V Trstu, v sredo 6. avgusta 1884.
M
\V v - '
Tečaj IX V^
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Pri * orsko
»V •dioolU J« moS.t
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako trti« in aabote o poludne. Gena za vse
i. a u	i i -» u «... jm i/	---j,	- Mr -—	i	•« pošiljajo Urtdnlitva >vla Tarreute« »Nuova Tipogrnfia;* vsak mora Mtl
lato j« O gld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta 4 ?ld. SO kr. - Posamezne Številke se frankiran. Rokopisi o*ez posebne vrodnostt ae ne vračajo. - Jnttratt (razne vrst« dobivajo pri opravniltvu in v trafikah v Trsta po S kr., v Sarini in v Ajdtvttlnl po nila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi prav cen6; pri kratkih oglasih z d
O kr. - Saro&ntnt, reklamacije in innerate prejem« Oprave lit ve, v Ja Tarraata, >Nava t i »k ar ■ a..	J črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.	ofjmsin z a
naz imel mbmml
Vffda Bistrica-Reka.
(Konec.)
Uže Valvazor je poznal vode Reke veliko vrednost. V zvezku 4. knjiga XI. nastrani 134. piSe namreč: »Dieses Wasser treibt sehr viel so-wol Getreid — als Schnoidemlihlen, nemlich 45 R&der nnd 16 Schneide-miihlen werden getrieben, so alles von Natur, so wol die Wahr macht als auch die Rimmen. Macht aucb damit gleich bei seinem Ursprung den Anfang, fiihrt auch in sehr grosaer Menge «chOne, grosse, rote Forrellen und Lachsfahren«.
Na dalje oxenja Valvazor v I. ztezku knjiga III. stran 271. vodo Bistrico tako le: »Der Feistritz (Bi-sterza) ihron Ursprung trifft man an bei dem alten Schloss Feistritz, da sie aus dem Felsen hervorbricht. Sie bringt viel Miihlen in den Lauff, und nach Verrichtung solehes guten Dien-stes, der Reka an statt eines Zinses oder Tributs ihren Einfluss. Man fisehet darin die schOnste Lachsfahren *<.
Tako se je 0 imenovanih vodah uže takrat izrazil slavni čestitelj Kranjske, Valvazor, koliko večje vrednosti da je voda Bistrica-Reka danes, ne da se niti preračunati.
Koliko mlinskih in žagalnih koles goni ona danes, katerih takrat ni bilo, a sedaj od Bistrice do Škocijana Živi lepo Število mlinarjev in zraven njih mnogo hlapcev in dekel, kateri si pri mlinih in žagah svoj kruh služijo. Res, čuden vtisek mora na človeka napraviti premišljevanje, ako premišlja, kako li sc je moglo mej domačini dobiti toliko Število takih, kateri so bili zadovoljni za le majhen del zlatega teleta prodati svoje in
PODLISTEK.
Maj o Tinko GreoriM pesmi
Sunt bona . . . sunt msdiocri* plura.
Poezija, dan denes nekaterim toli nepotrebna, govorstvu je mati, in na nje «vetnja»ih vrtih so *in bodo vselej umetniki trgali cvetice. Ona bolje nego vsaka druga umeteljnost človeka blaži in na-udušuje, in prve svoje blažilne uplive je kazala pri divjakih. Vsesilni mik, živ izvor njenega duha, odpiral jej je sam pot In duri v še nerodna srca, in oni, vzneseni po harmoniji sladkih njenih stihov, pokuševali so prva načela verstva in društva. Nastopili so potem Amfijoni in Orfeji, In pesniki so bili prvi zakonodajalci in najstarejši modrijani, izmej katerih so, poleg Plutarha, prvi svoje zakone, drugi pak svoja n&čela širili mej ljudstvo. Celo zgodovinarji so pisali v verzih In poleg Strabona in drugih, bili so Ferecid, Ka-dem in Hekatej prvi prozaiki mej Grki, Apij Cek mej Rimljani. In kedo ne zna konečno, da so bili Homer, Hezijod in drugi uže davno znani po Aziji, predno sta sa oglasila Isokrat in Demosten? Ode Hebrejcev, pri katerih je baš cvetela poezija, prešla so pri njih po tej vzgojena znanstva najprej v Egipet, potem na Grško, od tod v Lacijo in naposled vsem podjarmljenim narodom. Iz poezije je svoje kali poganjalo govorstvo, katero je iz Aten n Ri ma svetovne osode vodilo. Iz nje ve-
blagostanje toliko ljudstva I — v Vsak
za-se« to je načelo denaSnjega rodu, po tem načelu se je tudi tukaj ravnalo — za drugo, kaj komu mar?
Ali Rog ne daj, da bi se bilo to pogubno načelo vresničilo — uničeni bi bili mlinaiji z ljudstvom vred. Kaj bi bilo vzlasti z mlajšimi mlinarskiini posestniki in njihovimi potomci, ako bi se bila njihova želja uresničila?
—	Na deželi je kupčije uže več kot preveč, torej s kupčijo ne bi Slo. — Delati bi ne hoteli, vzbudile bi se jim razne poželjivosti, in hajdi, dokler bi kaj denarca bilo v skrinjici, spol-nile bi se jim tudi vse želje. A potem?
—	To se ve da bogateji, kateri uže sedaj Štejejo na tisoče, Sli bi potem v mesta — kamor bi se komu zlju-bilo — a praSanje vendar nastane: ne bi li tudi ti jednega dne lahko priSli kot berači nazaj na deželo ? — Kedor hoče »kavalirja« »Spilati« mora vendar toliko imeti v žepu, da mu njegov kapital uže nekaj tisočev obresti donaSa, drugače »kavalir« sam sebe lahko »zaSpila«.
Toda Salo strani, in vpraSajmo se, ali imajo taki ljudje kaj ljubezni do svojega bližnjega, vzlasti do svojih potomcev? — Ako bi je imeli, upirali bi se z vsemi močmi takemu, če tudi navideznemu podjetju, dobro vedoči, da kapital, ako se ne obrestuje, ostane vedno mrtev in kot tak se naposled popolnoma zgubi. S kapitalom združeno delo, to je nekaj vredno; a kapital brez živih sil je le majhne vrednosti — od danes do jutri. Bolje je, da ostane samo delo brez kapitala, kajti ono bode vedno
—	če tudi majhne — obresti do-naSalo.
In prav v primeri rečenega, zdi
kovitih proizvodov zajemajo pa tudi jezici, bogatć se in likaje, bogatstvo glede govor-skih dik in v obče možate izražave, in ona je v vseh svojih prikaznih ona umeteljnost, ki živenje sladi in človeka za slavne čine nauduSuje.
To nekaterim, ki vidijo v pesniku dangubo, in ki se — toda v svojo lastno škodo — čedalje bolj oddaljujejo od vsega, kar diha poezijo.
To omenivši. preidem naj na stvar. G. Vinko Gregorič, uže nekaj časa znan kot Podkraškogorski. podal nam ja te dni na 80 str. vezek v Gorici izšedsih svojih pesmic, izmej katerih je neke zapel v onih letih, ko je kot mlad sokol nosil surko in čikoš, in katere je zaznamil se zvezdico. Ker jo V. Gr. samouk, pa za dulevni razvoj svojih bratov ves goret domačin, imamo v njem zelo zanimivo prikazen; in zarad tega moramo njegove proizvode, kritiko-vaje jih. iz obeh onih stalili pregledati in soditi. Trud, požrtvovalnost, blagi namen, premagane overe, vse to pridi v pretres. Denašnji časi niso, posebno lirikom ne, kaj mili. Kdor pa izmej zagrizlih materi -jali8toy upa, da bodo pesniki jenjali peti, ta naj bere An. Griinovo pesen: «Der letzte Dicbter», in kdor hoče ppsnikom velevati, kaj naj pojo, beri pak Preširnovo. v katerej stoji, da Bog ni slavca posvaril. Pesniki bodo zmerom peli; in njih vsak, ako je pravi, peval bode to, za kar se čuti poklicanega.
Ako bi na nebu samo zvezde 1. reda migljale, bilo bi zelo pusto; ako bi le pesniki In umetniki v obče t. vrste smeli pevati in delovati, ne imel bi noben narod
se nam odškodnina, katero so Trža-Čanje mlinarjem ponujali, prav ničeva. No, istina je, kar je uredn. »Edinosti« večkrat povdarjalo, da Tržačanje nočejo vode po vrednosti odškodovati, torej jo uže zbog tega kupiti ne morejo.
Ker so pa koristi ljudstva, z ozi-rom na mlinarje in Žagarje, in naopako z ozirom onih na ljudstvo neprecenljive vrednosti, zato je tedaj uže na podlagi te naravne zveze razlastitev vode nekaj nemogočega.
Nekoliko težavno je preračuniti, koliko hektolitrov žita zmelje posamezen mlin, ali koliko tisoč žaganec izžaga posamezna žaga; kajti trebalo bi v zadobitev vsaj primernih podatkov potovati od mlinarja do mlinarja, kar bi pa uže precej sitnosti in zamude prizadevalo. Vendar toliko smem trditi: ako bi se komu kedaj posrečilo do enakih podatkov priti, da bi strmel nad njih velikostjo, ter se čudom praSal: ali je res uže toliko neumnosti na svetu, da hočejo nekateri ljudje tolik in vedno gotov kos kruha strani zagnati!
Da imamo pa vsaj eno primero, katera nam kaže kolikost zaslužka pri mlinih, recimo, da se v enem letu samo v Bistrico dopelja uže nad 400 železničnih voz (vagonov), razven moke in otrobov največ žita. Toga v Bistrico dopeljanega žita zmelje se največ v Bistrici, ter potem več ali manj v drugih naprej poleg vode Reke nahajajočih se mlinih. Zraven vsega tega prodajajo Se drugi mlinarji in trgovci žito posebič, ter tako pripomorejo k Se večej meri domače mlinarske industrije.
Nepotrebno bi bilo Se globokeje segati v dokaz prevelike koristi, ka-
slovstva. Toraj je naravno, da smejo tudi pesniki in v obče umetniki nižih vrst peti in delovati. To pa ni nikako res, da sme kritika, kder in kader koli, biti neobzirna, a Se več. pri naspočitovanjl napak mora iz pravicoljubja tudi predstva navesti; najmanj pa sme velevati, kaj naj ta ali oni poje, ali ne omenjati tega, kar je, zahtevati pa, kar ni in biti ne more. tRidiculum est», pravi Ciceron v or. pro Ar. «ad ea, quae habemus nihil dicere, quaerere quae babere non possuinus.»
V. Gregorič, pri čegar pesmah velja tej razpravici predpostavljeno latinsko ge<do, on je avtodidakt, priprosta, mirno nadahnena narava brez viših šumnih fantazijskih vzletov, in ponuja zmerne svoje proizvode za to, kar so. Sam pravi v predgovoru :
•Srca mi ljubice niste učene Proste narave ve hčerice ste.«
Dovršivši ljudsko domačo Šolo v Pr-vačini, čutč v sebi skrivni nekov klic, jel je Čitati knjige našega slovstva, žrtvovaje čas in denar, in peti kakor ptica, ki ne praša, ali jo kdo vidi in sliši. Evo povoda, da mora kritika zmernejše merilo in sodilo rabiti pri njem. Več je rim nečistih v njegovih pesmah, kakor: «se zbdde» in • milostiv b6le», v srebrnej r6si in «te pr6si» itd. NeodobrujoČ tek napak, moram vendar le opomniti, da uide večkrat marsikatera taka tudi drugim pesnikom. Še celo Sckiller ima takorŠnib na več mestih. Primer:
Ist der holde Lenz ersclmnen?
Hat die Erde sich verj#ngt?
tero voda Bistrica — Reka vsem skupaj donaSa; vendar hočemo to zadevo iz posebnega gospodarskega in zdravstvenega stališča Se nekoliko razmotriti.
Zdravje je prvi pogoj k delovanju in napredovanju človekovemu. Ako velja za pojedinega ta neovržna resnica — koliko več tedaj za vso maso ljudstva — katero jo navezano na odločeni mu kraj in njegove okoliščine. Znano je, da je ljudstvo v vročih krajih bolj boleznim podvrženo in da manjSo starost dočaka, nego ono v mrzlejih krajih živeče. Naj bi se tedaj trnovsko-vremskej dolini voda odvzela — ne bi li postala ta dolina — vzlasti v suhotnih letih — prava puSčava, po katerej bi vel iz smradijivih kotlin nezdrav soparen vzduh?
Kaj bi priSlo za tem pekoče-smradljivim soparom, ni treba niti premišljati, nego izreči neovržno istino: bolezen in zopet bolezen. Bolezen bi potem v tej dolini dobila svoj stalni dom, ter toliko časa izrivala njene prebivalce iz nje, dokler bi do poslednjega spravila v naročje boginje smrti. Le voda je, ta bistra zdrava voda — Bistrica-Reka, katera nas z bistrostjo svojo bistri in krepča, ter ob času žgeče suSe biserno roso in meglico oživlja naSe travnike in pol;e.
Vzemite EgiptuC^il, vzamete mu vse ter njegove cvetoče pokrajino spremenite v peSčeno puščavo. Nekaj enakega, ako prav v man j Sej meri, nastalo bi pri nas; vsa sedaj rodovitna dolina bi se spremenila po vzetji vode v mrtvo pustinjo. Razven sedanjosti ima voda Bistrica-Reka še lepšo prihodnost. Trnovsko-vremska dolina je bila dosedaj v gospodarstvenom obziru preveč zanemarjena in treba
Die besonnten Hiigel grftnen, Und des Eises Rinde sprtngt. itd.
To priča, da Gregorič pri svojem samo-poučevanji ni še prišel do te, sicjr važne točke. Upamo, da pojde vprihodnje tej napaki s pota. V obče mu je jezik gladek in pravilen. Varuje pa naj se v bodoče stihov kakor: *Vse kar kolj brodu Majki kinč Slavi* itd., ki so gladki kakor hrastova skorija. Želeti bi tudi bilo, da v nekih pesmah rabi kaj več vmesnih stavkov in da nekatere kitice, ki so prekošate, stisne v posamezne stihe. Varuje naj se tavtologij kakor: «Ćemu boš jokala, čemu boš plakala, čemu solze točila? Tri vrstice za isto misel! Varuje uaj sn tudi preobilnih deležnikov v rimi, sosebno v ženskej (Gl. sonete 1) ter naj spoštuje tu in tam kaj več pesniško logiko. Spotikati se utegne kedo nad raožkim: «rajskega spo-mlada* (son. V.) Opomniti gre, da se rabijo v nekaterih krajih na Primorskem besede: »spomlad, klop, korist in celo miš* v možkem spolu, v tem ko so Kranjcem te in enake ženskega spola. (Kvo dokaza, da so bratje Kranjci veči čestilci tega spola.) Gregoričeve pesmi se dele v pesme, gazele, sonete in glose. Na konci stoji kot tužen dodatek: «Tožba na očetovem grobu» in «Spomin na grobu Fr. GregoriČa» (pesnikovega Trlo nadarjenega brata, ki je. ker ga nikdo ni nmel, kot nesrečna žrtva umrl).
Mutatis mutandis dobre so pesni: Molitev, Tri roiice. Cvetko, Slovenskim dekletom, Na travniku, Ko si poljubila me, Na sprehodu, Zvečer, Povito cvetje, Moje sanj*, Srce in roka, Prva g los a itd.
Vinko Gregorič je kot samouk storil iz
K D l N O i T
jej bode pripomoči do viSje stopinje napredka in blagostanja.
To se ve da, v prvej vrsti bodo morali misliti njeni prebivalci na izboljšanje svojih zemljišč ter povzdigo živinoreje. Ker je pa eno in dru<*o v tesnej zvezi, torej je na to brez vede, katera teče skozi množino travnikov in njiv, najmanje misliti. Naravni pripomočki k izboljSan jti kakove stvari morajo biti, in ako jo kde, tukaj je voda na pravem mestu, kajti suhega peska ne pomaga gnojiti niti vanj saditi.
Tudi ni neznano, koliko lepega denarja nam lakomni Italijani z izdelovanjem in prodajo opeke iz dežele odnašajo. Temu bi se — ali so vsaj sčasoma odpomore s tom, — da bi se občine, katere se nahajajo v primernih krajih poleg vode Bistrica-Reke — združile, ter v večih množinah same pričele opeko izdelavati. Koliko stotin dohodkov, katerih so vso naše občine tako potrebne, dalo bi se tem načinom pridobiti , ter cel<5 mnogi goldinar prištediti,
Boljšega pogoja pa gotovo v dosego tega namena ni, nego je voda in poleg nje ležeči prostori. Uže naprej sem prepričan, da se tem idejam kakor navadno povsod — najdejo ugovarjalci, na katere se nam pa ni ozirati. Vprašam pa: Ali nemamo uže več ko dosti žalostnih vzgledov enakih ugovorov? — Mej tem ko smo mi domačini pustili naravne dobrote naše zemlje tja v en dan, da so se jih svobodno poslužili tujci, in mesto da bi bili spravili naš denar mi, gledali srno le od daleč, roke križem držeč, kako ga spravljajo oni — nismo znali tedaj delati in dobiček spravljati mi, mesto samo ugovarjati?
Ako je bilo mogoče to njim, zakaj ne bi bilo nam, in to tembolj, ker nam tega, kar tujci hodijo od daleč irfkat, treba ni, temuč imamo v izobilji doma? — Enako ugovarjanje, češ, nam nemogoče, mi nismo zato itd. zdi se mi prav tako, kakor bi meni mej sosed rekel: sosed, srečen si, ker lehko pobožno živiš, zatorej ti zveličanje ne odide, a jaz revež ne morem tako živeti kakor ti, torej se tudi ne zveličam. Ali bi ne bilo tako govorjenje najnespametneje in nauku našega zveliČarja naravnost nasprotno? — Tu je treba le hoteti in zgodi se vse, bodi si v katerem
hvalevrednega namena, kar je mogel; »la' reči se mora, da je ko priprosti narave sin veliko storil. Naj sklenem te vrstice *e spodbudno polivalo in pravičnim priznavanjem hvalevredno vprežene volje, ime-tega truda, domoljubnega namena in željo, naj bi V. Gr. umetno in znanstveno napredoval iu drugim sluiil v zgled glede požrtvovalnosti in pravega nehlinjenega domoljubja v dejanji in besedi. Res ima še nekatere pesme srednje vrednosti, so-sebno one stalnih oblik (to se ne da izpodbijati); a so druge dobre in pričajo o pesniškem duhu. Prvi ta poskus pa je gotov porok, oa bode drugi tem bolji. Srdačno)
KoneČno naj dodam iz zbirke za po-skušnjo to le pesem:
Tri rožice.
4. Vtreal sem danes 5. V venček zaplesti Hož ce tri,	Rožice tri
Zarno tako se	Materi Slavi
Vsaka blešči!	Duh moj veli.
2. Prva rudeča VŽiglje srce, Zmage junaške Z njo se dele.
6. Rožica prva. Cvet prekrasan, Kmalu prinese Zmage nam dan.
3.	Modra je druga,	7. Rožica druga, Polna miru,	Modrih oči. Ona prinaša	Dolgo obrani Največ sadu.	Mirne nam dni.
4.	Lilij" bele	8. Rožica tretja. Tretje je cvet,	Bela snežno(l) Biser je žlahtni	Mater' kinč Slavi Mladostnih let.	Vekomaj bo.
V Gorici, 18. julija 1884.	Y.
oziru koli; izključen pa ni nobeden I od poštenega — dela.
Znano je tudi, da si slavna vlada z vso močjo prizadeva zatreti smrdljivi «Šnops» in gotovo je, da zgine poprej ali pozneje iz vrste pijač. S čem se pa nadomesti pijača mesto njeg-a? — Vino je za ubožno ljudstvo — vzlasti za delalca — predrago torej ga ne more piti — kaj tedaj potem? — Gotovo je, da bi pivo najbolje nadomestovalo smrdljivi Snops — a tudi tega ni — saj za mali novec lahko dobiti. Pri nas je pivo-varska obit še mnogo premalo razvita, zararli Cesar moramo še vedno pivo predrago plačevati.
Za eno pivovarno več ne moremo skoraj ugodnejega kraja zaznamovati, nego je Bistrica, kder so vsi pogoji k uspešnemu delovanju pivovarne. Zdrava, bistra voda, železnica, lepa, gladka cesta, živo občevanje na vse strani — kaj hočemo lepših pogojev v povzdigo Še jedne in sicer tako koristne, da, blagodejne obrtnije v našej dolini?
Kolikor manj se bode narejalo «šnopsa», a toliko več pive, toliko srečnoje bode ljudstvo, kajti zdrava in okrepčevalna pijača — pivo — ne podivja našega sicer dobrega ljudstva, temuč zmerno uživano mu bode podeljevalo novih moči, kar ga polagoma privede v boljši položaj. Toraj ima v tej zadevi voda Bistrica velikansko prihodnost in uprav blaženo nalogo, katero treba le z človeško pomočjo v blagostanje ljudstva izvršiti.
S tem namenom torej naj pridejo Tržačanje ali bogati Augleži v Bistrico, ter naj pozidajo pivovarno, za kar jim bodemo Še celo hvaležni. Kar še ni, utegne s časom priti; neovržna istina pa je, da voda Bistrica-Reka, katera ima uže v sedanjosti neprecenljivo vrednost, ima gledć narodnega gospodarstva še sijajnejo bodočnost.
Varal bi so pa, kedor bi menil, da ima gledć vode Bistrica-Ueka v narodno - gospodarskem obziru Trst prevagljivo moč, kar bi bilo uzrok, da bi so mu morala voda (ako bi šlo za istino) odstopiti. Trst se je začel, rasel in vzrasel do današnje veličine ter napredoval je brez te vode, in sojo mestnega zbora so nam dokaz, da Trst ne trpi na pomanjkanji pitne — niti ne preslabe — nego dobre ali boljše vode. To pa še ni nikakor dokaz za prevagljivo gospodarsko moč, kajti nam voda ne služi le v pijačo, nego obdržuje nas pri živenji, česar pa Tržačanje ne morejo trditi, da bi brez nje živeti ne mogli. To sta tedaj v tej zadevi glavna pojma; kateremu da pristoji prednost, ne dvomimo, da ne bode vedela slavna c. kr. deželna
vlada kranjska razsoditi.
#
* * •
Mnogo črnila se jo v tej vodnej zadevi uže spravilo na papir, še več pa izgovorilo besed. Povod vsemu temu so dali tržaškega magistrata lahkomiselni gospodje. Mnogo kokodakanja, malo jajec, plašenje ljudstva in nič druzega. Kaj je bilo vsega tega treba? — Kaj je bilo treba toliko troškov, katere je ljudstvu prouzročila ta zadeva? — Kedo to ljudstvu povrne? — Mari mene gospodje, da se človek, ako gosposko suknjo nosi, pečenko je in vino pije v proslavo svojega imena, res sme z ubogim kmetom — vzlasti pa šo s
toliko ljudstvom — norca delati ? _
Nekaj pa je, kar je nam všeč pri tem in kar daje nam neko zadostilo za prejete psovke od strani tistih ljudi, kateri so uže v pesti imeli tržaško-angležke tisoče, in to je za-nje ne-
srečni slučaj, da iz vsega tega ne bodo nič. Sanje, v katerih so se uže zibali na mehkih blazinah — zginole so — ostal je le grenek spomin na nje in ležati bode jim še na trdej slamnici neizpolnenih želj. Vam pa, uzorni domoljubi, kateri ste žrtvovali čas in denar ter zraven preslišali marsikatero nezasluženo psovko, Vam bodi izrečena v imenu svete stvari, za katero ste se borili, najtoplejša zalivala. Naj je pa bilo manevriranje tržaških gospodov navidezno ali istinito, to nas ne briga, po tem nemamo mi prašati, ampak se potegnoti za svoje pravo, kajti;
»Tvrd bodi neizproSan, kadar gre braniti česti in pravde naroda«.
Vodobran.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Na Spodnjem Štajerskem se vrše volitve volilnih mož ; naš narod se jih povsod vdeleiuje v ogromnem številu in sijajno zmaguje.
Štajerki Slovenci so postavili te lft kandidate za deželni zbor, in sice.1: 1) Za okraje: mariborski, št. lenartski in slov. bistriški gosp. baron Goedel in dr. Fr. Radaj. 2.) Za okraja: ptujski in rogaški čast. gosp. Božidar Rijč. 3.) Za okraje: gorenje-radgonski, ljutomerski in ormoški gosp. J. Kukovec. 4.) Za okraje: maren-berški, slov. graški in šoštanjski č. gosp. dr. Suc. 5.) Za okraje: celjski, konjiški, šmarijski, vr.inski, gorenjegrajski in laški gospod Miha Vošnjslc iu dr. Dominkuš. 6.) Za okraje: sevniški, brežiški in kozjanski gosp. Fr. Jerman.
V	štajerskem veleposestvu se je dogovarjanje zastran kompromisa razbilo, tedaj pri volitvah nastane boj mej zmerno in plavičarsko stranko.
Hrvatska vlada jako strogo postopa proti vseušiliščnim dijakom. Ukazala je, da se imajo zapreti V9a dijaška društva, disciplinarne preiskave proti dijakom bo ona vodila; uvesti se imajo poluletne pre-skušnje, namesti sedanjih kolokvij, spričala tujih vseučilišč pa za vprihodnje zgube veljavo.
V	Pragi je 4. t. m. namestništva svetovalec Neukirchen odprl prvo sejo trgovinske zbornice. Nemcev ni bilo v sejo. Vladni komisar je naznanil, da je prejel od volilne skupine velikih trgovcev in obrtnikov pismo, v katerem pravijo, da morejo le potem vstopiti, ako se zbornica izjavi, da bo spoštovala njihovo prepričanj«. Pismo se vzame na znanje in potem se izvoli Pondi za načelnika, Richter in Vo-hanka za njegova namestnika. Richter je Nemec. — Iz dogodeb pri tej seji se vidi, da so Čehi pravični Nemcem, ker so tudi Nemca izvolili v načelništvo, da pa Nemci hočejo še vedno sami biti gospodje, ker se kujajo in zahtevajo, da se mora zbornica njih volji uklanjati.
T mestu Steir je 2. t. m. odprl cesarjev brat Kirol Ljudevit — vpričo nadvojvoda Ivana, ministra Falkenhayna, deželnega namestnika, deželnih in občinskih zastopov — razstavo ter izrekel svoje veselje, da mu je dano videti delo, ki priča o napredku šestoletne dobe na obrtniškem, gozdnarskem in kulturno-zgodo-vinskem polji.
Na arlberškej železnici je 1. t. m. prvi vlak odšel ob sedmih rjutraj iz Blu-denca ter prišel ob desetih dopoludne v Langen.
Da se po povodnji poškodovanim Gali-Čanom pomore, izdal je cesar ukaz, naj vlada proti temu. da državni zbor pozneje to dovoli, poškodovanim da do 800.000 gld. neohrestnega posojila. Odbije naj se vendar od tega zneska tistih 103.000 gld. katere je vlada galiskej deželnej vladi uže dovolila.
Vnanje dežele.
Srbsko - bolgarski raipor se k malu poleže. Velevlasti so uže srbskej in bol-garskej vladi predložile svoje predloge i
ni misliti, da ne bi sprejete bile. Srbska svojih tirjatev ni popolnoma dosegla, ker Bregovo ostane Rolgariji; vendar Bolgarska Srbiji plati za to nekoliko odškodnine.
Turlka vlada je začela svojo glavo zelo pokonci nositi, kakor bi ona mogla ukazovati osem velevlastim. Nedavno je hotela odpraviti tuje poŠte na Turškem, a zunajne vlade so se temu po robu postavile i morala je odjenjati, zdaj pa je zaukazala karanteno za ladije vseh zunanjih držav, češ, da druge države niso uvedle potrebnih naredb zoper kolero. Ta dokaz turške oholosti in zaslepelosti je vzbudil veliko razburjenost mej vsenv diplomatičnim svetom, ker naredbe dru-zih držav zaničuje in trgovini neizrečeno škoduje. Država, katero pokonci drži le še zavidljivost velesil, pa tako postopa proti temi To je nezaslišano, ali v Turčij' je vse mogoče.
Na Turškem so se zopet prikazale čete, ki ropajo bogate in take ljudi, od katerih se nadejajo bogate odkupnine. Zadnje dni so taki roparji v Rodosto odvedli se saboj angleškega konzula sina in. zahtevajo zanj 7000 Šterlinov odkupnine. Kuko gnjila mora biti vsa n prava v državi, v katerej se morejo take reči goditi!.
Jz Berolina se je 1800 Rusov izgnalo,, vseh Rusov je bilo poprej v Berolinu-45.000.
Francoski kongres se je 4. t. m. po— poludne ob 1 uri zbral v Versailles-u, da stori sklepe o predrugačbi francoske ustave. Seja je bila jako burna, nazadnje pa se je sprejel od načelnika nasvetovani opravilni red narodne skupščine od leta 1871. z nekaterimi dodatki. Ferry je hotel predložiti načrt ustavne predrugačbe, ali Andrieu* iu drugi so se temu uprli ter zahtevali*, naj se po določbah opravilnega reda poprej volijo odseki. Nastala je razburjenost,, vsled česar je načelnik ob štirih popoludne. sejo pretrgal. Ko se je seja zopet pričela, naznanil je načelnik, da se imajo voliti odseki. Po volitvi je predložil Ferry omenjeni načrt in zahteval nujnost, kar je kongres sprejel. Sprejel se je tudi Teste-linov predlog, naj se voli trideset poslancev, katerim naj se načrt v posvetovanje in poročilo izroči. Načelnik je predlagal, naj se odsek takoj voli, ali kongres je volitev odložil na 5. t. m.
Princ Napoleon pa je priobčil v časniku «Figaro» protest zoper sklicanje kongresa ter zahteva, naj se skliče Consti-tuente. Njegova stranka mu bode sicer zvesto na strani stala, ali Napoleonova zvezda je zdaj na Francoskem pretemna, da bi mu pot kazala do prestola.
V	Parhu so 1. t. m. zaprli nečega mehanlkarja, ki je bombe delal.
Niioišmska zbornica je 1. t. m. skoraj soglasno sprejela načrt zakona glede imenovanja kraljice za vladarico.
Konferenca zastran vredbe egiptovskega denarstva se je razbila; to je Glad-stone naznanil 2. t. m. v angleškej spo-dnjej zbornici. Angleška in francoska vlada se niste mogli porazumeti, prva je zahtevala, naj se znižajo obresti egiptovskega državnega dolga, druga pa se je temu protivila trdeč, da tega ni potreba. Francoski poslanec VVaddington je v zadnjej seji 2. t. m. izrekel, potem ko Granville ni hotel sprejeti francoske predloge, da je zdaj njegova dolžnost, da izreče protest zoper znižanje obresti egiptovskega državnega dolga, katero znižanje zahteva angleška vlada. Tudi italijanski poslanec je v tej seji razodel svetu, da Italija nt pozabila svetovnega gospostva starih Rimljanov, da jej je laški čevelj pretesen; izrekel je namreč v imenu Italije, da s* pridržuje glede Italije za prihodnjest svobodno postopanje in da Italija ni navezana na nazore, katere so nje zastopniki pri konferenci razodel!. — Diplomati govore in pišejo sicer zelo megleno, a te besede so vendar dosti jasne, bolj po domače bi se glasile: Italija se Afrike polasti, če jej bode mogoče.
V	angleškej spodnjej \bornici je 4. t. m. naznanil Gladstone, da je vlada važen korak storila gledć Egipta, in on se nadeja, da mu bode mogoče, jutri o tem
B H I N O 8 T,
sporočiti. On predloži tudi, naj zbcrrica z i otetev Gordona dovoli poseben kredit, ako hi bil potreben.
It Sudana pa poročajo v Kahiri izhajajoči Časniki to le: Kakor je Mihdi svoji pristašem zagotovil, prav tako se je zgodilo, prvi dan po Ramadanu, to je, 24. julija Be je brez boja polastil Kartuma. Vsa posadka je ujeta, vendar se v Kar-tumu niso godile grozovitosti kakor v Berberu, .Gordon paša je sicer ujet, ali dostojno se ž njim ravna ter se sme svobodno kretati po vzetem mestu.
Darfurski governer Slatin bej, po rodu Avsttijec, ujetnik je Mahdijev, poroča pa 6e, da krivi prorok lepo ž njim ravna.
Francosko-kitajski razpor še ni poravnan in vidi se, da ga kitajska vlada zavlačuje. Kitajski poverjeniki ponujajo 3l/, milijona frankov odškodnine, a ta te ponudbe ne more sprejeti. Angleški časnik »Times« govori o nekem posredovanji se-verno-amerikanskih držav mej Francoskim in Kitajskim, a francoski časniki temu oporekajo.
Brazilska vlada je državnemu zboru predložila načrt, naj se robstvo odpravi, a državni zbor je ta načrt zavrgel, vsled česar je braziljski cesar državni zbor razpustil.
DOPISI.
Iz tržaške okolice, 30. julija. — (;iagra, narodno in laško petje). Draga »Edinost«! Ni še veliko časa, odkar sem ti piBalo nekej obžalovanja vrednej reči, ki se godi v tržaške] okolici. Ali danes pa obžalujem, da se gode take reči tudi v drugih vaseh, katere so zunaj tržaške okolice. V nekem listu »Edinosti« sem pisal od neke šagre, ki je l-ila v Padričah, t. j. v vasi blizo Bazovice. Pisal sem namreč, da sem tam opazil same slovenske zastave, ali slišal rem v začetku samo laško ostudno petje, ne, petje ni bilo, marveč rjovenje od nekaterih okoličanskih fantov, katero je vse pačilo in nečast delalo njim in našemu premilemu narodu.
Prav tu ko sem se napotil v nedeljo popoldne t. j. 27. t. rn. proti Bregu v Boršt, ker sem zvedel, da bodo imeli ta dan tamošnji fantje takozvano šagro. Res, malo čudno se mi je zdelo, da tamošnje županstvo dovoljuje svojim fantom plese mej sem, ko so v tržaŠkej okolici to ostro prepovedali. Saj je Boršt le pičle pol ure od Bazovice, v katerej je naš precartani magistrat veselico in tudi fantovski ples prepovedal. Kaj tja ne pride kolera? ali so tudi tam ljudje tako dobro zavarovani pred boleznijo, kakor v Trebčah?
Zdi se nam, ako bodo hoteli imeti okoličan8ki fantje še plese, da bo morala okoličanska godba v Marsiljo ali Tulon pisati, da jim pošljejo novo polko pod imenom: »Polca du cholera«, katero zdaj ob času kolere tam plešejo, ali pa po »Polca Garibaldina« in plesišče s kislino politi, da ne bo nevarno, da se kolera prikliče, potem jim magistrat gotovo plese dovoli. Pa da se preveč ne oddalim od svoje naloge, nuj toraj nadaljujem. Ko sem prišel v Boršt, zagledam vse zastave slovenske in avstrijske. Mslil sem si: no, vsaj tukaj bode vse slovensko. Ali zastonj si ušesa natezal, da bi slišal kako slovensko pesem; le »bella mora« In »me batte el cor« itd. so odmevale po isterskih slovanskih hribih. Oj fantjel ali se še ne spreobrnete? Ali morebiti ni bilo grdo, ko ste čitali od onih fantov, ki so v Padričah pod slovensko zastavo laške pesmi tulili? Kaj mislite, da si delate čast s tem svojim petjem? O ne, s tem Se le sami sebe grdite in si sramoto nakopavate. Kakor sem pozneje zvedel, bili so ti kanarčki iz Bolj unca, Doline in tudi nekateri okoličanski vmes. Posebno čudno se mi je zdelo od Dolincev, ko ro ini povedali, da so tudi oni pomagali rjoveti. Saj v Dolini vem, da imajo tudi mladega pe-vovodjo, kateri ima veselje do narodnega petja. Zatoraj fantjel učite se slovenske pesni i u popustite ono grdo laško kvaka-nje, da se nam ne bodo naši bratje Slovani smijali in nas pred svetom sramotili, kar bi prav bilo, ako bo to še kaj časa trajalo 1 Kako za božjo voljo hočete potem, da nam pripoznajo naše pravice, ako se kažemo vse kaj druzega, nego Slovence, Slevence v pravem pomenu besede! — -- Ko tako več časa tukaj poslušam, za-Blišina dobro mi znano Ipavčevo pesem »Slovenec sem I« in potem še več drugih slovenskih pesmi, katere sem z veseljem poslušal. Precej sem spoznal, da so oni bližnji Bazovci, ker sem jih videl uže pri šagn v Padričah, kateri so prišli na ple-šišče z geslom: »Naprej zastava Slave«, a sem pa s pesmijo: »Slovenec sem I« Z radostjo so jih domačini sprejeli. Lepo pa se rni je zdelo, ko so drugi iaSke pesmi(?J tulili, da so jim Bazovci se Živijo! pritrje-
vali. Bazovci so jih v okras za norca imeli, ali oni neumneži so vse eno svojo krulili, ker so mifrlili. da jim zares ooobrujejo. Tudi danes klicem : Živijo bazovski fantjel ker se pri vsakem plesu tako dobro vedejo, I a sramota drugim, ki se upajo pod elo-' venskimi zastavami grde laJke pesmi tuliti. Vsa čast gre tudi Borštanom, da so letos razobesili same narodne in avstrijske zastave! Zvedel sem tudi, da so imeli prav ta dan tudi v Ricmanjih šagro. To se že samo ob sebi umeje. da tudi laškega petjal?) ni smelo tam manjkati. — Zatorej kličem vsem onim fantom, kateri se niso še spre-obrnoli, naj to v kratkem siore, ako ne, na svetujem kaj druzega proti takim trme-žem.	_
Iz Dolinske okolice dne 5. avgusta 18^4. — Zvedeli smo, da je sklep našega občinskega starešinstva v seji dne 17. septembra 18h3., zadevajoč imenovanje našega občinskega tajmka, od višjih oblastni j uničen.
Ker bo imelo tedaj občinsko starešinstvo nalogo, druzega občinskega tajnika imenovati, priporočajo nekateri davkoplačevalci Dolinske občine občinskemu starešinstvu, naj izvoli v to službo moža, kateri bo zmožen ne le materijalne koristi občine varovati, temuč tudi vsakega davkoplačevalca z dobrimi sveti in dejanji podpirati.
Novoimenovani tajnik bi moral biti mož sposoben stranke v vseh političnih in finančnih \adevah zastopati, ter jim na tak način krajšati mnoge poti v Trst tn Koper.
Ker je pa naša občina popolnoma slovenska, potrebno bi bilo v prvej vrsti, da bi bil novoimenovani občinski tajnik tudi prav Slovenec, S katerim bi moglestranke nrez zadržka v svojem materinem jeziku občevati.	__Dolinec.
las Sežane, 1. avgusta. — Gospod dopisnik s Krasa 28. julija naznanja v Slovenskem Narodu štev. 175 mej drugim to-le:
Čveterorazrednici v Sežani in Komnu stj tudi letos koncem šolskega leta izdali »Šolski sporočili«, koji je založilo c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo. Letos imati obe slab papir in tisk; poslednji je tako droben, da oko utruja. Uvodni članek v Sežanskem sporočilu je letos: »Sadjarstvo«. Ta spis gospoda voditeija Hrovatina bi vse preje drugam spadal, kakor pa v »Šolsko sporočilo«. Veliko piirnernejši je uvodni članek Komenske čveterorazred-niče: Za ubogo šolsko mladino«, iz peresa ondešujega voditelja Antona Lebana.Tudi je ves program komenski srečneje sestavljen od Sežanskega; itd.
Gospoda dopisnika pozivam, naj svojo izjavo temeljito utrdi, da spis sadjarstvo bi vse preje drugam spadal, kakor pa v >šolsko sporočilo«, kakor tudi, da je ves program komenski srečneje sestavljen od Sežanskega.
Stžana ima res srečo, da ima pri le 272 otrocih čveterorazrednico, a še večo srečo Mojzes imajoč bratu Arona.
Hrovatln.
Iz lllaterljske občine, dne 4.
avgusta. (Popravek). — Ni prvič, da moram resnici na ljubo popravljati redke one dopise od 'tukaj, ki niso iz mojega peresa; tako je tudi z zadnjim dopisom iz naše občine. Glavna stvar, koja se je le zato poslala v svet, da bi se osramotila dolična soseska, to je vest o detomoru v Hotičini. Da bi dotični dopisnik poprej bil pozvedel, kaj je na govorici resničnega in kaj le blebetanje, gotovo bi moral o stvari molčati, ali pa poročati, da ona govorica, kojo je on kot resnico sprejel in mej svet posla), ni resnična. Zdravnik gosp. dr. Fonda iz Materije, koji je stvar preiskaval, kon-statiral je, da o uetomoru ni govoru, kajti dete je bilo gotovo vsaj tri mesece nred časom rojeno, — in mrtvo rojeno\ Tako je i nič arugače.
Tudi druga vest o petji v Materiji na opasilo k.iže, da dopisnik umeje o petji malo več, nego »zajec na boben«. Ako se zavijajo slovenske — večkrat še popačene
—	besede v laške napeve, koji nemajo najmanjše mu/ikalične vreunosti, — ker so večinom ostanek tržaških postopačev, — ne more se govoriti o »lepih domačih narodnih pesnih«; take pa sem slišal v Materiji na opasilo in tudi drugekrati, vsled česar priporočam dotičnemu dopisniku, n U čevlje sodi naj kopitar«, — a ne petja 11
—	Zal, da nema Materija moža, koji bi podučeval domače fante v lepem, pravem slovenskem petji, koji bi blažilo njih srca ter vzbujalo narodni duh I
Navadni dopisnik.
Gorica, 4. avg. 1884. — Veselilo me je brati v «Edinosti», da ste izlet v Gorico do oktobra meseca odložili, ker je odbor podpornega društva prav v nedeljo soglasno sklenol, da ima biti blagoslov-Ijenje zastave 5. oktohra t. 1. in sicer na malih Rojicah, ker pri nas na deželi je le en glas, da pride takrat toliko več ljudstva, nego pa je imelq priti. Zato pa moramo priskrbeti večji prostor, pa saj bode
tudi vse lepše in prostorno, da bode ljudstvo »se videlo, kar bi pri kapeli ne moglo.
Ves drugi program, mislim, da ostane pri starem. Zato se je uže izvolil poseben odsek, da novi natančni program sestavi. Nadejamo se toraj, da nas tudi Vi, dragi tržaški Slovenci, Če ne v večem Številu, vsaj toliko, kolikor Vas je imelo zdaj priti, počestite.
Tu v Gorici je Še vedno rabuka, posebno dežela je na Iredento grozovito razkačena. Naš narod se s tem vedno bolj zaveda svojih pravic. Nam goriškim Slovencem je iredentovsko sleparstvo mnogo koristilo in marsikaterega iz spanja izbu-dilo. Zdaj pa ludi očitno poznamo svoje nasprotnike. Nadejamo se toraj, da bode slavnost, ako Bog da, še vfč|a, nego je imela biti, in ko bi nam kaj zavirali, ali prepovedali, pripravljeni so naši možje, iti na Dunaj.
Predsednik našega podpornega društva sejevzadnjej Štev. «Soče» prav dobro opravičil. Iz njegove opravičbe se lehkosodi da vseni plemenito, kar zoveino plemenito'
IZ Bril, 29. julija 1884. — Včerej je imelo naše narod, polit, društvo »Slov. jez« sejo. Na dnevnem redu bila j* pred vsem veselica »beseda«, kojo misli društvo v Vipolžah dne 24. avgusta t. 1. prirediti. Potem ko se je v tej zadevi na »drobno« in na »debelo«, kako in kaj, debatiralo, prestopilo se je k drugej točki dnevnega reda. Sklenolo se je namreč, da društvo s tuk. veteranskim oddelkom In županstvom Vedrijanskirn praznuje dne 17. avg. v Kozani slovesno rojstvo presvitlega cesarja, pri k oje j priliki, za olepšanje slovesnosti, bode svirala narod, godba iz Kojs-kega. Istega dne popoldan pa bo narodna ali domača zabava s plesom v Kozani.
Naprosilo se je nadalje g. A. J. društvenega podpredsednika, da bo eno ali drugo neueljo predaval v Kozani o kmetijstvu. kar je radovoljno sprejel, vendar pogojno, da ostaja njemu prosto dan določiti.
Društveni odbor je tudi sklenol na vsak način se po posebnej deputaciji udeležili blagoslovljenja zastave GoriŠk.bral. in podpornega društva, ter je soglasno z obžalovanjem obsodil ne pravo postopanje goriških ueželnih poslancev zarad izostale Interpelacije, ker se niso namreč znali po* voljno in odločno kretati, da bi narodu, pravim razžaljenemu slovenskemu narodu zadoščenje na višjem mestu priboriti. Ta odborov skjep mora društveno predsed-ništvo deželnim poslancem v odprtem pismu naznaniti.
Slišali smo, da namerjava Goriš, podporno društvo blagoslovljenje društvene zastave dno 5. oktobra še z večim pompom, nego pa zadnjikrat namerjavauo, napraviti. Dobro, — toda nam deželanom ta dan ni po godu, temveč prav in primerno bi bilo, ako bi se blagoslovljenje mej tednom in če mogoče kak četrtek vršilo. Kakor rečeno, dan 5. oktobra ni primeren, kajti prav takrat se vrši trgatev; dela v vrelnin hramih in v kleteh je tudi še ob nedeljah mnogo, zatorej bi gostov iz dežele bilo silno malo, ako bi se slovesnost v nedeljo in ob trgatvi obhajala. Da bi se ljudstvo z dežele pa v velikem številu te slovesnosti moglo udeležiti, prav bi bilo, da se blagoslovljenje kak četrtek, morda po 10., *) oktobru, tedaj po dokončanej tr-gatvi viši. V takem slučaju bi se ljudstvo z dežele te veselice blagoslovljenja, ki hI se iz ožje društvene v narodno spremenila, v jako velikem številu udeležilo ter prepričan sem, <ia vsi stauovi bi bili zastopani.
To naj bi blagovolil si. odbor bral. in podpornega društva v premislek in na-znanje vzeti.
Z Notranjskega 29. julija. (Dopolnilne volitve). — »Slov. Nar.« se je uže dvakrat z vso močjo zagnal v tiste, kateri nočejo, tebi nič meni nič dr. Zamika kandidatom pripoznali. Nam se zdi, da nt take sile se zaganjati v drugače misleče volilce, ter jim nasproti po vsej Notranjs-kej spoštovanemu možu — ako bi le hotel kandidaturo prevzeti — kar na nos na vrat dr, Zamika siliti.
Da pa v tem slučaji njegovi agitatorji tudi njemu samemu krivico delajo, porok nam je njegov izstop iz deželnega zbora. Ako bi bil mož hottl pošteno delovati v prid slovenskega narooa*, ne bil bi zastran — tudi nam neljubih 600 gl. — izstopil, ampak govoril v tej zadevi možato besedo, katere pa nismo čuli, niti v dotičnem poročilu dež. zboia tiskane čitali.
Toraj z bombastičnimi frazami le strani; z umetnimi strahovi pa ni treba strašiti volileev, kajti taka, do skrajne meje radikalna agitacija, je zoper narodovo voljo.
Skliče naj se volilni shod in tam naj se izvoli prihodnji kandidat, sicer pa časnikarskim potom ni treba nobenega ne pro
*) V Trstu pa je menenje, da bi bilo najboljše a. ali nedeljo v septembru, dokler «c nc začne trgatev. — SI. odbor podp. društva naj bi teh želj ne preziral.	Ured.
in ne contra kandidata vsilovati. Omenjeno bodi Še to, da ljudstvo je začelo nekako mrzlo postajati za doktorje in pogosto se sliši glas: le doktorja ne, mi ne vidimo koristi od doktorskih poslancev itd.
Gospoda, v teh besedah je mnogo zrna in prepričani bodite, da v prihodnosti bodo imeli doktorji pri nas mehka tla. G. dr. Zarnik bi v svojem narodnem prepričanji najbolje storil, da se, kakor je iz deželnega zbora rnož.ito izstopil, tudi se-danjej prisiljenej kandidaturi možatoodpove, ter tako agitatoriČnirn člankom sapo zapre in vo:ilcem toliko prostejo roko pusti.
Od Hale Nedelje na »podlijem Šilrskem, dne 29.julija. — Kukor te bilo uže po raznih listih oglašeno, preložene so volitve volilnih mož sa deželni zbor štajerski na mesec avgust, zakaj, to se prav ne ve. Volilni shodi so bili uže po raznih krajih. Kandidatje uže večidel postavljeni, saino odlični narodni možje — ugodna je prilika, da se dobro pripravljamo za bodeče volitve.
Vreine smo imeli jako toplo, neznosljiva vročina je bila, zadnje dni je bil dež, precej hladno; žetva ozimine je dokončana.
—	Se imam nekaj na srcu, česar ne morem zamolčati. Znano je, da se po katoliških farnih cerkvah mej službo božjo pri poglavitnih delili sv. maše pozvoni, kar kristijana Še bolj nema k poboŽnosti ob nedeljah in praznikih; ali pri nas tega užo dolgo časa ni. Ljudstvo godrnja zoper to, ne ve, kaj to pomenja, saj še nismo protestanti ter še nemamo judovske sinagoge, vse je tiho, kakor na veliki p^tek.
—	Dajajmo čast, komur gre čast. — Dragi čitatelj, ki to prebiral, ne misli, da bi nam v drugih stvareh rožice cvele — še im »mo dosti »nemškutarije«. neka gospoda, »la si tudi slovensko krvi. črti najveljavnejŠe rodoljube, to se vidi iz govorov zoper tukaj najveljavnejšega narodnjaka, bistroumnega rodoljuba, ki je obče spoštovan v tem okraju.
Na tukajšnjem pokopališči počivajo kosti 8lavnoznanega pisatelj i in zgodovinarja gospoda Antona Krempel, nekdaj tukaj bivšega župnika, katerega zvezda se je prezgodaj otrnola z slovanskega obnebja.
—	Narod se Še rad spominja njegovih pridig, posebno priljubljena je ljudstvu njegova knjiga »Dogodivščine stajerska zemlje«, ki se uže redko nahaja, in razni drugi njegovi spisi so se večidel vsi porazgubili. Teško kedaj bo imela Malane-delja enakega nastopnika, tako gorečega, ljubeznjivega pastirja do ovčic.
Z spodnjega Š tuja rja dne 27,
julija. — Oglejmo si klico, katera prav čvrsto kal poganja iz slovenskih tal. Ta klica, vsemu Slovanstvu sovražna, imenuje se — »nemŠkutarija«. — Kakor povsod, tako ima tudi pri nas Judež svoje brate, kateri izdajajo svojo materinsko besedo, ter skušajo mej prostimi ljudmi svoje re-negatske nazore vcepljevati«.
Dasi tudi vse pošte na Dolenjem Štajerskem stojć na slovanskih tleh i njih uradniki uživajo od Slovencev pridelani krub, rastoč na mih zemlji, pa kaj mislite, kako uradujejo: Vekšinoma le nemški 1 njih dopisnice in vse poŠto zadovajoče tiskovine vse so nemške! Ako pa zante-vamo slovenske tiskovine in slov. občevanje na pošti, Še oštevajo in grde nas dotični uradniki. — L« pogledimo poštne pečate, skoraj vsi imajo samo nemško ime dotične pošte vrezano na pečat, le malo jih je, kateri bi imeli nemško — slovenske pečate. Ali samo slovenskih mi ni znan nobeden.
Morebiti se postavi kateri rodoljub na čelo, da začne milodare nabirali, s katerimi se napravijo slovenskim poŠtam primerni pečati.
Če prav Slovan stopa na dan, vendar smo o tej reči še v temi. A,- o se ta ne-dostatek ne odpravi, mislili bodo »Pru-saki« tam gori v blaženem »RHchu«, da nas Slovencev na spodnjem Štajerskem čisto nič več ni. — Slovenci so sicer poštenjaki, navajeni trpeti in tuja nasilstva nositi, vendar zdramimo se, zahtevajmo, bodi si pred kakovim koli gospodom ali uradom, da nam naš jezik spoštuje, da dobi iste pravice in isto veljavo, kakor drugi jeziki. Saj nam je naš svitli car sam enakopravnost s postavo priznal. — Ne bodimo zmirom podlaga tnjčevej peti.
Domače in razne vesti.
Odlikovan Slovenec. Serafin Vilhar, sin rajneega nepozaljivega narodnega pesnika iu skladatelja, Miroslava Vilhar ja, izdal je te dni II. zvezek svojih skladeb, ki se v resnici smejo imenovati umotvori. Skladbe našega Vilharja so po vsem Hrvatskem teko priljubljene in cenjene, da zdaj uže drugo pevsko društvo Hrvatsko pripravlja svečan koncert na čast temu izbornemu skladatelju. To je čast zo ožjo njegovo domovino; v katerej bi se skladatelju najbrže godilo po pregovoru: »nemo propheta in patria«.
I D I M O 3 T.
Tržaške novonil:
41 triaSkik mornarjev, mej nji ni tudi nekateri Slovenci, kakor Pečenko, Pavičič. Markovič, Peternel, L*nar in drusri so sprejeli službo na argentinskoj oklopniei, ki se je tukaj napravila. Bili so sprejeti za več let in z dobrimi pogoj1. — Ali ko je argentinska oklopnica pred nekaterimi te d ni došla v Marsiljo, odpovedal je poveljnik one ladrjo kar nenadoma službo vsein tržaškim mornarjem in jin v Mar-silji pustil v vsakem nomenu »na suhem«. — Ubogi ljudje bi bili mogli beračiti in vs»ga hudega trpeti, da se jih ni usmilil naš rojak gospod Peter Jurca, c. k. avstrijski podkonzul v Marsilji. On jim je preskrbe! potrebnega denarja, in tu li prosto potovanje v svojo domovino. — Te 4ni so došli ti mornarji v Trst in vsi ne
10. uri slovesna sv. ma5a v farnej cerkvi.
—	Po maši sprevod od cerkve do »Dom u.
—	Pred «Domom« : 1. »Lepa naša domovina*, poje gorjtnski zbor. 2. «Blago<do-vljenje*. 3. «OČe naša, poje gorjanski zbor. 4. »Slavnostni govor«, govori gosp. prof, Franjo Suklje. 5. »Cesarska pesem*, poje gorjanski zbor. B. Ob t. uri popoludne skupni obe! pri «Kaconu*. Klor se izmej vnanjih p. n. gostov hoče skupnega obeia vdeležiti, naj blagovolil to naznaniti do 13. avgusta nad učitelju g. Zirovniku v Gorjah. — Po o!)elu prosta zabava in •Tombola*. C. Ob 6. uri odhod na Bled. Vožnja in p^tje po jezeru.
Knjige „Hatlco hrvatske^ Prijatelj iz vipavske doline nam piše o teh to le: Te dni smo prejeli od »Matice hrvatske« društvene knjige za 1.1883;
morejo prehvaliti Človekoljubji in dobrote in te so: »Novovjeki izumi«, knjiia H
g. jurce, moža nam dobro poznanega in "	~............- " -
ki ni niti na Francoskem pozabil svoje domovine, svojega materinega jezika, katerega vedno goji, ker je tudi naročen na nekatere slovenske Časnike.
Instrukcijo, kako seimaljudstvo ravnati, da se obvaruje pred nevarnostjo kolere, izdal je naš magistrat v italijanskem jeziku, torej samo za Italijane, ker najbrže ima naš magistrat Slovence kot zadosti zavarovane proti koleri. — Ali ni čudno, da se naši lahoni slovenskega jezika Se bolj bojć, nego pa kolere. — Bog ve, ako ne pridejo še časi. ko se bodo učili na&i lahonski prenapetneži Še po slovensko moliti. »In der Noth friastder Teufel Fliegen« — pravi Nemec.
Maspero: »Poviest istočnih naroia.«Lor-kovič: »2ena u kuči i u društvu«. Šenoa: »»Sabrane pripoviesti«. I. M irkovič: »Iz mladih dana«. Sisol^ki: »Gospodja Sabina«. M .ŽLiranič : »Grof Ivan«. Tedaj nam je • Naliea« hrv. daja sedem lepih knjig za letni donesek 3 for, Knjižarska cena tem pa je 9 for. 55 nove. Tu naj omenim, da samo «Novovjeki izumi», knjiga II. velja za neu le 3 for. »Matica hrvatska« bri-lantno napreduje Članov ima šest tisoč; a vseskuDnega glavnega imetka 72.239 for. 45 nov. Jezik v oMatičnih« knjigah je izborno lep, za to uže skrbe prvi hrvatski pisatelji Slovenec, prečitavši ove knjige, mislil si bode, od kedaj se je hrvaščina slovenščini toliko približila, da se je pc-
f*JŠ ?rM™wa* ae J® ne<*«ljo	lehko umeje kakor naSčino?~Kdor
iaf^^B^snici prav narodnjak ter zrelo pre-
vrgel pri Sv. Andreju 48 letni Josip Taglii. iz Zadra. — Vozniki pa so ga vsakikrat o pravem času zapazili in voz Se ob času ustavili ker pa le ni dal miru, prijeli so ga stražniki in odveli v bolnico, kder se je pokazalo, da ni pri čistej nameti.
S/ turlkih romarjev v Mek o se je v nedeljo vkrcilo v L!oydov parnik, ki je odšel v Aleksandri jo.
Samomor. V nedeljo zjutraj so našli v novej luki truplo 50 letnega moža, po obličju in obleki soditi, Italijana, alt popolnoma nepoznanega. Truplo je bilo uže močno gnjilo, ker je moralo biti v vodi uže nad 20 dni. Dokaz, da je mož sam skočil v morje z namenom samomora, b iš je to, da je imel v žepih 4 težke kamene.
Neprevidena smrt. Javni post re5 ček. 38. letui Ivan Ferro in 81 letni ribič Ivan Baučar sta včeraj kar nakrat umrla na ulici, prvemu se je vlila kri »z ust. dru-zega pa je slabota priiisnola. — Oba so precej odpeljali k Sv. Juštu.
Policijsko. Čevljarja Ludvika M. je te dni zaprla policiia, ker je nekemu ladjarju vkradel iz ladije več različnega blaga; prav tako j* policija zasačila nevarnega, uže večkrat iz Trsta na Notranjsko odgnanega tatu Jurija J., ko je ravno nekemu pijancu žepe obračal. — Policija je ujela par tatov, ki so pokrali nekoliko železnihobročev na nekemu Lloy-dovem parniku. — Fakinu Ignaciju S.je gospodar izročil salamov za i5 gld., da jih nese nekemu botegarju, — fakin pa si je na potu stvar premislil, prodal salame, pa se tako dobro skril, da ga še denes nemajo v kletki. Straže so prejele te dni več ničvrednih žensk, katere pošljejo v kratkem na boljši zrak tija čez Občine.
Izleta tržaških pevcev v
Rojan se je vdeleždo nad 400 ljudi. -— Veselica je bila lepa. Natanjčneje poročilo nam je obljubljeno za prihodnjič.
Krasno veselico priredijo Slovenki dijaki srednjih šol dne 15. avgusta v Sevnici v dvorani gosp. Ibeljna. Sodeloval, bodo dijaki celjske, ljubljanske, goriške. novomeške in Tržaške gimnazije, ljubljanske, mariborske in koparske pripravnice. Vstopnina na 20 novč. Č'sti dohodek namenjen je »Narodnemu Domu« in „Miru".
■»Ulj uže več let ni imel župana, ampak vodil j- mestno opravo vladni komisar, gosp. Germak. Mej tem Časom so se nekda stranke v Pulji toliko pomirile, da bode zdaj mogoče voliti župana. Vse stranke so se nekda zedinile za eno listo mestnih odbornikov in vlada je tore? razpisala novo volitev za mestno svetovahtvo, katera volitev se bode vršila 11., 12.. 13, 14., 16., in 19. t. m. Župan postane najbrže vladi prijazen mož.
Toča. Za Kranjsko je bil zadnji teden zelo nesrečen. Toča je vse pobila na Trškej Gori, na Sremiču, v Vidmu, Starej Vasi ob levem bregu Save, poteni v davkovskih občinah Veliki Podlog, Dr-novo, Krška Vas. Krško na Dolenskem. Potem na. Gorenjskem v Cerkljah, na Polici; v Smartinem, v Zalogu in na Gorenjem Brniku.
fabi*o k Mlavnostl blaaroslov-ljenja „Corjanskeffa doma", kateri je sezidalo «Bralno društvo« v Gorjah v spomin GOOletnice vladanja Habs-buržanov na Kranjskem, ki bode 17. avgusta v Gorjah pri Bledu, Spored A. Ob
misli, da naša slov. bodočnost se veliko opira na brate Hrvate, oziroma njihovo literaturo, temu ni treba omenjenega društva s živo besedo priporočevati; sam bode uže znal, kaj mu je učiniti.
Kolara na Francoskem. V Tulonu kolera pojenjuje, vsak dan manj ljudi zboli in umre, 3. t. m. so umrli le štirji; tudi v Marsilji se obrača na bolje. 3. t. m. je le še 16 osob za to boleznijo umrlo; v mestu Arles je umrl eden, v Aix pa dva. Upati je, da se ne razširi dalje i da k malu popolnoma poneha.
Nesreče. Včeraj je pogorela kraljeva palača v Atenah; ogenj je vstal iz neprevidnosti pod streho; če tudi je gasilo 3000 gasilcev in vojakov, vendar niso mogli pogasiti, ker je pihala močna burja. Deset gascev se je zadušilo, štirje so se poškodovali do smrti, osem pa je ranjenih. Skoda je zelo velika, palača je bila zavarovana pri tržaškej zavarovalnici »As^icurazioni generali«. — Zadnji teden se je na mo* rji več ladij razbilo, ali potopilo, vendar so se ljudje oteli, utonilo je le 8 morna. rjev parnika »Osborne«, ki je po noči 27. julija trčil v parnik »Albertha« pri Lake Superjor in se v malo minutah potopil.
Žrebanje državnega posojila od leta 1860- 2. t. m. so bile izrebanje te le serije: 338 549 544 872 962 1171 1237 1279 1410 1620 1715 2086 2755 2957 3229 4339 3451 3476 3811 3896 4075 42^0 4716 48?9 4909 5048 5080 5164 5303 5334 5353 5637 5674 5891) 5993 6048 6219 6234 6433 7061 70«5 7230 7328 7619 8)20 80S6 8134 8143 8148 82^9 8499 8619 8805 8825 906! 9070 9295 10126 10186 10295 10300 10340 10453 10543 10755 10912 11129 1113811229 1139311450 11692 11932 12117 12249 12567 12654 12776 12910 12972 13079 13097 13*145 13558 13654 13854 14144 14286 14662 14898 14934 15460 15593 15957 16231 16285 16422 1^412 16549 16590 16678 16781 16307 16841 17031 17101 17210 17258 17293 17403 17913 179H 17986 18375 18772 19200 19542 19740 19789.
Potres. Iz Foče v Bosni se poroča, da je bil tam 3. t. m. popoludne dvakrat jako hud potres.
Potres v Masavi, kakor se poroča iz Kahire, bil je 24. t. m. tako hul, da je porušil nalogo hiš in ladije v luki močno sem ter tja metal. Prebivalci so pobegnoii v notranjo deželo.
Kavko — tatice! No, zdaj mi pa uže nič novega več ne poveš, saj so srake in krokarji tudi tatovi, in kaj je kavke dru-zega nego popolsestra krokarju! — Čujem te ogovarjati mi, dragi čitatelj. Da za Čisto sveže zanimive novice je težko o tej nezna iej vročini, dragi moj, in če nam novicatrosiicem pekoče solnce vsak dan možgane zavre, kde čemo prave fantazije jemali, da bi kaj prav z-inimjvo-ljubkega povedali? Ali vendar Čem tu poročiti nekaj, ker sem čital v avgsburšklh no-rinah in po čemer bi uzmanoviči sline cedili, da se jim vselej kaj tacega ne posreč1. Na dolenjem Bavarskem, v Grk-vajzu, predelovali so visok star stolp in našli so več starih kavkinih gnjezd, ka tere so delavri morali razmetati; ali glej čudo! mej raznovrstno brezvredno drobnarijo je bilo tudi mnogo dragocenosti in mej temi celo umetno izdelana krasna srebrna urica z verižico vred, katero je najbrž ljubeznjiv kavkar svojej nježnej
Ženici v dar poklonil od veselja, ko mu
1» prvič vt>č sinčkov in hčeric porodila — ne, izvalila, hočem redi. Kdo ve, če so panduri pozneje zasačili krilatega ljubimca dragocenost', ali pa je moral kdo drug, o tem nedolžni, pokoriti se zanj.
Pre<1ol»Java.
Uljudno naznanjamo, da bode v nedeljo dne 10. avgusta na vrtu »Monte verde« koncert se sodelovanjem godbe Piccoli in ggr. pevcv delavskega podpornega društva.
Po koncertu v dvorani ples. |Natančnej| spored objavi se 'prihodnjič.	Odbor.
Denalnla številka ima v prilogi izpisek iz računskih sklepov Banke Slavile za leto 1883.
Tržno porodilo.
Kava — slaba 'kupč'ja, vsled česar so tudi cene postale mlahovejše. — Sladkor prav tako. — Sadje — v slabem obrajtu.
—	Olje — cene jako trdne, a nespremenjene. — Petrolje — še vedno na gl. 9*1..
—	DomaČi pridelki. — Fižol gl. 7 do gl. II1!,, maslo gl. 80 do gl.96. — Les — Iskan, cene dobre. — Seno — dobro konj-Bko gl. 1.40 do gl. 1.80.
Borano porodilo*
Borsa jako mlahova, nedelalnost je znak sedanjega časa. Kurzi državnih papirjev so pri vsem tem jako trdni.
Dunajska Borsa
dne 5. avgusta
Enotni drž. dold v bankovcih 81 gld	10 kr.
Enotni drž. dolg v srebru	81	»	90 »
Zlata renta......103	a	45 •
5'/t avst. renta ....	96	»	20 •
Delnice narodne banke . .	862	»	— »
Kreditne delnice ....	314	»	70 »
London 10 lir sterlin . .	121	»	50 »
Napoleon..............9	»	65 »
C. kr. cekini.......5	»	74 »
100 državnih mark ...	59	»	45 •
IO svefllnle asa vrle se more dobiti po ugodnej ceni pri upravništvu •Edinosti*.
Naznanilo.
Poživljajoč se na naznanilo od 26. julija t. 1.. Št. 454, javno nabito, in ki se nahaja tudi v borsnem uradu, poživlja podpisano ravnateljstvo vse volilce borsne mirovne sodnije, da se vdeležć volitve, ki bodo II. avgusia od 10. ure zjutraj do 2. ure popoludne v borsnej hiši (Piano nobile) na podlagi pregledanega in popravljenega izkaza volilcev In opozoruje §8 posebei
1)	da volilni in legitimačnt listi se pošljejo na dom gospodom volilcem, kateri jih bodo lehko tudi reklamovali, ako bi jih po pomoti ne bili prejeli;
2)	da s tem se izključuje raba drugih volilnih listov;
3)	de se imajo napolnjeni volilni listi izročiti volilnej komisiji skupaj z legiti-matičnimi listi omenjeni dan in ▼ naznanjenih urah in sicer osebno, ali pa redno podpisani.
Trst, 31. julija 1884.
Ravnateljstvo borse.
Podpredsednik:
Ivan Vucetlch-
Rnvnatelj:	Tajnik:
C. Hfltterott.	Buiatti.
Naznanilo.
Pretekle dni, se je sem priklalil neki pes (za stražo). Ako gospodar želi tega psa nazaj imeti naj se brzo oglasi pri g. nadžupanu I. Jaksetič v Podgradu.
Trgovski pomočnik,
ki je slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi svojo službo v kratkim spteme-niti. Naslov pod št. 230 Post. rest. Feld-kirchen, (Karnthen).
Daje se v najem
ali pa tudi proda
hiša z kuhinjo, 3 sobami in 2 kleta, ležeča v vasi Barka. Hiša ima tuli veliko dvorišče in za trgovino je jako sposobna, kajti daleč okoli ni nijedne štacune. Na-*r»nčneji pogoji se pozvedo pri <loSlpil Ceper-ju Posestnik na Barki b, št. 25. Pošta Divača.	1—3
sssMHsenssia
Vabilo.
Spodaj podpisani uljudno vabim in ob enim se priporočam za obilni obisk v St. Vidu n.d Ipavo, tikoma erarski In skladovnej ce^ti v lastnej hiši v novo narejeno prodajainico raznega kolonijalnega, materijalnega in jedilnega blaga; imel bodem skrb za svežo robo, za nisko ceno in točno postrežbo, da kolikor bode mogoče, vsakemu postrežem.
Priporočajo se obilnega naročila ostanem s vsem spoštovanjem udani
Vipavi, 3. avgusta 1883.
Henrik Grabrijan*
Glasoviti želodčni likftr MATC0VICH.
Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspešneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. d* A* Mlatcovicbu v Kninu (Dalmacija). Zaloge v TRSTU v lekarnah Jeronitl in Serravallo, v ZADRU pri Antonu Zarlću, u ŠIBENIKU pri Ivana Mediću. v SPLITU pri Raftelu Campos, v KNINU pri Simeonu VojvodIĆU, kder se prodaja in odpošilja
M" po 70 kr. sklenica
Zavitek in porto na račun naročnika.	20—24
Najboljši
papir za eigaretke
10-36 je pristni
LE HOUBLON
fmc. fabrikat Cawlejer in Henip ? Parizu
Svari se pred ponarejanjem.
Pristen je ta papir za eigaretke le, ako nosi vsaki listek znamko; „LE HOUBLON" ln dolnjo zavarovalno marko ter signaturo.
"5 00;	jrajiiLEš	i
}rORMAT/		F?
		o jas a
, MCl.K* L-		
!35 iS
I
!S_________ _____
Fac-Simlle de PEtiniictte
"T*
^ f*»micA/trt.
17 Um	i PAKIS.
Popolno Ozdravljenje
1	II U 1IITRO
vseh bolezni na 2lvoih, epileptlčnlh
IN SKRIVNIH
po mojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil.	16—25
Dr. prof. A. MALASPINA
ud mnogih učenih društev
106, FAUBOURG S. ANTOINE 106,
PARIŠ. Posvetuje in zdravi sa pismenim potem.
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilia proti povzetju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—9	se zameniti.
tvarina (sukno), koja se npbi dopadala, more se zamenjati.
MMMMMIMMUlIlMIimm
Lastnik, društvo -EDINOST«. — Izdatejj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.