Spedizione in abbonamcnto postal« PoStnin« plačana v gotovini r Prex»o — Cena C 0.60 Domoljub V cjubliani 19. avgusta 1942-XX ^^ 55-Slev. 34 To je podlost! Janez ima dekle. Koliko takih Janezov ie na svetu! Zc dolgo se poznata in se imata rada ter sta si tako rekoč kakor dva zakonska. I'a Janezu še na 11111 ne pride, da bi se kdai pri-morja! z drugimi, ki niso nič boljši od njega. Celo za popolnega poštenjaka se ima la Janez. Tako-le se izgovarja: Kuj neki slabega je na tem? Narava ic pač narava! Kako bi mogla bili pregrešna? Svojega dekleta liuti ne maram slepiti s kakimi obljubami. Srečala sva se pač, sc spoznala in se rada imela. Mojc dekle je vsega spoštovanja vredna, ni kakor izmed listih, ki zapravljajo svojo čast. Tudi spriditi ie ne mislim, saj večkrat govoriva celo o poštenih rečeh. Morebiti io celo vzamem za ženo, če se bom mogel poročiti, to sc pravi, da bom imel lako službo kakor bi rad. Pohujšanja tudi nobenega ne daicva. Najino razmerje sicer res ni čisto urejeno, pa sem sklenil, da ga razdereni, če lic bo drugače. Ce to storim, bom že vse storil, da ona zaradi tega ne bo na škodi. Tako nekako govori naš Janez o tem razmerju. V resnici pa 11111 lahko povemo: I.jubi f Janez, svojemu mesu strežeš, dokler te ie nuč volja. Zraven pa že mulce misliš na kako drugo, sedanjo pa boš mirne duše prepustil njeni' strasti, ki si io sam lako dolgo negoval. Vidiš, Janez, stvar ic taka: Velik grešnik, koruzuik ali kai drugega, ki ie morebiti tvoj sosed, pa svoj greh prizna, se bo spokoril. li pa se ne boš, če boš lako mislil! Velik ali majhen? Mlin na vodi Sosedov Tonče ic velik moislcr v svoji stroki, kur mu priznavajo vsi daleč na okoli. Pa kakšen človek je la Tončcl Ni ga menda človeka, ki bi tuje delo milcie presojal kakor. 011. Cc vidi Ic količkaj dobrega na tujem delu. takoj opazi iu na glas pove. med leni ko kako napako na tujem delu skuša opravičiti ali pa io kar prezre. Zlasli o delili v svoji stroki rad priznava dobre strani. Celo takrat, ko drugi mislijo, da bo kako stvar na ves glas pograjal ali pa jo malomarno prešel, skuša najti, kar bi sc dalo pohvaliti. Sosedov Tonče ic res ljubezniv mož. da i« malo lakih. Take, ki si prizadevajo, da bi poslali mojstri v svoji široki, zlasli, če so še za-čelniki, rad bodri, iim ic naklonjen in se mnogo z njimi ukvarja. To ie res plemenilol Kako pa mu ic pri srcu. kadar poleg njega začno doraščali sile, ki ga utegnejo prekositi v znanju in strokovni sposobnosti? Zdai šele se bo pokazalo, ali ic bil Tonče majhen ali velik. Ali bo doraščaioče talente zavistno gledal ali pa bo z Janezom Ivrstnikom govoril: »On mora rasli, jaz pa sc manjšali?« Svetovno znani zgodovinski roman »Knez Marko« vam je na razpolago po vseh knjigarnah in trafikah. Vsaka kniisa stane samo 5 ur. isiRBiii,iiiHitf:iiii;i:!iiftiis!i^i.:lj!iinii;ii!!iiir:iti11.,!i[imi.- Vojni dogodki preteklega tedna Velika italijanska pomorska zmaga Pretekli teden ie bil bogat zelo važnih vojnih dogodkov. Zlasti v Sredozemlju ie junaško italijansko orožje prizadelo Angležem silovit poraz. Naj govori vojno poročilo samo: l' zahodnem Sredozemlju ie bil 11. avgusta oh zori zapažen in napaden z močnimi letalskimi skupinami in podmornicami Osi velik sovražni konvoj, ki ga ie spremljalo močno število vojnih Indij, med katerimi ie bilo tudi nekaj letalonosilk. Napad, ki še traja, ie že rodil za nas ugodne posledice: močne izgube so bile zadane spremljavi, spremljevalnim ladjam in zlasti letalonosilkam, ki so pretrpele najhujše udarce, in sovražnim letalskim silam. Italijanski vojni poročili štev. «08 in 800 prinašata nove podatke o tej veličastni zmagi: Vojno poročilo št. 808 pravi: Ob zori 11. avgusta so naše podmornice in ogledna letala opazila veliko skupino angleških ladij, ki je plula od Gibraltarja proti vzhodu, liilo ie več ko 20 ladij, ki so jih spremljale tri bojne ladje, štiri letalonosilke, številne križarke in nekaj desetin rušilccv ter manjše enote. Istega jutru. II. avgusta, so nastopile italijanske ter nemške letalske in pomorske sile proti veliki nasprotnikovi skupini. Naše podmornice. bojni čolni in motorne torpedovke, oddelki bojnih letal, strnioglavccv ter torped-nili letal, ki so jili spremljale močne skupine lovcev, so skupnrf prešli v napad ter navzlic kar najhujšemu protiletalskemu ognju in delovanju angleških lovcev torpedirali ter bombardirali mnogo nasprotnih enot te ladijske skupine. Po celotnem nastopu ie iinel nasprotnik tele izgube: enote kr. mornarice so potopile eno križurko ter tri parnike: enote kr. letalstva pa so potopile eno križurko. en rušilcc in tri parnike: nemške letalske pomor, enote so poleg letalonosilke • nagle« potopile še štiri parnike. Mnogo drugih trgovskih ter vojnih ladij, med njimi ena oklepnica in dve letalonosilki je bilo zadetih: nekatere celo po večkrat. tako da je treba sodili, da so se kasneje pothpile. V skrajno hudih bojih, v katerih so naši lovci obvladali nebo nad bojiščem, ie bilo sestreljenih 32 nasprotnikovih letal, 13 naših se ni vrnilo na postojanke, mnogo drugih pa ie priletelo nazaj z mrtvimi in ranjenimi na krovu. Večji del spremljajočih ladii se ie zaradi nenehnega delovanja naših letal vrnil na islo pot. drugi del pa skuša doseči Malto, medtem ko nemška in italijanska letala neprenehoma tolčejo po njem. Vojno poročilo štev. 809 poroča dalje: Sredozemlju so bili doseženi novi uspehi nastopili proti preostalim edinicam sovražne spremljave, ki ie bila prejšnje dni napadena. Podmornice in motorni čolni so potopili eno križurko. en rušilec in tri trgovske ladje, tor-pedna letala in bombniki pa so potopili štiri parnike in zadeli z dvomi torpedi eno bojno ladjo, ki ie plula proti Gibraltarju: nemške letalske sile so potopile štiri trgovske ladje. Letalonosilka, ki jo je II. avgusta zadela podmornica •Uakchieck« na povratku v Gibraltar. je »Furious«. Med križarknmi. ki so jo potopila naša letala. je križnika najmodernejše vrste • Man-chester«. — Mnogi sovražili brodolomci so bili zbrani in prepeljani v naša pomorska oporišča in bolnišnice. Drugi so bili izkrcani na tuniški obali. Italijansko - nemški lovci so sestrelili še deset nasprotnih letal. Naše izgube znašajo 19 strojev. - Dve srednicveliki edinici Kraljev ske Mornarice sta bili poškodovani, in sicer ena težko. Vojno poročilo šl. 813 nadalje poroča, da je italijanska podmornica pod poveljstvom fregatnega kapitana Giovaunija Bruna na Atlantiku potopila 3 angleške in ameriške ladje s skupno tonažo 18.000 Ion, eno moiorno ladjo od 10.000 ton pa poškodovala. Hoji v /i frilci Na afriškem bojišču so bili večji ogled- niški in topniški boji. Živahno pa je nastopalo italijansko letalstvo, ki je samo 16. avgusta zbilo 14 angleških letal. Ducejeva zahvala mornarici in letalstvu Z ozirom 1111 to veličastno zmago ie Ducc oboroženim silam italijanske kr. mornarice in kr. letalstva izdal tale oklic: »Častniki, podčastniki, tisti, ki imate kako stopnjo, mornarji in letalci! V dneh 11.. 12. in 3. avgusta ste po hudem boju uničili sovražnikove pomorske sile. ki so se še enkrat skušale spustiti v pustolovščine na rimskem morju. Sovražnik, ki je ponavadi tako molčeč in pozen. ie bil zaradi hudega svojega poloma nri- Poveljstvo velike indijanske ».Jinir«, n, *g|p,0vSki srontl. sil jen izpovedati izgube ter priznati vašo sijajno zmago. Na dnu Sredozemskega morja leže njegove ladje, ki so jili raztreščile vaše bombe in vaši torpedi. Nemški tovariši so v bratski tekmi z vami noč in dan bili vam ob boku ter zadali sovražniku smrtne udarce. Častniki, podčastniki, tisti, ki imate stopnje, mornarji in letalci! V kratkem času dveh mesecev sle do najbolj žgočega ponižanja uklonili ponos tiste, ki jc nekoč bila gospodarica morij, sle zmanjšali njen ugled in njeno moč. Italijansko ljudstvo je ponosno na vas. Pozdrav Kralju! Mussolini.« NemšFti uspehi na KavFeazu Istočasno, ko je italijanska mornarica v .Sredozemskem morju Angležem zadala la udarec, so nemške čete na Kavkazu uspešno prodirale proti Kavkaškim goram, kamor se umika pobiti sovražnik. Nemško in zavezniško letalstvo zadaja Husoni velike izgube. Samo 13. avgusta je bilo sestreljenih 125 ruskih letal. Na obalah Črnega morja so zavezniške letalske in pomorske sile. med katerimi se odlikujejo italijanske vojne ladje, potopile več obrežnih in prevoznih parnikov. V Donski kotlini jc bila uničena cela ruska armadna enota ter ie vse Dončcvo koleno zdaj v rokah zaveznikov. Nemško poročilo pravi, da so nemška letala od 8. do 14. avgusta zbila 1298 ruskih letal. Uspehi nemških podmornic. Nemške podmornice so v Severnem morju ter v obrežnih vodah Severne in Srednje Amerike. zahodne Afrike ter na Atlantskem morju potopile vsega skupaj 19 ladii s 105.000 tonami. Več ladii pa je bilo poškodovanih. Nemško vojno poročilo od 18. avgusta sporoča, da so nemške podmornice v enem dnevu potopile 11 sovražnih ladij s skupno 72.000 tonami. Japonske pomorske zmage Japonsko uradno poročilo veli. da ie v siloviti Domorski bitki pri Salomonskih otokih japonska mornarica potopila vsega skupaj 13 angleških in ameriških križark, 9 torpedovk. 3 podmornice in 10 prevoznih ladii. Mnogo drugih vojnih ladij in prevoznih parnikov pa ie bilo poškodovanih. — V prvi polovici meseca avgusta so po uradnih japonskih poročilih japonske podmornice potopile 90.000 ton sovražnega ladjevja. KRATKE (00 ton živeža je dovolila romunska vlada za bedno prebivalstvo v grškem Solunu. Vse prometne zveze so pretrgane med južnoameriškima državama Argentino in Chilejem zaradi silovitih nalivov zadnjih dni. Indijski vojaki so baje ubili angleškega generala Gotta na egiptovskem bojišču. V Ameriki jc umrl znani danski prckooccun-ski letalec llolger Iloetris. Veliki nemiri so se začeli zadnje dni po raznih indijskih mestih 28 ladij in 40 letni so Izgubili Američani v pomorski bilki pri velikoocennskih Salomonskih olo-kih, poročajo Japonci. Celo vrsto bark jc prevrnil in mnogo drevja je podrl vihar, ki je divjal le dni v okolici Benetk. Nemška podmornica je potopila v zapad-nem Sredozemskem morju angleško letalonosilko >Eugle«. Oddajo vsega krušnega žita in žita za po-kladanje živini je odredila Švica. Bolgarija bo letos preskrbela Finsko e tobakom, Finska pa Bolgarijo z vžigalicami. Od 500 milijonov lir na eno milijardo lir bo dvignila svojo delniško glavnico italijanska pc-trolejska družba AGIP. , Brzi vlak je trčil v tovornega med čilskim Valpa raisom in Santiagom v Ameriki; 7 oseb mrtvih, 17 ranjenih. Iz Berlina poročajo, da so Sovjcti od 3. do 4 avgusta izgubili 442 letal, Nemci pa samo 21. 23 dkg težka toča jc padala te dni v vzhodnem delu Slovaške in napravila veliko škodo. l)vc zlati masi v Stični Prelepo slovesnost dveh zlatih maš so imeli na Veliki šmaren v Stični na Dolenjskem. Jubilanta sta bila dva ugledna duhovnika: dekan Franc /.ion iz Šmarja pri Jelšah in župnik Anion Kocjan-tit iz Prihove pri Konjicah. Gospodoma zlatomašnikoma prisrčno čestitamo z iskrenim: »Na monga leta!« d Za maršala Italije je bil le dni imenovan vrhovni poveljnik italijanskih oboroženih sil v Severni Afriki artnadni general Bastico. d 70 letnik jc postal znani brivski in frizerski mojster v Ljubljani Uudivoj Pire. Bog gu živi še mnogo let! d L prava splošne bolnišnice v Ljubljani opozarja, da je obiskovalcem vstop po pol 3 popoldne prepovedan in da morajo zapustiti zavodovo področje vsekakor in brezpogojno do 3 popoldne. d Izredno malo krtov in krtin je leto« po naših poljih. Očitno je škodovala dolga in huda zima, ki je uničiia mnogo teh koristnih živali. d Dobro so se založili letos s šoto nekateri llurjani, ker je z drvmi pač težava. Narezali so jo na različnih barjanskih ravninah na Hauptuian-cah in dalje od Črne vasi naprej. d Se nekaj nesreč. Desno nogo si je zlomil desetletni Itainšek Miroslav iz Ljubljane. — Pri padcu v sobi si je zlomila desnico 79 letna mestna uboga Zorman Marija iz Ljubljane. — Levo nogo si je zlomila 10 letna Tehovnik Jožefa iz Tomišlja. d Gospodarska reja koz. Koza je kravica malega človeka. Že od nekdaj je bilo tako, dandanes pa še prav posebno Marsikdo ima kozo za mleko, ■marsikdo ima tudi nekaj skromne krme za to živalco, nima pa vsakdo dovolj skušnje in vednosti, kako naj koze goji, da mu bodo res k hasku. Zato je prav prišla poljudna knjižica pod gornjim naslovom, ki je izšla v založbi Ljudske knjigarne. Spisal jo je Franc Krištof. O kozjih boleznih pa je napisal poljuden člaiuk dr. Janko Koren. Knjižica velja 12 lir. Kdor se zanima za kozjerejo, mu bo knjižica prav prišla, ker je ree priporočila vredna. d Omejeni sprejemi v ljubljansko bolnišnico. V splošno bolnišnico v Ljubljani 6e zaradi splošnega čiščenja kirurgičnih oddelkov odslej do preklica sprejemajo kirurgični primeri le, če so nreJloiljico nujni, potrebni takojšnjega operativnega posega. O nujnosti odloča bolnišnica, ki bo zavrnila vsak drug primer. Zato naj se zaradi morebitnega odklona nihče ne pritožil je, če bo njegova pot do bolnišnice zaman. — Uprava. d Avtonomni oddelek Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani odreja glede sprejemanja po-ftiljk za civilne vojne tnlernirance iu vojne ujetnike: Za Canipo concentramento p. g. 89 in za Campo concentraiiiento Monigo (Treviso) se bodo sprejemale pošiljke po že določenem redu dopoldne: ob ponedeljkih za naslovnike od A do F, ob torkih od 0 do K, ob sredah od L do P, ob četrtkih od K do T, ob petkih od U do Z. Ob sobotah se bodo sprejemali paketi za vsa ostala taborišča. d 1200 gramov testenin in 8 gramov riža. Od avgusta naprej dobe prebivalci pokrajin, ki spadajo pod Tre Venezie po 1200 gramov testenin iu 800 gramov riža na mesec. d Bogoslovec utonil v morju. Pri Fiumicinu se je šel kopat v morje skupaj s tovariši bogoslovec Andrej Vargo. Četudi je bilo morje nemirno, je zaplaval v daljavo, dasi ni bil vešč plavalec. Pričel se je potapljati in je utonil, preden so mu tovariši mogli pomagati. d Se en nadomestek za olje. Nabavimo si liter belega vina, od tega vzamemo polno čašo, raztopimo v tej količini veliko žlico krompirjeve moke. To pustimo pot minut vreti, nato dodamo še kozarec toplega olja in ostalo vino ter prekuhamo 8e vse skupaj nadaljnjih pet minut. Ko se mešanica ohladi, jo napolnimo v steklenice in dobro zamašimo. d Nesreča ne počiva. 35 letni zidarski delavec Franc Kolone Iz Smihela je na postaji pomagal pri premikanju tovornega vagona, ki ga je bilo treba naložiti z gradbenim materialom. Kolenc si Je pri premikanju vagona pomagal z železnim dro- gom, ki pa mu je ob vagonu tako nesrečno spodrsnil, da ga je z vso silo udaril po spodnji čeljusti in mu jo razbil. — V kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov se je po zdravniško pomoč zatekel 15 letni Jože Pire iz Smolenje vasi. Fant se je pri kopanju z glavo zagnal v vodo, ki pa je bila preplitva. Fant je namreč z vso silo zadel na kamen in si prizadejal hude poškodbe. d Nadzorstvo nad mlini bodo poostrili v Italiji. Mnogo mlinov z industrijskim obratom bodo zaprti, ako nimajo področja, primernega za tako obratovanje. Glede mlinov z rokodelskim obratom, ki imajo pooblastilo za mletje, pa bo določena za posamezne obvezna obratovalna doba in tako omogočeno nadzorstvo izmenično obratujočih mlinov. Obvezna izdaja mlevskega listka bo omogočila ugotovitev vseli, ki imajo pravico obroka v uaravi, ali do obrokov pečenega kruha, d Ulica z japonskimi češnjami. Eno izmed najlepših rimskih cest, Via Panamo, bodo v čast Japonski prekrstili v Via Oiappoue. Kakor poročajo iz Rima, bodo novoinienovano ulico zasaditi z japonskimi češnjami, ki jih je japonska prestolnica pred začetkom vojne podarila večnemu mestu. d Več mleka. Italijanski časopis »II Solei piše, da bi Italija imela lahko več mleka, če bi začeli tam uvajati govedo holandske pasme. Letni pridelek mleka v Italiji znaša okoli 08 milijonov hektolitrov. Ker holandska krava daje letno do 55 hI mleka, bi se s to pasmo zelo povečala množina mleka v Italiji, kjer dajejo krave povprečno le po 20 do 22 lil mleka letno. d Glasbenik in skladatelj baron Albert Franclietti je umrl te dni v Viareggiu. Rojen je bil v Turiuu leta 18G0. S svojimi operami je dosegel velik uspeh. Posebno je zaslovel z opero »Uermaniat, v kaleri. je nastopal svoje dni tudi slavili italijanski tenorist pokojni Caruso. d Sodobno sadno sušilnico so dobili pred kratkim sadjarji na Viču. Vodi jo viški sadjar Jakob Galirovšek. d Ko so sekali les. V pogorju Kanin so le dni sekali les in drva ter jih po žični železnici spravljali z oddaljenih pobočij in grap na Serpenico. Pri tem se je odlrgal z vagončka težak hlod, treščil na tla in v polno zadel 30 letnega delavca Uota Stankota, ki je bil seveda na mestu mrtev. d Ljubljana jc dobila telefon pred 40 leti. V tekočem lelu se praznujejo najrazličnejši jubileji. Ljudje se spominjajo 100. 150 in 50 letnic ustanovitve različnih ustanov in podjetij. Pred dobrimi 40 leti je Ljubljana dobila svoj prvi telefon. Telefonski aparali, ki so bili takrat še kaj enostavni, so bili nameščeni v eni sobi sedanje glavne pošte. Konec 1. 1898. je Ljubljana štela 124 telefonskih naročnikov. Telefon so pred 40 leti imeli le glavni in vodilni uradi, dalje večja trgovska in industrijska podjetja in nekateri odvetniki. Takrat je Ljubljana štela do 28.000 prebivalcev, tako da je prišel lia vsakega 221. prebivalca po en telefonski aparat. d Vinske zapore ni več. Glede na lo, da je oskrba vojske in oskrba z gorivom z določenimi količinami vina zagotovljena, je ministrski odbor v Rimu dvignil zaporo nad zalogami vin. S tein naj se omogoči pravilno kritje potreb po vinu do nove letine. Pričakujejo povsod, da bo letošnja trgatev posebno bogata In bodo zaradi tega vsi radi izpraznili dosedanje zaloge, ki morajo biti do prihodnje trgatve prazne. , „ d Oddaja plina v Ljubljani. Na odredbo pristojne oblasti bo imel plin ob delavnikih običajni pritisk od 7 do 12.30 ler po enournem presledku spet od 18.30 do 10 popoldne in od 18.30 do 20.30 zvečer. Ob nedeljah in praznikih |e pa običajna oddaja plina omejena na čas od 7 do 9 ler od 10.30 do 13.30 in od 18.30 do 20.30 zvečer. Zelo pogosto se dogaja, da stranke kličejo plinarno, češ da je plinovod pokvarjen, da ne gori, da je potrebno popravilo, ker so poskušali rabiti plin ob času zapore. d Nevihto nad Cormonsom. Oni ponedeljek so je okrog osmih zvečer nad okolico Corinonsa utrgal oblak. Med silovito vihro in strašnim nalivom je nenadoma začela razbijati toča. Oklestila jo sadovnjake, polja in vinograde. Precej sta trpeli turščica in trta Nevihta je ponekod poškodovala tudi mnogo dimnikov in razkrila več streh. V Cor-monsu samem »o se zaradi naplave zamašili ceslnl kanali in je voda vdrla v kleti in pritlična slaao- Va" d'Zatemnitveni čas v Ljubljanski pokrajini traja sedaj od 9 in pol zvečer do 5.30 zjutraj. d Na Ignacijevo so pri gor. »jezuitarjiht, kakor po domače pravijo, slovesno praznovali god župnega patrona sv. Ignacija. Po Številnih sv. mašah ki so si sledile v dopoldanskih urah, je bila V Hotovljah je umrl 75 letni kovač Franc Kar-mel, pd. Pekalc, znani izdelovalec izvrstnih sekir. —■ V Zagrebu je odšel v večnost 70 letni Milovan Ilaj« dinjak, prvi ravnatelj zagrebškega mestnega magistrata. — V Dravogradu sla umrla 42 letna pocestnica Marija Vratarjeva in 45 letni posestnik Franu Vivod. — Na vzhodni fronti je padel vojak Rudolf David iz okolice Pliberka. — Pri ruskem Voronežti je našel smrt 35 letni koroški rojak Karel Kimel, bivši športni učitelj — V Ražnju se je preselil v večnost bivši uradnik Mestne hranilnice v Mariboru Ljudevit Kranjc. — V Belgradu je zapustit solzno dolino odvetnik dr. Fran Jež. — V Mariboru je umrla 72 lelna zasebniea Marija Tunič. — V Spodnji sv. Kungoti je v visoki starosti 86 let umrla vdova po nadučitelju Alojzija Roškar. — V Št. Ož-ballu pri Mariboru je v starosti 56 let odšla v večnost zasebniea Antonija Hojnik. — V Ptuju je umrla zasebniea Ivaaa Raštajgar. — V Mariboru je umrla Alojzija pl. Milinkovič, žena upokojenega linijskega ladijskega kapitana Milana viteza pl. Mi-linkoviča. — Dalje sta umrla v Mariboru 83 letna vdova pekovskega mojstra Marija Cinaver in 48 letni ceslni delavec Franc Miško. — Na Sladki gori sta umrla Marija Drobinc in Pavel Sarlah. — V, Ptuju so odšli v večnost Ljudmila Tržešnik, Fran« Potočnik, Ivana Sluga. Ivan Ceh in Alojzij Maslen. — V Teharju pri Celju sta umrla Štefan Zaveršek in Ivan Tovornik — V Ljubljani so odšli v večnost: Terezija Trnovec roj. Zupančič, Ana Detter roj. Kail, državni upokojenec Andrej Cimerman in pa 88 letni Anton Melik. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži llog! ob enajstih slovesna ponlifikalna sv. maša, katero je opravil domači župnik prelat msgr. PiciulilL. Petje pod vodstvom mojstra g. Komela je bilo lepo, na višku. d Nov zvezdarski stolp so zgradili v papeževem dvorcu v Castel Gandolfu. Tam bodo namestili vse aparate bivše zvezdarske opazovalnice v. vatikanskih vrtovih d Poročne nagrade vojnim ranjencem. Narodni odbor zveze vojnih ranjencev in pohabljencev je sklenil priznali posebne poročne nagrade po 1000 lir težjim invalidom, po 500 lir ostalim invalidom, ki so se borili v sedanji vojni in ki so se poročili po 1. avgustu. d 100 lil vina je podarilo italijanski armadi prebivalstvo Vignanella, kjer jo poljedelsko in vinogradniško središče. d Najmlajši vojak na ruskem bojišču je gotovo 15 letni Ernest Borgini, sin ui.mipelskega vodje Marija Borginija iz Cunea. Uvrstili so ga v bataljon »Mt. Rojen je bil 18, aprila 1927 in jo torej najmlajši italijanski vojak na ruski fronti. d Cene grozdju. Poljedelski minister je določil grozdju sledeče cene: V času od 10. avgusta do 10. septembra po 300 lir 100 kg za najboljše grozdje, 240 lir za drugo vrsto grozdja, 180 lir za tretjo vrsto grozdja. V času od 11. septembra do 10. oktobra 250, 200 in 170 lir V času od 11. oktobra do 10. novembra 270, 220, 170 lir — vse za melerski stot. d Poldrugi stot žita za vsakega člana družine lahko zadrže župniki in drugi duhovniki, ki upravljajo lastno ali cerkveno kmečko posest, je odločil minister za poljedelstvo. d Cene krompirju za jesen. Ministrstvo za kmetijstvo je določilo cene jesenskemu krompirju. Stot bo veljal v kraju pridelave 75 lir. Ta cena tio veljala za čas od 1. avgusta do 1. novembra, vendar je dovoljeno povišanje po 2.50 lire za vsak mesec. Izjemo tvori samo holandska vrsta krompirja. Ta vrsta bo za 10 lir dražja kakor vse ostale druge. d Uredbo o Izpremembi bivšega jugoslovanskega lovskega zakona je priobčil pred kratkim Uradni list. Nadzorstvo nad lovom, kakor tudi pospeševanje lova bo »dslej poverjeno ministrstvu za gozdove in rudnike. Vsak lovec inora imeti lovsko izkaznico; brez nje ne sme nihče lovtti ali imeti lovišča v najemu. d Ko je izpila pol litra vina, je umrla, šestletna Rosana Conera iz Bolonje je v odsotnosti staršev segla po steklenici, ki je bil« na mizi. Nugnila je steklenico In počasi iz.pila vso njeno vsebino — pol litra vina. Ko so starši prišli domov, je imela revica že hudo mrzlico. Kmalu nato je dekletce umrlo. Okros sosedov j) NAŠI VELIKI MOŽJE || Simon Gregorčič e Žetev se približuje h koncu po večini krajev na Hrvatskem. Mlačev je v razmahu. Pridelek je dober in pišejo, da je kruh ljudskim množicam zagotovljen. x s Da se onemogočijo poljske tatvine, so število čuvajev na Hrvatskem zelo povišali. s Pri kopanju je utonila v Dravi 18 letna Margareta VrtaciČeva s Ptujske ceste v Mariboru. s Ko je obiral češnje. Na Sp. Jezerskem je delavec Josip Sluler obiral češnje. Kar je prihrumela nevihta, med katero je večkrat treščilo. Strela je udarila v češnjo in ubila iitulerja, ki je zapustil šest olrok. s Okrog tri milijone ovac je po zadnjem štetju na Hrvatskem s »Živi koledar.« V Dolu pri Ljubljani so ustanovili skupino vojakov bivše avstrijske armade, ki šteje že 53 članov. Med njimi je tudi vojni invalid, ki se je leta 1878. udeležil okupacije Bosne in Hercegovine, 85 letni Ivan Zaje. V Bosni ga je zadela krogla v koleno. Kljub visoki starosti je še vedno popolnoma zdiav in ga zaradi dobrega spomina nazivajo »živi koledar«. s Za tiste, ki so bili nasilno upokojeni. Po-glavnik Hrvatske je izdal novo naredbo o računanju službenih let. ki velja posebno za tisto, ki so bili v prejšnji Jugoslaviji predčasno upokojeni. Vsi državni in samoupravni uradniki, ki so bili predčasno upokojeni, imajo pravico na penzijo, kakor da so ves čas, kar so bili upokojeni, preživeli v aktivni službi. Prav tako tudi potomcem tistih predčasnih upokojencev, ki so umrli, pripada pokojnina, kakor da so do dneva smrti bili v službi. Enako se vsem še sedaj aktivnim uradnikom, a so bili morda upokojeni nekaj časa, šteje pokojninska doba v aktivno (iolio ter v napredovanje in v pokojnino. Ti predpisi, s katerimi se popravljajo krivice prejšnjih uprav, veljajo samo za one, ki so bili nasilno upokojeni, ne pa tudi za tiste, ki so dali sami ostavke ali pa so bili na prošnjo upokojeni. s Po vsej IlrvaJski so slovesno praznovali 14 letnico smrti Stjepana Hudiča, najslovesneje pa v Zagrebu, prestolnici Hrvatske. Sv. maša zaduš-nica je bila v katedrali. Mesto je bilo odeto v črne zastave in vse trgovine so bile zaprte. Tudi po drugih mestih so se ustaši spomnili smrti velikega hrvatskega voditelja, ki je umrl mučeniške smrti pred štirinajstimi leti 8. avgusta. s Slovenski otroci so obiskovali v šolskem letu 1012 v srbskem Valjevu osnovno in meščansko šolo ter gimnazijo. Več med njimi jih je opravilo nižji tečajni izpit. Uspeh slovenskih olrok je zelo lep in je bila neka Slovenka najboljša učenka v meščanski šoti. s Odpadla jabolka zbirajo na Štajerskem. Zbiralnice plačujejo 'J maik za 100 kg. 6 Kazne nezgode. Kebra si je polomil 22 letni Lojze Zupanek, zaposlen v parnem mlinu v Molju. — Nogo si je zlomil 28 letni hišni posestnik Henrik Gozdnik iz Maribora. — Dvakrat si je zlomila medenico 10 letna Silvana Niklas v Spod. Bregu pri Ptuju, ko je padla s sadnega drevesa. — Med delom je padel 15 metrov glolioko in si zlomil obe nogi kainnolomski delavec Jože! Lukaz pri Sveti Kungoli. s Lnrsko baziliko grade v Zvonimirovi ulici v Zagrebu. Kakor upaio, bo cerkev v celoti dograjena že leta 1!)43. s Petim je rešil življenje. Mestna uradnica v Ormožu Pavla Ivanuša, stara 22 let, se je šla v Dravo kopal. Plavala je že kilometer daleč navzdol in je nameravala pred mostom, ki ga grade čez Dravo, priti na levi breg Drave, kar pa se ji ni posrečilo. Pri mostu eo jo zgrabili deroči valovi in jo Odnesli. Vpila je na pomoč. Posrečilo se ji je doseči 60 metrov niže ležeči mlin na brodu, kjer se je krčevito oprijela verige, e katero je mlin pritrjen. Klice na pomoč je slišal mlinar Ivan Jeremic. ki se mu je posrečilo Ivanuševo prijeli za lase in jo s pomočjo Ludvika Borka, ki je tudi prihitel na pomoč, spravil v čoln in lako rešiti gotove smrti. To je že peti primer, ko v Jeremic rešil življenje svojemu bližnjemu. s Dela za dvojni tir na progi Zagreb—Zidani most ugodno potekajo in bodo v odseka Zagreb— Solla bržkone do božiča končana. s Družine t mnogo otroki je obiskal le dni okrožni vodja Pilz v Kamniku. Pri enih je s pomočjo socialnega urada odpravil različne nedostat-ke, pri drugih je urejal stanovanjske težave. Nekaterim ie dal podpore v denarju ali v živilih. J s Okrevališče 7.a matere. Graščino na Ravnem I pri O uši a j ji u so preuredili v gospodinjsko šolo. ' Kakor je France Prešeren naš največji pesnik, tako bi lahko rekli za Simona Gregorčiča, da je, zlasti med našim preprostim ljudstvom, najpriljub-Ijenejši slovenski pesnik. Kajti naš »goriški slav ček« je pel res kot slavček tako ljubke in preproste pesmice, da so se ljudstvu izredno priljubile in se obenem z melodijo tako raziirile posebno med našo mladino, da so nekatere kar postale last narodova, da so ponarodele. Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1814 v Vršnem pod Krmom v župniji Libušnje. Tamkaj je ob času pesnikovega rojstva in mladosti žup-nikoval njegov daljnji sorodnik Anton Gregorčič. Pri njem je mladi Simon obiskoval ljudsko šolo. Ker pa je bil izredno nadarjen, je vikar svetoval staršem, naj dado dečka v gimnazijo. In res. Leta 1853. je Simon odšel v Gorizio, kjer je najprej obiskoval trivialko (višjo ljudsko šolo) potem pa jc vstopil v gimnazijo in jo dokončal I. 1864. Na gimnaziji je bil poznejši pesnik odličen učenec in, vprav ko je maturiral 1. 1864., je stopil v slovensko javnost s svojimi prvimi pesmimi v Janežiče-vem Slovenskem glasniku s skupino rodoljubnih pesmi pod skupnim naslovom: »Iskrice domo-rodne.« Po maturi bi bil rad šel Študirat stare jezike in književnost, toda ni imel sredstev. Zato se je odločil — ne posebno rad — za bogoslovje v Go-rizii. Tako je 1. 1868. postal duhovnik. Služboval je najprej pet let v Kobaridu, kjer jc bil sedež njegove rojstne dekanije. Ta prva leta njegovega kaplanovanja so bila najlepša doba njegovega življenja. V Kobaridu je imel namreč velikega osebnega prijatelja dekana Andreja Jakšeta, ki je imel popolno razumevanje za bolehnega in občutljivega kaplana Gregorčiča. Tam je živel njegov prijatelj iz gimnazije Ignacij Gruntar. Ko je bil 1. 1873. Gregorčič premeščen iz Kobarida v Rifcnberg, se jc za zmerom končala lepa doba njegovega življenja. Tamkaj ni bil zadovoljen in leta 1881 je stopil pesnik v začasni pokoj. Od 1882 do 1888 je bil zopet v službi kot vikar v Gradišču, potem pa je stopil v pokoj, ki ga je užival deloma v Gorizii, deloma na Libušjem, dokler ni 24 novembra 1906 v Gorizii umrl in bil po lastni želji pokopan na Libušjem, v svojem »planinskem raju«, po katerem se mu je vse življenje tako tožilo, kadar koli je bil ločen od njega po sili razmer. Pesniško so na Gregorčiča vplivali najprej domači kraj, gore in planine, ki jih jc tako ljubil. Ljubezen do planin odseva iz premnogih njegovih pesmi (Oj zbogom, ti planinski svet, Veseli pastir). , Prav valoviti svet njegovega rojstnega kraja in mehka brda so dala pesniku mehko, čustveno črto, ki jo utegnemo videti skoro v vseh Gregorčičevih pesmih. V gimnaziji je imel nanj velik vpliv profesor slovenščine Ivan Šolar. Mnogo je pesnik štu- V teku počitnic pa so tam nastanjene koroške matere, zlasti kmetice in dninarice. Vrstijo se v dveh oddelkih in preživljajo dopust v dobi štirih tednov. V posameznem oddelku je po 26 kmečkih mater. Strežejo jim skrbnice iz urada za narodno socialno skrbstvo. s Že zdaj skrbe za zimo. Hrvatska delavska in nameščenska nabavljalna zadruga je te dni obravnavala vprašanje prehrane hrvatskih delavcev in nameščencev. Sprejeli so razne ukrepe, ki bodo zagotovili prehrano Čez zimo. s Najstarejši frančiškan na Hrvatskem fra Velimir DoliČ je umrl nedavno v Jajcu. Dosegel je 90 let. Ljudstvo ga je zelo cenilo kot duhovnika in ljudskega zdravnika. s Odbor /a ureditev reke Kolpe je imel nedavno sejo v Karlovcu. Vprašanie regulacjie Kolpe so načeli že v časih Marije Terezije in Jožefa II. Skozi 200 let se pa ni moglo premakniti z mrtve točke. Zdaj namerava Hrvatska načrt uresničiti. Pri preureditvenih delih bo pomagal tudi pionirski bataljon. diral tudi zasebno s prijateljem Stresom in Ignacijem Gruntarjem. Vsem tein možem je pozneje posvetil tudi pesmi osmrtnice. Zlasti je vzljubil Gregorčič našo narodno pesem, pa seveda tudi Prešerna, Levstika, Jenka in Stritarja. Stritar mu je bil tudi učitelj v pesnenju, zlasti v svojem Zvonu na Dunaju 1. 1870, kjer se je Gregorčič najmar-Ijiveie oglašal. Nekoliko je Stritar vplival tudi s svojim svetožaljem na mladega pesnika, vendar ne toliko miselno, kolikor bolj čustveno. Gregorčič je največ pesnil do 1882. Tega leta pa je zbrai svoje pesmi in jih izdal v prvem zvezku svoiih Poezij. Ta knjiga je bila med narodom in izobraženstvom izredno toplo sprejeta. Urednik Leveč jo je imenoval »zlato knjigo« in v kratkem je bila potrebna že ponovna izdaja. Pozneje je Gregorčič izdal še tri zvezke poezij in prepesnitev svetopisemske knjige o Jobu. Gregorčičeve pesmi so lirske, tako miselne, še bolj pa čustvene. Po svoji snovi so rodoljubne, poučno vzgojne, globoko miselne, nekaj ljubezenskih, stanovske, pa tudi nekaj pripovednih je zapel. Med rodoljubnimi so zlasti znane: V pepelnič-ni noči, Domovini, Znamenje, Odlikovanje, Dekletova molitev in druge. Med poučnimi naj omenimo: Daritev, Sam, Na bregu, Pozabljenim, Življenje ni praznik. Pesmi, v katerih je opeval svoj duhovniški stan, bi bile: V celici, Lastovkam, Ti veselo poj, Moj črni plašč, Ujetega ptiča tožba, Samostanski vratar itd. Nekaterim se kar vidi, kako so zapete v narodnem duhu: Njega ni, Izgubljeni cvet itd. Med pripovednimi pa gotovo poznate Jefteje-vo prisego, Rabeljsko jezero, Hajaukovo oporoko, Dražbo in druge. Za najlepši primer globoko miselnih pesmi izpod Gregorčičevega peresa naj pa navedemo odo Človeka nikar. Ob Simonu Gregorčiču se je vnel v našem javnem življenju prav oster boj. Nekateri so ga morda preostro grajali zaradi ljubezenskih in stanovskih pesmi (na pr. dr. Anton Mahnič), drugi pa spet pretirano hvalili (na pr. Zvonovci), Pesnik je sam napisal svojo Obrambo in razložil, da nikakor ni pesnik prestrogo dosledno misleča duša, marveč pač — pesnik! Da»es vemo, da nikakor ne veljajo več prestrogi nazori, ki so pesniku očitali, češ, da ni bil dober duhovnik. Na Gregorčiču ni ostala scnca v njegovem lepem značaju niti ne v njegovem pesniškem delu. Posebno lep je Gregorčičev pesniški fezik. in zlasti jc vidna muzikalnost njegove pesniške besede. Saj je Gregorčič verze kar stresal iz rokava, tako jc bil res ves pesnik! Bil je v resnici eden izmed nsjvečjih slovenskih pesnikov v drugi polovici prejšnjega stoletja. In prav zaradi premnogih njegovih pesmi, ki so ponarodele in jih naši fantje in dekleta pojo še danes na vasi in na preji, bo ostalo njegovo ime med ljudstvom za zmerom zapisano, naša književna zgodovina pa ga bo nedvomno štela za enega izmed svojih največjih mož. s i\'n Hrvatskem delajo. Med drugimi večjimi deli v Neodvisni Hrvatski hitro napreduje tudi izsuševali je velikega Jelas polja, ki obsega 37.000 oralov zemlje, izpostavljene doslej poplavam. Za kopanje kanalov uporabljajo dva velika žerjava. Hačunajo, da bodo do konca prihodnjega leta končali vsa dela in bodo s tem pridobili muo^o rodovitne zemlje. e Nagrade pridelovalcem pšcnice. Hrvatsko kmetijsko ministrstvo je priredilo natečaj za cuii večji pridelek pšenice na katastrski oral. Določili so nagrade po 5000, 8000 in 10.000 kun. Prvi dve nagradi sta omejeni na poedine kraje, zadnja nagrada pa je okrajna in jo bo dobil kmet, ki l>o dosegel največji povprečni pridelek pšenice v do-tičnem okraju. s 6000 vagonov pšrnice je pripravila srbska vlada za nekmetsko prebivalstvo Srbije. s Prvi pravoslavni rekruti so se priglasili za vojaško službo v Sarajevu. Prideljeni so k delavskim edini ca ni, v katerih so pravoslavne vere tudi Častniki, ki 6o bili kdaj prej odpuščeni iz vojaške službe. štev. 34. * DOMOLJUB*, dno 19. avgusta 1942-XX. Stran 5. (Dalje.) Ko so očetu prebrali pismo, je molčal. Težko Bn je ločil od domačije. Pred odhodom je obiskal njive In vinograd, živino iu sosede, samo na peščeno gmajno ni šel. Na predvečer slovesa ga je Tilka peljala na Fortunatov grob. Zajokal j(. ob velikem kamnu in naročil, naj ga mrtvega pripeljejo domov in pokopljejo zraven Fortunata. Drugi dan so ga spremili na postajo. Mirno in vdano je stopil v vlak in gledal skozi okno, kako izginja vas, hribček za njo in hiša na hribčku, pa" velika, široka cesta ob vasi... SETEV ZOIII Na samostanskem dvorišču jo pripravljal Niko voz. Visoki, sivi zidovi so pili hladno večerno sonce. Zeleni bršljan je šuštel v vetru in silil med ovenelo zelenje, ki se je samotno skrivalo v kamenitih razpokah. Nad vodnjakom sredi so zborovali golobi. Presedali so se na stare klopi, obrabljena kolesa, velike ornice in čakali, kdaj pride stari brat Klemen, da jim prinese zrnja. V temnem kotu je na križem hodniku visela stara božja Martra, nad širokim zarezanim klefalnikom. Iz kleti je udarjal duh po kipečem vinu ter so mešal z neprijetnim vonjem po ki-savl in trohnohi. Stara stavba je gledala skozi majhna okna s hriba v dolino, kjer je šumela med turščioo reka, ki je v loku zavila okrog vasi, da je bilo komaj prostora za železniško postajo. Za majhnimi okni so se vlekli ozki hodniki s škripajočimi žnnanicaml, obloženi z okajenimi slikami častitljivih redovnikov z dolgimi sivimi bradami. Ozka vrata, zaznamovana s številkami, so vodila v celice, kjer so pri knjigah ali pri mizarskih mizicah sedeli menihi. Na vratih s številko 1 je bil pritrjen napis: P. Serafin, gvardinn. Zaprl je veliko kniigo, vzel z obešalnika plašč in zakllcal skozi okno: »Hej, Niko, si že napregel?« »Takoj t< >Pridi malo gor!« Niko si je obrisal roke v moder predpasnik, odložil komat in odhitel po lesenih stopnicah. Na hodniku ga jc prestregel oče gvardian. Gladil si je dolgo brado in gledal skozi okno v dolino. »Na postajo pojdeva.< je dejal momljajoče. Čudnega gosla dobimo. Dobro ga poznaš!« »Tako!« je zategnil fant. »Oče se pripeljejo z vlakom,« jo naglo vpa-dol gvardian. Suhljati obraz Nikotov so je raztegnil, oCi so se mu zaiskrile, besede pa ni mogel izreči. »Povedal bi ti bil že prej,« je nadaljeval predstojnik, »pa sem namenoma odlašal. Oče so bolni, potrebujejo miru. Povabil sem jih k nam. Popazil boš nanj tuili ponoči, zalo sem mu od-kazal sobo zraven tvoje. Podnevi bo pomagal na vrtu, če se mu bo hotelo, v pslalein sem že vse uredil s predslojniki in z družino. Tako, sedaj veš vso I Kar hitro naprezi!« Niko se je obrnil. »Še nekajl« je hitel gvardian. »Kar nič ml >io sili v očeta. Bomo videli, če te bo spoznal. Domačih mu nič ne omenjaj. Tako! Pojdiva, da De zamudiva vlaka « V stari kočiji sta se odpeljala po krivenča-?'ih ulicah. Ljudje so pozdravljali gvardiana, ki je znal prijazno pohlevno odzdravljati z malo kapico na glavi. Ženske so ugibale, kakšnega gosta bodo pripeljali v klošler. Iz hiš je dišalo po polenti, na tnalu so moški cepili drva, otroci so 80 pa podili okrog starih mestnih vrat. Za gorami se je kopak. večerno sonce in zlatilo majhna okna na zastarelih hišah. Po klancu je Niko močno zavrl voz in z napetimi vajeti krotil spočita konja. V dolini se je zaslišal vlak, ki je v presledkih kašljal kakor nadušen slarec. »Le poženi, da ga prehitiva!« je vzpodbujal gvardian. Zavila sla v ostrem ovinku in obstala pred majhno postajo. Zavoro so zaškripale in vlak je Obstal. Le nekaj ljudi jo Izstopilo. Med njimi je bil postaren možak, ki je začudeno zrl naokrog. Gvardian jo odhitel k njemu. Prisrčno mu je stisnil roko in ga za pazduho peljal h kočiji. Niko si je globoko na čelo pomaknil klobuk, da bi ga Gregor ne spoznal. Ni mogel verjeti, da je svoj čas |jonosnega gospodarja čas upognil v sključenega starčka. Uslužno je [lomagal Gregorju na voz, zavlekel je pod sedež zašito vrečo z obleko, nategnil vajeti in pognal. Konja sta odbrzela po ovinku in lahotno potegnila v klanec. »Kako vam ugaja, oče?« je vprašal gvardiaa. »Jejhala vendar,« je otročje jecljal Gregor. »Gosposko je vse! Tako se ml zdi, kot svoje dni, ko smo se vozili na božjo pot. Dobri konjiči, pa spreten voznik! Dejal bi, da ni nič slabši kot naš — no ja, saj si ga poznal!« Gvardijan je presekal razgovor in vprašal po materi, sestri, domačinih in znancih. Niko je na-lezal ušesa, v razgovor se pa ni vtaknil. Na dvorišču je ustavil. Brat Klemen je ravnokar prijel za kladivo in udarjal |>o zarjaveli železni plošči, da bi pri-klical menihe k večerji. Gregor je začuden glodal, kako so iz temnih hodnikov prihajali kapu-cini, kakor čebele iz panja. Gvardijan ga je peljal v veliko obednico ter ga posadil zraven sebe. V dolgih vrslali so stali kapticini z rokami v širokih rokavih in molče čakali na molitev. Na znamenje so začeli z molitvijo ter se sklanjali k tlom. Ob koncu so se pripognili prav do tal in poljubili [>od. Brez besed so tilio posedli na svoja mesta Mlajši kapucin je čilal iz debele knjige na glas. Gregorju je bilo tesno pri srcu. Obračal jo v zadregi oči k veliki, okajeni lampi, ki je visela iz|K)d lesenega slropa in metala medlo luč |>o obširnem prostoru. Dva brata sla nosila na mizo preprosto jed, ki se jc kadila iz velikih skled. Gvardijan je zajel in naložil Gregorju na krožnik. Potrkal je po mizi, vslal in predstavil Gregorja družini: To je moj oče! Izbral si je naš samostan, da bi v njem preživel še zadnja leta svojega življenja. Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!« »To je mo) oleh Vsi menihi so ponovili: »Blagoslovljen!« Po večerji so odmolili, se zvrstili v procesijo in z nizkim glasom zategovali molitev za rajne. Po temnih hodnikih so prišli v cerkev. Gregorju je bilo tesno pri srcu. Zdelo se mu je, da stopa za Fortunatoviin pogrebom. Slika sve-lega FrančiSka. krvavega na rokah in nogah, mu je strah povečala. »Tu nekje se mora vicati For-tunat,« ta misel se mu je zajedla v možgane I o končani molitvi ga je odpeljal sin v majhno celico Plašno je zrl slarec na stene in se odmika od kotov. »Tu je vaša soba, oče!« ga je tolažil gvardijan. »Kar mirno lezile in so pošteno od-počiite.« Voščil mu je lahko noč in stisnil roko. Opazil je, da se Gregor trese. »Kar pozabile na prejšnja leta!« ga je miril. »V novem kraju sle, med novimi ljudmi in v novem življenju. Pri nas ni strahov!« »A res?« je zategnjeno vprašal. »Molitev in božji žegen so jih pregnali. Co bi pa ne mogli spati, kar potrkajte na sosednja vrata. Tam spi naš hlapec, ki naju je pripeljal v sainoslank »2e dobro!« je udano jecljal Gregor. Pokleknil pred sina, da ga je |>ožegnal in se poslovil. Tihi koraki gvardijanovi so odmevali po hodnikih in umrli v s|iečem samostanu. Gregor je legel na slamnato posteljo, se petkrat pokrižal in ugasnil svečo. Zaspati pa ni mogel. Slišal je ropotanje težkih voz. razločno je videl Fortunata in za njim palirja. Menil je, da sanja, pa ni. Za roko *e je prijel in prepričal, da je buden. Prikazni so postale žive. Prisegel bi, da je palir zamahnil proti Fortunatu. Razločno je slišal krik malega Nejčka ter ga videl bežati po rebru. Prižgal je svečo, toda prividi niso izginili. Poskusil je poklicati, pa ga je nekaj tiščalo v grlu. Udaril je po vratih in plašno zrl naok rog. V sosednji sobi so je zganilo. Vrata so se odprla iu vstopil je hlapec s svečo v roki. Medla svetloba mu je obsevala obraz. »Kaj bi radi, oče? Vam jo slabo?« Slarec je zrl nepremično v fantov obraz. Zdrznil se je in umaknil k zidu. »Pri moji veri, da je onU »Pri moji veri, da je on!« je preplašeno javkal. »Kdo?« je vprašal hlapec. »Ti si, Niko!« je zakričal Gregor. »Vsi sto prišli za menoj. Fortunal, Nejček in ti... Pustile me, saj .nisem še mrtev!« Obrnil se je na slamnjačl in si zaril obraz v rjuho. Niko je obstal kakor okamenel. Prav nič si ni vedel pomagati. Pogrnil je starca, potolažil ga je, da se moli, da je le navaden hlapec, ki služi v samo-slanu, prigovarjal mu je. naj mirno zaspi in sa tihoma umaknil v sobo. To noč niso trije v samostanu zatisnili oče«.a: stari Gregor, hlapco Niko in oče gvardijan Ko je Klemen odzvonil sveto jutro, so vslali utrujeni in neprespani. Najbolj zmučen in nemiren je bil Gregor. Na samostanskem vrtu je Niko obrezoval trto. Pod pazduho je tiščal velik snop bek in z njimi vezal mladje na rahle. Sonce se je vzpelo med p!anle in klicalo iz brciin zvončke, ki so pozvanjali skritim vijolicam. Z močnimi škarjami je rezal hlapec v trte, da so se solzile od bolesti. »Odrežcm, privežemU so pele škarje. Niko je mislil tako žive misli, kol še svoj iiv dan ne. Pred očmi mu je vstajala hrajda. Med planlaini je hodila Tilka. »Odreži preteklost, privezi prihodnjosll« je pela in se smehljala fantu. Pa je prišla na osredek mati. Suh obraz ji je stiskala siva ruta. v rajni je prinesla južino. Vsa sključena je hodila po vinogradu »Naš mladi jih reže,« je govorila Tilka. »Gregor jih ne bo nikoli več!« ItazloČno je videl, kako si je s predpasnikom obrisala oči. Tako je bil zaverovan v te misli, da ni videl Gregorja, ki jc s povešeno glavo prišel po strmih stopnicah in sedel na brežino. Zlezel je v dve gubi io skrivaj motril hlapca. Spremljnl je vsak njegov gib. Naenkrat je spustil roke in dvignil glavo. »1 rt moji veri, da je oni Le zakaj mi skrivajol« (Nadaljevanje prihodnji/ ) V Čebeta — vzor pridnosti mov cvetnega prahu in 1500 gramov cvetličnega soka, kur skupaj da pol kile medu. Iz vsake cvetine čaše pobere čebela >/io nii-ligrama soka. V eni minuli obišče 10 cvetic. Ker traja njen izlet vsakokrat deset minut, preišče tedaj vsakokrat približno 100 cvetnih čaš, ker opravi vsaka čebela do 40 izletov na dan, obišče dnevno 4000 cvetov. Za 1500 gramov soka, ki je potreben za pol kile medu, bi morala Čebela pre. leteti 112.500 km. To je pot, ki bi nas pripeljala trikrat okoli naše zemeljske oble in jo enaka oddaljenosti lune od naše zemlje. Ako si na ta način predstavljamo delo čebel, tedaj jo bomo gledali s povsem drugačnimi očmi, ko lela od cveta do cveta. V vsakem panju jo okrog 10.000 čebel, ki nabirajo najl>olj zdravo in najokusnejšo hrano zase in za človeka. »Dobro jutro, gospod minister!« Pred kakimi 30 leti je bil po dolgem in uspešnem službovanju upokojen sloveči načelnik pariške kriminalne policije gospod Hamard. Ta mož je bil v vseh francoskih krogih sila priljubljen mož, ker je bil nenavadno prijazen. Njegova prijaznost pa je bila tako veliku, da ni pokazal nejevolje niti takrat, kadar je imel dosti dela, pa ga je vmes prišel motit kak dolg obisk. In zgolj s prijaznostjo jc tak nadležen obisk >vcn vrgel«. Da ne bi človeku, ki ga je bil prišel obiskat v pisurno, kjer ga je sredi dela motil s praznim čvekanjem, pokazal, kako nevšečen mu je, ker mu krade čas, si jc dobri llamard izmislil posebno zvijačo. Na svoji pisalni mizi si je dal skrivaj napraviti skrit zvonec. Kadar je bil obisk le predolg, je llamard skrivaj stegnil roko pod mizo, pritisnil na gumb, nakar je zazvonilo. llamard je zdaj brž pogrubil telefonsko slušulo ter začel »telefonirati«: »Oh, dobro jutro, gospod minister! — Seveda, takoj pribitim k vam poročat. V kratkih minutah bom pri vas!« Obisk sc je med tem dvignil ter odhajal, llamard ga je ,še prijazno pospremil pruv do vrat, nakar je za njim zaprl vruta, sc globoko oddahnil ter začel mirno delati, »Mot Pulk« Kaj pomenita skrivnostni besedici? Namesto naglih oklepnih kolon in naglih presenečenj, kakor svoj čas na francoskem bojišču, uporabljajo zdaj Nemci v bojih na ruski (ronli nov način bojevanja, ki ga imenujejo »Mot Pulk«. iMot I'ulk< je orjaški četverokotnik, ki Ima na vseli štirih straneh dolge vrelo težkih tankov. To je okvir. V varstvu tankov so pehota, raznovrstno topništvo, protiletalski lopovi in vsa prehrana, gorivo, popravljalnice itd., kar je potrebno za samostojno bojevanje. Vse od infanterisla do zadnjega voza je motorizirano. Takšna samostojna orja;ka četverokotna enota se na dano povelje premakne in zdrobi pred seboj vse, kar ee ji postavi po robu. Pri nemškem napadu na Harkov je bila prednja stranica tega četverokotnika dolga tri sto kilometrov. Lahkoatletske tekme v Berlinu Dne 2. avgusta so se sestali h tekmovanju pa velikem berlinskem olimpijskem stadionu lahko-attletski predstavniki 6 evropskih držav, sami najboljši športniki iz Italije, Madžarske, Finske, Švedske, Nizozemske in Nemčije Tekmovalno moštvo Nemčije je sestavljeno brez izjeme samo iz frontnih vojakov, ki eo jim njihova poveljništva dovolila za to priliko poseben dopust. Razprodane so bile vse vstopnice ogromnega olimpijskega stadiona. Nov učni predmet V Gorch-Fockovi šoli v Blancksee — Hamburgu poučujejo rejo sviloprejk kot posebni predmet. Sola ima krasno urejeno reio sviloprejk in sloni pouk na praktičnih izkušnjah. V bližini šolo je seveda mnogo murv in je zanimanje taniošnjcga prebivalstva za rejo sviloprejk prav veliko. Čebele bivajo v skupnem gospodarstvu in podpirajo z delom druga drugo; pravimo, da žive zadružno. V čebelni zadrugi ločimo troje vrst članov: nekaj sto samcev, t. j. trotov, nekaj tisoč delavk, Domala lebela: zgoraj matica, v uredi delavka, spodaj Irot — tli v naravni velikosti lene tanke voščene ploščice odtržejo ter jih s čeljustmi zgnetejo. Medlem ko donašajo delavke hrano, leže matica jajčeca v stanice. Po treh dneh se izvali iz jajčeca brezroka in breznoga ličinka, podobna majhnemu belemu črviču, katerega delavke skrbno pitajo. Po šestih dneh so ličinke popolnoma dorasle in delavka pokrije slanico z voščenim po-krovcem. Ličinka se sedaj zabubi in v nekaj dneh se iz bube razvije delavka. — Trote odgajajo v nekoliko večjih slanicah, malice pa v sodčkaslih, navzdol obrnjenih matičnjakih. Polagoma se je zarod tako namnožil, da nima ■več prostora v panju, zalo zapusli slara matica In z njo del zadruge panj in se izseli; pravimo, da čebele rojijo. Roj leti za malico, ta pa sede, Kos salja; na levi tirani maliinjak ker ni vajena dolgo letati, na bližnje drevo, plot ali zid; okoli nje se zbere ves roj, čebele se oklenejo druga druge lako, da nastane velika kepa. Čebelar, ki je Ia dogodek že prej pazno opazoval, hiti za rojem in ga ogrebe v pripravljeni prazen panj; pazili pa mora, da je v panj spravil tudi matico, zarodnico nove zadruge. Ako je v prvotnem panju zarod še zelo številen, rojijo čebele drugič, celo tretjič, vodi pa jih mlada matica. Delavka z odprtim zadkom, posebej glava in ielo — rse poveiano Vsega medu čebele ne porabijo; del satja in medu vzame čebelar lahko iz panja in dobi s tem plačilo za svoj trud. Vremenske razmere neredko povzročijo, da čebele še zase ne naberejo dovolj hrane. V takem primeru jim mora čebelar priskočiti na pomoč z medom ali sladkorjem, ker bo sicer ob panje. Čebela je človeku vzor pridnosti. Ne pozna počitka, pozna le delo in žrtev za svoj rod. Izračunali so, da je pri čebelah potrebnih 12.000 delovnih ur, da naberejo in izdelajo pol kile medu. Ako bi morda to delo napravila ena to je samic, ki ne ležejo jajčec in eno samo matico, to je samico, ki leže jajčeca. Delavke prehranjujejo vso družino. V medenem želodčku donašajo raz cvetic v panj med. nabirajo pa tudi cvetni prah. Zmes medu in cvetnega prahu je ličinkam v hrano. Med, ki ga iebele ne povžijejo sproti, odlagajo v satju, ki je »estavljeno iz šesterooglatih voščenih slanic. Vosek izločajo delavke iz posebnih voščenih žlezic Sa trebušni strani med zadkovimi obročki. Izlo- sama čebela, ki bi delala osem ur na dan, bi potrebovala za to pet let in dva meseca. Življenje čebele je prekratko, da bi mogla to delo opraviti. Živi komaj 25 dni, torej komaj mesec dni v delu in trudu za obstanek svojega rodu in v dobro človeku, ki se rad okoristi s pridnostjo le male, marljive živalce. Čebela, ki lela od cvetice do cvetice, ne obiskuje le trat okrog panja, temveč jc dokazano, da se odalji do 3 km od doma. Ako računamo le polovico te poli. torej 3 kin za tja in nazaj, tedaj' je potrebnih 37.500 Jakih izletov za 40 miligra- Roj u zmanjtani meri , i Kugfiero Dombre. >... Odnesi ga ... ciganom ... na Španskem.. .« Videč na starčevem obrazu izraz hrepenenja je AiKirejček, ne da bi bil dobio razumel, kar tnu je |irvi govoril, napravil z glavo pritrdilni znak Medel nasmeh se mu je zahvalil za to obljubo. /. auvim naporom je umirajoči v drugo |iobrskal po svojem žepu in s težavo izvlekel iz njega pest kovanega d' narja, ki ga je dal v roke dečku z be Kilami: »Zale... jaz umiram... ni mi več treba...« Pastirček se je začuden zahvalil za darilo, ki et mu je kar knežje zdelo. Naposled je bolnik po kratkem odmoru po-kazal s prstom proti steni, ki je stala pred njim iu zamrmral: »Zale... tudi tam... tam...< Petem so ga zapustile moči. Iztegnil se je in začel ep' 1 dihali s listini mučnim dihanjem, ki se je bilo lako dojlllilo dečka. Andrejček je upiral pogled v označeno smer, k»ki n e '*ar ni videl. . 1'liogi medvedov gospodar,« je mislil sam pri nebi. m ve več, kaj govori; gotovo se mu že blede. Vsekakor pa ga, ker je videti, da trpi, ne iiKin 111 zapustiti; in ker ne vem, kaj mi je slorili, pojib-111 i.-kat pomoči k najbližji kmetiji, to je k županovi.' Zapustil je Spanca poleg medveda, katerega je z novim božanjem osrčil, iu odšel iz jame, prepu-slivii ovce varstvu psov, in je stekel odondod. a IV. Zupan je v svoje 111 vinogradu. ko t'a je Andrejček brezuspešno iskal v njegovi hiši, ga zdaj zagleda tu z baskovsko Čepico nn plavi in v srajrl z dolgimi rokavi, ko se počasi preslepil od vrele do vrste in pozorno ogleduje zlate in škrlatne grozde ter že vnaprej računa, koliko lun ho vrgla prihodnja trgatev; zdaj smo namreč na koncu avgusta in trgatev je že bLizu. »Go-pod župani« *zom mogel kaj pomagali tistemu bolniku, ampak vseeno me povedi k njemu.« Oba se takoj odpravila na pol. Čilo jo režeta, vsaj kolikor lo starejšemu od njiju dopušča trebušček in ne več posebno trdne noge, pa težavno vzpenjanje skozi grmovje in dračje. Toda njuna hoja je vsekakor man j urna, kakor je bil dečkov tek po pomoč. Vrh tega ima zdaj dečko priložnost pripovedovati s|Hiloma lo in ono iz svojega razgovora s komedijantom. Žu-pan se močno zanima za vse, zlasti še zalo, da more s pretvezo, da posluša, vsak hip prekiniti strmo pot in trenutno potegnili siijio vase. »Pomislite, gospod župan, tisti človek mi je dejal, da čuli smrt pred seboj, pa me je prosil, naj prevzamem njegovega medveda.« »Medveda li je dal? Pa si ga sprejel?« »Golovo!... Preveč bi ga bil užaloslil, če bi 11111 bil odklonil. Videl sem, da mu je bilo mnogo do lega « »In kaj boš storil z njim?« To vprašanje, čeprav tako preprosto, osupne dečka, da se zamisli. Zares, kaj bo mogel |iočeli s lislim medvedom? Ali se ga bo mogel poslu-žiti vsaj za lo, da mu ho pazil na ovce? Žival hi mu mogla kvečjemu služiti za razvedrilo na paši Zdajci se 11111 nasmehne neka zamisel; zdi se mu, da že govori: »llop, Medo. zapleši... Povej mi. katera ovca v čredi je najlepša7« To bi bilo tako zabavno! Že zgolj ob ej misli se Je Andrejček zasmejal sam prt sebi. Ampak župan ni nehal vpraševali. »In s čim ga boš hranil?« No s čim ga bo hranil? To h je že drugo nerodno vprašanje za mladega dediča. Zdaj se mu posveti misel. . »Lahko 110111 delil 1 njim svojo hrano.« Zupan se ob leni odgovoru ustavi in se sočutno ozre na dečka. Znano mu je da jo starejši Giampaoli grabežljiv in krut, in če dečko ms, da bo mogel delili svojo hrano z živaljo medvedje velikosli in samogollnosti, bos a morala pač oba tvegati, da bosta imela kaj malo za med ?'°beiUmrla bosta od gladu oba, dečko moj; ampak, recimo tudi, da se molim, kje pa bo žival čez noč? Mislim, da ne pod streho tvojega go- BPOdTudVto le bilo res. Andrejček ni Se mislil na to. kako bi nastanil Meda. Moj logi Kohkšne ležkoče so združene z uresničenjem poslednje želje umirajočega I Župan je zaključil: »Nisi dobil preveč pripravnega darila. Ampak pomiri se: tvoj cigan Se n, umrI T, klal.« večidel niso kaj prida, imajo pa trdo kozo o mojih mislih jo bo tudi ta odnesel ler s. pr.dr-žal svojega medveda.« % »To hi bilo nemara zares boljo zame; ven* darle mu to želim predvsem zaradi njega.« A medtem ko mrmra te besede, se ubožec čuti nekam razočaranega; privadil se je bil že misli, da je Medo njegova last in mu bo v nekaj urah poslal dober prijatelj. »Je to vse? Ti je dal še kaj drugega?« jo spet vprašal župan, radoveden kakor skoraj vsak človek na deželi. »Podaril mu je tudi tale denar.« S temi besedami vzame deček iz žepa tefl pokaže zaklad, katerega zakonit lastnik je ix>-slal. »B<5ži,< nadaljuje župan, »zdi se mi, da potemtakem ni tako slabo to klateštvo z med-vedom.« Izgovorivši te besede, mož umolkne, zlasti še, ker je |iot vkreber vse najioTnejša ter zahteva vso njegovo pozornost. Toda dečko njegovfl zadnje opazke ni pusti) vnemar; nasprotno, kaf kor brizg svetlobe je ta prebudila v njegovt olroškj duši neko misel, okoli kalere se je ztf-i čela zdaj sukati njegova domišljija. »To početje torej ni tako grdo,« si misli', »prav golovo ne, ker prinaša človeku dober dobiček. Zakaj torej ne bi pustil ovčarne ter poslal komediant, ko 1» Medo moj? To ne bi bilo težko. Saj nisem ničesar na dolgu gospodu Giain-paoliju;- prej mi je on dolžan dnino za nekaj dni, ki pa mu jo rad spregledani. Nič me ne ovira, da ga ne bi smel zapustiti, kar sem v ostalem že sklenil davi. Po drugi strani pa zdaj poznam Meda, prepričan sem, da mu ugajam in da ne bo zahteval ničesar drugega, kakor da bo stopal za menoj. Kratko malo. videl sem, kakoi je delal z njim njegov gospodar, iu zdi se mi, da ga bom znal posnemali. Lahko |)ojdem z njim »K moji votlini.« Sirom po svetu in bom spravil tako skupaj denar, mnogo denarja, ki ga bom poslal svoji babici. da si ho kupila hišico z vrlom ali pa kakšno mirno vilo, da ji ne bo več treba delati-Pridobil si bom prostost, nezavisnost in mi 110 bo več Ireba prenašati krutosti gospoda Giampaoli ja ali kakšnega podobnega gospodarja. Vso to pa, kajpada, če 1)0 cigan umrl... sicer pa 11111 želim, da še dolgo časa hodi |io svetu.« Andrejček si ni mogel kaj, da ne bi odkril svojih misli županu. Že na prvem počivališču mu je dejal zaupno: »Zdai Pa vem, kaj bom sloril z medvedom-« »Kaj neki?« »To, kar je delal z njim njegov gospodar., plesali bo moral pred ljudmi, ki mi bodo to plačevali.« ... »Ti? Tako majhen in Šibek si, pa bi hotel iti sam naokoli?« »Precej krepkejši sem, kakor sem videtu, razen tega pa se mi zraven tako močnega tovariša, kakor je Medo, ne bo nikogar bali.« Župan se je nasmehnil sam pri sebi in menil, da bi bilo lako življenje ne glede na njega nevarnosti, morda res boljše od tega, ki ga ima dečko v Ramonteghijii. »Kolikšen pogum!... Toda čas Imaš, da So premisliš vse lo, dečko moj; nobenega dokaza še nimamo, da mora žival pripasti tebi, in i>ov-sem umestno bi mogli reči v tem primeru, da ne smeš prodajati kože, dokler Se nisi ubil medveda t .... , ., > (Nadaljevanje prihodnjič.) REMfflCEK norček VIL Pravijo in pripovedujejo, da je mati nekega dne poklicala Repinčka k sebi in mu resno takole govorila: »Poslušaj, sinko moj! Zdaj nisi več olrok in moraš misliti na lo, da se boš sam preživljal in .sani zase skrbel. Kaj bo iz tebe, če mene nekega dne več ne bo? In pa, saj te mora biti 6raui, da te nihče ne ceni in ne spoštuje. Delaj in pobrigaj se, da si izbereš kakšen poklic kot vsi drugi ljudje. Repinčka so le besede hudo prizadele in sklenil je, da si poišče delo. Toda hotel si je izbrati poklic, ki bi mu bil všeč in ki predvsem ne bi bil preveč naporen. Da bi šel za zidarja, mu ni dišalo. Preveč bi se umazal na visokih stavbah in njemu se je rado vrtelo v glavi. Ali bi šel za čevljarja? To še manj. Da bi ves l»žji dan sedel na trinožnem stolčku in dreto vlekel, brrr, kaj takega pa že ne! Da bi Sel za tesarja? Nemogoče. O kovaču se še menil ni, krojač je imel še slabše delo In lo ne in ono ne in tretje tudi ne. no, tako 60 minuli nekateri dnevi in on še vedno ni našel poklica, ki bi mu bil všeč. Mati ga je vsak večer, ko sla sedela pri mizi, vprašala: »No, Repinček, si že kaj našel?« »Ne še, mati! Ampak jutri pa prav gotovo.« In ker Repinček ni mogel prili na jasno sam s seboj, je sklenil, da se bo predal slučaju. Prosil je mater, naj mu pripravi bisago. »Kam boš pa šel?« »Ne vem.t »In kaj boš delal?« »Ne vem < »No, torej?« »T orej, boni že kaj. Pripravite mi bisago. Ne bo vam žal.« Uboga mati mil je pripravila bisago in preden se je zdanilo, ie Repinček odpotoval. Sam ni vedel, kam gre, zakaj gre, kaj mu je v mislih. Sel je z doma na slepo srečo, da bi dokazal, da je tudi on kaj prida na svetu. Hodil je in hodil in srečal lepega moža s črno brado. Bil je oblečen kot knez in ko je srečal Repinčka, ga je vprašal: »Dobri mož, povejte mi, po kateri poti pridem v mesto.« Repinček se je vljudno odkril in odgovoril: »Prav žal mi je, toda... res ne vem.« »Kam greste pa vi.« »Kamor me noge nesejo.« »Oj, oj, oj! To ste p-ebrisanil Kako pa vam je ime?« »Repinček.« »In kaj ste?« »Zdaj še nisem našel primernega posla...« »Pa da, ie ste ga našli, pravim vam. Na vsem božjem svetu je samo en človek tako pameten kot ste vi. In to ste vi eami, Repinček. Vaš posel mora biti, da st» za norčka. Rojeni »te edino za ta po- klic. Kar poizkusite ...« In medtem, ko je govoril, se je mož na vse grlo krohotal. Repinček je bil ves zmešan in ker ni vedel, kaj naj stori, se je pričel še ou smejati in smejal 6e je še potem, ko je gospod že odšel. Nato pa je takole sklepal pri sebi: »Ta gospod mora biti gotovo kak modrec. In kot tak ima seveda prav. Zares nič drugega kot norček moram postati.« Podal se je znova na pot in je stopal počasi in umerjeno, ker si je mislil, da tako bolj imenitno zgleda. Prišel je mimo potočka in si je dolgo ogledoval svojo sliko v čisti, mirni vodi. Dognal je, da je njegova glava za norčka kar pravšna, obleka pa kar nič primerna. Najprej se mora torej preobleči. Toda, kako naj to stori, če pa nima božjega v žepu? To je bilo zlo. Kaj naj napravi... kaj naj napravi ... kaj naj napravi... Mislil je iu mislil in se slednjič domislil, da bo šel in si naročil pri rokodelcih, kar potrebuje, plačilo lio pa obljubil za jutrišnji dan. Potem se bo že videlo. Kakor rečeno, tako storjeno. Sel je in prišel v neko mesto. Najprej je poiskal čevljarja in ga takole nagovoril: »Gospod čevljar, potrebujem par čevljev, ker sem nocoj povabljen h kralju. Če mi jih daste, vam jih bom jutri plačal.« Čevljar se je bal zameriti kralju, ki bi mu gotovo »tel v zlo, če ne bi postregel njegovemu gostu in je dal Repineku čevlje. Ker se mu je pri čevljarju lako lepo posrečilo, se je Repinček podal še h krojaču iu mu prav tako govoril kot čevljarju. In dobil je novo obleko, rosnično krasoto. Tako se je Ookrbel še z vsem drugim, kar je rabil. Tako nalepotičen si je Repinček domišljal, da je zares prebrisanec, kakor mu je rokel neznanec. Zdaj je moral le še kako uganiti, da mu ne bo treba plačati vseh teh lepili reči. To pa ni bilo lahko. Toda prebrisan človek ne pozna zaprek. Mislil je in mislil in reš se je do-mislil. Zvečer, ko je bilo vse mesto na prostem, da se naužije svežega zraka, je Repinček mahoma obupno zakričal in padel na tla, kot bi bilo vanj treščilo. Takoj se je zbrala okoli niega velika gneča In novica, da je na cesti umrl neki tujec, se je kot blisk razširila po vsem mes'u in je prišla na ušesa tudi Repinčkovim dobaviteljem. Hiteli so, da vidijo, ali ni ta tujec mar oni človek, kateremu so prodali svoje blago. Komaj so ga spoznali, so ga nekoliko pomilo-vali, poleni pa so rekli: »Ubožec! To in to bi mi moral plačaVi, pa sedaj ne bom več o tein govoril.« Tako so se skoraj vsi odpovedali svojemu plačilu iia preveliko Repinčkovo veselje. Zadnji je prišel klobučar, majhen, kriv, grd možiček, drobnih in hudobnih oči. Ta ni govoril kot drugi, ampak si je ogledat Repinčka od vseh strani, nato pa je rekel sam sebi: »Ta smrt se mi ne zdi naravna,« in ker se je že nočilo, se je delal, kakor bi šel tudi 011 domov, v resnici pa se je skril, da ga nihče ni videl. prepričan, se je dvignil vriskajo veselja, da se mu je posrečila njegova burka. Toda njegovo veselja je bilo kralko. Trda roka ga je zgrabila za ovratnik, nato pa so pričele padati batine po njem »Aha, si me hotel ogoljufati? S tem neumnim obrazom? Na, vzemi... vzemi...« in pritiskal je kar se je dalo. Repinček se je hotel ustavljati, toda kaj kmalu je moral prositi usmiljenja: »Dosli... dosti... saj vam vrnem, kar hočele. Tu je čepica, vzemite jo... toda nehajte... nehajte ... ne morem več prenašati...« »Tudi plašč — in sezuj ee, kar brž!« »Tu imate... Iu imate...« »In suknja... in hlače... pas... in nogavice...« Tako je šlo dalje, dokler ni stal Repinček v sanj srajci na cesti. »Kako naj grem pa sedaj domov?« je jokal Repinček. »Po nogah,« je odgovoril mož in pri teh besedah je odšel in odnesel s seboj vse Repinčkove reči ler izginil v tonil. Repinček je še nekaj časa jokal in tarnal, nato pa se mu je zdelo prav, če se obrne proti domu, nag, kakor je bil, in kar je i*; hujše, brez slehernega poklica; zakaj edini, za katerega se je zdel sam 6ebi pripraven, mu je splaval po vodi. Znočilo se je in trg se je spraznil. Tedaj jo Kopinček najprej odprl eno oko, nato So drugo, se počasi obrnil na de«no in na levo, da bi se prepričal, da je v resnici sam. Iu ko je bil o tem lsz narave Plemeniti proletarec Narodi, ki so bili v stalnem stiku z naravo, razne pojave, ki jih niso razumeli so tolmačili kot nadnaravne, razne živali pa, ki so jim bile škodljive ali koristne, so imeli za poslance bogov, ali pa so jim izkazovali kar božje češčenje. Razvijajoča se kultura in zlasti krščanstvo je polagoma odpravilo razne zmote, toda tu in tam so le še ostali spomini na nekdanjo vero prvotnih narodov. Ti spomini so Sli skozi rodove in so prišli celo do nas, ki jih, ker smo izgubili stik z miselnostjo starih, ne razumemo več. Ce ste kdaj videli sliko egipčanskih krst. v katere so polagali mumije, ali pa ste brali knjige, ki opisujejo življenje in navade Egipčanov, ste med okraski, ki krase te krste, ali navadami, ki jih opisujejo knjige, opazili velikega hrošča. S sprednjimi nogami drži kroglo, dočim ima podobno kroglo med zadnjimi nogami. Čeprav je hrošč na slikah živo barvan, lahko spoznamo v njem po topili tipalkah, dolgih ukrivljenih nogah, katere prve imajo močne zobe, Egipčanom svetega skarabeja. Tega hrošča so Egipčani silno častili. Med razvalinami egipčanskih mest najdemo nešteto ostankov, bodisi dragocenih kamnov, pa tudi iz gline, kovinskih kakor zidanih, na mumijah, v amuletih itd' ki nam predstavljajo tega svetega hrošča. Zakaj so Egipčani tako častili tega komaj 35 milimetrov dolgega hrošča? Zivalica se hrani z gnijočimi snovmi, z odpadki itd in ker nastopa v velikem številu, skrbi za snago. S svojimi kijastimi tipalkami, zavoha že 1 km daleč gnoj. Urno prihite v veliki množini od vseh strani na veselo pojedino. Toda, le če je res lačen, žre takoj, sicer si naprav-lja zaloge. Iz gnoja jemlje precej velike kose, jih objame z nogami in napravlja velike krogle, ki jih spravlja v kako skrivališče Krogle poriva tako, da zasadi kremplje dolgih zadnjih nog v kroglo, se opre na srednji par nog, sprednje pa uporablja za vzvod ter se pomika ritensko proti skrivališču. Na težjih prehodih si pomagajo hrošči vzajemno, prav tako pa tudi kradejo drug drugemu naprav jene zaloge krogel. Ta skrivališča so napravljena (Nadallevanie svoda! na ti strani.) Štev. 34. -DOMOLJUB«, dne 19. avgusta 1942-XX. ■Stran gl. A RJAŠKA BOLHA ZGODOVINA IMENITNE IZNAJDBE Slo je h koncu 16. stoletja. V holandskem trgu Middelburg je stala delavnica slovcčega brusitca Johanuesa Jansena, ki je kakor malokdo znal bru-eiti sleklo iu steklene leče za naočnike. V delavnici ie vse pridno delalo, znkaj pod večer so pričakovali da se vrne s svojega popotovanja v Rim, Nea-pi li' in Benetke sam mojster, kateri je bil pred več meseci odšel tjakaj. V Rimu Bi je sloveči mojster med tamkajšnjo duhovščino pridobil mnogo novih odjemalcev, takisto pa v Benetkah med tam-> kajšiijimi trgovci. Zakaj v tistih časih 60 ljudje naočnike od sile čislali, ker so bili velika redkost, čeprav so jih tudi takrat močno potrebovali. Mojster Jansen naočnikov sicer ni sam iznašel, pač pa je znal steklo za naočnike tako imenitno brusili, da i-o njegovi izdelki bili kar popolni ter so sloveli ne le po gradovih, temveč tudi po bogatih meščanskih in patricijskih hišah. Mojster se je tistega večera srečno vrnil. Nekaj dni se je s svojim sinom. ki je bil njegov najboljši pomočnik, v štirivprežnem trgovskem vozu, ki je bilo na njem naloženih vse polno zabojev in skrinj, vozil v bližnji Ilaarlem na semenj. Spremljala sta ju dva hlapca na konjih. In na tem popotovanju je mojster Jansen svojemu sinu Ca-bariju zaupal skrivnost svoje najnovejše iznajdbe. iPomakniva 6e bolj noter v voz, Caharija, pokažem ti nekaj novega, česar še nikdar nisi videll< je nenadno spregovoril oče. Pod platneno streho je oče iz zaklenjene in močno okovane skrinje potegnil manjšo skrinjico ter dejal: »Zdaj me pa dobro poslušaj, sini V Florenci eem kupil fino brušen krasen dragulj iz starogrških časov. Na tej starogrški umetnini je s silno majčkeno pisavo nekaj tako drobno napisano, prav za prav vrezano, da tega niti z našim najbolj fino brušenim steklom nisem mogel prebrali. Domislil pa sem se: Kaj pa, ko bi nad prvo lečo polčžil še drugo? Pogledal sem res skozi obe leči ter sen) se kar prestrašil.« »Zakaj pa, oče?« .. _ , .. ... v- . :Zato, ker sem zdaj kar nenadno videl pred seboj jasno in razločno vse vrezane črke. Zakaj obe leči sla tisto pisavo večkrat povečali.« >To je pa res čudno! — Dve leči, praviš, da si položil drugo nad drugo?« »Dve, da. Vsako en pr6t vsaksebi. Tako sem iznašel imenitno napravo, ki mi omogoča, da jasno in razločno vidim tudi take male stvari, ki bi jih sicer s prostim očesom komaj še razločil. Nato sem poskušal in poskušal. V tejle mali skrinjici, poglej, je zdaj skrit sad mojega truda! Poglej in občuduj!« Mojster Jansen jo iz lesene skrinjice potegnil pozlačeno bakreno cevko, ki so jo nosili trije medeninasti delfini. Te Iri morsko ribe pa so bile pritrjene na slonokoščeni mizici. na primernih peščenih krajih. Jama je za pest velika. V to jamo spusti kroglo skozi ozek rov, nakar se poda še sam vanjo. Nato sc začne pojedina. Žival ne odneha prej, dokler ni vse krogle, ki jo je načela, požrla. Črevo je zelo dolgo in more gnoj dobro prebaviti. Nekdaj so mislili, da polaga v lo kroglico po eno jajce, toda znanstveniki so dokazali, da temu ni tako. Jajčeca leže samica v precejšnjo luknjo, ki jo napravi v rahlih tleh. To skrivališče postelje z ovčjakom, ki je bolj redilen in lažje prebavljiv. Iz ovčjaka napravi drobno, lepo obdelano hruško, ki se že po obliki in izdelavi razlikuje od zaloge. Jajčece položi v jamico, ki jo napravi na sprednjem, ožjem delu te hruške. Tu ima več zraka kot drugod. Ličinka najde hrano že pripravljeno, in sicer tako, da je mehkejše hranilo v sredini krogle, okrog pa odlaga vedno trše. V 4—5 tednih se ličinka zabubi. Hrošček pa mora čakati, da jesenski dež razmoči in omehča hruško, ki je tačas otrdela. Egipčani so občudovali lega hrošča, ker tako skrbi za svoje potomstvo, občudovali so v njem Pn tudi vztrajnost. Zalo so ga lako častili, mu nadeli »velo ime in ga upodabljali na raznih predmetih. Toda vse izkazovanje časti, ni spremeri lo najina življenja tega hrošča. Skozi tisočletja se hrani na isti način, z odpadki in gnojem. »No, le poglej, Caharija, ter občuduj!« Oče je naravnal cevko, sin je pogledal vanjo, pa se je takoj ves prestrašen zdrznil. »Kakšna pošast pa je tu notri, oče I Kakšno strašilo? Ali si mar samega hudiča zaprl v to luknjo?« »Ne bodi otročji, dečkol Tisto, kar vidiš tukajle notri, ni prav nič drugega kakor navadna skočica, ki jo poznaš — bolha je!« »Tale grda kosmata zverina — da bi bila bolha? Ni mogoče!« »Nič drugega kakor bolha, dečko neumni I Prav navadna bolha, ki se po latinsko imenuje pulex. Težko sem jo ujel v kožuhu našega kužka. nakar sem jo mrtvo pravilno naravnal ler jo pritrdil na ogledalce, ki je na dnu te luknjice, 6kozi katero gledaš.« »To je čarovnija, oče. gola Čarovnija, nič drugega ne more biti I« 6e je čudil 6in. »fte daleč ne! To je znanstvena iznajdba, ki bo največjega pomena za svet. Tole napravo z dvojnimi lečami sem imenoval »mikroskop«, kar bi se po domače reklo »drobnogled«. Danes ga hočem v Haarlemu pokazati našemu vojvodu Albrehtu.« » V vojvodov! paiači v Haarlemu se je zbrala velika družba bolandskega plemstva, ki je prišlo gledat, kakšno iznajdbo bo mojster Jansen pokazal vojvodu. Vse je bilo napeto, ker radovednost je vse kar razganjala. Ko je napočil listi veliki trenutek, je vse utihnilo in čakalo, kaj bo iz tega. In kaj se je zgodilo? Ko je visoka gospoda pogledala skozi luknjico v drobnogled, 6e je V6e prestrašilo. Ena izmed dvornih dam je od groze celo omedlela. Saj tudi ni čuda, ko pa je v tisti mali posodici vsakdo zagledal velikansko grdo in kosmato zverino. Se bolj jih je vse pretreslo, ko jim je mojster Jansen zatrjeval, da tista zverina ni prav nič nevarna, marveč le čisto navadna bolha, kakršna včasih lako trapi uboge ljudi. Kar verjeti niso mogli, da bi jih taka zver nadlegovala in pikala. Sin Caharija, ki je z očetom bil pri tej prvi predstavi, je jasno videl, kako so se nekatere imenitne gospe in gospodje začeli skrivaj praskali. Tako silno je ta pogled v6e prizadel. Zdaj se dvigne sam vojvoda Albreht ter spregovori tele besede, ki so bile besede pohvale, vendar zgodovina nič ne govori, ali 6e jih je mojster Jansen kaj hudo razveselil: »Poslušajte, mojster Jansen I Tole čudovito reč mi morate podarili I« Le le besede je spregovoril vojvoda, besede velike pohvale, nakar je samo pomignil strežaju, mu izročil drobnogled ler ga velel odnesli 6 skrinjico vred v svoje sobane. Nato je s prsta snel dragocen prstan ter ga izročil mojstru v znamenje knežje zahvale za darovani izum Tisti prvi drobnogled, ki ga je bil h koncu 10 stoletja izumil holandski mojster Johannes Jansen je potem v zgodovini doživljal še čudno usodo. 'Vojvoda Albreht se je potem dolgo časa rad igračkal s leni mikroskopom ter v njem občudoval orjaško bolho. Vsakemu gostu jo je hdel kazat, kadar koli je imel tuje goste. Nazadnje pa se je vojvoda naveličal te igrače. Zalo jo je čez več le podaril angleškemu kralju, ko je pri meni užival gostoljubje. Tudi angleški kralj te igrače ni dolgo imel marveč jo |e podaril svojemu dvornemu matematiku Korneliju Drebblu. Ta je drobnogled podaril nekemu svojemu sorodniku. Ko je ta le,a Iz Kiilna romal v Rim, je drobnogled vzel s seboj na pot. V Rimu je potem drobnogled daroval tedanjemu papežu. Tako so Jansenovo iznajdbo, dolu!! v roke papeževi učenjaki, ki pa si sprva niso bili na jasnem, kaj bi bilo. Zgodilo se je namreč bilo, da se je dno v cevki med tolikim popotovanjem premaknilo Ko so rimski učenjaki gledali skozi luknjico v drobnogled, niso v njej'nič čudnega videli. Zalo so stvar odložili. „ ,., „ ,., . . Šele sloveči zvezdoslovec Oatileo Galilei se je začel zanimati za la drobnogled nakar ga je popravil in dno pravilno naravnal. Tako je po dolg£ delih lista strašna bolha spet začela strašiti radovedne gledalce. V holandskem trgu Middelhurg pa Se danes sloji spomenik Johannesu Jansenu, ki so ga bili postavili Holandci v zahvalo im, slavo izumitelju prvega drobnogleda. rožah je zdravje Sladki janež — pimpinella aniscum je orientalska rastlina, ki jo pri nas sejejo po vrtovih kot zdravilno zel, katere seme se rabi v zdravilstvu in v kuhinji. Kadar prično stebla rumeneti in dobivajo plodovi temno barvo, izpulimo rastline iz zemlje, jih povežemo, razobesimo, da se posuše. in omlatimo. Seme vsebuje janeževo, eterično in težko olje in še druge snovi. Janežev čaj gireje želodec in pospešuje prebavo, zdravi krče, zaslizena prsa in pomaga jiri napenjanju. Pri teh boleznih skuhamo obaro iz T g zdrobljenega semena na pol litra vode. Janežev čaj pa dajemo tudi pri šibki menstruaciji in doječim materam, ki imajo premalo mleku. Za koliko napiravimo izvrstno zdravilo, če skuhamo janeževo in koprčevo seme. Pri bolečinah v trebuhu kuhamo prašek jane-žcvega semena nn mleku. Prašek sam. zmešam s tadkorjem, učinkuje kot čaj in ga rabimo posebno zoper koleanje. Janeževo ol je. ki ga jemljemo na sladkorju 4—6 kapljic, zdravi škorbut. Tudi pri naduhi, dfiski in griži je janeževo o4je zelo učinkovito. * j a ne ž e v a t i n k t ru r a. 15 g zmletega janeža namakamo 24 ur v 80 g vode in SO g špirita ter večkrat dobro pretresemo. Po tem času tekočino odcedimo, filtriramo iu shranimo v dobro zaprto steklenico. Janeževo tinkturo jemljemo za iste bolezni namesto čaja. Janeževo vino. I I dobrega belega vina. 30 g janeža in 30 g komarčka zdrobimo in namakamo 24 ur v vinu, ki mu dodamo še olupek ene limone To vino pijemo po kozarčkih proti slabi prebavi. Divji janež — piimpinella saksifraga rasle po suhih travnikih, bregovih, ob potih itd. Korenine, ki jih iz,kopljemo v tretjem letu. vsebujejo mnogo eteričnega olja, pimpinelina. sladkorja. beljukovin in «oli. čaj iz korenine vzbuja tek. pospešuje izločanje sline, čisti pljuča in želodec Ker žene ta čaj močno na vodo in pospešuje potenje, zdravi tudi ledvice, mehur in odpravlja kamne. Izborno zdravilo je tudi zoiper putiko. Pri dolgotrajni zaslizenostl pljuč in pri naduhi pijemo po žličkah čaj. ki ga skuhamo iz H g korenine in pol litra vode. Tudi kronični bronhialni katar, motnje v prebavilih, črevesju in želodcu zdravimo s čajem korenin divjega janeža. Prašek iz korenin se priporoča pri zaslize-nosti želodca, in sicer ga jemljemo dvakrat na dan po 1 g Dobro belo vino zavremo ter vanj stresemo primerno količino zdrobljene korenine divjega janeža ter pustimo, da vre 10 minut. Nato vino odstavimo, čez dve uri pa filtriramo. Pri zgagi in hripnvo«ti jemljemo tinkturo, ki jo napravimo prav tako kot pri sladkem janežu. in sicer 10—20 kapljic na sladkorju. Koprec, komnrček — foenictilum officinale gojimo pri nas po vrtovih radi dišuvnih plodov. V zdravilstvu rabimo navadno le plod — fructus foenioiili in olje. ki gn pridobivamo iz semena oleuni foeniculi. Komnrček vsebuje poleg ko-perčevega in eteričnega olja še anetolom, fen-lionom, več soli. sladkorja ild. Ko sc pokažejo na plodovih sive proge, po-režeino kobule, jih povežemo, posušimo in nato omlatimo. Ča j koperčevega semena — 10 g na četrt litra vode — rabimo zoper prsne bolezni in prehlad. Odganja tudi vetrove, pomiri krče v bre-buliu, napenjanje in koliko. Pijemo gn tudi proti ilenivosti prebavil pri ledvičnih boleznih ter krčih v želodcu, in črevesju. Prašek iz koperčevega semena prežene vetrove. Kopereevo olje učinkuje nn isti način kot čaj. Jemljemo ga 1—5 kapljic nn sladkorju. Zunanje rabimo koperčev čaj kot zdravilo za šibke oči. V četrt litra vpile zavremo liol zJlic-ke zdrobljenega koperčevga semena in s to tekočino umivamo oči. polagamo nanje v čaj namočene platnene krpice ali pa držimo oči na 111. 2400 111. 2500ni. Kmalu bomo dosegli višino Triglava! Tu pa lam ie vzlrcpelalo in se spet nagnilo kakor v ovinkih. Ze je brnelo skozi velik bel oblak in že ie bilo spet v neskončni svetlobi, da so zabolele oči. Ni bilo več videti zemlje: nad brnečim ptičem se ie razgrinjalo neskončno ozračje, spodaj pa je mirovala srcbrnohcla gmota oblaka. Ta pu tam ie bila odprtina, skozi katero si videl košček zemlje, tisočkrat pomanjšane. . Kmalu se je začelo letalo spet spuščati. Tomaža je ščegetalo okrog želodca, Herman pa je zaman čakal na pojav »morske« bolezni, da bi se smejal na račun tovariša. Cim boli se je letalo približevalo zemlji, tem večja se ie zdela hitrost. Tomaž je bil ves čas tiri oknu. da bi se naužil občutka, ko gledaš ceste in drevorede, hiše in poljske pravokotnike naravnost pod seboj. Zaželel si je. da bi se znašel nad bistro Savinjo, nad skalnatim Konjem in travnato Lisco: »Kako lepo bi bilo razgledovati se po domačem kraju s take višine!« Približalo se je letališče. Orjaški ptič se ie spustil nad hiše in drevje in se v dolgem loku pognal na ravnino. Veter propelerja ie polegel travo, letalo je poskočilo, dotaknilo se ie zemlje. Ko je stopil Tomaž spet na trdno, so se 11111 zdele noge nenavadno težke, svet pa lep, kakor da bi ga že dolgo, dolgo ne bil videl. PRAVNI NASVETI Vožnja s tricikljem. L. F. Zelo neprevidno ste ravnali, ko ste si izposodili tricikelj, in se brez dovoljenja z njim vozili. Četudi bi vam bil lastnik dal svojo dovolilnico, bi vam to nič ne pomagalo, ker se s tujo dovolilnico tudi ne bi smeli »ožiti. Ne morete se torej pritoževati na lastnika triciklja, češ, da je on zakrivil, da so vam tricikelj zaplenili, ker vam ni dal svoje dovolilnice. \i ste kršili dotične predpise iu bi vas lahko zadela stroga kazen. Za take kršitve je predpisana kazen zapora do dveh mesecev in denarna kazen do 5000 lir. Vselej se odredi tudi zaplemba triciklja. Kar se pa tiče zneska, ki ga je dal vaš prijatelj lastniku triciklja kot garancijo, da mu boste tricikelj vrnili, česar pa sedaj ne morete, ker vam je bil zaplenjen, vam povem tole: [10 našem mnenju je liila izposodbena pogodba neveljavna in ravno tako je bil neveljaven dogovor glede garancije, ker oba dogovora nasprotujeta odredbi Visokega komisarja, |>o kateri je vožnja s triciklji brez posebne dovolilnice prepovedana. Zato bi mogel vaš prijatelj zahtevati od lastnika triciklja vrnitev varščine. Tudi lastnik triciklja je moral vedeti, da se vi brez dovolilnice ne sinete voziti in da vam bo tricikelj zaplenjen. Ker pa sami pravite, da je od lastnika triciklja nemogoče kaj dobiti, ker ničesar nima in ker je odšel ir vašega kraja, bo pravično. da vi in vaš prijatelj trpita vsak polovico škode. Saj sta ohudvn zakrivila, da je prišlo do tega, da ste se brez dovolilnice s tujim tricikljem vozili. Morda bi tudi sodišče tako razsodilo, če bi vas prijatelj tožil na povračilo škode, ker ne more doseči vrnitve varščine. Odgovor »G«. Iz vašega vprašanja moremo posneti, da gre ali za kakšno tihotapstvo, ali pa /a navadno goljufijo. Za točen odgovor bi bilo potrebno, da nam še marsikaj poveste. Pa ni morda blaga zaplenila oblast? Zakaj naj bi kupec zaradi te kupčije izgubil državno sIii/Im)? \ se to in šo drugo bi bilo treba pojasniti. Svetujemo vam. da stopite k odvetniku, ki um Im>-ste lahko zaupali \ se skrivnosti omenjene kupčije. nakar vam bo mogel svetovati. Nizka najemnino. V. K. I. Nobenih drugih dohodkov nimate, kakor najemnino, ki jo dobivate za stanovanja v sv«i.ji hiši. Življenjske potrebščine so se tako podražile, da z najemnino ne morete več živeti. Vprašate, kako bi dosegli povišanje najemnine na znesek, ki odgovarja sedanjim razmeram. — Za enkrat ne morete glede zvišanja najemnine ničesar doseči, ker je vsako |>ovišunjc najemnine prepovedano in kaznivo. Višje šole za žene in matere Strokovnjaki v Berlinu so nedavno razpravljali o višjem šolstvu nemških deklet. Sklenili so, da bodo dekliške višje šole "odslej • vzgajale dekleta predvsem za dobre žene in matere. Tudi vseučilišča bodo morala upoštevali poseben ženski značaj. Latinščina bo na dekliških šolah obvezna, število učnih ur kemije bodo zvišali in zgodovina bo poglobljena z ozirom na kulturo. Naročite se na II. letnik j »Slovenčeve knjižnice«! Program za II. letnik »Slovenčeve knjižnice« je tako pester in bogat, da bodo naročniki naša knjižnice in prijatelji lepega, dobrega čtiva naravnost presenečeni. Novost je tudi v tem, da bodo knjige, namesto vsakih 14 dni kakor v prvem letniku izhajale trikrat na mesec. Tako bomo izdali v II. letniku 3G knjig — razen še dveh nagradnih. Romani, povesti in mladinske knjige so izbrane izmed naših domačih avtorjev (Jalen, Ple-stenjak, Krivic, Kunstelj, Beličič, Šali, Levstik, Trdina, Kersnik), kolikor je bilo mogoče dobili, in skoraj iz vseh evropskih slovstev. Posebno iz italijanščine (Dante, Fogazzaro, Nicodemi, Mila-nesi itd.), nemščine (Federer, Handel - Mazetti, O. Le Fort), francoščine, angleščine. S po eno knjigo so zastopani pisatelji Puškin, Gogolj, Lje-skov, z dvema knjigama pa češka in slovaška književnost, z eno pa Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Ukrajina, Norveška, Finska, ftvica itd. Avtorji so izbrani od najstarejših do najnovejših. Knjige II. letnika »Slovenščeve knjižnice« bomo začeli po možnosti izdajati že septembra meseca, najkasneje pa 1. oktobra — zopet z našim znanim slovenskim pisateljem Janezom Jalenom, ki piše trilogijo iz dobe pred naselitvijo Slovencev v naših krajih nalašč za »Slovenčevo knjižnico«. Delo bo nosilo naslov »Bobri«. Prva knjiga pa naslov »Sanic. Prvo poglavje le knjige je izšlo že v Domu in svelu. Naslove knjig bomo objavljali od časa do časa, kakor bodo pripravljene. Poskrbljeno je. da ne bo nikakih zamud in bodo knjige izhajale redno vsakega 1., 10. in 20. v mesecu. Vsak reden naročnik II. letnika »Slovenčeve knjižnice« bo dobil dve lepi knjigi za nagrado. Vsaka knjiga, broširana, za redne naročnik« stane samo 6 lir. V prodaji po knjigarnah in trafikah bodo cene tudi višje. Naročite se na »Slovenčevo knjižnico«, s tem boste dalii dela in kruha številnim tiskarskim in drugim delavcem in njihovim družinam. V polplatno vezane knjige bodo stale: na navadnem papirju za redne naročnike a 13 lir, v nadrobni prodaji a 15 lir. V platno vezane knjige bodo stale: na antičnem papirju za redne naročnike a 20 lir, v nadrobni prodaji a 25 lir. Takoj naročite »Slovenčevo knjižnico* pri naših inkasantih, pri podružnicah ali pri glavni upravi Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana, ali pa eno-stvno z dopisnico na Upravo »Slovenčeve knjižnice, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. Biti naročnik »Slovenčeve knjižnice« pomeni opravljati veliko in lepo socialno in kulturno delo! tVlali oglasnik Pristojbina za male oglate te plaiuje naprej. Smrekovo čreslo lepo. edravo suho In ležtce kupi vsako količino usnjarna Lavrtč J„ et. Vid prt Stični, Muhi Jana Dva šivalna stroja »Slnger« z okroglim čolnlčkom in pa nov »Ffaff« krojaški, naprodaj. Zamenjam tudi za čevljarski levo-ročnl stroj. Rožna ulica št. 15, Ljubljana. Kmečko dekle sprejmem. Močnlkova lil. št. 13, LJubljana. Oglašujte v Domoljrta! »Domoljuba stane 24 lir za celo leto, za inozemstvo 30 lir. — Dopise in spise sprejema oredništvo »Domoljuba«, naiočnino, jnserate i" reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku. — Telefon uredništva in uprave s št. 40-04. Izdajatelj; dr. Gregorij Pečjak. — Uredniki Jože Košiček. — Za Ljudsko tiskarno: Jože K r a m b r i č.