Korenine našega delovanja rastejo iz krščanskega etosa, poštenja, solidarnosti do sočloveka v stiski in dela. Ljudsko bistvo našega delovanja je usmerjenost v prihodnost, opredeljevanje »za« in ne »proti«. Program Slovenske ljudske stranke izhaja iz človeka. Kmetu, delavcu in izobražencu odpira pot v prihodnost. Omogočiti je treba delo dela zmožnim in pravično plačilo za njihovo delo, socialno pomoč dela nezmožnim in razvojno perspektivo mladim. Slovenska ljudska stranka združuje delavce, kmete in izobražence, vse sloje slovenske družbe. Kadarkoli v zgodovini so se združili ti sloji, so vedno uspeli uveljaviti svoje zahteve. Danes se združujemo v Slovenski ljudski stranki. Zato bomo uspeli. Za nas. Za naše otroke in vnuke. Za srečnejšo Slovenijo. JURIJ BERLOT Za poslanca v državnem zboru me boste volili krajani KS Jarše Rodica, Mengša, Preserij, Trzina, Domžale-Slavko Šlander, Domžale-Venclja Perka, Dragomelj-Pšata. Naši krajani veliko znajo in zmorejo, toda ob oderuških obrestih za posojila, ne upajo investirati v razvoj svoje dejavnosti. Če hoče Slovenija oživitev gospodarstva in nova delovna mesta, je nujno poceniti denar. Mladost sem pustil pod košem pri »Repovžu« skupaj s prijatelji. (Slika desno) Moja izvolitev je bila za domžalsko politično sceno neverjetna senzacija. (Slika spodaj) Da se preživi, je potrebno pljuniti v roke, pa včasih tudi kaj izračunati. Od tu so Nemci odpeljali zadnjega predvojnega župana Mengša, mojega deda Alojza Kanca v izgnanstvo. Grad čaka lastnika in morda bo prav tu v Mengšu lepša poročna dvorana. Slovenska ljudska stranka Slovenija naj bo jutri sreinejša W W. r\/Mi»iip Podpira gospoda mag. Ervina Antona Schvvarzbartla pri kandidaturi VbV UUM&ALt: — za svetnika v državnem svetu! NE LEVO NE DESNO, NA BOLJE UBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA drnovskovi liberalni demokrati ti >N 'o o a "o > s >C/> rt rt rt Besede so odveč. Govorijo dejanja. Nas videnje na volitvah! ANTON PRESKAR -NAŠ KANDIDAT ZA POSLANCA V10. IN 11. VOLILNEM OKRAJU ROJEN: 19. 6. 1950 v Brežicah STANUJE: Mačkovci 49, 61230 Domžale POKLIC: dinp. inž. gradbeništva DRUŽINA: poročen, 1 otrok ZAPOSLEN: od 1. 1. 1979 v domžalski občini: SKIS Domžale, zavod Domžale, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale; sedaj zaposlen kot tehnični direktor SKB Investicijsko podjetje, neprofesionalni član IS SO V Sloveniji za čimprejšnjo realizacijo slovenskega cestnega križa ter ustrezno avtocestno povezavo LJUBLJANA-CELJE ter cestno povezavo ČR-NUČE-DOMŽALE regionalizacijo in decentralizacijo državne in lokalne uprave v ustreznejši in stimulativ-nejši davčni sistem, ki bo omogočil nova vlaganja v proizvodnje in storitvene kapacitete afirmativno mesto in povrnitev ugleda občine Domžale kot hitro razvijajočega se in bogatega prodora naše države. Odprta: Večina se ga spomni kot tajnika Samoupravne komunalne interesne skupnosti (SKIS) ter tehničnega direktorja Razvojnega zavoda, kjer se je ukvarjal predvsem z naložbami na področju komunalno stanovanjskega ter stavbno-zemljiškega gospodarstva ter družbenih dejavnosti. Z učinki njegovega dela se srečujemo po vseh krajevnih skupnostih, njegova prizadevanja so vtkana v uspešno izglasovane in realizirane občinske samoprispevke. Bil je nosilec akcije izgradnje telefonije v nižinskem delu občine, vseskozi je bil prisoten na terenu, njegova vrata so bila vedno in ob vsakem trenutku odprta občanom in krajevnim aktivistom. Pri svojem delu se nikoli ni in se ne bo potegoval samo za posamezne dele občine, temveč se je in se bo boril za skladen razvoj občine. Med pomembnimi temami, ki jih najdete v programu SOCIALISTIČNE STRANKE SLOVENIJE, se bo, če bo izvoljen za POSLANCA V DRŽAVNEM ZBORU še posebej prizadeval: V občini Domžale zagotavljanje pogojev za kulturo in telesno kulturo, ki morajo biti najmanj na ravni države oz. sosednjih občin; realizacija telefonije v Črnem grabnu in Moravski dolini; razrešitev dispozicije odpadkov v občini; nadaljevanje realizacije zastavljenega cestnega programa; pospešeni razvoj komunalne in družbene infrastrukture, pri čemer razmišljam o novih samoprispevkih in pomoči obveznic občine Domžale; realizacija plinifikacije ravninskega dela občine; ureditev KULTURNEGA DOMA Domžale in razširitev Osnovne šole Mengeš. varna: Demokracija odgovornost, spoštovanje razlik, človekove pravice Razvoj dvig izobrazbene ravni prebivalstva, socialno tržno in okolju prijazno gospodarstvo kultura Promet in zveze prednost izgradnji cest, izboljšanje komunikacij, posebej telefonije Decentralizacija manj uradništva, lokalna samouprava, enakomeren razvoj vse Slovenije Demokracija spoštovanje razlik in strpnost do drugače mislečih sodržavljanov, poštenost in odkritost sta njeni bistveni sestavini Promet in zveze ne samo prednostna izgradnja cestnega križa, tudi prednostni razvoj telefonije in drugih komunikacij je za Slovenijo zares usodnega pomena Vodstvo socialistične stranke v naši občini Decentralizacija je razvoj lokalne samouprave. V Sloveniji ne sme biti nerazvitih območij. Sleherni del Slovenije mora biti sposoben enakopravnega mednarodnega sodelovanja s sosednjimi deželami. Socialna varnost pravno varstvo zaposlenih, odpiranje novih delovnih mest, sindikate delavcem, ne strankam. Pravno varstvo državljanov učinkovito in boljše sodstvo, varovanje državljanov pred samovoljo državne birokracije. Obramba in zunanja politika oborožena nevtralnost, majhna, a učinkovita in varčna vojska, majhna, sposobna in koristna mreža diplomatskih predstavništev. Socialna varnost je varnost družine in otrok, je izboljšanje položaja žensk, je zaščita delovnih mest, je pošteno plačilo za opravljeno delo. Pravna zaščita državljanov je varovanje človeka pred samovoljo državne birokracije in pred nasiljem močnejših. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE ŠE PREJ PA REŠI NAGRADNO KRIŽANKO! Domžale (Vencija Perka, Slavka Šlandra), Mengeš, Trzin, Jarše - Rodica, Preserje, Dragomelj, Pšata 11. volilni okraj PISATELJ FRANZ 34 let VISOKOGORSKI NOSAČ CIMOSOV AVTO ZNAK ZMAGI KRAJ M DOMŽALAH DOMŽAL. fIRMA ZttAL.KIJE ŽUŽBKE ZMEŠANA ŽENSKA 10 12 20 SREDIŠČE VRJENJA 18 DEL SKELETA VCOM POJAV PASJE IME BOGINJA USODE 8. ČRKA > ŽENSKO IME M DEJAVNA SKUPINA 19 ZIVKO PRECEU REVIJA ZA RAZVOJ VRSTA JUHE 17 GOR. REŠ. ČOLN PRAZNA BESEDA DOMŽAL: ALPINIST SIVO JANŠINO PRILJUBLJENO VOZIO POLDRAG KAMEN 24. ČRKA PREKOP 14 16 SAMOGL. TURŠKI VEUKAŠ DEL TELESA PLAHA ZNAL VPREZNA ZNAL JUNIOR PRITRDILEN ODGOVOR ECIP.BOG SONCA EMU ZOLA KRAPRI DOMŽALAH INJE AVSTRUA KRAJ V NAŠI OBČNI 13 DUŠK I, CRKA KOŠARKAR MLCHR DOSTOJEVSKI ZLOĆNH 15 ALUMINU 12. ČRKA O I G O I P O V Š Trojane, Češnjice, Blagovica, Krošnja, Zlato Polje, Lukovica, Peče, Moravče, Velika Vas - Dešen, Krtina, Vrhpolje • Zalog, Dob, Ihan, Vir, Rafolče, Rova, Radomlje, del Dragomlja (Bišče, Mala Loka), Homec, Domžale (Simona Jenka)rPrevoje REŠITEV: 16 17 10 18 19 12 20 13 15 NAGRADE ZA PRAVILNE REŠITVE (GESLO): 1. NAGRADA: večerja z izvoljenima kandidatoma 2. NAGRADA: 3 kape s simboli SDP Domžale 3. NAGRADA: 3 pločevinke piva POMLAJENA SLOVENIJA 4. NAGRADA: 3 pločevinke napitka POMLAJENA SLOVENIJA 5. NAGRADA: 5 vžigalnikov SDP Domžale 6. NAGRADA: 5 obeskov za ključe SDP Domžale 7. NAGRADA: 5 svinčnikov SDP Domžale 8. NAGRADA: 5 nalepk SDP Domžale 9. NAGRADA: 5 sponk ZDRUŽENE USTE Rešitve pošljite do 6. decembra (datum, ko bodo volitve) na naslov: SDP Domžale, Ljubljanska 70, 61230 DOMŽALE ZDRUŽENA LISTA DOMŽALE podpira gospoda ALEŠA OCEPKA, direktorja Arboretuma Volčji potok, pri kandidaturi za svetnika v državnem svetu! Cenimo njegovo veliko delo pri novem in bogatejšem programu najlepšega slovenskega parka. VABIMO VAS: na predstavitev knjige ŽENSKE V SLOVENIJI: KO ODGRNEŠ SEDEM TANČIC, ki bo v četrtek, 3. decembra 1992 ob 17. uri v Knjižnici Domžale. Skupaj z avtoricami knjige Marijo CIGALE, dr. Matejo KOZUH--NOVAK (kandidatka na Združeni listi v občini Ljubljana-Bežigrad), Maco JOGAN, Jerco MRZEL, Ano BARBIC in drugimi) se bomo pogovarjali o položaju žensk v Sloveniji, odkrivali skrita kolesja neenakopravnosti in iskali poti za ukrepanje in delovanje. Avtorice sporočajo: ŽENSKE V SLOVENIJI SO PRIPRAVU ENE SPREMINJATI SVOJO USODO. SPREGOVORIMO O SEBI, SVOJIH PROBLEMIH, STVARNOSTI, KI JO ŽIVIMO IN ODGRNIMO TANČICE Z MITA O ŽENSKI. POKAZALA SE BO RESNICA: ŽENSKA JE SAMO ČLOVEK! Na začetku se bo z avtorskim koncertom predstavila igralka Jer ca MRZEL. Svoje poglede na položaj žensk v Sloveniji bosta predstavila tudi kandidata ZDRUŽENE LISTE Igor LIPOVŠEK in Stane OPAŽEM. ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije OSEBNO ODGOVORNI, DELOVNI, POŠTENI, S SVOJIMI ARGUMENTI PODPRTIMI STALIŠČI ZA PRAVIČNO LASTNINJENJE - vsakemu svoje glede na vloženo znanje, kapital in delo - preprečiti razprodajo podjetij in s tem naše neodvisnosti tujcem stranka - zagotoviti vrnitev divje privatiziranih podjetij ogoljufanim - zato spremeniti Zakon o lastninjenju VLOGA DRŽAVE - poceniti in racionalizirati državo - zagotoviti socialno varnost in človeka vredno življenje - vrniti pravo mesto izobraževanju, znanosti, kulturi - poskrbeti za odpiranje novih trgov - zaostriti nadzor nad sivo ekonomijo in izkoriščanjem delavcev ZA UČINKOVITO GOSPODARJENJE - razbremeniti gospodarstvo - stimulirati že uspešna podjetja - odločajo, upravljajo in samostojno gospodarijo naj lastniki in gospodarstveniki ne država - zagotoviti plačilno disciplino - z davčnimi olajšavami vzpodbujati nova vlaganja in nova delovna mesta - pritegniti tuji kapital za sovlaganje ZAPOSLOVANJE - mladim zagotoviti perspektivo in delovna mesta - poskrbeti za prekvalifikacijo čakajočih na delo in jih optimalno zaposliti - stimulirati osebno iniciativo in privatno podjetništvo - s prihranki »v nogavicah« odpirati nova delovna mesta EKOLOGIJA - ohraniti Slovenijo za nove generacije ANTON KAMIN Hočem misliti s svojo glavo, delati pošteno in osebno odgovarjati volilcem v 11. Volilnem okraju - DOMŽALE (VENCLJA PERKA, SLAVKA ŠLANDRA), MENGEŠ, TRZIN, JARŠE - RODICA, DRAGOMELJ, PŠATA. Kandidat se predstavi PETER KOŠIR, demokratski kandidat za poslanca v Državnem zboru v 10. volilnem okraju: Rojen 7. VIII. 1924 v Domžalah. Osnovna šola v Domžalah. Okupacijo aprila 1941 dočaka kot dijak 4. letnika ljubljanske realke. Spomladi 1943 mobiliziran v nemško vojsko; odpuščen marca 1944. Nato odide v partizane. Demobiliziran maja 1946 v Čakovcu, kjer se je tudi poročil in več let služboval. Po končanem učiteljišču v Splitu (1953-56) je poučeval na Hrvaškem do 1. 1958 in se nato vrnil v Slovenijo, kjer je končal pedagoško akademijo in se zaposlil na osnovni šoli v Domžalah, kasneje na usnjarsko galanterijski šoli kot ravnatelj dijaškega doma in nazadnje kot direktor izobraževalnega centra IMP do upokojitve 1. 1986. Živi v Vrhpolju. BRANKO ŽEBOVEC Peter Košir: MOJ VOLILNI PROGRAM 1. Varna država, ki glede na delovno zmožnost in znanje naših ljudi in glede na naravna bogastva dežele mora biti sposobna zagotoviti državljanom ustrezno stopnjo socialne varnosti in blaginje. 2. Odprava ukoreninjenih razvad, kot so slab odnos do dela, pričakovanje, da bo država še nadalje reševala nelikvidna podjetja, špekulantstvo, bogatenje nekaterih brez dela, razvajenost itd. 3. Varčevanje na vseh ravneh in v vseh okoljih. 4. Pospešitev privatizacije in širjenje trgov tudi na območja nekdanje Jugoslavije. Trgi so pogoj za rast proizvodnje in s tem tudi za zaposlovanje. 5. Spodbujanje podjetništva, še zlasti odpiranje možnosti za nove generacije podjetnikov. Omogočanje, da vodilna mesta v gospodarstvu zasedejo zares najsposobnejši, najodločnejši in najpogumnejši ljudje. 6. Pocenitev, racionalizacija in izboljšanje kakovosti dela državne uprave. Uvedba prave lokalne samouprave. 7. Pocenitev zdravstvenega varstva. 8. Poudarjanje spoznanja, da upokojenci niso socialna kategorija prebivalstva, saj so oni ustvarili večji del sedanjega družbenega premoženja. Primerna pokojnina je njihova pravica in ne socialna pomoč ali parazitstvo. Vztrajanje, da je treba vzpostaviti pravilno razmerje med plačami in pokojninami ter invalidninami. Sprememba sistema, tako da bo pokojninski sklad postal resnično kapitalski sklad, v katerega bodo zaposleni vlagali na način zavarova- nja in ne več na način solidarnostnega prispevka za druge. Del dodatnih obveznosti sklada pa naj v prihodnjih letih prevzame proračun. 9. Prizadevanje za uresničevanje potreb občanov - volilcev v volilnem okraju. Torej ne obljube, ampak zavzemanje za to, kar bodo predlagali volilci na srečanjih z njimi ali tudi po telefonu itd-: Posebej pa bo treba skrbeti za telefonijo, sanacijo vodovoda, urejanje lokalnih cest, ustvarjanje možnosti za kmečki turizem ipd. Pogovor s kandidatom G. Tone Peršak, podpredsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine R. Slovenije, podpredsednik Demokratske stranke in kandidat za poslanca v Državnem zboru v 11. volilnem okraju v IV. volilni enoti, skratka, v domžalski občini na desnem bregu Bistrice. Vendar: kdo in kaj še? T. P.: No, zdaj sem žc dobra štiri leta Trzinc in občan te občine. Vse drugo na kratko: Rojen pred 45 leti v Slovenskih Goricah kot sin dninarice. Z materjo sva se veliko selila in tako sem obiskoval kar pet osnovnih šol in se nato s štipendijo občine vpisal na ekonomsko srednjo šolo v Murski Soboti. Kasneje sem se odločil za kulturo in študiral ter diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti ter režije na ljubljanski Akademiji. S politiko sem se srečal že kot študent, in sicer kot pisec člankov, ki so mi nakopali tudi nekaj težav (1968 in kasneje). Po tem sem se vključil zlasti v »opozicijsko« delovanje Društva slovenskih pisateljev, bil med ustanovitelji Nove revije itd. Povsem dejavno pa sem posegel v politiko v času razprav o ustavnih spremembah (od 1. 1987 dalje) in s tem, ko sem se pridružil pobudi za ustanovitev Slovenske demokratične zveze (1988). Potem so prišle volitve 1990, osamosvajanje, nova ustava itd. V domžalski občini ste torej priseljenec. Ste se vključili v okolje? Zanima me, ali ste se vključili v življenje občine tudi kot politik oziroma »delegat« sedanje skupščine? Kot človek, ki se je pogosto selil v življenju, se kar precej hitro vključujem v novo okolje. Poleg tega si tudi zavestno prizadevam za to, ker opažam, da se večina ljudi, ki so si zgradili hiše v Trzinu ali se priselili v druge kraje v občini, nekako počasi vključuje v življenje v novem okolju. To je po moje slabo, kajti Trzin, Mengeš ali Domžale preprosto niso zgolj spalna naselja. Tudi zato se mi zdi pomembno, da smo z novo ustavo predvideli reformo lokalne samouprave, ki bo, tako upam, bolj vključila vse ljudi v življenje kraja in v odločanje o zadevah, ki so važne za prebivalce v tem kraju. Tudi za to podpiram željo ljudi po novih občinah in hkrati tudi pametno zamisel, da se na tem območju oblikuje pokrajina kot višja raven lokalne samouprave, ki naj bi združevala prihodnje nove občine na območju sedanjih domžalske, litijske in kamniške. Važno je, da si to območje zagotovi določeno stopnjo samostojnosti in se ubrani tega, da bi tudi o tistih zadevah, ki so stvar lokalne samouprave za to območje odločala ljubljanska lokalna oblast. Ne bi sicer rad, da bi bilo videti, kot da se hvalim, vendar sem se žc oglašal v skupščini kot »poslanec«, ki je pač tu doma. Tako sem postavil vprašanje, kako je mogoče, da je trzinska plinska postaja kar tako prešla v last hrvaškega državnega podjetja, čeprav je bila zgrajena s sredstvi občine in ljudi, ki tu živijo. S tem sem sprožil neke vrste poreizkavo o tej zadevi. Vključil sem se tudi v razprave o cestah, ki naj bi se gradile na našem območju in to na spodbudo krajanov iz tega okolja, ker soglašam s tistimi, ki sodijo, da bi ne bilo pametno najprej ne vem kako širiti cesto mimo Trzina čez nekaj let pa zgraditi predvideno avtocesto nedaleč stran. Bolje bo takoj iti v končno rešitev, cesto mimo Trzina pa širiti le toliko, kolikor je pač tudi nujno. Tu se predstavljate kot kandidat. Zato bi prosil, da poveste še stavek ali dva o tem, kaj bi bilo treba storiti za to, da bi se naše vsakdanje življenje nekoliko izboljšalo. Osamosvojili smo se, končno ste le sprejeli tudi zakon o lastninjenju in zdaj bo treba začed misliti tudi na vsakdanje življenje, na blaginjo in podobno. Popolnoma se strinjam z vami. Samo primer: Poglejte, za našo deželo je značilno, da je zaposlenih tudi veliko žensk, ki potem opravljajo doma še en »šiht«. Zato je zelo važno, da čimbolj in čimhitrejc razvijemo tako imenovani gospodinjski servis (likalnice, dobre pralnice, servis za pomoč na domu ipd.). Izboljšati bo treba razmere v vrtcih (predvsem zmanjšati oddelke), v katerih naši otroci preživijo večji del dneva. Skratka, nisem za to, da preženemo ženske nazaj k štedilnikom, ampak za to, da pospešeno razvijamo dejavnosti, ki jih bodo razbremenile in tako omogočile višjo kvaliteto življenja celotnim družinam. Po drugi strani je pred nami vrsta sprememb zakonodaje, ki ureja obrt in podjetništvo (olajšave pri zaposlovanju, plačilna disciplina in tudi disciplina pri plačevanju davkov, ki bo omogočila tudi znižanje davkov itd.), kar je za mnoge ljudi prav v tej občini izrednega pomena. Seveda pa je pred novim parlamentom še ogromno nalog na številnih področjih, ki zadevajo tudi nas v domžalski občini kot vse državljane Slovenije. Naj le omenim področje kulture, šolstva, varstva narave itd. Žal, za kaj več nimava prostora. Morda pa bo še prilika za pogovor, če boste izvoljeni. Hvala. Hvala vam in hvala Slamniku za možnost predstavitve. Spraševal: BRANKO ŽEBOVEC SVOBODNA STRANKA SvS Na volitvah za državni zbor 6. decembra 1992 nastopamo s skupno listo: Krščanski socialisti - Delavska stranka Naprej - Svobodna stranka. Delovanje Svobodne stranke - SvS je v smeri pravične razdelitve ustvarjenega narodovega in svetovnega bogastva ter v smeri svobodnega razmišljanja in svobodnih odločitev svobodnega človeka. Svobodna stranka - SvS je na pobudo državljanov in državljank Slovenije že izvedla množične akcije za urejenost šolstva, prometne infrastrukture itd. Posebej želi SvS - Svobodna stranka omogočiti aktivno sodelovanje in afirmacijo v dosedanji družbi politično zapostavljenim skupinam: ženskam, revnim in invalidom. Zato ima SvS - Svobodna stranka na svojih kandidatnih listah izmed vseh strank največjo zastopanost ženske populacije. V sodobnem svetu prevladuje v gospodarstvu trg. To je tekma ponudbe in povpraševanja. V tem boju, ki je v kreativnem smislu pozitiven, je treba upoštevati dejstvo, da vsi ljudje v njem ne sodelujejo z enakimi izhodiščnimi možnostmi. Zato se Svobodna stranka - SvS zavzema za telesno in duševno prizadete ter za vse tiste, ki si niso mogli ali zmogli pridobiti ustreznega znanja in zaposlitve. Svobodna stranka - SvS se zavzema za socialno državo, ki temelji na: - upoštevanju svetovno deklariranih človekovih pravic; - uravnoteženi davčni politiki, ki omogoča državni in posamični gospodarski razvoj ter trdno socialno moralno hrbtenico; - konkretnem in ustvarjalnem odnosu med nosilci kapitala in sindikati, - državnem lastništvu nad očitnimi monopoli; - brezplačnem zdravstvu in šolstvu; - državni podpori vsem človekoljubnim organizacijam, ki skrbijo in pomagajo marginalnim skupinam in ljudem v stiskah; - zaščiti DRŽAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE. Program in delovanje Svobodne stranke - SvS je namenjeno vsem slojem in vsem ljudem dobre volje, zato pričakujemo na volitvah množično podporo naših članov, simpatizerjev in drugih državljanov Slovenije. Volilkam in volilcem pa obljubljamo, da bomo izpolnili njihova pričakovanja, saj bomo pri oblikovanju vlade angažirali vse najsposobnejše in najbolj požrtvovalne ter osebno poštene ljudi iz Svobodne stranke - SvS tako iz domovine, kot tudi iz zamejstva, pa tudi druge posameznike, ki se bodo sposobni predstaviti s kvalitetnimi programi. NE BODITE MALODUŠNI DO VOLITEV! PRIDITE KOT SVOBODEN ČLOVEK, SVOBODNE MISLI IN ODLOČITVE! SVOBODNA STRANKA SvS Ml HOČEMO, Ml ZMOREMO SAMO ENO SLOVENIJO IMAMO - OHRANIMO JO ZELENO Zakaj naju ne boste videli na velikih plakatih? Res sicer nisva filmsko postavna, a to ni razlog, da se najina ozaljšana obraza ne bosta smehljala z velikih panojev, ki rastejo ob glavnih cestah kot gobe po dežju. Plakatne volilne tekme, ki zahteva, da od občinske birokracije pridobiš skoraj toliko dovoljenj kot za gradnjo hiše in moraš zanjo ustanoviti celo malo podjetje, se ne udeležujeva iz načelnih razlogov. Komur je kaj do estetike življenjskega okolja, ta svojih sokrajanov ne bo »osrečil« s pošastnimi panoji, na katerih se bodo izživljali nestrpneži iz vrst konkurenčnih strank, po volitvah pa bodo najverjetneje prelepljeni z »zapeljivimi reklamami« za VVEST, VVEISER RIESE, UNITED COLORS OF BENETTON in druge blagozvočno slovensko zveneče do- kaze prave podobe naše integracije v Evropo. Kdo sva, kakšna sva ter kakšen je program stranke, ki jo predstavljava, boste lahko izvedeli na miniaturnih letakih, ki se bodo znašli v vaših poštnih nabiralnikih. Verjameva, da imate tudi tovrstnega reklamiranja včasih že čez glavo in da velikokrat vse skupaj vržete direktno v smeti. Prosiva vas, da tega ne storite nepremišljeno, temveč tudi ta kos papirja odvržete tja, kjer mu je mesto - v zbiralnik za star papir. Kaj nam je uspelo storiti V letošnjem letu so tudi v naši občini (KS Mengeš) začeli razvijati sistem selekcioniranega zbiranja odpadnega materiala. Ko bo sprejet nov zakon o varstvu okolja, Katerega pobudniki smo prav Zeleni Slovenije, bo mogoče na ravni občine zbiranje odpadkov dati v roke tistemu podjetju, ki bo ob najnižji ceni nudilo do okolja in občanov najbolj prijazne komunalne usluge. Vsa velika podjetja v naši občini imajo izdelane programe ekološke sanacije in so podvržene tudi poostrenemu okoljevarstvenemu nadzoru. Ker smo Zeleni Slovenije v okviru Zakona o privatizaciji dosegli, da so vse spremembe lastništva pravno nične, v kolikor niso prevzete tudi obveznosti varstva okolja, bo mogoče z vašo iniciativo s podjetji skleniti dogovore o oblikah in rokih sanacije. To ne bodo samoupravni sporazumi, katerih ne bo nihče spoštoval, saj bo njihovo izvajanje sankcionirala država Slovenija. Kljub temu, da se je ob pomoči Ministrstva za varstvo okolja predvsem Helios rešil večjega števila nevarnih odpadkov, pa ima domžalska občina veliko število večjih, srednjih in manjših obratov, ki potencialno ogrožajo lokalne vodne vire. Njihov pomen postaja ob poletnih sušah vse večji in Zeleni Slovenije bomo storili vse, da se ustrezno zaščitijo. Centralna čistilna naprava, katere obratovanje je zaradi neustrezne tehnološke zasnove zelo drago, uspešno obratuje tudi s pomočjo sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za varstvo okolja. V Ihanu je prav sedaj dokončana moderna anerobna čistilna naprava, ki bo začela obratovati marca, kajti za svoj zagon potrebuje nekaj tednov relativno toplega vremena, obenem pa so postavili tudi objekt za pridobivanje bioplina. V veliki meri bo rešila problem organskega onesnaževanja Kamniške Bistrice, ki so ji v tem delu tudi poglobili korito, tako da ob zadnjih poplavah farma ni bila pod vodo. Žal pa s čistilno napravo ne bo rešen problem smradu. Vendar je že zasnovan tudi projekt za zmanjšanje smradu z uporabo posebnih šobnih filtrov. Zeleni Slovenije se sicer zavzemamo za razselitev velikih živalskih farm in za bolj zdravo in človeško vzrejo živali, vendar se zavedamo, da je to mogoče doseči le s pametno dolgoročno strategijo. Z večjo angažiranostjo prizadetih pa bi nam verjetno uspelo, da se že zdaj začne proces postopnega zmanjševanja črede na farmi bekonov. Kaj je še potrebno storiti za večjo kvaliteto življenja v občini Reka Kamniška Bistrica naj spet postane reka, in v njej in ob njej bo spet prostor za žabe, ribe, ptiče, kačje pastirje in otroške mlinčke. Projekt renaturalizacije Kamniške Bistrice se je v njenem zgornjem toku že začel. Kljub temu da sta v večjem delu naše občine poseljena oba bregova, pa bi bilo mogoče vsaj na nekaterih mestih reki dati dovolj življenjskega prostora in varovati naselja z zeleno obraslimi nasipi namesto z betonskim koritom. Iz Domžal v center Ljubljane v dvajsetih minutah. Proga Ljubljana-Kamnik bi bila ob posodobitvi lahko prvi primer evropske primestne železnice pri nas. Ob postajah je potrebno poskrbeti za pokrite prostore, kjer bomo lahko trdno priklenili svoje bicikle, če jih že ne bomo, kot je to praksa v Zahodni Evropi, jemali s seboj na vlak in vožnjo nadaljevali v Ljubljani. Zeleni Slovenije bi lahko za tak projekt pridobili podporo iz skladov, ki jih Evropska skupnost namenja za ekološke projekte v Vzhodni Evropi. Varno in zdravo kolesarjenje. S kolesarskimi stezami, ki po možnosti ne bi potekale prav ob robu cest, bi bilo potrebno povezati Domžale z Mengšem, Radomljami, Pre-serjem, Šentjakobom, Virom ter Mengeš s Preserjem, Radomljami, Duplico in Trzinom ter slednjega s Črnučami. Štajersko avtocesto je treba pričeti graditi (tudi) na domžalskem koncu. Le tako se bo celotna občina, zlasti pa del med Domžalami in Črnučami, rešil prometnega infarkta. Toda ob tem je potrebno poskrbeti za zaščito Podtalnice in čimbolj estetski poseg v prostor. Zemeljski plin za gospodinjstva - daljinska toplota za stanovanjske bloke. Kot verjetno veste, plinovod žlahtnega zemeljskega plina za zdaj napaja samo industrijo, čeprav bi lahko v strnjenih naseljih z njim razširili ponudbo z okolju prijaznim gorivom, ki je lahko tudi sicer konkurenčen premogu in mazutu. Prizadevali si bomo, da bodo možnosti za ureditev omrežja s pomočjo proračunskih sredstev zagotovili dostopno ceno za vse tiste, ki bi se radi greli ekološko odgovorno, varno in enostavno. Privatizacija družbenih dejavnosti - svoboda izbire uporabnikov storitev! Privatizacija v zdravstvu, šolstvu in otroškem varstvu naj s fleksibilnim sistemom prenosa materialnih pravic (voucherji) omogoči, da bomo lahko svoje »delnice« po lastni presoji vnovčili tam, kjer smo prepričani, da je za nas najbolje, pa naj si gre za izbiro med zdravstvenimi uslugami državnih zdravstvenih ustanov, privatnega zdravnika ali registriranega bioenergetika ali za predšolsko varstvo naših otrok v občinskem, cerkvenem ali alternativnem vrtcu. za Zelene Slovenije DR. MIHA TOMŠIČ, kandidat za Državni zbor RS v 10. volilnem okrožju ANDREJ KLEMENC, unlv. asistent kandidat za Državni zbor RS vil. volilnem okrožju SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - ZA EVROPSKO KVALITETO ŽIVLJENJA Socialdemokratska stranka Slovenije je edina socialdemokratska stranka v Sloveniji, ki je nastala v opoziciji proti enopartijskemu enoumju. Ustanovljena je bila že 16. 2. 1989. Njen prvi predsednik in ustanovni član je tudi naš sedanji kandidat za predsednika Republike France Tomšič, takrat zaposlen v Litostroju, doma iz Kamnika. Po prvem kongresu pa je vodstvo stranke prevzel dr. Jože Pučnik, ki vodi stranko še sedaj. SklPVI BOMO V Domžalah smo prisotni relativno dolgo časa, od leta 1990, ko smo imeli prvi občni zbor, vendar pa na prvih občinskih volitvah nismo kandidirali, tako da smo bili vseskozi malo odrinjeni od odločujočega političnega življenja v občini. In kaj je danes SDSS? SDS Slovenije izhaja iz vrednot evropske socialne demokracije, ki ima svoje korenine v krščanski etiki, evropski humanistični filozofiji, razsvetljenstvu in demokratično usmerjenemu delavskemu gibanju. Politično se opredeljuje kot levo krilo demokratične sredine. Čeprav se vsak posameznik rodi v že ustvarjeno družbo, ki se ji prilagaja, to ne more vpli- vati na njene spremembe. Sredstvo za doseganje te-teh pa je DEMOKRACIJA, če vključuje najširši krog ljudi in se izraža na vseh področjih družbenega življenja. Demokracija je lahko le demokracija vseh, ne le privi-ligiranih družbenih slojev. Pogoj za uresničevanje demokracije pa je SVOBODA vsakega človeka, ki je lahko omejena samo z enako svobodo drugih ljudi. Poleg nje naj bo tudi PRAVIČNOST, ki ne pomeni le pravne enakosti, ampak tudi enakost socialnih in ekonomskih možnosti za vsakogar. Pri tem pa ne moremo mimo SOLIDARNOSTI, ki jo razumemo kot temelj vsakega sodelovanja in obstoja človeške družbe nasploh. Izhajajoč iz vrednot svo- bode, pravičnosti in solidarnosti si socialdemokratinje in socialdemokrati postavljamo naslednje cilje: • vključitev v evropske integracijske procese ob ohranjanju nacionalne samobitnosti in slovenske državnosti; • parlamentarno demokracijo, kot je začrtana z ustavo; • varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin; • enakopravni regionalni razvoj; • zdravo in človeku prijazno okolje; • racionalno organiziran in učinkovit obrambni sistem, vključen v mehanizem kolektivne varnosti. ZMOGLI SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 00 DOMŽALE ljubljanska 70 Biti socialdemokrat in voliti za socialdemokratsko stranko Slovenije pomeni, da se pridružuješ gibanju za demokratično, pravno in socialno državo Slovenijo, ki se vključuje v moderno Evropo. Zato smo ponosni, da smo socialdemokrati. Naša kandidata za Državni zbor sta porok za uresničitev teh ciljev. Predsednik SDSS Domžale Emil Breznik KANDIDATA SDSS ZA DRŽAVNI ZBOR 10.V0- Domžale ANDREJ SMOLE J kuhar, 40 let, Domžale 11.V0-0omžale MAKSIMILIJAN JOVAN dipl. inž. elektrotehnike, 46 tet, Domžale PREDSTAVLJA SE Stranka krščanskih socialistov V tem pismu se vam želimo predstaviti, saj nameravamo v kratkem ustanoviti občinske podružnice tudi v vašem območju. Stranka krščanskih socialistov (SKS) izhaja idejno iz krščansko socialnega gibanja, ki ga je na Slovenskem začel dr. JANEZ Evangelist KREK. To gibanje odločilno prispeva h gospodarski in politični okrepitvi slovenskega naroda pred prvo svetovno vojno in po njej. SKS je nastala po volitvah 1990 iz spoznanja, da nobena od novih strank v novi državi ni postavljala v ospredje svojega delovanja skrbi za tiste ljudi, ki živimo od tega, da prodajamo svoje delo in znanje in za socialno ogrožene ljudi. V prizadevanjih za politično osamosvojitev Slovenije, čemur je bilo v začetku gotovo potrebno nameniti več naporov, so preveč zanemarile gospodarska in socialna vprašanja. Zaradi prestižnih strankarskih interesov so dopustile, da se nam je gospodarstvo že skoraj sesulo, da je veliko preveč ljudi ostalo brez dela, da naši mladi strokovnjaki ne najdejo dela doma, in kar je dolgoročno gledano, nemara najhujše, da naše nacionalno premoženje nekontrolirano in nezakonito prehaja v roke domačih špekulantov (ki so bili v glavnem privrženci prejšnjega režima in ki ta kapital praviloma nalagajo v tujini) in tujcev. Tako se nezadržno spodkopavajo temelji naši politični samostojnosti in narodni samobitnosti. Mi pa se zavzemamo; za takšno lastninjenje, da se bo ohranila in v bodoče okrepila gospodarska moč našega naroda, za socialno tržno gospodarstvo, v katerem bosta delo in kapital enakovredna gospodarska dejavnika in v katerem bo država na osnovi široke solidarnosti vseh držav- ljanov prevzela odločilni del skrbi za socialno ogrožene (za socialno državo torej) za polno in učinkovito zaposlenost, za razvoj zlasti domačega podjetništva in zadružništva, za usklajen razvoj podeželja in mest. Poudarjamo dostojanstvo vsakega človeka in na tej osnovi pravico do dela in samoupravljanja, brezplačno temeljno izobraževanje, odločilno vlogo družine za zdrav razvoj družbe, odločilen pomen lastnega znanja ter kulture in narodne identitete. Nismo proti temu, da posamezniki postanejo bogati, če je to plod njihove prizadevnosti in sposobnosti, nasprotujemo pa bogatenju s pomočjo špekulacij, prevar in izkoriščanja drugih. Z izrazom »krščansko« poudarjamo zavezanost krščanskemu etosu in se navezujemo na slovensko krščansko soci- alno izročilo ter sodobna spoznanja in prakso socialno usmerjenih kristjanov po svetu. Na volitvah bomo nastopili skupaj z delavsko stranko NAPREJ iz Idrije, ki nadaljuje tamkajšnjo tradicijo delavskega gibanja in Svobodno stranko, ki se zavzema predvsem za pravično delitev ustvarjenega bogastva in svobodo mišljenja. Vabimo vas, da se nam pridružite kot član, članica ali somišljenik, somišlje-nica. NAŠ NASLOV: STRANKA KRŠČANSKIH SOCIALISTOV Tomšičeva 5 61000 Ljubljana Ingo Paš dipl. iur. Rojen je bil 14. 1. 1941 v Berlinu. Po končani osnovni šoli in klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral na Univerzi v Ljubljani in diplomiral na Pravni fakulteti. Po opravljeni pripravniški praksi na sodišču v Domžalah in Ljubljani je uspešno opravil tudi pravosodni izpit v Ljubljani. Je dolgoletni član Društva slovenskih prevajalcev, saj je prevedel več leposlovnih knjig. Prav tako je tudi dolgoletni sodni tolmač za nemški jezik. Skoraj 15 let je bil zaposlen na strokovnih pravnih delih v podjetju In- LS — Liberalna stranka Trdno in zasebno gospodarstvo in poštena demokracija LJUBIMO SLOVENIJO duplati Jarše, nato je v začetku leta 1982 odprl svojo odvetniško pisarno v Mengšu. Vse do prvih demokratičnih volitev v letu 1990 je nato delal kot samostojni odvetnik, in sicer kasneje v Domžalah in Ljubljani. Po volitvah je bil imenovan v prvo demokratično vlado, kjer je vodil resor za turizem in gostinstvo. Na tem področju je dosegel pomembne uspehe. Predvsem je bila uresničena dolgoletna zahteva gostincev po uvedbi davka na dodano vrednost (edina panoga, ki je tako obravnavana v dodano vrednost (edina panoga, ki je tako obravnavana v sistemu prometnih davkov). Dana je bila spodbuda za razvoj podeželja, zlasti s pomočjo strokovnjakov FAO, zastavljena je bila strategija turističnega razvoja in izvedena vrsta finančno ekonomskih ukrepov za ohranitev slovenskega gostinsko turistič- nega gospodarstva, ki je po julijski vojni v letu 1991 doživelo popoien izpad dohodka. Še kot odvetnik se je javno zavzemal za človekove pravice in je tudi aktivno sodeloval v procesu zoper »četverico«, kjer je (tajno) zagovarjal g. Janeza Janšo. V njegovi odvetniški pisarni se je takrat že snovala svobodna samostojna Slovenija. Skupaj s prijatelji iz Liberalne stranke je vložil v slovenskem parlamentu prvo Deklaracijo o samostojni Sloveniji z ustavnim zakonom, katere avtor je bil. Prav tako je tudi sooblikoval predlog kasnejše Deklaracije o suverenosti RS, ki je bila sprejeta v slovenskem parlamentu. Je poročen, oče dveh otrok. V prostem času rad plava, hodi v naravo in igra šah. Viktor Brezar Rodil sem se 11. decembra 1943 v Praprotni polici pri Cerkljah na Gorenjskem. V poklicni šoli sem se izučil orodjarskega poklica in kasneje diplomiral na Višji šoli za socialne delavce. Delal sem kot orodjar, organizator, direktor podjetja, samostojni obrtnik, minister za malo gospodarstvo v slovenski vladi, sedaj pa kot direktor Sklada za razvoj malega gospodarstva. V zadnjih dveh letih sem v slovenski vladi posvečal svoje delo razvoju obrtništva in podjetništva in dosegel gospodarsko izenačitev zasebnikov z družbenimi podjetji, uveljavil sredstva za razvoj malega gospodarstva in postavil razvojne politike malega gospodarstva. Prosti čas namenjam planinarjenju in smučanju skupaj s tremi otroci in ženo. S LOVENSKA NACIONALNA STRANKA Slovenke, Slovenci premislite, kaj so Vam storili Naše preljube parlamentarne stranke naj sedaj, ko je čas za poračun, povedo, kaj so storili za Vas, Slovenke in Slovenci!!! Seveda vse ni črno, Slovenija je samostojna evropska država, toda gospodarstvo je mnogo bolj na psu, kot bi lahko bilo, če bi stranke upoštevale minimum homogenosti, ki jo zahteva slovenski nacionalni program ozdravitve gospodarstva in duha (miselnosti). Bilo je tudi mnogo zapletov, ki niso le stvar nerodnosti in neizkušenosti, ampak prej nasprotno, preračunljivosti in delovanja proti slovenskemu človeku, slovenskemu narodu. Zato pretehtajte naslednje? Ali je normalno, da je prvak LDS obtoževal partijske kolege Jugoslavije, da so sami krivi, ker niso preprečili Sloveniji poti v samostojnost? Ali je normalno, da so ob osamosvojitvi Slovenije strogo zaupne informacije pricurljale v tujino iz samega predsedstva Slovenije? Ali je normalno, da so si komunistični direktorji ob podpori vseh levičarskih strank (SDP, SSS, LDS, DS, SDSS) prigrebli podjetja, ki so bila ustvarjena z žulji vseh Slovencev? To so nesposobne osebnosti, ki nas bodo ■vodile v še večji propad. Ali je normalno, da slovenska oblast varuje Crubeliča in druge podobne stvore, ki so si sposojali težko prigaran denar poštenih Slovencev in ga nikoli vrnili? Ali je normalno, da se DS in druge stranke šopirijo s plakati, izdelanimi iz denarja, ki so ga naropali od Vas? Ali je normalno, da slovenska oblast prepušča paradne konje slovenskega gospodarstva tujcem (večinoma Nemcem), ki zahtevajo, da Slovenec na lastni zemlji govori nemško?! Ali je normalno in zgolj po naključju, da slovenska oblast dopušča kapitalu sosednjih držav (predvsem nem- škemu), da pokupijo Slovenijo, ter jo najprej gospodarsko, potem pa še kulturno in jezikovno privežejo nase? Ali je normalno, da so si parlamentarne stranke napisale zakon, po katerem,gredo poslanci s 25. leti (NE) delovne dobe v pokoj? To" je treba takoj odpraviti, vsakega nasprotnika pa javno razgaliti, sicer bo birokratske zalege, ki jo vzdržuje pošten slovenski narod, čedalje več! Ali je normalno, da razni ministri, ki so se prej vozili s kolesi, sedaj kupujejo najmodernejše limuzine in drugo luksuzno opremo, medtem pa slovensko gospodarstvo in prav tako slovenski narod crkujeta? Ali je normalno, da sicer zelo lep slovenski denar nominalno ni dosti vreden?' Ali je normalno, da je 2 milj. Slovenija sprejela preko 100.000 beguncev, ko pa jih še 50 milj. evropske države z močnim gospodarstvom zavračajo? Ali so popolnoma nedemokratični in kršijo človekove pravice, ali pa je Slovenija mazohistična? Ali je normalno, da slovenska država dopušča, da njeni otroci ostajajo lačni, medtem ko se begunci norčujejo iz hrane, izsiljujejo in ropajo Slovenijo, oblasti pa jih varujejo kot luksuzne turiste? Ali je normalno, da se LDS ob vsem tem zavzema za multikulturnost (popolno razbitje slovenske države in identitete ter pripojitev posameznih kosov ozemlja sosednjim državam)? Ali je normalno, da je slovenska oblast za smešno nizke cene podarila stanovanja večinoma južnjakom, ki se upirajo prilagoditi minimalnim človeškim normam ter poleg vsega še maltretirajo Slovence na lastni zemlji?! Ali je normalno, da v blokovskem naselju slovenske prestolnice južnjaki kurijo kres, pečejo odojke in plešejo kolo ter razgrajajo celo noč, da streljajo iz avtomatskega orožja in maltretirajo Slovence, slovenska oblast pa ne ukrepa? Ali je normalno, da so se SDP, SSS, LDS in DS tako goreče zavzemale za dodelitev državljanstva vsem južnja- kom, le zato, da bi si pridobili volilno bazo in Slovenijo dolgoročno vezali z jugom? Ali je normalno, da imajo agresorski vojaki, ki so streljali na naš narod, sedaj brezplačna stanovanja in 2000 DEM mesečne plače? Ali je normalno in naključno, da je nekaj mesecev pred volitvami, pod streli profesionalca umrl g. Ivan Kramber-ger, ki se je boril za navadnega človeka in je bil srdit antikomunist? Ali je normalno, da se LDS in SDP pogajata z niarojevi-čevo okupatorsko stranko o predvolilni dejavnosti? Ali je normalno, da se slovenski politiki ponižno slinijo in klečeplazijo pri sosedih in v drugih državah, brez hrbtenice in brez sposobnosti zastopati in braniti slovenske interese?! To ponižuje Slovence ter močno zmanjšuje ugled in kredibilnost Slovenije v svetu! Ali je normalno, da slovenska oblast na vsak ultimat Hrvaške ali druge države takoj odgovori s cmeravo uklo-nitvijo njenim zahtevam? Ali je normalno/da je zunanji minister dr. Rupel s svojo nesposobnostjo Hrvaški podaril Piranski zaliv in iz mlade slovenske države napravil invalida? Ali je normalno, da niti ena parlamentarna stranka ni zahtevala razveljavitev rezultatov ustnega dogovora med antinarodnim, pijanim komunistom Kardeljem in Bakari-čem, s katerim smo začasno izgubili slovensko bujsko primorje do reke Mirne? Ali je normalno, da je ob ropanju naših vikendov in ladij ter celo streljanju nanje na našem ozemlju, ostalo zgolj pri vljudnostnih obvestilih Hrvaški, kar pa je vodilo le k še večjim barbarstvom?! Ali je normalno, da morajo slovenski verniki v Sloveniji poslušati tuj jezik, in da se morajo sami organizirati v boju za najosnovnejše človekove pravice? Ali je normalno, da slovenska država in vse parlamentarne stranke (tudi NDS, SLS in SKD), ne samo ignorirajo te ljudi, ampak jih v boju za slovenstvo preganjajo in jim grozijo celo z zaporno kaznijo?! Ali je normalno in sploh mogoče, da celo najvišja cerkvena oblast v Sloveniji svoje vernike ovira in jim celo grozi ter jih tako dobesedno poriva krvoločni Hrvaški v naročje? SNS pravi, vse to ni normalno! SNS bo zahtevala kazni za vse odgovorne ter razgalila vse demokratsko foteljarske stranke!!! Takoj bomo Slovenijo razbremenili beguncev in jim zagotovili bivanje na varnih območjih Bosne ali v brezbrižnih evropskih državah. Odvzeli bomo državljanstvo tujcem, ki niti slovensko ne znajo in državljanstvu Slovenije spet povrnili ugled! Goljufe, kriminalce, tatove in druge parazite ne bomo nagrajevali, kot jih je sedanja oblast. Zavzeli se bomo za spremembo zakona, po katerem bodo zlikovci zelo strogo kaznovani! Za najhujše izmečke bomo uvedli smrtno kazen, da se ne bi redili na račun države ter potem ponovno kradli in morili poštene Slovence! Slovenci bodo imeli prednost pri zaposlitvi, stanovanjih, šolanju itd. Ne bo cenjena le izobrazba, pač pa predvsem znanje, sposobnost in pridnost. Spodbujali bomo razvoj turizma, razvoj novih, čistih tehnologij in modernega šolstva, ki bo zagotavljalo sposobne kadre za zdravo gospodarstvo! Preprečevali bomo, da bi od Evrope sprejemali iztrošeno in umazano tehnologijo, kršitelje pa kaznovali. Proračun bomo omejili na minimum ter spodbujali zdrave gospodarske subjekte in preko njih širili ozdravitev bolnega gospodarskega tkiva Slovenije! Takoj bomo ustavili izkoriščanje Slovenije kot surovinske baze ter prodajanje predelanih surovin nazaj v Slovenijo z oznako »Made in Austria«. Slovenija ne bo vezana niti na nemški niti na italijanski prostor, pač pa bo nevtralna. Vse to so dopustile sedanje foteljarske stranke, ki jim ni mar za Slovenijo, mi pa bomo porok, da se to ne bo več dogajalo! Slovenijo bomo povezali z avtocestami ter ji zagotovili nemoten izhod na morje. SNS bo spremenila Slovenijo v evropski Singapur. Skratka, stvari bomo postavili na svoje mesto! Ne bomo rekli le, voli za nas, pač pa Slovenec, pameten si, dobro premisli in ne škoduj samemu sebi! Pojdi na volitve, sicer bodo drugi volili proti tebi!!! SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA Verjamemo in verujemo, vendar ne vsakemu in karkoli Najprej se želim zahvaliti vsem, ki ste mi v dveh dneh predali res veliko uradno overovljenih podpor za kandidaturo predstavnika lokalnih interesov v državni Svet. Podpore, ki sem jih prejel, so bile iz vseh treh občin volilne enote: Kamnika, Domžal in Litije. Tudi so me podprle vse stranke koalicije in ne samo Krščanski demokrati. Tako sem veliko podpor prejel od Slovenske ljudske stranke in od Narodnih demokratov, pa tudi od strankarsko neopredeljenih ljudi, kar še posebno cenim. To kaže, da Demos pušča sledove in da se dobro ne more izroditi. Pošteni nameni in iskreno zavzemanje za dobro nas ne razdvaja, ampak druži, zakaj interesi konkurenčnih strank in neopredeljenih se v tem primeru niso izključevali, ampak dopolnjevali, ker večina verjame in veruje, vendar ne vsakemu in ne v karkoli. Mag. Ervin-Anton Schvvarzbartl Izkustvo življenja nas uči, da saniranje gospodarstva z državnim intervencionizmom, ohranjanjem finančnih in podjetniških mastodontov ter centralizacijo odločanja v državnih, paradržavnih organih in skladih, ni »zgodba o uspehu«, ki jo ponuja LDS, ampak zabloda dedičev prejšnje oblasti, ki še vedno delajo dolgove in prelagajo probleme na bodoče rodove. »Slovenija je mlada«, vendar ne v smislu, kot nas učijo komunisti Združene liste, ki želijo pod to parolo poskriti zmote, bolečine ljudstva iti krivice svojega preteklega vladanja. Večina nas je odgovornih in zrelih ljudi vseh starosti, prekaljenih v enoumju in zapostavljanju civilizacijskih vrednot ter evropske kulture, ki izhaja iz krščanskega etosa. Zato hvalisanju in navideznemu pragmatizmu Demokratov, ki načenja naše dostojanstvo in svobodo posameznika, ne nasedamo. Tudi ne verjamemo socialistom vseh nians, da se iskreno zavzemajo za socialno pravičnost, samoupravljanje in bratstvo med narodi, ker tega v praksi kot marksisti niso dokazali. Naša prva politična obveza je, da zagotovimo in omogočimo moralno prenovo družbe v pošteno in ne samo pravno državo. Druga njej enaka pa je, da negujemo in uveljavljamo specifične prednosti zaključenih gospodarskih in politično-geografskih celot, tako v Evropi regij kot znotraj države. Mi, ki živimo v osrčju Slovenije in razpolagamo s številnimi posebnostmi in naravnimi danostmi, moramo v tem smislu specifičnosti in komparativne prednosti izrabiti in si s primerno politično podporo zagotoviti hitrejši in učinkovitejši razvoj OSREDNJE SLOVENIJE, OS-i, kot nove pokrajine. To ni separatizem ne lokalizem, to ni egoizem, to je skrb za napredek in razvoj področja, ki ima marsikaj skupnega in povezu-jočega. Da je temu tako, sem imel priložnost spoznati ob številnih srečanjih z občani po vseh treh občinah volilne enote, kjer sem bil deležen izjemne pozornosti in podpore ter priznanj za preteklo delo, pa tudi pričakovanj, da bom njihove interese v državnem Svetu enako zavzeto uveljavljal, kot sem to počel v Zboru občin. Seveda se priporočam, da me podprete na volitvah tudi tisti, ki se srečanj niste udeležili, se pa z mojo držo in stališči strinjate. Vrnimo našemu delu in prizadevanjem poštenje, skromnost, resnicoljubnost in pravičnost. Gradimo na zaupanju in veri. Pribli-žajmo se človeku in naravi, prisluhnimo tudi svoji vesti in Previdnosti, da bomo znali pravilno presoditi kaj je za nas dolgoročno dobro in prav. DOKAŽIMO, DA BOJ ZA PRAVIČNO DRŽAVO ŠE NI POLITIČNI SAMOMOR! VI ODLOČATE, ODLOČITE SE ZA DOBRO, PREPRIČAJTE ŠE DRUGE! Kandidat za državni Svet Mag. ERVIN-ANTON SCHVVARZBARTL, I. r. /lamnik 11 Okrajni volilni komisiji vas obveščata Nadaljevanje s prve strani volilni imenik državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, da glasujejo na letošnjih volitvah. Vsi ti lahko, če bodo na dan volitev v domovini, glasujejo na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, vendar le ob predložitvi volilne karte. Volilci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v posebni volilni imenik, pa lahko glasujejo na kateremkoli volišču na območju volilnega okraja, če predložijo volilnemu odboru volilno karto. Volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajnima volilnima komisijama najkasneje tri dni pred dnem glasovanja (3. decembra 1992) Javna volilna propaganda se mora končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja - od 5. decembra od 00.00 1992 torej brez javnih besed o strankah in kandidatih. Enako je vsaka agitacija prepovedana tudi na dan glasovanja. Objavljamo obe odločbi o voliščih, v katerih so, kot smo že zapisali v prejšnji številki SLAMNIKA, upoštevane vse spremembe imen ulic, cest in naselij, ki jih je v letošnjem letu sprejela Skupščina občine Domžale. Odločbi objavljamo predvsem kot pomoč za vse, ki morda ne boste prejeli OBVESTILA o dnevu volitev in imena volišča, kjer bi lahko glasovali. (OBJAVA OBEH ODLOČB) PONOVNO VAS OBVEŠČAMO, DA VSE INFORMACIJE V ZVEZI Z VOLITVAMI LAHKO DOBITE PRI OBEH OKRAJNIH VOLILNIH KOMISIJAH, KI IMATA PROSTORE V I. NADSTROPJU SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE NA LJUBLJANSKI CESTI 69. LAHKO PA POKLIČETE TUDI PO TELEFONU ŠTEV. 721-022 INT. 36, 37, 38. Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92), izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju štev. 10. volilne enote št. 4 Odločbo o določitvi volišč in območij volišč za glasovanje državljanov na volitvah poslancev v državni zbor, članov državnega sveta ter na volitvah predsednika republike, dne 6. decembra 1992 v volilnem okraju štev. 10. VOLIŠČE 10/01 - KULTURNI DOM BLAGOVICA Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek VOLIŠČE 10/02 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce VOLIŠČE 10/03 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta, Prešernova ulica, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica, Ul. Mirana Jarca, Ul. 7. avgusta, Vegova ulica, Vodnikova ulica, Župančičeva ulica, Želodnik VOLIŠČE 10/04 - PRI PAVLU MARINČKU, Češenik 9 Češenik, Turnše VOLIŠČE 10/05 - JAMARSKI DOM NA GORJUŠI (PROSTORI JAMARSKEGA DRUŠTVA) Brezovica pri Dobu, Gorjuša, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica, Žeje VOLIŠČE 10/06 - PROSTORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE, Domžale, Ul. Simona Jenka 11 Domžale: Cankarjeva ulica brez št. 1, 1b, 3; Kajuhova cesta 1, 2, 3, 4, 5; Ljubljanska cesta 69, 71; Savska cesta od štev. 1 do štev. 45a in štev. 50, Tabor 13, 14, 15, 15a, Ulica Simona Jenka VOLIŠČE 10/07 - AMD DOMŽALE, Krakovska 11 Domžale Domžale: Aškerčeva ulica Ahči-nova ulica (Brejčeva u.*), Karantan-ska cesta (Cesta talcev*), 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22; Karlov-škova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mač-kovci, Stranska ulica, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica, Vodnikova ulica. VOLIŠČE 10/08 - GASILSKI DOM STUDA Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica; Radio cesta, Savska cesta od št. 46 dalje brez št. 50; Študljanska cesta, Šentpavel pri Domžalah VOLIŠČE 10/09 - GASILSKI DOM HOMEC Homec: Bolkova ulica, Gostičeva cesta, I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII ulica št. 13 in od štev. 15 dalje; VIII. ul. brez štev. 1, 2, 3; Vaška pot od št. 28 do št. 37, brez št. 28a; Nožice: Gostičeva ulica, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica. Šeskova ulica, Preserje pri Radomljah: Vaška pot 28, 29, 32, 34; VOLIŠČE 10/10 - OSNOVNA ŠOLA IHAN Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Ihan: Bistriška cesta 1, 2, 3, Brezni-kova c. štev. 52 in vse štev. od 54 naprej; Češminova cesta, Dragar-jeva ul., Drinova ulica 2, Emonska ul. I., Emonska ul. II., Emonska ul. III, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka c, Pot na žago, Šolska ulica, Taborska cesta; Prelog: Bistriška ulica, razen štev. 1, 2, 3; Breznikova ulica od štev. 1 do 51 in štev. 53, Drinova ulica 1, 3, 5, 6, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica, Ul. SI. Pen-gova; Selo pri Ihanu VOLIŠČE 10/11 - SAMOSTAN MALA LOKA Bišče, Mala Loka VOLIŠČE 10/12 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke, Žirovše VOLIŠČE 10/13 - PRI IVANU URBANIJU, KRAJNE BRDO 3 Krajne Brdo, Vrh nad Krašnjo VOLIŠČE 10/14 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Brezje pri Dobu, Krtina, Studenec pri Krtini, Škocjan, Rača, Račni Vrh VOLIŠČE 10/15 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče VOLIŠČE 10/16 - KULTURNI DOM MORAVČE Moravče: Čebulova, Detelova cesta, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode, Vegova ulica, Podstran, Rudnik pri Moravčah, Zalog pri Moravčah, Straža pri Moravčah. VOLIŠČE 10/17 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače, Masljeva cesta, Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava VOLIŠČE 10/18 - PRI URAN-KARJU, GABRJE 6 Gaberje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Selce pri Moravčah, Ples brez štev. 8 in 9, Mošenik VOLIŠČE 10/19 - PRI MAR-ČUNU, NEGASTRN 16 Negastrn, Podstran 9, Pogled, Ser-juče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah VOLIŠČE 10/20 - ZADRUŽNI DOM KRAŠE Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica, Sv. Andrej VOLIŠČE 10/21 - GASILSKI DOM PEČE Križate, Peče, Ples 8, 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž, Zgornje Koseze VOLIŠČE 10/22 - PRI VALENTINI LAVRINC, GORA PRI PEČAH 16 Gora pri Pečah VOLIŠČE 10/23 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba VOLIŠČE 10/24 - KULTURNI DOM RADOMLJE Hudo brez št. 26, 27, 27a, 28, 29, 36; Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete brez št, 40, 40a, 41, 42, 43, 44, 44a, 44b, 44c, 45, 46, 48, 49, 49a, 53, 54, 54a, 56, 57; Dermastjeva ulica, Gregorčičeva ulica, Opekar-niška ulica (Ul. Pirš J. Luke *), Per- netova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta, Ravnikar-jeva ulica, Šlandrova ulica, Trata, Triglavska ulica, Škrjančevo VOLIŠČE 10/25 - BIFE DOBER-ŠEK, Rafolče 32 Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje VOLIŠČE 10/26 - GASILSKI DOM ROVA Dolenje, Hudo št. 26, 27, 27a, 28, 29, 36; Jasen, Kolovec, Radomlje: Cesta Radomeljske čete št. 40, 40a, 41, 42, 43, 44, 44a, 44b, 44c, 45, 46, 48, 49, 49a, 53, 54, 54a, 56, 57; Rova, Zagorica pri Rovah, Žice VOLIŠČE 10/27 - ZADRUŽNI DOM TROJANE Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah VOLIŠČE 10/28 - PRI CIRILU SMRKOLJ, ŠENTOŽBOLT 1 Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Učak VOLIŠČE 10/29 - DOM KRAJANOV VELIKA VAS - DEŠEN Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar VOLIŠČE 10/30 - DELAVSKI DOM VIR Vir: Aljaževa ulica, Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica od št. 1 do št. 20., Čufarjeva ulica, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva ulica, Tkalska ulica, Zoisova ulica, Podrečje VOLIŠČE 10/31 - VRTEC Vir Vir: Bukovčeva ulica od št. 21 dalje; Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Hubadova ulica, Ipavčeva ulica, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica VOLIŠČE 10/32 - UPRAVA PAPIRNICE KOLIČEVO Vir: Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica, Metelkova ulica, Papirniška cesta, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica, Žnidaršičeva ulica, Količevo VOLIŠČE 10/33 - PISARNA KRAJEVNE SKUPNOSTI NA VRH-OPOLJU PRI MORAVČAH Spodnja Javorščica, Spodnji Tu-štanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javorščica, Zgornji Tuštanj VOLIŠČE 10/34 - PRI VINKU KEPCU, ZALOG POD SV. TROJICO 7 Dole pod Sv. Trojico (Dole pod Trojico *), Goričica pri Moravčah, Kokošnje, Selo pri Moravčah, Zalog poa Sv. Trojico (Zalog pod Trojico *). VOLIŠČE 10/35 - OSNOVNA ŠOLA ZLATO POLJE Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lasna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Tr-novče, Zlato polje Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92), izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju št. 11, volilna enota štev. 4 odločbo o določitvi volišč in območij volišč za glasovanje državljanov na volitvah poslancev v državni zbor, članov državnega sveta ter na volitvah predsednika republike dne, 6. decembra 1992 v volilnem okraju štev. 11 VOLIŠČE 11/01 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cesta" 7, 11, 12, 13, 14, 16, 18; Levstikova cesta, Ljubljanska cesta 100, 101, 102, 103, 106, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 131, 132, 134, 135, 136, 138, 140; Ulica Nikola Tesla; Ul. Ivana Pengova (Ul. Toneta Tomšiča*), Vodopiv-čeva ulica VOLIŠČE 11/02 - DVORANA KOMUNALNEGA CENTRA - VOLIŠČE I Domžale: Karantanska cesta 1, 3 (C. talcev*); Lobodova ulica; Mestni trg (Titov trg*); Ul. Matije Tomca (Ul. Ljube Sercerja*); Zupančičeva ulica. VOLIŠČE 11/03 - DVORANA KOMUNALNEGA CENTRA - VOLIŠČE II Domžale: Ljubljanska cesta 73, 77, 77a, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97, 99 VOLIŠČE 11/04 - DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Karantanska c. 5 Domžale Domžale, Karantanska cesta 5 (C. talcev*) VOLIŠČE 11/05 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Mestni trg 2 Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica 1a, 1b, 1c, 1d, le, 3, 13, 15, 17, 19 (V. Vlahoviča*) VOLIŠČE 11/06 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I Domžale Domžale: Gregorčičeva ulica (Šlandrova ul.*), Miklošičeva ulica 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c, 4d, 35; (V. Vlahovič*) VOLIŠČE 11/07 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II Domžale Domžale: Bistriška ulica; Detelova ulica, Gostičeva ulica (Chvatalova ul.*), Ješetova ulica, Ljubljanska cesta 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 133, 137; Miklošičeva ulica 5, 7, 9, 11 (Kidričeva*), Murnova ulica, Plečnikova ulica (Ul. 29. novembra*), Potočnikova ulica (Kraigherjeva ul.*), Rojska cesta, Slamnikar-ska ulica (Kidričeva c.*), Sejmiška ulica, Vegova ulica VOLIŠČE 11/08 - OSNOVNA ŠOLA RODICA Domžale: Adamičeva ulica, Berni-kova ulica (Marokova ul.*), Breznikova ulica, Češminova ulica (Kovi- čeva ul.*), Jarčeva ulica 1, 2, 7, 12, 13, 18, 23; Kettejeva ulica 13; Ro-diška ulica (Mauserjev trg*); Staretova ulica (Koširjeva ul.*), Šolska ulica (Peternelova ul.*); Triglavska ulica (Rozmanova ul.*), Trdinova cesta, Zoranina ulica. VOLIŠČE 11/09 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, C. talcev 4, Domžale Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica (Hauptmanova ul.*), Pot Pod hribom (Pot kurirjev*), Pot za Bistrico, Šumberška cesta (C. padlih borcev*, Ul. 3. septembra*) VOLIŠČE 11/10 PALA VAS Depala vas VOLIŠČE 11/11 - GASILSKI DOM STOB Domžale Domžale: Kosovelova ulica (Koš-čeva ul.*), Krožna cesta, Ljubljanska cesta od štev. 1 do štev. 45 ter 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, 55, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pri-davko, Ravnikarjeva ulica (Vojkova*), Stobovska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica. Nadaljevanje na naslednji strani BIFE KM, DE- Kandidati za poslance v državni zbor vol. enota: 4, vol. okraj: 10. Območje: del občine Domžale, ki obsega območje Krajevnih skupnosti: Trojane, Blagovica, Peče, Velika vas - Dešen, Moravče, Češnjice pri Domžalah, Krašnja, Zlato Polje, Lukovica, Vrhpolje pri Moravčah, Krtina, Prevoje pri Šentvidu, Rafolče, Dob, Rova, Ihan, Radomlje, Tomo Brejc - Vir, Domžale - Simona Jenka, Homec - Nožice 2. STRANKA NEODVISNIH PATERNO-STER MARJAN 3. DEMOS - KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA - DOMOVINSKA NARODNA STRANKA - DONS, REPUBLIKANSKA STRANKA SLOVENIJE - REP. SS, DEMOS STRANKA - DEMOS HVASTIJA JANEZ 4. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE GOLJA MARJAN 5. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS CAJHEN JOŽEF 6. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD MIHELIČ - BLAŽIČ JOLANDA 7. KRŠČANSKI SOCIALISTI - DS NAPREJ - SVOBODNA STRANKA JARH JOŽEF 8. ZDRUŽENJE »SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ« SLOVENIJE - ZDRUŽENJE »SMER« SLOVENIJE STRAŽAR MATIJA 9. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE SEG MESAR STANE 10. SOPS - SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA KALUŠNIK ROMAN 11. IVE STANIČ STANIČ IVAN 12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS KONCILLJA BRANKO -ALEŠ 13. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS SMOLEJ ANDREJ 14. LDS - LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA LENIČ JOŽE 15. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS SMRKOLJ CIRIL 16. ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE LIPOVŠEK IGOR 17. NEODVISNI KANDIDAT CERAR MIROSLAV 18. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE SSS PRESKAR ANTON 19. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA TOMA-ŽIČ ANTON 20. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD KARLOVŠEK MATJAŽ 21. LIBERALNA STRANKA - LS BREZAR SOC. VIKTOR 22. ZELENI SLOVENIJE TOMŠIČ DR. MIHAEL - GABRI 23. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA KOŠIR PETER vol. enota: 4, vol. okraj: 11. Območje: del občine Domžale, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Jarše - Rodica, Mengeš, Preserje, Trzin, Domžale - Slavko Slander, Domžale - Venclja Perka, Dragomelj 2. STRANKA NEODVISNIH KAMIN ANTON 3. DEMOS - KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA - DOMOVINSKA NARODNA STRANKA - DONS, REPUBLIKANSKA STRANKA SLOVENIJE - REP, SS, DEMOS STRANKA - DEMOS JANČIGAJ BORIS 4. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE ZOREČ IVANKA 5. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS CAJHEN JOŽEF 6. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD MIHELIČ - BLAŽIČ JOLANDA 7. KRŠČANSKI SOCIALISTI - DS NAPREJ - SVOBODNA STRANKA CERKVENIK BRANE 8. ZDRUŽENJE »SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ« SLOVENIJE - ZDRUŽENJE »SMER« SLOVENIJE STRAŽAR MATIJA 9. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE SEG MESAR STANE 10. SOPS - SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA SMOLNIKAR MARJAN 11. IVE STANIČ STANIČ IVAN 12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS KONCILIJA BRANKO - ALEŠ 13. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS JOVAN MAKSIMILIJAN 14. LDS - LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA LENIČ JOŽE 15. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS BERLOT JURE 16. ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE ORAŽEM STANE 17. NEODVISNI KANDIDAT CERAR MIROSLAV 18. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE SSS PRESKAR ANTON 19. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA TOMA-ŽIČ ANTON 20. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD VASLE DR. JANEZ 21. LIBERALNA STRANKA-LS PAŠ DIPL. IUR. INGO 22. ZELENI SLOVENIJE KLEMENC ANDREJ 23. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA PERŠAK ANTON 12 /lamnik Domžale Volitve predsednika republike v nedeljo, 6. decembra 1992 1. dr. Stanislav BUSER Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Darja I Ml i/AR BEBLER Predlagatelj: SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS 3. France TOMŠIČ Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -SDSS 4. Jelko KACIN Predlagatelj: DEMOKRATSKA STRANKA 5. dr. Alenka ŽAGAR SLANA Predlagatelj: NARODNA DEMOKRATSKA STRANKA 6. Ivan BIZJAK Predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 7. Milan KUČAN Predlagatelj: dr. MATJAŽ KMECL IN SKUPINA VOLIVCEV 8. dr. Ljubo SIRC Predlagatelj: LDS - LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA Nadaljevanje s prejšnje strani VOLIŠČE 11/12 - KNJIŽNICA DOMŽALE, Domžale (vhod v prostorih KS Venclja Perka) Domžale: Cankarjeva ulica 1, 1b, 3; Ljubljanska cesta 46, 48, 52, 54, 54a, 59, 61, 61 a; Partizanska ulica, Prečna ulica, Tabor brez štev. 13, 14, 15, 15a, Taborska cesta, Var-škova ulica, Vodovodna cesta. VOLIŠČE 11/13 - OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE - STARA STAVBA - (vhod z dvorišča) Domžale: Kajuhova cesta brez štev. 1, 2, 3, 4, 5; Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta 56, 58, 58a, 60, 62, 63, 63a, 64, 65, 65a, 66, 67, 67a, 68, 70, 74; Masarykova ulica od štev. 1 do štev. 17 in štev. 24 (Zormanova ul.*), Nova Ulica, Obrtniška ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Ulica Urha Stenovca, Železniška cesta. VOLIŠČE 11/14 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Kolodvorska 8 Domžale Domžale: Kamniška cesta 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 9, 10, 13d, 15; Ljubljanska cesta 72, 72a, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 92, 96, Masljeva cesta. VOLIŠČE 11/15 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj, Pšata VOLIŠČE 11/16 - STARA OSNOVNA ŠOLA SPODNJE JARŠE Domžale: Jarčeva ulica razen štev. 1, 2, 7, 12, 13, 18, 23; Kamniška cesta 17; Kettejeva ulica brez štev. 13; Masarykova ulica štev. 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25 (Zormanova ulica*) Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfar-jeva ulica, Groblje, Kamniška cesta 15, 17; Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica, Slomškova ulica Spodnje Jarše: Čevljarska ulica od štev. 1 do 8, Jarška cesta od štev. 1 do 34 brez štev. 30, Jelovškova ulica, Kamniška cesta 2, Prežihova ulica, Šolska ulica (del Peternelove ul.), Šubljeva ulica. VOLIŠČE 11/17 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE Srednje Jarše: Čevljarska ulica od štev. 9 dalje, Gasilska pot, Golčaj-ska cesta, Jarška cesta štev. 30 in od štev. 35 dalje, Kamniška cesta brez štev. 2, 17, 18, 20, 24, 26, 28, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Ro-žičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Kamniška cesta štev. 17, 18, 20, 24, 26, 28, Krožna cesta, Industrijska cesta VOLIŠČE 11/18 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole VOLIŠČE 11/19 - OBRTNA ZADRUGA ZORA MENGEŠ Mengeš: Aljaževa ulica (del Šin-kove ul.*), Drnovo (C. Kokrškega odreda*), Dragarjeva ulica, Erjavčeva ulica (del Veselovega nabrežja*), Finžgarjeva ulica (del Šin-kove ul.), Gorenjska cesta, Gosti-čeva ulica, Jalnova ulica (Strehov-čeva ul.*), Jama, Japljeva ulica (Ul. Toma Brejca*), Jurčičeva ulica (Osojnikova*), Kamniška cesta, Kolodvorska cesta brez štev. 2a, 2b, 2c; Levstikova ulica (Kosmačeva ul.*), Krekova ulica (Šlandrova ul.*), Medvedova ulica, Novakova ulica, Pot talcev (del Veselovega nabrežja*), Prešernova cesta, Stare-tova ulica, Steletova ulica, Sadni-karjeva ulica (del Koželjevega nabrežja*), Svetčeva ulica, Valvazor-jeva ulica (del Novakove ul.*), Ve-selovo nabrežje, Zupanova ulica (Koščeva ul.*). VOLIŠČE 11/20 - DOM POČITKA MENGEŠ Mengeš: Glavarjeva ulica, Glavni trg, Kolodvorska cesta 2a, 2b, 2c; Levčeva ulica (Glavarjeva*)), Slam-nikarska ulica 2, 4, 6, 8, 12, 14 (Dermastjeva*); Zavrti štev. 36 in 45 (Slamnikarska*) VOLIŠČE 11/21 - KULTURNI DOM MENGEŠ Mengeš: Balantičeva ulica (Gorju-pova ul.*), Detelova ulica, Janševa ulica (Keržanova ul.*), Jelovškova cesta od štev. 1 do 67 (Kidričeva ul.*), Kersnikova ulica, Kopitarjeva ulica (Vrhovnikova ul.), Lavričeva ulica, Mehletova ulica, Prelov-škova ulica, Slamnikarska ulica brez štev. 2, 4, 6, 8, 12, 14 (Dermastjeva ul.*), Šolska ulica (Ul. talcev*), Šubljeva ulica (Dolinškova ul.*), Zavrti brez štev. 36 in 45, (Slamnikarska ul.) VOLIŠČE 11/22 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Mengeš: Cankarjeva ulica, Glasbi-larska ulica, Grobeljska cesta (Partizanska c.*), Jarška ulica (Ul. vstaje*), Jelovškova cesta od štev. 68 dalje (Blejčeva c.*), Stara pot, Trdinov trg, Trubarjeva ulica (Prole-tarska ul.*), Vegova ulica. VOLIŠČE 11/23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Mengeš: Dalmatinova ulica (Škofi-čeva ul.*), Glavičeva ulica, Greg-čeva ulica (del Ul. OF*), Koblerjeva ulica (del Jelovškove ul.*), Linhartova cesta (C. 8 julij*), Liparjeva cesta (Liparjeva cesta in Tomšičeva ul.*), Muljava, Ogrinovo, Pristava, Rašiška cesta (Pot Rašiške čete*), Ropretova pot (Ropretova pot in Ul. OF*), Šubičeva ulica (del Jelovškove ul.*), Za malnom (del Jelovškove ul.*). VOLIŠČE 11/24 - TRAK MENGEŠ - NOVI OBJEKT Mengeš: Hribarjeva ulica, Maistrova ulica, Murnova ulica, Ulica dr. Zajca, Slomškova ulica (Ul. Mengeške skupine*), Zadružniška ulica, Zoranina ulica. VOLIŠČE 11/25 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU Loka pri Mengšu: Gasilska cesta (Mušičeva c.*), Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica (Na ulicah*), Trzinska cesta, Za Pšato (Stoparjeva ul.*). Dobeno VOLIŠČE 11/26 - OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH Preserje pri Radomljah: Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od štev. 1 do štev. 27 a ter štev. 28a, VI. ulica, VII. ulica Kandidati za člane Državnega sveta - predstavnike lokalnih interesov VOLILNA ENOTA 2 - občine: DOMŽALE, KAMNIK, LITIJA 1. MARIJA KLUN, roj. 11. 11. 1935, GABROVKA, POD-PEČ 9, DIPL. FILOZOF., DIREKTORICA predi.: ZELENI SLOVENIJE - ODBOR LITIJA 2. ALEŠ OCEPEK, roj. 7. 7. 1959, NOŽICE, GOSTIN-ČEVA 85, DIPL. AGRONOM, DIREKTOR predi.: STANISLAV ZARNIK IN SKUPINA VOLILCEV 3. SLAVKO ROKAVEC, roj. 8. 4. 1956, JEVNICA, JEV-NICA 92, GEODED, PREDS. IS OBČINE predi.: SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE 4. ERVIN ANTON SCHVVARZ-BARTL, roj. 23. 2. 1940, DOMŽALE, AŠKERČEVA 16, MAG. POSLOVNE POLITIKE IN DIPL. ING. KEM., POM. GEN. DIREKTORJA predi.: MARIJA GUTNIK IN SKUPINA VOLILCEV od štev. 1 do štev. 14 brez štev. 13; VIII. ulica štev. 1, 2, 3 VOLIŠČE 11/27 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN I Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Kidričeva cesta, Kratka pot, Ljubljanska cesta, Mengeška cesta, Za hribom, Ulica Rašiške čete, Zorkova ulica. VOLIŠČE 11/28 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN II Blatnica, Brodišče, Bergantova ulica, Cankarjeva ulica, Dobrave, Gmajna, Košakova ulica, Lobo-dova ulica, Mlakarjeva ulica, Mot-nica, Na jasi, Partizanska ulica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Špruha, Trdinova ulica, Ulica pod gozdom (Rakefova ul.*), Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica bratov Kotar, Vegova ulica (Ul. 7. julija*), Zupančičeva ulica, Zupanova ulica. VOLIŠČE 11/29 - SEJNA SOBA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Predčasno glasovanje za volilce, ki bodo 6. 12. 1992 odsotni iz kraja stalnega prebivališča (69. člen). Republika Slovenija VOLILNA ENOTA ŠTEV. 4 Okrajna volilna komisija okraju št. 11 OPOMBA (*) - naziv ulice pred spremembo v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 2/92, 6/92 in 11/92). Številka: 00800-18/92-10 Datum: 16. 10. 1992 PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Mojca SMREKAR-TOMELJ,dipl. prav., I. r. K jubileju gorske reševalne službe Služba, katera neslišno bdi nad vsemi pohodniki, gorniki ali plezalci oziroma nad vsemi, ki del bivanja posvečajo goram - je javna služba, ki je letos praznovala 80-letnico obstoja. Organizirana je v sklopu PZS, njen osnovni namen je preprečevati nesreče v gorah, nuditi takojšnjo pomoč ponesrečenim in jih čim hitreje spraviti do ustreznih zdravstvenih ustanov, iskati pogrešane ali izgubljene gornike v gorskem svetu, nuditi pomoč občanom pri elementarnih ali pri drugih hudih nesrečah, kjer posebna izurjenost reševalcev pripomore pri reševanju človeških življenj in imetja. Kratek pogled v zgodovino ustanavljanja gorsko-reševalnih organizacij v alpskih deželah nam pove, da se je kmalu tudi na tedanjem Kranjskem izkazala potreba po ustanavljanju reševalnih služb. Ustanavljanja reševalnih skupin na Slovenskem Prva gorsko-reševalna organizacija je bila ustanovljena leta 1884 v Švici, kjer je bil turistični in alpinistični svet najbolj razvit. Dve leti kasneje so bili ustanovljeni Alpski reševalni odbori v Munchnu, na Dunaju in Salz-burgu. Januarja 1898 je bil ustanovljen še reševalni odbor v Innsbrucku, v katerega se je včlanila tudi kranjska sekcija DOAV (Deutche Alpenverain). Delovala je v naših večjih kra- jih, vodili pa so jih predvsem veljaki iz nemškega planinskega društva, medtem ko so bili reševalci naši gorski vodniki, domačini in ostali gorniki, navajeni trdega reševalnega dela. Število gorskih nesreč se je stopnjevalo. Pravtako se je stopnjevalo tudi rivalstvo med Slovenskim planinskim društvom in takratnim nemškim Al-penvereinom, ki je delovalo pri nas vse do 1. svetovne vojne. Slovenci smo si morali tudi na tem področju odtisniti svoj pečat slovenstva. V okviru SDP (Slovenskega planinskega društva), ustanovlj. 1893, sta dr. Josip Tičar in dr. Jernej Demšar 16. junija 1912. leta ustanovila prvo slovensko Gorsko reševalno postajo v Kranjski Gori. Ta datum štejemo kot ustanovno leto naše sedanje Gorske reševalne službe. Prva dokumentirana nesreča v naših gorah se je zgodila leta 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila bohinjskega vodnika Korošca. Pristop na Triglav je bil v tistih časih pravi podvig, saj ni bilo ne klinov in nadela- nih poti, ne bližnjih planinskih koč, ni bilo primerne opreme, ne radijskih zvez in mobitelov in tudi vklesanega zavetišča in stolpa še ni bilo. Pot je varnejša, vendar pa nas na poti proti vrhu v spomin in opomin opozarjajo spominske plošče, da se še tudi danes dogajajo nesreče enakega vzroka kot tista pred poldrugim stoletjem. Sedanja organiziranost G RS Danes deluje v Sloveniji 17 postaj GRS, v katere je včlanjenih 706 članov in pripravnikov. Od ustanovitve pa do danes so reševalci opravili preko 3000 reševanj v gorah in prinesli v dolino 838 smrtno ponesrečenih. Poleg Komisije za GRS, katero sestavljajo načelnik in načelniki vseh postaj, deluje GRS še v naslednjih podkomisijah: - za vzgojo in izobraževanje - zdravniška podkomisija - za plazove (minerji plazov in vodniki lavinskih psov) - za opremo - za letalsko reševanje GRS tesno sodeluje z republiškim in občinskimi Sekretariati za notranje zadeve, policijo, s štabi CZ, TO in raznimi drugimi organizacijami, ki jo tudi finančno podpirajo. Pred kratkim je bila slovenska GRS sprejeta v Mednarodno zvezo gorskih reševalnih služb I.K.A.R. z veljavnostjo članstva od leta 1955, kajti takratno Jugoslavijo je vseskozi zastopala Slovenija, ki je bila tudi soustanoviteljica te zveze. Ob jubileju Centralno slovesnost ob 80-letnici GRS v Sloveniji smo imeli v slovenskem parlamentu. Ob tej priložnosti so bila podeljena številna priznanja reševalnim službam in posameznikom s strani štaba za CZ, Ministrstva za notranje zadeve in Planinske zveze. Letošnje leto je bilo jubilejno, 70-letnica delovanja, tudi za kamniško Gorsko reše- valno službo, katero sestavlja tretjina reševalcev iz Mengša in Domžal. Slovesnost, ki je bila oktobra v Kamniku, je bila popestrena s slavnostnim govorom predsednika predsedstva g. Kučana in s krajšim kulturnim programom občinskih kulturnih društev. Poleg g. Kučana in g. Kmeclja iz predsedstva so bili navzoči še drugi ugledni gostje republiških in občinskih organizacij, predstavniki Komisije za GRS ter predstavniki ostalih reševalnih postaj v Sloveniji in drugi. Ob tej priložnosti je Gorska reševalna služba Kamnik prejela od predsedstva RS častni znak Svobode, ostali reševalci pa priznanja za dolgoletno delo pri Gorski reševalni službi. V letošnjem letu smo z Ministrstvom za obrambo - CZ v Domžalah ustanovili Planinsko reševalno enoto, sestavljeno iz reševalcev, ki bodo poleg osnovnega delovanja v GRS delovali tudi na področju preventive, zaščite in reševanja v naši občini. Janez Kosec 110 let od ustanovitve »domžalske slamnikarske tovarne« Bratje Obervvalder Ta »Povževa tovarna«, katere stavbe, zemljišče in del zgodovinske zbirke je še danes v Domžalah ob Tomčevi in Slamnikarski cesti, vzhodno od Zdravstvenega doma, ni najstarejša domžalska slamnikarska tovarna, čeprav je 110 letnica za vsak kraj že lepa kulturna dediščina. Prva slamnikarska tovarna v Domžalah je bila ustanovljena pred 135. leti. Pavel Mellit-zer jo je sezidal v Studi, še danes se tam reče pri Pavletu. Vse naslednje pa so bile potem v Domžalah. Pred 126. leti »Krizantova«, ustanovitelj Peter Ladstatter in sinovi, to je današnji Toko. Pred 123, leti Kurzthalerjeva, nazadnje je bil tam Alko, stavb ni več, ohranjena pa je prelepa Kurzthalerjeva vila, danes last Jane-žič-Keršmanc, firmo so ustanovili Bratje Kurzt-haler. Nato pred 122. leti »Vovkova« tovarna, ustanovitelj Jakob Obervvalder et Co, današnja Univerzale. Pred 118. leti sta nastali: »Nova fabr'ka«, ustanovitelji Pavel Mellitzer, Andrej Kleinlercher in drugi, ime firme »J. Mellitzer, Kleinlercher et Co«, današnja Občina Domžale in pa: Riedelnova tovarna, ki jo je sezidal Janez Riedel, danes je ta stavba še ohranjena kot dolga stanovanjska stavba ob Slamnikarski cesti in je južna soseda »Povževe tovarne«. Zadnji lastniki so bile družine Grosslercher, Kleinlercher in Obervvalder in so bili leta 1945 odtod, čeprav že druga ali tretja generacija Domžalčanov, ne da bi se jim sploh skušala, kaj šele mogla dokazati kakršnakoli krivda proti svojemu narodu, skupaj z večino domžalskih »Tirolcev« genocidno pregnani iz svojega rojstnega kraja najprej v taborišča Bistra, Studenci in Hrastovci, nato pa v Avstrijo. Glavni vzrok, da so Tirolci prišli v Domžale, so bile tu in v okolici že davno prej obstoječe majhne slamnikarske obrtne delavnice ali hišna slamnikarska obrt in prav tako že v davnih časih so Tirolci hodili v naše kraje ne kot izdelovalci, ampak kot kupci slamnikov. Tako prvenstvo prve slamnikarske in to povsem slovenske domžalske slamnikarske tovarne pripada Janezu Markužiču, »Logarjevemu« iz Zgornjih Domžal št. 46, ki se je preselil v Stob št. 24 in tam istega leta kot »Pavle« v Studi, torej 1857 ustanovil slamni-karsko tovarno pri Logarju, zadnji lastnik je bil Franc Cerar, domžalski župan od 27. 4. 1919 do 17. 5. 1921. Ta tovarna ima svoje nadaljevanje v Slamnikarstvu Karel Košir na Stobovski cesti. V Logarjevi stavbi pa so danes Inšpekcijske službe Občine Domžale. In moderna Ravnikarjeva, nato Mačkova, Mazovčeva, Škrabarjeva, Pavličeva tovarna, skoraj pri vsaki hiši so nekdaj izdelovali slamnike. Tedanje življenje in razmere nam je lepo ohranil domžalski župnik in zgodovinar France Bernik v svojih knjigah, veliko pa zvemo tudi iz »Zbornika Občine Domžale«, ki je izšel leta 1979. Kateri kraj se še lahko pohvali s tako bogato zgodovino?! Vsaka od naštetih domžalskih tovarn in obratov je med svojim delovanjem dosegla lepe dosežke, prvenstva, ki jih še danes lahko občudujemo. V glavnem so bili to družinski obrati, tudi največje tovarne, kjer so složno delali starši in otroci, ali pa so začeto delo staršev v slogi nadaljevali njihovi potomci. Odločitev, da opišemo najprej »Povževo« tovarno, je poleg njene okrogle obletnice še njeno prvenstvo, ki ga ni dosegla nobena od naštetih domžalskih firm. Da pa bomo to prvenstvo lahko dokazali, je treba najprej popraviti opis te firme v Bernikovi »Zgodovini fare Domžale I«. Slovenska zgodovina se je namreč pisala skozi vso njeno dolgo dobo pod raznimi vplivi, če so jo pisali tujci, so poudarjali predvsem svoje zasluge. Prava resnica pa je živela med ljudmi in dolžnost zgodovinarjev je, da to, kar se ni zapisalo, ali pa se ni smelo zapisati, sedaj po ustnem izročilu zapišejo. Saj mora vsak gospodar, in to je zdaj nova država Slovenija, narediti bilanco svojih dosežkov. Tako je v našem primeru, ko je preteklo že 7 let od smrti mojega strica Krizanta, ki je dopolnil 94 let, čas, da se zapiše njegovo verodostojno pričevanje, ker je bil priča vseh teh dogodkov. Se nadaljuje /lamnik 13 Izjave občanov »ZA« prihodnost otrok Dne 6. decembra letos se bomo krajani Mengša, Loke, Dobena in Topol z glasovanjem odločali, ali smo za samoprispevek v višini 1 % od neto osebnega dohodka. Za mnenje o tem sem vprašala nekaj ljudi iz bodoče mengeške občine, nekaj pa tudi iz Domžal. mag. Ervin Anton Schvvarz-bartl, župan Spodbudno bo, če bomo krajani pomagali pri dograditvi šole, saj občina Domžale ne bo zmogla vsega zalogaja. Na splošno interes za samoprispevek upada, zato je še toliko bolj spodbudno, če so krajani za. Za naslednje leto še ni proračuna, računamo pa na velik prispevek od občine. mag. Janez Širše, minister za turizem RS Šolo je treba ustrezno povečati, saj otroci v takih razmerah težko uspešno delajo. prof. Ivan Sivec, pisatelj in novinar Karkoli se v Mengšu naredi, je krasno. Šola je osnova za življenje vnaprej. Mengeška šola je znana po dobrem izobraževanju, saj imajo otroci dobro podlago za nadaljevanje šolanja. Želel bi, da bi šola ponovno pridobila središčno vlogo kulturnega življenja, kot jo je imela prej in jo še ima v nekaterih krajih. inž. Stane Stražar, pisatelj in urednik Slamnika Če je tako, kot sem poučen, sem za. Zaradi prostorske stiske so nove učilnice gotovo potrebne. Peter Janežič, predsednik sveta KS Mengeš od 30. 6. 1986 do 30. 6. 1990, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo šole V gradbenem odboru smo pripravili program za dograditev šole. Referendum je potreben in Mengšani ter okoličani se morajo tega zavedati. Z delom smo začeli že jeseni 1990. leta. Denar so obljubljali, toda ni ga bilo. V času pred referendumom je potrebno ljudem podrobno razložiti, da bodo za samoprispevek dajali vrednost le dveh do treh piv. Pot do nove šole je težavna, a ko si na cilju, je toliko lepše. inž. Andrej Urbane, predsednik Skupščine KS Mengeš Glede na podatke je šolo potrebno dograditi, potrebno pa je za to tudi pridobiti denar. Dobre volje občine, da nam pri tem pomaga, je treba vzeti resno. Sedaj je primeren trenutek za to. Ljudje imajo veliko finančnih težav, a če bodo malo pogledali v prihodnost, se bodo odločili za dobro otrok in vnukov. Sredstva se bodo začela odvajati šele tedaj, ko bo potrjen občinski proračun. Tudi to je dodatno jamstvo za vzporedno delovanje finančnega plana. Franc Ručigaj - Loka, član sveta KS Mengeš Šole so se večinoma gradile s samoprispevki, zato moramo tudi v Mengšu samoprispevek izglasovati. Čeprav so proti tisti, ki otrok nimajo več v šoli, bi morali tudi oni pomisliti na vnuke. Če letos ne bomo uspeli, šole še dolgo ne bomo povečali. Janez Škrlep, predsednik zbora KS pri SO Domžale, član predsedstva SO Domžale, podpredsednik sveta KS Mengeš Sem za zaradi nekaterih razlogov: otrokom iz Loke, Dobena, Topol in Mengša moramo omogočiti, da se šolajo v OŠ Mengeš in jim ni potrebno hoditi drugam v šolo. Poskrbeti moramo tudi za otroke priseljencev, da bodo obiskovali dobro šolo. Če mi prispevamo svoj delež, potem bo občina po zagotovilih sekretariata za družbene dejavnosti, IS in predsednika občine zagotovila drugo polovico sredstev, kar pa predstavlja dolg iz časa, ko je bila organizirana izgradnja šol na področju občine Domžale. Odločimo se za sofinanciranje v višini 1 %. Franc Bergant, član sveta KS Mengeš, zadolžen za Topole Povečava šole bo dobra za otroke. Imeli bodo boljše možnosti za učenje, telovadbo, pa tudi za prehranjevanje v šoli. Tudi % ni tako velik, da ga ne bi zmogli, le iz občinskega proračuna bi šlo lahko več denarja kot le polovica potrebnih sredstev. Franc Jerič, predsednik Kulturnega društva Svoboda Če gledamo naprej, je nujno, narejeno pa bo le, če bo samoprispevek izglasovan. Prepričan pa sem, da bo uspel. Procent, ki ga bomo dajali za dograditev šole, pa tudi ni tako velik. Zmogli bomo. Jože Žargi, Gasilsko društvo Mengeš Sem za in glasoval bom tako. Tudi drugi gasilci so za. Zadnji samoprispevek je bil izglasovan za gradnjo gasilskega doma in sedaj ga imamo, KS Mengeš lepo dela s krajem in skrbi za napredek na vseh področjih. Franci Hribar, Gasilsko društvo Topole, član skupščine Mengeš Zadnji trenutek je, da se to zgodi. Že sedaj veliko dajemo od OD za različne stvari, pa dajmo še 1 % za boljšo izobraževanje naših otrok. prof. Helena Škrlep Večina ljudi dela dopoldne in zanje bo šola dopoldne velika pridobitev. Navajena sem dajati od plače, zato mi to ne bi predstavljalo težav. Vprašanje pa je, kaj je s tistimi, ki delajo popoldne ali imajo celo večiz-mensko delo. Največje težave v šolah so predure, saj mora otrok zelo zgodaj od doma, kar pa tudi ni dobro zanj. Predlagam, da se izdela anketa, ki jo razdelijo staršem šolskih otrok in na podlagi tega dobimo statistični podatek o tem, kdaj starši delajo. Dokazano je namreč, da morajo biti otroci čimveč s svojimi starši, sicer družinsko življenje zamre. Jože Mlakar, Partizan Mengeš Sem za. Edino tako bomo prišli do nove šole. V Mengšu je še vsak samoprispevek uspel in bo tudi ta. Inka Malus, Kolesarsko društvo Mengeš Samoprispevek podpiram, saj je sedanja šola premajhna. Tone Hribar, Mengeški zvon Tudi sam sem hodil v šolo, ki je bila zgrajena z zadnjim samoprispevkom. Moti me sedanje obnašanje otrok, ki je obupno. Moji otroci hodijo v to šolo, zato bi jim rad omogočil lepše šolanje. Angelca Kržan, Društvo upokojencev Sem za referendum, stališče pa bom povedala na referendumu. Ivan Ošep, AMD Mengeš Šolo potrebujemo, in to dobro. Če ne bomo enotni, ne bomo uspeli in dosegli želje-nega cilja. Janez Udovč, Gasilsko društvo Loka Referendum podpiram in bom glasoval za, čeprav moji otroci hodijo sedaj v šolo v Trzin. Za Mengšane bi bila to dobra naložba. Poleg tega pa sedaj lahko dobimo polovico potrebnega denarja tudi iz občine. Franc Zabret, Turistično društvo Mengeš Prav je, saj je to dolgoletna želja Mengšanov in vseh tistih, katerih otroci bodo hodili v mengeško osnovno šolo. Sedaj je zadnji čas, da naredimo ta korak, saj sedanja šola ne ustreza sodobnemu pouku. Marta Premk, turistična kmetija na Dobenem Otroci hodijo v šolo v Trzin. Ko jih vprašam, če bi šli v šolo v Mengeš, odvrnejo, da ne, saj mengeška šola nima možnosti za moderen način poučevanja. Tudi mi spadamo v Mengeš, zakaj bi hodili v Trzin. Bodimo skupaj, če bomo sedaj zamudili, bo konec. Stisnimo zobe za napredek! prof. Vanda Rebolj, ravnateljica Srednje ekonomske in naravoslovne šole Kamnik Našo šolo obiskuje veliko dijakov, ki so zaključili osnovno šolo Mengeš. Uspešnost dijakov spremljamo, zato lahko zagotovimo, da so dobro pripravljeni na srednje šolanje; da imajo primerne delovne navade in so motivirani za šolsko delo. Taka pripravljenost učencev je gotovo odsev dobrega dela tega šolskega kolektiva in vodstva šole. Prizadevnost učiteljev in strokovno delo se kažeta v nadpovprečnih uspehih dijakov, kar je potrebno poudariti tudi zato, ker dela šola v podpovprečnih razmerah oziroma razmerah, ki ponekod ne ustrezajo niti temeljnim osnovnošolskim standardom. Jože Vahtar, podpredsednik skupščine KS Mengeš, član sveta KS Mengeš Imam otroke v šoli in poznam težave popoldanskega pouka, ki je precej nediscipliniran. Krajevni samoprispevek se upošteva kot odbitna postavka pri obračunu dohodnine, zato dam raje za Mengeš, kot pa da mi še ta 1 % vzame davkarija. arh. Anton Benda, član gradbenega odbora za izgradnjo šole in član sveta KS Mengeš Vsi vemo, v kakšnih razmerah se učijo naši otroci v šoli. Prostorski standardi že zdavnaj ne ustrezajo predpisanim. Mengšani bomo podprli to akcijo, saj gre za naše otroke. Marjan Trobec, Mengeška godba Referendum je potreben. Šolo je potrebno narediti bolj udobno za učence in učitelje. Razredi so neurejeni, enako kuhinja - sanitarna inšpekcija ima že dolgo veliko pripomb. Glasujmo za, saj vemo, za kaj to delamo, kajti projekti za povečavo so že narejeni. Jože Pajnič, SKD Mengeš Še nikdar nisem bil proti referendumu, potrebni so le čisti računi. Hočem vedeti, kam bo šel ta denar. Ljudem je potrebno razložiti, kam gre denar iz samoprispevka. Tudi v krogu, kjer se gibljem, so vsi za dograditev in povečavo šole. odgovore zbrala in uredila TATJANA SIVEC STRMŠEK NADOMESTNE VOLITVE 1992 Občinska volilna komisija sporoča Na osnovi 67. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list RS št. 42189 in 5/90 ter Uradni list RS, štev. 10/90) Občinska volilna komisija Domiale objavlja Seznam pravnoveljavnih kandidatur za nadomestne volitve v zbora Skupščine občine Domžale 1. NADOMESTNE VOLITVE V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE V VOLILNI ENOTI ŠTEV. 08 (KRAJEVNA SKUPNOST HOMEC-NOŽICE) 1. ROMAN RUTAR, roj. 1950, ing. računalništva, stanuje Nožice, Grašičeva 3, 61235 Radomlje Predlagatelj: Svet Krajevne skupnosti Homec-Nožice 2. MAKSIMILJAN REMIC, roj. 1958, lesni ing. stanuje Homec, VII. ulica 30 Predlagatelj: Svet Krajevne skupnosti Homec-Nožice 2. NADOMESTNE VOLITVE V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE V VOLILNI ENOTI ŠT. 23 (KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA VAS-DEŠEN) 1. MAKS STRMLJAN, roj. 1957, avtoprevoznik, stanuje Sp. Prekar 11 p. Kresnice Predlagatelj: ZBOR VOLIVCEV v Krajevni skupnosti Velika vas-Dešen 2. MIRKO RIBIČ, roj. 1969, elektrotehnik, stanuje Zg. Prekar 11, p. Kresnice Predlagatelj: SVET Krajevne skupnosti Velika vas-Dešen 3. NADOMESTNE VOLITVE V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE V VOLILNI ENOTI ŠTEV. 21 (Delovna skupnost upravnih organov občine Domžale, delavci, zaposlenih v političnih strankah v občini Domžale, ZŠAM Domžale, AMD Domžale, Izpostava Republiškega zavoda za zaposlovanje Domžale, Uprava za zdravstvo Domžale, SDK Ekspozitura Domžale, Temeljno javno tožilstvo Enota Domžale, Delovna skupnost KS Domžale, Sodnik za prekrške Domžale, Policijska postaja Domžale, Temeljno sodišče, Enota Domžale, Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Domžale ter Odvetniki v občini Domžale. 1. EMA KOKALJ PRELC, roj. 1957, dipl. oec, stanuje Ljubljana, Rojčeva 22, zaposlena Skupščina občine Domžale Predlagatelj: Izvršni odbor OOS upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale 2. VERA PETERLIN, roj. 1957, ekonomist, stanuje Domžale, Ljubljanska 95, zaposlena Skupščina občine Domžale Predlagatelj: Izvršni odbor OOS upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale 3. LAZO RAĐENOVIĆ, roj. 1950, obramboslovec, stanuje Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 7 Predlagatelj: Izvršni odbor OOS upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. Domžale, 13.1 1992 Predsednik Občinske volilne komisije: Aleš Butala, dipl. pravnik, I. Nadomestne volitve delegatov v ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bodo 6. decembra 1992, nadomestne volitve delegata v ZBOR ZDRUŽENEGA DELA pa 17. decembra 1992. Še nekaj o samoprispevku Za lažjo predstavo o tem, kdo od nas naj bi prispeval odstotek svojega dohodka za rast šole in kdo je plačevanja oproščen, objavljamo izvleček iz razpisa za uvedbo samoprispevka: 7. člen Samoprispevka se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, povečano za 10% od starostne pokoj- nine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oz. delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določene z zakonom, povečanega za 45%. Plačila samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni socialno ogroženi občani, starejši občani ter drugi zavezanci, ki živijo v slabih socialnih razmerah. O oprostitvi po prejšnjem odstavku odloča svet krajevne skupnosti. 8. člen Samoprispevek od osebnega dohodka oz. nadomestila osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin ter od dohodka, ustvarjenega z gospodarskimi in negospodarskimi storitvami, ki presega 50% osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom, se plačuje pri vsakem izplačilu osebnega dohodka oz. nadomestilu osebnega dohodka pokojnine in drugih prejemkov. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oz. od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko, povečane za 10%, oz. med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom, povečanega za 45%. 9. člen Samoprispevek, ki se plačuje iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oz. pokojnine; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gozdarsko in poklicno dejavnost oz. dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, pa Sekretariat za družbene prihodke občine Domžale. Izplačevalec osebnega dohodka iz delovnega razmerja preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek za čas, ko njegova akontacija osebnega dohodka ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določeno z zakonom, povečano za 45%. Samoprispevek od dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ter katastrskega dohodka, se plačuje na način, ki velja za plačilo davkov. Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katerega je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja RS, so dolžni na zahtevo krajevne skupnosti predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek. 14 /lamnik Domžale Združuje mladost z izkušenostjo Aleš Ocepek se je rodil pred 33 leti v Bregu pri Komendi. Študiral je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na sadjarsko-vrtnarski smeri in za diplomsko nalogo leta 1984 prejel Prešernovo nagrado. Po diplomi seje zaposlil najprej v Agrotehniki - Gruda v Ljubljani, leta 1988pa je prišel v Volčji Potok. S komaj 29 leti je postal direktor ustanove, za katero je prejšnji vodja profesor Miha Ogorevc večkrat zapisal, da je za naše razmere kot osemtisočak, na katerem le malokdo zdrži brez kisika. A Aleš je zdržal. V štirih letih so v Arboretumu povečali promet za več kot dvakrat, bistveno so izboljšali kakovost ponudbe, zgradili so nove rastlinjake, uredili namakalni sistem, v novo zemljo zasadili na tisoče novih rastlin. Obnovili so vse poti, odprli galerijo Janeza Boljke, svoje obnovljene prostore je tu našel Center za biotehnologijo. Cvetlične razstave so privabite desettisoče od blizu in daleč, na koncerte v parku so kot v prejšnjem stoletju prihajali glasbeni sladokusci. Arboretum je na novo zaživel. Jn znal je živeti tudi brez prave pomoči od zunaj - le z malenkostno pomočjo občin in države, ki naj bi sicer skrbele za tak nacionalni biser. Aleš Ocepek je zmogel. Združuje drznost s preudarnostjo A vselej si je želel, da bi bilo okolje, v katerem živi in dela prijaznejše. Da bi bila Slovenija pametnejša in bogatejša. Zato se je letos odločil za neodvisno kandidaturo za poslanca v državni svet. "Slovenci smo ponosni ljudje. Ponosni smo na našo kulturno ustvarjalnost, še zlasti pa smo ponosni na svojo mlado državo. A njen vzpon in razcvet bosta mogoča šele takrat, ko se bomo znali dvigniti nad strankarske interese, ko bo vsak posameznik znal aktivno najti svoj prostor, svoj interes v okviru skupnih državnih interesov. Evropa nas ne bo niti opazila, kaj šele cenila po peščici bogatih ljudi, pač pa po celostnem napredku in razvoju države. V trden gospodarski sistem vodijo le skupni cilji, ki nas bodo združevali, ne razdvajali,"je na začetku svojega programa zapisal Aleš Ocepek. Združuje strankarsko raznolikost Ce bo izvoljen, se bo v državnem svetu zavzemal za spreminjanje neučinkovitih delovnih mest v učinkovita, ki bodo imela premišljeno ekonomsko podlago. Prizadeval si bo, da bomo spoznali posebnosti in prednosti Slovenije, da ne bomo silili v gromozanske projekte, pač pa razvijali živah- Aleš Ocepek no podjetniško mrežo, ki bo temeljila na znanju. Svoj glas bo zastavljal za spremembo izobraževalnega sistema, ki mora postati prilagodijivejši, manj tog, usmerjen k jasnim, konkretnim ciljem. Zavzemal se bo za cenejšo državo, ki mora vedeti, kaj so strateško pomembne dejavnosti. Med njimi vidi Aleš Ocepek kmetijstvo, pa tudi ekologijo. Urejeno okolje naj postane temelj slovenskega turizma, vir zaposlovanja in razvoja. Tak je program Aleša Ocepka, neodvisnega kandidata, ki združuje znanje z izkušenostjo, izkušenost z mladostjo, drznost s preudarnostjo in preudarnost s prihodnostjo. Njegovo kandidaturo, kljub temu, da ni v nobeni stranki, podpirajo liberalni demokrati, socialisti, združena lista in demokrati. Aleš Ocepek je človek, ki združuje tudi stranke. Človek, ki združuje. neodvisni kandidat za poslanca v državnem svetu Iz naših KS /lamnik 15 Voda, kdo te bo ukrotil? Večer, ki sva si ga izbrala za pogovor s predsednikom Sveta Krajevne skupnosti Homec-Nožice g. Alojzem Rogino, je bil deževen, poln nemirnega pričakovanja, kdaj se bo narasla Kamniška Bistrica razlila po bližnjih kmetijskih površinah, zalila hiše v Nožicah in že spet povzročila škodo. Moj sogovornik je nestrpno pričakoval predsednika gasilskega društva, ki je že odšel pogledat, kako bi pomagali. Midva pa sva se najprej pogovorila o grozeči nevarnosti - vodi. Kljub pritiskom in prošnjam - nič Narobe je, ker na območju Šmarce na dvignejo bregov Kamniške Bistrice, ali pa strugo poglobijo, ugibava in sva enakega mnenja, naj bi o tem povedali svoje mnenje strokovnjaki. Po vsaki od poplav, pa tudi med njimi, so na pritisk vodstva krajevne skupnosti organizirani sestanki s pristojnimi ministrstvi, z občino Kamnik, stvari pa se ne premaknejo. Vse ostaja pri obljubah, če denar bo, bo Kamniška Bistrica urejena tudi v Šmarci vsaj približno tako kot na območju KS Homec-Nožice. Najbrž nihče, pa če si zato še toliko prizadevajo in želijo, ne ve, kdaj bo tisti srečni dan, ko Kamniška Bistrica v Nožicah ne bo več poplavljala. V letu 1991 so uredili kilometer bregov, ki jih je voda odnesla, Hidro tehnik pa je obnovil dotrajani jez pod Hom-škim hribom in uredil kanal Mlinščice. Kanalizacija proti koncu Pogodbe o izgradnji kanalizacije, podpisane v »daljnih« letih 1987 in 1988 s tedanjim SKISOM Domžale, ki naj bi se realizirale do konca 1992, so za precejšen del te KS še vedno le neizpolnjena želja. Nekaj več kot 3000m kanalov je že urejenih, 2 kilometra pa naj bi jih do konca leta 1993, če bo občina v celoti dala potrebni denar. Kanalizacijo naj bi dobili skoraj vsi, brez nje bodo ostali tisti, ki pogodb niso podpisali. Lepši poslednji dom Homško pokopališče, kamor pokopavajo kar iz treh KS (poleg KS Homec-Nožice, še KS Preserje in Šmarca) je postalo pretesno, zato so se že pred leti lotili njegovega povečanja. Pridobljeni so bili projekti, na osnovi katerih so že realizirali 1. fazo, ki je zagotovila 40 novih grobov. Načrtujejo še dodatnih štirideset, dokončno ozelenitev in ureditev pokopališča. Žal so se morali letošnjemu nadaljevanju teh del (pa tudi rekonstrukciji cest) zaradi pomanjkanja denarja odreči. Več v letu 1993 V letu 1991 so rekonstruirali in uredili tudi Costičevo in Grašičevo ulico, zgradili 250 metrov pločnika ob Bolkovi cesti ter dobili nov transformator. Letos nadaljujejo z izgradnjo kanalizacije, med pomembnejše uspehe pa uvrščajo ureditev kanalizacije in odvodnjavanja s Homškega hriba. V letu 1993 načrtujejo nadaljevanje in končanje del pri kanalizaciji ter uresničevanje sprejetega programa samoprispevka. Kaj bo v nekdanji šoli? »Več kot deset let si krajevna skupnost prizadeva, da bi uredili lastništvo nekdanje Osnovne šole Olge Avbelj. Šola je bila zgrajena v letu 1938, med drugo svetovno vojno požgana, nato pa leta 1945 z udarniškim delom obnovljena. Krajani tega območja so prispevali v vseh samoprispevkih za šole, zato menimo, da bi morala biti šola na Homcu last krajanov - krajevne skupnosti,« pravi g. Alojz Rogina, ki je s svojimi predhodniki na različnih sestankih skušal urediti lastništvo šole. Kljub obljubam in dejstvu, da je krajevna skupnost dobila investitorja in projekte, na osnovi katerih bi v prostorih šole uredili ■trgovino, občina še sedaj ne omogoča, da bi KS postala lastnik šole. v skladu s sedanjo zakonodajo bi namreč morala KS odplačati neamortizirani del stavbe, kar znese precej denarja, ki ga KS preprosto nima. lako sola ostaja »občinska«, namenjena ničemur, čeprav je v KS veliko potreb, ki bi jih v njej lahko uresničili. Do kdaj še? y »NOBEN NI RAD TOL'K DAL'Č Sami ne zmorejo vsega Na povabilo Franca Grošlja iz Zlatenka 7 v Krajevni skupnosti Blagovica sem se s svojim jugom zapeljala v Zgornji del Zlatenka. Asfalta, ki si ga tako želijo, jim nisem pripeljala, kljub temu pa je stekel prijazen pogovor, katerega rdeča nit je bila slaba cesta mimo /prijetnih domačij. Še pomnijo, kako so se v letu 1988 prvič sestali in oblikovali gradbeni odbor z eno samo željo, da bi čimprej uredili cesto skozi vas. Samo oni vedo, kolikokrat niso mogli do domačij, ker je malce večje neurje odneslo pesek na bližnje kmetijske površine, na cesti pa naredilo neprevozne kanale. Treba je bilo poprijeti za kramp in lopato in narediti cesto prevozno. Prav taki dogodki so jih iz leta v leto bolj utrjevali v prepričanju, da je edina rešitev ureditev odvodnjavanja ceste, njena razširitev in asfaltiranje. Niso držali rok križem, temveč so pljunili vanje, odvezali svoje mošnjičke (prve dinarje so spremenili v marke) in začeli urejati cesto. Najprej spodnji, lažji del, ki je dolg 250 metrov, prav zdaj je na vrsti drugi ca. 200 metrov dolg odsek, na katerem je glavna ovira visok klanec. Radi bi uredili cesto do domačije Resnik p. d. Pri Hrastove. HOMEC, NOŽICE Razgiban zbor krajanov Prvič so se zbrali 5. novembra, a niso bili sklepčni. Zato so se ponovno zbrali čez štiri dni. Nekaj časa so morali počakati na sklepčnost, potem so se lotili dnevnega reda. Ker njihov poslanec v občinski skupščini ne more več hoditi na seje, je bilo treba določiti vsaj dva kandidata, ki se bosta pomerila na volitvah konec decembra. Prisotni so želeli predlagati še tretjega, a nihče od navzočih in tudi tisti, ki so ga poklicali po telefonu, ni hotel sprejeti kandidature. Po daljšem prepričevanju (slišala jih je tudi za mizo sedeča »gospa z občine« in poštarji, ker ne prinašajo Slam- nika) so le potrdili oba kandidata. V drugem delu so obravnavali poročilo o delu Sveta KS. Značilnost slovenskih zborov krajanov se je pokazala tudi tukaj: eni so trdili, da je vodstvo KS naredilo še preveč, če upoštevamo polena, ki jih je ves čas dobivalo pod noge; drugi so temu oporekali; tretji so bili tiho. In na koncu se je izkazalo, da povsem prav ni imel nihče: kanalizacija napreduje; ceste se asfaltirajo; križišča so še vedno nevarna; reka še poplavlja (vendar manj); most je popravljen; kopljejo naj po sose- Nepregledno homško križišče, kjer k nevarnosti prispeva še ogledalo, ki popači sliko. (Foto: Lipovšek) dovem in ne po mojem; sosedova visoka živa meja onemogoča preglednost, meja pa takšna mora biti zaradi estetskega občutka,... Kogar zanima več, naj si prebere zapisnik. Zanimive pa so izjave, ki dajejo sol takšnim sestankom: »Hrvaška meja ni tako huda kot Bistrica. Leta 1929 je prestavila tok in imam zemljo na drugi strani. Zdaj ne morem do zem- KRAJEVNA SKUPNOST DOB Zdaj bo šlo počasneje Dobljani so tudi tokrat množično obiskali ZBOR KRAJANOV, katerega glavna tema je bila razprava o morebitnem glasovanju za krajevni samoprispevek. V uvodnem poročilu je Pavle Cerar, predsednik SVETA KS Dob, predstavil najpomembnejše investicije: kanalizacija, izgraditi bo treba le še 300 metrov, rekonstrukcije in asfaltiranje Zupančičeve ulice, Ulice M. Jarca ter ceste pod hribom v Turnšah, vsepovsod je bila urejena tudi javna razsvetljava. Do konca leta pa naj bi bile dokončane tudi Kersnikova in Linhartova ulica - če bo vreme in pripravljenost krajanov novega naselja. Novo JR so dobili tudi na Sv. Trojici, omenjena pa je bila tudi predvidena rekonstrukcija M-10 skozi Dob. Po krajši razpravi, v katerem pripomb na poročilo skoraj ni bilo, je bilo to soglasno sprejeto. Precej bolj vroča je bila razprava o predlogu, da bi 6. decembra glasovali o referendumu za uvedbo 2% samoprispevka, s katerim bi hitreje komunalno urejali KS, obenem pa zagotovili tudi denar za vzdrževanje družbenih domov. Pri- stojni se najprej niso mogli uskladiti glede programa, na koncu pa je zmanjkal tudi en glas za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka. To pa seveda pomeni večji delež krajanov ob posameznih investicijah ter počasnejše reševanje problemov. Zaključni račun za lansko leto je bil brez pripomb sprejet, pod točko razno pa je bilo največ besed namenjenih delovnemu planu za leto 1993, ki je še precej nedorečen, saj se ne ve, koliko bo prispevala občina. Kljub temu pa se ve, da se bo v Dobu tudi v letu 1993 marsikaj dogajalo. 'Krajevna skupnost bo zlasti pomagala vsem tistim gradbenim odborom na posameznih območjih, ki bodo za investicije zainteresirani, v letu 1993 pa naj bi začeli tudi z izgradnjo kanalizacije proti Češeniku in Turn-šam, kjer od 1. oktobra 1992 že plačujejo krajevni samoprispevek. V. Ije: ceste do tja iz Volčjega potoka ni, strugo so obbetonirali in tako čez vodo ne morem več.« * »Zakaj ste »zašvasali« most, da moramo zdaj okrog rit u var-žet do Radomelj?« * »Na Vaški poti je toliko lukenj, da se jim ljudje izogibajo na sosednje travnike in so zvozili že 20 metrov široko cesto.« * »Zakaj se vzame najdražjega izvajalca? A zato, ker je Janez direktor kumunale? V Rafolčah so dali privatniku in so v enem tednu skopali kanal do Šentvida! Občina ne izbere najboljšega, ampak tistega, ki več u varžet da. Zato moramo občino tožit - pobere denar in ga po svoje vrti, roka se pa ne drži!« * »Plačal sem polni prispevek za telefon, pošta mi je pa obesila dvojčka. Sem se pritožil, so pa rekli, da mi ga edino odklopijo lahko, če nisem zadovoljen!« »Če reko jezimo, jo razhu-dimo. Zdaj, ko ni nasipa, voda vsaj odteče in ne plavamo. A boš tisto vodo, ki bo prišla za nasip, ti popil?« IGOR LIPOVŠEK Nič več prahu in blata Cesta skozi Zlatenek je dolga, saj je to razpotegnjena vas, ki jo domačini delijo v zgornji, srednji in spodnji del vasi. S sogovornikom Francem Grošljem, ki ga vsi poznajo kot poštarja, se ustavljava pri posameznih akcijah gradbenega odbora. Z Janezom Hrovatom sta odpirala vrata tako na krajevni skupnosti, kjer jima več kot spodbude niso mogli dati, do občine, kjer sicer posluh je, ni pa denarja. Niso obupali, držijo skupaj. Morda tudi zato, ker so si skoraj vsi v sorodu. Oddaljenejše domačije za cesto niso zainteresirane, zato jih je malo, vendar so tisti bolj zagnani. Izkušenj imajo dovolj. Sami so naredili rezervoar, v katerem vode ne zmanjka niti ob največji suši, sami so urejali cesto in se veselili edinega telefonskega priključka. 5 asfaltu, ki naj bi oblekel vsaj največji klanec, veliko govorijo in se bojijo, da ga ne bo kmalu, da Š ■■HB, Novi TV pretvornik je tudi v Zlate-nek prinesel boljšo sliko. celo ne bo prišel prej, preden bo večje deževje odneslo njihov denar in trud, pa tudi upanje, da bo nekoč tudi v Zgornjem Zlatenku lepše. V. VARNEJE SKOZI DOB Nova obleka za magistralko Magistralna cesta M-10 na odseku Črnuče-Domžale—Dob spada med najbolj obremenjene dvopasovnice v Sloveniji in je kapaciteta ceste močno prekoračena. Prometna varnost na odseku skozi Dob je izredno slaba, kar je razvidno iz številnih prometnih nezgod, hkrati pa cesta povzroča negativne vplive na okolje s prekomernim hrupom in onesnaženjem zraka. Pri izdelavi LOKACIJSKEGA NAČRTA, ki je bil sprejet na zadnji seji skupščine, je predlagatelj izhajal iz stališča, naj se magistralka od Črnuč do Želod-nika študijsko obdela kot mestna vpadnica z motornim, kolesarskim in peš prometom ter z nivojskimi semafornimi križanji vseh vrst prometa. Z rekonstrukcijo ceste se bodo izboljšale prometne razmere in varnost prometa ter navezovanje lokalnega prometa na M-10. V območju naselja Dob se izvede: semaforizacija treh križišč v zelenem valu za varno vključevanje prometa in peš prehodov, ureditev razvrstilnih pasov v križiščih, odvodnjavanje magistrale, obojestranska kolesarska in peš povezava, ureditev odvozov in izvozov do objektov ob cesti zunaj križišč s povezavo na lokalno cesto ter ureditev dveh obojestranskih avtobusnih postajališč. Med Dobom in Želodnikom bodo uredili enostranska peš pot in kolesarska steza do križišča FAM, rekonstruirali križišče Že-lodnik ter zagotovili navezavo na industrijsko cono na tem območju. Za vse posege bodo potrebovali cca 38.000 m2 površin. Skozi Dob naj bi bilo vozišče široko 7.99 m, za kolesarje je predvideno 3,50 m, približno toliko tudi za pešce - skupaj torej cca 14.00 metrov. Med Dobom in Želodnikom bo cesta široka cca 12 metrov, od FAM dalje se bo zožila na cca 8 m, v križišču pa spet dosegla širino 12,5 metra. Posebna skrb bo namenjena ozelenitvi in zavarovanju cestnega prometa, po končani rekonstrukciji bodo preverili jakost hrupa na posameznih odsekih in uredili ustrezno protihrupno zaščito. Za zmanjšanje emisij hrupa pa so predvideli tudi ustrezno obdelavo voznih površin. Povejmo še, da se bo med gradnjo promet odvijal po obstoječi cesti z delno polovično zaporo cestišča, vse skupaj pa naj bi se začelo že v letu 1993. V. Naše domovanje smo si polepšali s čudovito lepo urejeno cesto A-B-C na vasi Količevo. Spominjamo se naših prvih razgovorov z predstavnikom KS Vir g. Grosom, kako pridobiti zadostna sredstva za ureditev dovoznih poti. Po nekaj razgovorih smo ugotoviji, da finance so, vendar se je do odločitve potrebno razumno dogovoriti, kako bo posamezna analiza, odstop zemljišča, prizadela lastnike zemljišč. Roko na srce in bodimo pošteni, vsak ima rad svojo zemljo in se od nje resnično težko loči, zato je bilo potrebno kar nekaj razgovorov in pameti, da so se stvari tako uredile, da je večina Količanov ceste A-B-C zelo zadovoljna. Mislimo, da je pošteno, da damo priznanje vsem tistim, ki so tako ali Gospa Francka Orehek je prerezala trak drugače prispevali k naši lepo urejeni vasi Količevo. Prehitro pozabimo na težave oziroma želje po komunalni urejenosti, sedaj te dobrine imamo in smo lahko samo zadovoljni in kar je najvažnejše, bodimo res prijazni, tako kot se to za sosede »šika«. Moramo si priznati, da je navdušenje splahnelo takoj potem, ko je bilo asfaltiranje končano. Kljub temu smo se sosedje Kern, Žavbi in Repas odločili, da prvi dan po končanem delu omenjenih cest pripravimo otvoritev ceste A-B-C. Isti dan smo ustno povabili vse sosede, da pridejo na slavnostno otvoritev cest. Povabili smo tudi predstavnika KS g. Pavleta Grosa, odgovornega projektanta g. Vrbovca in predstavnika Količevega v KS g. Ivana Hočevarja. Na družabno srečanje so prišli vsi tisti, ki so delili zadovoljstvo z nami .oziroma so bili zadržani v službi. Najstarejši udeleženki g. Francki Orehek je pripadla čast, da je cesto predala svojemu namenu. Po tej cesti naj bi srečevali samo prijazne in dobre ljudi. Ravno ta srečen dan so delavci podjetja SCT zaključili svoje delo in tudi zanje smo pripravili pogostitev ter kozarček rujnega. Naše srečanje je popestrilo toplo sonce in vesele viže naših veselih muzikantov. 1973 VS23 občane vabimo na SLOVESNO OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE ŠLANDROVE BRIGADE, ki bo na dan slovenskega kulturnega praznika, dne 8. februarja 1973 ob 10. uri v Domžalah na Bistriški cesti. Obč. Por. XII. št. 1 S februarske seje občinske skupščine V razpravi so sodelovali mimo predsednika skupščine in podpredsednika Jakoba Čemeta ter poročevalca Mira Varška še odborniki: Ivan Cerar, Sandi Rihtar, Slavko Matičič in Pavel Peterka. Sprejeta so bila naslednja stališča in predlogi: za dejavnost ekonomske šole v Domžalah se namenijo prostori nekdanje I. osnovne šole na Ljubljanski cesti v Domžalah. V njih naj začasno opravlja svojo razširjeno dejavnost tudi poklicna šola, ki naj istočasno pripravi adaptacijo svoje stavbe, ker bo namreč ekonomska šola z vsakim novim šolskim letom potrebovala prostore za nove razrede. Skupščina je menila, da je treba s pripravami za delo prvega razreda ekonomske srednje šole pohiteti, da se bodo lahko absolventi osnovnih šol pred zaključkom šolskega leta že odločili za šolanje na novoustanovljeni ekonomski šoli. Obč. Por. XII. št. 2 Zimsko veselje na Dobenu 1974 Pobuda je dana Izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti je na razširjeni seji v mesecu decembru, na kateri so bili navzoči tudi ravnatelji osnovnih šol naše občine, razpravljal o finančni situaciji sklada za izgradnjo šol v naši občini in o realizaciji programa, ki ga je sprejela občinska skupščina na svoji seji v Mengšu po uvedbi samoprispevka. Po temeljiti analizi doseženih uspehov in o ukrepih, ki bodo potrebni, da se realizira tudi še ostali del programa izgradnje šolske mreže v občini, je prišel do soglasne ugotovitve, da je podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol za naslednje 5-letno obdobje nujno potrebno, ker v nasprotnem primeru realizacija celotnega programa ne bo mogoča. Obč. Por. XIII. št. 1 Obvestilo bralcev V letu 1974 bo tudi pri našem glasilu prišlo do nekaterih sprememb, ki jih narekujejo novi pogoji dela. Že dalj časa delamo na tem, da bi glasilo izhajalo čim pogosteje in tako predvidevamo, da bo v letošnjem letu izšlo najmanj dvanajst številk. Zaradi tega, ker so se povečali tudi materialni stroški smo bili prisiljeni povečati ceno glasila, in sicer na 2,00 SIT za posamezno številko ali 24,00 SIT za celo leto. Obč. Por. XIII. št. 1 1975 Z Ekonomske srednje šole Jeseni 1973 so bili v Domžalah ustanovljeni dislocirani oddelki ljubljanske Ekonomske srednje šole. Na ta način se je v Ekonomsko srednjo šolo lahko vpisalo 65 učencev iz domžalske in kamniške občine, ki najbrž v prepolni ljubljanski Ekonomski srednji šoli ne bi imeli vsi prostora. Največ zaslug pri ustanavljanju dislociranih oddelkov v Domžalah ima tovariš prof. Flerin, ki je bil pobudnik za ustanovitev in dejanski vodja oddelkov. Obč. Por. XIV. št. 4 Gradnja medobčinske čistilne naprave Z izgradnjo medobčinskega kolektorja in čistilne naprave kot zbiralnika vseh odpadnih voda in odplak, bo podana osnova za izgradnjo sekundarne kanalizacijske mreže, s katero bodo vsa naselja in vsi proizvodni obrati odvajali svoje odplake na sodoben Ob cesti Talcev v Domžalah so se začela gradbena dela za nov Dom upokojencev Obč. Por. XIV. št. 16 Kako izplačevati osebne dohodke? Prišli smo v obdobje, ko se moramo vedno bolj pogovarjati o dinarju, njegovem obtoku in oplemenitenju. Verjetno smo vse predolgo samo govorili o tem, da denar mora krožiti, da pa smo premalo naredili zato, da bi krožil v taki obliki, ki bi bila bolj gospodarska in načrtnejša. Pri tem ne mislimo, da moramo v naše življenje prinašati nekaj tujega, da moramo »uvažati« tudi izplačevanje osebnih dohodkov, ampak moramo preučiti gospodarnost izplačevanja osebnih dohodkov na knjižice. Te akcije smo do sedaj hoteli sprovesti v življenje preveč »učeno«, nismo znali pravilno povedati tega, da ne gre za »prisiljeno« obliko varčevanja, za nekaj, kar bo vsem nam v korist, tako v osebnem življenju, kakor v delovnih organizacijah. Obč. Por. XIV. št. 14 Jamarji so praznovali Domžalski jamarji, katerih društvo se imenuje po svetovno znanem biospeleologu Simonu Ro-biču, je v letošnjem letu bogato kulturno doživljanje sklenilo s tem, da je organiziralo prijateljsko srečanje za vse sodelujoče pri uprizoritvi Adama Ravbarja in tudi za tiste, ki so kakorkoli pomagali društvu pri dosedanjem delu. Obč. Por. XIV. 16 Novo na področju trgovine Delovna skupnost Trgovskega podjetja Napredek iz Domžal si je v svojem dolgoročnem planu razvoja zadala nalogo, da dogradi Veleblagovnico v Domžalah. Z dograditvijo tega objekta se bodo občutno povečali nujno potrebni prodajni prostori, poleg tega pa bo rešeno tudi vprašanje družbene prehrane v Domžalah, saj bosta imeli samopostrežna in klasična restavracija v tem objektu skupno okoli 300 sedežev. V novem objektu bo dobila svoj prostor tudi nova delikatesna prodajalna, ki jo v Domžalah že dalj časa pogrešajo. Gradbena in druga dela na novem objektu v redu potekajo tako, da bo, če ne bo prišlo do večjih nepredvidenih težav, objekt izročen svojemu namenu v mesecu maju prihodnjega leta. Vzporedno z omenjeno gradnjo pa delovna skupnost podjetja Napredek ne zanemarja obnovitve in drugega izboljšanja svoje trgovske mreže tudi v drugih krajih v občini. O obnovitvi trgovine na Vrhpolju smo že pisali, tokrat pa nekoliko besed o prenovitvah poslovalnic na Rodici in Dobu ter nekaterih drugih akcijah, katerih skupni cilj je boljša preskrba občanov in s tem seveda ustrezno tudi povečanje prometa in dohodka v delovni organizaciji. Obč. Por. XIV. št. 16 Nismo sklepčni To so besede, ki jih čimdalje bolj pogosto z vzdihom izrekajo organizatorji sej, sestankov, zborov ali raznih zasedanj. Ob napovedani uri vidiš ene in iste obraze, ki jim je že v krvi, da so vedno točni. Potem pa potrpežljivo čakajo na vse one, ki ne pridejo. Če pa že pridejo, pridejo prepozno in se silno prijazno opravičijo, češ, da so zamenjali uro z mesecem, ali pa govorijo, da vabila sploh niso in niso dobili. Pa je še dobro, da sploh pridejo, čeprav z zamudo, morda k zadnji točki dnevnega reda. Potem so pa prav taki zamudniki najbrž najbolj aktivni in imajo še in še raznih predlogov. Obč. Por. XIV. št. 20 1976 Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Domžale 1. REZULTATI DOSEDANJEGA RAZVOJA Delovni ljudje občine Domžale so v obdobju socialistične graditve v okviru družbenopolitične skupnosti dosegli znatne in pomembne rezultate, pri čemer je zlasti pomembno, da so rezultati tako na materialnem področju, kot na področju družbenih dejavnosti, rezultat razvoja samoupravnih odnosov. Vsa družbena aktivnost je odvisna od razvoja socialističnih proizvodnih odnosov, kajti ti pogojujejo nadaljnje širjenje materialnih možnosti in obsega dela ter poglobljeno vzpodbujajo tisti razvoj, ki vodi k uresničevanju ciljev naše socialistične družbe. Obč. Por. XX. št. 1 Posvetovanje o usmerjenem izobraževanju Usmerjeno izobraževanje je ena izmed tistih nalog, ki mora nujno najti svoje mesto v srednjeročnem programu razvoja naše občine na vseh področjih in ne sme biti samo stvar ozkih razprav, ki ne bodo v stanju rešiti vseh problemov, ki se sedaj pojavljajo na področju šolstva in ki imajo tesno povezavo tudi s samim gospodarstvom. Zaradi tega bo nujno povezati vse dejavnike, saj je od kadrov odvisno, kako bomo lahko sprovedli v življenje sprejete plane gospodarskega in družbenega razvoja. M. B. Obč. Por. XV. št. 9 25-letnica radijskega oddajnika v Domžalah V torek, 11. maja je bila v Domžalah manjša slovesnost ob 25. obletnici delovanja osrednjega radijskega oddajnika v Sloveniji. Te slovesnosti so se mimo predstavnikov vseh oddajnih po- staj iz Slovenije udeležili tudi predstavniki političnega in družbenega življenja naše občine. Obč. Por. XV. št. 10 Otvoritev nove Veleblagovnice Z dograditvijo novega dela Veleblagovnice so Domžale dobile moderno trgovsko hišo, v kateri je tudi poseben prostor za družbeno prehrano. Na otvoritvi se je zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem poslušali pozdravne besede direktorja Trgovskega podjetja ABC Napredek Domžale tovariša Staneta Skoka, ki je najprej pozdravil predstavnike jav- nega in političnega življenja domžalske in kamniške občine, ki so se zbrali na tem svečanem trenutku. Nato je tovariš Skok orisal razvoj Trgovskega podjetja Napredek in seznani! prisotne, da ima delovna organizacija 50 poslovnih enot in lastno klavnico, da ima zaposlenih 510 delavcev in 140 učencev v gospodarstvu. Dosedanja letna ustvarjena realizacija je znašala 30 milijard starih dinarjev, vendar pa bo nova Veleblagovnica bistveno vplivala na povečanje dohodka. Velikega pomena je po besedah tovariša direktorja tudi povezava v SOZD ABC Pomurka, saj je tako zagotovljen stalni vir mnogih, predvsem kmetijskih in prehrambenih artiklov. Posebna pridobitev pa je brez dvoma samopostrežna restavracija, ki bo rešila vprašanje družbene prehrane v Domžalah. Obč. Por. XV. št. 14 Občinski poročevalec v vsako gospodinjstvo Razgovori, o katerih smo pisali že v letošnji 1. številki, da bi glasilo prišlo v roke vseh naših občanov, na vsa gospodinjstva v občini, so pripeljala do tega, da začenjamo s to številko BREZPLAČNO pošiljati glasilo na naslove gospodinjstev. Tako bomo izpolnili tudi sklep, ki ga je sprejela Občinska konferenca SZDL Domžale na svoji razširjeni seji v lanskem letu. Glasilo bo izhajalo kot 14-dnevnik vsakega 10. in 25. v mesecu in bo obsegalo predvidoma 16. strani. Obč. por. XV. št. 4. Nova Veleblagovnica bo odprta za občinski praznik Čeprav z manjšo zamudo dobiva novi del Veleblagovnice v Domžalah tudi znotraj svojo dokončno podobo. Obrtniki in podjetja pospešeno dokončujejo posamezne prostore ter jim dajejo tisto podobo, ki jo je arhitekt ing. Kerševan pred skoraj tremi leti predvidel v svojih projektih. Do otvoritve novega objekta, ki bo za občinski praznik, je še precej časa, vendar nikakor ne preveč glede na to, da bo potrebno poleg notranjosti dokončno urediti tudi zunanjost novega in starega dela Veleblagovnice. Za izdelavo in dobavo notranje opreme so bile sklenjene potrebne pogodbe, na podlagi katerih se dela tudi izvajajo. Večina serijske opreme je že dobavljena, nastopajo pa določene težave pri uvoženi opremi. Obč. Por. XX. št. 9 1977 Gospodarska gibanja in poslovni uspeh v letu 1976 Za leto 1976 je bilo značilno, da so se v njem zrcalili problemi in protislovja v gospodarskih gi- banjih preteklih let. Gospodarska aktivnost je v prvem polletju zaostajala, v drugem polletju pa je pričela postopno oživljati in ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Industrijska proizvodnja kot osnovni nosilec gospodarske aktivnosti naj bi se v preteklem letu povečala v naši občini za 9% kot smo sprejeli z resolucijo, ob polletju pa smo zaskrbljeno ugotavljali, da ne dosegamo niti rezultatov iz leta 1975. Industrijska proizvodnja je bila 1,6% manjša, dohodek je bil manjši za 26% od doseženega v istem obdobju leta 1975. Izgube so znašale 4,7 milijarde starih dinarjev. Obč. Por. XVI št. 5 Bralci nam pišejo Prepričan sem in tudi mnogi občani so mi že rekli, da je v Domžalah preveč psov, ki s svojim neprestanim lajanjem vznemirjajo ljudi od jutra do večera, velikokrat pa tudi ponoči. To so psi »čuvaji«, privezani v kakšnem kotu vrta ali dvorišča, ki lajajo, tulijo, bevskajo, rjovejo in cvilijo dan za dnem enako, s tem pa nikogar ne opozarjajo na kaj in se lastniki tudi ne zmenijo zanje. To niso čuvarji hiše, ki se oglasijo samo tedaj, če se jim približa tujec in opozore domače ljudi nanj, ampak so uboge živali, obsojene na življenje na verigi in si dajejo duška v svojem res pasjem trpljenju z lajanjem, kar pa je zelo nepotreben, nadležen in zoprn hrup. Obč. Por. XVI št. 5 V okviru praznovanj praznika občine je bil odprt tudi nov Dom upokojencev. Otvoritve se je udeležilo veliko število občanov in predstavnikov družbenopolitičnega in javnega življenja iz obeh občin Obč. Por. XVI št. 14 Izgradnja centra Domžal V javni razgrnitvi je predvidena gradnja STANOVANJSKO-PO-SLOVNEGA BLOKA (SPB-1) v centru Domžal, ki bo na prostoru, ki ga omejujejo Ljubljanska cesta, železniška proga Domža-le-Kamnik, Kolodvorska cesta in Masljeva ulica, bistveno spremenil sedanji izgled samih Domžal. Ta predel obsega površino okoli 27.500kv. m in bo v bližnji prihodnosti postal veliko gradilišče največje stavbe v Domžalah. Posebna komisija je v dveh letih skupaj z ostalimi dejavniki pripravila vse potrebno za javno razgrnitev in tudi za vse, kar je potrebno pri tako velikem objektu. Obč. Por. XVI. št. 18 Zdravstvena postaja v Mengšu Službe osnovnega zdravstvenega varstva za območje krajevnih skupnosti Mengeš in Trzin so sedaj združene v zdravstveni postaji Mengeš. Prostori so neprimerni, saj so bili preurejeni iz starih industrijskih objektov. Kakršnakoli adaptacija ne pride v poštev, saj ne bi bilo mogoče zadostiti vsem potrebam splošne ambulante, dispanzerske službe za varstvo otrok in mladine, službe medicine dela, zobozdravstvene službe, babiške in pa-tronažne službe, ki je potrebna v tem kraju. Nova zdravstvena postaja bi dobila 395 kv. m površin v novem poslovnem objektu posebnega družbenega pomena, ki je predviden ob glavni cesti skozi Mengeš. Stroški za gradnjo novih prostorov za Zdravstveno postajo v Mengšu so ocenjeni na 7,000.000 din. Lekarna v Domžalah Prostori, v katerih sedaj posluje Lekarna, so povsem neprimerni in to kar zadeva velikost, kakor tudi funkcionalno razporejenost in opremljenost. Sedanja zgradba ne dopušča nobenih večjih prenovitvenih del in edini izhod je v novogradnji. Po sprejetem načrtu naj bi nova Lekarna dobila prostore v stanovanjsko-poslov-nem bloku, ki bo zgrajen ob Ljubljanski cesti. Iz doslej pripravljenega idejnega programa je razvidno, da bi Lekarna imela poslovne površine v velikosti 400kv. m. Celotni strošek je po letošnjih cenah ocenjen na 6,000.000 din. Obč. Por. XVt št. 12 Ne zamudite zimskega veselja na Dobenu, posebno ne v zimskih počitnicah na snegu in soncu. Kadar je v dolini megla, tedaj na pobočjih Dobena prijetno sije sonce na kristalno bleščeči sneg, kakršnega na žalost ni več v dolini. Do tako zaželene idile je od vznožja do prvih pobočij, smučišč in do gostišča le kilometer. Cesta do teh bližnjih smučišč in do gostišča je zadovoljiva in jo plužijo po vsakem sveže zapadlem snegu. Za parkiranje vozil je poskrbelo gostišče »Ručigaj«, kakor tudi za dobrote, hrano in vino, za katerega trdijo, da je »prima« in jim tudi verjamem. Sedaj ko so cesto uredili do vrhnjega Dobena, se pride tja tudi z vozili. Pripominjam, da so si cesto uredili domačini sami z delovnim »samoprispevkom« za pesek pa je poskrbela skupščina občine Domžale. Obč. Por. XII. št. 3 Če ne veste, vam povem - da gradi GP Obnova v Domžalah kar tri dvanajstnadstropne stanovanjske zgradbe, kakršnim so še pred 30 leti rekli »nebotičnik«. V njih bo okoli 180 stanovanj, kar pomeni, da bo čez nekaj let, ko bodo vseljiva in še onih 144 na Kidričevi, ki jih gradi GP Beton iz Zagorja, stanovanjska stiska znatno manjša. Vsi, ki vam je zakon neizbežen, imejte mirno kri in spanje. Brez ustanove za načrtovanje družine boste lahko spravili svojo družino v svoje stanovanje. Obč. Por. XII. št. 8 Slamnikarski muzej odprt V nedeljo 1. julija je bil na gradu Krumperk odprt slamnikarski muzej. Eksponate za to zbirko, ki predstavlja za Domžale in bližnjo okolico nadvse pomembno vlogo, so prispevali: Tovarna Universale Domžale, Jožko Obervvalder .iz Domžal, Slamni-karska zadruga Slamnik iz Mengša ter nekdanja slamnikar-ska obrtna delavnica Matija Ravnikar in A. Kompare iz Mengša. Dve lepi skrinji je oskrbel Franci Brojan iz Domžal, ki je rešil propada tudi dva lepa lestenca, ki sta sedaj v razstavnih prostorih in vhodno svetilko, ki jo bo Muzej Kamnik renoviral in bo zopet prišla na svoje mesto. Številnim obiskovalcem, ki so se zbrali na prireditvi »Adam Ravbar«, kjer so na vozovih prikazali sedaj že pozabljene ljudske običaje s tega področja, je najprej spregovorila kustosinja Muzeja Kamnik tov. Majda Fi-ster, nato je pa Tone Ravnikar opisal nastanek slamnika od kite do končnega izdelka. Sam muzej pa je odprl predsednik IO Kulturne skupnosti Domžale tov. Stane Habe. Obč. Por. XII. št. 7 Program izgradnje šolske mreže potrjen! Skupščina Občine Domžale je na seji obeh zborov, 12. februarja 1974 potrdila predlog programa nadaljnje izgradnje šol v občini Domžale. Program, ki so ga predhodno že obravnavale posamezne družbenopolitične organizacije, interesne skupnosti, izvršni odbor in skupščina TIS, krajevne skupnosti in ostali dejavniki v občini, je skupščina soglasno sprejela ob ugotovitvi, da je potrebno vsem šoloobveznim otrokom omogočiti enake pogoje šolanja v vseh krajih v občini. Obč. Por. XIII. št. 2 Razstava o zgodovini Domžal Najstarejše listine z omembo Domžal so v avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Pokojni univ. prof. dr. Milko Kos je našel v njem listino iz leta 1260 in nato še več kot deset listin iz 14. stoletja, v katerih je omenjen kraj Vnheildendorf, Vnsersdorf in podobno, za katerega je v neki listini iz 15. stoletja še dodano, da je v mengeški fari. S tem je bil kraj vsaj širše lokaliziran. Dokončno pa je ta problem razrešil v svoji doktorski disertaciji univ. firof. Metod Mikuž, ki je v stiskih istinah in urbarjih odkril, da so omenjeni kraj današnje Domžale. Današnji obliki krajevnega imena podoben naziv se namreč ponavlja v arhivskih virih šele od 16. stoletja dalje. Tako so imeli zgodovinarji pri zbiranju prvih podatkov o Domžalah veliko večje težave, kot pri večini drugih krajev, ki niso tako spreminjala svojega imena. Obč. Por. XIII. št. 7 Malčki v Moravčah praznujejo V okviru občinskega praznika bo odprt oddelek za dnevno varstvo predšolskih otrok v osnovni šoli »Jurij Vega« v Moravčah. Oddelek bo sprejel 28 predšolskih otrok v starosti od 3 do 6 let. To bo prvi začetek organiziranega dnevnega varstva predšolskih otrok v Moravčah, začetek pa bo tudi v sistemu, saj bo vrtec organizacijsko deloval pri osnovni šoli. Malčkom želimo dobro počutje v novem oddelku! Obč. Por. XIII. št. 7 Vabilo SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE - CESTNI SKLAD vabi vse občane in delovne ljudi na otvoritev novega mostu preko Kamniške Bistrice pri kopališču v Domžalah, v soboto, 23. novembra 1974, ob 11. uri. VABLJENI! obč. por. xtrr. št. 11 jtfjjLSrtir - (Mniigil we£5 Itak - Itko« «(• » iMMC* »M. t k) MMk - C««« * M — Tkift UHMIHI Tl.lll. « U«bl|ul Leto L - St. i__Đom&tle 5. XI. 1M2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE V okviru 30. obletnice izhajanja našega glasila nadaljujemo s kroniko 1973-1982. Odlomke je izbral prof. Milan Flerin. Domžale /lamnik 17 Črna kronika Naše ceste so vse pogosteje prizorišča številnih prometnih nesreč, ki zahtevajo vedno več mrtvih in poškodovanih. Na žalost je v teh nesrečah tudi vedno več otrok. Iz podatkov za letošnje prvo polletje Uprave javne varnosti Ljubljana lahko razberemo, da je bilo soudeleženih v prometnih nesrečah v naši občini kar 16 otrok. Tako smo po številu nesreč na tretjem mestu med 17 občinami, po številu mrtvih pa s 3 žrtvami na 1. mestu. Nesreče s smrtnim izidom so bile v novem naselju Trzin, na Viru in v Šentvidu pri Lukovici. Poleg 3 mrtvih je bilo 7 otrok hudo in 5 lažje ranjenih. Med povzročitelji je bilo kar 9 otrok in le 7 drugih; med temi 10 pešcev, 3 kolesarji in 1 kolesar s pomožnim motorjem. Glede na starost je bilo 5 predšolskih in 11 šoloobveznih otrok, 14 nesreč je bilo v naseljih in 2 izven naselja. Glede kraja nezgode dobimo naslednje podatke: na poti v šolo - domov 5, pri igri - na cesti 5, v spremstvu staršev - odraslih 2, pri nedovoljeni uporabi vozila 3 in 1 pri delu. Obč. Por. XVI št. 14 Slavnostni koncert v Domžalah V počastitev 78-letnice rojstva profesorja Matije Tomca je bil v Domžalah 18. novembra sprejem pri predsedniku skupščine občine Jerneju Leniču in slavnostni koncert v Kinodvorani v Domžalah. Obč. Por. XVI št. 19 1978 S POSTAJE MILICE DOMŽALE VSE UČENCE, ki bodo v letošnjem šolskem letu končali osnovno šolo in bi želeli nadaljevati šolanje V ŠOLI ZA MILIČNIKE - KADETE vabimo na razgovor. Na tem razgovoru, kateremu bi prisostvovali tudi starši, bi učenci dobili vsa pojasnila o pogojih šolanja in o možnostih poklicnega napredovanja. Obč. Por. XVII. št. 3 Odkritje spomenika dr. Antonu Brezniku V nedeljo, 9. aprila 1978, je bilo v Ihanu vse slavnostno, s hiš so plapolale zastave, videli smo številne narodne noše, pred »Navžarjevo domačijo« so uredili park, v katerem sedaj stoji spomenik najbolj znanemu Ihancu, slovenskemu slovničarju dr. Antonu Brezniku. Odkritje samo je bilo tudi vrh praznovanja v okviru proslav ob 750-letnici Ihana. Spomenik sam je postavljen tudi v neposredni bližini njegove rojstne hiše, kjer mu je bila 24. septembra 1974 odkrita tudi spominska plošča. Goste ter veliko število domačinov in okoličanov, med katerimi je bilo veliko takih, ki so dr. Breznika osebno poznali, kakor tudi številne njegove učence, je v imenu Krajevne skupnosti Ihan pozdravil član pripravljalnega odbora in upravitelj Osnovne šole Ihan Anton Križaj. V kratkem nagovoru je poudaril, »da smo se zbrali v neposredni bližini rojstne hiše našega rojaka, pomembnega znanstvenika - jezikoslovca dr. Antona Breznika z namenom, da se poklonimo spominu nanj in odkrijemo spomenik, ki naj nas ne-nenno spominja na eno izmed največjih vrednost našega naroda, na jezik... Slavnostni govornik dr. Jože Toporišič je prikazal Breznikov pomen in pohvalil domačine, ki so hvaležni svojemu rojaku in mu postavili spomenik. Obč. Por. XVII. št. 7 Vlak vozi! To ni nobena utvara, ampak dejstvo, ki je po tolikem času vendarle postalo resnica. Morda to ne moremo povsem dojeti zaradi tega, ker smo se preveč let prizadevali, da bi industrijski tir ponovno oživili tudi za potniški promet in se kot v »dobrih starih časih« vozili s kamničanom. Čeprav so novice o uvedbi potniškega prometa na kamniški progi bolj na skrivaj prihajale med nas - v obliki voznih redov v časopisju - je le stekel promet, ki nam omogoča, da se umaknemo s cest in se poslužimo te povezave med Ljubljano in Kamnikom. Obč. Por. XVII. št. 8 Ustanovitev centra za usposabljanje in varstvo invalidnin oseb Domžale - Kamnik V prostorih delovne organizacije Tekstil TOZD Filc Mengeš je bil 24. 10. podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale - Kamnik. S tem samoupravnim sporazumom, katerega iniciator je bila Samoupravna interesna skupnost socialnega varstva so se začele uresničevati dolgoletne želje, da bi invalidnim osebam in duševno prizadetim nudili trajno ali začasno zaposlitev pod normalnimi pogoji glede na njihove duševne razvitosti in življenjske pomanjkljivosti. Obč. Por. XVII. št. 16 Odlok o zaščitenih kmetijah Skupščina občine Domžale je na sejah 25. in 26. 1. 1978 sprejela odlok o zaščitenih kmetijah. S tem je izpolnila obvezo, ki jo nalaga občini Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. Kaj pomeni zaščitena kmetija? Vsebina pojma zaščitena kmetija pomeni opredelitev zasebnega kmetijskega gospodarstva - kmetije, ki naj bo takšna kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno preživljanje. Takšne gospodarske enote so zaščitene v postopku dedovanja tako, da se praviloma ne morejo fizično deliti po dedičih, temveč mora celotno kmetijo prevzeti en dedič. Obč. Por. XVII. št. 4 Ugotovitev in sklepi 1. Ugodna gospodarska gibanja, ki so bila z izjemo zunanjetrgovinske menjave, značilna za preteklo leto, se v letošnjem letu sicer nadaljujejo, vendar so se v prvih mesecih letošnjega leta pričeli pogoji gospodarjenja slabšati. Industrijska proizvodnja, ki je v I. 1977 dosegla večji obseg (11 %) kot smo ga načrtovali z resolucijo, je pričela rahlo upadati in smo v prvih treh mesecih dosegli le 7% porast v primerjavi z lanskim istim obdobjem. Industrijska proizvodnja se je sicer povečala iz meseca v mesec, vendar temu ni vzporedno sledilo tudi povečevanje prodaje, tako da so se pričele v gospodarstvu večati zaloge gotovih izdelkov. 2. V zunanjetrgovinski menjavi so se izredno slabi rezultati iz lanskega leta, ko smo izvozili za 5 % manj blaga kot v 1.1976 in uvozili kar za 17 % več blaga kot v letu 1976 pričeli izboljševati, tako da se je precej izboljšalo pokrivanje uvoza z izvozom in se je zmanjšal tudi zunanjetrgovinski deficit. Uvoz je po prvih dveh mesecih v letošnjem letu zaostajal za 13%, izvoz pa je bil za 18% večji kot v lanskem istem obdobju. Obč. Por. XVII. št. 9 Centralna čistilna naprava v Studi pri Domžalah V letu 1969 je vznikla ideja, da bi občini Kamnik in Domžale začeli graditi skupno čistilno napravo za celotno območje, obeh občin. Na osnovi opravljenih analiz glede onesnaženosti voda, predvsem Kamniške Bistrice in njenih pritokov, je bilo sklenjeno, da se ustanovi koordinacijski odbor za izgradnjo regionalnega kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave. Naročena je bila projektna dokumentacija, ki jo je izdelalo podjetje Hidroinžiniring iz Ljubljane; pravna nosilca pa sta poslali skupščini občin Kamnik in Domžale. Na podlagi sprejetih sklepov se je občina Kamnik obvezala, da bo krila stroške izgradnje povezovalnega kanala v višini 20%, občina Domžale pa v višini 80%. Pri gradnji centralne čistilne naprave pa prispeva občina Kamnik 40 % in občina Domžale 60 % predvidenih sredstev. Povezovalni kanal - kolektor je bil zgrajen v letu 1976 in so ga gradila naslednja podjetja: OBNOVA Ljubljana, NIVO Celje in VODNO GOSPODARSKO podjetje Ljubljana. Celotna obračunska vrednost kolektorja znaša 19.015.794.70 din. Obč. Por. XVII. št. 11 Temeljni kamen za šolo v Domžalah Vgraditev temeljnega kamna Osnovne šole Venclja Perka v Domžalah je za vse nas velik in pomemben dogodek. Z današnjo svečanostjo začenjamo s pripravami za gradnjo nove prepo-trebne osnovne šole, ki je bila načrtovana že v prvem in nato še v drugem samoprispevku in je pravzaprav zadnje neizvršeno delo iz sprejetih programov izgradnje šolskega prostora v domžalski občini. Obč. Por. št. XVII. št. 17 1979 Novi gigant v Papirnici Količevo: KARTONSKI STROJ III JE ZAČEL Z OBRATOVANJEM Po svečanem zasedanju skupščin Kamnika in Domžal je bil izročen svojemu namenu novi kartonski stroj v Papirnici Količevo. Številne goste, med katerimi so bili Viktor Avbelj - predsednik predsedstva SR Slovenije, Vida Tomšič, Miha Marinko, zastopniki domačih in tujih sovlagateljev in kreditorjev, predstavniki družbenega in političnega življenja domžalske in kamniške občine, papirne industrije Slovenije, Banke Domžale, delegacije pobratenih mest Kamnika in Domžal, delegati, delavci, upokojenci in številni drugi občani, je pozdravil predsednik delavskega sveta, obč. Por. XVIII. št. 10 1980 Za devize - manjše dinarske cene V Uradnem listu SFRJ štev. 11/ 80 je bil objavljen odlok o uporabi deviz, ki jih imajo občani na deviznih računih in deviznih hranilnih vlogah. Med drugim ta odlok določa, da od 1. marc 1980 lahko občani dinarje, pridobljene s prodajo deviz z deviznega računa ali devizne hranilne vloge, uporabljajo za nakup določenega industrijskega blaga in trajnih potrošnih dobrin domače proizvodnje, pri čemer so oproščeni temeljnega prometnega davka. Obč. Por. XIX. št. 4 Turizem - kolikšen del turistične potice bo ostal v občini? Še kak teden in začela se bo pot sodobnih nomadov - turistov proti morju, ki bo trajala tja do konca septembra ali pa morda še v oktobru. Domžalska občina ima takšno lego, da bi turizem kot gospodarska panoga moral imeti večjo težo oziroma bi morali s turizmom v občini ustvarjati več dohodka kot pa ga sedaj. Podatka, da je bilo lani v občini evidentiranih le 3800 nočitev in da je bilo zbranega le za okrog 4000 din denarja turistične takse, sta dovolj zgovorna, saj kažeta, da si bodo morala turistična društva v občini še bolj prizadevati za goste, kot so si doslej, čeprav je objektivno treba reči, da tudi doslej ta prizadevanja niso bila majhna. Obč. Por. XIX. št. 9 Kako gospodariti po devalvaciji dinarja? Obdobje po devalvaciji dinarja, ki je kot je znano 30 odstotna, nam vsem nalaga določene obveznosti, če želimo, da se pozitivni učinki, ki jih prinaša, ohranijo. Tako je tudi v domžal- 1981 Družbenoekonomski položaj v občini in planiranje Rezultati, ki smo jih v občini Domžale dosegli pri uresničevanju ekonomske stabilizacije, izražajo politično razpoloženje, pripravljenost in sposobnost delavcev, da uresničujejo zastavljene naloge. Obč. Por. XX. št. 1 Kaj je resnica? V zadnjem času, posebno pa še po dogodkih na Kosovu, se širi med delovnimi ljudmi in občani veliko govoric o vseh mogočih in nemogočih stvareh, ki so se zgodile v občini. Dejstvo je, da se resnično veliko dogaja, saj je domžalska družba zelo razgibana na vseh področjih vendar je veliko informacij popolnoma lažnih ali izmišljenih - dezinformacij. Lahko bi tudi rekli, da smo občani željni senzacij in da vidimo pri vsaki zadevi že tudi tiste, ki so to storili, in ker je Kosovo prineslo tudi kanček nezaupanja do nekaterih delavcev iz drugih republik, jim neupravičeno pripisujemo stvari, s katerimi nimajo nič skupnega. obč. Por. xx. št. 9 Uspeh harmonikarjev v Italiji Harmonikarski orkester Domžale, ki ga vodi neumorna Majda Golobova, niza uspeh za uspehom. Po nastopu v Puli, kjer so naleteli na velik odziv občinstva in ugodno strokovno oceno, so se udeležili še harmonikarskega tekmovanja v italijanskem mestu Ca-malo v bližini Benetk. To je bilo njihovo tretje sodelovanje v Italiji in tudi tokrat so se odločno odrezali, saj so med šestimi orkestri, med katerimi so bili tudi tokrat tudi iz Sicilije in iz naše Pule, osvojili prvo mesto, s 96 doseženimi točkami od 100 možnih. Obč. Por. XX. št. 11 radi težav v preskrbi z repromate-riali in surovinami domačih dobaviteljev in velikih težav pri uvozu. Le-ta je odvisen predvsem od izvoza organizacij združenega dela predvsem na konvertibilno področje, kjer pa se zaradi velikega povišanja domačih cen zmanjšuje ekonomska motivacija za izvoz. Obč. Por. XX. št. 9 1982 Trideset Napredkovih let Delavci Napredka praznujejo te dni 30. obletnico ustanovitve delovne organizacije. S ponosom se lahko ozirajo na prehojeno pot z zavestjo, da so v teh letih delali dobro, so ves čas obstoja uspešno skrbeli za čimboljšo preskrbo naših občanov. Vse znanje in napotke ter sredstva so vlagali v to, da bi šel razvoj trgovine v naši občini vzporedno z razvojem industrije, kmetijstva, družbenih in drugih dejavnosti. Doseženi rezultati in priznanja naših potrošnikov nam kažejo, da so v teh prizadevanjih v veliki meri uspeli. Šport v Domžalah Poglejmo nekoliko nazaj v tiste čase, v organiziranost domžalskega športa. Telovadnica takratne gimnazije v Domžalah je bila v letu 1946/47 pa še nekaj let pozneje kar premajhna, saj je bilo mnogo mladih pa tudi starejših vključeno v takratno Fizkulturno društvo. Ob redni vadbi študentov v dopoldanskem času se je tja do pozne večerne ure zvrstilo dvakrat tedensko po šest oddelkov pionirjev in pionirk, mladincev in mladink ter članic in članov. Tudi dijaki obrtne šole so imeli v telovadnici svoj vadbeni prostor. Ker sta bili pred vojno v Domžalah dve po številu zelo močni športni organizaciji, Sokoli in Orli, so se po vojni skoraj vsi, katerim je bil šport edino društveno življenje, zbrali v tem fiz-kulturnem društvu. Obč. Por. XXI. št. 5 Spet domač kruh Pred dnevi je bila v Radomljah skromna svečanost, s katero so ob navzočnosti predstavnikov občine Domžale in delovne organizacije »Žito« odprli novo krajevno pekarno domačega kruha. Ta kruh so že dolga leta pekli v Radomljah, vendar v razmerah, ki so bile za peko kruha vse prej kot primerne. Na stari lokaciji so peko kruha opustili pred slabim letom, pred dnevi pa je v preseljeni peči stekla nova peka kruha v Kulturnem domu, kjer so v kletnih prostorih nekdanjega mladinskega kluba našli vsestransko ustrezne oz. primerne prostore. Obč. Por. XXI. št. 15 Zakaj »Občinski poročevalec« ni pestrejši? Vsebinsko zasnovo, ki opredeljuje izhodišča za vsebinsko urejanje občinskega glasila, smo sprejeli v začetku leta 1980. Pri širini zaobseženih tem je bil za njeno uresničenje potreben in predviden ves prostor v glasilu. Po dveh letih uresničevanja te vsebinske zasnove lahko ugotovimo, da je, gledano v celoti, nismo uresničevali ali pa le v nekaterih posamičnih številkah. Obč. Por. XXI. št. 9 Nove osebne izkaznice Vsi polnoletni občani imate osebne izkaznice, s katerimi dokazujete svojo identiteto bodisi pred bančnim okencem kot tudi v ostalem pravnem prometu. Ne glede na rok veljavnosti osebnih izkaznic bomo VSE ZAMENJALI do 4. OKTOBRA 1984. K zamenjavi vseh osebnih izkaznic smo vezani z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni izkaznici, ki je izšel v Uradnem listu SRS, št. 29/1979. Nove osebne izkaznice imajo pod fotografijo vse osnovne podatke o občanu, na hrbtni strani pa je - prostor za vpis enotne matične številke občana (EMŠO) - prostor za vpis spremembe stalnega bivališča - prostor za vpis spremembe osebnega imena. Obč. Por. XXI. št. 12 Grad Krumperk obnovljen - že kmalu? Prav gotovo je znano vsem občanom, da smo se v občini že dolga leta pogovarjali o tem, da bi kupili grad ter ga zaščitili pred propadanjem. Te pogovore so predstavniki kulturne skupnosti Domžale in Skupščine občine Domžale konkretizirali, tako da je pred dnevi že prišlo do podpisa pogodbe o prenosu gradu ter bližnjih zemljišč na Skupščino občine Domžale. Dosedanji lastnik - (JLA) je grad z zemljišči prodal Skupščini občine, tako da so danes podani vsi pogoji za to, da se obnova gradu prične. ob( Por xvl|| u n Dimni teror Sestanki so del našega dela. Poleg dela, ki ga opravljamo vsak na svojem konkretnem delovnem mestu, je ponavadi dobršen del našega časa namenjen tudi za naše samoupravno delo, seveda, kjer tega ne opravljajo v svojem prostem popoldanskem času. Skupno vsem sestankom - pa najsi gre za dopoldanske ali popoldanske pa je to, da se nemara povsod ali skoraj povsod pije kava ter na veliko - kadi. Obč. Por. XVIII. št. 13 Preskrba s premogom Povpraševanje po trdih gorivih je zaradi nastala energetske situacije in nezadostne dobave premogovnikov poraslo do kritične situacije. Premogovniki kljub močnemu pritisku potrošnje ne morejo zaradi odsotnosti ustrezne modernizacije izkopati dosti več premoga kot je predvideno po energetski bilanci. Močan pritisk široke potrošnje na trda goriva pa so povzročili zlasti: dvakratna podražitev kurilnega olja, nezadostne dobave premoga iz drugih republik in popolnoma ustavljen uvoz briketov. Obč. Por. XVIII. št. 12 95-letnica domžalske godbe V soboto 12. maja je Godba na pihala Domžale imela v hali Komunalnega centra v Domžalah nadvse uspešen koncert ob 95-letnici obstoja svojega delovanja. Le na malokateri prireditvi je bilo toliko obiskovalcev, kot jih je bilo tokrat, ko so Domžalčani in okoličani s tako lepim obiskom dokazali, da imajo zelo radi svojo godbo. Obč. Por. XVIII. št. 7 Odslej usmerjeno izobraževanje Ena od osnovnih tem in razprav na družbenopolitičnih organizacijah in zborih skupščine v preteklih dneh je bila razprava o usmerjenem izobraževanju. Usmerjeno izobraževanje pomeni korenito preobrazbo sedanjega srednjega šolstva - tako v družbenopolitičnem kot tudi družbenoekonomskem smislu. Ker to področje zadeva vsakega občana pa tudi razvoj celotne družbe, je potrebno, da se v priprave na usmerjeno izobraževanje vključi vsak občan. Obč. Por. XIX. št. 4 Kaj nas uči Kosovo? Od trdnega prepričanja, da je prihodnost Jugoslavije zagotovljena, nacionalistični izbruhi v naši najbolj odročni pokrajini, razen nacionalistov samih, niso nikogar odvrnili. Seveda pa nas bodo prisilili, da bomo prevrednotili marsikatero predstavo in dosedanjo oceno družbenih in socialnih gibanj v naši državi. Obč. Por. XX. št. 7 Gospodarska gibanja 1981 V letošnjem letu se problemi gospodarjenja kažejo tudi na nekaterih področjih kjer smo še v lanskem letu dosegali dobre rezultate. Že proti koncu lanskega leta smo pričakovali, da se bo položaj v gospodarstvu zaostril glede na probleme gospodarstva v svetu in zaradi nekaterih specifičnih problemov gospodarstva v Jugoslaviji. Pogoji gospodarjenja so v letošnjem letu postali še težavnejši za domala vse organizacije združenega dela, to pa za- Zaplemba Poročevalca Ne vemo, na kaj čakajo tile Domžalčani: olje, kava, pralni prašek, detergent za pomivanje posode... obč. Por. xix. št. 16 Zaradi objave te slike je oblast Občinski poročevalec XIX št. 16 zaplenila; cenzure pa so bile bolj pogoste 18 /lamnik Domžale OKROGLA MIZA Koliko za kulturo Dvorano domžalske knjižnice so 10. novembra napolnili ljubiteljski in profesionalni kulturni ustvarjalci. Kot je na začetku poudarila Irena Gričar, bi radi ocenili stanje, začrtali usmeritve in predlagali smernice za oblikovanje občinske malhe za kulturo. Cveta Zalokar-Oražem, direktorica Knjižnice, je predstavila knjižnično dejavnost, matično hišo, ki postaja pretesna in težave knjižnic od Mengša do Moravč. Povedala je, da bo- Udeležencem ni vseeno, koliko denarja bo dobila kultura - v nekaterih primerih je vprašljiv obstoj društev. sta občini Kamnik in Domžale skupaj verjetno kupili bibli-obus, ki bo knjigo približal vsaki vasi. Dotaknila se je tudi Likovnega razstavišča, ki ima sredi Domžal idealno lego, vendar se zatika pri denarju, saj podjetja (tako kot v tujini) še niso pripravljena sponzorirati umetnikov. Slavko Pišek, predsednik Zveze kulturnih organizacij, je navedel obilico podatkov, s katerimi je podkrepil uspehe ljubiteljske kulture in društev v občini. Podčrtal je pomen pravilnega nagrajevanja mentorjev in pribil, da imajo na Gorenjskem edino Domžale enega samega plačanega kulturnega delavca, po dejavnosti pa pred-njačijo. Zavzel se je za ohranitev dosežene ravni kulturnega življenja v občini. Polemične tone je ubral Tomaž Habe, ki pozna tako ljubiteljsko kot profesionalno kulturo. Opozoril je na mačehovski odnos občine do dekliškega zbora, ki je najboljši v Sloveniji; okrcal politike, ki jim kultura še vedno služi zgolj za fasado; očital občini, da je gostoljubna za nastope »tujih« kulturnikov, ne poskuša pa podpreti domačih niti v lastni hiši, kaj šele, da bi jih poslala v druge občine. Zaključil je z mislijo, da kulturno dejavnost postavi na noge le skrbno in dolgoletno delo, pomori pa jo za dolga leta že najmanjša slana. Podpredsednik občine (Jure Berlot) in član izvršnega sveta (Tomaž Štebe) sta povedala, da je denarja v občinskem proračunu pač malo in da bi ga vsak želel več. Anton Preskar je predlagal, da bi se morali obnašati bolj podjetniško in naj bi se občina za ureditev katerega od perečih kulturnih problemov tudi zadolžila. Ob koncu so spregovorili tudi o muzejski dejavnosti, Glasbeni šoli in njeni stavbi, šolskih kulturnih društvih, občinskih priznanjih za kulturne delavce, varovanju kulturne dediščine, odkupu slik in problematiki vzdrževanja kultur-nih domov. ,GORUpov§EK NOVITETA PISATELJA IVANA SIVCA Ženin proti svoji volji Bralci so že težko čakali na izid nove knjige Ivana Sivca ŽENIN PROTI SVOJI VOLJI, ki jo je izdala Prešernova družba iz Ljubljane. Priljubljenost pisatelja iz Mengša je pač od knjige do knjige večja in v tem je veliki čar njegovih zgodb in romanov. Prav gotovo jih tudi najnovejše Sivčevo besedilo ne bo razočaralo, saj je to lahkotna in hudomušna- knjiga, ki je zvrstno nekje med reportažo in domačijsko povestjo. Avtor se giblje v svetu, ki ga sam dobro pozna: prostori radijskih uredništev, nastajanje vsakodnevnega radijskega programa, po- potovanja novinarjev, ki ustvarjajo radijske reportaže, vse skupaj pa popestreno s številnimi zabavnimi podrobnostmi. Osrednji junak Vine Vinšek je namreč novinar, ki pripravlja terenske reportaže. Pri tem se sreča z zanimivimi ljudmi in njihovimi življenjskimi zgodbami. Težišče njegovega dela je postavljeno na podeželje, v hribe, kjer propadajo kmetije in kjer je vse več stricev brez nevest. In prav okoli tega se vrti zgodba v Ženinu proti svoji vo-Iji. Kritiki so roman dobro ocenili in nekdo je v svoji oceni zapisal, da ima Sivčev roman Bogat izbor CD plošč z nevv age glasbo Opozarjamo vas na nove CD plošče z new age glasbo, ki vas čakajo na mladinskem oddelku Knjižnice Domžale. Tako smo kupili okoli 50 novih plošč najbolj znanih avtorjev tovrstne glasbe: Mika Rowlanga, Ste-vena Halperna, Daniela Kobi-alke, skupine Aeoliah, Sunw-heel Orkestra in drugih. Glasba je nekakšna mešanica jazza, improvizirane glasbe in klasike, primerna za trenutke sprostitve, kontemplacije, meditacije in razmišljanja. New Age glasba vam pomaga s svojimi vibracijami k osebni integraciji in daje nove energije vašemu fizičnemu in duhovnemu telesu. Seveda smo kupili tudi veliko CD plošč drugih zvrsti. Vabljeni k izposoji, NOVO - NOVO - NOVO Med knjigami, ki smo jih nabavili v novembru, bi vas opozorili na nekaj najzanimivejših: - Časopis za kritiko znanosti je izdal zbornik DROGE NA TEHTNICI, s podnaslovom Za tehtnost javne razprave. V njej so zbrani strokovni članki v treh poglavjih: droge z vidika teorije, droge z vidika prava in kriminalogije, v tretjem sklopu pa je problematika drog obravnavana z medicinskega stališča. PRIPOROČAMO! - Zasebni izdajatelj Socius, d.o.o. je izdal zanimivo knjigo z naslovom VSAKEMU SVOJE, kjer so objavili svoja razmišljanja o pravičnem in ekonomsko učinkovitem lastninjenju družbenega kapitala avtorji Aleksander Bajt, Stojan Pretnar, Gojko Stanič, Peter Glavič in Janko Pučnik. - Društvo Iniciativa je izdalo aktualen zbornik ŽENSKE V SLOVENIJI: KO ODGRNEŠ SEDEM TANČIC. Avtorice, med drugimi Maca Jogan, Marija CigaTe, Jerca Mrzel, Sonja Lokar, Mateja Kožuh-Novak, Nina Kozinc, so razmišljale o položaju žensk v državi Sloveniji z različnih vidikov. - Človeštvo že od nekdaj vznemirjajo ANGELI, bitja, ki zbujajo strah in spoštovanje in so nekje med bogom in človekom. Angele so mnogi teologi, slikarji in psihologi preučevali celo življenje, avtor Malcolm Godwin pa je v knjigi ANGELI, OGROŽENA VRSTA, zbral vse, kar je bilo zapisano in ustvarjeno v zvezi z angeli od najstarejših časov do danes. CVETA Z. ORAŽEM v tem času posebno poslanstvo. V trenutku, ko smo Slovenci obremenjeni z usodnostjo zgodovinskega dogajanja in v poplavi vsakovrstne memoarske literature, je izvirno humoristično delo Ženin proti svoji volji pravi balzam za bralce, ki jih lahko razvedri, obenem pa navda s samozavestjo, da se za pogumne vedno najdejo poti rešitve, »šleve pa bodo pač propadle«. CVETA Z. ORAŽEM 61230 DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 TEL.: 061/721-204,712-499 FAX: 061/712-499 KLUB IN GALERIJA ORANŽERIJA Razstava likovnih del A. Cajnko in M. Vilar: Slikarke teme in svetlobe V Klubu in galeriji Oranžerija v Mengšu je bila 13. novembra otvoritev razstave dveh slikark: Ane Cajnko iz Ljubljane in Mojce Vilar iz Domžal. Obe avtorici povezuje njuna samo-rastniška rast, ki sta jo razvijali v okviru likovnih skupin pri Zvezi kulturnih organizacij. Sodelovali sta v likovnih delavnicah in tako dogradili svoje likovno znanje in izraz. Za Ano Cajnko so značilna temna platna, na katerih upo- dablja živali. Na razstavi smo tako videli cikel platen z naslovom Življenje konja. Cikel je oblikovan kot ritem življenjskih obdobij, od otroštva do padca v smrt, prepleten s temnimi demonskimi silami, z zlom in grdim, ki odslikavajo strahove in probleme današnjega človeka in sveta, v katerem se giblje. Zato ne preseneča skromen izbor temnih barvnih tonov in ostrih diagonal, za katere je gibanje konja kot bežečega, hip- Lutkovni predstavi za najmlajše v Mengšu in Domžalah Knjižnica Domžale vabi najmlajše na dve zanimivi in zabavni lutkovni predstavi za najmlajše - namenjeni otrokom od 4. do 8 leta. Na gostovanje smo povabili Lutkovno skupino pri GM z Jesenic. Z igrico o BUTALSKEM POLICAJU, CEFIZLJU IN PEKU FRANA MILČINSKEGA, v priredbi Jane Milčinski, bodo nastopili v Kulturnem domu Mengeš v torek, 8. decembra ob 17. uri. Vstopnice lahko kupite v predprodaji v Marketu Brigita Rogovič, prodajalni Napredek Zarja, Knjižnici Mengeš, Knjižnici Domžale ali uro pred predstavo. ZAHVALJUJEMO SE KRAJEVNI SKUPNOSTI MENGEŠ, KI JE ZA PREDSTAVO BREZPLAČNO ODSTOPILA KULTURNI DOM MENGEŠ. V okviru lutkovnega abonmaja, ki poteka v Knjižnici Domžale, pa bodo lutkarji istega gledališča nastopili z av- NOVOST NA KNJIŽNEM TRGU Čevelj nogo si obuje Tiskarna in založba DAN iz Ljubljane bo konec meseca novembra izdala prvenec pesnice Zlatke Levstek iz Radomelj: zbirko otroških pesmi z naslovom: Čevelj nogo si obuje. Pesmi govorijo o tistem zgodnjem obdobju otroka, ko je temu kos lesa zdaj vlak, zdaj zajec, zdaj vojak itd. Govorijo o navadnih stvareh - vratih, postelji, čevlju, kapi..., ko so te zanj še ogromne, žive in skrivnostne, in katere srečuje na svojem raziskovalnem pohodu po domači hiši in zunaj nje. Odrasli, starši ali vzgojitelji bodo na teh besedilih, ki so tudi poučna, zlahka udarili most med spomini na lastno otroštvo in domišljijskim svetom svojih otrok in varovancev. Ilustracije Marjance Jemec Božič duhovito odslikavajo ali celo dopolnjujejo prikazani svet v teh pesmih. Majhna knjiga - velika igrača, primerna za otroke od 4. leta starosti do vključno drugega razreda OŠ. Ker knjigo lahko podarite svojim otrokom za bližnje praznike in je primerna tudi za obdaritev v kolektivih, bo v decembru posebna prodaja v tiskarni DAN, Vojkova 78, Ljubljana. Informacije po telefonu: (061) 349-787, 349-060 ali popoldan 728-014. torsko predstavo RAČKE, in sicer v sredo, 9. decembra ob 17. in 18. uri. In zakaj dve predstavi? Ob zadnji predstavi je bilo zanimanje tako veliko, da je bila nepopisna gneča, zato smo dolžni vsem obiskovalcem opravičilo za slabe razmere, v katerih je bila predstava odigrana. Tokrat bomo skušali z dvema predstavama omogočiti normalni potek. Vstopnice si zagotovite v predprodaji v Knjižnici Domžale. Cveta Z. Oražem nega trenutka primerna izrazna izbira in upodobitve. Pravo nasprotje tej mračni temini pa predstavljajo platna Domžalčanke MOJCE VILAR. Svetle, pastelne barve, s katerimi upodablja ženske figure v njihovi lepoti, nežnosti, dobroti in ranljivosti, so zdaj zemeljske, zdaj nebeške. Njena ženska je včasih vsa poduhov-Ijena, plešoča in v stiku z neskončnim, spet drugič pa zavržena, izkoriščena in osamljena. Takšna, kot pač so ženske tega sveta, in prav zato tako blizu tistemu, ki gleda sliko. Vilar-jeva vsekakor dobro pozna žensko dušo in v slikah izraža tista občutja, ki jih moški svet včasih tako težko razume. Zato si je njena platna treba ogledati, tudi zato, da bi bolje razumeli ženske in njihov svet. Ob otvoritvi je s solističnim koncertom nastopil Lado Jakša, glasbenik, ki igra posebno glasbo. Nekje na meji med jaz-zom in sodobno improvizirano glasbo, pri kateri je sam sposoben ustvariti tako bogate zvoke, da poslušalce vedno znova očara. Raziskuje glasbeno govorico in povezuje akustične in elektronske zvoke, pri tem pa za muziciranje uporablja različne instrumente, od akustičnega klavirja, saksofona, klarineta, do električnega sintetiza-torja. Vsak njegov nastop je pravo in globoko doživetje. Cveta Z. Oražem TABORNIKI IZ DOBA Vedno živahno Taborniki domžalske občine in Slovenije se poleg sestankov srečujemo tudi na različnih tekmovanjih. Vsakoletno tekmovanje je tudi Ivkov memo-rial v Ljubljani, ki ga pripravlja odred Dobre volje. 24. 10. 1992 smo se taborniki z avtobusom odpeljali v Ljubljano, kjer nas je pričakalo veliko nasmejanih obrazov. Najprej smo se zabavali z igrami, kot so »BUGI VUGI«, »Rim šim šim«. Vsi veseli smo pričakali začetek tekmovanja. Veščine so bile zanimive in vsak vod je odšel k eni izmed tekmovalnih veščin: streljanje z zračno puško, odvezovanje vezalk, delanju vozlov, skaut-ball, hoja z A-ji, nogomet, košarka. Po dveh urah se je tekmovanje končalo in vsi nestrpni smo pričakovali razglasitev rezultatov. Vod HULIGANOV, v katerem sem bila tudi jaz, je zasedel drugo mesto; veseli in utrujeni smo se odpeljali domov. Taborniki smo se srečali tudi v Škocjanskih jamah, taborniki iz Doba pa smo se zabavali v Tivoliju, kjer smo naredili veščino plavalca. V Dobu je med taborniki vedno živahno in prijetno, za kar poskrbita Štefka in Tanja ter vsi mi, ki smo del svojega prostega časa namenili taborni-štvu. TABORNICA TRSKA Hvala Helios! V šoli smo se dogovorili, da si bomo učno snov pri kemiji pomagali ponazoriti z anketo o tovarnah v domžalski občini. S prijateljico sva odšli v Helios. S tremo in strahom sva vratarja začeli spraševati o organskih snoveh, on pa nama je v zadregi prijazno poskušal pomagati. Poklical je inženirko in tedaj sva bili midve v zadregi, saj nisva točno vedeli, kaj bi radi. Inženirka naju je najprej odpeljala v laboratorij, nato pa v pisarno, kjer so naju postregli s sokom, nato pa se je začelo tekanje od sobe do sobe, listanje po raznih knjigah in prinašanje prospektov, i>rišel je celo eden od poddirektorjev, ki je tudi pomagal pojasniti nekatere neznanke. V skoraj enourni razlagi sva zvedeli skoraj vse o škrobu, vse to pa nama je veliko pomagalo pri referatu o organskih snoveh. Spoznali sva, da so zaposleni v Heliosu zelo prijazni, in zato HVALA, HELIOS! BOJANA, OŠ Dob AVTO ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 102 Tel. 711-641 nonstop Vas pripelje na vozilih YUGO in MAZDA 323 do vozniškega izpita že v 20 dneh! Čas in kraj vožnje po želji. Ure vožnje že od 700 SIT dalje! Šport /lamnik 19 žale, izstopalo je nekaj vodilnih posameznikov, ki so poskrbeli, da je bilo vse na zelo visokem nivoju, program pa je bil 100% realiziran. Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez sponzorjev, ki so bili: Helios Domžale, CMC Domžale, Zavarovalnica Triglav, Cazino Portorož, SO Domžale je bila pokrovitelj obeh dirk na Grobniku, obrtniki iz domžalske občine in HB-international generalni - sponzor celega društva. Kreativni Peter Verbič je v sezono vložil eno leto prizadevanj in skoraj ves svoj čas, saj je bil Igor Jerman - tudi v naslednji sezoni v ekipi HB AMD DOMŽALE Prvak nad prvaki Ta naslov si resnično zasluži AMD Domžale, ki je kot edini organizator motociklističnih dirk v Sloveniji dosegel pravi rekord z organizacijo vseh štirih dirk za državno prvenstvo, ki so bile hkrati tudi mednarodne in so tako med domačimi, kot tudi med tujimi tekmovalci, gledalci in strokovnjaki naletele na velik odmev. Prvo dirko na Portoroškem letališču aprila (druga je bila ok- tobra), je denimo spremljalo kar blizu 15.000 gledalcev. Idejni vodja tega velikega in izjemno zahtevnega projekta je bil Peter Verbič, ki je tudi predsednik komisije za cestno hitrostni motociklizem pri AMZ Slovenije in se je nekako čutil dolžnega po 20. letih v Sloveniji spet organizirati motocikli-stične dirke in tudi prvo državno prvenstvo. Pri tem so sodelovali vsi člani AMD Dom- tudi vodja tekmovalne ekipe HB, v kateri je bil v prvem letu 17-letni Igor Jerman, ki je upravičil pričakovanja z naslovom viceprvaka in eno mednarodno zmago. V naslednji sezoni pa se bo Ekipa ki bo še vedno v okviru AMD Domžale razširila in preimenovala v HB Raacing team Slovenija. Njena predstavitev pa bo s tiskovno konferenco ob svetovnem smučarskem pokalu za pokal Vitranc v Kranjskogorskem hotelu La-rix, 18. decembra, kjer bo prisoten tudi svetovni viceprvak Nemec Helmut Bradi (tudi HB team). Ta bo gost večera tudi na motoplesu, dan kasneje (19. 12.), v hali Komunalnega centra v Domžalah. MIRAN KOKALJ Športno srečanje DMS v Topolšici V zdravilišču Topolšica je 10. in 11. oktobra potekalo prvo srečanje članov Društva multiple skleroze Slovenije, ki so se pomerili v plavanju in šahu. Sodelovali so člani društva iz vse Slovenije, iz vsake podružnice po dva člana. Srečanje je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri DMS, ki jo vodi Vinko Kotnik iz Domžal, predsednik kamniško zasavske podružnice. V plavanju sta prvi dve mesti zasedli BOŠNJAK Dunja in OR- BANIČ Vida, iz obalne podružnice DMS, tretja pa je bila CANKAR Veronika, iz Ljubljane. Med moškimi se je v plavanju najbolj izkazal KOTNIK Vinko iz kamniško zasavske podružnice, sledila pa sta mu ZAVOLOVŠEK Mirko in VO-DEB Bernard oba iz celjske podružnice. V šahu so najboljša mesta zasedli: VITANC Karel iz Velenja, KRANJC Pavel iz logaško notranjske podružnice in IVAN- ČIČ Rafko iz Novega mesta, VINKO KOTNIK iz Domžal in KOREN Milan iz Murske Sobote. Tekmovanje je vodil republiški šahovski sodnik Drešar iz Velenja. Vsem sodelujočim pa je čestital tudi predsednik Društva MS Slovenije Lojze JEŠEL-NIK. Kot nam je povedal Vinko KOTNIK, bodo taka srečanja odslej pripravili vsako leto. Seveda bodo na teh srečanjih tekmovali tudi v drugih športnih zvrsteh. Če za koga, potem za udeležence tega srečanja še posebej velja: važno je sodelovati, ne zmagati. F. SVETELJ Pionirji TK Univerzale Domžale državni prvaki v letu 1992 Pionirji in pionirke Teniškega kluba Univerzale Domžale so v letošnji sezoni dosegli dva velika ekipna uspeha. Petega in šestega septembra je bilo v Kranju na igriščih Teniškega kluba Triglav Kranj ekipno državno prvenstvo pionirskih ekip do 14. leta starosti. Ekipe so bile sestavljene iz treh igralcev in treh igralk, ki so odigrali šest posameznih dvobojev in tri dvoboje dvojic (moške dvojice, ženske dvojice ter mešane dvojice). Ekipa TK Univerzale Domžale je igrala v postavi: pionirji: Gregor Mulej, Matic Šulin, Igor Ogrinc, pionirke: Nika Učakar, Špela Kobetič, Mojca Brecelj Za tekmovanje se je prijavilo osem ekip iz najbolj znanih teniških klubov Slovenije. V prvem kolu je ekipa iz Domžal (ki je nastopala brez trenutno najboljšega pionirja Andreja Kra-ševca) premagala vrstnike iz TK Olimpija iz Ljubljane z rezultatom 6:3. V polfinalni tekmi so naši pionirji izgubili z ekipo ŽTK Maribor 1:8 in si tako zagotovili igranje za tretje mesto. Po dolgotrajnem in zagrizenem boju je domžalska ekipa slavila zmago s 6:3 in tako osvojila 3. mesto v državi, kar je izreden uspeh za mlade tekmovalce. Konec septembra pa se je pričelo ligaško tekmovanje pionirskih (dečki) ekip Slovenije, ki so bile razdeljene v 4 skupine, zmagovalci skupin pa so se pomerili v play offu za naslov državnega prvaka. Ligaško tekmovanje je potekalo po sistemu štirje posamični dvoboji in en dvoboj dvojic. Ekipa TK Univerzale Domžale je nastopala v postavi: Andrej Kraševec, Grega Mulej, Matic Sulin, Igor Ogrinc, Miha Mu-sek, Gregor Krušič, ki se je zaradi odsotnosti pridružil ekipi v play offu. Domžalski tekmovalci so v svoji skupini premagali vse nasprotnike in pri tem izgubili samo eno srečanje. Rezultati tekmovanja v skupini. 1 kolo TK Kamnik : TK Univerzale Domžale 0:5. 2 kolo TK Univerzale Domžale : TK Olimpija LJ 4:1. 3 kolo TK Slovan LJ : TK Univerzale Domžale 0:5. 4 kolo TK Univerzale Domžale : TK Murgle LJ 5:0. 5 kolo TK Kočevje : TK Univerzale Domžale 0:5. Ekipa TK Univerzale je zmagala v svoji skupini in se uvrstila v play off, v katerega so se uvrstili še zmagovalci ostalih skupin: TK Portorož iz Portoroža, TK Soča iz Ljubljane in TK Branik iz Maribora. Tekmovanje v play offu je potekalo v Domžalah v teniški dvorani. V polfinalnem srečanju je ekipa TK Univerzale premagala vrstnike TK Portorož 5:0 ter se uvrstila v finale, kjer so jih čakali tekmovalci TK Soča. V prvem dvoboju je Andrej Kraševec (Domžale) z odlično igro premagal Miha Gregorca 6:3, 6:3. V drugem dvoboju pa je Matic Šulin (Domžale) izgubil z Gašperjem Martinjakom (Soča) 1:6, 2:6. V tretji tekmi sta se po- merila Gregor Krušič (Domžale) in Žiga Rupar (Soča). Po zagrizenem boju in odločilnem tenisu polnem preobratov, je slavil Žiga Rupar 7:5, 7:5, in povedel ekipo TK Soča v vodstvo z 2:1. Izenačil je Gregor Mulej (Domžale), ki je premagal Samota Selaka 6:1, 6:3. Zadnje srečanje dvojic pa je bilo pika na i. Za TK Univerzale Domžale sta zaigrala A. Kraševec in G. Krušič, za ekipo TK Soča pa Ž. Rupar in M. Gregorc, ki sta dobila prvi niz 6:3. V drugem nizu sta Kraševec : Krušič izenačila na 1:1 (6:4) in odločal je tretji niz, ki sta ga po ogorčenem in zagrizenem boju dobila Kraševec : Krušič s 6:4, kljub vodstvu Ruparja in Gregorca 4:1. Tako so pionirji TK Univerzale Domžale postali državni pionirski prvaki do 14 let za leto 1992 in dobili lep kristalni pokal. Poudariti velja, da smo gledali lep, razburljiv, dinamičen, moderen tenis, poln preobratov, v katerem so uživali tudi gledalci. Ob tem velikem uspehu domžalskega tenisa veljajo čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem, posebej pa še trenerju ekipe TK Univerzale Domžale Alešu Bergelju, ki je odlično pripravil tekmovalce in jih tudi uspešno vodil na vseh tekmah, posebno pa še v finalnem srečanju. V njem ima TK Univerzale Domžale odličnega trenerja, ki je v štirih letih kvalitetnega dela uspel dvigniti kvaliteto tenisa in formirati mlade igralce in igralke, ki so že v vrhu slovenskega tenisa tudi kot posamezniki. Ob tem pa ob koncu sezone. Od leve proti desni: Matic Šulin, Igor Ogrinc, Gregor Mulej, Mojca Brecelj, Špela Kobetič in Nika Učakar. Čepijo od leve proti desni: Gregor Mulej, Igor Ogrinc, Matic Šulin. Stojijo: Aleš Bergelj, trener, Gregor Krušič in Andrej Kraševec Letošnje delo župnijske KARITAS V letu 1992 se je župnijska Karitas v veliki meri posvečala karitativnemu delu za begunce in socialno ogrožene ljudi. Grozote, s katerimi se srečujejo prebivalci Bosne in Hercegovine, prej pa tudi Hrvaške, so prisilile prebivalce teh območij, da zapuščajo domove in bežijo po svetu. Kot nam je vsem znano, imamo begunce tudi v naši občini. Večina naših beguncev je pri sorodnikih. Župnijska Karitas Domžale jim pomaga z dodelitvijo hrane, obleke, obutve, posteljnine in drugih potrebščin. V obdobju od 1. 1. 1992 - 31. 10. 1992 smo razdelili beguncem 901 paketov, v katerih je bilo okrog 11.000 kg hrane: 1802 kg moke, 901 kg riža, 1802 kg makaronov, 901 I olja, 1802 kg sladkorja, 901 kg pšenič-nega ali koruznega zdroba, ter po 901 komadov konzerv rib, mesnih konzerv in marmelade, okrog 200 kg mleka v prahu, 1400 kg krompirja, 100 kg jabolk. Razdelili smo tudi 30 kartonov plenic za enkratno uporabo, 5 kartonov kolodonta, 1 karton mila, 10 kartonov vložkov, 250 komadov otroške hrane, 97 kg pralnega O radiostezijskih sevanjih Že dalj časa se pripravljam, da napišem prispevek o problematiki škodljivih radiostezijskih sevanjih, katera imajo tako močen vpliv na zdravje človeka. Štiri leta se že temeljito ukvarjam s preiskavami škodljivih sevanj - valovanj in merjenjem različnih parametrov, ki jih moramo pri takih meritvah ugotoviti in seveda tudi napraviti učinkovito zaščito pred škodljivimi vplivi geopatogenih sevanj in sevanj z zemeljske površine. Iz statističnih raziskav zahodnih držav je razvidno, da le petina ljudi spi na zdravju neškodljivih mestih, kar ugotavljamo tudi radiestezisti pri nas. Tudi ugotovitve, da polovico vseh bolezni povzročajo škodljiva sevanja različnih izvorov, so osupljiva. Kaj pravzaprav so ta sevanja? Vse vibrira v našem fizičnem in mentalnem svetu, živa in neživa narava imata svojo specifično valovno dolžino in frekvenco. Za človeka je znano, da je njegova valovna dolžina pol metra in se najbolje počuti v energetskem okolju take valovne dolžine in ne premočne intenzitete. Take energije ime- nujemo blagohotne ali pozitivne, ker pač človeku ne škodujejo. Vsa sevanja pa, ki odstopajo s svojo valovno dolžino od te človeku lastne, pa radi vsiljenega nihanja povzročajo v celicah biokemične spremembe, in to seveda v večini primerov v daljšem času, kar je pogojeno še z intenziteto in frekvenco sevanja. Znano je, da sevanja, ki imajo manjšo valovno dolžino od človekove, sprožijo procese pri katerih nastane hitrejše nihanje v človeškem organizmu, kar pomeni vnetna obolenja z najhujšimi posledicami. Obratno pa sevanja z večjo valovno dolžino od človekove povzročajo počasnejše nihanje celic, pri čemer pride do postopnega trdenja celic in na koncu do rakavih tvorb. Vse to so statistične ugotovitve radiestezistov, kar so potrdile tudi obsežne preiskave avstrijskih znanstvenikov pred tremi leti, pri katerih je bila končna uradna ugotovitev, da geopa-togena sevanja škodujejo človekovemu zdravju. Že davno so ljudje poznali različne naravne zaščite pred škodljivimi sevanji in so jih kar uspešno uporabljali, dandanes pa ob tehnološkem tehničnem razvoju prihaja še do novih izvorov tehničnih sevanj. Zato se pojavljajo še novi ekološki problemi, kar smo do nedavnega povsem zanemarjali. Šele v zadnjem času se pojavlja pri nas vse več strokovnjakov, ki s svojimi zaščitnimi napravami uspešno kljubujejo vsem radie-stezijskim sevanjem različnih spektrov. Kaj torej storiti? Poiskati izkušenega radi-estezista, ki z zanesljivo metodo strokovno odkrije vsa škodljiva sevanja, jih klasificira, ugotovi intenziteto, frekvenco sevanja, valovno dolžino in časovno izpostavljenost. Predvsem je potrebno ugotoviti stanje ležišč in mest, kjer se dalj časa zadržujemo doma, pomembno pa je tudi preiskati delovna mesta po podjetjih in tovarnah. Lep primer in zgled je Stanovanjska komunalna banka v Ljubljani, kjer so letos naročili radiestezijske meritve svojih poslovnih prostorov. S preiskavo in ustrezno zaščito pred škodljivimi sevanji bomo zmanjšali število obolenj in prispevali k boljšemu in srečnejšemu življenju v našem okolju. IGOR ZIERNFELD, Rodica praška itd. Velik problem postajajo tudi socialno ogroženi ljudje, katerih večina je brezposelnih. Prihajajo pa že tudi zaposleni občani z nizkimi osebnimi dohodki, ki jim le-ti ne zadostujejo več za preživetje, med njimi je več mater samohranilk. Pomagali smo 264 socialno ogroženim osebam in jim razdelili 493 paketov hrane, ki so vsebovali okrog 5600 kg hrane: 986 kg moke, 986 kg makaronov in enako sladkorja, po 4931 olja, po 493 kg riža in zdroba, konzerv rib, mesnih izdelkov in marmelade, 600 kg krompirja, 50 kg jabolk in drugo hrano. Župnijska Karitas Domžale je kupila za 919.578,50 SIT hrane, iz Avstrije-Karitas mesta Perc-holdsdorf smo dobili za okrog 1.000.000 SIT hrane, od škofijske Karitas smo prejeli za nad 800.000 SIT hrane in drugih potrebščin (cen vseh artiklov ne vemo). Hrano smo zbirali tudi po trgovinah. V letošnjem letu smo organizirali srečanje starejših ljudi, enkrat v domu upokojencev in enkrat v župnišču. Srečanja med starejšimi in mlajšimi občani ter mladino, skupna maša in pogostitev starejših ljudi, ki jo pripravimo farani, so vedno prijetna. Župnijska Karitas Domžale je organizirala tudi praznovanje materinskega dneva v Osnovni šoli Domžale (na katerem so sodelovali učenci vseh domžalskih šol) ter v Domu upokojencev. Skupaj s Skavti smo priredili srečanje begunskih in domžalskih otrok z »igrami brez meja« v naravi. Organizirali smo dobrodelni koncert, ki ga je izvajal družinski trio Novina. Vsak tretji torek imamo po večerni maši duhovno srečanje. Obravnavamo različne teme iz področja karitativnega dela. Srečanja so odprtega tipa in vabimo vse, ki jih to delo zanima, da se jih udeležijo. Vsak torek ob 20. uri imamo redni tedenski sestanek v prostorih Karitas. Uradne ure smo imeli 4-krat na teden. V letu 1992 smo zbirali materialno pomoč doma in v tujini. V obliki hrane, denarja, obleke in drugih potrebščin. Denar smo dobili od domačih dobrotnikov - posameznikov, sponzorjev in od vstopnic za dobrodelni koncert, nekaterih podjetij, nabirk v nabiralnik v cerkvi, škofijske Karitas Ljubljana in iz občinskega proračuna. Skoraj vsa sredstva so bila porabljena za nakup živil, zelo malo za plačilo nujnih računov posameznim beguncem in socialno ogroženim občanom. Iz denarnih prispevkov pa smo poravnali tudi najemnine za prostore in telefon. Vsa dela smo opravili brezplačno. Le ena izmed sodelavk Karitas, ki je brezposelna je dobila za delo z begunci plačanih del ur iz proračunske postavke občine za javna dela. Ker se bliža konec leta, bi se radi vsem darovalcem, tako doma kakor v tujini, iz srca zahvalili za pomoč. Bog vam stotero povrni. Tistim, ki bi se jim radi pridružili, pa sporočamo, da je še vedno čas, da priskočite na pomoč ljudem v stiski. Žiro račun župnijske Karitas Domžale je 50120-620-149-05-1300113-1042769, Ljubljanska banka, Domžale 300. Denar, ki ga darujete Karitas se vam všteva v davčno olajšavo. Vsem želimo blagoslovljene božične praznike ter zdravo, srečno in zadovoljno leto 1993. Tajnica župnijske Karitas Domžale dr. BIZJAK-SCVVARZBARTL MARIJA 20 /lamnik Obvestila 70 let gasilstva v Ihanu Izteka se leto praznovanja okrogle obletnice obstoja našega društva. Začetki delovanja segajo v leto 1922, ko so na pobudo Franca Kepec-Zevnikarja, ki je bil tudi prvi predsednik, ustanovili prostovoljno gasilsko društvo Ihan. Že spomladi leta 1922 so začeli graditi nov gasilski dom. Zemljišče je podaril Dionizij Len-ček. Otvoritvena slovesnost je bila 24. maja 1924. Na pobudo prizadevnega Gregorja Hribarja so istega leta ustanovili dramsko skupino in pevski zbor, ki sta delovala do druge svetovne vojne. Zaradi izjemne dramske dejavnosti pa je dom kmalu postal premajhen. Že v letu 1926 so ga povečali, postavili večji oder in zgradili nov stolp za sušenje cevi. V letih 1947-1948 smo Ihanci že tretjič večali dom, prizidali garderobe, sanitarije in oder. Gasilcem so pomagali člani dramske skupine in fizkulturniki, ki so dom skupno uporabljali. Načrte je izdelal takratni tajnik gasilskega društva Ivan Hribar. Leta 1975 smo .začeli skoraj znova, saj je bila večina opreme dotrajana; garaža premajhna, avto pa neuporaben za vožnjo. Leta 1980 smo kupili nov orodni avto, istega leta pa smo z drugimi organizacijami v KS začeli graditi nov dom, ki smo ga poimenovali Dom družbene samozaščite. Nabavili smo skoraj vso novo opremo z veliko pomočjo takratnega Sis-a za varstvo pred požarom občine Domžale. Sončno poletno vreme je bilo letos med 17. in 19. julijem naklonjeno gasilcem Ihana, ko smo praznovali 70. obletnico obstoja. V petek, 1 7. julija 1992, je bila slavnostna seja, na kateri smo podelili odlikovanja in priznanja zaslužnim članom društva in spon- Gasilski voz izpred 70 let zorjem pri organizaciji prosiave, katerim se ob tej priliki lahko zahvalimo za pomoč. Naj jih naštejemo: IS občine Domžale, KS Ihan, OGZ Domžale, Farma Ihan, Jata Ihan, Mapis Ihan in Jože Starin. Še posebno smo bili veseli, da se je našemu vabilu odzval g. Lucijan Krivec, direktor farme Ihan, ki nam je finančno in gmotno pomagal že velikokrat. V soboto, 18. julija, je bila velika medobčinska sektorska vaja v gašenju in reševanju pri bloku v Ihanu. V nedeljo, 19. julija 1992, pa je bila velika parada gasilcev, gasilskih voz, narodnih noš, vprež-nih voz, konjenikov in drugih. V paradi je bil tudi vprežni gasilski voz, star že preko 70 let, ki smo ga ihanski gasilci sami obnovili, na njem pa sta se peljala naš še edini živeči ustanovni član g. Maks Lenček ter še eden naših najstarejših članov in dolgoletni tajnik društva g. Ivan Hribar. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik OGZ Domžale g. Aleksander Rihtar. Povabili smo tudi delegacijo pobratene OGZ Koprivnica. Petčlansko delegacijo je vodil g. Branko Grčar in izrazil željo po še tesnejšem sodelovanju. 30. oktobra 1992 smo v počastitev meseca požarne varnosti in zaključku praznovanja 70. letnice obstoja pripravili proslavo, na kateri smo podelili dve priznanji: - za življenjsko delo na kulturnem področju Antonu Križaju - za neizčrpen vir mladih gasilcev Osnovni šoli Ihan. Slavnostni govornik je bil delegat OGZ Domžale g. Marijan Lenarčič. V programu so sodelovali oktet bratov Pirnat, ansambel bratov Omahna, ljudski godec Franc Flere, Osnovna šola Ihan, plesna skupina narodnih noš Ihan, igralec in humorist Andrej Zaje, program pa je povezoval Boris Kopitar. Proslava je na splošno zadovoljstvo številnih gledalcev lepo uspela, nastopajoči pa so se odrekli honorarju, zato se jim še enkrat lepo zahvaljujemo. NANDE STARIN Gasilska vaja - reševanje po lestvi s plinskimi maskami iz stanovanjskega bloka Častni pozdrav Miklavževanje v Domžalah Miklavž, kakor me svetega Nikolaja pri vas imenujete, bom tudi letos obiskal predšolske otroke domžalske občine v Hali komunalnega centra. Pred mojim godom, ki je 6. decembra bom prišel med naše otroke in jih obdaroval. Vsem ljudem pa želim prinesti ljubezni, topline ter bratovske pomoči. Želim se srečati tudi z begunskimi otroci, ki prebivajo med nami. Starše vabim, da pripeljete svoje pridne malčke v Halo komunalnega centra, v petek, 4. decembra ob 18. uri ali v soboto, 5. decembra ob 16. ali ob 18.30 uri. Da bo naše srečanje laže potekalo, vas prosim, da se skušate razporediti. Morda bi prišli v petek otroci iz okolice, in sicer tisti, ki jih ne bom mogel obiskati v domačem kraju, v soboto pa otroci iz Domžal (mlajši ob 16. uri, starejši (do 7 leta starosti) pa ob 18.30 uri. Veselim se srečanja z vami. VAŠ MIKLAVŽ Hiter in kakovosten servis vseh vrst PC računalnikov ter hišnih računalnikov Commodore vam nudi Ladislav Jeretina Sp. Jarše, Prežihova 8, Domžale, tel.: 711-010 MIKLAVŽEV POPUST vŽIV-ŽAV-u 10% do 20% Vabimo vas k nakupu jesensko-zimskih oblačil v ZIV-ŽAV-u Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V času Miklavža 10 do 20% popust. Vabljeni! SKD KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na predavanje in pogovor na temo: »SPOŠTUJ SVOJE OTROKE« Predavatelj: g. Pavel Kogej, dipl. psih. Prireditev bo v Kulturnem domu na M0ČILNIKU v Dobu v petek 18.12.92 — 19. uri Odprti dan Gasilskega društva Domžale Mesec oktober je mesec požarne varnosti, zato smo se v našem društvu odločili, da naše delo predstavimo čim večjemu krogu naših občanov. V ta namen smo imeli 28. oktobra odprti dan GD Domžale. Na šolah smo izvedli tri vaje, in sicer na osnovni šoli V. Perka, OŠ Domžale in OŠ Krtina. Na teh šolah namreč deluje krožek mladi gasilec, ki ga vodijo člani našega društva. Čez dan so nas obiskali tudi otroci iz domžalskih vrtcev (ca. 150) in posamezni občani. Kdor pa je naše poslanstvo vzljubil, pa se je lahko tudi včlanil v naše društvo. Zaključek odprtega dne pa smo imeli z veliko sektorsko vajo v'soseski Simona Jenka, kjer smo prikazali reševanje z višin. V ta namen smo uporabili drsni prt in lestev. Na ta način smo stanovalcem tega dela mesta prikazali reševanje v primeru, če bi res prišlo do resnične situacije. Ta vaja je bila tudi priložnost s seznanjanjem vodnih virov na tem delu mesta. Nasploh je operativa v našem društvu zelo živa in delovna. Člani tekmovalne desetine A so v letošnjem letu nastopili na devetih tekmovanjih širom po Sloveniji. Krona vseh naporov pa je bilo 5. mesto na državnem prvenstvu v Velenju in osvojitev zlate tekmovalne značke. Na prijateljskih tekmovanjih pa smo med vidnejšimi rezultati dosegli 1. mesto v Dekanih. Na občinskem prvenstvu pa smo zasedli 4. mesto. Tako je dan odprtih vrat GD Domžale po zaslugi vseh članov starejših, ki so dopoldne pomagali pri sprejemu otrok in popoldne za red med vajo, kot operativnih članov pri izvedbi vseh vaj, zelo dobro uspel. NA POMOČ! FLORJAN ZABRET Pokal za najboljše PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Premagovanje nepremagljivih ovir Življenje je tek čez ovire. Pa ne tak tek čez ovire, kot ga poznamo z olimpijskih iger, temveč v nekaterih primerih tek na življenje in smrt. Mnogokrat pade ovira na progo nepričakovano, kot strela z jasnega. Čeprav je nismo pričakovali, jo moramo kljub temu premagati, da se igra življenja lahko nadaljuje. Kje je torej težava? Če v Moravčah na ovinku pri gostilni Kavka zavijete z asfaltne poti na makadamsko in se odpravite proti Vrhpoljam mimo lepe in priljubljene moravske kapelice Žalostne Matere božje na Hrib-cah, boste kmalu spoznali, da to ni bila ravno najboljša odločitev. Tako imenovana »cesta«, po kateri se boste peljali, bo namreč od vašega jeklenega konjička in vas zahtevala kar največ, če že ne preveč. Razmere na tej cesti, ali bolje, kolovozu, so namreč obupne, da ne rečem smrtno nevarne. Slednje velja zlasti za vožnjo v nasprotni smeri od zgoraj omenjene. Potovanje s kolesom ali motorjem je lahko za voznika usodno, če za oviro na cesti ne ve, ali pa je nanjo pozabil in si dovolil voziti hitreje kakor 10 km/h. Hudourniki so ob zadnjem nalivu (29., 30. in 31. oktobra 1992) tako razorali cestišče, da je pot tod skozi skorajda nemogoča. Domačini, ki moramo po tej poti v dežju ali soncu, si pomagamo kakor vemo in znamo, pa čeprav plačujemo za to, da bi nam pomagali tudi drugi. Poudariti pa moram, da se to ni zgodilo prvič. Zatorej mi dovolite, da se tu na javnem mestu vprašam, kje so ljudje, odgovorni za to. Saj obstajajo, mar ne? Mislim, nekomu so pa le zaupane naše finance. Če bi odšel na krajevni urad in potožil o novih cestnih ovirah, bodo sicer pokazali razumevanje, mogoče bodo dali celo kaj v zapisnik. Pri tem pa bo tudi ostalo, vsaj do sedaj je bilo tako. Denarja za cesto ni, je premalo »frekventna«, so rekli. Moj namen ni obrekovanje krajevne oblasti, marveč seznanitev krajevnih ter občinskih mož in žena, da bi se tudi na tem področju dalo kaj narediti in s tem najbolj neposredno pridobiti svoje volivce, ne pa da se to počne na raznih shodih in zborovanjih, kjer se več govori, kakor pa naredi. MAKSIMILJAN BRODAR Hudourniki so tako razorali cestišče, da je bilo skoraj neprevozno NAMESTO EPIGRAMA Prevaranti Slavilo ljudstvo mnoge je cesarje... in krvavelo za vseh vrst glavarje... bogovom raznim venčalo oltarje... - vse to za kmečko-delavske denarje! A kaj so zajedale! ljudstvu dali? - Če mogli, vedno so ga naplahtali! Značaji njihovi so nam poznani: rednikom svojim kruti so - tirani! MARIJAN SLEVEC Sporočila 21 /lamnik ravnokar drži vašo reklamo 32.000 ROK telefon: 721-320 Mali oglasi SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR - Preserje, Kajuhova n. h. (v bližini KE-MISA), telefon: 723-324, 727-897, odprto od 10.-12. in od 15.-17. ZAHVALA Zahvaljujem se gasilcem iz Moravč in Krašč pri gašenju našega kozolca. Iskrena hvala sosedom in soseščanom Sv. Moharja za denarno pomoč. Simon Jemec, Vinje pri Moravčah TERMOAKUMULACIJ- SKE peči popravljam, čistim in montiram. Matija Zibel-nik, Mengeš, Zavrti 5. Telefon: 737-194. INSTRUIRAM MATEMATIKO, FIZIKO IN OSNOVE ELEKTROTEHNIKE. Telefon: 738-662. INSTRUIRAM angleščino, fiziko in kemijo za osnovne in srednje šole. Telefon: 727-170, Zoran. OSNOVNOŠOLEC! Če imaš pri učenju angleščine težave, ti nudim uspešno pomoč. Telefon: 724-202, Simona. INŠTRUKTOR z dolgoletnimi izkušnjami instruira matematiko, fiziko in kemijo za osnovno in srednjo šolo ter fakulteto. Telefon: 831-988. TV ANTENE montiram in popravljam. Matija Zibel-nik, Zavrti 5, Mengeš. Telefon: 737-194. NA RELACIJI Prelog -Domžale smo izgubili črn kovček s prečno flavto. Poštenega najditelja prosimo, da pokliče na telefon št. 722-890. *3 I I 1 •5 I PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE IN STRANKE LDS dr. Janez DRNOVŠEK, se je ob obisku naše občine srečal tudi z vodstvom Občinskega odbora LDS Domžale. 9 Telefonske hišne centrale SELECOM • eno ali dve liniji - do 8 priključkov • 2/6 - telefonsko krmilni varnostni sistem PRODAJA IN MONTIRA POOBLAŠČENI PREDSTAVNIK ISKRA TERMINALI Marjan (eretina, Sp. Jarše 38, 61230 Domžale Tel.-fax (061) 723-444 KNJIŽNICA DOMŽALE Vabimo vas na pesniški večer z Alešem Debeljakom, ki bo v sredo, 10, decembra 1992 ob 19. uri v knjižnici Domžale. Aleš Debeljak sodi v mlajšo generacijo slovenskih pesnikov in esejistov. Doslej je objavil pesniški zbirki Imena smrti (1985) in Slovar tišine (1987) ter esejistična razmišljanja Melanholične figure: Eseji o književnosti (1988), Minute strahu: Fotografije s poti (1990), Postmoderna sfinga: Kontinuiteta modernosti in postmodernosti (1989) in Temno nebo Amerike (1991). Pogovor z avtorjem bo vodil Matevž Kos. tovarna filca d. d. filc tovarna filca d.d. Mengeš, telefon: (061) 737-222 iščemo ZUNANJE TRGOVINSKEGA REFERENTA za določen čas Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj v zunanji trgovini - znanje vsaj enega od svetovnih jezikov (nemščina ali angleščina) Pisne prijave z dokazili bomo sprejemali na naslov podjetja 8 dni po objavi. PODJETJE ZA TRGOVINO IN PROIZVODNJO d.O.O. Tabotska u/. 9.61230 Domžale, tel. A tat: 061/714 - 698 SATELITSKI SISTEM TJ5NCO polog 26.000,00 polog 27.500,00 RAZŠIRJENI SAT SISTEM Dva sprejemnika polog 42.600,00 Trije sprejemniki polog 64.600,00 Štirje »prejemniki polog 82.860,00 Pet sprejemnikov polog 104.650,00 šest sprejemnikov polog 121.500,00 48.850,00 SIT 4 x 7.250,00 SIT 6 x 4.600,00 SIT 81.602,00 SIT 4 x 11.500,00 SIT 121.875,00 SIT 4 x 22.500,00 SIT 166.250,00 SIT 4 x 28.500,00 SIT 198.786,00 SIT 4 x 29.100,00 SIT 281.750,00 SIT 4 x 88.800,00 SIT Možnost razš rritve do 32 sprejemnikov Garancija eno leto Servis zagotovljen PRODAJA PROGRAMA COLD STAR -HI-FI - TV - AVTO AKUSTIKA - VIKO KAMERE - FOTO APARATI V p.nudbi imam« trii SONY u TENSAI ' [HI (HI ■ Nudimo tudi: klasične antene, telefonske aparate, računalnike Quallty /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. SERVIS OLJNIH GORILCEV Ugodna cena gorilnikov in drugega pripadajočega materiala RAJ KO AVGUŠTIN KOŽELJEVO NABREŽJE 2 61234 MENGEŠ TEL.: (061) 739-426 VAŠE NAJBOLJŠE ŽELJE V NAŠEM SLAMNIKU Božični in novoletni prazniki so pred vrati Bližajo se božični in novoletni prazniki in prepričani smo, da bi radi svojim poslovnim partnerjem in prebivalcem naše občine zaželeli prijetno praznovanje in veliko sreče v letu 1993. V dneh pred novim letom bo izšla tudi zadnja letošnja številka našega glasila SLAMNIK, v kateri bomo objavili tudi čestitke in iskrene želje za dobro 1993. Če želite tudi vi objaviti čestitko, izpolnite priloženo naročilnico in jo najkasneje do 10. decembra 1.1. vrnite na naslov: Skupščina občine Domžale, glasilo Slamnik, Ljubljanska 69, 61230 Domžale. Kolikor bi se odločili za oglas večjih dimenzij, nudimo poseben popust. Pričakujemo, da boste skupaj z naročilnico posredovali tudi ustrezen tekst oziroma vsaj simbol vašega podjetja. Prepričani smo, da bodo vaše dobre želje, ki bodo objavljene v 16.000 izvodih našega glasila, za vas pomenile tudi komercialni uspeh. pričakujemo do 10. decembra Zahvaljujemo se vam za vaše 1992. sodelovanje in vaše sporočilo Uredništvo Slamnika NAROČILNICA Naziv podjetja naročamo objavo oglasa v novoletni številki glasila Slamnik v velikosti a) 4 cm x 9 cm b) 6 cm x 9 cm c) 8cm x 9 cm č) lOcm x 9cm d) 20cm x 9cm e) objava oglasa v velikosti 6.000,00 SIT 9.000,00 SIT 12.000,00 SIT l 5.000,00 SIT 30.000,00 SIT Račun bomo plačali najkasneje v osmih dneh po prejemu. Žig Podpis: Vrniti do 10. 12. 1992 22 /lamnik Obvestila w m™ SKB BANKA M* POSLOVANJE Z OBČANI IN OBRTNIKI V prejšnji številki Glasila smo napovedali postopno predstavitev ponudbe SKB banke. Taje obsežna, predvsem pa konkurenčna, zanesljiva in kvalitetna tako na tolarskem kot na deviznem poslovanju. Še več. S široko poslovno mrežo po vsej Sloveniji vam omogočamo, da opravljate svoje bančne posle kjerkoli. Občanom, obrtnikom in tujcem ponujamo oblike tolarskega in deviznega varčevanja v obliki vlog na vpogled in v obliki vezave sredstev. Lahko pa sklenete tudi pogodbo o dolgoročnem varčevanju za dobo najmanj 18 mesecev, pri čemer Imate več možnosti: - varčujte z enkratnim pologom ali z večkratnimi pologi, - spreminjate višine pologov v času varčevanja, - podaljšate ali skrajšate varčevalno dobo, - prenesete pravice in obveznosti iz sklenjene varčevalne pogodbe na drugo osebo, - -pisno odpoveste pogodbo, pri čemer SKB banka prizna obrestno mero, ki velja za vezane depozite na enako dobo in - lahko pridobite katerokoli posojilo od posojil, ki jih banka daje v okviru svoje poslovne politike. Pogoj za pridobitev posojila je poslovno sodelovanje z banko in kreditna sposobnost. Poslovno sodelujejo z banko: OBČANI, ki - imajo z banko sklenjeno pogodbo o varčevanju, - prejemajo preko SKB banke osebni dohodek ali pokojnino, - imajo pri SKB banki odprto tolarsko ali devizno hranilno vlogo, tekoči ali žiro račun, - vežejo pri SKB banki tolarska ali devizna sredstva, - pri SKB banki kupijo vrednostne papirje. OBRTNIKI, ki - imajo pri SKB banki odprt žiro račun, - imajo vezan tolarski in devizni depozit, - vežejo depozit z namenom pridobitve posojila, - pri SKB banki kupijo vrednostne papirje. Posojilo nudimo za naslednje namene: - nakup, gradnjo in adaptacijo nepremičnin, - nakup osnovnih sredstev, - nakup potrošniškega blaga, - nakup obratnih sredstev, - nakup vrednostnih papirjev, ki jih določi banka - soinvestitorska vlaganja in plačilo obveznosti iz leasing pogodb. Vrste posojil so naslednje: POSOJILO NA OSNOVI VARČEVANJA varčevalna doba v letih odstotek posojila na povprečno stanje privarčevanih sredstev In obresti najdaljša doba odplačevanja v letih 1 400 10 2 550 11 3 700 12 4 850 14 5 ali več 1000 18 POSOJILO NA OSNOVI VEZAVE SREDSTEV Znesek vezave znaša: - 28% za stanovanjska posojila, - 20% za obrtniška posojila, - 18% za dolgoročna posojila za različne namene. POSOJILA NA OSNOVI nakupa vrednostnih papirjev Višina posojila znaša 400% vrednosti kupljenih obveznic, ki jih določi banka. HIPOTEKARNA POSOJILA Banka sprejema v zastavo nepremičnine, ki: - jih je po veljavnih predpisih možno zastaviti in prodati, - so vpisane v zemljiško knjigo, - še niso obremenjene s hipoteko. Višina posojila znaša: - do 80% tržne vrednosti zastavljene nepremičnine pri kratkoročnih posojilih, - do 30% tržne vrednosti zastavljene nepremičnine pri dolgoročnih posojilih. Tržno vrednost nepremičnine oceni banka. LOMBARDNA POSOJILA Osnova za posojilo je tržna vrednost zastavljene premičnine. Tržno vrednost premičnine oceni banka. Višina posojila znaša največ 80% vrednosti premičnine. REVOLVING POSOJILA Višina posojila je odvisna od povprečnega priliva sredstev na žiro račun v zadnjih treh mesecih. Kreditne sposobnosti ne ugotavljamo v primeru hipo-tekarnega in lombardnega posojila. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 713-240, 713-197, 713-146. SILVATICA V tednu po Martinovi nedelji je bil v Ljubljani 3. ljubljanski sejem pohištva. Med mnogimi razstavljala smo opazili tudi nekaj izdelkov zasebnega podjetja Silvatica iz Mengša. Silvatica je latinsko ime in pomeni gozdna. G. Feliks Škrlep, dipl. ing. lesarstva, ki je kontaktna oseba, pravi, daje to kar pravo ime za njihovo dejavnost, saj v večji meri uporabljajo les. Več kot dvajset let že dela pisarniške programe, sedaj pa, ko dela za Silvatico, ideje še bolj udejanja in kupcu ponudi najrazličnejše variante opreme za javne objekte in pisarne. Vsakemu kupcu posveti dovolj časa, da se v miru in podrobno pomenita o željah in možnostih za čimbolj funkcionalen izdelek. Ko v Silvatici posel prevzamejo, je v njihovih rokah vse do prevzema, pa še rok je kratek, okrog meseca dni. Stalno sledijo evropskim modnim tokovom. Prav sedaj realizirajo idejo, ki je pravzprav že v obliki načrtov. Izdelke bo možno dobiti že v januarju prihodnjega leta. Vsi proizvodi so unikatni, nič več ni klasičnih kvadratastih in pravokotnih oblik, niti okroglih, pač pa so elipse, prisekane elipse, plošče niso pravokotno obdelane, pač pa posnete navznoter, kar daje izdelku še bolj lahkotno obliko zaradi profiliranja. Zanimivo je, da ponujajo izdelke dveh cenovnih razredov, tako da je dosegljivo vsakomur, čeprav je njihovo vodilo: biti cenejši od primerljivih in nič slabši od najboljših. To je nekaj samo za pokušino. O kvaliteti izdelkov podjetja Silvatica d.o.o. se lahko prepričate v nekaterih objektih, ki so jih opremili celo z zavesami, lučmi in vsem, kar sodi k dobri opremi lokala. Ti so: lekarna v kamniškem novem zdravstvenem domu, LINIJA - primer najcenejšega, pa kljub temu nič slabšega aH manj funkcionalnega pisarniškega pohištva butik in menjalnica BUDOAR v Kamniku, Energomont v Ljubjani, knjižnica na Glinškovi ploščadi, veliko pisarn... G. Felik Skrlep pravi, da omejitve glede velikosti posla ni, saj imajo dovolj proizvodnih kapacitet in delo, ki ga prevzamejo, pripeljejo do konca v kratkem roku. Sedež podjetja Silvatica d.o.o. je v Mengšu na Gorenjski cesti 7 (zadnja hiša na levi, če se peljete iz Mengša proti Brniku). Telefon, na katerega boste dobili odgovor vsak delovni dan od 7 do 17. ure, je (061) 737-393. Najboljša reklama so dobri izdelki, zato ne tvegate, če jih pokličete Silvatico in se z njimi domenite za opremo Vašega lokala, pisarne ali celo večjega objekta. Prepričajte se tudi vi o njihovi kvaliteti in dobri poslovnosti! Tatjana Slvec Strmšek Gradbena lepila In različne mase V domžalski občini vse bolj narašča število zasebnih podjetij; to je opazno zlasti v zadnjem času. Mnogo tistih obrtnih delavnic in podjetij, ki so bila ustanovljena že pred leti, sedaj modernizirajo, izboljšujejo kakovost svojih izdelkov in se uveljavljajo tako na domačih trgih kot tudi v tujini. Med take obrate sodi tudi obrtna delavnica Slavka Jelovška iz Preserij pri Radomljah. Izdeluje gradbena lepila, fugirne in izravnalne mase. Ker se njegova obrtna dejavnost nenehno širi, je že ustanovil podjetje »Kegral«. Z delom bo pričelo v začetku prihodnjega leta. Kako ste pričeli z delom, kako se spominjate prvih začetkov svojega delovanja? V začetku, to je bilo I. 1982, sem delal kot keramičar. Naslednje leto sem se odločil, da bi začel s proizvodnjo gradbenih lepil. To sem tudi storil. Kasneje sem začel izdelovati še izravnalne mase. Prva leta sem posloval s partnerji iz domžalske in kamniške občine. Moji prvi partnerji so bili: Napredek iz Domžal, Kočna iz Kamnika, Kovino-tehna Mengeš in Merkur Kranj. V naslednjem razdobju sem se povezal s kupci iz ljubljanskega območja. Pri tem mi je dosti pomagala Metalka iz Ljubljane; bil sem namreč kooperant s tem podjetjem. Ko sem začel z delom, je bilo polno težav; primanjkovalo je zlasti ustreznih materialov za gradbena lepila, fugirne in izravnalne mase. Tudi uvoz ni potekal tako, kot smo želeli. Iz občine smo dobili dovoljenje za nakup določenih količin uvoženih materialov. Danes je mnogo bolje. Domačega in tujega repromateri-ala je dovolj. Kako poslujete danes, kakšna je konkurenčna borba, kako gledate na občino? Najprej bi povedal nekaj o sebi. Moje načelo je, da točno izpolnjujem dobavne roke, da je kakovost izdelkov neoporečna. Prav to je privlačno za kupca. V naši občini je več proizvajalcev gradbenih lepil ter izravnalnih mas. Med nami vladajo kole-gialni odnosi. Nekateri prodajajo svoje izdelke cenejše, drugi dražje. To je tudi prav. Z domžalsko občino nimam nobenih težav; poslovni odnosi med mano in občinsko upravo so v redu. Zadovoljen nisem z visokimi prispevki. Visoke so tudi zamudne obresti. Prav zaradi visokih obresti in prispevkov se mi stroški poslovanja nenehno večajo. Racionaliziram proizvodnjo kolikor morem, da ne višam cene izdelka. V Sloveniji je kar precej podjetij, ki zamujajo z izplačili. Zamudnih obresti v glavnem ne plačujejo. Ta finančna nedisciplina ne vpliva dobro na poslovne odnose med partnerji. Povejte, prosim, še kaj o svojem gospodarjenju? Stalno želim, da bi se moderniziral in stopal v korak s časom. Začel sem z ročnim delom in z manjšim mešalcem. Prvič sem se moderniziral leta 1985. Letos smo začeli pripravljati proizvodno linijo, ki bo stekla v začetku januarja prihodnjega leta. Proizvodnja se bo občutno povečala v primerjavi s sedanjo. Stalno delam na tem, da bi izboljšal delovni postopek in ga čimbolj racionaliziral. Sedaj smo uvedli tako imenovane ventilske vrečke, ki so v razvitem svetu že dalj časa znane. Pred tem smo embalirali naše izdelke v šivane papirnate vreče. Z ventilsko vrečo, ki je obdana s PVC slojem, je pakiranje hitrejše. Lepilni prah v taki vreči je hermetično zaprt. V sklop modernizacije sodijo tudi elektronske tehtnice. Na koncu bi povedal še to, da je povpraševanje po mojih izdelkih precejšnje. Letošnja proiz- v celoti prodana. Še moja skrb, da bom vodnja je naprej bo s partnerji kakor tudi s konkurenti v najboljših odnosih, da se bom držal dobavnih rokov in kakovost svojih izdelkov obdržal na sedanji visoki ravni. MILOŠ LIKAR Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te več ni. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil dobri mož, oče, brat in stric Franc Urbanija iz Zg. Tustanja Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli in krvavi, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Mineva leto, odkar smo se zadnjič poslovili od tebe, dragi mož, sin, brat in stric Drago Poharič iz Krtine Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi 0417 Obvestila /lamnik 23 IZ EDINEGA CENTRA ZA KITAJSKO AKUPUNKTURO PRI NAS Sveta igla »Zadovoljni pacienti, še bolj zadovoljni mi, ki smo srečni, da lahko pomagamo ljudem lajšati njihove bolečine in premagovati bolezni,« je zadovoljen profesor VVang Tieying. Skupaj s podjetnikom Marjanom Te-kavcem sta pred kratkim obiskala Kitajsko in podpisala poslovni dogovor z eno od bolnišnic, ki bo v centru v Trzinu, ki je še vedno edini, pomagala pri uveljavljanju tradicionalne kitajske medicine pri nas. Največ pacientov, med njimi jih je v zadnjem času tudi precej iz Hrvaške in Avstrije, pride zaradi bolečin v križu, hrbtenici, išiasa, migrene in astme in vsem pomagajo. Od njih odhajajo zadovoljni starši in otroci, ki so jim pomagali pri težavah z mokrenjem in kratkovidnostjo, pa tudi samo tisti, ki so želeli shujšati. Pacienti, s katerimi se pogovarjamo, so zadovoljni. Najbolj gospa Almira Rekič, ki je imela težave zaradi stalnega tresenja glave. Že po treh obi- skih, sledilo pa jih bo še več, je njena težava v zadovoljstvo nje in domačih prešla. Njena hvaležnost je brezmejna, osebje centra pa presrečno skupaj z njo. Stanje se je izboljšalo tudi domačinki, ki toži zaradi išiasa, pa tudi pacient iz Domžal je bil zadovoljen. Do pred kratkim ni mogel stisniti pesti, sedaj pa je vse veliko, veliko lažje. Oglasite se v centru, povejte svoje težave. Obenem vam sporočajo, da bo profesor VVang Tieving ostal v Trzinu vsaj še do konca leta 1993, morda pa tudi dlje. Odprto imajo vsak dan, najdete pa jih v Trzinu, Pod gozdom (nekdanja Rakefova) 18. PRIPOROČAJO VAM, da obisk pri njih predhodno rezervirate. Pokličite tel. št. 061 723-248 ali 061 723-204. Posebej za vas, ki boste s seboj prinesli tale SLAMNIK, pa še 10% popusta! AVTOBAH, d.0.0, Smo mlado podjetje, ki Vam kakovostno, hitro, predvsem pa poceni in v najkrajšem možnem času popravi Vaš razbiti avtomobil. Prepričajte se! Našli nas boste v Nožicah, Grašičeva 2 ali po tel. št. 061/812-649. M0m> NOV SALON POHIŠTVA Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sotoba, od 8. do 13. ure. KUPUJETE SPALNICO, KUHINJO, OTROŠKO SOBO, PREDSOBO,...? Preden se odločite za nakup, preverite cene v najcenejšem salonu pohištva Mengeška 26, TRZIN, tel.: (061) 713-525 Z nakupom pohištva v našem salonu boste prihranili denar! w mone: Sporočamo, da smo trgovino z oblačili MONESA v Domžalah, Ljubljanska c.90 preselili v nove poslovne prostore SPB, ki so le 100 m oddaljeni od prejšnjih. Ponudbo smo še bolj obogatili, cene pa so ostale nespremenjene. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas! JB MALA RESTAVRACIJA Janez Bratovž Ljubljanska 54 61230 Domžale tel. 061 832-337 PRIČAKUJEMO VAS vsak dan razen torka, od 12. do 24. ure lidrometal hidrometal 61234 MENGEŠ Gorenjska cesta 9 Telefon: (061) 737-207 737-009 737-673 Telex: HIMET 39829 Telefax: 737-221 VAM NUDI ZANIMIV EKOLOŠKI PROGRAM: - Priprava pitne vode - Priprava industrijskih in tehnoloških voda - Oprema čistilnih naprav za komunalne odpadne vode - Oprema čistilnih naprav za odpadne vode iz farm - Oprema čistilnih naprav za zaoljene vode - Koriščenje bio plina DRUGE DEJAVNOSTI: - Izdelava in montaža jeklenih konstrukcij, rezervoarjev tlačnih posod, cevovodov in peči za centralno ogrevanje - Peskanje in antikorozivna zaščita - Dobava in razrez vseh vrst materiala - Projektantsko konstrukterske usluge s področja ekologije in strojništva - Kopiranje načrtov - Tehnični prevodi - nemščina - Svetovanje in industrijsko oblikovanje Našemu članu, gospodu Antonu Gabršku iz Radomelj v večni spomin in zahvalo za vse, kar je naredil za našo skupno stvar. Tone, naj ti bode lahka slovenska zemljica. Narodni demokrati občine Domžale Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Četrtega novembra je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš dragi nepozabni sin, brat in stric Darko Zaje iz Domžal, Ljubljanska c. 91 Zahvaljujemo se vsem, ki se ga še vedno spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Osemindvajsetega novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric Franc Orehek Pangerčov ata iz Gorjuše Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega Janeza Resnika iz Škocjana 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, sočustvovali z nami, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in priskočili na pomoč, darovali za cerkev, svete maše, cvetje, sveče in ga pospremili v njegov prerani grob. Hvala podjetjema Toko in Termit, zasebnici Viktoriji Koplan, podjetju Smelt, lastnici trgovine Irena Rova, delavcem in sošolcem Strojne fakultete v Ljubljani, mladincem, Gasilskemu društvu Studenec in drugim gasilcem, govornikom za poslovilne besede ter duhovnikom, ki so nam ob pogrebnem slovesu dali duhovne moči in tolažbe. Posebno se zahvaljujemo Kulturnemu društvu Miran Jarc iz Škocjana in župniku g. Vladu Pečniku. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Ivane Pavovec rojene Čolnar, iz Ihana se lepo zahvaljujemo vsem, ki steji kakorkoli pomagali ob njeni bolezni. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni domači ZAHVALA Ob izgubi drage mame Marije Kovic iz Gorjuše pri Dobu se zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku iz Doba in dr. Pevcu ter patronažni sestri ge. Savnikovi. Njeni domači in sorodniki Še enkrat o grbu Mengša V 10. št. Slamnika je v rubriki PISMA BRALCEV g. Marjan Sle-vec tako in drugače razmišljal o predstavitvi grba Mengša, objavljeni v 6-7 št. glasila Slamnik. Na koncu prispevka izraža željo o dopolnitvi razlage o grbu Mengša. Na našo prošnjo se je prof. B. Otorepec odzval z naslednjo razlago in dopolnitvijo: O GRBU MENGŠA V 6-7 št. glasila Slamnik je Krajevna skupnost Mengeš objavila-z izpustitvami nekaterih mest - moj predlog grba Mengša, po grbu Mengeških gospodov iz 14. stoletja, to je modri dvojni trnek v srebrnem polju, kot je barve označil Valvasor v svoji Grbovni knjigi. V heraldiki je srebrna barva enaka beli, osnovno pravilo pa veleva, da pride barva na kovino (srebrno/bela, zlato/rumena) ali kovina na barvo (rdeča, modra, zelena in črna). V tem pogledu je torej grb Mengeških heraldično pravilen. Ob tem tekstu je bil objavljen pečat VVolfganga/Volbenka Mengeškega z listine 12. IX. 1455, ki jo hrani Arhiv Slovenije. Napis pod sliko »Najstarejši pečat iz I. 1154, je seveda napačen, saj se tistega leta le omenja prvi Mengeški kot »Dietricus de Mein-gosburg«, najstarejši pečat Mengeškega z dvojnim trnkom je pečat Haertlina/Hartnida Mengeškega na listini od 4. V. 1320 (Arhiv Slovenije), ki smo jo nedavno dobili vrnjeno z Dunaja in na katerem je v grbu jasno viden dvojni trnek. Isti grb sta imela tudi Viljem Mengeški na listini iz 1369 in že omenjeni zadnji Mengeški Volbenk na pečatih listin iz 1455 in 1459. V 8-9 št. objavljena javna razprava o grbu, zastavi in pečatu Mengša ima zopet napačno trditev, da je likovno izhodišče pečat iz I. 1145. Osnutek zastave je toliko napa- čen, da bi po zastavoslovnih pravilih morala biti barva glavnega lika grba, to je dvojnega trnka v modrem, pri zastavi zgoraj, oziroma pri pokončni obliki vedno na levi strani gledalca, druga, bela barva pa na desni strani, torej ravno narobe, kot je predlagano. V zadnji številki Slamnika pa se je oglasil g. Marjan Slevec, ki je dokaj kritično in očitno brez poznavanja heraldičnih pravil in zgodovinskih dejstev ocenil omenjeni predlog, ker je pač edini, kot dvomljiv. Kar se tiče oblikovne plati, predlog grba nikakor ni »tiskarski zmazek« ampak posodobljen srednjeveški, heraldično popolnoma pravilni grb, popolnoma primerljiv z novim grbom Jesenic, delom našega vrhunskega oblikovalca na tem področju g. Turistično društvo Mengeš je pred 15. leti izdalo značko z grbom Mengša z letnico 1154 in napisom Mengeš: Značka je bila v bistvu sestavljena iz do tedaj znanega grba s kačo v obliki osmice in ptičjo glavo. Leta 1154 se omenja prvi Mengeški kot »Dietricus de Meingos-burg« (po tolmačenju prof. 8. Otorepca) sestavni del značke je bil napis Mengeš. Ker je bila ena od os~ nov za novi grb Mengša tudi preje opisan grb (sestavni del značke), kar se je kasneje izkazalo za nepravilen, je bilo tudi tolmačenje letnice 1154 v zvezi z grbom nepravilno. Pravilna in tudi osvojena so tolmačenja prof. 8. Otorepca v svojem prispevku k izbiri grba Mengša. SREČKO HRIBAR SKI BANKA D.D. ENKRATNA PRILOŽNOST Če še nimate varnega sefa, vam v mesecu decembru nudimo popust pri najemu sefa v naši banki. Letna najemnina je odvisna od velikosti sefa. V mesecu decembru bo to že od 45 DEM tolarske protivrednosti tečaja Banke Slovenije. Pogodba o najemu vas bo čakala v naši banki na Ljubljanski 88 v Domžalah. SNI MIKAM« Janeza Suhadolca. Kar se tiče vsebine grba t.j. dvojnega trnka, pa moram priznati, da nam njegov pomen ni znan. Na vsak način pa ne gre za dvoglavo ali enoglavo kačo, kot je grb Mengeških razumel napačno tudi Valvasor v svoji Knjigi grbov in v Slavi vojvodine Kranjske, kjer ima kača samo eno glavo, rep pa očitno v obliki trnka. Valvasor je bil - kot je videti iz številnih napak v omenjeni Knjigi grbov - dokaj slab heraldik: pri prerisova-nju grbov s starih pečatov, je marsikaj videl narobe, predvsem pa ni imel prakse z drugimi grbi in je pač dvojni trnek, dvojni zaradi nujne simetrije v grbu, ki je dokaj redek grbovni znak, imel po najbližji podobnosti za kačo, zvito v obliki osmice. Kar se tiče »ptičje glave« te kače v Slavi, pa je treba povedati, da je »ostri kljun« samo narobe videna konica trnka z zalustjo (nem. VViderhaken), poleg tega pa so risbe raznih živali v Knjigi grbov in v Slavi zelo površne, kot kažejo tudi drugi primeri. Žal kronološkega razvoja vseh grbov, ki ga od mene terja g. Slevec, ob omenjenih 6-7 primerkih grbov Mengeških ne bi bilo možno podati. Zanesti se pač moramo na tiste pečate, kjer je dvojni trnek jasno spoznaven (objavljena fotografija pečata Volbenka Mengeškega iz 1455 je bila namreč narobe obrnjena in slabo izdelana!) in na določitev tega pečata Mengeških z grbom dvojnega trnka, kot ga je identificiral priznani štajerski heraldik J. Krassler v svoji knjigi »Steirischer VVap-penschlussel«, izdani v Gradcu 1968 na str. 124 po pečatu neke listine iz 1402. Sliko dvojnega trnka prinaša tudi G. Os-wald v svojem »Lexikon der Heraldik« iz 1984 na str. 39, ki izrecno navaja, da morata biti zalustiAViderhaken po večini zaviti na notranjo stran trnkov, kar je seveda povzročilo nji- hovo zamenjavo s kačjima ali celo »ptičjima« glavama. Da bi utegnil temeljiti grb Mengeških »na več tisoč let starih pripovedih« kot na prim. ljubljanski ali kamniški, pa je treba povedati, da je zmaja v ljubljanski grb vtaknil šele Valvasor 1689 in ga Ljubljana ves čas ni imela, v kamniškem grbu pa imamo v sedanji obliki narobe razumljeno sv. Marjeto kot »premagovalko zmajev« (dva zaradi simetrije!) in v ljudski fantaziji zamenjano za Faro-niko. Mengeški grb torej ni plod neke fantazije o čudnem Krajevna skupnost Mengeš je svoj grb in zastavo že sprejela in tako razpravo o tem zaključila. Uredništvo SLAMNIKA se je zato odločilo, da polemik o mengeškem grbu in zastavi ne bo več objavljalo. UREDNIŠTVO živalskem bitju, ampak navaden trnek - morda pa so si stari Mengeški po bitkah in turnirjih mirili živce z ribolovom! In še o imenu: nemški Mein-gospurg, Mengospurch in podobno, pač pomeni Mengov grad, po nemškem osebnem imenu Magingaut, Megingot ali Meingoss/Mengoss, znanem v Nemčiji v 12.-14. stoletju (prim. Hans Bahlovv, Deutsc-hes Namenlexikon, Hamburg 1988, str. 332). B. OTOREPEC Ljubljana -Polje * Mengeš Telefon: 487-585 482-347 VSEM DOPISNIKOM SLAMNIKA Zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje in vas obveščamo, da sprejemamo le članke v tipkopisu. Članki ne smejo biti daljši od 40, v izjemnih primerih 50 tipkanih vrstic. Uredništvo Slamnika Epigrami Bogata predvolilna dežela S plakati kilometre smo prekrili, Evropo trikrat zadaj že pustili. Vlada Po svetu VLADA vlada in OPOZICIJA obljublja, pri nas pa VLADA ZDAJ - v obljubah se izgublja. O nekem plakatu Srce in zvezda se nam skrivata, kot da med ljudstvo se ne upata? FRANCE CERAR NAPREDEK DOMŽALE Nakup v Napredku je prihranek denarja Za obdaritev vaših otrok in vseh, ki jih imate radi, smo se dobro pripravili. Bogato smo založili naše trgovine s kvalitetnim domačim in uvoženim blagom. Posebno bogata je naša ponudba igrač. Imamo jih kar 600 vrst in to italijanskih in domačih. KAM PO IGRAČE? KAM PO DARILA ZA MIKLAVŽA IN ZA BOŽIČNE TER NOVOLETNE PRAZNIKE? V NAPREDKOVE TRGOVINE! - v blagovnico Vele Domžale - v mini blagovnico Zarja Mengeš - v Super N Domžale - v Šport Napredek Domžale - v vse Napredkove samopostrežne in klasične trgovine Pridite in se prepričajte! Imamo veliko izbiro, nizke cene in prijazne prodajalce. NOVO * NOVO * NOVO * NOVO Dne 7. decembra 1992 bomo v Jaršah, ob cesti Domžale Kamnik, odprli velik diskontni center - 3.000 m2 - vsa oskrba za družine, trgovine, gostince, ustanove in podjetja. Diskont bo odprt vsak dan od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. V Napredku vedno kaj novega! /lamriik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez ST1BRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka. • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.