Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 125. izven Ljubljane 8 vin. v [MM, v вооеИеОек, 3. lonija 1912.
Leto II.
= Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej , K 28-— u pol lota „ . „ 13'— sa četrt leta „ , „ 6-50 sa en meseo „ , „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29-— ■a ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljnbljanl na dom:
Za celo leto napre] . K 24'— aa pol leta „ . „ 12-— sa četrt leta „ , „ 6-— sa en meseo „ . „ 2 —
1 iprail prejeman mesečno K 1*70
==== Inserat!:_
Enostolpna petltvrsta (72 mm): ■a enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat ...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja:=
vsak dan, izvzemii nedelje tn praznike, ob 5. url popoldne.
Ifctf" Urednlitvo Je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. тец Avstr. poštne bran. račnn it. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn it 26.511. — Upravnlškega telefona št 188.
З^4 Današnja številka obsega 6 strani
Рвп položaj.
Dunaj, 1. junija 1912.
Čehi in Poljaki z vso silo tiščijo, da bi državni zbor sklenil vodocestni zakon, ki bi veljal državo veliko sto milijonov, koristil bi pa samo severnim deželam. Alpski nemški in jugoslovanski poslanci seveda niso tako naivni, da bi kar tako mirno pripustili, da bi se češkim deželam in Galiciji zopet vrglo na stotine milijonov denarja za kanale, dočim nimajo južni kraji niti najpotrebnejših vodovodov. Danes se je zopet vršila seja vodocestncga odbora. Čehi in Poljaki upajo, da se reši ta zadeva še pred počitnicami. Pa ni verjetno, da bi tako gladko šlo. Alpski zastopniki so v današnji seji, katere se je udeležil minister za javna dela, Trnka, izjavili, da dokler sc ne poskrbi za vodnogospodarske potrebe alpskih dežela, ni niti misliti na to, da bi se vo-docestna predloga šc' pred počitnicami rešila. Obljuba 30 milijonov za alpske dežele, ki jo jc dal Trnka po korespondenci »Zentrurn« razglasiti, sc je odklonila. Dr. Šusteršič je predložil konferenci detailni projekt glede vodnogospodarskih potreb kranjske dežele, ki dosegajo svoto 132 milijonov kron in bi se nekako v 25 letih realiziral. Vlada bi najrajše nič ne dala ali pa lc malenkostno vsoto, tako da v doglednem času ni na pozitiven rezultat misliti in bo stvar precej časa obtičala.
Težišče položaja leži na Ogrskem, ker ni jasno, kakšna bo tam usoda brambnega zakona. Ne ve se, ali sc sklene difinitivum ali provizorij. Pa tudi v avstrijskem brambnem odseku je velik odpor proti državnopravnim aspiracijam Ogrov, ki so spravili v brambnoreformni načrt v § 3. mesto fesed »avstro-ogrska monarhija« besedi »obe državi«. Pri tem § bo prišlo do bojnega glasovanja. Vsled vseh teh okolnosti je malo upanja, da bi imel državni zbor še pred velikimi počitnicami priložnost rešiti sploh kaj razun službene pragmatike in budgctnega provizorija.
Kar sc parlamentarnega položaja v obče tiče, jc vse kaj drugega kakor ugoden. Gautsch in Sturgkh sta sc s svojo koalicijo velikih strank vedno bahala. Slovenci pa se nismo dali kar tako v kot potisniti in dajemo zdaj ta-
ko v odsekih kakor v plenumu velikim strankam priložnost spoznavati, da tudi brez malih strank nc gre. Če ni mogoče vladati proti Ncmccm, Čehom in Poljakom, tudi ni mogoče vladati proti Slovencem.
Zato nas pa tudi sirovi napad na naš klub, ki so ga te dni objavili »Narodni List,y«, pušča popolnoma hladne. »Narodni Listy« tožijo, da Slovenci, ko delamo težave uradniški predlogi in vodoccstnemu zakonu, kažemo, da nimamo »ozira do Čehov«, do »potreb češkega ljudstva« itd. Koliko ozira pa so pokazali mladočehi do potreb slovenskega ljudstva? Ko je šlo za to, da sc ustvari delovna večina, so nas gospodje prezrli in si oblast med seboj razdelili. To pač ne kaže veliko umevanjc za potrebe našega naroda. Kaj klepetajo »Narodni Listy« nadalje o S. L. S., katero da »de facto vodi ljubljanski škof dr. Jeglič«, in o njenih namenih, da bi »v zvezi z nemškimi krščanskimi socialci razbila parlament«, je tako abotno, da odgovora ne zasluži.
Velike stranke, ki so si od svoje koalicije bogvekaj obetale, niso ničesar dosegle. Rešile so lc par budgetnih provizorijev. Vse velike akcije počivajo. Bo pač potreba kreniti na drugo pot, ako hočejo gospodje uspehov.
Bosansko vprašanje.
Dunaj, 1. junija.
II.
Dne 5. oktobra 1908 je cesar pisal lastnoročno pismo tedanjemu ministru za vna:njc zadeve in cesarske hiše pismo, v katerem slovesno izjavlja: »Pravice Svoje suverenitete raztegnem na Bosno in Hercegovino in obenem uveljavim za Mojo hišo veljavni dedni red tudi na te dve deželi.« S to proklama-cijo sta bili imenovani deželi združeni s habsburško monarhijo. Ako vladar v svojem pismu Bosni in Hercegovini zagotavlja ustavo, s tem ni rečeno, da mora tudi bosanski sabor odobriti aneksijo. Pač pa se more s stališča državnega prava obeh državnih polovic in z ozirom na skupne naprave sklepati, da oba arlamenta odobrita vladarjevo proklamacijo, ki jc udejstvila aneksijo. Le tako moremo razumeti besede avstrij. ministrskega predsednika, ki je izjavil v bosanskem odseku dne 28. svečana 1909, da morata obe vladi v zmislu § 5. zakona z dne 22. svečana
1880 aneksijski akt skupnega vladarja odobriti še oba parlamenta. Ta paragraf se namreč glasi: »Vsako premem-bo obstoječih razmer teh dežel do monarhije morata soglasno odobriti legis-laturi v obeh polovicah monarhije.«
Načrta zakonov pa, ki sta bila po aneksiji predložena avstrijskemu in ogrskemu parlamentu, se bistveno razlikujeta. Avstrijski načrt obsega tri paragrafe. Tretji paragraf določa, da novi državnopravni red Bosne in Hercegovine lc tedaj stopi v veljavo, ako tudi ogrski parlament sklene popolnoma e na k o v c1 j a v e n in enako se glaseč z a k o n. Dalje določa avstrij. besedilo, da morata biti oba zakona istočasno objavljena. Te zadnje določbe ni v ogrskem besedilu. Na videz je ta razlika malenkostna. Toda Mažari so »prokator mezet«, narod advokatov, ki more zavihati voščeni nos vsakemu paragrafu. Tega ne smemo nikdar prezreti.
Sedaj pa si oglejmo ostala dva paragrafa. Prvi paragraf avstrijskega besedila reče kratko, da vladar svoje pravice in določbe pragmatične sankcije raztegne tudi na Bosno in Hercegovino. Mažarsko besedilo pa se glasi: »Državni zbor jemlje na znanje, da jc Nj. c. in kr. Veličanstvo raztegnilo svojo suvereniteto tudi na Bosno in Hercegovino . . ., in sicer z ozirom na one p r a s ta r c vezi, ki so Njegove prednike na ogrskem prestolu vezale s tema deželama.« In to načelo, katerega, ne pozna, avstrijsko besedilo, se ponavlja tudi v 3. paragrafu mažarskega zakona. Poleg tega pa še dostavlja mažarski načrt, da lc toliko časa ostane v veljavi zakon iz leta. 1880, dokler oba parlamenta ne določila »starih pravic« ogrske države do Bosne in Hercegovine.
Ali ni to očividna zvijača in past, s katero hočejo Mažari ob ugodni priliki iztegniti svoje tace tudi na Bosno in Hercegovino? Naj pride Avstrija zopet v stisko, kakor leta 1860, bodo Mažari stopili zopet na noge in zahtevali svoj plen. Kaj jc treba nanovo določati razmerje Ogrske do Bosne in Hercegovine, ako to žc jasno določa zakon iz leta 1880? Obe deželi jc zasedla monarhija, skupni vladar jc anektiral obe deželi k monarhiji. Nerešeno je samo vprašanje, kje in kako naj zastopniki Bosne in Hercegovine sodelujejo tudi v skupnih zadevah habsburške monar-
hije. Izvrši naj se oktober, diplom, ki ustanavlja osrednji parlament za vso kronovine. Mehanizem delegacij naj sc odpravi in v osrednji parlament naj pošiljajo tudi Bosanci in Ilercegovci svoje zastopnike. To je edino mogoča rešitev iz labirinta državnopravnili vprašanj. V tem oziru je tudi mogoč trializem brez škode za skupno državo. Pa to jc »godba bodočnosti«.
Značilno jc tudi, da avstrijski zakon »odobri« pravice vladarjeve do Bosne in Hercegovine, mažarski pa »jemlje na znanje«. Mažari torej priznajo pravni akt že kot dovršen z dnevom proklamacijo. Nasprotno pa se Mažari drže načela, da vladar sam ne more raztegniti dednih pravic tudi na Bosno in Hercegovino, ampak mora tudi izrecno odobriti prestolonasledstvo tudi ogrski državni zbor. S tem hočejo Mažari zopet zakonito določiti, da sta dve pragmatični sankciji in da se ogrska iz leta 1723 bistveno razlikuje od avstrijske iz leta 1713. To umetno razliko so vtihotapili Mažari že leta 1900 v izjavo sedanjega prestolonaslednika, ki pravi: »V členih I. in II. iz leta 1723 določeno prestolonasledstvo je po svojem postanku, po pogojih in po vsebini popolnoma samostojno.« Saj je lani skušal dokazati znani zavijač grof Ap-ponyi v »Oest. R.«, da je po mažarski pragmatični sankciji habsburška monarhija le personalna unija. To besedilo hočejo uveljaviti zopet v bosanskem in skoraj isto tudi v novem brambnem zakonu. In — horribile dic-tu — dobe se avstr. opslanci in ministri, da je ta prepir le za oslovo senco. Mi pa odgovarjamo: Nc gre samo za krono, ne samo za bodočnost monarhije, et nostra res agitur. Kdor tega ne uvidi, temu jc ves svet onkraj Litave — terra ineognita.
Mažari kratkomalo nočejo priznati, da je skupni vladar izvršil aneksijo. >*a tem stališču so vsi mažarski državniki in učitelji državnega prava, Čitajte Czirakyja, Ferdinandyja, Mar-czalija, Apponyjeva predavanja v Ameriki, Andrassyjcvo državnopravne razpravo itd. Ti vsi in drugi trdijo, da sta Deak in stari Andraž pred pogodba leta 1867 in pozneje tolmačila državno-pravno razmerje med Avstrijo in Ogrsko v Košutovem duhu in zmislu. Do Bosne in Hercegovine nima pravice nc Avstrija sama, ne kraljevina Ogrska (ogrske države državni temeljni zakoni nc poznajo, ogrsko »državo« so
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Oba sta spet pričela ogledovati roparja. Stanko je hotel njegovo kožo ohraniti za spomin, ter je velel Kaliju naj ga odere, toda iz strahu, da nc bi drugi vobo se priplazil k njemu iz soteske, jc prosil Kali, naj ga nc puste samega, a na vprašanje, če sc vobo v resnici bolj boji, kot leva, jc rekel:
»Lev rjoveti ponoči in ne preskočiti plota, vobo pa preskočiti podnevi in ubiti mnogo zamorcev sredi vasi, potem pa vzeti enega in snesti. Pred vobo ne ubrani niti sulica, niti lok, samo čari, ker vobo ni mogoče ubiti.«
»Neumnost!«, rekel jc Stanko. »Poglej vendar tega, če ni res ubit?«
»Beli gospod ubiti vobo, črni človek ne ubiti!«, odvrnil je Kali.
Končalo se je s tem, da so velikansko mačko z vrvjo privezali h konju — in konj jo jc vlekel v taborišče. Toda Stanku se ni posrečilo, da bi ohranil
njegovo kožo, to pa po Kingovi krivdi, ki se jc menda domislil, da je vobo hotel ubiti njegovo deklico, ter sc je tako besno razsrdil, da ga celo Stankovo povelje ni moglo zadržati. Pograbil jc s trobcem ubito žival, vrgel jo dvakrat kvišku, potem jo jc začel otepati ob drevo, slednjič jo jc pa poteptal z nogami in spremenil v neko brezlično maso, podobno marmeladi. Stanko je zamogcl rešiti samo čeljusti, katere jc z ostanki glave položil na pot, po kateri so hodile mravlje, ki so v eni uri kosti tako imenitno očistile, cla ni ostalo na nobeni niti drobtinice mesa ali krvi.
XL.
Štiri dni pozneje se je vstavil Stanko na daljši odpočitek na neki višini, ki jc bila podobna nekoliko Lin-dejevi gori, toda manjša in tesnejša. Istega večera je zadavil Saba po težkem boju velikega samca pavijana, katerega je napadel ravno, ko se jc on zabaval z ostanki letečega zmaja, drugega po številu, kar sta jih izpustila, preden sta se odpravila k oceanu. Stanko in Nelka sta sklenila posluži-ti se prebivanja na tej višini in delati vedno nove zmaje, toda izpuščati jih samo, kadar bo silen veter vel od zahoda proti vshodu. Stanko je računal na to. da, ako tudi sumo eden uridc v
roke Evropejcev ali Arabcev, mora obrniti nase izvanredno pozornost in pripomoči, da jima bodo odposlali po-mcč. Radi večje varnosti jc poleg francoskih in angleških napisov dodajal šc arabske, kar mu ni bilo težko, ker je popolnoma znal arabski jezik.
Kmalu po odhodu s tega odpočit-ka je naznanil Kali, da spoznava v verigi gor, katere so videli na vshodu, nekatere vrhunce, obdajajoče veliko črno vodo ali Bassa-Narok, vendar ni bil popolnoma golov, kajti gore so neprenehoma menjale svojo postavo, odvisno od tega, od katere strani so gledali nanjo. Ko so prekoračili ne veliko dolino, obraščeno z grmovjem kusso in izgledajočo kot rožno jezero, zadeli so na kočo samotnih lovcev, v nji sta bila. dva Zamorca, eden izmed njiju bolan, ker ga je pičil nitkovec.1 Toda oba sta bila tako divja in neumna in obenem tako prestrašena vsled prihoda nepričakovanih tujcev in tako prepričana, da ju bodo takoj zaklali, da se v prvih Ircnotkih ni bilo mogoče z njima ničesar pogovoriti. Šele nekaj jermenov posušenega mesa je razvezalo jezik onemu, ki ni bil samo
1 Nitkovec jc nek črv, tenek kot nitka, a nad pol metra dolg. Njegov pik zamorc povzročiti vnetje.
bolan, ampak tudi sestradan, kajti tovariš mu je dajal jako malo hrane. Od njega torej so izvedeli, da leže dan po-t\i raztrešenc vasi, katerim vladajo med sabo neodvisni kraljici, potem pa so začenja onkraj strme gore zemlja Funibe, ki se razteza na zahod in na jug od velike vode. Ko je Stanko to zaslišal, mu je breme padlo s srca, v dušo je pa vsrkal novega poguma. Bodi, kar hoče, nahajal sc jc že skoraj na pragu dežele VahimOv.
Kako pojde dalje potovanje, je bilo seveda težko previdoti, toda deček je na vsak način lahko upal, da ne bo niti težavnejše in tudi nc daljše, kakor je bila strašna pot z nad bregov Nila, katero je pa vendar vsled svoje izvanredne iznadljivosti srečno prestal in obvaroval Nelko smrti. Tudi ni dvomil, da jih bodo Vahimi po Kalijevem posredovanju najgostoljubncjše sprejeli in jim izkazali vsako pomoč. Spoznal jo tudi že zamorce popolnoma in jo vedel, kako z njimi postopati ter je bil skoraj prepričanja, da bi si tudi brez Kalija zamogcl z njimi pomagati.
»Veš,« rekel je Nelki, »da smo od Fašode naredili žc več kot pol pota, na potu pa, ki ga imamo še pred sabo. bomo pač zadevali na divje zamorce, toda ne bomo več zadevali na der-više.«
ustvarili površni časnikarji, zanikrni avstrijski poslanci in avstrijsko vlade-enodnevnice. Op. por.), ampak habsburška monarhija.
Mažarska vlada in njeni pandurji sc sklicujejo na »stare vozi«, ki so Bosno in Hercegovino vezalo z deželami ogrske krone, na kraljevi inavguralni diplom in kraljevo prisego. Ogrski kralji so si z mečem podjarmili deželi, ki sta bili torej »partes subjectac« in ne »partes adnexae« ogrskega kraljestva. Torej ima samo krona sv. Štefana pravico, da Bosno in Ilcrcegovino združi pod svojim žczlom. Tako jc slovesno govoril v ogrski zbornici ministrski predsednik, to so ponavljali in prežve-kavali mažarski časnikarji in tudi razni avstrijski lačni listi. Istimi pa jc, da sta bili Bosna in Hercegovina s kratkimi presledki od leta 1468 do 1878 pod turško oblastjo, izvzemši scvero-zapadni del. Iu četudi so ogrski kralji Andrej II., Bela IV. in Ludovik onkraj Save pili bratovščino z bosanskimi knezi in bani, so to danes le zgodovinski spomini, ne pa pravice. Saj sc naši vladarji še vedno imenujejo kralje Srbije, Bolgarije, Jeruzalema itd., s tem pa niso še dokazane pravice tudi za bo-! r . dočnost. ln na podlagi srednjeveških i'euSfaat^ pravljic so Mažari skovali svoje držav-;л^г
1	. J	Mtar«
no pravo, na katero .sveto prisegajo vsej, ogrske vlade ob azistenci avstrijskihHr ministrov.	J.
Mažari so tudi dosegli, da sc t vprašanje razpravlja v obeh parlamen tih. Državni temeljni zakon iz 1. 1867 pa jasno določa, da se morajo vse skupne državne zadeve reševati v skupnem parlamentu. Tega pa MažariL no priznajo in zverižili so delcgaciji,|;L; kot skupni organ. Iver pa Mažari trdi-[;' jo, da jc ogrska dclegacija le odsek, kij ne more sklepati zakonov, zato sc morata parlamenta baviti s tem vpraša-jnem, kar je kruto kršenje temeljnega zakona. Pa kdo se briga pri nas za ta vprašanja. »In dulci jubilo« hlača-mo mimo prepadov, veseli smo, ako nam Mažari hočejo še dovoliti rekrute. Mažari vladajo in ukazujejo in se nam smejejo v pest. Avstrijski parlament bode sicer zaropotal proti Mažarom, konečno pa pogoltal tudi ta zakonski zmazek, češ, da bode mir.
Mažari pa še niso siti. Tudi glede pragmatične sankcije in prestolnega reda se postavljajo na popolnoma dru-
matična sankcija je državni zakon, bila dvojna in dvojen prestolni red, pobili dvojna in dvojen prestolni red, potem tii sc mogel in moral bosanski sabor odločiti za ta ali oni prestolni red in dosledno pozneje kedaj tudi za Avstrijo ali Ogrsko. Čitatelji so sc mogli že iz teh kratkih podatkov prepričati, da so vsa državnopravna vprašanja pravi »tohuvabohu«, labirint, v katerem so tudi avstrijske vlado že davno zgubile sled in pamet.
Dr. Bedlicli se jc res pošteno potrudil, da posveti s plamenico v to temo avstrij. »učenjakov«. Z zgodovinskega in pravnega stališča je pojasnil to zamotano vprašanje. Konečno predlaga: 1. Zbornica z vso odločnostjo ugovarja, da ima ogrsko kraljestvo posebne pravico do Bosne in Hercegovino na podlagi starih zvez ogrskih kraljev s srbskimi in hrvaškimi knezi in bani. 2. Avstrijska zbornica odločno naglasa, da imata Avstrija in Ogrska enako
pravice ma podlagi Člena 25. berolinske pogodbe, in sicer kot enotna in skupna monarhija; dalje na podlagi proklama-cijc z dne 5. oktobra 1908 in na podlagi državne pogodbo s Turčijo z dne 26. svečana 1909. Zato sc morata oba zakona tudi sedaj enako glasiti, kakor to določa žo zakon z dno 22. svečana 1880.
Dobro. Kaj pa potem? Zbornica sprejme načrt vladne predlogo, Mažari pa svoj načrt, ki jim priznava posebne jiravico do Bosne in Hercegovine. Ako oba zakona dobita sankcijo, potem ogrski kralj nasprotuje avstrijskemu cesarju v eni in isti osebi. Ali je to sploh mogoče? Tudi take slučaje smo žc doživeli večkrat od leta 1867. Zato jc naše prepričanje, da jc dr. Rediich pred-žil sumo gradivo, s katerim sc bodo moral bosanski odsek šc resno ubijati glave. Z Redlichovim prbtestom vprašanje ni še rešeno, ampak postalo je šo bolj akutno. Kujte železo, dokler je vroče!
vsak kontrakt, ki ga sklene američan-ska vlada, obsegati določbe, da ne sme noben rokodelec ali delavec delati nad osem ur na dan.
Dnevne novice.
go pravno stališče. V paragrafu 2. raztezajo svoje pravice ne samo na Bosno in Hercegovino, ampak tudi še na vse druge dežele in države, ki bi jih mogla vladarska hiša še kedaj pozneje pridobiti. Ta misel je izražena tudi v mažar-skih diplomih iz srednjega veka in v besedilu prisege. V srednjem veku so seveda razni vladarji razdeljevali raznim magnatom posestva, gradove, desetine itd. Te fevdalne razmere so ostale več ali manj do današnjega dne med Mažari. Drugod v kulturnih državah žc davno več nc poznajo teli privilegijev. Vendar pa se jc avstrijska vlada, Bog ji grehe odpusti, žc 28. svečana 1909 v odseku spozabila in pritrdila mažarski interpretaciji pragmatične sankcije. Ni res, da bi bil prestolni red različen za Avstrijo in Ogrsko. Prag-
Zemljevid k bojem okoli Feza.
OBLEGANJE FEZA.
Pomirjevanje Maroka dela Fran-cozom velike preglavice. Okolu Feza sc bijejo neprestani boji od 25. maja nadalje. Berberski rodovi, ki oblegajo Fcz, so dobro oboroženi in v veliki premoči nasproti Francozom, ki jih stoji v Fezu le 5500, medtem ko je Bcrber-ccv do 22.000 mož. »Matin« poroča, da višje poveljstvo francoske armade pripravlja prodiranje 15.000 do 18.000 Francozov proti Fczu, ker položaj, ka-
koršen je zdaj, za Francoze ni več vzdržljiv. Kakor poroča »Temps«, so vojaki zapustili Mogador, ki so ga nato zasedli vstaški rodovi. V boju dne 31. maja pri vratih Bab Gissa so baje izgubili Francozi veliko vojakov. General Lyautey poroča, da se vstaja vedno bolj širi in da se boji, da vstaši napadejo postaje, ki so jih zasedli Francozi, da vzdržujejo zvezo svoje male armade v Fezu z maročanskim obrežjem.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
V mestu Tripolis.
Odkar so zasedli Lahi mesto Tripolis, sc jc mesto izpremenilo. Pod go-spodstvom polumesca je bil Tripolis malo mesto, ki so jc obdajali starodavni nasipi, oboroženi z zarjavelimi topovi. Na nekem gričku je stala turška vojašnica. Ob nasipih so vodile tri ceste k morju. V mestu jc bilo več mošej z bizantinskimi minareti, nadalje ena bolnišnica ,ena cerkev, več šol in pošta. Zdelo se jc, kakor da prebivalstvo vedno spi. Odkar so pa zasedli Lahi Tripolis, mesto več nc spi. Po mestu vozi nad 400 tovornih avtomobilov. Za-
»Jaz imam zamorcc raje,« jc odvrnila deklica.
»Da, dokler veljaš za božanstvo. Iz Fayuma so mc ugrabili obenem z neko deklico, ki se jc imenovala Nelka, sedaj pa spremljam nekega Mzimu. Povedal bom očetu in gospodu Rawlisonu, naj te nikdar več drugače ne imenujeta.«
Njene oči so sc pričele takoj svetiti in smejati.
»Morda bova zagledala papana v Mombassu?«
»Morda, ako bi nc bilo te vojne nad bregovi Bassa-Narok, bi bila tam hitreje. Kaj jc bilo treba'Fumbi, da sc jc v to spustil?«
To rekši jc pokimal Kaliju:
»Kali, ali je bolni zamorcc kaj slišal o vojni?«
»Slišal. Biti velika vojna, jako vc-leka, — Fumbe s Samburu.
»Torej, kaj bo? Kako pojdemo čez deželo Samburu?«
»Samburu zbežali pred velikim gospodom, pred Kingom in pred Kalijem.«
»In pred tabo?«
»In pred Kalijem, kajti Kali imeli puško, ki grmeti in ubijati.«
Stanko jc pričel premišljevati, kakšno stališče naj zavzame v prepiru med rodovoma Vahimov in Samburu ter jc sklenil postopati tako, da bi vojna ne otežkočila potovanja. Spoznal j c, da bo njihov prihod popolnoma nepričakovan dogodek, ki bo takoj zagotovil premoč Fumbi. Treba bo samo izrabiti primerno morebitno zmago.
V vasicah, o katerih jc govoril bolni lovec, so dobili podrobnejše novice o vojni. Bile so vedno natančnejše. toda za Fumbo neugodne. Mali popotniki so zvedeli, da bije odporni boj in da so Samburu pod vodstvom svojega kralja z imenom Mamba zavzeli žc. velik del dežele Vahimov in pridobili veliko krav. Pripovedovali so, da divja vojna .zlasti na južnem kraju velike vode, kjer se nahaja na visoki in široki skali velika »bomba« Fumbe.1
Ta novica je Kalija zelo užalostila in prosil je Stanka, da bi kar najhitreje prekoračili goro, ki jih jc delila od krajev, po katerih jc divjal požar vojne in obetal, da bo našel pot, po kateri bodo zamogli iti ne samo konji, ampak tudi King. Nahajal se je žc v dobro znanem kraju in spoznaval jc z veliko zanesljivostjo vrhunce, znane mu od otroških let.
Toda pokazalo sc je, da prehod ni bil lahek in ako bi nc bilo pomoči prebivalcev poslednje vasi, katere so pridobili z darovi, bi bilo treba iskati za Kinga druge poti. Toda ti so znali bolje kot Kali soteske, nahajajoče sc na tej strani gore in po dvodnevnem težavnem potovanju, med katerim jih je ponoči mučil velik mraz, prišli so slednjič srečno na prelaz, s prelaza pa v dolino, ki sc je žc nahajala v oblasti Vahimov.
(Dalje.)
1 Ravnoisto, kar v Sudanu »zeri-ba«. Velika bomba zamorc bili tudi neke vrste trdnjava ali utrjeno taborišče.
čudeni starokopitni Tripoličani vidijo vodilne zrakoplove, železniške stroje in železniške vozove, tračnice, in Lahi so nagromadili v mestu streliva za večletno vojsko. Nad 80.000 laških vojakov tabori pod milim nebom. Okolu mesta gradć laški vojaki utrdbe, do 8 metrov široke jarke, ki obdajajo mesto v velikem polkrogu. Laški vojaki so v Tripolisu pobiti, ker jim ni bodočnost znana. Vsak dan iščejo v varstvu svojih topov sovražnika, ki sc pa previdno skriva. Turki postopajo zelo strogo s svojimi begunci. Dva turška dezerterja so Turki blizu Ainzarc vjeli, ju zaprli in ju pustili umreti, ker jima niso dali nič živeža.
Pri Tobruku.
Pri Tobruku so se po poročilil* turškega vojnega ministrstva morali dne 26. maja umakniti Lahi, ki so izgubili v boju 70 mož.
Lahi v Rdečem morju.
Lahi so 26. maja bombardirali v Rdečem morju Ilavzo in Ebuzaro.
BOLGARSKA VLADARSKA RODBINA NA DUNAJU.
Z ozirom na sprejem bolgarske vladarske rodbine na Dunaju piše sofijska »Večerna Pošta,«: S hvaležnostjo in s posebnim zadovoljstvom čitamo, kako nenavadno prisrčno jc sprejel avstrijski dvor in njegov viteški vladar bolgarskega vladarja. Naravno sc bo ugibalo, češ, da gre na Dunaju za kako politično pogodbo. Ni potrebno šc posebej naglašati, da na to nihče no misli. Le zveze simpatij sc bodo utrdile. Za Balkan pa pomenja obisk novo mirov-, no znamenje.
USTANOVITEV LAŠKEGA KOLO-NIALNEGA MINISTRA.
Laški ministrski predsednik jo 1. t. mes. predložil zbornici zakonski načrt, ki vlado pooblašča ustanoviti novo kolonialno ministrstvo.
VSTAJA ZAMORCEV NA KUBI.
Iz Santiaga poročajo, da so premagale vladne čete vstaške zamorce. Padlo jc 127 zamorccv in 18 zamork, ki so sc tudi bojevale.
OSEMURNI DELAVNIK V ZJEDINJE-NIH DRŽAVAH.
Senat je odobril predlogo roprezen-tnntske zbornice, ki določa, da mora
-j- Dr. Tavčar in afera Kregar.
»Slovenski Narod« jc v soboto priobčil uvodni Članek, ki je očividno naperjen proti dr. Tavčarju. »Narod« napada v uvodnem članku Kregarja, češ, da jo za mešano poroto v Celju poleg slovenskega imel tudi nemškega odvetnika. Člankar bi Kregarja gotovo ne napadel, da je vedel, da je dr. Tavčar za svojo pravdo v Ljubljani, kjer se jc pretresala usoda znane hranilnifino knjižice, najel samo nemškega advokata! Mislimo torej, da se proti dr. Tavčarju obračajo tc-le »Narodove« besede: »Degeneracija! Drugo pol-stoletje sc. že borimo za pravice slovenskega jezika v uradu, zlasti pred sodiščih z manjšim ali večjim uspehom, pa nastopi takle prvak stranke, ki si lasti pravico v javnosti zastopati ves slovenski narod, pljuniti na polstolet-no našo narodno borbo ter napravi globok kitajski kota v pred nemškimi usurpacijami pri sodiščih na slovenskem ozemlju. A najde se stranka, najdejo sc ljudje, ki tega moža, ki jo zatajil vse naše narodne pretenzijo in pljunil nanje, nosijo v triumfu malo-danfr v rokah, mu kriče hosana in mu preskrbo čestitke tistega naroda, če-gar življenske interese je izdal zgolj iz osebnega egoizma in namišljene osebne koristi. O demoralizacija, o degeneracija! V našem pol. življenju še vedno odločujejo ljudje, ki jim jc narodnost hekuba in ki nimajo prav nobenega smisla za življenjske potrebe naroda slovenskega.« /ftjfstfndisdicSršmtne Tako piše »Sl. N.«, glasilo tistega dr. Tavčarja, ki si je kot prvi f 1. 2. 3. f f fv o d i t e I j l i b. stranke izbral pred sodiščem v Ljubljani samo nemškega odvetnika! To »Narodove« besede so torej namenjene — d r. T a v č a r j u. Dr. Tavčar naj si jih lepo izreže. ter naj jih obesi nad svojo posteljo, da se bo vsak večer spominjal svojega nemškega zagovornika. Ni čuda, čc je dr. Tavčar nervozen, ker mu »Narod« tako reže, zato so no čudimo, da sc obeša v istem »Narodu« v neki notici na to, da on ni stal pred porotniki. Tako dlakocepljcnjc kaže le zadrego dr. Tavčarja, v katero ga jc pripravil prav ponepotrebnem njegov »Narod«. Res, dr. Tavčar ni stal pred porotniki, kar smo popravili že v soboto, stal pa je, kakor smo v soboto povedali, radi hranilne knjižice pred deželnim sodiščem, obdolžen goljufijo ter bil v hudi in nevarni pravdi, ki jo vzbudila še več pozornosti kot Kregar-jeva afera, oproščen. Šc danes po tolikih letih mu čestitamo, da se je njegova nedolžnost tako lepo izkazala. Kregar pa jc stal pred številnejšimi ljudskimi sodniki obtožen izrabljevanja uradne oblasti ter bil soglasno oproščen. Kakor mi nismo zahtevali od oproščenega dr. Tavčarja, naj odloži vse svoje funkcije, tako jc bila nesramnost »N a r o d o v a«, da je zahteval od soglasno oproščenega Kregarja, naj odloži častna mesta. Tavčar in Kregar sta bila pred sodiščem oproščena. Postranska stvar je, če je eden stal pred tem ali onim sodiščem, glavno je, da je bil Kregar predbacivanega mu delikta ravno tako oproščen, kakor dr. Tavčar predbacivanega mu delikta s hranilno knjižico in da za obrtnika Kregarja v javnosti velja za mandate ista pravica kot za finočutečega advokata Tavčarja! Dr. Tavčar naj prime za ušesa svoje žurnaliste, da se ne bodo zaletavali v poštene ljudi, pa mu tudi mi ne bomo vzbujali neljubih spominov in ne bo tako korenito blamiran kot je s sobotnim »Narodovim« uvodnim« člankom.
H- »Zarja« ugaša. Ob letošnjih Bin-koštih so se zbrali v Ljubljani vsi so-cialnoclemokratični tajniki in zastopniki na osmi strankin zbor. Gospodje so bili zelo gostobesedni in če bi človek verjel njihovi korajži, bi imeli v kratkem času na jugu socialnodemokra,-tično republiko. Doli iz Srbije so jim poslali revolucionarne pozdraVe in tudi sodrug Demetrovič iz Hrvaškega jim jc toplo priporočal mobilizira-nje za revolucionarne boje. Edini sad teh dolgih, dolgočasnih in obenem silno dozdevno učenih razprav pa je naslednja okrožnica, ki sc razpošilja na uboge slovenske delavce: »Založba Zarjo, Ljubljana, 1. junija 1912. Strogo zaupno. Cenjeni sodrug! Tiskarni, kjer tiskamo Zarjo, je založba Zarje dolžna 3000 K. Ker je tiskarna v velikih stiskah, zahteva od nas, da v 8 dneh plačamo ta znesek, ker nam sicer ustavi list. Sodrug, založba Zarje ne najde drugo pomoči, kakor da se obrača s
prošnjo za pomoč na: vse sodruge, katerim je na tem, da naš dnevnik ohranimo. Prosimo Vas torej nujno, pošljite nam takoj po priloženem čeku vsaj 10 kron, da rešimo Zarjo. Kajti, če tiskarni do 7. t. m. ne plačamo dolga in če nam pri tem ne pomagate, nam tiskarna ustavi tisk. Iz tega uvidite vso resnost položaja, in zato trdno pričakujemo, da ugodite naši prošnji v sili. Naberite tudi kaj med znanci in prijatelji. Založba Zarje.« — Podpisana sta sodr. J. Tomšič in menda E. Kristan. Namesto zrevolucionirane mase so prišli na dan zrevolucionirani dolgovi.
+ Imeniten župan. Pred par dnevi smo prinesli notico o obsodbi liberalnega novomeškega župana Rosmana in dostavili, če bo župan Rosman, ki obklada katoliške duhovnike s takimi ti-tulaturami, da je bil zaradi tega kaznovan, še zahajal v goste h katoliškemu proštu m. g. S. Elbertu. Nam se namreč zdi zelo nedosledno, da mož, ki duhovnike tožari, žali in kateri bi najraje vsak dan enega »klerikalca« živega požrl, goji tako prijateljstvo do proštove hiše. Gospod Rosman ima pa trdo kožo in namesto da bi svoje obiske opustil, je pa poslal na novomeškega vikarja dne 31. maja t. 1. sledeče ljubeznjivo pisemce:
»Častiti gospod Karol Supin, kapiteljski vikar in zastopnik uredništva »Siovenca« v Novem mestu. Na današnjo notico v »Slovencu« mi jc čast poročati, da se bodem šc drznil zglasiti pri mil. gosp. proštu, kadar bodo zahtevale to potrebne okolnosti in kadar me bode povabil mil. g. prošt, a ne glede na kako gostovanje, ker ta šport pač ni moja slabost in ga tudi ne gojim z radostjo nekaterih Vam so-sebno dobro znanih ljudi, kateri sicer res niso več otročji, a zato tembolj požrešni. Spoštovanjem Rosmann.«
Župan Rosman sc je torej sedaj spravil nad g. vikarja in mu podtika, da jc on povzročitelj omenjene notice. Mi javno izjavljamo, da nima g. vikar z omenjeno notico popolnoma nobenega stika, da je ni niti pisal niti inspi-riral in je zato Rosmanovo pismo navadno grdo nedokazano sumničenje, katero ne dela posebne časti novomeškemu županu. Novomeško občinstvo pa zelo obžalujemo, da si jc izbralo za župana takega moža, ki daje sam sebi zelo klaverno spričevalo o dostojnosti svoje pisave. Občinski svet bi prav storil, ko bi Rosmanu najprcjc kupil knjigo »Boun ton«, iz katere naj bi sc navadil olikane pisavo, in potem naj bi ga šele postavil na stol novomeškega župana. Za sedaj jc pa mož za to dostojanstvo očividno nesposoben.
■h Iz deželnega odbora. V odbor za osuševanje ljubljanskega barja vstopi mesto odstopivšega deželnega glavarja pl. Šukljeta glavar dr. Ivan šusteršič.
—	Deželni banki se dovoli, da da vipavski občini posojilo 180.000 K za artilerijsko zgradbo. V ta namen izda deželna banka komunalne zadolžnice.
—	Valentin Lapajnc, posestnik dveh avtomobilov v Idriji, prosi 30.000 K brezobrestnega posojila za nabavo salonskega avtomobila. Sc odkloni. — Deželni odbor pritrdi razvcljavljenju volitev v okrajno cestni odbor uostojn-ski. Volitve so bile nepravilne, ker je. za mesto Postojno volil gospodarski odbor, zastopniki mestne občine pa so volili še v kmečki kuriji. — Zgradba ceste Raka—Bučka se odda Prvi kranjski podjetniški družbi. — V zdravstveni zastop Lož se imenuje Iv. Turk, v zdravstveni zastop iiirsko-bi-striški dr. Jožef Ivržišnik.
+ Občni zbor Kmečke zveze za Ribniško dolino sc je vršil v nedeljo popoldan ob 3. uri v Sodražici. Otvoril ga je predsednik državni poslanec Jaklič, ki jc med drugim poročal tudi o delovanju državnega zbora. Poročilo o delu Kmečke zveze jo podal namesto zadržanega tajnika društveni podpredsednik deželni poslancc Bartol, ki je v poročilo vpletel tudi nekaj važnih stvari iz deželnega zbora. Deželni odbornik dr. Pegan jc pa mod slučajnostmi z ozirom na kmečko vprašanje opozarjal na slabe posledico pomanjkljive kmečke organizacije. Izvolil se jc nov odbor.
+ Učiteljski izkoriščevalci. Piše sc nam: Ko sem bral sobotnega »Učiteljskega Tovariša«, nisem vedel, ali bi se smejal ali jezil. Naenkrat taka ljubezen liberalnih učiteljskih prvakov do učitcljslva. »Damo učiteljstvu z »Dnevom« največ, kar moremo dati.« Žalostna nam majka! Čuješ, uboga učiteljska para na deželi. Kar na »Dan« sc naroČi, pa boš lahko izhajal, boš lahko otroke v šolo pošiljal itd. Le prebridka resnica je, da ravno »Dan« najbolj kompromitira učiteljstvo. Toliko ostudnih napadov na stranko, od katere pričakuje učitelj v bližnji bodočnosti izboljšanja gmotnega stanu, ni prinesel noben list. Glasilo liberalnih uči-
teljskih' prvakov napada za vsako malenkost osebno in javno. Izmed sto primerov zadnjega. Kaj so naredili liberalni učiteljski družbi gospodje, ki so pričakovali na kolodvoru g. Kregarja? Gospodom iz »Učiteljske Tiskarno« se pač mehčajo možgani, ako mislijo, da s takimi osebnimi napadi koristijo učiteljstvu. Liberalnim učiteljskim prvakom je prešlo blatenje in napadanje v kri in meso. Povejte nam samo to, kaj sto za učiteljstvo koristnega storili? Ali jc »Zveza« tekom let kedaj poslala kako deputacijo na merodajna mesta, ako je bil učitelj v preiskavi, ali se mu jc kaka druga krivica zgodila? Odgovorite gospoda! Nasprotno, z napadi sto takemu revežu poslabšali stanje in mu neizmerno škodovali. Koliko sto škodovali učiteljstvu z razbitjem učiteljsko deželne konference, to ve le listi, ki so mu razmere znane. Vlada nam jc vsled toga obrnila hrbet in niti nc gane sc več, da bi vplivala na mero-dajne faktorje za našo izboljšanje. To je vašo delo, dobrotniki učiteljstva! In če bi tudi ne razbili konference, nam vlada vseeno no more biti naklonjena vsled neprestanih napadov na deželnega predsednika. Kaj takega more storiti le ona učiteljska družba, ki se masti pri polnih skledah. — Sloveči izhod iz liberalne stranke nam je vzel pri v .seli strankah še tisto trohico ugleda, ki smo ga tedaj imeli. Toda dovelj tega. Opravičeno lahko trdim, da je bolje, da take organizacije sploh ni, ki za učiteljstvo ničesar ne stori, temveč mu zmerom le škoduje. Da bi napravili iz obresti »Učiteljskega konvikta« kake ustanove za učiteljske otroke, o tem ni niti govora. »Bauer, das ist was an-cleres!« Piačuj pa molči in vesel bodi, da ne zapoje bič. ln posebno sedaj potrebuje »štab« v »Učiteljski Tiskarni« mnogo denarja. Leibjournal »košta«. Zato pa, učiteljski trpin na deželi, marljivo zbiraj kronce in jih pridno pošiljaj v Ljubljano. Vedi, da tak šport velja mnogo denarja. Zato pa — kronce vkup, kronce vkup! — Učiteljski veteran.
4- V obrambo celjskih porotnikov.
Mariborska »Straža« piše: »Radovedni smo, kaj pravijo k moraličnim zaušnicam, ki so jih dobili od »Slovenskega Naroda« liberalci, ki so bili porotniki v zadevi Kregar in njihovi ožji somišljeniki. Porotniki so enoglasno — pristaši S. L. S. in liberalci — spoznali Kregarja in drugove za nekrive obtoženih dejanj in sodišče jih jo na podlagi pravoreka oprostilo. To je spravilo »Slovenski Narod« iz ravnotežja. V svoji blazni jezi, da so mu bili računi prekrižani, je prvi njegov korak, cla barabsko napade poroto in jo indirekt-no sumniči krivega pravoreka. Ker porotniki niso hoteli soditi tako, kakor je hotel »Slovenski Narod« in njegovo ozadje .ampak so izrekli svojo sodbo po svoji vesti, zato pa z loparjem po njih. Na način, ki je naravnost gnju-sen in za porotnike skrajno žaljiv in poniževalen, zatrjuje »Slovenski Narod«, da bi imela oprostilna razsodba le tedaj veljavo, »če bi bila delo sodnikov po poklicu«. (Masten tisk. Op ur.) To bi bilo nekaj povsem drugega! V tem slučaju bi sc lahko trdilo: Strogi, nepristranski in neodvisni sodniki (Masten tisk. Op. ur.) so pretresovali Kregarjevo afero ter po vsestranskem prevdarku in po temeljiti razpravi izrekli sodbo, da jc Kregar nedolžen itd.« Ali se ne čita to tako, kakor da se hoče reči, da porotniki v Kregarjevi zadevi niso bili »neodvisni in nepristranski«, ali se. jim ne očita,, cla niso dovolj »temeljito pretresovali Kregarjevo afero«, amnak lahkomiselno izrekli sodbo? Res, radovedni smo, kaj bodo rekli liberalni porotniki na te težke žalitve njihovega glavnega glasila. Če so mož-j.\ si teh hudih očitanj pač nc morejo dovoliti.
-f Nevarno obolel je vrhniški dekan g. Lovro Gantar na zastruplje-nju. Priporoča se v molitev duhovnim sobratom.
+ Občinske volitve v Polšnlku.
Dno 30. majnika jo v Polšniku pri ponovnih občinskih volitvah na vsej črti zmagala S. L. S. Nasprotna stranka jo popolnoma, propadla vkljub strastni zahrbtni agitaciji. Sedaj gotovo ne bodo nasprotniki več kupovali vol in pa krav.
-f Hrvaška narodna Zajednica v Bosni. Centralni odbor II. N. Z. je v dneh 26. in 27. m. m. zboroval v Banja-luki. Soglasno je odobril poročilo o dogovorih za spojitev s Ilrv. Kat. Unijo. Glede žcleznic se je hrv. saborskemu klubu priporočilo, da se z vso vnemo zavzame zanje, zlasti pa za progo Ar-žano-Bugojuo oziroma Rama. Dalje so bili sprejeti sklepi za omejitev pijančevanja, za stik z delavskimi organizacijami, za osnutje ženskih organizacij i'i več drugih.
—	Iz Knežaka se nam poroča, 'da se jo tam vršila preteklo nedeljo prva veselica izobraževalnega društva. Oder se je naredil prav okusno v prostorih gospoda Urbančiča, kateremu smo lahko hvaležni, da nas je sprejel pod svojo streho. Igrali sta se dve igri: »Krčmar pri zvitem rogu« in pa znani Balohov komični prizor: »Kmet in fotograf«. Vse jc obilnemu občinstvu prav zelo ugajalo. Nasprotnike jezi, nas pa veseli. Pivka sc probuja!
—	Za doktorja filozofije bo promoviran France Stole, absolvent c. kr. inštituta za avstrijsko zgodovino na Dunaju, v sredo, dne 5. junija 1912, ob •%1. uri v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča. Častitamo!
—	Uboj. V noči 25. maja t. 1. so po-nočevali in razgrajali na vasi Mlade-tiče fantje Franc Repovž, Franc Rus, Franc Zore in Vincenc Žitnik. Na vasi pa so sc radi deklet sprli in začeli pre-tepavati. V pretepu jc udaril Žitnik Zorca z nekim železom po glavi. Zore pa je izdrl iz plota planko in udaril Žitnika po glavi tako, da jc ta vsled udarca kasneje umrl. Sodišče bo postavilo Zorca prccl poroto. To so sadovi ponočevanja.	'
—	Izpremembe v trgovini. Iz trgovskega registra se jo izbrisala protoko-lirana tvrdka Zabret & Huter, kranjska tovarna lanenega olja v Britotu pri Kranju. Vpisala pa sc je tvrdka Zabret & Komp., kranjska tovarna lanenega olja v Britofu pri Kranju. Družabniki novovpisanc tvrdke so gg. Blaž Zabret, tovarnar v Britofu pri Kranju, Ivan Zabret, tovarnar v Bobovku pri Kranju in Ivan Podlesnik, posestnik na Kokrici pri Kranju. Podjetje se bo pečalo, kakor doslej, z izdelovanjem olja in preš in otvori tudi opekarno in žago. Prejšnji družabnik Rudolf Huter je izstopil iz podjetja.
—	Prepovedani žepni revolverji. Naše notranje ministrstvo je obvestilo vse deželne vlade, da se morajo v smislu 8 2. orožnega patenta smatrati kot prepovedani vsi žepni strelni samokresi (repetirni samokresi), brovningi itd.), ki niso 18 cm dolgi. To se ukazuje, ker so se kratki samokresi zlorabljali in ker nc zadoščajo več predpisi o orožnem patentu. Kdor bo v bodoče izdeloval, prodajal ali hotel kupiti in nositi tako orožje, si bo moral izposlovati posebno dovoljenje. Prodajalci" takega orožja bodo morali zapisati, komu so tako orožje prodali, kakor tudi navesti dovoljenje za prodajo. Dovoljenja za nakup, za posest in za nošenje orožja pod 18 cm dolžino bodo izdajale deželnoknežnc policijske oblasti, tam pa, kjer ne obstojajo, politična okrajna oblastva.
—	Obrtno-nrdaljevalna šola v št. Vidu nad Ljubljano jc priredila bin-koštne praznike običajno razstavo risarskih, obrtnospisnih in drugih v to področje, spadajočih izdelkov vajencev in mizarskih pomočnikov-prostovolj-ccv tukajšnje šole v risalni dvorani šolskega poslopja. Oba dni jo občinstvo v prav obilnem številu (do 600) poseča-lo razstavo ter sc kaj laskavo in pohvalno izrazilo o razstavljenih risbah.
—	Vagabundov je v ljubljanski okolici vedno več in prete postati prava šiba in gorje poštenemu prebivalstvu. Pa kako so Vam drzni! Binkošt-ni ponedeljek je prišel mecl prvo službo božjo v staro šentviško župnišče pri zaprtih vratih, ki se nahajajo na hodniku v 1. nadstropju, neznan, okoli 35 let star lopov v rjavi obleki, suhljaste-ga obraza in s koničasto brado ter stopil v sobo, kjer jc radi bolehnosti še počivala ga. Porentova. Njen soprog je bil v cerkvi. Lahko si mislimo strah uboge žene! A ona se, kakor težko, spravi pokonci, stopi neustrašno pred vlomilca ter mu zapove ostaviti sobo. Nato odpre okno in kliče ljudi na pomoč. Med tem zapusti ncznanec sobo, ne da bi bil kaj vzel, zapre vrata na hodniku, seveda z »vetrhom« za seboj ter jo odkurl neznano kam.
—	Zanimiv štrajk v Bosni končan. Štrajk livarjev cevi v Varešu, o katerem smo poročali, se je dne 27. m. m. vspešno končal. Trajal je polnih sedem tednov in bi bil pač še dalje, ko bi sčasom nc bili potegnili z livarji tudi osiali delavci podjetja in rudarji ter ir'. solidarnosti stavili svojih zahtev. Ker se jim ni ugodilo, so se pridružili štra'ku livarjev. Delalo jc lc nekaj stavkolomov in to sami socialni demokrati. Podjetju jo pretila ogromna škoda; končno je prišel posredoval. rudarski nadsvetnik Po-galschnig z Dunaja. Po daljšem poga-japiu se je rudarjem dovolil 8 u r n i delavnik, livarjem so se akordno plače zvišalo za 5—20 odstotkov, celokupnemu delavstvu pa se zviša temeljna dnevna mezda za 20 vinarjev in dovoli napredovanje vsako drugo leto. Zgrade se delavska, stanovanja, ki se bodo brezplačno oddajala, drugi delav-
ci pa dobe primerno odškodnino, Štrajk je torej kljub socialno demokratičnemu izdajstvu popolnoma uspel.
—	Strela udarila v družbo štirih ljudi. Iz Črne na Koroškem poročajo: V petek, dne 24. majnika, se je zgodila pri podornače Šumahu velika nesreča. Štirje delavci, dve dekli in dva hlapca, so prekopavali neko njivo, kjer je nasajen krompir. Južino jim prineso na polje, in ker sc jo pripravljalo k dežju, se vsedejo pod košato smreko v bližini. Komaj začno južinati, je udarila strela v dotično smreko in je pri tem udarila 181etno Angelo Zadnik, kletnega fanta pa jo vrglo po bregu nizdol in mu zasukalo obe nogi v kolenih, da so bile pete spredaj, in mu je sezulo čevlje, ne da bi mu bilo jermenov razvejalo ali raztrgalo. Najmanj prizadeta je bila 161etna deklica, ki se je hitra zavedla in šla po ljudi, da so prišli ostalim trem na pomoč. Prihiteli ljudje so spravili še nezavestnega hlapca Gregorja Koniča, ki je bil še vedno s hrbtom naslonjen na smreko, k zavesti. ki pa še zdaj leži težko bolan v postelji; fantu je zdravnik uravnal nogi.
—■ Zadruga mizarjev, Ljubljana, Spodnja Šiška, Vič in Moste, naznanja svojim članom in nečlanom, da se vrši preizkušnja za mizarske pomočnike v četrtek, dne 20. junija 1912, v c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani. Vsi mizarski vajenci, kateri sc hočejo preizkušnje udeležiti, naj sc najkasneje do 17. junija pri načelniku Fr. Burgerju zglasijo.
—	Nesreča. V vasi Suha pri Škofji Loki je padel včeraj popoldne 131etni deček, sin posestnika Dagarina (pri Obstenjeku) raz oder in se nevarno poškodoval. Deček je skakal po odru in padel kakih pet metrov globoko na stol. in si prebil črepinjo na desnem sencu.
—	Razpisana srednješolska mesta.
Od 15. maja do 1. junija so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Arnau (realg., 25. VI.), Dunaj III. (r., 15. VI.). — Klasična filologija: Celje (g., samostojni slovenski razredi, L. Gr., 20. VI.). — Moderna filologija: Dunaj XVIII. (r., Fr. D., 10. VI.), Kromeriž (dež. r., Fr. E. d., 15. VI.), Line (g.. D. 1. gr., 28. VI.), Praga (trg. akad., Fr. D., 22. VI.). — Historična skupina: Gradec (realg., 15. VI.). — Matcmat. fiz. skupina: Inomost (žen. uč., M. Nsl., 30. VI.). — Risanje: Smichov (g., Z. geom. z., 22. VI.). Kratice in znaki kakor navadno.
—	Definitivno mesto za klasično filologijo je razpisano na samostojnih gimnazijskih razredih s slovenskim in nemškim učnim jezikom v Celju. Zadnji vložni dan je 20. junija.
—	Opekel se je Anton Sojer, tovarniški delavec pri Seemanu na Viču. Stopil je v neki pepel, misleč, da je mrtev, in se pri tem na obeh nogah opekel. Zaclobil je težke okvare.
—	Proti bivšemu pravaškemu poslancu Živku Petričiču, ki jc bil obtožen veleizdajc, jc preiskava ustavljena.
Svojo lastno hčer oskrunil. Zaradi posilstva, oskrumbe in krvosramnosti jc odpeljalo orožništvo na varno Maksa Završnika, ločenega zidarja iz Radeč. Od žene se je ločil leta 1906 in od takrat se je potikal po svetu. Oblast mu je. prepustila dve hčerko v oskrbo. Mlajšo Lucijo je oddal posestniku Oraču, drugo, sedaj 131etno Heleno, pa obdržal pri sebi. Š to jc potoval za delom. Dedec je bil vsak dan pijan in do krajcarja zapil, kar je zaslužil. Zato je v pijanosti svojo lastno hčer zlorabljal. Završnik pride pred poroto meseca avgusta. Da je stari alkoholik tako propadel, je žalostno, a še bolj žalostno je, cla se dobi oblast, ki izroči nedolžnega otroka takemu notoričnemu pijancu v varstvo.
Primorske vesli.
p Nesloga radi sloge. Iz Pulja se nam piše: Komaj 20 dni je še do dežel-nozborskc volitve, pri kateri se bo šlo za mandat po umrlem laškem liberalcu Franku, ki pripada glasom zadnjega volivnega kompromisa Hrvatom in šc sedaj niso določeni kandidati nc za eno, nc za drugo stranko. Za Lahe je stvar res precej težka. Saj so v gospodarski polom na. mestnem magistratu zapleteni skoro vsi njihovi velikaši. Toda navzlic temu napenja ta skoziin-skozi korumpirana stranka vse silo potom glasila »Giornaletta«, da bi si ta mandat zopet priborila. Kaj pa Slovani medtem delajo? Nič! Prepirajo sc kakor otroci, ki so stepo za knofe! Gospodje se niti no morejo zediniti za osebo kandidata. Strank je kar pol tucata in vsaka usiljuje svojega kandidata. V ccli stvari ni najmanjše resnosti, prav kakor v »oštariji«. Za vsako omizje drug kandidat, v istini je pa treba samo enega. Morda čakajo te med seboj se prepirajoče skupine, da bo tretji
vmes posegel in položaj izkoristil, polom bo pa v celem taboru zopet vpitje: »Lahi so nas prevarili!« Dr. Laginjeva kandidatura, katera bi bila za današnje puljsko razmere gotovo najsrečnejša, še ni potrjena. »Naša Sloga« napoveduje kandidaturo Štihoviča. Vsekakor bi bil že skrajni čas, da bi gospodje enkrat vso zadevo z resnobo v roke vzeli. Take sadove rodi istrska »sloga«.
p Volitve v okrajno bolniško blagajno v Gorici. Pri včerajšnjih volitvah v okrajno bolniško blagajno v Gorici jc v delavski skupini zmagala soc. demokratična lista, ki jc dobila 965 glasov; mazzinianci so s svojimi kandidati ostali s 403 glasovi v manjšini. V skupini delodajalcev so zmagali slovenski kandidati nad italijanskimi nacionalci s 307 proti 200 glasovom. Sedaj jc večina v odboru bolniške blagajne slovenska. V skupini delojemalca, kjer so zmagali soc. demokrati, jc med 50 člani 20 Slovencev in 30 Lahov, v skupini delodajalcev jc vseh 25 izvoljenih delegatov Slovencev.
p Ravnatelj mestnega davčnega nrada v Pulju zaprt. Tudi pri mestnem davčnem uradu v Pulju sc jc prišlo na sled velikim sleparijam prejšnje laško-liberalne večine, zlasti pri pobiranju doklad na vino in druge opojne pijače. Raditega je policija na povelje preiskovalnega sodnika aretovala ravnatelja tega mestnega urada, Iilačana. Tako so sedaj že skoro vsi ravnatelji mestnih uradov pod ključem.
p Samoumor. Oskrbnik posestev kneza Sch\varzenberga, Nova k, ki je iskal zdravja na Brionskem otoku, si je končal radi neozdravljive bolezni svoje življenje s tem, da je skočil v bližini otoka v morje in utonil. V svoji hotelski sobi jc pustil pismo, v katerem jc pojasnil vzrok, zakaj da se poslavlja od življenja, in obenem označil mesto, kjer se bo njegovo truplo našlo. Zraven pisma jc pustil tudi denar, s katerim naj bi se poravnali hotelski stroški. Truplo nesrečnika so res našli na prostoru, katerega je označil v pismu.
p Strela. Iz Lokve poročajo z dne 24. maja: Sinoči je strela udarila v drevo ob cesti, in to ravno v času, ko so pastirji živino gnali domov. Kar na-enkrat se je zgrudilo na tla n a d 20 g 1 a v živine, od katerih jc obležalo pet glav. Ostale so ljudje, ker se jc zgodilo v bližini vasi, spravili k življenju in tako rešili.
p Umrla je pri Sv. Mariji Magdaleni pri Trstu gospa Marija M r k o-ta, mati mnogoštevilne družine.
p Zbora Andrej, višji inšpektor in postajenačelnik južne železnice v Trstu — vpokojen. Po skoraj 431ctnem aktivnem delovanju jc višji inšpektor in postajenačelnik južne železnice v Trstu, gospod Zbona Andrej, s 1. junijem stopil v zasluženi pokoj.
p Za c. kr. poštarja v Kanalu je imenovan g. Lambert Gerbič, dosedaj poštar v Ročinju.
p Umrl je v Kanalu Alojzij Gorjup, kancclist pri boseTisko-hcrcegovski železnici v Sarajevu.
IZPRED LJUBLJANSKEGA POROT-NEGA SODIŠČA.
Svojo taščo ubil. Kakšna nadloga da je nestrpna tašča pri hiši, to je v obili meri skušal France Scškar, 33 let stari kočar v Tomišlju, ki sc mora zagovarjali zaradi hudodelstva uboja. Poročil sc jc leta 1907 z Marijo Oven, in ker mu je tašča Jcra Oven prepisala nekaj zemljišča, vzel je šc njo na svoj dom ter se ji zavezal dajati vžitek. Začetkoma so mirno živeli, a ker je bila tašča precej jezična, France Seškar pa precej občutljiv in razburljiv, so bili prepiri na dnevnem redu. Da bi sc tem izognil, odpotoval jc v Ameriko, kjer si jc z delom pridnih rok zopet nekaj prislužil. Mož jc mislil, da se je v njegovi odsotnosti tašča, kaj poboljšala, zato se je vrnil domov. Tudi zdaj je bilo spočetka vse dobro. Seškar, navajen na trdo delo, sc jc tudi z njemu prirojeno pridnostjo lotil domačega dela. A vse to ni zadoščalo bodeči tašči Jeri, pričela ga jc zmerjati z lenuhom itd. Bilo je dne 9. marca t. 1., zvečer, ko se je Seškar vrnil iz dela domov. Ker jo ležala žena v otročnici, morala bi tašča pripraviti zetu večerjo. Seškar jc sedel pred hišo in potrpežljivo čakal večerje, ker je pa le dolgo ni " č dobil, vprašal jc taščo za večeri a sedaj se je vsula cela kopica 1 . na. ubogega moža, ki je pred s , o, kamor mu je sledila tašča, pograbil tolkač in par-krat v svoji slepi jezi zamahnil proti tašči. Taščo jc en udarec zadel na glavo da sc jc takoj mrtva zgrudila. Pri raztelešen ju ubite Jere Oven so zdravniki zvedenci dognali, da je bila zdrob-Ijonia leva senčnica in temnica, koščki kosti so pritiskali na možtrane. ki so
otrpnili in povzročili smrt. Obdolženec vse odkrito priznava ter sc je takoj po storjenem nesrečnem dejanju tudi sam šel javit orožnikom. Porotniki so vprašanje na uboj zanikali, potrdili pa enoglasno dodatno vprašanje zaradi pre-greška zoper varnost življenja. Sodišče je na to Šeškarja obsodilo na trimesečni zapor.
Telefonska in brzojavna poročila.
SIJAJNA ZMAGA KATOLIČANOV V BELGIJI.
Bruselj, 3. junija. Včeraj so se po vsej Belgiji vršile volitve v belgijski parlament in senatsko zbornico. Združeni liberalci in soc. demokratje so razpust zbornice z raznimi grožnjami izsilili, ker so upali, da pri novih volitvah porazijo katoličane. Volilni boj je bil najhujši, kar jih je videla Belgija. Soc. demokrati in liberalci so razbijali shode katoličanov in tudi par ministrov pretepli. V očigled teli dejstev so katoličani napeli vse sile in šli v boj s tako zavestjo, kakor še nikdar prej. Včerajšnje volitve v belgijsko zbornico so prinesle katoličanom sijajno zmago. Soc. demokraški - liberalni blok je poražen. Dočim so doslej katoličani v parlamentu imeli samo šest glasov večine, znaša po včerajšnjih volitvah večina katoličanov v belgijski zbornici li glasov.
TRUPLO SOC. DEM. POSLANCA SILBERERJA NAJDENO.
Solnograd, 3. junija. Včeraj ob 8. uri zjutraj jc v nekem jarku na Hund-steinu našel mizarski pomočnik Bern-hard truplo pogrešanega soc. dem. poslanca Fr. Silbererja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Alm.
OGRSKE ZMEDE. Ogrska vlada odklonila Košutove predloge.
Budimpešta, 3. junija. Ministrski predsednik Lukacs je Košutu izročil obširen odgovor na predloge opozicije. Vlada odklanja štiri- do petletni provizorij brambne predloge ter pravi, da pri brambni predlogi nc pripušča nobene modifikacije. Glede na volivno preosnovo odklanja predlog, po katerem naj bi se število volivcev od 1,200.000 na 2,900.000 pomnožilo. Vlada je voljna predložiti jeseni volivno preosnovo z ozirom na inteligenčne volivce, drugače naj bi pa ostalo pri sedanjem volivnem načinu. Sicer pravi vlada, da je za kompromis pri volivni reformi pripravljena, zahteva pa revizijo poslovnika. Vsled te sicer uljudno, a odločne odklonitve Košutovih posredovalnih predlogov sc je politična situacija zopet jako poostrila. Socialni demokrati groze z novim generalnim štrajkom.
ČEŠKO ČASOPISJE O REKONSTRUKCIJI VLADE.
Praga, 3. junija. Češko časopisje se peča z govoricami o preosnovi vla.de in preosnovo odklanja. »Venkov« piše, da razmer izprememba vlade nc izpre-meni, dokler se ne reši češko vprašanje. »Češke Slovo« piše: Podoba, ki jo nudi sedanji državni zbor, jc grozna., boljše ne bo prej, dokler se vlada ne bo na kako večino naslanjala.
ODGODENO SKUPNO POSVETOVANJE ČEŠKIH, DRŽAVNIH IN DEŽELNIH POSLANCEV.
Praga, 3. junija. Češki listi poročajo, da sta načelnik državnozborskega češkega kluba Fiedlor in načelnik češkega dcželnozborskcga kluba Svelila sklenila, da se skliče skupno posvetovanje čeških državnih in deželnih poslancev pozneje, ker položaj glede na spravna pogajanja sedaj ni jasen.
NOVI GALIŠKI DEŽELNI MARŠAL.
Lvov, 3. junija. Grof Adam Golu-cliovvski, brat bivšega ministra zunanjih zadev, je imenovan za novega ga-liškega deželnega maršala.
RUSINSKA UNIVERZA.
Dunaj, 3. junija. Načrt cesarjevega lo.stnoročnega pisma v zadevi rusinske univerze jc bil danes preložen rusin-skemu in poljskemu klubu, ki imata o tem danes popoldne seji.
VSESLOVANSKA ŽENSKA ZVEZA,
Praga, 3. junija. »Narod. Politika« poroča, da se namerava ustanoviti Vseslovenska ženska zveza.
KRIZA V ODBORU ZA PRIREDITEV PRAŠKEGA SOKOLSKEGA KONGRESA.
Praga, 3. junija. »Pravo liclu« poroča, da grozi v odboru za prireditev sokolskega kongresa v Pragi kriza, ker je odbor povabil li kongresu vse ministre, med njimi tudi pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
Praga, 3. junija. Včeraj jo imel ccs. namestnik Thun v Tešiuu zname-
nit govor, v katerem je dejal, da je čoško-nemška sprava bližje, nego marsikateri misli.
AVSTRIJSKI ORGANIZATOR ČRNOGORSKE DRŽAVNE BANKE.
Zader, 3. junija. Ravnatelja Deželne banke, dr. Jana Zička, je pozvala črnogorska vlada v Cetinje, da organizira črnogorsko državno banko. Ko je Zička organizacijo izvršil, ga je kralj Nikolaj pozval k posebni avdienci, v kateri ga jc odlikoval s komturnim križcem Danilovega reda.
JUGOSLOVANSKA UMETNIŠKA
RAZSTAVA V BELGRADU.
Belgrad, 3. junija. Na četrti jugoslovanski umetniški razstavi v Belgradu jc razstavilo 85 jugoslovanskih umetnikov nad 1000 umetniških proizvodov. Razstavo nameravajo junija meseca prenesti v Sofijo. Srbska vlada, belgrajska mestna občina in srbski kralj Peter, so kupili veliko razstavljenih umetnin. Na iniciativo srbskega kralja Petra sc zgradi v Belgradu umetniška galerija in razstavni paviljon.
FRANCOZI IN NIZOZEMCI.
Pariz, 3. junija. Na čast nizozemski kraljici, ki je obiskala Pariz, jc priredil predsednik francoske ljudovlade banket, ki se ga jc udeležilo 250 oseb. Falliercs in kraljica sta naglašala v svojih napitnicah, da živita Francija in Nizozemska v izvrstnih razmerah in da upata na še večjo utrditev prijateljskih zvez.
KREČANSKI POSLANCI V ATENAH.
Atene, 3. junija. Vojaški kordon je v soboto zabranil krečanskim poslancem vstop v zbornico. Častniki so skočili pred krečanske poslance in jih prosili, da naj se umaknejo. Krečani so nato sklenili, da pošljejo ministrskemu predsedniku Venizelosu deputacijo. Zbornici je med tem prečital Venizelos dekret, ki sklicuje zbornico, nakar je bil izvoljen s 125 proti 48 glasovom za zborničnega predsednika kandidat vlade, Tsirinokos. Zbornica je nato sklenila, da se odgodi do 14. oktobra. Za pravosodnega ministra jc imenovan Raktivan.
Atene, 3. junija. Grško časopisje soglasno konstatira, da je z izključitvijo krečanskih poslanccv Grška za evropski mir veliko žrtvovala. Vprašanje pa ni šc rešeno in postane še bolj pereče meseca oktobra. Evropa naj reši vprašanje, ki jc tako Kreti kakor tucli Grški nevarno.
PORTUGALSKI REPUBLIČANI NAPADLI OPROŠČENE MONAR-HISTE. šest oseb mrtvih.
Lizbona, 3. junija. V Arzerasu so republičani po neki sodni razpravi, v kateri jc sodišče oprostilo obtoženo, monarhiste, napadli oproščence. Republičani so metali na monarhiste celo bombe. Ubitih je bilo 16, ranjenih pa veliko ljudi.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJSKA.
Carigrad, 3. junija. Listi poročajo, da Italija vsled posredovanja Angleške ne bo zasedla otokov Mitilenc, Chios in Lemnos.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Inomost, 3. junija. Na postaji Pians je vlak povozil bivšega konservativnega poslanca Geigerja.
NESREČA Z MOTORJEM.
Inomost, 3. junija. Konceptni praktikant pri namestništvu dr. Waissnix se jc s svojim motorjem zaletel v neki voz. Waissnix si je prebil črepinjo in obležal mrtev.
DRAMATIČNI DOGODEK PRED RIMSKIMI POROTNIKI.
Rim, 3. junija. Pri obravnavi proti poročniku Paterno, morilcu grofice Trigona, je Paterno poizkusil samoumor. Zaletel se jc večkrat z vso silo z glavo v železne drogove kletke ter se zgrudil nezavesten in oblit s krvjo na 1la. Prenesli so ga v jetniško bolnišnico. Njegov položaj jo- zelo nevaren.
NAPAD NA DUHOVNIKA.
Angers, 3. junija. Župnika Pitona so našli na cesti mrtvega. Na poti k nekemu bolniku je bil napaden in umorjen.
VELIKA AVTOMOBILSKA NESREČA,
Kraljevi Gradec, 3. junija. Avtomobil grofa Liebenstein-Krakovski se jo na. državni cesti med vožnjo prekucnil v neki jarek. Šofer Kahvach se jc ubil, grof je pa nevarno ranjen.
STAVKA NATAKARJEV V NEW-YORKU.
London, 3. junija. Iz Ncw-Yorka brzojavljajo: Stavki natakarjev po hotelih so se pridružili tudi natakarji v klubih. Kolikor si morejo, si lastniki pomagajo z iz Južno Amerike pozvanimi natakarji zamorci.
NENAVADNA ZIMA V JUŽNI AMERIKI.
London, 3. junija. Po poročilih iz Južne Amerike že tam štiri dni sneži. S Chilejcm so prekinjene vse zveze. Sneg je zapadel po nekaterih krajih deželo nad 10 m visoko. Šest vlakov jc zasneženih. Trgovina in promet počivata.
DVE SMRTNI NESREČI PRI POLETU V BREMENU.
Bremen, 3. junija. Včeraj zjutraj nekoliko po sedmi uri se je prekucnil aeroplan, s katerim se je hotel aviatik Buchstatter s poročnikom Stillejem dvigniti v višine. Poročnik je bil takoj mrtev, Buchstatter je pa čez nekaj trenutkov umrl.
370 METROV GLOBOKO V OGNJENIKU.
Pariz, 3. junija. »Temps« poroča iz Nc\v-Yorka: S Honolulua se poroča, da se je izpustil profesor Day 370 metrov globoko v žrelo ognjenika Kilcanea. Iz žrela je prinesel vrelo lavo. Analize vrele lave in vjetih plinov lahko popolnoma prekucnejo sedanjo teorijo o ognjenikih.
POTRES NA RUMUNSKEM.
Bukarešt, 3. junija. V soboto zjutraj je potres zopet obiskal mesto Foc-sani. Celo mesto se je močno streslo. Panika je bila nepopisna. Cele družine, moški, ženske in otroci so prenočevali, nezadostno oblečeni, na polju izven mesta. Med razrušenimi so tucli mnoga vladna poslopja, tako na primer pred enim mesecem otvorjena justična palača, prefektura, finančno ravnateljstvo, kakor tucli vojaška kazina. Skoro vse ljudske šole so postale všled potresa nerabne. Sapunarska cerkev in katedrala St. Joana ste se istotako podrli, poleg tega ste pa tudi močno poškodovani nova cerkev sv. Nikolaja in cerkev apostolov. 15 oseb, večinoma žensk in otrok, je bilo ubitih, nad 100 pa ranjenih. Med težko ranjenimi je tudi žena župana Vaseliu in žena majorja Glocano.
štajerske novice.
š Občinske volitve so se te dni vršile v Radvanju pri Mariboru. V 3. razredu so zmagali socialisti, v 1. in 2. razredu pa nemški nacionalci.
š Poročil se je na Humu g. Matija Zadravec iz Šalovec z gdčno. Ivanko Ivanuša.
š Županstvo odložil je gosp. Josip Jazbinšck v občini Loke na Planini zaradi mučne bolezni. Bjl je župan črez 18 let. Na njegovo mesto je izvoljen g. Melhior Tovornik-Kladovski.
š Občinske volitve v Podčetrtku so se vršile 30. maja. V občinski odbor so izvoljeni trije pristaši S. K. Z., dva liberalca in štirje Nemci. Trg je bil do nedavna še v nemških rokah. Z napetostjo se pričakuje, kako bo izpadla volitev župana.
š Občinske volitve v mestu Celju se, vršijo clne 10., 11. in 12. junija. 10. junija voli tretji razred, 11. junija drugi razred in 12. junija prvi razred. Prihodnje dni enkrat bodo imeli Nemci zborovanje, na katerem bodo postavili kandidate.
š Umrl je v Gradcu na kliniki vinski trgovec Janez C a f u t a iz Dravcev.
š Smrtna kosa. V Slov. Bistrici je umrl najstarejši meščan V i n c e n c S t e r n b e r g e r, nekdanji lastnik gornjebistriških fužin za baker. Mož je gojil nekdaj hudo sovraštvo do Slovencev in jc za znani napad na slovenske zborovalcc v .Spod. Novi vasi clne 19. junija 1870 dal na razpolago vse svoje tovarniške delavce. Zadnja leta je v miru preživel v svoji hiši v Slov. Bistrici.
š V zaporu se je obesil. V mariborski jetnišnici sc je obesil Matija Berg-loz iz Spodnjo, Breznice pri Poljčanah. ki jc bil dne 28. maja zaradi uboja obsojen na dve leti težke ječe.
š Občinske volitve v Gradcu se bodo vršile 24. septembra, 2. oktobra in 12. oktobra.
š Umrl je v Gradcu znani artist Franc R c n n e r, ki jc leta 1909. na graškem »jesenskem semnju« prvikrat v Avstriji vodil vodljivi zrakoplov. Nekdaj premožni mož jc umrl v revščini, star 45 let.
š Mariborski slovenski gimnazijci priredc pod pokroviteljstvom preč. g. profesorja dr. A. Medveda, dne 9. junija v gledaliških prostorih »Ilotcl Av-stria« v Slovenski Bistrici predstavo: »Moč uniforme«, burka s petjem v treh dejanjih. Spisal .T. Štoka. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Med premori in prosto zabavo pojo dijaški pevski zbor. Čisti dobiček jc namnjen »Dijaški ku-hinii« v Mariboru. Cene: L sedež 2 K, II. sedež 1 K 20 v, 111. sedež 80 v, stojišč«! 40 v. Ker jc čisti dobiček namenjen naši prekoristni »Dijaški kuhi-
nji«, se preplavila hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležbo vabijo vljudno prireditelji.
š Izpred celjske porote. Otroka zadavila. V četrtek se je pred celjskimi porotniki zagovarjala kmečka hči Marija Čavs iz Loke pri Žusmu zaradi detomora. Ko je porodila nezakonskega otroka, ga jc iz strahu pred stariši takoj po rojstvu zadavila. Porotniki pa so jo krivde oprostili in sodni dvor je izrekel nad njo oprostilno razsodbo. — V petek se je zagovarjal pred poroto član družbe železniških tatov, kateri je načeloval Dušan Svctano-vič, Janez Frigel. Ta slučaj se je pri tem zasedanju obravnaval že kot drugi, a so ga preložili na zadnji dan zasedanja. Sodni dvor je porotnikom stavil vprašanje glede tatvin iz navade, katere so porotniki potrdili. Janeza Frigel je sodni dvor nato obsodil na 5 let težke ječe. — S tem slučajem je drugo porotno zasedanjo rvi celjskem okrožnem sodišču konč;
š Smrtna kosa. V Slov. Bistrici je umrla po daljši bolezni 351etna Jožefa Sattler. — Kakor poročajo iz Slov. Bistrice, je v Budimpešti dne 24. maja Timrl Julij grof Attems v starosti 75 let. Njegovo truplo so prepeljali v Zg. Poljskavo, kjer so ga položili v rodbinsko rakev.
Vsled ljubosumnosti. Iz Hrastnika: Budar Jakob Fajdiga je vsled ljubosumnosti napadel rudarja Alojza Juharta z nožem in mu prizadjal več težkih poškodb. Nevarno ranjenega Juharta so spravili v rudniško bolnišnico, Fajdigo pa so orožniki zaprli.
Ljubljanske novice.
lj Večer Salezijancev v »Unionu«
se je vršil sinoči pričo sijajne in vendar povsem demokratične družbe. Naj-odličnejši sloji ljubljanskega prebivalstva, omenjamo g. dež. predsednika ekscelenco barona Sclrvvarza, g. deželnega glavarja dr. Šusteršiča, fin. ravnatelja dvornega svetnika Klimenta, dvorna svetnika gospoda grofa Cho-rinskega in predsednika deželnega sodišča Eisnerja, g. brigadirja Smidt-Fussina, g. polkovnika Zahradniczeka s soprogami, . mnogo častnikov ter uradnikov z družinami, poleg tega jc obrtništvo in delavstvo deloma v narodnih nošah, napolnilo veliko dvorano, kjer je godba Salezijancev iz Trsta prav pridno svirala najrazličnejše komade. Močna je 65 mož, dobro uvež-bana, igra čisto in ritmično točno, samo moč njenega ff v zaprtem prostoru ni za slabotne živce. Vitka dekleta so z raznim obirale v obeh deželnih jezikih požrtvovalne obiskovalce potom prodaje raznih rož, pijač jedil in hladil ter srečk tako, da so marsikomu, da ne rečemo vsakomur olajšale denarnico za Salezijance, kateri so za svoje blagotvorne namene, upamo, dobili tem povodom kolikor toliko izdatno podporo, za katero so si stekle izrednih zaslug čestite dame pripravljalnega komiteja, gospe ekscelenca Karla bar. Sch\varz, grofica Chorinsky in Molita Kliment, Jeny Kusmanek in Bogomila dr. Šusteršičeva. Večer je bil zelo animiran in bi bil najbržeje še bolj, da ni na večer silna ploha marsikoga oplaši-la, da je raje doma ostal. S posebno ljubeznivostjo so bili gostom na uslugo oo. Salezijanci z o. Ivovačičem na čelu, tako da se je družba zadovoljno razšla, posebno zadovoljni tisti bcati posiden-tes krasnih dobitkov.
lj »Za en pod.« Zadnjič enkrat jc Smelo učiteljsko liberalno društvo za ljubljansko okolico občni zbor. Prišlo je vsega skupaj šestorica starih junakov. Skoraj strah jih je bilo, ko so se spogledali. Ata Zirovnik ta dan niso nič kaj pokonci hodili.
lj Smrt na plesišču. Včeraj ob 6 uri zvečer, ravno ko sta šla dva pogreba drug za drugim po Martinovi cesti, se je slišal močni glas godbe na avtomat iz Pavškove gostilne. Ko pa so se vračali pogrebci, videli so pred omenjeno gostilno gručo ljudi, ki pa niso več plesali, ampak so povedali, da je nekoga zadela kap. Mrtvec je bil 251et ni Al. Glinšek, krojaški pomočnik, ne kje iz Gorenjskega. Med plesom mu je prišlo slabo, bruhal je iz sebe pene, nakar je bil takoj mrtev. Došli zdravnik g. dr. Kraje, jc konstatiral smrt. Ob ti priliki je bila izvršena tudi neka aretacija.
lj Dijaški izlet na Jadransko morje. Ta izlet, ki ga jc priredila krajevna skupina Ljubljana Avstrijskega mor-naričnega društva in ki so sc ga udeležili dijaki vseh srednjih šol na Kranj skem jc izvrstno uspel. Vsega skupaj odpeljalo sc je s posebnim vlakom 540 oseb, med njimi ravnatelji in profesorji udeleženih zavodov ter mnogi sorodniki dijakov. Prihod v Trst ob pol deveti uri dopoldne. Tu so si izletniki mijprvo ogledali prosto luko.z velikimi
trgovskimi in izseljeniškimi parobro-di, potem veliki kanal, v katerem so zasidrane jadrnice. Preko predora Montuzzo so na to korakali h katedrali sv. Justa in na staro trdnjavo. S trd-njavine planote odkril se jim je krasen pogled na mesto, luko in okolico. Od tu so šli v Stabilimento tecnico, kjer so jim od mornaričnega poveljstva pri-deljeni častniki razkazovali velike bojne ladije in različne delavnico. Ogledovanje te velike ladjedelnice, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji in z vsemi pripomočki tehnike, bilo je zelo instruktivno. Mimo Lloydovcga arzenala, državnega kolodvora in preko lepih nasadov pri Sv. Andreju so izletniki potem odšli v mesto, kjer se je v Dreherjevi restavraciji vršil obed. Pri obedu in večerji ter popoldne pri izletu po morju je igrala godba 32. pešpolka. Ob pol tretji uri so se izletniki vkrcali na parnik »Timavo« in »Capod-istria«, katera je bilo v ta namen najelo mornarično društvo. Izlet po luki je bil krasan. Nepozabni ostanejo vsem udeležencem trenotki, ko sta parnika ob zvokih cesarske himne plula mimo v Piranu zasidrane eskadre in mimo grada Miramar, na katerem biva sedaj Njena cesarska visokost, nadvojvodi-nja Marija Jožefa. Tako z velikih bojnih ladij kakor z grada Miramar so živahno odzdravljali navdušenim Živio-klicem mladih izletnikov. Po večej-ji vršil se je sprehod po pomolu San Car-lo in po pristanišču. Ob pol deveti uri so se izletniki zopet odpeljali s posebnim vlakom. — Naglašati je treba, da so bili vsi izletniki kar najprijetnejše presenečeni in da se je ekskurzija vkljub velikemu številu udeležencev vršila v najlepšem soglasju, brez vsake neprilike* Ne glede na žrtve mornaričnega društva, ki je dijakom izlet —_ vožnjo s posebnim vlakom, izlet po' morju, zajutrek, obed, južino in večerjo — omogočilo za res malenkostno ceno 10 K, priznavati je treba požrtvovalnost tako mornaričnega društva kakor posameznih učnih zavodov, ki so pripomogli, da se je izleta nad sto ubožnih dijakov udeležilo popolnoma brezplačno. Od strani šolskih voditeljev se je splošno naglašal instruktiv-ni pomen tega izleta in izražala se jc želja, da bi se take ekskurzije ponavljale.
lj Konferenca katehetov (zadnja v tekočem šolskem letu), bo jutri 4. junija ob peti uri popoldne. Na vrsti sta še dve sklepni katehezi v navodilu za pouk prvoobhajancev: Telesna priprava; zahvala. — Referent katehet P. Regalat Čebulj. Določitev spovednih dni. Slučajnosti. Lokal: Posvetovalnica v Katoliški tiskarni.
lj Cirkus Schmidt. V Latterman-nrvem drevoredu prireja predstave znani cirkus Schmidt. V soboto je bila otvoritvena predstava. Spored obsega jako zanimive točke i nastopajo dresi-rani konji, telovadci, akrobati. Dresura konj je izborna. Zelo so ugajali žong-lerji in pa komični telovadci na treh drogih. Telovadne vaje so se proizvajale z dovršeno spretnostjo, bodisi na drogu ali pa ekvilibristične vaje z rokami in glavo. Veliko zanimanje so vzbudili umetniški kolesarji, ki so na kolesu proizvajali vratolomne vaje. Naravnost izborna je pa dresura, dveh opic, kateri sta spretneje vozili kolo, nego marsikak kolesar. Z napetostjo je sledilo občinstvo nastopu štirih Kitajcev, kateri so med drugim obešeni za kite, proizvajali najrazličnejše vaje. Pri sobotni predstavi je bil cirkus napolnjen do zadnjega kotička in jc splošno zelo ugajal.
lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca maja je prišlo v Ljubljano 6317 tujcev — tedaj 551 več kakor meseca aprila in 193 več kakor lani meseca maja. — Nastanilo pa se jc v hotelu Union 1564, Slon 1215, Lloyd 527, Cesar avstrijski 281, Ilirija 273, Malič 242, Južni kolodvor 204, Štrukelj 187, Tratnik 181 in v ostalih gostilnah s pravico za prenočevanje tujcev 1643 tujcev.
lj Najden vtopljenec. V petek dopoldne je našel čolnar Matija Mazi nad Zidarjevem grabnom pri Lipah v Ljubljanici neznanega vtopljenca. Policijska komisija ja šla po vtopljenca s čolnom, potem so ga pa prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Na vtop-ljencu ni bilo opaziti nobenih znakov, iz katerih bi se bilo dalo sklepati, da se je zgodilo kako hudodelstvo. Neznanec je, okoli 30 let star, delavskega stanu ter je bil slabo napravljen. V vodi je ležal po izpovedbi policijskega zdravnika g. dr. lllnerja že kakih 8 dni. Pri sebi ni imel druzega kakor staro denarnico z 2 K 07 vin. denarja.
lj Aretovana nasilneža. Ko jo v soboto popoldne 601etni brezposelni dninar Ivan Šimenc iz Tribuč, okraj Črnomelj, v neki trgovini na Cesarja Jožefa trgu že nekoliko opit, še zahteval žga-Dja, ga mu niso hoteli več dati. Nato
je Šimenc začel osobje zmerjati, kar jc imelo za posledico, da so ga vrgli iz lokala. Na cesti jc potem še bolj razgrajal ter se je, ko je bil poklican stražnik, vrgel na tla, ugriznil stražnika v meče in ga sunil v trebuh. S pomočjo mimo idočega detektiva je stražnik nasilneža pripeljal do Pred škofije, kjer se jc zopet vrgel na tla. Na stražnici ni hotel povedati svojega imena. Oddali so ga deželnemu sodišču. — Na Sv. Jakoba trgu je v neki gostilni v soboto cel dan popival neki vpokojeni železničar. Proti večeru je udri v kuhinjo in se zaklenil. Ko je gostilničar zahteval, da mora vrata odpreti, mu jc rogovilež nastavil nabit revolver. Tudi tega ie spravila policija na varno.
lj Umrli so v Ljubljani: Helena Turk, bivša postrcžnica, 75 let. — Janez Podlipnik, postiljon, 23 let. — Anton Hrovatin, posestnikov sin, 27 let. — Katarina Mravlja, delavčeva žena, 40 let. — Magdalena Jaklič, uradnikova žena, 34 let. — Marija Koščak, posest-nikova žena, 31 let. — Katarina Vrh, občinska uboga, 67 let.
Naročajte ..Slovenca.:
Bivši orožnik
službe,
išče primerne in stalne
pod šifro „300".
Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenca" 1768
za boljše delo, in enega učenca sprejmem takoj. Peter Rus,
krojaški mojster, Bled. 1767
V kavarni „Central"
vsak dan vso noč
KONCERT
na novo došle priljubljene tambu-raške damske kapele „Central".
Z velespoštovanjem
Štefan Mfhollf, kavarnar.
1775 7
Zahvala.
1770
Ob smrti in pogrebu naše drago sestre, oziroma tete, gospodično
Terezije Strle
učiteljice v- Gorjah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje sočutje ter spremili rajneo na zadnji poti. Posebno se zahvalimo velečast. gosp. dekanu I. Novaku iz Radovljico za vodstvo pogreba, slavni duhovščini, darovatcljem krasnih vencev, vsem društvom, gg. učiteljem in gdč. učiteljicam in vsem Gorjancem in drugim za tako številno udeležbo pri pogrebu.
V Gorjah, dne 31. maja 1912.
Žalujoči sorodniki.
Zahvala.
1774
Za prisrčno izraze sožalja ob bridki izgubi, ki nas je zadela vsled tmrti preljubljenega očeta, gospoda
dr. Al. Brenčič-a
odvetnika v Celju,
izrekamo najiskrenejšo zahvalo č. duhovščini, slav. društvom, zlasti celjskemu in šentjurskemu Sokolu, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so sočustvovali z blagim ranjkim med boleznijo ter mu izkazali zadnjo čast.
Celje, dne 1. junija 1912.
Rodoven, Lojze in Marica Elrenčfc.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 3. junija 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	1Р6П
Rž za oktober 1912.....<) 71
Oves za oktober 1912 ....	9'27
Koruza za julij 1912.....8-85
Koruza za avgust......8-95
Koruza za maj 1913.....7-72
Na Poljanski cesti 67
v prejšnji tovarni vžigalic, potem tovarni za stroje D. Fakina
se oddavnajem
takoj več
za delavnice
pripravnih za veliko mizarsko ali tesarsko obrt, dalje za kovača, kolarja, sedlarja, lakirarja itd.
Eden lokal za delavnico
se pa odda za mesec november.
Več pove lastnik
Adolf Hauptmann
Ljubljana.
J7(5ti n
Rusko žilo.
Rusija pripravlja na gospodarskem polju preobrat, ki bo za celo Evropo naravnost epohalnega pomena. Gre za podržavljenje ruske žitne trgovine ter se je konstituiral poseben odbor v ruski dumi in jn predložil predsedniku M. V. Rodzjanku spomenico za postavno ureditev žitne trgovine v rokah države.
Rusija je žitnica Evrope in pridela z ozirom na žetev po celem svetu, polovico vse žetve rži, tretjino ječmena, četrtino ovsa in petino pšenice; po teli dejstvih bi bilo tudi pričakovati, da ona določa cene žita na mednarodnem trgu in uveljavlja svoj vpliv, ki ji gre po njenem pridelku. No, temu ni tako. Ruski mužik je uboga para, ki gara za tujega trgovca, posredovalca cele žitne trgovine med Rusijo in inozemstvom. Posredovalna trgovina škoduje ruskemu poljedelstvu, za katero se setev kmalu ne bo več izplačala. Vzrok je brezciljna in neurejena produkcija, ki si jo vc obrniti v svojo korist tuji trgovec; za ta nedostatek država dosedaj ni pokazala dovolj razumevanja, da ščiti ravno oni del prebivalstva, na katerega ramah sloni miljardni budget. Na jesen pripeljejo na domače trge ob dobrih letih žilo v ogromnih množinah, tako da žitne cene globoko padejo. Tako je na primer veljal aprila 1909 pud (okroglo 15 kg) pšenice 1 rubelj 28 kopejk (3K 40 v), septembra istega leta pa 78 kopejk (1 K 95 v). Leta 1904 je bilo prodano vse žito srednje vrste v inozemstvo po 60 kopejk pud in 1905 cclo po 50 kopejk, torej 15 kg pšenice za 1 K 50 v, oziroma 1 K 25 v. Da morajo kmetje prodati svoje pridelke, je vzrok, ker nimajo žitnic, kamor bi žito spravili in tako lahko počakali na ugodnejše pogoje. Manjka pred vsem cene-ga kredita in informacij o žetvi v drugih provincah in v tujini. Prekupci delajo v ruski žitni trgovini z velikanskimi dobički, tako se nihče ne bo čudil, da v slabih letinah zavlada v več provincah lakota, ki ima za posledice upor in poboj.
Po novem zakonu bo postavila država javne žitnice, v katere bo lahko vsak spravit žito, ki ga sam pridela. Uradno se bo določilo, koliko se sme izvažati žita ter se bo v dobrih letih nabirala rezerva. Kontrolo bodo izvrševala zemstva (kakor pri nas okrajna glavarstva), ki bodo dajala kredit na žetve, izplačevala prejeto žito, varovala prevoz blaga do železnice in skrbela za izvoz v svojem okraju. Kot najvišja oblast novega monopola bo posloval posebni oddelek, takozvani žitni odsek trgovinskega ministrstva ter bo vodil tudi posle »žitnega sveta«.
Rusija dobi z novim monopolom velikansko moč v svoje roke ter hkrati reši svoje poljedelstvo pred uničujočim vplivom posredovalne trgovine. Samo vest o novem predlogu v ruski zbornici jc vzbudila veliko senzacijo iri neprijetno presenečenje pri evropskih žitnih kraljih, ki sc po pravici boje za svojo moč.
Drušlva.
— Iz Domžal se nam poroča: Bin-koštni ponedeljek, ko nas je obiskalo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov iz L j u b 1 j a-n e, ki je priredilo v našem Društvenem Domu pevsko produkcijo in gledališko predstavo, je bil prav slavnosten dan za Domžale. Drage goste — nad 50 po številu — je sprejelo odposlanstvo našega Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva in Orlov z zastavo na kolodvoru. Vč. gospod župnik Franc Bernik jih je pozdravil v navdušenih besedah, izražajoč veselje, da more pozdraviti v Domžalah najstarejše ljudsko izobraževalno društvo iz Ljubljane, društvo, ki sprejme leto za letom toliko mladeni-čev z dežele v svoje varstvo. Domžalski Orel in ljubljanski gostje so nato v lepem sprevodu korakali do Društvenega Doma, ki je bil okrašen s tro-bojnicami. — Pri slovesnih petih lita-nijah, katere je imel ob azsistenci drugih duhovnikov vč. gospod prof. dr. Alfonz L c v i č n i k, je dovršeno pel pevski zbor Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Posebno mogočno in slovesno je donela v radi šmarnič-ле pobožnosti krasno ozaljšani in s stoternimi električnimi lučicami razsvetljeni cerkvi navdušena pesern v proslavo nebeške Kraljice. Ob pol uri se je pričela v Društvenem Domu veselica z bogatim in izbranim sporedom. Otvoril jo je pevski zbor Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, ki je pod vodstvom gospoda Pavla Gorjupa prav vzgledno prednašal pevske točke, med njimi mnoge, v resnici težke ko-
Tzdaia konzorcij »Slovenca«
made. 'čast takemu zboru, kakor tudi njegovemu pevovodji! V krasnem .1. Aljaževem spevu »Nnevu nam pripelji žar« se je odlikoval baritonist gospod Iv. Erman. Zlasti z živahno pohvalo pa je občinstvo sprejelo g. Fr. Rusa, do-broznanega tenorista, ki je moral na glasno zahtevanje točki, ki je bila na sporedu, dodati še drugo. Po pevskih točkah je nastopil predsednik ljubljanskega Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, vč. gospod Alojzij Stroj, in je v daljšem, prav poučnem govoru opisal mladinsko rokodelsko organizacijo v Ljubljani, razložil, v kaki zvezi je z drugimi podobnimi organizacijami v Avstriji, na Nemškem in drugod in opozarjal na koristi, ki jih nudi mladeničem, ki pridejo z dežele v mesto, kakor tudi onim, ki gredo v tujino, da sc v svoji obrti dalje izobrazijo. Za v resnici poučen govor smo gospodu govorniku prav hvaležni. Prehod med govorom in igro, ki je bila kot zadnja, pa glavna točka na sporedu, sta v veliko zadovoljnost in veselje občinstva napravila slovita komika in pevca gospoda .Г. Ložar in Fr. Pa j k, ki sta pela posebno dobro pogojen kuplet. Občinstvo ju je klicalo na oder nazaj, da sta morala zopet nastopiti. Kar se tiče uprizoritve igre, smo pač mnogo pričakovali od igralcev Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, a igra »Okrog zemlje v 80 dneh« je dosegla (olik uspeh, da jc prekosila vse naše nade. Ugajal je osobito Phileas Fogg (gospod Vrečar), ki je izborno predstavljal bogatega Angleža, katerega nc spravi nobena stvar iz ravnotežja. Vredna vrstnika sta mu bila policijski agent Fix (gospod Vran-čič) in Jcan Passenpartout (gospod Pe-terlin), Foggov sluga. Tudi vsi drugi igralci: kitajski natakar (gospod Ka-lar), indijanski poglavar v svojem krasnem kostumu (g. Eržen), bankirji (gospodje Jeločnik, Tomažič, Može), in drugi so v vsakem oziru izborno rešili svoje ne lahke naloge. — Oder v Društvenem Domu sc je izkazal kot jako izboren za uprizoritev težkih iger kot jc »Okrog zemlje v 80 dneh«. Kulise — delo ljubljanskega slikarja Mateja Trpina — so prav primerne, seveda za to igro jih je bilo premalo. — Vkljub temu, da jc trajala vsa prireditev blizu \ ure, je občinstvo z napeto pozornostjo sledilo razvoju igre. Le prenaglo jc. prišel čas, da so sc vrli rokodelski pomočniki ločili od nas ter se odpeljali z večernim vlakom v Ljubljano. Vsa prireditev je zapustila pri nas v Domžalah in pri sosedih, ki so se v obilnem številu udeležili predstave, prav lepe in vesele spomine.
li
Deset pesmi k blagoslovu. Za mešani zbor zložil An t. Grum. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K. — Ti napevi bodo cerkvenim pevskim zborom zlasti po deželi izborno vstrezali in dobrodošli. Ne samo radi tega, da so zloženi v lahkem in melodijoznem slogu, temveč posebno še za to, ker ima vsak napev po tri kitice, kar smo pri vseh do sedaj iz-išlih blagoslovnih napevih zelo pogrešali. Oblika zbirke jc prav čedna, tisk lep in razločen, papir zelo trpežen. Upamo, da bodo naši gospodje organi-sti radi segali po teh primernih in lepih napevih ter jih z veseljem izvajali v čast in slavo med nami pričujočega Zveličarja.
Dalje prav toplo priporočamo 10 obbajilnih pesmi in 2 v čast presv. Srca Jezusovemu od istega, skladatelja. Tudi ti napevi so melodijozni in prav lahki ter bodo svojemu namenu vsestransko kar najbolje služili. — Cena partituri 1 K. Dobivajo in naročujejo sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zahvala.
Za izkazano mi soCutje povodom bridke izgube moje iskreno ljubljene soproge
jflUi£dalene
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izražali svoje sočutje ter rajnko spremili na zadnjem potu ali ji karkoli izkuzali zadnjo čast.
Prav posebno se zahvaljujem za požrtvovalnost v njeni bolezni gospodu dr. Geigcrju in gospem Hra-Sovcc in Starkel in vsem gospodom uradnikom, poduradnikom in uslužbencem južne železnice za tako številno udeležbo pri pogrebu.
Ljubljana, dne 3.junija 1912.
1777

Ivan Jaklič.
Preklic.
Podpisana s tem preklicujem žaljivo besedo, katero sem zoper gosp. Matevža Siinica izgovorila v gostilni pri Franc Erbežniku.
Rakovnik, dno 22. maja 1912.
1759	Marija Florijančič.
Hiša naprodaj
z lepim sadnim vrtom. Cena 10.500 K; na roko treba dati le 3000 K. Vpraša se v Rožni dolini pri Ljubljani, cesta V, št. 154, ali pa Kongresni trg 6, pritličje, dvorišče.	1759
Zgubil se je
pes (foksel)
bel s črnimi lisami, štev. 751. Najditelj naj ga odda v trgovini Henrik Kenda, Prešernova ulica.	1778
na račun se takoj sprejme proti kavciji 200 K. Naslov pove pod štev. 1758 upravništvo „Slovenca". (Znamka za odgovor.)	1758 2
ižanskega
♦ ■
♦ ■
♦
M ■
t

♦ H ♦
Restavracija „Toplice"
M-Hile pri Zasorja ob Savi
priporočava prav dobra dolenjska in dalmatinska vina, sveže pivo, dobro kuhinjo po primernih cenah. Prijazna postrežba.
Jožef In Marija Zuplnl
1630	restavraterja.
♦
5 :
! ■
■
♦
: ■
♦
i ■
♦
V prometnem kraju na Gorenjskem se vsled lastnikove bolezni pod prav ugodnimi pogoji takoj proda	1737 3
v kateri se izvršuje že mnogo let dobro idoča
gostilniška obrt.
Naslove kupcev oziroma ponudbe sprejema upravništvo tega lista pod št. 1737.
kateri je vešč stavbinskega in pohištvenega dela, sprejme takoj JOŽEF BOŽIČ v Ilirski Bistrici, Notranjsko. 1764 2
Ženitna ponudbal
28 letni mladenič, s stalno službo na deželi, se želi y syrho ženilve seznaniti s čednostno, krščansko gospico v starosti od 20—24 let. Zzli se nekoliko izobrazbe in premoženja.
£e resne ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo „Slovenca" pod ši/ro Sodočnosl 1747 do 15. junija 1912. 'C'ajncst zajamčena!
1747
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta štev. 3.
® И B
Sprejemajo naročila po men ter se izvrše točno in solidno.
1183
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Si У R
Solidna postrežba.
Najnižje cene.
DUNAJ
LONDON PARIŠ
RIM
3380
ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnkoczjrja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva sc po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v.
rnitfiniia l/temna brez maše°bc> lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše иНшрЛја i&JL Cllm sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2'—. niimniia »Ш«?£»Г rožnat> bcl in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno 1ШШрД|а pUUCl polt, in je popolnoma neškodljiv. Skafulja 1 K 50 v.
FOM&CiS, ZS FHSt Iss kreIji lasišče iu zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. Osipalo Prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste,
Mazilo zoper ozebline. Otroško mazilo Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cone. — M as Um za živinorejce. — Telefon 190	3481
Karton 30 vin.
Sredstvo zoper ozebline. — Lonček z navodom o rabi 80 vin., tucat 8 K. je za otroke z ožuljeniini mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev, tucat 4 K.
Št. 1216.
Razglas.
1773 2
V svrho novoizmerjenja katastralne občine mesto Idrija je pričel izvrševati triangulacijska in poligonacijska dela c. kr. višji evidenčni zemljemerec g. Fran Praxmcier.
To se javno naznanja s pozivom, da idrijsko prebivalstvo kar najbolj podpira imenovanega uradnika pri tem delu, ki bo v veliko korist zemljiščnih posestnikov samih. Postavljeni signali, količki in sicer markacijska znamenja se morajo brezpogojno obvarovati nedotaknjena. Kdor bi proti temu ravnal, bo strogo kaznovan.
Mestno županstvo v Idriji,
dno 30. maja 1912.
2upnn:
Ivan Štrauss I. r.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odeovomi urednik: Miha Moškerc.