Štev. 184. F Ljubljani, v petek, 14. avgusta 1942-XX. Leto VII. Izključna pooblaščenka ta oglaševanje Italijanskega in tnjega | Uredništvo In opratai Kopitarjeva b, Ljubljana. § Concessionarte esclnslva pet la pobblidtA d) provenienze ttaUana Izvora: Uniona Pnbblicitš Italiana S. A_ Milana § Redazione. Amministrazione: (kopitar jeva b. Lnbiana. = ed estera: Uniona Pobblicitš ttaliana b. A. Milana Spedlztone In abbonanent« postale Poštnina plačana v 'gotovini Posebno vojno poročilo italijanskega in nemškega vrhovnega poveljstva Nova veličastna pomorsko-letalska zmaga na Sredozemskem morju 2 križarki, I rušilec, I letalonosilka in 15 prevoznih ladij potopljenih, hudo poškodvane 2 letalonosilki, številne vojne in prevozne ladje Vrhovno poveljstvo Italijanskih Oboroženih “*1 je objavilo posebno uradno vojno poročilo *(• 808, v katerem pravi: Ob zori 11. avgusta so naše podmornice in °gledna letala opazila veliko skupino angleških J®dij, ki je plula od Gibraltarja proti vzhodu. Bilo je več ko 20 ladij, ki so jih spremljale tri bojne ladje, štiri letalonoslike, številne križarke ta nekaj desetin rušilcev ter manjše enote. Istega jutra. 11. avgusta, so nastopile italijanske ter nemške letalske in pomorske sile Proti veliki nasprotnikovi skupini. Naše podmornice. hojni čolni in motorne torpedovke, oddelki bojnih letal, strmoglavcev ter torpednih letal, ki s° jih spremljale močne skupine lovcev, so skup-1,0 prešli v napad ter navzlic kar najhujšemu Protiletalskemu ognju in delovanju angleških lovcev torpedirali ter bombardirali mnogo nasprotnih enot te ladijske skupine. Po celotnem nastopu je imel nasprotnik te-■o izgube: enote kr. mornarice so potopile eno b ri žarko ter tri parnike; enote kr. lo-ialstva pa so potopile eno križarko, en rušilec in tri parnike; nemške letalske ta pomorske enote so poleg letalonosilke »Ea-g 1 e « potopile še štiri parnike. Mnogo dru- gih trgovskih ter vojnih ladij, med njimi e n a o k 1 e p n i c a ter d v e letalonosilki, je bilo zadetih; nekatere celo po večkrat, tako da je treba soditi, da so se kasneje potopile. V skrajno hudih bojih, v katerih so naši lovci obvladali nebo nad bojiščem, je bilo sestreljenih 32 nasprotnikovih letal. 13 naših letal se ni vrnilo na postojanke, mnogo drugih pa je pri-lclelo nazaj z mrtvimi in ranjenimi na krovu. Večji del spremljajočih ladij se je zaradi nenehnega delovanja naših letal vrnil na isto pot, drugi del pa skuša doseči Malto, medtem ko nemška in italijanska letala neprenehoma tolčejo po njem. Hitlerjev alavni stan, 14. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno uradno vojno poročilo: IDa bi razbremenili svoje sile. ki so v Egiptu v močni stiski, so Angleži skušali spraviti skozi Sredozemsko morje skupino ladij, v kateri je plulo več petrolejskih ter prevoznih ladij, v celem 21 velikih trgovskih ladij, ki so jih pa spremljale tri velike bojne ladje, štiri letalonosilke, številne križarke in mnogo rušilcev. Ta skupina, v kateri je plulo 46 enot, je žrtve, ki jih prinašajo, ne bodo pozabljene in da bodo vrednote iz prelite krvi in prestanih skušenj zdaj in vedno zaupane čustvu časti in hvaležnosti fašistovske domovine, Te ustanove iščejo vse, s čimer bi olajšale življenje tovarišem v uniformi, zlasti tistim po bolnišnicah in okrevalnicah s prirejanjem navdušenih in udobnih sprejemov po postajah, po vkrcevalnih ter izkrcevalnih pristaniščih itd. Glavne pobude, ki jih je dalo neposredno vodstvo stranke so bile: 1. priprava pomožnega vlaka za ekspedicijski zbor v Rusiji ob sodelovanju z vrhovnim poveljstvom N. U. D. Vlak je vozil 300 ton blaga, vrednega 15 milijonov lir. 2, Pomožne potrebščine vredne 2 milijona lir, poslane četam v Črni gori. Narodna zbir-ka kolonijalnih zavitkov, ki se je končala dne 31. julija in o kateri še pričakujejo podatkov. Do-segla je popolen uspeh, saj je samo v devetnajstih zvezah bilo nabranih 148.788 zavitkov. Hitlerjev glavni stan, 14. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Nemške in zavezniške čete so na kavkaškem področju vrgle Sovjete kljub trdovratnemu odporu dalje nazaj. Od svojih zvez z zaledjem odrezana sovjetska skupina jo bila uničena. Severno od Maujiča so brzi oddelki pehote v naglem prodiranju proti vzhodu zavzeli glavno mesto kal-miške pokrajine Elista. Letalstvo je ponovno z močnimi silami napadlo sovražni pomorski promet ob severni kavkaški obali in ob ožini Kerč. Ena obalna ladja je bila potopljena, več tovornih in tri prevozne ladje pa zažgane. Med Volgo in Donom so napadi nemških in romunskih čet kljub trdovratnemu sovjetskemu odporu prinesli nove ozemeljske osvojitve. Pri poskušenem napadu sovjetskega letalskega oddelka na neko nemško letališče je bilo v letalskih spopadih sestreljenih 28 sovražnih letal in je bil s tem napadajoči oddelek skoraj popolnoma uničen. Pri Voronežu se ogorčene borbo še stopnjujejo. Od številnih oklepnih voz podpiran sovražni razbremenilni napad se jo izjalovil s težkimi izgubami v ognju nemških čet ob podpori letalskih oddelkov. Samo od 11. do 12. avgusta je bilo v teh borbah uničenih 234 sovražnih oklepnih voz. Jugovzhodno in severno od Rževa so nemške pehotne in oklepne divizije nadalje v težkih obrambnih bojih. Včeraj je bilo na tem odseku uničenih 71 sovjetskih oklepnih voz, izmed njih 55 samo na odseku ene pehotne divizije. demonstracije v Indiji bila te dni značaj vojaških taborišč. List pristavlja, da je število tekstilnih tovarn, najvažnejše panoge indijske industrije, katere ustavljajo obrat, vsak dan večje. Uporniško gibanje se je razširilo tudi v amerikanske delavnice družbe General Motors. Londonski dopisnik'istega lista brzojavlja, da je požar v centralni palači uprave indijskih železnic v Delhiju povzročil škodo, ki gre v več stotisoč rupijev. Neka druga palača britanske finančne uprave pa je bila uničena od ognja, ki so ga zanetili uporniki. Občinski magistrat v Delhiju je popolnoma porušen. V to mesto je prispelo večje število vojaških ojačenj, ki so v stalni pripravljenosti. Policija in vojaštvo takoj uporabljata orožje, mnogo indijskih študentov in delavcev pa je bilo že vrženih v zapore. ! navzlic najsilnejši protiletalski obrambi bila v | zahodnem Sredozemskem morju dne 11. avgusta napadena po nemških in italijanskih letalskih ter pomorskih silah, ki so stalno in zgledno sodelovale. Objavljno je že bilo, da je nemška pod- i mornica 11. avg. potopila letalonosilko »Eagle«, vrh tega pa ie bilo doslej še potopljenih devet trgovskih ladij s skupno 90.000 tonami, hudo poškodovani pa sta bili angleška letalonosilka »Furious«. ki ie močno nagnjena priplula v Rim, 14. avgusta, s. Včeraj ie Duce v navzočnosti državnega tajnika za letalstvo izročil odlikovanja članom posadke, ki je nedavno izvedla letalski polet od Rima do Tokia in nazaj, kakor tudi članom posadke letala, ki je izvedlo Oddaja žita. 22. junija ste, Duce, z brzojavko zveznim tajnikom zapovedali mobilizacijo 4 milijonov vpisanih fašistov, naj dosežejo naglo in popolno oddajo žita. Narodno vodstvo je to akcijo vodilo z nepretrgano vrsto zapovedi, navodil in posegov in lahko zagotovim, da je delo bilo popolno. Člani narodnega vodstva ter nadzorniki, poslani v južno Italijo, kjer se je najbolj občutila nujnost vzpodbujevalnega nastopa, so prikazovali veliki pomen žitne bitke ter se udeleževali žetve in mlačve, hijerarhi, skvadristi, fašisti in vseuči-liščniki pa so tekmovali v prostovoljnem, pa zato nič manj strastnem delu. Zvezni tajniki so z okrožnicami in poročili dajali točna navodila za akcijo in propagando po zborovanjih, s članki, letaki itd. Tribarvnice in prapori stranke na mlatilnicah so delom dali značaj rodoljubnega obreda. Kmetom so I (Nadaljevanje na 2. strani) Jugovzhodno od Ilmenskcga jezera nadaljujejo sovjetske čete svoje neuspešne napade. Na nepreglednem ozemlju obkoljena sovražna skupina je bila po ogorčenem boju uničena. Na vzhodnem bojišču je bilo v dneh 11. 111 12. avgusta v letalskih borbah in po protiletalskem topništvu sestreljenih 161 sovjetskih letal. 8 nemških letal je šlo v izgubo. Nad severno Afriko so štirje nemški lovci sestrelili v letalskih spopadih 12 angleških letal brez lastnih izgub. Nemška podmornica je potopila na vzhodnem Sredozemskem morju pet tovornih jadrnic. Na zapadnem Sredozemskem morju napndajo nemške in italijanske pomorske in letalske sile °d 11. avgusta dalje velik, močno zavarovan angleški konvoj. Včeraj so angleška letala nad zapadnn Nemčijo brez učinka metala iz velike višino bombe. V noči na 13. avgust so ponovili angleški letalski oddelki svoje strahovalne napade na področje Rena in Maine. Bombardirala so zlasti stanovanjske okraje v Mainzu. Civilno prebivalstvo, ki se je vzorno zadržalo, je imelo zopet izgubo. Nastala so razdejanja in požari velikega obsega. Po dosedanjih poročilih so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili štiri napadajoče bombnike. V borbi proti Angliji so nemška bojna letala bombardirala z rušilnimi in zažigalnimi bombami podnevi in ponoči luko in oboroževalno industrije v južni in vzhodni Angliji ter južni Škotski. Po dobrih zadetkih so nastale eksplozije in številni požari. Nov turški zunanji minister Ankara. 14. avgusta, s. Uradno poročajo, da je bil glavni tajnik v zunanjem ministrstvu, Nu-man Menemendzoglu, ki je bil pred kratkim izvoljen za carigrajskega poslanca, imenovan včeraj za zunajega ministra turške republike. Nevtralna poročila o položaju sovjetske vojske na Kavkazu Stockholm, 14. avg. s. Dopisnik »Timesa« pravi v svojem včerajšnjem brzojavnem sporočilu z vzhodnega bojišča med drugim tudi naslednje: Na odseku pri Krasnodaru in Majkopu je rdeča vojska v zelo zamotanem položaju. Prisiljena je k nadaljnjemu umiku, da organizira obrambo v kavkaških gorah. Kljub obupnemu odporu rdečih se je Nemcem vendar le posrečilo, da so se na nekaterih mestih zajedli v sovjetske postojanke, in oddelki branilcev so v veliki nevar- Gibraltar, ter ameriška letalonosilka »Wasp«, katero je zadelo šest bomb in ie na niei izbruhnil požar ter skuša priti do Malte. Poleg tega so bile poškodovane tri križarke ter šest velikih trgovskih in petrolejskih ladij s skupno 51.000 tonami. Skupina ladij se ie razkropila. Večji del zaščitnih sil se umika proti zahodu. Ostale enote pa skušajo pripluti do Malte. Roj še zmerom traja. Pričakujejo še večjih uspehov. znani polet nad Asmaro ob šesti obletnici ustanovitve imperija. Lepo in ganljivo slavlje ie bilo v poslopju ortopedične klinike rimske univerze, kjer se zdravi zaradi poškodb, dobljenih pri neki letalski nezgodi, podpolkovnik Arne-deo Paradiso. Duce je podelil podpolkovniku pilotu Antoniu Moscatcllu napredovanje v činu za vojne zasluge, podpolkovniku Paradisiju pa srebrno kolajno za vojaško hrabrost »na bojišču«. Ostalim članom posadk so bile podeljene: eno napredovanje za vojaške zasluge, | dve srebrni kolajni in tri bronaste kolajne, vse ! za vojne zasluge »na bojišču«. Duce ie s tem izročil najvišjo nagrado neustrašenim letalcem, nato pa nanje naslovil besede živega zadovoljstva. Rim, 14. avgusta, s. Ob navzočnosti državnega podtajnika za letalstvo generala Fougierja je Duce izročil zlato kolajno za vojaško hrabrost nemškemu poročniku pilotu Hansu Joa-c.himu Marseilleu kot nagrado za zmage v bojih v Severni Afriki. Nedavno je ta pilot v enem samem dnevu zbil šest nasprotnikovih letal in s tem dosegel svojo 101. letalska zmago. Za to priložnost ie' Hitler podelil poročniku Marseilleu hrastov list z meči k viteškemu križu železnega križa. Ko je pripel odlikovanja iumiškemu nemškemu pilotu na prsa, ie nanj naslovil tudi nekaj besed živega občudovanja. Nato je Duce sprejel kapitana-pilota Carla Emanuela Buscaglia. prvaka italijanskih pilotov torpednikov, ki nosi že šest srebrnih hrabrost-nih kolajn in železni križec drugega razreda. V sedanji vojni je kapitan Buscaglia. ki poveljuje skupini torpednih letal, izvedel 29 torped-niških poletov. Potopil je dve težki križarki, dve pomožni križarki, polagalca mrež in pet parnikov s skupno tonažo 56.000 ton. S torpedi pa je težko poškodoval dve bojni ladji, eno letalonosilko, šest križark, dva rušilca in tri parnike. Dosedanje delo tega pilota nima primere v prav nobenem tujem letalstvu. Duce ic čestital Buscagliu za sijajne uspehe in mu objavil, da ga je povišal za majorja v priznanje za zasluge. Vesti 14. avgusta Bolgarska vlada je zapovedala, da morajo s t. septembrom brezpogojno prenehati z delovanjem visa judovska podjetja v Bolgariji. Angleška letalonosilka »Eaglc« je peta letatlo-nosilka, potopljena od začetka sedanje vojne. Anglija ima, po poročilu agencije Stefani iz Lizbone, zdaj še pet letalonosilk, in sicer: »Victarioue«, »Illustrious«, »Formi- dnble«. ki imajo vse po 23.000 ton, ter še »Furious« in »Argus«, ki je stara linijska ladja s 14.000 tonami, predelana v letalo-noislko. V delu imajo Angleži tri letalonosilko. V delu imajo Angleži tri lefalo-table« ter »Indefatigablec, ki imajo vse po 23.000 ton in bodo končane 1942. Velikanski požar je izbruhnil v skladišču na severni postaji v Stockholmu. Naprave na postaji so hudo poškodovane, ogromne količine blaga pa uničene, škode še niso mogli oceniti. Hrvaški listi priPašajo ob 14! obletnici smrti Žtefana Radiča obsežne članke. V zagrebški stolnici- je bila včeraj slovesna zadu.šnica, ki so se je udeležili naj višji zastopniki ustaške države. Pridelek zgodnjega krompirja v Nemčiji je po dosedanjih poročilih bil zelo obilen in tudi pozni krompir dobro kaže. V Wnshingtonu so se pričele seje posebne ame- riško-brazilske komisije glede raznih vojaških vprašanj, ki se tičejo »važnih problemov« v zvezi z obrambo zahodne ameriško obale. Predsednik republike Cile, Juan Antonio Rios, ne bo potoval v VVashington, so vedele poročati ameriške agencije. Angleška vlada je uradno priznala vključitev treh baltiških držav, Estonske, Litve in betonske v sestav Sovjetske zveze, sodi švedski list »Dagens Nyheter«. To je razvidno Iz pravkar objavljenega seznama tujih diplomatskih zastopstev, v katerem ni več poslanikov omenjenih treh držav. List dodaja, da se je vprašanje o angleškem priznanju sovjetskih pravic do baltiških držav uredilo ob zadnjem obisku Molotova v Londonu. nosti, iz katere bi se mogli rešiti le, če dobe nujno pomoč in če te nove sile napadejo Nemce z boka. — • i m «——» Seja državnega vodstva fašistovske stranke Tajnik stranke je v Ducejevi navzočnosti poročal o socialnem delovanju stranke, o njenih zaslugah za zbiranje in oddajo žita ter o strogem čiščenju v fašistovskih vrstah Rim, 14. avg. s. Včeraj od 17 do 19.30 se je j' Beneški palači pod Ducejevim predsedstvom se- 0 narodno vodstvo fašistovske stranke. Pri Prvem delu sej so sodelovali zvezni tajniki iz Firence, Appuanije, Arezza, Grossetta, Livorna, Lua-cet Lise, PUtoie in Siene. začetku sej je Duce postavil v dnevno zapoved fašizem iz toskanskih pokrajin zaradi vzg led n e gorečnosti in vere, katero je pokazal s tem, da je do -zadnjega zrna oddal žito in sicer v ozračju navdušene in vzajemne zavednosti. Duce je izrekel zadovoljstvo zveznim tajnikom iz To-scane ter jim naročil, naj neso njegovo hvalo vsem sodelavcem, črnim srajcam ter množicam kmečkega in bojevniškega ljudstva. Tajnik stranke je potem imel naslednje po-ročilo: »Od poslednjega sestanka narodnega vodstva je stranka po srečnih vojnih dogodkih, ki so s ponosom in genotjem navdali vse ljudstvo, korakala po vaših zapovedih, Duce, naprej z vsemi svojimi organi in je celoto svoje dejavnosti in svojih pobud v primernem ritmu spravljala v sklad s potrebami domovine v orožju. Nadaljevalo se je poenostavljenje stranke z odstranjenjem ustanov, ki so bile samo v breme. Z neutrudljivo vnemo se bo po ^ vaših navodilih nadaljevalo tudi ojačevanje gibanja. Iz tega dela hom navedel samo podatke iz nekaj udejstvoval-nih panog, ki so zlasti zanimive z ozirom na stališče stranke do višjih zahtev naroda v vojni. Socialna pomoč in kolonije GIL-a. Takoj po sklepu šole se je začela organizacija dnevnih kolonij za člane GIL-a. Število tistih, ki prejemajo pomoč se je pomnožilo za 25% Težave pri tem so bile zlasti, ker je stranka veliko nepremičnin dala oboroženim silam za ranjence. Vendar se je to pomožno delo za zdravje otrok znatno povečalo. V letu XX. je bilo v 7632 kolonijah 1,018.688 otrok, leta XIX. v 6036 kolonijah 750.161 otrok. Za prihodnje šolsko leto bodo po vaših zapovedih zelo razširjene šolske kuhinje, zlasti tam, kjer je to najbolj nujno. Kuhinje, ki zdaj služijo po šolah v kolonijah, bodo potem poslovale v ta namen. Dostojanstveniki stranke in zastopniki oblasti so obiskovali in nepretrgoma obiskujejo kolonije. Stvar povsod dobro gre in pomožno delovanje se bolj kakor kdaj čuti v tem posebnem trenutku gospodarske stiske. Bojevniški uradi. Ti delujejo pet mesecev in so se izkazali za zelo koristne pri pomožni in pro- §agandni akciji, zaradi katere so bili ustanovljeni, krbeli so, da ne bi ta socialna pomoč dobila značaja kake karitativne dobrodelnosti namesto značaja fašistovske in človeške vzajemnosti, ki je temelj pomožne akcije stranke. Bojevniki in njihove rodbine kažejo jasna znamenja o zadovoljstvu, vedoč, da je stranka v Ducejevem imenu navzoča po njihovih domovih in da je utripanje njegovega plemenitega srca poroštvo in gotovost, da 1 Uporniško gibanje in Stockholm, 14. avgusta, s. Kakor poročajo dopisniki londonskih listov, so britanske oblasti^ pričakovale, da bodo demonstracije v Indiji že v dveh, treh dneh uplahnile, toda pričakovanje se i*m ni izpolnilo. Treba je ugotoviti, pišejo dalje londonski listi, da je bil takšen optimizem vse Prej kakor pa na mestu. Poročila, ki prihajajo v London, povedo, da se je obseg demonstracij raztegnil na vso notranjost Indije. Dopisnik lista •Star de Bombay« javlja, da so oblasti posebno zaskrbljene zavoljo razmaha delovanja velikih indijskih študentovskih združenj. Neki študent, po jmenu Pagat, je organiziral uporniško vojsko, v kateri bi se vojaško izurilo in udejstvovalo nič manj kakor sto tisoč študentov Druga novica, ki je prišla iz Bombaya do lista »Stockholm lidnin-tfen«, nove. da so vsa večja indijska mesta do- Sovjetske sile se umikajo v kavkaške gore Elista osvojena — Hudi boji pri Voronežu in Rževu naraščajo Vsi sovjetski napadi krvavo odbiti Duce deli odlikovanja drznim italijanskim letalcem ter nemškemu pilotu Poročilo Visokega komisarja okrožnim komisarjem Predvčerajšnjim ob enajstih je Visoki komisar v vladni palači podal poročilo okrožnim komisarjem. Poleg tega so bili navzoči podprefekt dr. David, šef gospodarskega uradu, agrarni nadzornik, polkovnik Strada, zastopnik pri Prehranjevalnem uradu, šef prvega oddelka vojaškega urada, pokrajinski zdravnik in pokrajinski živinozdravnik, šef samostojnega državnega podjetja, nadzornik za tehnična dela, šolski nadzornik, računskršef in poveljnik kohorte gozdne milice, kakor tudi vršilec dolžnosti šefa kabineta. Po poročilu okrožnih komisarjev glede odgovarjajočih področij je Visoki komisar prešel na pregled gospodarskega, upravnega in socialnega položaja pokrajine. Zlasti je bil pro-r-.čen položaj posameznih občin v odnosu na imenovanje upravnih organov in funkcioniranje odgovarjajočih odsekov ter na izpopolnjevanje osebja. Eksc. Grazioli je poleg tega dal navodila glede zdravstvenih del ter proučil razna vpra- šanja, ki se nanašajo na zdravstvo, veterinarstvo in na babištvo. Zaporedoma se je ustavi] ob delovanju občinskih prehranjevalnih uradov ter podpornih uradov ter dal pri tem skladne odredbe. O raznih obravnavanih vprašanjih so govorili navzoči tovariši. Zbor se je zaključil s pozdravom Duceju. Plemeniti dar Ljubljana, 13. avgusta. Tovarišica Flora Poggi je hotela počastiti spomin žrtve Arielle Ree in je poslala zaupnici ženskih bojevniških fašijev nekaj knjig, zbranih med najboljšimi italijanskimi romanopisci, da jih razdeli med junaške ranjence v ljubljanski vojaški bolnišnici. Dejanje tovarišice Poggi je toliko bolj pomembno ker je spomin na Ariello Reo zvezalo z ugodnim sredstvom za junaške vojake, ki so se žrtvovali v boju z istim sovražnikom. S štajerskega Kozjereja ima prednosti pred rejo marsikaterih malih živali številni ljubljanski meščani, še bolj pa seveda na kmetih, kjer imajo več priložnosti, goje koze ali kot jih drugače imenujemo, kravice malega človeka. Šele izkušnje no letih so dokazale, kako velikega pomena je lahko koza za malega človega, saj mu razen dobrega in okusnega mleka daje še meso, kožo in gnoj. Reja koz je včasih, ko m vsega na razpolago, posebnega gospodarskega pomena. Kozjereja ima precej prednosti pred marsikatero rejo drugih malih živali. Pri majhnih stroških, malenkostni porabi živil in skromnem oskrbovanju kozjereja precej pripomore k preživljanju poseyneznih družin. Ob pomanjkanju mleka je samopomoč naj- Kaznovani prodajalci in kupci Urad za kontrolo cen na Visokem komisariatu sporoča: SodMče v Ljubljani je naložilo sledeč« kazni za prestopke v mesecu juliju: Ker nista prijavila prašiča, »ta bila kaznovana s plačilom sodnih 6troškov in pogoino na 500 L globe’ Ziherl Andrej, Planina pri Rakeku 2 in Benčan Jernej, Pla- nina 95. Ker so prodajali kruh brez živilskih nakaznic: Piskar Ivan, pek, Bleiweisova cesta 7 in Piskar Ivana, niegova iena na 2000 L globe; Šuligoj Benedikt, pek, Šmartinska 64 na 1000 L; Sef Frančiška, pekova žena, Florjanska 2i in Petrič Silvester, pek, Karlovška 10 na 300 L glohe; Bartol Franc, pek, Florjanska 8 na 600 L in Duhanič Ana, pekova žena, Kljunova 11 na 500 L ■Jlobe. Ker je prodal riž brez živilske karte in vzel odrezke živilskih kart za testenine in kruh brez izročitve istega je bil kaznovan Vrtačnik Ludvik, prodajalec, Tržaška 19 na 1000 L globe. Za skrivno klanje živine: Jarc irar.c, posestnik, Orle 13 na 228 L in 7 dni zapora Za zlorabo živilskih nakaznic. Gabrenja Ivan, Beethovnova 15, 300 L, in Božič Alojzija, Gajeva 72 na 600 L. Zaradi prekoračenja cen sc bili kaznovanj v Ljubljani: Lesar Ignacij, prodaialec, Ciglarjeva 15, 200 L in 7 dni zapora; Runovar Ivan prodajalec, Ulica Stare pravde 1, na 500 L in 15 dni zapora in Končan Josipina, prodajalka, Zgornja Šiška, Pod Hruško 1, na 150 L in 7 dni zapora; Robežnik Ivan, posestnik, Vič 49 in Sever Ivan, Kleče 12 na L 300 globe; Kerže Ivana, prodajalka, Florjanska ulica 9, L 1000 globe 10 dni zapora, prodajalna zaprta za 30 dni; Glavnik Marjan trgovec, Pred Škofijo 19, L 1000 globe, 5 dni zapora; Magister Antonija, gostilničarka, Trata 7, L 2000 jflobe, go-stilna zaprta za 30 dni; Levec Veraf poslovodki-n j a, Bohoričeva ulica 3, L 1000 globe in zaplenitev blaga; Benedik Ivana, prodajalka Frančiškanska ulica 10, L 1000 globe in 10 dni zapora; Kanje Milka, prodajalka, HraJeckega 43, L 1500 globe; Blažič Marija, gostilničarka, Kolodvorska 6, L 2000 globe, 15 dni zapora; Rotar Avguštin, posestnik, Šmartno 10, L 3000 globe, 20 dni zapora; Sitar Frančiška, posestnica, Stožice 7, L 4000 globe 45 dni zapora; z globo L 1000 sta bili kaznovani Kocjan Teodora, uradnica, Mivka 11 in Pevec Tereza, prodajalka, Zadružna 6; z globo L 6000 sta bila kaznovana Bolta Ivan, prodajalec, Krakovska ulica 20 in Janežič Cecilija, gospodinja, Sneberje št 10; z globo L 500 so bili kaznovani: Florjančič Ivana, prodajalka, Trnovska 9; Ecker Ana, prodajalka, Cesta dveh cesarjev; Stele Marija, trgovka, Tabor 2; Trpin Felicija, prodajalka, Rožna dolina VIII/12; Feldstein Tereza, prodajalka, Cerkvena 15; Tome Ana, prodajalka. Cankarjevo nabrežje it. 3 in Bolta Uršula, prodajalka, Krakovska 20; z globo L 200 je bil kaznovan Prinčič Karel, prodajalec, Grajska planota 1. bolj uspešna in sicer v tem, da si vsaka družina, če le premore skromen hlevček in ima na razpolago dovolj krme, nabavi molzno kozo. Zlasti v predmestjih ter v bližini tovarn, kjer so naseljene predvsem delavske družine, se kozjereja posebno dobro obnese. Napačno je mnenje, da je reja koz samo za berače in za delavske sloje. Vsak, kdor se želi ukvarjati s kozjerejo, naj ve, da kmalu ni živali, ki bi bila tako hvaležna za postrežbo in negovanje, kot je molzna koza. Pravilno oskrbovana koza daje glede na količino zaužitih krmil več mleka kakor pa krava. Kozje mleko je zelo redilno in zdravo hranilo posebno za otroke in doraščajočo mladino. Kozje mleko pa lahko zelo uspešno porabljamo tudi za rejo prašičkov. S pridom ga posnemamo, saj je bolj mastno kot kravje mleko. Iz smetane lahko naredimo presno maslo, iz kislega in sladkega mleka pa sir. Ostanke: pinjenec in sirotko pa lahko še pokrmimo predvsem mladim prašičkom. Pri skrbnem negovanju in reji vrže koza letno skoraj redno po dva kozlička, ki ju lahko porabimo za nadaljno rejo ali pa za zakol. Koža in gnoj sta važna pripomočka v malem gospodarstvu. Kozlovina se da strojiti v irho-vino in usnje, kožice kozličev pa celo v krzno. Kozji gnoj je visoko cenjen na zelenjadnih vrtovih zaradi svoje posebne učinkovitosti. Številne dobrine vzpodbude marsikaterega malega gospodarja, da se smiselno oprime te samopomoči. Kozjereja mora biti prilagodena razmeram in okoliščinam, v katerih se rejec nahaja. Nikakor m prav, če kdo redi več živali kakor pa jih more dobro prehraniti. Živali, krmljene samo toliko, da ostanejo pri življenju, so podvržene boleznim in donašajo rejcu namesto veselja in dobička samo žalo6t in stroške, jezo in škodo. Reja kozje drobnice p^. ni primerna samo za malega, ampak tudi za.večjega, posebno za hribovskega in gorskega posestnika, kjer v skalah, kamor ne more druga živina, ni dosti paše in je le grfni-čevje. Taki rejci rede koae samo zaradi kozličev in mesa, za mlečnost koz pa se ne brigajo dosti. Tudi taka reja je donosna in se izplača. Saj prehrana stane zelo malo, ker je drobnica skoraj vse leto na paši. Kozje meso, zlasti kozličje, pa je precej drago. V nekaterih nažih domačih krajih rede koze tudi posestniki, ki dajejo poleti krave v planino. Krava bi doma lahko preveč pojedla in njeno mleko, ki bi ga ne predelali v sir, bi premalo vrglo. Koza pa ne pojč skoraj nič, da pa kljub temu mleko za gospodinjstvo in za rejo perutnine, kuncev in drugih živali. Kozjereja je torej v vseh prilikah donosna, samo vsak rejec naj ei kozjerejo priredi tako, kot mu to najbolj ugaja in razmeram primerno. Zagreiil zločin u raztresenosti. 68 letni Giuseppe Macchiolo je proti večeru stopil v neko gostilnico v Torinu. Naročil je svojo četrtinko, zraven njega pa sta sedeta neka gospodična in nek gospod. Ko je mož hotel plačati, pa denarnice ni našel v žepu, koder jo je običajno nosil, je začel kričati na svojo sosedo, da mu je denarnico ukradla. Ženska se je branila in hudovala, dokler ni starec potegnil samokresa in ga naperil na moškega, ki se je odločno potegnil za obdolženo ženo, Ta moški se je pred strelom sklonil, toda krogla je zadela žensko in jo težko ranila. Macchiolo je potem ugotovil, da ima denarnico pri sebi. Mesto v običajni levi žep jo je bil tedaj, ko je šel z doma, vtaknil v desni. Zaradi svoje raztresenosti je zagrešil zločin, zaradi katerega bo moral odgovarjati pred sodiščem. V Žusmu sta se poročila Franc Rihter in Marija Romihova, umrla pa sta Marija Drobničeva in Pavel Šarlah. V Račjem so se poročili: Anton Rožič in Margareta Kukovičeva, Ernest Šerbec in Marija Vel-ca, Viljem Franke in Justina Potočnikova, Anton Simonič in Angela Jagrova, Janez Breznik in Štefka Berglezova. V Vitanju pri Celju so imeli te dni veliko zborovanje. Na zborovanju je govoril okrožni uradni vodja Kern. Zbralo se ]e nad tisoč ljudi. Na Teharjih pri Celju so se poročili pretekli teden Alojz Seme in Darinka Javorničeva, dalje Jernej Pavlič in Antonija Jazbinškova ter Janez Romih in Neža Kovačeva. Številčno- stanje srnjadi, jelenov in gamsov je na Spodnjem Štajerskem po statističnih podatkih, ki so jih razglasili te dni, precej nizko. Čeprav je treba zaradi prehrane odstreliti tudi nekaj divjačine, bo treba mnogo obzirnosti pri odstrelu. Na Spodnjem Štajerskem je bilo lani ustreljenih in prehrani izročenih 7000 kg srnjadi, jelenjadi in gamsov, nad 10.000 zajcev in okrog 6000 kljunov pernate divjadi, vse skupaj v teži 44.000 kg. Veliki Šmaren na Spodnjem Štajerskem ni praznik. Tako je odredil državni namestnik za Štajersko v skladu z državnimi predpisi. Cerkvene slovesnosti bodo opravili v nedeljo. Za mrtvega bo proglašen Franc Oštir, posestnik iz ptujskega okrožja, ki je odrinil z brambovskim mariborskim polkom leta 1914. na rusko bojišče in bil ujet. Tam je menda umrl za kolero leta 1915. V Mariboru je umrl Srečko Moser. Zapušča vdovo. Veletrgovina D. Rakusch, podružnica v Mariboru, je zaradi dopustov uslužbencev zaprta 14 dni. 64 letna Marija Schiveinzer. ki se ie vrnila o. avgusta z dela za zalediem. se ie smrtno ponesrečila. Ko ie hotela domov, je padla pod avtobus. . Spodnještajerski slikarji bodr/ razstavili svoia dela 5. septembra v Salzburgu. Razstavili bodo svoia dela: Karl Jirak, Robert Heppenger, Leopold Walner, Robert Gattinger, Franc Stip-pe in Fredo Košič. Na vzhodni fronti so padli: Franc Hart-mann. star 20 let. 30 letni Alfred Schiebeck, 20 letni SS mož Herbert Sch\vegel, 29 letni Fric Briickner. SS vodia Adolf Frodl, nadporočnik Sepp Trummer. pg. Anton Moser. Četrturni naliv z bliskom in gromom Ljubljana, dne 14. avg. Včerajšnje zgodnie pomladanske ure so obetale hudo uro z bliskom, gromom in stre lami. Tako vsai ie vsakdo pričakoval, ko ie gledal temno sive svinčene oblake tam na severozahodnem nebu Ljubljane. Težki oblaki so prihajali vedno bliže, severni vetrovi pa so jih podili. Iz sivih oblakov so švigale strele m iz daljave je bilo slišati zamolklo bobnenie. Ljudje, ki so imeli opravka na cesti, so hiteli, da bi čimprei opravili in da bi prišli čimprei pod streho. Okrog pol 10 se je tako stemnilo, da so po vseh uradih zagorele luči. Začele so padat! tudi Drve debele deževne kaplje. Sprva počasi, potem pa vedno gosteje, dokler se ni pohleven dežek spremenil v ploho. Lilo ie kot iz škafa. Ker ie pihal tudi močan veter, je dez neslo postrani na poslopja, tako da so bila od zapadne strani vsa mokra. Če ie dobila včerajšnja ploha koca na cesti, ie bil prav gotovo premočen od nos do clave, pa naj ie imel še tako imeniten dežni plašč. Naihujši naliv pa ie na srečo trajal le četrt ure. Deževje se ie poleglo. Med ploho se ie tudi nekajkrat pošteno zabliskalo, vendar pa strela ni udarila. Nevihta se ni razbesnela s takšno silo kot so napovedovali črni oblaki. Po nevihti ie še nekal časa pomalem deževalo, potem pa se je spet zvedrilo. V popoldanskih urah je za nekai mi-, nut deževalo. Kratki nalivčki so bili tudi v noči od četrtka na petek. Spričo tega dežja se ie ozračje pošteno ohladilo in so se ljudje že oblekli v toplejše obleke. Obvestila Muhe v živilskih obratih posebno na jesen delajo veliko nadlogo zato je pa mestni fizikat že od nekdaj zahteval zavarovanje z mrežo ali steklom vseh pokvarljivih živil, predvsem pa onih, ki jih uživamo v neprekuhanem stanju, saj vendar lahko muhe razširijo nevarne nalezljive bolezni. Dosti lastnikov obratovalnic z živili je pa na ta predpis pozabilo, drugi pa ga spet niso mogli dosti upoštevati zaradi pomanjkanja v poštev prihajajočih priprav. Ljubljanske trgovine imajo pa že tudi mrežice za ta namen ter zato mestni fizikat poziva vse lastnike obratovalnic z živili, naj sedaj nemudoma zavarujejo vsa živila proti muham ter odprta okna zamrežijo z gostimi mrežami, pri vhodih naj pa namestijo proti muham posebne zavese, ki so v Ljubljani tudi že naprodaj. (Nadaljevanje s 1. strani) I pomagali zlasti glede pomanjkanja delovne sile in glede težav, ki so izvirale iz pomanjkanja goriva, olja za mazanje, železne žice za vezanje itd. Vsa pogosta navodila vodstva zveznim tajnikom so se v celoti in takoj izvedla. Skoraj povsod, razen v pokrajinah, prizadetih zaradi vremena, je količina oddanega žita bila večja kakor lani, ponekod celo dvojna, čemur je nedvomno pripomogla propaganda in nadzorstvena akcija pokrajinskih strankinih ustanov. Isto velja za takojšnje zatiranje slehernega izmikovanja, ki je bilo izvedeno z brezpogojno neizprosnostjo. Taki poskusi sq. bili pogosto odkriti in neusmiljeno kaznovani. Prestopniki, ki so vpisani v stranko, so bili takoj deležni eksemplaričnih ukrepov. Po poldrugem mesecu teh del lahko trdimo, da so sile stranke storile vse kar se je dalo, da docela ustrežejo vaši zapovedi. Črne srajce so zaslužile' pohvalo kmetijskega ministra. Sile stranke morajo biti vedno na razpolago za mobilizacijo, ki naj okoli nekaterih značilnih prikazni vladnega življenja ustvarja ozračje pristnejšega razumevanja in zglednejše discipline. Njihov prispevek je treba zahtevati vedno na področju duha in vere. Vaša brzojavka z dne 5. avgusta je imela ogromen in globok odmev pri vseh ustanovah, ki vam zagotavljajo, Duce, da se bo bitka za oddajo žita bila z nespremenjeno odločnostjo. Revizija vpisanih članov. Resolucija, ki jo je 26. maja pred vami, Duce, sprejelo narodno vodstvo, je zapovedala odbero članov vpisanih v stranko. V različnih poročilih smo jaz in podtajniki zveznim tajnikom pojasnjevali politični pomen in obseg tega sklepa ter izvedbo te naloge^ zaupali njihovi občutljivosti, odgovornosti in veri. Takoj se i pri vseh zvezah začelo delo po sledečih navodilih: a) odstraniti je treba iz vret fašistične stranke takšne, ki so iz špekulativnih nagibov vstopili v stranko ali pa so se v drugih stvareh izkazali kot nevredne (prekrški proti predpisom o prehrani, zanemarjanje dela v stranki, izogibanje vključenju v vojne oddelke, odklanjanje vstopa pri mladih letnikih v prostovoljsko milico za javno varnost in podobno), b) Strogo je treba prerešetati stanje uprave in izločiti vse Ka' terih nerazpoloženje ne izvira iz goepooarskin razlogov, temveč iz nemarnosti ali pa iz mlačnosti c) Načrtno je treba prerešetati položaje vseh fašistov. To delo naj store ravnatelji konzult in faši- stične disciplinske komisije, ki naj potem vsak izsledeni primer javijo tajniku stranke in zvezni disciplinski komisiji v nadaljnji postopek. Poudariti hočem, da so to revizijo članov stranke s posebnim ugodjem in zadovoljstvom sprejeli posebno funkcionarji v oddaljenejših krajih^ ker so tako dobili možnost izločiti iz svojih zvez škodljive ljudi. Iz poročil, ki so jih poslali zvezni tajniki, sledi, da je bilo doslej izbrisanih iz stranke 66.066 fašistov Delo se previdno in odločno nadaljuje kakor je potrebno. Vse se dela z natančno vestnostjo in nepristranoetjo, da ne bi zajel nemir tudi tistih članov, ki jim revizija ne more groziti. Ta nastop se nadaljujem? skladu z navodili, podanimi v deklaraciji od 26. maja, na osebno odgovornost zveznih tajnikov.. Treba je upoštevati'nekaj zelo važnega: po omenjeni izjavi glede upravnih mest je-kar deževalo odstopov s strani tistih, ki so sodili, da jih ta sklep zadeva, znatno pa se je zmanjšalo število prijav za nova upravna mesta. L moralnega stališča je prvi uspeh torej bil ugoden. To je dokaz, da so nova določila zadeta v tarčo in so dosegla svoj namen. V kratkem bo docela raziskanih 1041 ocen komisij in bodo sprejeti sklepi. Prvi razjas-njevalrti udarec bo storjen in dovolj bo. če bomo vztrajali na tej črti, da omejimo in rešimo to vprašanje zaradi ločitve v delavnosti za javno in za zasebno korist. Vse bo storjeno s tisto nepristra-nostjo, ki je v našem slogu, pa tudi s trdo in pravično strogostjo glede na tiste, ki 6e mislijo zvito izmakniti ali iabegniti temu ocenjevanju. To, Duce, so poglavitni obrisi dela, ki ga je stranka razvijala na vašo zapoved in na najvažnejših področjih Spričo narodnega vodstva je treba povedati, da trenutek žive slave, ki sije na pot domovine, užiga strast in ponos vsega italijanskega ljudstva, počaščenega zaradi prispevka, ki ga oborožene sile fašietovske Italije dajejo v zmagoviti vojni osi.« Duce se je ustavil pri nekaterih točkah poročila, posegli so v razgovor tudi nekateri člani vodstva. Po poročilu načelnika štaba milice o skvadri-etičnih bataljonih so sprejeli naslednjo resolucijo: »Narodno vodstvo fašistovske stranke pošilja svoj ponosni pozdrav bataljonom skvadristov, ki 60 zahtevali in dosegli, da se bo:e ter še enkrat z žrtvijo in s krvjo pričajo o stari revoluciji, ki je vedno v prvih vrstah ob novem liktorskem rodu in v sleherni preskušnji domovine. S. S. van Dvne: 13 ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI ROMAN (JOSPODA BENSONA »Dobro je,« je odvrnil Heath, »jaz ostanem še nekaj časa tu, da se prepričam, če nisem kaj prezrl. Postavil bom eno stražo zunaj, drugo pa v hiši, da bo pazila na Platzovo. Potem bom sprejel časnikarje in jim bom povedal o tistem skrivnostnem avtomobilu in o še sknv-nostnejšem samokresu v tajnem predalčku. Če se mi posreči, odkriti kaj pomembnega, Vam bom telefoniral. Stisnil je roko okrožnemu upravniku, nato pa se obrnil k Vanceju: »Nasvidenje, gospod,« je pozdravu s tolikšno vljudnostjo, da sem se res kar začudil, presenetila pa je menda tudi Markhama. »Upam, da ste se danes dopoldne marsikaj naučili.< »Začudili bi se, dragi gospod narednik, če bi Vam povedal, koliko sem se naučil,« mu je odgovoril Vanče počasi, kakor da ne pripisuje nobene važnosti svojim besedam. . Heath ga je znova ošinil s prodirnim pogledom ter kratko odvrnil: »Me veseli-« Markham, Vanče in jaz smo stopili na cesto in policist, ki je tam stražil, je poklicaJ avtotaksi. »Na tak način se torej vaša čudovita policija loteva skrivnostnih zločinov?« je dejal Vanče t nizkim basom skoro sam pri sebi, ko smo se z avtomobilom od peljali po mestu. »Toda, kaj vendar delajo ti mladeniči, dragi moj Markham, da nikdar ne izslede nobenega zločinca?« »Ti si zdaj videl šele prve korake, šele najosnovnejše stvari,« mu je razlagal Markham. »So stvari, ki jih je treba izvesti čisto po načrtu, ex abudantia cautelae, kakor pravimo mi pravniki.« Dodal pa je nato še: »Zdi se mi, da nisi naredil dobrega vtisa na^ Heatha, rečem ti pa, da je to bister mož in da ga marsikdo podcenjuje.« »No, naj bo tako ali drugače,« je p<> mrmral Vanče. »Na vsak način sem ti zelo hvaležen, ker si mi preskrbel ugodno priliko, da lahko občudujem ta, tako slavnosten postopek. Zelo sem se pozabaval ob njem, čeprav vem prav toliko kot prej. Nekoliko globlji vtis pa je naredil name tale vaš uradni Eskulap, mo-žiček, ki se je tako urno, hladnokrvno in brezčutno vrtil okrog trupla. Brez šale, res bi se bilo treba posvetiti nauku o zločinstvih prej kot pa zdravilstvu.« Markham je bil zamišljen ter je molče gledal skozi okence. Šele, ko se je bil avtomobil ustavil pred Vancejevo hišo, je spet spregovoril in dejal: »Tale dogodek mi daje mnogo misliti. Nekaj mi pravi, da gre za zelo resno stvar,« Vanče ga je na skrivaj ošinil s pogledom ter ga vprašal nenavadno resno: Markham, ali kaj slutiš, kdo naj bi bil umoril Bensona.?« .. Markham se je prisiljeno nasmehnil. »Da bi le slutil! Premišljenega umora ni kar tako lahko pojasniti, v našem sedanjem primeru pa se mi zdi, da je stvar še prav posebno zamotana.« »I^pa reč!« je dejail Vanče, ko je stopal iz avtomobila. »Jaz pa sem mislil, da je vsa stvar od sile enostavna!« V. Poglavje. Lov za podatki. Sobota, 15. junija, zjutraj. Vse je govorilo samo o umoru Al-vina Bensona. Bil je to eden tistih dogodkov, ki so razgibali ljudsko domišljijo tako, da je ni bilo mogoče ustaviti. Skrivnost je podlaga romana in Benso-nov primer je bil brž zavit v ozračje nepojmljive skrivnosti. Precej dni je poteklo, preden so bile pojasnjene okoliščine, v katerih se je pripetil ta slučaj. Prižgal se je pa marsikak ogenj, da osvetli ljudsko domišljijo, in od vseh strani je kar deževalo najbolj čudovitih domnev in razlage. Alvin Benson v nobenem oziru ni bil romantičen, toda na njegovi osebnosti tudi ni manjkalo neke vrste čara slikovitosti Bil je velik športnik, naravnost drzen igralec in neutrudljiv veseljak, zelo znan med najbrezskrbnej-šim newyoiškim svetom. Ker se je sukal vedno med gizdavo gospodo, je bilo njegovo življenje tudi res lahko polno pustolovščin. Njegovo vedenje na ponočnih shajališčih in zabaviščih je bilo dolgo časa predmet umazanega govorenja in slikovitih razlag v časopisih in revijah, pri katerih so bili pravi mojstri v pretiravanju po-hujšljivih stvari iz Broadwaya. Preden je bil Benson umorjen, je s svojim bratom vodil menjalnico na Wall Streetu št. 21., in sicer pod imenom Benson & Benson. Drugi borzijanci so oba smatrali za zelo prekanjena poslovna Človeka in morda tudi nekoliko nepoštena, kakor so pač nanesli običaji in pravila newyorške borze. Brata sta bila po svojem temperamentu in okusu zelo različna in sta bila — razen v uradnih urah — le redkokdaj skupaj. Alvin Benson je ves proti fas porabil za zabavo in je pridno zahajal v glavne kavarne v mestnem središču; Anthony Benson, ki je bil starejši in se je kot major udeležil prejšnje svetovne vojne, pa ie živel mirno življenje in je vse večere prebil tiho v klubu. Oba sta bila po tem ali onem zelo znana vsak v svojem krogu in sta si pridobila mnogo ljudi, da so zahajali v njun urad. Njuna petičnost ni malo vplivala na ton, v katerem so časopisi pisali o Ben-sonovem umoru. Povedati pa je treba tudi še, da se je ta dogodek pripetil vprav v času, ko je newyorško časo- pisje preživljalo dobo kislih kumaric, dolx>, ko ni bilo skoraj prav nobenega presenetljivega dogodka. Podjetni časnikarji so neprenehoma nadlegovali uglednejše in vplivnejše osebnosti, ki so sodile preiskavo, naj jim povedo kaj novega. Nekateri ravnatelji ljudskih časopisov so se zatekali celo k vedeževalkam in špiritistom ter jih prosili, naj jim razjasnijo skrivnostni zločin. Takšni časnikarski izlivi pa so bili podprti vsak dan z novimi številnimi slikami in skicami. V glavnem pa so se vsa ta časopisna poročila sukala okrog tistega avtomobila, ki se je bil oni večer ustavil pred Bensonovo hišo, in okrog samokresa z bisernomatičnim držajem. Časnikarska domišljija se je na vse mogoče načine sukala vprav okoli teh dveh stvari. ‘ Policiji se je že od vsega začetka zdelo, da bo Bensonov umor težko pojasniti. Eno uro pozneje, ko sva z Van-cejem odšla s kraja zločina, so policisti z Osrednjega policijskega urada že začeli z načrtno preiskavo, ki jo je vodil narednik Heath. Bensonovo hišo so preiskali od podstrešja do temeljev ter prebrali vsa umorjenčeva zasebna pisma in dopise. Niso pa našli ničesar, kar bi moglo količkaj pojasniti zločin. Nobenega drugega orožja razen tistega samokresa niso našli. Vsa železna omrežja na oknih so znova pregledali in spet ugotovili, da se jih ni nihče dotaknil. Iz tega bi se dalo sklepati, da je morilec prišel v hišo s pomočjo ponarejenega ključa, ali pa da ga ie v hišo povabil celo Benson sam. A Heathu se ta slednja možnost ni zdela verjetna, čeprav je hišna Platzo-va tako odločno zatrjevala, da nihče, razen gospoda Bensona in nje ni imel ključa. štev. l&i. Takole bomo sušili letošnje sadje Viški sadjar razpravlja o praktičnem sušenju Ljubljana, v avgustu. Sadjarska in vrtnarska podružnica na Viču je kupila novo sadno sušilnico, da bi pripomogla, da elani pridelajo in posuše kar največ sadja in povrtnine za zimo. O delu požrtvovalnih viških sadjarjev smo pisali že pred dnevi. Sedaj se oglasa viški sadjar sam in njegove nasvete za susenje sadja z veseljem priobčujemo. letošnja sadna letina je razmeroma zelo dobra, tako da posamezniki ne bodo mogli vsega svojega sadja v svežem stanju racionalno izkoristiti. Posebno je mnogo poletnih in jesenskih vrst jabolk in hrušk, ki se ne drže dolgo v svežem stanju. Da bi v teh časih vse sadje dobro izkoristili, je najumestneje, da ga predelamo v razne sadne izdelke ali pa posušimo. Ker pa ni izgledov, da bi dobili dovolj potrebnega sladkorja za marmelado ali kompote, pride v poštev v prvi vrsti sušenje. Suho sadje Je redilno, lažje prebavno kot presno. Suho sadje ima precejšnjo hranilno vrednost, ker ima v zgoščeni obliki poleg beljakovin in vitaminov tudi do e0% sladkorja, zaradi tega je izborna hrana za zdrave ljudi, bolnike in okrevajoče ter ima pri nekaterih boleznih kot n. pr. pri Skorbutu i. dr. celo zdravilno vrednost. Za sušenje namenjeno sadje pa mora biti zrelo ter imeti sladkor, kislino in čreslovino v pravem razmerju. Preveč kislo sadje ne da okusnega izdelka, dočim je izdelek iz sladkih jabolk žilav in plehkega okusa. Torej ne velja mišljenje mnogih, da je za sušenje dobro tako sadje, ki se za drugo ne da uporabiti. Sadje za sušenje ne sme biti poškodovano, obtolčeno in ob-tisnjeno, kajti iz tega ne dobimo lepega in čistega suhega izdelka, zato je najboljše, če za sušenje vzamemo zrelo in obrano sadje. Jabolka sušimo neolupljena ali olupljena, cela, v krožkih in v krhljih. Za cela jabolka pridejo v poštev le drobnejši plodovi, kajti debeli bi rabili preveč časa za sušenje. Plodove olupimo J roko ali z posebnimi stroji ter istisnemo pe-ščišče s posebno pripravo ali kar z nožem. Krhlje delamo iz olupljenih ali neolupljenih jabolk na ta način, 'da razrežemo jabolka po dolgem z nožem ali s posebnim razrezalnikom v 4—6 delov. Obnesli so se tudi posebni strgalniki, ki režejo jabolka v tanke, enako debele rezine, s čimer se sušenje zelo pospeši. Da nam jabolka ali hruške, ki so olupljena in razrezana, na zraku ne porjavijo, jih damo takoj ko so olupljena in razrezana, v lahno osoljeno mrzlo vodo (6—8 gramov kuhinjske soli na 1 liter vode),v kateri jih pustimo, dokler jih ne spravimo na lese, vendar naj ne ostanejo v slani vedi nad 20 min., sicer bi bilo na škodo izdelkov. Hruške sušimo olupljene ali neolupljene, drobne plodove kar cele, debelejše pa razpolovljene ali zrezane na krhlje. Fin in okusen izdelek dobimo, dko hruške pred sušenjem parimo 10 do 20 minut. Parenje izvršimo tako, da vzamemo večji lonec ali navaden kotel, v katerega vlijemo uekaj vode ter postavimo vanj v čisti pleteni košari za sušenje pripravljene hruške. Zgoraj pobijemo košaro z dobro odejo, da ne more para Preveč uhajati. V pari pustimo hruške toliko časa, se dajo s tršo slamo prebosti. Tako parjene hruške se tudi za 2—3 ure prej posuše. Jabolka in hruške devamo v sušilnico vedno na isto mesto, kjer je največja vročina, s tem riosezemo, da se sadje v pari zmehča in potem hitieje suši. Koščičasto sadje (češnje in češplje) pa ravno obratno, najprej na nizko vročino, pa polagoma na večjo, da plodovi ne bi popokali in sok odtekel. Povprečno traja sušenje v sadnih sušilnicah pri stalni temperaturi 50—70° C, pri jabolčnih obročkih ali naribanih jabolkih 2—4 ure, pri jabolčnih krhljih 4—7 ur, pri celih jabolkih 7—10 EIAR - Radio Ljubljana Sobota, 15. avgusta 1942: 7.30 Operetna glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — $12.45 Koncert mezzosopranistke Vide Rudolfove — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes. Orkester, vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Pisana glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vestnik — 17 Kafol Franjo: Domača uporaba sadja, predavanje v slovenščini — 1710 Nove plošče Cetra — 17.55 Ga. Habjan: Poškodbe, ki zadenejo živčevje, gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Valkirija, besedilo in glasba Riharda Wagnerja; orkester in zbor vodi dirigent Armando La Rosa Parodi. V odmorih: Predavanje v slovenščini (21.50 pribl.). Poročila v italijanščini (23.05 pribl.) ur, pri hruškovih krhljih 7—9 ur in pri celih hruškah 12—14 ur. Paziti moramo, da sadja preveč ne posušimo, ker s tem trpi vnanjost in kakovost, preveč posušeno sadje zgubi vso aromo, je slabega Okusa in težko prebavno. Celi plodovi in krhlji naj bodo še nekoliko voljni, da se tipljejo kot radirka. Ako ni vse sadje istočasno suho, preberemo plodove, ki niso dovolj suhi ter jih damo še za krajšo dobo nazaj v sušilnico. Suho sadje razgrnemo na kakšnem čistem suhem prostoru za 5—6 dni, ter ga večkrat premešamo, da postane enakomerno. Shranjujemo suho sadje v zabojih, sodih ali pa obešenega v vrečah tako, da pride zrak do njega, najbolje kje v podstrešju, kjer ni prevelika vlaga. Iz 100 kg presnega sadja dobimo suhega iz- delka pri jabolkih 12—15 kg, pri hruškah 15 do 20 kg, pri češpljah 22 do 26 kg, pri češnjah, breskvah in marelicah 25 do 30 kg, pri olupljenih jabolkah in hruškah pa je izdelek nekaj manjši kot pri neolupljenih. Priporočila vredno je tudi shranjevanje (konzerviranje sadja in drugih živil v pločevinastih pušicah, posebno tam, kjer se ima za zapiranje pušic potreben »Lanicov« stroj, kot ga ima n. pr. Sadjarska podružnica na Viču. Delo shranjevanja v pločevinastih pušicah je mnogo lažje in prijetneje kot v stekleni posodi, ker so neobčutljive in se nam tudi ni bati, da se nam pri segrevanju razbijejo, kakor se to večkrat zgodi pri steklenicah. Konzerviranje sadja in zelenjadi v pločevinastih pušicah se v bistvu ne razlikuje od konzerviranja v steklenih posodah. Sadje ravno tako zalijemo s sladkorno raztopino, zelenjavo pa s slano vodo kot v steklenih kozarcih, le da pušice zapremo s strojem »Lanico« in damo sterilizirati v poljubno posodo tako, da so pušice popolnoma pod vodo v kakršnikoli legi. Tatovi in sleparji s kožami in živili Ljubljana, 13. avgusta. So v Ljubljani gnezda in zavetišča, kjer si dajo sestanke razni zločinski tipi, da se dogovarjajo in snujejo načrte za razne vlomilske pohode in sleparije. Zadnje čase prihajajo pred kazenski senat tipi, ki so se shajali v znanem prenočišču Florijanske ulice na hišni številki 13, kjer dobivajo zavetje vsi brodolomci življenja, vsi ne6rečnki in brezdomci. Dobi človek tam posteljo, toda sobe zahtevajo pač v zdravstvenem pogledu marsikaj — saj je tam silovita higienska revščina. Tam se spoznavajo ljudje iz kriminala, ki se drugače na zunaj skoraj nočejo poznati in dostikrat tudi ne pred sodniki. Zadnje čase je bilo več razprav pred kazenskim senatom, ko so prihajali pred sodnike prav ljudje iz omenjbnega prenočišča. V torek je senat sodil 6pet veččlansko tatinsko družbo zaradi vlomov in sleparij, ki jih je družba napravila letos spomladi. Glavar te tatinske družbe je bil mesarski pomočnik, 36 letni Tone Gabrovšek, po rodu Ljubljančan. Zanimivo je, da so pred vojno sociologi dostikrat naglasili, da se prav med dobro hranjenimi mesarskimi pomočniki im mesarji rekdokdaj dobe kriminalni tipi, v sedanjih časih, ko je treba gledati na živila, pa se prav med temi ljudmi delajo večji zločini. Glavar Tone je premeten in je bil že večkrat kaznovan. Njegovi pomagači so bili trije starejši mladoletniki, ki so krenili na pota zločinstva. Lep plen je Tone dobil letos marca pri mesarju Janezu Suhadolcu na Vrhovcih pri Viču. Odnesel mu je 68 kg govejih in telečjih kož ter 45 kg svinjskih. Goveje kože so bile vredne 1967 lir, telečje 1292 lir in svinjske 671 lir. Vse te kože je nato Tone prodal nekemu mesarju na severovzhodni periferiji mesta za malenkost 1628 lir. Mesar mu je verjel, da jih ne more spraviti v mesto, ker nima propuslnice in ga je Tone prosil, da naj mu jih odkupi, ker bi se drugače pokvarile, ko še niso bile nasoljene. Tone si je dalje v maju prilastil velik kovčeg nekega Kurta Sonnenscheina, v katerem je bilo razno lepo perilo in ženska obleka v vrednosti 5100 lir in naposled moški površnik, vreden 500 lir. Tone in njegova družba je znala na prebrisan način izvabljati razna živila od prodajalcev in jih nato za svoj dobiček prodajati. Neka lahkoverna kmetica je tej družbi izročila jajca, moko in fižol, da jih proda. Družba je živila prevzela, prodala, a ženo opeharila za najmanj 1500 lir. Od »jajčaric« je družba prejemala jajca v razprodajo. Kmetice pa so bile ob denar. Družba je prodala do 320 jajc in kmetice opeharila za najmanj 600 lir. Mali kazenski senat je izrekel nad to tatinsko sleparsko družbo primerno sodbo. Glavar družbe Tone Gabrovšek, ki je bil zaradi tatvine in goljufije že kaznovan, je bil obsojen na eno leto in štiri mesece strogega zapora. Njegovi pomagači so bili pa obsojeni na zaporne kazni od enega do treh mesecev. Mesar, ki je kupil od Toneta kože, je bil obtožen zaradi prestopka nakupa ukradenega blaga in bil oproščen v smislu § 280 k. p. športni drobiž 14. 1. m. pa zaključno do 16. t. m. bo trajal v Viareggtu teniški meddržavni dvoboj Italija in Hrvaška. Italijanski igralci so bili nekaj dni prej na kratkem pripravljalnem treningu v Montecatiniju. Italijanska teniška ekipa je sestavljena prav tako kot pred nedavnim, ko je premagala Madžare. Vodi jo znani Cu-celli. Teniški strokovnjaki, ki se razumejo na igro z belo žogo, pravijo, da bodo domačini z lahkoto zmagali. Hrvaške barve bodo zastopali tile igralci: Mitič, Palada, Branovič, Šarič in Wiirth. Zadnji igralec je določen za rezervo. Hrvati pa so kljub temu, da jim prerokujejo neuspeh, čisto drugačnega mnenja in upajo na zmago. Kako se bo dvoboj, ki velja za Rimsko trofejo, končal, bomo poročali v ponedeljski številki našega lista. Italijanska lahkoatletska zveza je poklicala na skupno vežbanje v Sckio vse svoje atlete, ki bodo zastopali državne barve v dvoboju s švicarskimi atleti. Jutri in pojutrišnjem bo italijanska plavalna zveza izvedla letošnje državne plavalne tekme za seniorje, juniorje in mladino. Tekme bpdo v Genovi. Nastopili bodo vsi najboljši. Na Pa vidimo tudi dva Ljubljančana, r' ,.a lrl Mocana, ki sta znova potrdila sloves llirijanske plavalne šole in odnesla že nekaj prvih mest pri različnih plavalnih tekmah, ki so bile zadnje čase na sporedu po italijanskih P.lav^i!sc ,^a metrov se bosta pome- rila Fiumanec Vittori in Lazian Costa. Na 200 metrov Zizek ne bo imel resnega tekmeca in mu prvo mesto ne bo ušlo. Najbrž tudi na 400 metrov ne bo imel preveč težav s sotekmovalci, čeprav bosta plavala na isti progi dobra Italijana Signori in Ognio. Na 1500 m dajejo domači poznavalci vodnih razmer največ nade na Ljubljančana Močana. Ta bo startal skupno s Schipizzo, Pepejem in Paggijem. Na 100 metrov hrbtno bo najbrž zmagal Triestinec Angeli ali pa Genovežan Bergamo. Na 200 m bo borba med Bertettijem, Grazianijem in Viardom. Novega izboljšanja državnega rekorda si obetajo na progi 4X200 m, kjer bosta dve progi zasedla tudi Močan in Žižek. — Rezultate tega prvenstva bomo objavili v ponedeljski številki »Slovenskega doma«. Z Gorenjskega V Godešiču pri Škofji Loki je krava sunila z rogom v levo oko 45 letnemu tesarju Petru Krajniku in ga poškodovala. V Celovcu bodo jutri nastopili mali dunajski pevci in izvedli več klasičnih in ljudskih pesmi. Ta mladina letos spet domuje na svojem planinskem domu pri Majemiku na Koroškem. Okrevališče za rudarje je urejeno pri Sveti Krvi na Koroškem. Preuredili so hotel vSonnen-hok. V. Mežici je pogorela domačija Ledinckove družine. Domačini so zbrali za družino denarja, perila in obleke. V Guštanju so priredili komorni koncert, katerega je obiskalo izredno mnogo ljudi. Mladina iz Mežiške doline, in sicer iz Gu-štanja, Prevalj, Mežice in Črne, je bila sklicana k tridnevnemu obveznemu nabiranju borovnic. Nabrala je vsega skupaj skoraj 10.000 litrov borovnic. V velikovškem okraju so nabrali 17.950 litrov boiovnic, ki so jih nato prekuhali za vojake na fronti. Navodila za jesensko setev daje gorenjski tednik v svoji zadnji številki. Letošnji pridelek je večinoma že pospravljen. Kljub delni pozebi in suši je letošnja letina na Gorenjskem boljša od lanske. To je uspeh smotrnejšega obdelovanja in gnojenja zemlje' ter pravilnejše setve. Gorenjski tednik pravi, da morajo Gorenjci posvetiti več pozornosti setvi rži, setvi ripee in gorčice. Razpravlja tudi o še intenzivnejšem obdelovanju, gnojenju in zlasti o pomenu izbire dobrega semenskega Jblaga. H koncu poziva list, naj se kmetje obračajo na prehranjevalni urad, ki jim bo vedno rade volje dajal brezplačna navodila in pojasnila v kmetijskih zadevah. Dr. Hornung, pisatelj in sotirudniik gorenjskega tednika, je padel na vzhodnem bojišču. Tednik mu posveča spominske vrstice. "V Gorici pri Radovljici se je smrtno ponesrečila pri neki vožnji 54 letna Katarina Rozman, mati šestih otrok. 307.956.23 inark 60 zbrali pri peti hišni zbirki na Gorenjskem in Koroškem. 22. in 23. avgusta bo še državna cestna zbirka. Ljubljana Koledar Danes, petek. 14. avgusta: Evzebij, m. Sobota, 15. avgusta; Vnebovzetje. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Uprava splošne bolnišnice v Ljubljani opozarja, da je obiskovalem vstop po pol 3 prepovedan in da morajo zapustiti zavodno področje vsekakor in brezpogojno do 3. — Uprava. Kleparski in inštalaterski pomočniki in delavci so vabljeni, da se udeleže delavskega se- ’ stanka, ki bo na praznik, dne 15 avgusta 1942 ob pol 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Zaradi važnosti dnevnega reda so vsi delavci imenovane stroke nujno vabljeni. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ. Deržajeva razstava. V soboto, 15. t. m. in v nedeljo, 16. t. m., nas bo ob 11. uri spet vodil po svoji razstavi slikar Edo Deržaj. Preteklo nedeljo je občinstvo sledilo z velikim zanimanjem njegovim izvajanjem, zato smo prepričani, da bo tudi na praznik in v nedeljo napolnilo razstavni prostor v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti. Predlog hišnega posestnika smo zadnjič brali, naj bi mestna občina prevzela od hišnih posestnikov snaženje trotoarjev poleti in pozimi na ta način, da bi gospodarji, kjer bi na njihovo željo hodnike snažila mestna občina, plačali letno pristojbino. Predlog je gotovo dobro mišljen, vendar pa v Ljubljani sedaj ni izvedljiv. Poglejmo samo, kako bi bilo pozimi. Policijski predpisi, ki določajo kidanje snega s hodnikov, imajo predvsem ta namen, da so hodniki po vsakem novem snegu čim hitreje spet urejeni. Ce zapade sneg ponoči, mora biti sneg s hodnikov spravljen do 7. ure, če pa gre sneg tudi podnevi, pa morajo gospodarji po večkrat na dan dati skidati sneg s hodnikov. Sedaj pa pomislimo, da je v Ljubljani okrog 8000 obcestnih parcel. Z vseh teh 8000 parcel je treba hkrati spravljati sneg. Seveda pa mestno cestno nadzorstvo tega nikakor ne bi moglo opraviti o pravem času, ker ima v najboljšem primeru z vsemi za spravljanje snega najetimi delavci na razpolago samo približno 500 delavcev. Obenem mora skrbeti za oranje, kidanje in odvažanje snega s cest. Pač pa lahko z 8000 parcel spravi sneg 8000 posestnikov in hišnikov. Enako je pri poledici, ki navadno nastopi nenadoma. Mestno cestno nadzorstvo pač ne more takoj na vse hodnike navoziti peska, pepela ali žaganja, pač pa to lahko naglo narede hišni posestniki s svojimi uslužbenci. Tako je torej jasno, da mestna občina ne more prevzeti odgovornosti za posipanje in snaženje hodnikov, saj je to delo zvezano tudi z odgovornostjo in ta odgovornost z morebitno odškodnino ponesrečencem. Iz istih razlogov pa mestna občina ne more prevzeti niti snaženja hodnikov prod posameznimi parcelami, ki bi se njih lastniki nekako abonirali pri mestni občini, ker je praktično nemogoče, da bi na vse te po mestu razkropljene hodnike o pravem času dospeli delavci in potrebno gradivo. Ljubljansko gledališče Drama; -» Sobota, 15 avgusta ob 17: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. jjedelja, 16. avgusta ob 17.80: »Učiteljica«. Izven. Zelp znižane cene od 10 lir navzdoL Ponedeljek, 17. avgusta: zaprto. Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. V tej drami je udarno prikazana razlika med aristokratskim in meščanskim svetom ter borba med poštenostjo in kovarstvom obeh. Igra je zaradi miselnega jedra, ki oznanja boj za človeško dostojanstvo, vedno aktualna. Igrajo: Predsednika — Levar, Ferdinanda — Verdonik, Kalba — Peček, Lady Milfordovo — Mira Danilova, Wurma — Nakrst, MuHerja — Gregorin, njegovo ženo — Polonca Juvanova, Luiza — Ančka Levarjeva, Knezov komornik — Raztresen, Zofija — Juga Boltarjeva. Ponovitev v soboto ob 17. uri po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. V nedeljo v Drami. Dario Niccodemijeva igra »Učiteljica«. Delo prikazuje usodo podeželske učiteljice. Igrajo: Grofa Blagaja — VI, Skrbinšek, posestnika Grdina — Pavle Kovič, šolskega slugo Klopčiča — Košič, policijskega svetnika — Gorinšek, učiteljico — Kraljeva, šolsko ravnateljico — Starčeva, Lizo — Gorinškova. Komedijo je zrežiral Jože Kovič. Za nedeljsko predstavo so cene zelo znižane, od 10 lir navzdol. P. n. gledališko občinstvo opozarjamo, da je predprodaja vstopnic za tekoče dramske predstave tudi v tem času, ko Opera ne uprizarja predstav, v opernem gledališču vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19 ure. V Drami so vstopnice v prodaji samo pol ure pred pričetkom predstave. V. HEISER 70 Zdravnik gre t križem svet Tagore je menil, da je »Indijska zdravstvena služba« zgrešila svoj cilj, ker si ni znala pridobiti ljudskega srca. Dal mi je vedeti, da če bi Rockefellerjeva ustanova delala naravnost z njim, bi njeni uspehi bili mnogo boljši. Odgovoril sem mu, da nam je sicer uradno potrebno sodelovanje vlade,-a da se ravnamo po svojih navdihih in za-mislih, če si hočemo pridobiti ljudske naklonjenosti na način, kakor ga je on zagovarjal. Tagore je sprva sumil, da smo zavezniki vilade, ki ji on ni zaupal, a kmalu se je prepričal, da se naši nameni z njegovimi skladajo. Poudarjal pa je, da je edina prava in dobra pot, po kateri bi prišli do cilja, starodavna indijska pot, ki jo je prav toplo priporočal. Ta pripomba mi je nudila priliko, na katero sem ravno čakal. »Vi ste uživali zahodnjaško vzgojo.« sem mu dejal, »a vendar odvračate vse prispevke, ki jih je svetu dala znanost Zahoda. Preprosto dejstvo, da vi zdaj tukaj, že izpričuje osvo-Zahoda, zakaj stara omika, ki jo Poveličujete, ne bi nakdar spravila na vet take la je, ki vas je pripeljala semkaj.« * Lahi«) bi bil prišel peš.« »A ne v tako dobrem zdravju kakor ste zdaj.« sem odvrnil. »Najbrž pa sploh ne bi bili prišli. Toda najbolj bi me zdaj zanimalo slišati vas. kaj se vam zdi o indijskem zdravilstvu. Zatrjujete, da ima veliko veljavo, a to nikakor ni gotovo. Edina prava pot bi torej bila, da bi njegove postopke preskusili v laboratorijih za znanstvene preiskave, v največji ustanovi, ki so jo ljudje ustvarili, da ugotovijo resnico. Ta usfanova je docela nepristranska; njeni uspehi so resnični in odkriti. Cela kopica zdravil, ki jih hvalite kot uspešne, po znanstvenih dokazih nimajo prav nobene veljave. Mislim, da bi celo vi sami bili zadovoljni, če bi mogli videti, kaj vse delajo v taki znanstveni delavnici, da pridejo do resničnih zaključkov. Ali bi vam bilo pri srcu. da bi si v Pekingu ogledali eno najlepših znanstvenih delavnic, kar jih je sploh po svetu?« Modrec je privoli! in takoj sem poskrbel da so ga sprejeli v »Zdravstvenem zavodu«. Kar sem*>zdajle pripovedoval, je bil edini pomenek z njim glede tega pred-; meta im ko sva ge ppzmeje sipet sreča-1 la, nisem utegnil dognati, ali ga je obisk v znanstveni delavnici spreobrnil k mojemu prepričanju ali ne. Vendar pa sem poslej pozorno zasledoval njegove govorniško delovanje in kolikor sem se mogel prepričati, ni nikdar več govoril proti zahodnjaškemu zdravilstvu. Na Cevlonu smo skoraj sleherni dan naleteli na kake ovire ali razočaranja, a kljub temu so bili naši napori naposled kronani z uspehom. S podporo Rockefellerjeve ustanove je Ceylon prišel do najbolj sodobne zdravstvene službe v iprimeru z obljudenimi vzhodnjaškimi deželami. Naše delo je bilo, da je ta blagoslov prišel nad Ceylon mnogo desetletij poprej, kakor bi mogel človek pričakovati. Ceylon je najboljši dejanski dokaz za Rockefellerjevo geslo: »Človekoljubnost mora sama prinesti dividende.« Tako v gospodarskem kakor v človekoljubnem pogledu so bili haski zdaleka izdatnejši, kakor pa smo, mi sami pričakovali. Ne samo da sta-se zdravje in sreča tega ljudstva moč-j no okrepila, marveč po boljšem zdravju je tudi bogastvo rastlo v geometrijskem razmerju. Čeprav je bilo važno, da smo skušali izpopolniti prikaz o življenjskem razvoju črevesnih zajedalcev na Cey-lonu, je bil vendarle naš zadnji namen, da poženemo bolezen nazaj na ^ kraj izvora in da jo potem docela iztrebimo. Zaradi preseljevanja delovnih sil iz plemena Tamila je Madras postal središče okužbe, od koder so se ti zaje-dailci razširili po vsem tropskem svetu. Po potrpežljivem raziskovanju in potem ko smo premagali črnogledost ter nezaupljivost mnogih, se nam je nazadnje posrečilo čisto natančno določiti zemljepisno lego žarišča okužbe. Zasvetil bo dan ko bo bolezen pregnana tudi iz Madrasa in s tem bo opravljen velik korak v pobijanju bolezni do korenitega uničenja. Zadnfe pribežališče Ceytlon je bil resnično veličasten zgled za ves Vzhod, kjer se je Rockefellerjeva ustanova trudila za širjenje zdravstvene misli. Imeli smo polne roke dela med množico domačinov, ki sta ji bili zdravstvo in zdravje docela neznani besedi. V Avstraliji pa so bili med delavskimi sloji 6ami belci, ki jim je bilo zdravstveno vprašanje domače, nepismenih med njimi ni bilo in priborili «o si že mnoge posebne pravice. Zato je bilo treba tu le nekaj pobude. Leta 1916 sem se moral lotiti britanskih dežel in kolonialno ministr-. stvo v Ijondonu mi je dalo na pot svoje poverilne listine Tako slabo opremljen sem najiprej naskočil važnO in samoupravno trdnjavo — Avstralijo. , Ni pa preteklo mnogo let. ko so z vseh Istrani klicali Rockefellerjevo ustanovo za pomoč tako da smo lahko stavili ■ čedalje strožje pogoje. IZ dušo polno lepih sanj sem priplul v Sydnevski zaliv, posejan z neštetimi otočki, med katerimi so tudi otoki Goajt, Shark in Cockatoo z zelenimi pobočji svojih gričev, kjer se slikovi-j to odiraž.ajo rdeče in karminaste strehe: pod žarkim soncem, ki jo lilo z viška na mesto, je nudil pogled tolik-' šen blesk, da je prekašal sleherni popis. Sprejem v pristanišču pa je bil čisto v nasprotju s to vabečo lepoto. Da sem bil Amerikanec, je bilo jasno po mojem potnem listu. Carinski urednik ga je ošinil s pogledom ter nekoliko rezko zahteval, naj mu pokažem prtljago Brž so se srajce, robci, ovratniki, knjige, časniki in sredstva za telesno nego — skratka vse kar sem imel — usuli po umazanem pločniku. »Lahko greste!« je zagodel mrki mož, ko so bili kovčegi že čisto prazni. »Kdo pa mi bo zdaj spravil vse stvari nazaj?« sem vprašal z nežnim glasom. »Vi!« Preden sem mogel najti pravi odgovor, sem zaslišal s ceste drobno stopicanje in nenadoma se je pri vhodu prikazal častnik v sijajnem kroju. »Ali ste vi doktor Heiser?« me je vprašal. Vloga Madžarske pri oskrbovanju Evrope z živili Vse poljske pridelke, kolikor jih ima preveč, daje Madžarska na razpolago Italiji ih Nemčiji CCLARJEV SIN Budimpešta, 14. avgusta, s. Madžarski minister za oskrbo je napisal v reviji »Das schaffende Ungarn« zanimiv članek o vlogi, ki jo igra Madžarska pri oskrbovanju evropske celine v sed;. ijih vojnih časih. Madžarska, piše minister, se udeležuje orjaškega boja proti boljševizmu ter proti Angležem in Amerikancem ne samo s svojim orožjem, temveč tudi. s svojim gospodarstvom, ker se zaveda, da s tem daje velik prispevek za ustvaritev nove Evrope, kakršno hočeta Duce in Fiihrer. Madžarsko poljedelstvo se ne zadovoljuje z uspehi, ki so bili doseženi s tem, da oskrbuje madžarsko ljudstvo s potrebnimi živili, tudi se ne zadovoljuje s pošiljanjem tistih količin, kolikor jih več pridela, v Nemčijo in Italijo, temveč skuša svojo proizvodnjo še povečati. S tem namenom in da bi madžarsko poljedelstvo moglo sodelovati v novem evropskem gospodarstvu, je madžarska vlada odobrila milijardo pengov za nakup tehničnih sredstev, s katerimi bi lahko povečali madžarsko domačo proizvodnjo. V okviru trgovskih sporazumov z Italijo in Nemčijo, je Madžarska dala tema dvema zavezniškima narodoma na razpolago vse tiste količine kmetijskih pridelkov, kolikor jih ima sama preveč. Ta presežek pridelka v Bački, ki je bila po razsulu Jugoslavije spet priključena Madžarski, bo ali na razpolago za oskrbovanje vojske ali zaveznicam. Kavčuk iz - žita! V eni svojih zadnjih številk prinaša turinska Stampa« zanimiv članek, ki med drugim tudi dokazuje, kako v Združenih državah primanjkuje kavčuka. Takole piše: Kanada, Združene ameriške države, Argentina in Avstralija so štiri bogate izvoznice žita. Pred nedavnim so ustanovili kartel za financiranje tistih količin žita, kolikor jih zase preveč pridelajo. Človekoljubni kartel«, pravijo, da je to. Velike zaloge žita, ki z njimi ne vedo kam, nameravajo prodati, čim bo vojna končana, evropskim narodom. Ali naj opustimo to upanje? Le pustimo ga. Tehnični strokovnjaki Združenih ameriških držav so iznašli kemični postopek, kako spremeniti žito v kavčuk! Doslej so umetni gumi izdelovali Jz premoga ali iz petroleja, zdaj pa so iznašli način pridobivanja gumija kar iz žitnega alkohola. Ta novica je našla v deželah, ki se za takšne izdelke zanimajo, velik odmev. Zastopniki kmečkega ljudstva v ameriškem kongresu so predlagali, naj bi se vse žito, kolikor ga je preveč uporabilo v vojnoindustrijske namene. Roosevelt je odločil, naj se skromen del denarja, namenje- nega za izdelovanje sintetičnega gumija, porabi v ta namen, da se praktično začne izkoriščati novi izum. Amerikanci res store najbolje, če spremene, seveda če se jim bo to posrečilo, svoje žito v a kavčuk. Zaradi vojne in neizogibnega gospodar- 8 skega neuravnovešenja, ki ga je rodila vojna, preživlja evropska celina dobo prehranjevalnih težav, toda, ko se spet povrnejo normalni časi, bodo Evropejci hitro postali popolnoma neodvisni od uvoza žita dd drugod. Zanimiva pa je ugotovitev, da tudi Anglija, ki ima zdaj težave s svojimi prevozi po morju in ki je v dvomih glede svojega bodočega gospodarstva, želi znova postati vsaj deloma poljedelska dežela, ki bi pridelovala vedno več žita. Po vojni se bo tudi angleški uvoz zmanjšal. Medtem pa se Japonci v deželah, ki so bogate na kavčukovem drevju, v deželah, ki so jih pred nedavnim osvojili v jugovzhodni Aziji, skrbno pripravljajo, da bi tam pridelali čimveč bombaža. Tako bo sedanja vojna prinesla revolucijo tudi na velike svetovne trgovske poti. Razdeljevanje moke za hostije Iz I kg moke je treba narediti 1000 velikih ali 3000 majhnih hostij Po poročilu iz Rima se cerkvene oblasti zelo prizadevajo, da bi na pristojnih mestih, pri osrednjih civilnih oblasteh dosegle in izposlovale po- Cesar Neron in njegov čas m. a - retelon 4te». 404M do *o*» - Podroiniea, Novo mesto f