189. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 19. avgusta 1895.
XXVIII. leto.
fthaja vsak dan mvv*«r, isiuisi nedelje in praznike, ter volja po posti prejaumn za »v»tro-o;;priike deiele ka rti loto 1& gld., *h pol l«-t« H gld.. M tvtrt leta 4 prid., *a j»Am vosaec 1 gld., 40 kr. — Za Lj ubij »-.ao brca pošiljanja nn dom za vse leto Id gld., /.a ftetrt leta 8 gid. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom mcuna se po 10 kr.
na mesec, po 'Ji; kr. za ftetrt leta — Zk taje deiele toliko vec, kolikor poštnina snasa. Za osnanila plačuje se od itjriatopne pet-t-vrutc po <i kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po h kr., os se dvakrat, in po 4 kr., fte se trikrat *\i ve* krat «iska Dopisi naj se t*Tole franki rati. — Rokopisi se ne vratfajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st 12. U prav ms tvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v«e administrativne stvari.
Uradnik in duhovnik.
Popolnoma se strinjamo z mnenjem tistih, ki dokazujejo, da je ministarski ukaz, s katerim se določajo državi službujočim uradnikom meje in sicer prav ozke meje javnemu nastopanju, močno utesnil državljanske pravice prizadetih uradnikov, in lahko pristavimo, da bi bil tak ukaz nemogoč v vsaki res parlamentarno vladani državi.
Kakor as čuje, se je veljavnost ministerskega ukaza se razširila, in sicer tudi na take javne fankcijonarje, kateri so v prav rahli zvezi z državno upravo, tako na uradnike državnih železnic in celo na ljudske učitelje. Dočim pa so se državnim uradnikom grenke absolutistične kapljice osladile z napovedjo, da se že sestavlja siužbana pragmatika in da bo vlada iz lastne inicijative /.boljšala uradniške plače, bodo morali naši slabo plačani učitelji zavžiti rečene kapljice neoslajene, v njih naravni grenkobi.
Tendenca vladnega postopanja je povsem jasna. Vlada hoČH, da tisti, kdor opravlja javno službo, komur je za nje uspešno izvrševanje potrebna neodvisnost od vseh strank in strankarskih uplivov in neka avtoriteta, da tisti ne deluj zunaj urada tako, da bi trpel ugled njegov, da bi mogli nastati dvomi o njegovi absolutni nepristranosti.
Ministarski ukaz sega sicer še mnogo dalje, in baš zategadelj se ta ukaz obsoja tako ostro, ali jedro njegovo je to, in to jedro ni slabo. Uradniki — izvzeraši morda jedino nemškoliberalne in nemškonacijonalne — so se pri nas tudi doslej držali teh načel. Izvrševali so s.oje državljanske pravice tako previdno in obzirno, da jim ni moč ničesar očitati, in vlada tudi ni mislila nanje, ko je izdala svoj ukaz, nego imela v mislih zgolj dunajske javne funkcijonarje.
Mej javne funkcijonarje smemo Šteti tudi duhovnike. Duhovnik kot oznanjevalec verskih resnic mora skrbno paziti, da ne oškodi avtoritete, katere potrebuje, da sam ne podkoplje svojega ugleda. Služba njegova, če jo hoče izvrševati vestno, uspešno in tako, da ne bo s svojimi dejanji pobijal svojih  besed, da  ne bo diugače delal in drugače
učil, da ne bo pohujševal ljudstva, je težavna. Treba mu je pred vsem samozatajevanja in takta in le če ga d i čita. ti dve lastnosti, sme upati, da bo dobro izhajal z vsemi ljudmi naj pripadajo katerikoli stranki in dosegel svoj namen.
Žal, da velik del kranjske duhovščine več tako ne misli. Ta del naše duhovščine je ta lepa in jedino prava načela savrgel; ti duhovniki so se opasali z bridkim mečem; iz oznanjevalcev miru in sprave so se prelevili v bojevite politične gladijatorje; s prižnice kličejo na boj zoper vse tiste, ki se jim v političnih rečeh nečejo pokoriti ; proti njim hujskajo ljudstvo očitno in na skrivnem, v spovednici in na leci; obrekujejo jih in zasramujejo jih in skoro bode priprosto ljndstvo mislilo, da stori Bogu in ljudem dopadljivo delo, če vse te brezverce in liberalce pobije, če uniči vsakega, kdor ima tri repe v svojem hlevu ali nekaj stot.akov v hranilnici.
Koliko je to počenjanje že škodilo ugledu du-hovakega stanu in katoliški cerkvi sploh, to vidi vsak na svoje oči. Kriva je tega podivjanost dotičnih političnih župnikov in kapetanov in če le-tih hujskanju in strastuemu, brezobzirnemu rogoviljenju ne bo kmalu konec, utegnemo doživeti £e kaj čudne reči.
Smelo trdimo, da še nikdar noben drug javen funkcijonar ni v uradu ali zunaj urada tako ravnal, kakor ravnajo mnogi naši kaplanje če bi državen uradnik ali učit« lj ravnaltako kakor oni, če bi v strankarsko ali sebično namen« tako zlorabljal svojo veljavo in svojo oblast, ko ti, če bi ga sodišče obsodilo zaradi pregreškov, storjenih pri politični agitaciji, pognali bi ga brez usmiljenja iz službe.
Vlada ueče, da bi javni funkcijouarji posegali v politično življenje tako, da bi to količkaj moglo škodovati ugledu njih stanu in uradu, in zato je izdala omenjeni ukaz. Z* duhovnike ne velja ta ukaz, ker so duhovniki Is podrejeni svojemu škofu, kateremu se morajo brezpogojno pokoriti.
Zato M nam pa vsiljuje vprašanje, kako sodi o ministerskem ukazu knezeškof dr. Missia P
Dejanja njegova kaŽeja. da se ne strinja z načeli, katera smatra vlada za dobra. Nič se ne čuje, da bi bil že kdaj pograjal takega kapelana, ki je zlo
Grajska hči.
(Novelica.  Spisal D. L. Solsk. ) (Dalje.) II.
Cilo je pred dvema letoma.
Olga in brat Milan sta bila oba  v stolnem mestu:   Milan je študiral pravo, Olga pa je popol njevala izobrazbo, ki jo je dobila od domače učiteljice.
Milan je namerjal po dokončanih naukih vstopiti v d ržavno službo, ker nadejati se mu je bilo lepe prihodnjosti ; a prezgodnja smrt mu je prečrtala vse načrte.
V isti hiši je stanoval tudi neki Zd.avko Krasnik, slušatelj na visoki šoli za poljedelstvo. Ker smo o njem že nekaj malega čuli in ker upamo še kaj več slišati o njem, je treba, da se nekoliko natančneje seznanimo i njegovo osebo.
Lep, mlad in prikupljiv je bil ta Zdravko Krasnik. Bil je srednje postave, bolj drobnega obraza, visokega čela, ukusno, a ne gizdavo počesanih črnih Jas. Male brke pod nosom so se mu kaj dobro podajale. Vedel se je uljudno in prijazno, da se ti je priljubil na prvi hip.   Govoril je prijetno, odkrito-
srčno, ne pretirano. V družbi je bil zabaven in dovtipen. Z Milanom sta si bila kmalu jako dobra prijatelja. Vnčkrat je zahajal Krasnik v družbo Milanovo in — bodimo odkritosrčni! — tudi Olgine ni preziral.
Olga mu je vzbudila čut, katerega je do sedaj poznal le po imenu, vzbudila mu prvo ljubezen. Seveda je prikrival, kar se godi v njegovi notra iijONii, kolikor se je dalo; vender nekoč bi se bil moral izdati, zlasti še, ko je opazil, da se tudi deklica vedno bolj in bolj zanima zanj. Moral bi bil prej ali slej dati duška svojemu čutu in odkriti Olgi svojo ljubezen, ko bi se ne bilo pripetilo nekaj, kar je osupnilo in pretreslo vsacega, ki jo poznal Milana. Naglomu je zbolel in umrl. Olga pa je kmalu po bratovi smrti zapustila stolno mesto ter so povrnila domov.
Krasnikn je bila sedaj pot do nje zaprta. Revež je žaloval po „izgubljeni sreči" in se naposled udal neizogibni usodi, ko je videl, da ne more drugače biti. Pridno so je poprijel učenja ter je tudi dovršil z izvrstnim uspehom, kar mu je naklonilo prijaznost in naklonjenost predstojnikov.
Nekega dne mu naznani profesor, pri katerem se je priporočil za službo, da mu je preskrbe! mesto oskrbnika pri Bvojem prijatelju, graščaku pl. Abra-moviču, katero lahko takoj nastopi. Kdo bi bil tega
rabil lečo in spovednico v politične namene ; nismo še doživeli, da bi bil desavouiral, kaj šele prestavil zaradi političnih agitacij sodno obsojenega duhovnika, narobe, kaže se, da je raznim Rudolfom in Bohincem posebno naklonjen, da sploh ljubi take junake, ka-kerAni uganjajo zlasti na Notranskein na pr. v Ložu in v Cerknici svoje politične burke in uprizarjajo velike izgrede.
To ravnanje in mnogobrojne posredne in neposredne izjave pričajo, da obstoji mej nazori vlade in ekacelence dr. Missie nepremosten prepad. Kar vlada glede svojih uradnikov odločno obsoja, to zmatra dr. Missia za dobro in dopustno ; kar hoće vlada pri uradnikih in učiteljih in drugih njej podrejenih funkcijonarjih brezobzirno kaznovati, to hvali in nagraja pri duhovnikih dr. Missia; kar po vladnem mnenju škoduje ugledu uradnikov in uradu samemu, to po sodbi dr. Missie nič ne škoduje ne duhovnikom, ne cerkvi, ne veri.
Vlada in knezoSkof stojita torej na povsem različnih stališčih, nazori vladni in knezoškofov so si dijametralno nasprotni in tu se bode uradmštvo po vsej pravici vpraševalo: kako, da se nam sploh vsako javno nastopanje prepoveduje, dočira je drugi vrati javnih funkcijonarjev dovoljena uprav revolucionarna agitacija iu se nihče ne meni za to, ako kdo zlorabi svojo uradno oblast V
Vemo, da bi vladi ne bilo ljubo, ako bi nje uradniki tako mislili, a dasi bi morala jednaka pravica veljati za vse javne funkcijonarje, smo vendar trdno uverjeni, da se kranjski kapelanje ne bodo premenili, dokler bo škofovska palica v rokah dr. Missie. _
V IJnlilJuiii. 19. avgusta. Tesinska gimnazija. Vladni listi oporekajo novico, da je vlada nameravala postaviti v budget za bodoče leto kak znesek za podporo aove gim nazije v Tešinu. Vsi nemški liberalci in nacijonalci so bili silno razburjeni zaradi te zadeve in pretili, da iz tega nastane drugo celjsko vprašan je Pozabiti pa ne smemo, da je konservativno glasilo „Vater-land" se precej odločno izreklo za državno podporo.
bolj vesel, kakor Krasnik! Ze je mislil, da Olge ne bo več videl, da mu je igiuila za vselej izpred očij in, glej! sedaj mu hipoma z asi ne žarek sladkega upanja. Zopet mu bo možno bivati v njeni bližini, gledati ji v krasne oči, poslušati zvonki njen glas. j In to bo dovolj!
Bil je lep pomladanski dan. Olga je bila že okrevala in danes je šla prvikrat po bolezni ven iz sobe ; saj je bilo vender tako prijetno zunaj. Nebo ja bilo vedro, 10In06 je sijalo, po logili in dobravah se je razlegalo ptičje petje, po vrteli in livadah so cvele cvetlice. Cvetlica vseh cvetlic, grajska Olga, pa je ietftla po graščinskem vrtu dobivši zopet nazaj prejšnji svoj cvet, ki ga je bila mej boleznijo začasno izgubila.
Tu ji pride nasproti novi oskrbnik Zdravko Krasnik.
— „Gospod Krasnik ! Po dolgem času Vas imam čast zopet videti. Bodite mi pozdravljeni!" hitela je Olga ter podala prišlecu , kot svojemu staremu znancu, roko, katero je ta spoštljivo poljubil. „Kdo bi si bil mislil, da pridete Vi k nam P Jaz že ne, Vi skoro tudi ne!
„Jaz, milostljiva! bi ne bil nikdar pričakoval tega," pravi Krasnik.
.Oče mi ni nič povedal, da ste že tu."
„Došel sem stoprav v eraj sem. Zglasil bi se
Naravnost graja ta list, da se je omenjena vest kar dementovala. S tem se je Ramo povzdignila nemAko-narodna prevzetnost. Povedati bi ne bilo naravnost moralo, da se le sedaj še ne dovoli državna podpora, da se bode pa gotovo dovolila, ako bode gimnazija dobro uspevala. Poljaki so torej v tem ozira gotovi pomoči nemških konservativcev. — TeŠinski mestni zastop pa ima velik strah pred to gimnazijo. I)i bi dijake odvrnil od poljske gimnazije, je osnoval dvajset štipendij po 100 gld. za sedanjo nemško gimnazijo.
Avstrijsko nemška zveza. Nemški listi po-nebno naglašajo, da Bolgarija Nemčije nič ne briga. Nekateri avstrijski listi so nato opomnili, kaj bi rekli v Berolinu, ko bi rekli na Dunaju, da jih Al-zacija in Lotaringija nič ne briga. Bismarckovo ham-burško glasilo na to odgovarja, da se trodržavna zveza nu razteza na Balkan, temveč le na sedanje ozemlje Nemčije, Avstrije in Italije. Alzacija in Lotaringija je dol uemske države, dočim v Bolgariji nima Avutrija nobenih pravic, ker ta dežela spada po berolinski pogodbi v okoliš ruskih koristij. Ker se Avstrija od Rusije nima bati napada drugače, kot zaradi balkanske politike, je iz tega jasno, da trodržavna zveza za nas nima tiste vrednosti, kakor za Nemčijo.
Bolgarija in Rusija.   Ujlgarski tuinisterski predsednik JStojilov je dopisniku „Neue Freie Presse" razkladal oduošaje   mej Rusijo in Bolgarijo. Deputacija v Peteiburer se je poslala popolnoma v spo-razumljenju z vlado. Nagovore j. j je sestavila vlada in  iz  Peterburga je deputacija večkrat poprašala, kako naj postopa. Sprva je bila v Peterburga jako hladno vsprejeta, posebno ker so ruski krogi dolždi Bolgare,  da dajo katoliški cerkvi prednost.   Ko je metropolit Klement   pojasnil   vso stvar,   so se pa stvari Ugodneje obrnile. Bolgari hočejo čakati, kakšen bode sad približanja Rusiji.   Stranka vladnih privržencev narašča. Še v krajih, ki so veljali za trdne postojanke Cankova iu Karavelova stranke, je narod za vlado.   Sobranje je za vlado in vlada se nima ničesa bati. Vlada ne ve za nobene pogoje, ki bi jih bila stavila Rusija.   Noben  bolgarski  parlament bi pa ne privolil, da bi se na novo volil knez. Kako se voli knez, določa zakon.   Če je sobranje, katero voli kne/.a. zakonito Bestavljeno, o tem ima po ustavi odločevati sobranje samo z ver.fikacijo volitev, če bi volitev kneza bila nezakonita,  bilo bi vse nezakonito,  i-ar je sobranje že sklenilo. Če bi Bolgari privolili,   -:a  bi Rusija odločevala o zakonitosti tedanjega sobranja, bi kaka vlast po novi volitvi zopet lahko trdila, da sobranje ni bilo zakonito voljeno. To bi vzbudilo velike zmešnjave.   Te cene Bolgari ne morejo plačati za sporazumljenje z Rusijo. Bolgari žele, da knez prestopi k pravoslavni veri, a zahtevajo pa tega ne. Hksarh je to željo izjavil že knezu.   Vender je to notranja bolgarska zadeva in zaradi nje ni treba preminjati ustave. Vse naj knez odloči po svoji volji.  — Iz vsega je vidno, da kaj gotovega o uspehu deputacije  niti  bolgarska vlada ne ve, ali pa povedati noče.  Drži se pa po večjem stališča, katerega se   je držal Stambulov, samo da tako ne  kaže nasprotja do Rusije. Govorice zaradi pnzuaija kneza so najbrž le ugibanja.
bil pri Vas, pa se mi je reklo, da ste bolni. Danes pa Vas, mdostljiva! že zopet vidim zdravo, kar me jako veseli."
„Nekaj bolna sem bila, da; danes sem prvič vstala in šla ven."
„Tako?" začudi se oskrbnik.
„Kako Vam pa kaj ugaja naš kraj, gospod Krasnik V" vpraša Olga.
»Kolikor sem   ga dosedaj  vide),  mi je jako
všeč."
Privadili se menda že boste, ne ?u
„Hrezdvomno, mdostljiva!u
„Pa predolgo vas že zadržujem, gospod oskrbnik! Vi imate gotovo še mnogo opravila/ reče Olga.
„Prosim, Vi me nikako ne zadržujete," odgovori Krasnik.
Saj zadnjikrat se menda nisva sešla, da bi se težko ločila",   pošali  se deklica ter  se ljubko
zasmeje.
„Bog varuj, da bi se bila zadnjikrat!" pravi oskrbnik in, poljubivši ji roko, odide z globokim poklonom.
Olga se ozre za njim, in nehote ji šepuejo ustnice: fte krasnejši je, nego pred dvema letil Ne imenuje se zastonj; Ktasnik!u (Dalje prih.)
Armensko vprašanje. Turki so bili že veseli, da je v Londonu se premenila vlada, kajti nadejali so se, da bode Salisburj kar pozabil na armensko vprašanje. Zmotili so se, novi ministerski predsednik misli menda pokasati v tem še večjo odločnost, nego jo je kazal prednik njegov. Že v prestol nem govorn se precej odločno o armenskem vprašanju govori, a v gospodski zbornici je pa Salisburv naravnost dal razumeti, da evropske vlasti, zlasti pa Anglija ne bodo podpirale obstanka Turčije, ako turška vlada ne bode poslušala svetov velevlastij iu trpela anarhijo v svoji državi. Dal je razumeti sultanu, da ne bode dolgo sultanoval v Carigradu, ako bode trmoglavo se upiral evropskim vlastim. La škoda, da Salisburj še glede Makedonije ni tako odločno govoril. — Po poročilih iz Carigrada je pa sultan v največji zadregi. Rad bi dovolil reforme, a se boji fanatičnih mohamedancev.
Španija. V dveh španskih pokrajinah so nastali republikanski nemiri. Ustaši so potrgali brzojavne zveze. Vojaki in žandarji preganjajo ustaše. Već oseb so zaprli. Za Španijo je ustaja ob tem času jako nevarna, ko ima na Kubi mnogo vojakov. Če hitro ne zatre ustaje, utegne postati nevarna za monarhijo.
Koreja. Ministerstvo, katero je na Koreji imelo u peljati reforme, je odstopilo, ker se je sprlo s kraljico zaradi reforme dvorne straže. Vodja stranki, ki je za reforme, Jak, je bežal v Japan, ker ga hočejo tožiti, da je pomagal Japoncem ujeti kralja. Konservativci, ki so prišli na krmilo, so ljudstvo nahujskali, da naj razruši japonsko poslaništvo, katero so branili vojaki. Japonski poslanik se je vrnil v Soeul, da varuje japonski upliv. Ker je re-formska stranka prav za prav japonska stranka, je vidno, da se na Koreji začenja neko gibanje proti Japoncem. Pobegli Jak je bil v odstopivši vladi minister notranjih stvarij. Najbrž tu zopet hujskajo Kitajci, ki ne morejo preboleti, da so zgubili svoj upliv. Zaradi Koreje je bilo prišlo lani do vojne in tudi sedaj je mogoče, da bi zaradi Koreje še prišlo do kacih zmešnjav na azijskem vzhodu.
Dopisi.
'Mt llleilu, 18. avgusta. nSlov. Narod" je že omenil našo slavnost povodom blagoslovljenja zastave.  Dasi smo na obalih našega jezera pogrešali marsikoga, dasi i mi nismo mogli vsega storiti kakor smo hoteli ter bi bilo prav, smemo vender reči, da je bila slavnost za naše razmere, kolikor je na deželi možno zahtevati, gotovo jako slovesna. Grom topičev naznanil nam je takoj  po deveti uri obisk zastopnikov metropole naše,  bele Ljubljane. Pričakovali smo jih pred županstvom; tam je bila zbrana požarna  bramba z zastavo,  bralno društvo naše, bralno društvo gorjansko z zastavo, bralno društvo tržiško, zastopstvo pevskega društva „Triglav", zastopniki   „Slov. planinskega društva11, podružnice planinskega društva v Radovljici.   Prišli so vozovi in na veselje naše vsprejeli smo vrlo pevsko društvo n Slavec", katero se je z zastavo na čelu v obi lem številu udeležilo slavnosti naše. Župan naš gosp. J. Peternel je pozdravil vrle Slavce in na to stopila so društva v red ter v sprevodu korakala na M lino, od koder so se prepeljala s čolni na otok. Tam se je vršilo blagoslovljenje pred cerkvijo.   Po blagoslov-ljeuji bila je slovesna sv. maša in na to odpeljala so se društva zopet do Petrana. Od tam šel je sprevod do gostilne g. Jeklarja, kjer se je vršil obed. Tu smo čuli navdušene govore in hitro je prišel čas za tombolo. Udeležba bila je zelo mnogobrojna. Mi slili smo, da se je šele pričelo in že je bil večer in ,Slavec" je moral oditi.   Domačega okraja društva stopila so z zastavami v red ter sprem la „Slaven" v sprevodu do župana, kjer se je bilo treba posloviti.  Ostali smo z društvi domačega okraja sami. Pričel se je koncert v „Lujizini kopeli". Bd je dobro obokan.   Lepo je bilo gledati krasna naša dekleta v lepi gorenjski noši, čvrste fante naše v irhovini s krivci za kastorci.   Reči smemo, da je bilo petje tako točno in krasno, da bi naš zbor lahko nastopil v vsakem mestu. Minul je koncert, vzdignili smo se vsi od prvega do zadnjega ter korakali do župana, kjer ho je pričela zabava, ki je trajala pozno v noč. Vrstili so se rasni govori, resni in zabavni. Lahko rečemo, da tako zabavnega večera nismo tuše imeli. Bili smo svoji pri svojih.   Prepričali smo se, da se v domači hiši Človek najbolje zabava.   Ne iščimo torej v prihodnje tujih lokalov, katerih gospodarji so zagrizeni nasprotniki, kateri nas celo takrat, kadar od naa služijo lepe novce, gledajo kakor pes mačko. Toliko o dnevu naše veselice.  Društva, katera 8o toliko pripomogla k dobremu izidu naše ve Belice, naj vzprejmo najlepšo našo zehvalo ter naj bodo prepričana, da se bodemo vedno odločno po • tegovali za naša narodna prava ter upamo, da nam bodo pri tem i druga slovenska društva vedno v pomoč. Razmere naše so težavne, a Bled je za Slovensko velikega pomena in le odločnost naših čvrstih
ljudi j bode nam pripomogla, da ohrani raj Kranjske narodno /ice.
Is Maribora, 17. avgusta. (Občni zbor delavskega in bralnega drnštva.) Drugi redni občni zbor »delavskega bralnega in pevskega društva1 vršil se je dna 11. t. m. Udeležba je bila velika. Pričajoči so bili skoro vsi sodelujoči udje ter nekateri člani mariborske čitalnice. 0. Skrbinšek je otvoril zborovanje s pozdravom vseh gostov in na to v kratkem, a jedrnatem govoru pojasnil društveno delovanje v minulem letu, na kar so se odobrili. Začetkom leta oglasilo se je 112 rednih in 32 podpornih ndov, izstopilo jih je pa a časom 40 prvoimenovanih, ostaja jih torej žalibog le še 72. V odbor so bili voljeni: Predsednikom vrli in neumorni g. Št. Skrbinšek, podpredsednikoma gg. Janko Zupan ter Drag. Tratnik, tajnikom g. Jos. Ivanu**, blagajnikom g. Jos. Kregar. Odbor sestoji iz sledečih gospodov: Iv. Fabjau, Sun. Marčič, Makso pl. Suš kovic, Mih. Korošec, Cvetkoslav pl. Waiss, Drag. Klobučar, Ivan Homec, Jak. Milavec, P. Vaupot, Tone Bizovičar. — Odborniški namestniki so gg.: lv. Skvarča, T. K'ampfer, Da v. Zdol-šek, Jos. Spindler, A. Rebolj. Računskim preglednikom gg. Iv. Klobučar in Mat. Srnigoc. — Pri razpravi o raznih nasvetih je odbornik g. I. Milavec predlagal ustanovitev telovadnega društva „Sokol" v Mariboru ter ž ni i m spojenega II. „tamburaškoga zbora", združenega s čitalničnim. Za ustanovitev telovadnega društva „Sokolau potrebovali bi v prvi vrsti denarne pomoči, sicer je tu sredi nemških neprijatelje v težko kaj opraviti. Prostor bi se kmalu dobil, pa kaj pomaga telovadnica, če ni potrebnega orodja. Oglasilo bi se najmanj 50 udov, saj je mej mariborskimi delavci vsaj 80 Slovencev, dasi je mej njimi mnogo zaspancev. — Veliko oviro delajo tndi rasna nemška društva. Vzlic temu pa je zanimanje za BS »kola" toliko, da bi izvrstno uspeval, ko bi se omogočila ustanovitev. Denarni prispevki so torej potrebni, zlasti pa bi bilo ustreženo, ko bi druga Sokolska društva nam hotela kaj zanje nerabnega orodja prepustiti. Dne 18. t. m. volil se bode poseben odsek, ki bode imel nalogo, delovati in skrbeti za ustanovitev novega društva. Nadalje bode se vsakikrat ime vsakega velikodušnega darovalca razglasilo v slovenskih časopisih.
Vabilo
k
občnemu zboru
dijaškega, podpornega društva
v Ljubljani,
ki bode
dne 3C avgusta 1895. leta ob šestih zvečer v čitalnici.
Dnevni red:
1. 0govor predsednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Volitev odbora.*)
5. Volitev računskih preglednikov.
6. Posameznosti.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1895. V imenu odbora:
Dr. Danilo Vaj ar on       Ivan Hribar
t. t. tajnik. t. 6. predsednik.
*) Določbe pravil glede občnega zbora se glase:
§ 13. Odbor iteje poleg predsednika in njegovega namestnika 13 članov. Vsi člani morajo voljeni biti izraoj DHtanovnikov in rednih članov; vender pa ▼ odboru ne sme biti vec ko 7 ustanovu i kov. Poleg predsednika in podpred-Bednika mo a stanovati vsaj sed m» odbornikov stalno v Ljubljani. Ostalib ti odbornikov voli se tako, da ima Kranjska (zunaj Ljubljane,) ŠUjerska, Koroftka, Goriška, Trat a okolico in Istra po jeduega za-ttopnik* v odboru.
§ lil. Redni občni zbor je vsako leto meseca julija ali avgusti in zboruje v Ljubljani.
§ 2U. ObCnemu zbora pridržano je: n) \oliti predsednika, njegovega namestnika in trinajstero
odbornikov;
hj voliti tri drustvenike sa preglednike niftiinov ;
c) imenovati častne člane;
t) sklepati o raćunnkem s Ispu in proračunu t ar o poročilu rucunskib preglednikov ;
d) Bklepati o preaaembi pravil;
>•) jemati v pretres samostalne predloge drafitvenikovj
j) sklepati o raspustu društva;
§ 21. Občni sebor sklepa o vseh predlogih z naupolovično večino glasov. Kedar je jednako glasov, odločuje predse mik.
§ 22. O samostalnih predlogih drultvenikov se nme le takrat, obravnavati, ako so bili 14 dmj prej naznanjeni d ufitvenemu odbora.
Za veljavnost sklepa o premembi pravil Ireba je, da glasujeta sanj dve tretjini navzočih drufttvenikov.
§ 23. Obrat ate občnega zbora, kateri je sklepčen, ako B.i ga udeleži vsaj 30 društven kov, vodi predsednik ali njegov namestnik.
Vsak druitvenik ima pravico pooblastiti sodrustve-niks, ds ga zastopa na obenem zboru, vond.tr pa ni kdo a* sme imeti veo ko pet glasov.
Za legitimacijo pooblaščencevo sadostuje lastnoročno podpisana izjava pooblasttioeva.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. avgusta.
— (Cesarjev rojstni dan.) V stolni cerkvi je daroval ob 10. ari knezoskof dr. Missia veliko maso ob asistenci stolnega kapitelna in o navzočnosti vseh civilnih dostojanstvenikov deželnega predsedstva, sodišč, deželnega odbora, mestnegs zastopa, trgovinske zbornice, profesorskih zborov, poštnih in drugih uradnikov in mnogobrojnoga občinstva. Vojaška mada je bila ob 9. uri, opoludne pa je bil častniški dinčr v hotelu priMaliču. Pri deželnem predsedniku so se oglasila odposlanstva deželnega odbora, mestne občine, trgovinske zbornice, kmetijske dražbe, veteranskega zbora in društva rudečega križa s prošnjo, naj javi najudanejše čestitke in izraz lojalnosti na najvišje mesto.
— (Trda roka finančne uprave) — kdo je ne pozna, kdo je ni že Čutil? Mislili smo, da se bode iz ozirov na posledice potresne katastrofe kaj omehčala, a varali smo se. Trda je slej kakor prej, trda, kakor da je od brona. Vsled potresa je za nekaj časa zavladala mej trgovci in obrtniki v našem mestu velika stagnacija; zaslužka ni bilo ; nihče ni nič naročil, nihče nič kupil. Znani so nam slučaji, da nekateri trgovci in obrtuiki prve tri mesece po katastrofi niso niti toliko zaslužili, kolikor so porabili za razsvetljavo svojih lokalov in tudi še sedaj ni bolje so dohodki kaj pičli. Vzlic temu je finančna oprava začela iztirjavati davke. Miooli teden so dostavljali plačilni nalogi za plačanje obrt-nine, danes pa se že dostavljajo opomini na plačanje dohodarine za prvo polovico t. I. Kje za Boga naj ljudje sedaj dobe denar za plačanje teh davkov ? Razen nekaterih izkuharjev in krčmarjev nihče nič ne zasluži, velika večina trgovcev in obrtnikov čaka na podporo in posojilo, da si količkaj opomore, da poravna vsaj najnujnejše svoje obveze — finančna uprava pa iztirjava davek in proazroča ljudem stroške, še predno so dobili kaj podpore ali posojila.
— (Podpore in posojila) Komisija, sestavljena pri deželni vladi, da presoja prošnje ljubljanskih hišnih posestnikov za podpore in posojila, je svoje delo že popolnoma dokončala. Rešitve prošenj se bodo prošnjikom dostavile tekom prihodnjih dnij. Prošnje obrtnikov in trgovcev za posojila in podpore predloži mestni magistrat še ta teden deželni vladi.
— (Vest o slovenskem razstavnem vlaku v Prago) vzprejeli so bratje Cehi z velikim veseljem ter se že pripravljajo na dostojen vzprejern. Razstavni izvrševalni odbor dal je svoji radosti duška v brzojavki, katero je poslal včeraj g. Iv. Hrib ar j u in katera se glasi: „ Jako se veselimo prihoda naših najdražjih slovenskih bratov na narodopisno razstavo. Vsi nam bodete srčno dobro došli14. — Udeležencem razstavnega vlaka naznanjamo, da bodo vozni listki veljali jeden mesec dni, to je do vštetega 30. septembra t. 1. Ne glede na postaje mej Prago in Dunajem more vsak udeleženec na povratku pretrgati potovanje dvakrat mej Dunajem in Ljubljano. Ker je na Dunaju zveza mej južno in Fran-Josipovo železnico jako neugodna, sklenil je odbor, ne potovati preko Tabora, ampak po državni železnici čez Brno, Pardubice, Kolin itd., torej po najlepših krajih čeških, in se vrše o tem pogajanja. Iz Trsta do Ljubljane ne poj de poseben vlak, torej se morajo rodoljubi mej Trstom in Ljubljano pridružiti razstavnemu vlaku v Ljubljani, to je pravočasno dospeti v Ljubljano. Unanje udeležence nujno prosimo, naj pošiljajo denar nemudoma ali najdalje do 26. t. m. jednemu odbornikov Iv. Hribarju, dr. D. ■Majaronn ali Ant. Trstenjaku. Vozne cene veljajo do Prage in nazaj.
— (Šolska porodila.) Letnemu izvestju c. kr. obrtnih strokovnih šol za obdelovanje lesa in za umetno vezenje in Šivanje čipek v Ljubljani povzamemo, da je bilo v šoli za obdelovanje lesa v 4 letnikih 74 rednih učencev in hospitantov, mej njimi 71 Slovencev, 2 Nemca in 1 Hrvat; iz Ljubljane jih je bilo 11, iz Kranjske 60, iz družili dežel 3, po veri vsi katoličani. Javno risarsko šolo je obiskovalo 30 učencev, vseh frekventautov je bilo torej 104. V šoli za nmetno vezenje in šivanja čipek je bilo v 3 letnikih 62 obiskovalk, po materinem jeziku 49 Slovenk, 10 Nemk, 2 Poljakinji in 1 Italijanka ; i/. Ljubljane jih je bilo 25, iz Kranjske 25, is druzih dežel 12; raznn 1 Židovke so bile vse katoličanke. »Poučevalo je poleg ravnatelja Ivana Subicav soli za obdelovanje lesa 7 strokovnih učiteljev, 4
delovodje in 6 pomožnih učiteljev; na šoli za umetno vezenje in šivanje čipek 3 strokovne učiteljice, 1 učitelj risanja in 4 pomožni učitelji.
— (Sodna obdukcija) Znani ljubljanski mesar Slovša je minoli teden v mestni klavnici hkrati umrl. Zgodilo se je to mej delom in vse kaže, da se je mož pri navijanja ubitega vola pre-teguil in kak notranji organ tako poškodoval, da ga je dohitela smrt. Ker pa je nastala govorica, da je bil Slovša otrovan, je sodišče zaukazalo sodno obdukcijo trupla. Obdukcija se je zvršila danes popoludne.
— (Najvišje darilo.) Nj. Vel cesar je poklonil iz najvišje zasobne blagajnice konventu usmiljenih bratov v Gradcu za novoustanovljeno bolnico v Novem Mestu darilo 400 gld. v
— (Zgradba nove cerkve v Smartinu pri Litiji) se utegne pričeti že bodoče leto. Te dni so se dovršila tehnična merjenja in se je ukrenilo vse potrebno, da se bode lahko pričelo graditi novo cerkev, za katere izvršitev se posebno krepko zanima č. g. dekan Lavrenčič.
— (Zanimiv slučaj ) Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroća: V naši župni cerkvi bil je v nedeljo 18 t. m. ob polu štirih krst, ob tričetrt na Štiri poroka, ob štirdi pa pogreb.
— (Toča) je pobila minuli teden precej hudo okolu Sonce v škofjeloškem okraju. Tudi na sosedni goriški Btrani je nevihta naredila veliko škodo.
— (Napad na Bledu) Minuli teden je napadel ž» večkrat zaradi težke telesne poškodbe kaznovani Jože Pazler iz Mlina na Bledu najprej nečega tujca z Dunaja, potem pa viuskeg« trgovca g. j. C. Juvančiča, ko je poslednji na svojem posestvu večerjal z rodbino. Napadalec je imel odprt nož in je ranil g Juvančiča, a k sreči le lahko, ker bo sosedje prihiteli in mu iztrgali nož iz rok. Drugi dan se je Pazler sam ovadil sodišču. Bržkone se mu je začelo že tožiti po zaporu, kjer se takim tičem I« predobro godi.
— (Aljažev stolp na vrhu Triglava) Vse obiskovalce naš h planin in njih v Jikana mogočnega Triglava utegnejo zanimati nastopne črtice o razglednem stolpa, ki ga je dal č. g. župnik Aljaž brez hrupne reklame postaviti na Triglavu. Kakor smo že poročali ob svojem času, je kupil g. župnik potrebni svet od občine Dovske in naročil takoj delo. Razgledni Htolp je narejen iz močnih železnih plošč, ki so počinjene. Stolp je 2 metra visok, okrogel in ima 1 25 m. v presežku. Oken ima 8 in sioet 4 nižje, skozi katere se vidi sedeč na klopi, ki je ob steni in 4 višje, skozi katera si je možno ogledati prekrasno panoramo Triglava stoje\ V tem stolpu bodo obiskovalci Triglava zavarovani proti vetru lahko dlje časa uživali Krasen razgled, kar sicer pri hudem vetru, ki je navadno na vrhovih gora, ni mogoče. V stolpu j« tudi nekaj odej in dvoje samovarjev za čaj kuhati. Stolp sam je z vijaki dobro pritrjen v skalo iu še z bakreno žico privezan, da more kljubovati viemenskiin nezgodam.
— (Zivinozdravniška potovalna predavanja.) Vsled naredbe dež. vlade so se tudi letos nadaljevala zivinozdravniška predavanja, ki so se lani tako prikupila kmetskemu prebivalstvu. Dozdaj so bila dne 7. julija v Predvoru, 14. julija v Mavčičah, 21. julija pri sv. Križu poleg Tržiča, 28. julija v Cerkljah iu 4. t. m. v Start Loki. Udeležba je bila večinoma dobra, v Predvoru je prišlo 250 poslušalcev, v Mavčičah in v Cerkljah po 150, pri sv. Križu 70, v Stari Loki pa jih je prišlo le kakih 30, ker je bila ravno isti dan tam neka slavnost. Tudi letos so izrazili udeležniki teh potovalnih predavanj željo, naj bi se večkrat prirejala in na raznih mestih.
— Premeščen je ) Poštni asistent v Zidanem mostu Fran Polheim je premeščen v Gradec.
— (Goriški občinski svet protestuje) Poslanca dr. Gregorčič in grof Alfred Coronini sta v zadnjem zasedanju drž. zbora stavila več interpelacij, s katerimi sta, navajajoč razna fakta, postavila v pravo luč ne samo gospodarstvo mestne občine goriške, nego tudi politično mišljenje in delovanje vladajoče klike. Zdaj hkrati so se mestni očetie goriški domislili, da bi ne škodovalo, proti navedbi komproraitujočih jih taktov protestu vat i. Storili ho tako. Trud je bil prav nepotreben. Pakt uiti poskusili niso ovreči, in kdor jih pozna, tega prazne besede ne bodo napotile, da bi postal drugačnega mnenja. Pri merodajuih krogih pa jim njih poče-njanje itak nič ne škoduje — čemu torej protesto-vati? Pri isti priliki, ko je občinski svet storil ta sklep, je tudi sklenil, pritožiti se na ministarstvo proti ukazu dež. šolskega sveta, da se mora mestna slovenska ljudska šola otvoriti dne 15. septembra in da je za to odgovoren mestni župan.
— (Vrl župan nemskonacijonalnega kroja.) Iz Slovenjega Gradca se nam piše: Rojstni dau Njega Veličanstva praznovali smo spodobno s slo • vesno službo božjo. Po končanem opravilu šli bi se mej drugimi zastopniki in načelniki raznih korporacij tudi mestni očetje poklonit ces. kr. okrajnemu glavarju ter ga prosit, da sporoči na najvišje mesto čuvstva vernosti in spoštovanja prebivalstva — ali navaden svetnik obrača, župan dr. Tomschegg pa obrne. Na dotično modro vprašanje nekega političnega rokodelca, ali bi naj šli, izvolil je namreč
v pričo čudečega se občinstva izdati ukaz: „VV i r finden keine besondere Veranlaa-8 u n g". — Da, ko bi trebilo čestitati Bismarcku ali pa Viljemu — pa tako! Lieb' Vaterland, magst ruhig 8ein t — ko sloniš na takih pangermanskib stebrih.
— (Razpisane službe.) Na c. kr. radarski šoli v Idriji mesto katoliškega veroučitelja z letno plačo 500 gld., aktivitetno priklado 100 gld , in pravico do 6 petletnic po 50 gld. ter činom X. razreda državnih uradnikov. Prošnje do dne 1. septem bra rudarskemu ravnateljstvu v Idriji. — Pri okr. glavarstvu v Krškem mesto pisarja od dne 1. sep-rembra. Plača 1 gld. na dan, v slučaji dobre po-rabnosti tudi več. Prošnje okr. glavarstvu v Krškem.
* (Veteranski shod) se je vršil minoli ted«n na Dunaji. Predsedoval mu je umirovljeni general Mingazzi. Navzočni so bili odposlanci veteranskih društev iz vseh kronovin. Shod je vzprejel resolucijo, s katero se je izrekel za ustanovitev občeavstrijske zaveze veteranskih društev.
* (Poskusen atentat na kraljico Natalijo) pod tem senzačnim zaglavjem so poročali razni listi, da je v Belemgradn vdova nekega naddeset-nika, Jelič, napadla pred cerkvijo kraljico Natalijo in jo sunila v prsi, ter da so na padal ko zaprli v blaznico. Stvar je malo drugačna. Vdova Jelič je pred kratkim na neko Brbsko srečko zadela glavni dobitek, a državna blagajnica jej ga ni mogla izplačati, knr je — prazna. Zasluga za to gre razkralju Milanu. Vdova Jelič je hotela kraljico prositi pomoči in jo le potipala na ramo, da bi nje pozornost obrnila nase. Da so ženo takoj zaprli v blaznico, temu se ni nič čuditi; kdor more misliti, da kaj dobi iz srbske državne blagajnice, ta res ni zdrave pameti.
Davila i
Uredništvu   našega   lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Andrej Lavrenčič v Št. Petru na Krasu 2 kroni z ozirom  na dober izid.   Bog in narod! — Živio rodoljubni darovalec in njega nasledniki !
Knjitavnost.
— „Češka slovnica". Pravnik St. Radić v Zagrebu pri uredništvu „Obzora* nas prosi, objaviti naslednje naznanilo: Te dni sem oznanil po hrvatskih časopisih, da sem napisal češko slovnico z obsežnim češko-hrvatskim slovarjem, in da jo d<*m tiskat, kakor hitro dobim 300 predplačnikov. Potujoč po slovenskih zemljah sem se nveril, da tudi S'o-venci živo in težko čutijo potrebo, da se uče slovanskih jezikov, osobito češkega. Dobro vedoč, kako rad in kako lahko izobražen Slovenec čita hrvata*, osobito, odkar je „Matica hrvatska" izdala „11 ečmk hrvatsko slovenski", o,",nanjam svojo slovnico i slovenskemu občinstvu: Slovenec, kateri ee želi bit.ro in lahko naučiti češki, poleg tega pa se še utrditi v hrvaščini — in to želi gotovo vsakdo, kdor uva-žuje, da vsi politiški in kulturni odnošaji baš te tri narode silijo, da misel o slovanski vzajemnosti pc -vsem provedejo — blagovoli naj se oglasiti do prvega septembra t. 1. pri meni. S čistim dobičkom izdal bom že spisano hrvatsko slovnico za (' -h«', katere dodatek obsega navodilo, kako more Čeh, naučivši se hrvatski, ob jednem dobro razumeti tudi slovenski. — Slovnica bode obsegala okoli 5 tiskanih pol in bo stala 50 krajcarjev.
— „Kmetovalec" ima v št. 15. tole vsebino: Važno za naše vinogradnike; Dobre vrste rži; Brezmatičnost čebel; Kako bi se zelenjadarstvo na deželi dalo povzdigniti; Trt na bolezen antr^knori ali črne koze; Razno reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c kr. kmetijske družbe kranjske.
Brzojavko,
Dunaj 19. avgusta. Badeni je prišel oa Dunaj in potuje k cesarju v lschl. Definitivno ministerstvo se sestavi v začetku oktobra. Govori se, da bo Badeni ministerski predsednik in minister notranjih stvarij, Gautscb učni in Chlumeckv trgovinski minister. — Bacquehem postane štajerski in Kielmausegg zopet dolenje-avstrijski namestnik.
Dunaj 19. avgusta. Sklep sleskega deželnega zbora, da se podeli mestu Tešiuu poseben statut, ni dobil cesarskega potrjenja. Namen temu oklepu je bil, Tešm narediti za nepremagljivo nemško trdnjavo.
Budimpešta 19. avgusta. Škofovski zbor je odobril od primasa sestavljene instrukcije glede civilne poroke. Javlja se, da se bode ekskomuniciral vsak, kdor bi se vzlic kanonicima oviram civilno poročil.
Peterburg 19. avgusta. Topničaraka vojašnica v Tuli je zletela v zrak. 300 oseb je mrtvih, mej njimi več Častnikov. Vojašnica je bila spodkopana in rov napolnjen z razstreli votn. Več oseb so zaprli.
Pariz 19. avgusta. Vlada je odpovedala italijansko tuneško trgovinsko pogodbo.
VjOtff-rtJiic drcekc 17. avgusta. "V L i n c u: 74,     5ii.     48,     f>9. C6.
V Trstu: 42,     63.     25,     58, 83.
Umrli no v ljjtifi>IJaul:
17 avgust*: Leopold Pesnik, mizarjev sin, 6 let, Kravja dolina (baraka). — Leopold Slovfia, mesar, 38 M, Poljanska cesta St. 57. — Franca Jevc, knjtarica, 34 let, Črna vas fit. 25.
Meteorologično poročilo.
Avgust |	ČaB opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
17. 18. n	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	740 9 .13 1°C 742-1 ! H 9» C 741 4 20 1° C		sr. 8vzb. Sl. SV7.ll. moč. vzh.	del. o bi. megla jasno	00
r» 19. ■	(i. zvečer 7. zjntraj 2. popol.	741 9 741 9 7409	13 7° C 8 8° C 21-4° C	sl. svzh. sl. ssvzhod sr. vzjvzh.	jasno megla jasno	0*0
Srednja temperatura Bobote in nedelje 144' in 14 2, oziroma ca 4 3° in 4 4" pod oormalom.
2DuL3aaj3lga. "borza,
dne* 19. avgusta 1895.
Skopni državni dolg v notah.....100 gld. 95 kr.
Skupni državni dolg v srebru   ....   101   „ 20 „
Avstrijska zlata renta....... 123   , 20 „
Avstrijska kronska renta 4" 0.....101   , 25 ,
Ogerska zlata renta 4" „.......123   „ 10 B
Ogerska kronska renta 4' „.....10O   m — „
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1069   m — „
Kreditne delnice.........397   „ 35 ,
London vista...........121   , 25 a
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   .    59   „ 27", ,
20 mark.......,   .   .   .   .     11   , 8o a
20 frankov........... 9   „ 62 „
Italijanki bankovci........ 45   „ 75 ,
C. kr. cekini........... 5 • . 72
JL i
Sllvlja in Evgcn Lah naznanjata v svojem i n hčerke Vida imenu vsem sorodniki mi, prijateljem in znancem pretuJno vest, da je njih pre-Ijubljeni sinček, oziroma brat (1069)
JOSIP
danes ob 91 uri dopoludne po kratki in mnčni bolezni v nežni starosti 7l/, mesecev mirno v Go-Bpodn zaspal.
Pogreb se bode vrSil v torek dnd 20. t. ta. ob 4. uri popoludne iz btse žalosti st. 170.
Pokojnik bodi  priporočen v prijazni spomin!
V Kranju, dne l*, avgusta 1895. (Mesto vsacega posebnega naznunila.)
.S "S m >
■ — >
1*8
-o x
.i s.
rt ur
V vročem letnem času
so more priporočati kot najboljša i« naj-VIII. koristnima (15-8)
osvežujoča in namizna pijača,
posebno pripravna z.i mešanje z vinom, konjakom in sadaiuu sokovi,
O LAVNO SKLAD I STR
IJEVT*
Ta upliva osvcžmalno in oživljajoče, vzbuja slast, do jedij, poapeiuje prebavljen je. Po lotu jo pravo okrepčcvalnn sredstvo.
Ni« .....h> •+» «A- •    *■* •*» »v. .v
Vseni ljubim prijateljem in znancem, od katerih se nisem mogel pri odhodu iz Ljubljane v Maribor osebno posloviti, klicem tem potom
Na «dar!
Ernest Koželj
(1068) mag. pharmaciae.
F
Ba
mm vzprejmejo na hrano ln stanovanja pri Jako ■Olldni druitnl. — Več pove iz prijaznosti uprav niltvo „S ovenskega Naroda". ti0>i7—1)
zijski
iitfe primeru« Mliižl»e, katero takoj na* Mlopl. Ponudbe se prosijo pod naeiovom: C. D. 48 poste restante LJubljana do 21. avgusta.   (1059— 3)
Vzprejmem takoj mladega spretnega
Slovenski  stenograf prednost.    Plača  30 do 45 gld. po zmožnosti.
Dr. Dragotin Tre o
(1047—5) odvetnik t Postojini.
Išče se
gostilničar na račun
ia goMtlliio ,.■■« xel«?u«?iis lirlbii". Imeti
mora kavcijo. — Ravno tam ho odda (1070—1)
stanovanje
8 3 sobami, kuhinjo in pritiklino. — Natančneje se poizve v Gledališki ulioi s t 12 „pri Auru".
veSč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, z dobrimi spričevali, želi vstopiti v dobro trgovino s špecerijskim blagom. (1055—3) Več se izve pri upravnifltvu   „Slov. Naroda".
Razprodaja!
Nikdar več v življenji se ne nudi redka priložnost, za
W samo 2 gld« ~W
dobiti nastopne prekrasne in koristne predmete. — M komadov za 2 gld in sicer: 1 jako elegantna pozlačena ura z lepo verUico, ki točno gre, s 31etno garancijo: 1 prekrasna kravata za gospode od pristne svile; 1 jako lepa igla zi kravate z umetnim briljant<>m; 1 prekrasen častniški portemonnaie od usnja, ličen in trpežen; 1 jako lepa brošu za gospe, PariAka fronti; l prekrasen prstan od imi-tovanega zlata z lepim kamenom; 1 prekrasen smodkovnik; 1 prekrasen ustnik za smodke; 3 komade gumb za prsa od double-zlata z sunili bi lljanti; 2 komada gumb za vratnike od imitovanega zlata z m«lmnk<>. 2 komada mehaničnih manfietnih gumbov; 10 Komadov finoga angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih angleških zavitkov za pisma. — Vseh teh 35 prelepih predmetov sem primoran oddati za smešno nizko ceno 2 gld.. kateri doslej Se ni bilo primere. Da se vsak dvom izključuje, izjavljam, da sem pripravljen javno potrditi, da ima ura sama dvojno vrednost. Če bi komu roba ne ugajala, se denar drage volje vrne, tako da je za kupca izključen vsak risiko. Pošilja dokler zaloga traja, s postnim povzetjem
Krakovska razpošiljalnica ur F. VVIN0ISCH
Krakov, Mlodowa Nr. 11 B. (1048—2)
i\<ftjl>oIJNC
>o£ći o sveta!
FernoUt
voščilo za čevlje. «
Ces. kralj.
privileg.
tovarna utem. I. 1832 na Dunaj L
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo Črno tvetl ter vzdržuje iiaii|e trpežno. = Povsod v zalogi. == (3-33 Zaradi ponanjnn| naj se pazi natanko na moje I tu v
MT St. Fernolendt. ~«t
Postni paketi, katerih vsebina (4 kilo vodila) j* sortirana, pošiljajo se za poNkiisnjo poštine prosto p« 1 gld. KO kr na vsako poštno postajo.
Glavni
dobitek W vrednosti.
Sredic© priporoča "j- O. *£v£ sl 3r © r -rr XjJia.t>13an.I.
SO.OOO«i5y
Št. 25.487.
' rr wm fi>f«aieiimg_n_Hr. Ort. ielezoir,
Izvod iz Yoznega reda ~~
-V9i3aw?i.*ff«k od  i. JvltslIJ«, 16es
Umni, andii)MY*op«kl trna ]• knjuinn
mm ■ msmN Mpr«i
Odhod Ia LJubljana (jut. kol.)
tam v IJob-
O* UP. hH « p« m»M oMbnl ritk * Trbii, PoalaM, B*l}*k, O*..
Iovm,  ffUMlilteto, Tjjabno, 8«l«th»l t Aiihh,   laohl. Ornim,
te«, lolH|h<, Ltnil-OMltln, Zali na Jeaeru, InonMMt, Čarih, S*«jr. Lin«, Bad«J«rlt*, eiicaj, Marijin* *m«, lf«f, Karlova Tara. Frmn-•OT« vara, Pr»(in, tilp«l|o, Dunaj rim AjmiUtVen. OS) uri SO «•<•>. *J%*tmf metani vlak t Noro rnrato, KotevJ«. Om f. mr* tO M4f». tfvtrmj oaabal rUk r Trbla, PonUb«l, Baljak, Oa-Iotm, VraoianafMM, Ljubno, Dunaj, oaa Balathal v Bolnoajrad, Dona rt m imiiiiii
Om II. hH BO mi*. itopotuAn* oaabni rlak r Trbl«, Ponlabal, R«ljakt
Onlor«mb, Fraaannafoat«, Lijnbno, Salalhal, Holnogrmd. Om tm. wr* SS mUn. pmpotudf* maaanl »lak t Moto maato, Koterjo. O* 4. tmH pmpahšd*0 o.abnl vlak r Trbl*, Halj*« . Oalorao, Franaana-
foata, 6*i Selilhal t SolnnfraJ, Liand - Oaataln, Zoll na |MMti, Ino.
ootl, Br*g-nle, Ourth, Ganavo, Pari«, coa Klein ReifllnK, StorT, Line,.
Gtnundan, Itohl, Batejarle«, PlaenJ, Marijina »ara, Kf*r, franaov*.
ran,   Karlova var«, Prajro, Llpako, DnnaJ ria AnuVaMan. Om f. mri »O min. mimmmr maaanl vlak v Moro maito, Koo««i« Kmaan Ugm ob nedeljah In  praanikih ob 8.  uri 1W  minut popolndn«
oaobnl vlak r Laaoo-BIod.
Prihod v Zajabljaao Qol. kol.).
O* a. ur* š» mUn>. *h*rmj oaabm rlak ■ Dunaja via AmaUitan, Up-tU«}, Prag«, Pran«o«ih varor, Karlovih raror, Kara, Marrjlnlh raror, Plnaja, Bud«|arla, Solnn^raeia, Llnea, Hta»r», Omruidana, laohla, Ana-io—, Zelln aa J*»*ru, Lend Oaiteina, Ijabnaaa, Ooloron, Beljaka,, PrauMilfMM, Trblta
Om B. ur* 19 mir«. rrw<ry*J raoaaol rlak la Kocorja, Morag* maaia.
O* U. ur* um Min. tto,polwir%* oaabni rlak a Dunaja ria Amal*tUnfc Ldpilja, Praga, Kranoorih raror, Karlovih raror, Bara, MarUinila raiOT, Planja, Bndajarl«, Bo ln ograda. Lin«, Btarra, Pariaa, Oaaavak Onrlhn, Bragnloa, tnoraoate, Za U a na Jaaara, Land-GaHalna, Ljnbn«ga, OalOTO*. Ponlabla, Tiblia
Om ».  ur* 9» min. pop*tm4me malanl rlak la Kooarja, Horaga maeta^
Om 4. ur* mir*. popoluHne • tekni rlak a Dona)*, Ldnbnaga, ftalathala. Baljtka, Oaloroa, Vranaanafatta, Pontabla, Trblta
Om m. ur* 4 min. «w»r otebnl rlak ■ Dunaja preko AanaiaMaaa 1» LJttnnatra. H«l|«k», Otloroa. Pontabln, Trhli*
Om 9. ur* «a min. atrtaVr maaanl rlak It KoAavJa, Moraga Matra.
Baaan lega ob nadaUah ln praanlkib ob lO. uri 40 minut traoer oeobn rlak la Leeeo-Bleda.
Odhod In LJubljana (dri. kolj
om   P. ur* KS Nate«, i&utroj       r Kamnik. p     9.   a    Oa    .    iH*t*>iu<ln+ , .
a) aVe      ajj       aVCrt        nj nVVaW*«?#* gj
„ SO.   „   tO   „    m<w „       ,, (tladnjl rlak la
ob nedeljah In  praanikih.)
Prihod v LJablJano (dri. kol.).
Om   9. ur* SO min. mjutrtif       la Kamnik«
,    tS.   .    tli    .    <U>potu4n* .        „ (6—1«1>
.    9.   r   Sa    .    mmtmr        ,       . (aUdnJI «Uk la
_nh n»d»llah In praanlkOl.
Vfjlcd potresa razprodajam
v vsaki poljubni množini nad 80O hektolitrov zajamCeno
pristnega vina
in sicer: istrijsnsko rumeno ali rud»-fie po 16 gld., močneje po 18 gld., izvrstno dolenjsko rumeno ali rudece po 19 gld., močneje po 21 gld., staro po 33 gld. 100 litrov na ljubljanski kolodvor postavljeno. Posodo frank o van o nazaj, vzorci na željo.
Krasa, jelcst linama tt Xj jvt'blja.za.l. _▼ »lonovlh nUoah It. 52. (1050—4)
Sleparsko delo
pri stavbi „N?irodnega doma" v Celji
se odd&.
Proračun in načrti so na vpogled pri MPo* »ojllialcl v Cel f I".
Ponudbe ne pričakujejo «lo 31* aavgu«ta t. 1.
do 12. ure dopoludne. (1062-2>
lkr. Friderika l^«ii|rlel-n
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka r.nan kot najizvrstnejfie lepotilo, ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemifinim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer 2 njim obraz ali drugi deli polti, ločijo •« ie drugI dna ae< m notne lualtlne o«l polti, ki poataue vnlt-d C«k*> Čisto bolo ln notno.
Ta balzam sgladi na obrazu nastale gube in ko* zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost ln čvrstost; odstrani kaj naglo pege, iolLavost, ogerce, nosno rudecico, zajedce in druge nesaMnosti na polti. — Ctina vrču z navodom vred a-ld. 1.50.
lar. FrlilerlU« JTten(rlel»n
BENZOE-MIItO.
Najmilej&o in najdobn<dejnejse milo, za kožo nahifiC pripravljeno, 1 komad «« U.r. (IS—15)
Dobiva se v LJnatlJanl v l'l». pl. TrnkiM«y-.|a lekarni in v vseh večjih lekarnab. — Postna naročila vzprejema W- Heiin, IDomoj. X.
Razglas.
(1060—3>
Podpisani magistrat p>xod.ei na lici mesta
okna, veternice in vrata
podrtih Štubenbergovih hiš št. 11 in iS v GradišM. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
13. dan avgusta 1895.
Izdajatelj in odgovorni urednik ; J o a i p Molit.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"
9183
WU