primorski dnevnik 13 _e! 'zhajati v Trstu rnaja 1945, njegov , J — 'vnj, 1 ijeyu v D^cv,K0dnik PARTIZANSKI iNEVn|K pa 26. novem-v vasi Zakriž nad bfa 1943 r;uknim' razmnožen na CW°sm. Od 5. do 17. se-Preinbra 1944 se je tiskal . 'skarni »Doberdob« v . cu pri Gorenji Trebu-dri 1 18: sePtembra 1944 .,e 10 2 JV dežele, zlasti nekatere, žal hiti-krsj:°°°roževanjem, s čimer v bistvu Jte t ae le načela neuvrščene politi-Zri'r,?č pa tudi resolucije in dogovore NiZlnih narodov. pfe. odo naključno, da je britanski 2gs *(avnik na nedavnem posebnem lepšanju ZN o razorožitvi prišel na ti nm na dan s trditvijo, da neuvršče-čQs9°Y°re eno, delajo pa drugo. V nja . *° se razoroževanje že spremi-tev -f 9esla v stvarnost, se je oboroži-(og prj neuvrščenih deželah v letu dni t°s | s^Ptembra lani do septembra le-°dšt ,ižčas povečala kar za blizu 3 e’ kar, izraženo v denarju, po-p0 ,ZQ okrog 80 milijonov dolarjev. Srrierek ie kajpak neprijeten. Taka ve_ U PQ je še manj sprejemljiva, če se žeje 0 s° se nekatere neuvrščene de-fop, Pričele oboroževati celo z jed-Brazjf:ržkone že imajo jedrsko orožje kist>in, Argentina, Libija, Egipt, Pata. iz ln Irak. Med njimi je tudi lndi-°5orn °Vor le navadno tak: zakaj bi se 1i$(e Zevale samo razvite dežele? State onSeveda ne more vsebovati trohi- °Pra s , v*čila. sP°db lm P°četjem te dežele v bistvu vife oiajo (domala provocirajo) raz-d°g'0vai.P° orožje (zdaj ko se v svetu Pjičn0QriaI° za celostno zmanjšanje) 2q; Se Intenzivneje prodajati njim. te ijj ne zavedajo, da jedrsko orožje ntrtie re defenzivno (v obrambne sQi7i0 p iohko, in še to omejeno, služi Mo, d °9vencionalno orožje) in prezi-Mod,,0 ,e Politika neuvrščenih na an-zep, takega početja. Multilaterali-vQjo . ° katerega se utemeljeno ogre-V £ dežele, je hkrati odgovornost. PfQve e°9radu so že stekle prve priprtiu j’a konferenco neuvrščenih na McfA 1 bo prve dni septembra pri-Ptejkn , Problem razoroževanja bi e/ kazalo spet uvrstiti na du/ig r6d tega zasedanja in ga, v tja v davnega posebnega zaseda-ii°virm • zenjb narodih, podkrepiti z ktgičn ln še bolj stvarnimi predlogi. t^Uvršč bilo, da bi do tedaj tiste L°litikper-e dežele, ki razorožitvene *ratkom-Se- danes, zavoljo ozkih in sPreje cPJb interesov, v bistvu ne PrQvjje 1°, svoj odnos korenito po- MIRO KOCJAN Štirje roparji za zapahi po vdoru v poštni urad RIM — Štirje roparji so včeraj ob 8.30 oropali poštni urad v Ulici Mazzini v Rimu. Oboroženi s pištolami so vdrli skozi pomožni vhod, prisilili uslužbence in obiskovalce, da so se ulegli na tla, nato pa so zbežali z nekaj vrečami vrednostnih papirjev in plačami uslužbencev v skupni vrednosti približno 1,5 milijarde lir. Toda njihov beg je bil kratek, saj so kombi, s katerim so bežali, policaji uspeli kmalu zaustaviti in roparje aretirati. Tako hitro aretacijo roparjev je omogočil neki očividec, ki je točno opisal kombi, s katerim so roparji zbežali. V zaporu so se tako znašli 23-letni Ivan Zaccagnini, 26-letni Claudio Ragno, 27-letni Silvano Lanciotti in 25-letni Giuseppe Mei. Po podatkih politične policije naj bi bila Ragno in Lanciotti pripadnika skrajno desničarskih skupin in v preteklosti sta že imela opravka z zakonom zaradi domnevnega sodelovanja v ropih, s katerimi naj bi te skupine dobivale sredstva za delovanje. Oba so aretirali že leta 1987, vendar sta bila zaradi pomanjkanja dokazov kasneje izpuščena. Zaradi obtožbe združevanja v zločinske namene je imel v preteklosti opravka z zakonom tudi Zaccagnini. V Neaplju zgoreli božični kioski NEAPELJ — V četrtek ponoči je v Ulici Oberdan v Neaplju zgorelo deset lesenih kioskov, ki so jih postavili za prodajo priložnostnih božičnih predmetov. Kioski so pogoreli do tal, v njih pa tudi ves material. Plameni, ki so bili izredno visoki, so dosegli tudi bližnjo zgradbo finančnih stražnikov, na kateri so popokale šipe_na oknih do tretjega nastropja. Škode je za več milijonov. Do požara naj bi prišlo zaradi nepazljivosti samih prodajalcev, ki so zakurili manjši ogenj, da bi se v mrzli noči ogreli. V Jugoslaviji pije vedno več žensk SARAJEVO — V Jugoslaviji je vse več žensk, ki se vdajajo alkoholu. Ne dolgo tega je bilo razmerje pri alkoholikih 8 : 1 v »korist« moških, danes pa je to razmerje le še pet proti ena. To so povedali na kongresu jugoslovanskih alkohologov, ki te dni poteka v Sarajevu. V Bosni in Hercegovini je med odraslim prebivalstvom kar 20 odstotkov alkoholikov, posebej pa je zaskrbljujoče, da je med njimi vse več žensk in tudi otrok. Podobno kot v Bosni in Hercegovini pa je tudi drugod po Jugoslaviji. Buri slavijo Potomci nizozemskih osvajalcev Južne Afrike so včeraj slavili 150-letnlco bitke proti zulujskemu kralju Dingaanu na bregovih Krvave reke med tako imenovanim velikim pohodom, ko so se pred Britanci umaknili proti severu (AP) V Asadabadu mudžahedim čakajo na protiofenzivo sovjetskih čet Po osvojitvi Asadabada v pokrajini Kunar mudžahedini čakajo na sovjetski protinapad (AP) Električna nevihta usodna za malo avstralsko letalo CANBERRA — V letalski nesreči, do katere je prišlo pri mestu Leonora v Avstraliji, je včeraj izgubilo življenje deset ljudi. Strmoglavljenje letala naj bi povzročila električna nevihta. Dvomotorno letalo Mitsubishi MU2 je bilo namenjeno v rudarsko središče Kalgoorlie. Na krovu je bilo poleg pilota še pet funkcionarjev neke rudarske družbe, ki je najela letalo, in njihove tajnice. Letalo je strmoglavilo v puščavskem kraju med Bellevuejem in Kalgoorlie. Po informacijah iz Avstralije je to najhujša letalska nesreča, do katere je prišlo od leta 1980 do danes. Podatek je zanimiv, še posebno zaradi tega, ker so mala letala običajno prevozno sredstvo v deželi, ki je tako obsežna. Preveč steroidov v krvi ameriških visjesolcev NEW YORK — V žilah ameriških višješolcev se pretakajo neverjetne količine steroidov in drugih anabolikov. Fantje menda prav radi segajo po tabletah, ki jim pomagajo pri lepšanju zunanjega videza (od osebe do osebe je potem odvisno, kaj pojmuje kot »moško lepoto«). Razbohoteno mišičevje ima menda to osnovno karakteristiko, da privablja dekleta, kot med muhe, zato si že »mršavi« pubertetniki radi privoščijo pest anabolikov. V ZDA steroidi in anaboliki sicer niso v prosti prodaji, naročijo pa jih vsekakor lahko po pošti. Sto tablet stane sorazmerno zelo malo, so pa škodljive in lahko pustijo dolgotrajne posledice. Mladino to sicer malo zanima, ko gre vendar za takojšnje izboljšanje zunanjega videza. Fenomen je tako razširjen, da postaja že nevaren, saj je ena od najpogostejših posledic zlorabljanja anabolikov sterilnost. Na prvem je dr. Joža Vilfan govoril o narodnostnih manjšinah Deset let seminarjev za študente-pravnike V dneh od 21. do 25. novembra 1978. je bil na Bledu prvi seminar za slovenske pravnike - študente iz zamejstva, ki ga je organizirala Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije. Ko se spominjamo tega datuma in čaša, ki je pretekel od takrat, ne mislimo toliko poudariti tega dejstva, temveč namena in pomena tega in temu sledečih seminarjev. Seminarji so namreč postali tradicionalni, saj se po prvem vrste z eno izjemo vsako leto s tem, da so pridobili na pomenu, ko je njihovo organiziranje predlani prevzela Pravna fakulteta v Ljubljani ob sodelovanju omenjene Zveze. Poleg tega se je razširil krog njihovih udeležencev na vse slovenske pravnike iz zamejstva in ne samo na študente. Na to je vplivalo dejstvo, da so vsi, ali skoro vsi udeleženci prvega in mnogih naslednjih seminarjev do danes že končali študije in so v poklicih. Za seminarje pa so se začeli vedno bolj zanimati in se jih udeleževati tudi "starejši" pravniki. Končno ni brez pomena dejstvo, da so se v tem času slovenski pravniki tako v Italiji kot v Avstriji tesneje organizirali in tako tudi organizacijsko povezali s pravniki v matični domovini. Lahko ugotovimo, da je danes sodelovanje med njimi zelo tesno in to tako v strokovnem kot v družabnem pogledu. Kot rečeno čas desetih let ne pomeni mnogo. Vendar pa lahko rečemo, da v tem primeru ni tako. V času ko se je pripravljal prvi seminar namreč razen osebnih in posamičnih stikov ni bilo med slovenskimi pravniki skoro nobenih povezav. Zato je bilo organiziranje prvega seminarja vsekakor tvegano. In vendar se je tega seminarja udeležilo 16 mladih pravnikov iz Trsta, Dunaja in Gradca, kar pomeni obenem prvi korak k nadaljnjemu sodelovanju in k začetku tesnejše organiziranosti slovenskih pravnikov sploh. Vendar o tem na tem mestu ne bi govorili. V tem sestavku bi radi poudarili nekaj drugega in sicer vsebino uvodnega referata, ki ga je imel pok. dr. Joža Vilfan pod naslovom: "Mednarodni pravni položaj slovenskih manjšin in ureditev manjšinskih vprašanj kot element spreminjanja strukture države", referat, ki bi ga bilo treba objaviti v celoti, ker, čeprav po desetih letih, ni izgubil aktualnosti, preje obratno. Referent, dr. Joža Vilfan, se je namreč takoj v uvodu oddaljil od v naslovu nakazane teme in vprašanje zaščite narodnih manjšin prikazal iz popolnoma drugega zornega kota kot smo sicer vajeni in kot bi iz naslova referata, ki mu je bil postavljen, izhajalo. Takoj je namreč ugotovil, da bi bilo govoriti mladim slovenskim pravnikom iz zamejstva o mednarodno pravnem položaju slovenskih manjšin toliko kot "nositi sove v Atene". »Vaša vsakdanja skušnja,« je dobesedno nadaljeval, »vse kar ste doživljali vi in vaši rojaki, odkar ste začeli šolanje, vse, kar vi in vaši rojaki še danes doživljate dnevno, vam govori, kakšno je resnično stanje manjšinskega varstva v Italiji in v Avstriji. Spričo žive aktivnosti naših, to je slovenskih organizacij v Furlaniji - Julijski krajini in na Koroškem pa je gotovo vsakemu intelektualcu, posebno vsakemu mlademu pravniku znano, v čem in kako se to dejansko stanje razlikuje od tega, kar bi po mednarodnopravnih dogovorih, bodisi dvostranskih bodisi večstranskih in po splošno veljavnih normah moralo biti 7. člen avstrijskega državnega dogovora iz leta 1955. in njegova problematika, 8. čl. osimskega sporazuma iz leta 1975. oz. 1977. in torej problematika celovitega (globalnega) varstva slovenske manjšine v Italiji - to so predmet vašega vsakdanjega razmišljanja in skrbi.« Po tem uvodu je referent opozoril na delo dr. Ernesta Petriča: Mednarodnopravno varstvo manjšin, ki po njegovem mnenju vsebuje vse, kar bi lahko v tem pogledu povedal. Zato se je v referatu odločil in se osredotočil na ureditev oziroma pravilneje na urejanje manjšinskih vprašanj kpt na element spreminjanja strukture današnje države (ne: družbe). V tej zvezi se sklicuje na sklepno listino helsinške konference, ki v VII. načelu govori o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin: »Države udeleženke, na katerih ozemlju žive narodne manjšine bodo spoštovale pravice oseb, ki pripadajo takšnim manjšinam, do enakosti pred zakonom, nudile jim bodo vse možnosti za dejansko uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in bodo na ta način varovale njihove tovrstne zakonite interese.« S tem je bilo po ugotovitvi referenta varstvo manjšin pravilno postavljeno v sklop človekovih pravic. Človekova oseba, njegovo dostojanstvo je temeljna vrednota, na katere spoštovanje smo se kot organizirano človeštvo obvezali. Za obstoj posameznika kot subjekta z zavestjo in voljo je danes, predvsem pa v Evropi, za človeka posameznika, ta konkretna družba narod. Pri tem je nemogoče in v resničnosti neizvedljivo razlikovati med obsegom pravic številčno ali drugače majhnega naroda. Vsi narodi so glede zahteve po spoštovanju enako vredni. Pri tem referent posebej poudarja kako je asimilacija kot politika nezdružljiva s spoštovanjem in uveljavljanjem človekovih pravic. Preveč bi bilo na tem mestu razglabljati z referentom še vprašanje naroda kot državnotvor-nega elementa, vprašanje: država - narod, vprašanje jezika in kulture, vprašanje samoodločbe kakor tudi zgodovinska dogajanja v daljni in bližnji preteklosti, ki se danes odražajo tudi na vprašanjih, ki neposredno zadevajo manjšine in kar dobi svoj končni izraz v enačbi: država enako narod oziroma obratno. V teh sistemih, ki so idejno in organizacijsko tako postavljeni, je obstoj narodne manjšine namreč vnaprej problematičen. Ta je nekaj, kar moti, kar naj se prezre, kar naj izgine, kar predstavlja nevarnost iredentizma, hotenj in gibanj za menjanje državnih mej. Razumljivo je, da je za take sisteme varstvo manjšin, priznavanje posebnih pravic bodisi po- sameznim pripadnikom manjšin bodisi Pre^s h0. nikom manjšine nekaj, kar je v nasprotju z n)1 vim bistvom. In prav v tem nasprotju ima sv korenine manjšinska problematika. Gre tore] nasprotje med starim svetom živečim v starin žavnih strukturah in novim svetom, v kate ima zaradi masovne aktivizacije ljudi, zaradi P tencirane angažiranosti ljudi, jezik in izobra ' individualna zavest, neprimerno večji pomen nekdaj. V tej zvezi se referent dotika delov® J Kongresa evropskih nacionalnosti in razvoja cionalnega vprašanja med obema vojnama, zi ^ pa pojava fašizma in hitlerizma, čas ki je bi Evropi najmanj odprt za problem človek0 pravic in za razumevanje države kot nekaj, ne sloni samo na narodu ali celo rasi. Sedanje spremembe, če preskočimo ref er tova razglabljanja o razvoju nacionalnega vp šanja v času po vojni, kažejo vedno bolj na p obražanje današnje družbe, pri čemer je urejanj narodnega vprašanja, posebej varstva narod manjšin eno temeljnih vprašanj. Do sedaj dose in ne iti z ne spremembe pa še dolgo niso utrjene posebno dosledne. Saj imamo še vedno oprav neizpolnjeno italijansko obljubo in obveznos j celovitega varstva slovenske manjšine, da ne 9 oslih vorimo o neizpolnjenem 7. členu avstrijske žavne pogodbe. Da ne govorimo o obvezno helsinške listine. • To je, na kratko povzeto, govoril pred dese mi leti na prvem seminarju za slovenske za ske študente prava pok. dr. Joža Vilfan in to je dalo tudi povod, da smo se spomnili navedene^ seminarja. Besede, ki jih je takrat govoril so ^ danes aktualne, saj se stanje po desetih let**1 pogledu zaščite naših manjšin ni prav nič sp* menilo, preje obratno. Zato je razumljivo, da si slovenski pravniki zbrani pred kratkim zad nalogo, da bodo o vsem tem še govorili in vsem obveščali tudi svetovno javnost. jožko Žiberna ____________pismi uredništvu__________ Pustite nam krompir v kozici CARTANEVE Spoštovana rojakinja Olga Lupine Da je purizem prirojena bolezen vseh jezikovnih manjšin in da smo mu tudi mi zamejski Slovenci podvrženi, je skoraj neizogibna komponenta splošne kulturne in etnične samoobrambe, ki jo najdemo, žal, tudi v italijanskih skrajnih krogih, kjer že sama beseda »matavilc« povzroča histerične napade. Mislim pa, da bi se morali braniti takemu odnosu, ki bolj šibi kot pa jači položaj našega slovenskega jezika. Mi zamejci smo brez dvoma stoodstotno Slovenci, predvsem pa Primorci. Razlikuje nas prav narečje, v katerem je zares precej tujk, ali to je neizogibno. Tudi naša kuhinja je precej različna in v mnogih primerih neprevedljiva. Res je, da naši otroci (posebno pa dijaki!) govorijo zelo slabo slovenščino, ali ne zaradi »krompirja v kozici«. Naši mladi ne znajo obvladati slovenske slovnice, verjetno zato, ker nimajo doma več tiste narečne osnove, ki, čeprav je bila skromna, je vsekakor bila naslonjena na trdnih temeljih pravoslovja. Tako se zdaj sliši pri nas: »imam razbite hlače« - »oče je šel v Sežano delat bencin« - »mati dela postelje« -»stric se je urezal, ko si je delal brado« - »danes delam drva za na ogenj, jutri bom nesel avto popravit«. Takih primerov lahko naštejem na tisoče. To je glavni problem čiščenja našega jezika! Kaj še »krompir v kozici«!. Kljub temu pa se je naš domači knjižni jezik zelo izboljšal. Jaz nisem izobražen slavist, vseeno pa poznam razliko med dobro in slabo slovenščino. Učimo torej naše otroke naravno preprosto slovenščino, izogibajmo pa se nepotrebnega purizma. Draga rojakinja! »Krompir po kraš-ko« naj ostane le »v kozici« in »glavnati koromač« mislim, da ne užali nobenega. Teh jedi v Ljubljani sploh ne poznajo in smešno bi bilo, da bi se za te primere izposodili pri njih neprimerne izraze. »Praženo« bi menda bilo »pečeno brez obele«, torej med pražene jedi bi spadala naša uboga »prežgana župa«, pa mislim, da je bolje, da ostane »prežgana«. »Dušene« so menda pri nas samo sipe in kanoče. Ribe so cvrte, krompir je tudi lahko cvrt (ali zdaj se je po-francozil v »pommes-irites«), v oblici, v srajčki, tenfan, pečen v žerjavici, na ajmoh, na kislo, pocvrkan in še kaj drugega. Lahko imenujemo »paštošuto« -»testenine z mesom« ali to je oslarija. Ostalo bi nam za prevajanje »alTa-matriciana«, »alla carbonara«, »al ragu«, »allaglio ed olio«, itd. To je italijanska jed. Prav tako so »krompir v kozici« in »prežgana župa« in »jota« kraške jedi. »Krompir v kozici« je nepoznan v Italiji, zato sem prepričan, da je to čisti slovenski izraz, čeprav narečni. Franc Bezlaj piše v uvodu svojega etimološkega slovarja: ... Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen, zdi se, da ne presega tisoč sedemsto izhodnih besed... Torej, če hočemo presejati skozi žimnato sita vse naše besede, ostanemo praktično brez jezika. To seveda velja - več ali manj - tudi za tuje narode. Naša sodobna slovenščina je zelo izrazita in lepa. Skušajmo jo, kjer je to mogoče, obogatiti z naravnim zakladom domačih korenik. Upam pa, da se ne bodo naši slavisti nikoli pustili zaplesti v že izumrle literarne izkušnje, med katerimi spada brez dvoma tudi skrajni purizem, narodnostni pretirani izraz renesanse in romantične dobe. ALFRED ŠVAGELJ Nerada se spuščam v polemične diskusije, posebno še, ker nisem specialist za področja, ki se jih dotika Olga Lupine. Pa se mi vendar zdi prav, da eksponiram svoje pomisleke: 1. Krompir v kozici je ena jed, druga je dušeni krompir, spet tretja pa praženi. Poizkusite dušiti špinačo po posredovanem receptu in prepričana sem, da ne bo niti od daleč podobna naši špinači v kozici! 2. Lahko bi izraz krompir v kozici poetološko opredelili kot metonimič-no rabljeno besedno zvezo, saj gre za predmetno vezan pojem, tako kot rabimo izraz popiti steklenico (o idio-sinkratični metonimiji gl. razprave R. Jakobsona in U. Eca). 3. SSKJ je v marsičem nepopoln in to predvsem zaradi naše malomarnosti, brezbrižnosti in zatrtega občutka enakovredne pripadnosti slovenskemu narodu. Da pa ostanemo na področju jedilnikov v vrtcu, priznam, da mi je bolj domač izraz špageti (gre za točno določen tip "pašte"), kot pa testenine, pa tudi za koromač (navadno v kozici) vem, kaj je in vem, da je janež (it. anice) nekaj čisto drugega. Mislim, da je treba upoštevati regionalno izrazoslovje, ker ima lahko, pa čeprav le za odtenek, drugačen pomen od tistega, ki smo ga drugje vajeni. Pri jeziku je že tako, da bi morali pri pouku vedno rasti iz subjektov (učencev) in ne predpostavljati, da je edino pravilno to, kar smo se učitelji naučili in znamo. Zase vem (in to se dogaja še danes okoliškim otrokom, ki imajo srečo, da doma govorijo v dialektu), da sem doma dopoldne in popoldne južinala, v šoli pa so me naučili malicati. In tako sem čez celo šolsko dobo doma južinala, v šoli pa malicala in gojila v sebi nov občutek manjvrednosti, pa čeprav je bil kruhek vedno od doma prinešen. Gre seveda tudi za enotnost našega prostora, o katerem sicer govorimo, ne pomislimo pa, da ga lahko začenjamo graditi le ob medsebojnem spoštljivem spoznavanju navad (tudi kulinaričnih) in zgodovinskega političnega in socialnega okolja, v katerem so se razni deli našega naroda razvijali in rasli. BOGOMILA KRAVOS MNOGO VEČ KOT SMUČARSKA VOZOVNICA Kje je CARTANEVE v prodaji- Sezonska vozovnica CARTANEVE za Furlanijo-Julijsko krajino je na prodaj v prodajalnah smučarskih vozovnic v F°r-ni di Sopra, na Piancavallu, Ravasclettu-Zoncolanu, Nevejskem sedlu in Trbižu. Za informacije in rezervacije pa se jah-ko obrnite na vse podružnice bančnih zavodov Banche Popolari v Furlaniji-Ju' lijski krajini in na »Carnia Neve« v Tol-meču. Kje lahko smučamo: Form di sopra, Piancavallo, Nevejsko sedlo, Trbiž. Višarje, Ampezzo - Cima Corso, Rabelj. Cimolais, Claut, Collina di Forni Avoltri, Matajur, Paularo, Pradibosco, Prat° Carnico, Sauris, Sella di Chianzutan. Ovčja vas, Valdajer 2000. Poleg tega še dva dni na terenih D°l°' miti Superski. Gre za pobudo Promotur SpA )) Bančni zavodi ) Banche popolari Furlanije-Julijske krajine Banca agricola Kmečka banka Gorica Banca Cooperativa Operaia Pordenone Banca Popolare di Cividale Banca Popolare di Codroipo Banca Popolare di Gemona Banca Popolare di Latisana Banca Popolare di Pordenone Banca Popolare di Tarcento Banca Popolare di Udinese • CARTANEVE za otroke do 11. leta — za otroke rojene po 1.1. 1978200.000 lir • CARTANEVE za mladino do 14. leta — za mladino rojeno v obdobju od 1.1.1975 do 31.12.1977 320.000 lir • CARTANEVE za starejše ljudi (več kot 61 let) — za smučarje rojene pred 31.12.1928 320.000 lir • CARTANEVE za odrasle od 15. do 60. leta starosti. Rojeni morajo biti med 1. 1. 1929 in 31. 12. 1974 • 380.000 lir Popusti FISI. Pri osnovni ceni je z izkaznico FISI 20.000 lir popusta. Družinski popusti. Za družine, ki predložijo družinski list, so predvideni naslednji popusti: • 5% za dve vozovnici CARTANEVE • 15% za tri vozovnice CARTANEVE • 25% za štiri vozovnice CARTANEVE (v praksi to pomeni, da je treba tri vozovnice plačati, četrta pa je brezplačna). CARTANEVE je edina sezonska smučarska vozovnica, ki velja na vseh 87 smučarskih napravah v deželi in tako smučarjem omogoča smučanje na več kot 100 kilometrih čudovitih prog. CARTANEVE pa je obenem tudi »kartica popustov«, ki jih lahko koristite v lokalih in povsod tam, kjer vidite naš znak. Poleg tega pa ti CARTANEVE podarja dva dni smučanja na terenih DOLOMITI SUPERSKI, ki z več kot 460 napravami in 1000 km prog predstavlja največji smučarski kompleks na svetu. Zato je CARTANEVE mnogo več kot navadna smučarska vozovnica. Cene in popusti Smučarjem so glede na njihovo starost na voljo štiri vrste vozovnic CARTANEVE: Med včerajšnjo razpravo o proračunskih dokumentih v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine Nesprejemljivo stališče predsednika o uvedbi dvojezičnosti - Ostra protesta svetovalskih skupin KPI in SSk rpčv^T »Enkrat za vselej je treba ke11 ,vPrašanje manjšin v naši deželi, ^ ni več časa za nadaljnja odlašanja. enla sem, da mora parlament v tej Sl °nodajni dobi rešiti ta problem. Sv Venska manjšina ima pravico do SI11^e zaščite. Problem je v tem, ali ni 0 v stanju dati primerne odgovore v de na različna mnenja, ki obstajajo tn^zi s tem vprašanjem«. Tako je vlsa ^ruEPm dejal predsednik deželne njg 6 Adriano Biasutti v svoji razčle-repliki v okviru proračunske d .P*iave, ki se je včeraj nadaljevala v emem svetu Furlanije-Julijske kra-rg : Predsednik dežele je v svojem Vr ,c enjenem posegu odgovarjal na pr t0 vprašanj, ki so mu jih med raz-Zg v° zastavile svetovalske skupine in n2^Varjal izbire deželne uprave, ki so °njene v proračunskih dokumen- pr red njim sta včeraj replicirala naj-p. ^ Poročevalva manjšine Ugo Poli in vjv Psdovan (oba KPI), poročevalec [ne Giancarlo Cruder (KD) in pri-odbornika Dario Rinaldi (KD) in (jg^ranco Carbone (PSI). V popol-v skem delu seje je skupščina vzela 2air res Preko 120 resolucij, ki so ve-kat 6 .na proračunske dokumente in štetih število je jasen dokaz, s kako sk 'mirni problemi se je deželna ve Psčina ubadala v treh dneh razpra- P°leg vprašanja manjšin (»ki se ga p0 Vsedržavni ravni obravnava ciklič-se ln ki ga je treba vsekakor rešiti«) yseh predsednik Biasutti dotaknil kkp* yP^°šnih problemov deželne polici ■ Posebno pozornost je namenil šolanju naše dežele v delovni skup-■ i ai. r_ , ' je skoraj »skri- v4jS0st.Pala interese italijanske narodom' ?ziroma tiste interese, ki bi Oje ®°fali ekonomsko osamoosvaja-OoStj 'Pačnikov italijanske narod-v0j s tem pa obstoj, nadaljnji razili^ narodnosti ter popolnejše so-z večinskim narodom. Memanovitev DO Adriatic je plod Itajjj°r.anduma o sodelovanju med Ofja , ln Jugoslavijo, ki sta ga janu-io Cj os podpisala Branko Mikulič 0ik ,J)vanni Goria, tedanji predsedniku g 'janske vlade. Adriatic, za-*a Dr*13 k°t podporna organizacija N oh ^fakturiranje gospodarstva tstre moč>u kraško-obalnih občin in m' .) hi se povezala z BIC Tries-*e) ,n Sl®ess inovation center Tries-»ov-i, organizaciji naj bi skupaj usta-PredVsmeSano podjetje, to pa naj bi aiu ve-e-m Pomagalo pri zagotavlja-9a so,, , učinkovitosti gospodarske-tavijo , OVanja med Italijo in Jugos-Posiovtako na področju kooperacij, t|>al0ohno'fehničnega sodelovanja, V prfO^Suega prometa, poslovanja *td, §| 11 carinski in turistični coni ?ie, k? oaj bi za poslovno sodelova-'6 |e, bi skrbelo za prenos znanja [bodeiffotbgtje uspešnih poslovnih a s SodV'za vlaganje tujega kapita-‘latijn e|ovanjem tujcev pri uprav-P.bhjetič .ko zamišljeno mešano 'k resn ?-at hi bilo tudi ena od oblije z pb^ega sodelovanja Jugosla-‘etu iqo^ ■ predvsem za obdobje po Vsen, z bi se ukvarjal pred- SVetovai ^bdenjem informacijskih i^tanaviP • ’n servisnih storitev pri avo Janju malih podjetij, z izde-t,lv.nosti nCe1° elaboratov o perspek- Pfi fjn, bovih programov, s pomočjo Pabju tr..Slraniu' vodenju, izobraže-• havijan.eniu' poslovanju v času us-*a vW, ..Psameznih podjetij in h .v dose°ridr?.9ih stvari. BIC Trieste pajvef Se(ianjih dogovorih pokazal ?ai bi peresa za tri področja, ki 1° Zeli|^lik?' kozmetiko, ekstrakci- PQK*% _ *** IH Zrl nrPcIriiHnriranio I tdelova?,. Predvsem razvijali - za jart*>acevrL-e *n Predelovanje hrane. r^bnega"g0'n za prestrukturiranje Pypani2lar,??vitvi omenjene delovne -{5 skleni? nai hi konec meseca pr-bainn, 0^a a skupščina skupnosti BORIS ŠULIGOJ V koprskem Cimosu predstavitev novega citroena - AX 14 diesel Dežela prispeva eno milijardo za prizadeto Armenijo TRST — Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je pripravil zakonski osnutek, s katerim je namenil eno milijardo lir v korist področja Armenije, ki jo je pred nekaj dnevi prizadel katastrofalen potres. Izreden finančni prispevek bo deželna uprava izročila diplomatskim predstavništvom Italije in Sovjetske zveze. S finančnim prispevkom bo možno finansirati tudi načrte, ki jih bodo pripravili strokovnjaki iz naše dežele. Zakonski osnutek je včeraj popoldne proučila pristojna svetovalska komisija in ga soglasno odobrila. Gre za pomenljiv dokaz, je dejal predsednik komisije Diego Carpenedo (KD), kako Furlanija-Julijska krajina stoji ob strani hudo prizadetemu prebivalstvu, ko se še spominja na široko ne samo italijansko, ampak tudi mednarodno solidarnost, ki je je bila deležna ob potresu leta 1976. Zakonski osnutek mora sedaj proučiti in odobriti tudi deželni svet; o njem bo razpravljal takoj po odobritvi finančnih dokumentov, po vsej verjetnosti že v torek. KOPER —V prihodnjih dneh bodo delavci koprskega Cimosa uradno prvič v Jugoslaviji predstavili nov izdelek tovarne Citroen - osebni avtomobil AX 14 diesel, ki so ga v Franciji začeli prodajati nedavno - konec septembra, pri nas pa bodo morda že v januarju sprejemali vplačila zanj. To seveda ni edina novost, ki prihaja te dni iz Cimosa. Skupni imenovalec za vse novosti je v tem, da se skušajo kar se da bolj prilagoditi željam in potrebam kupcev. Za AX diesel trdijo, da se v svoji kategoriji vozil (motor s 1360 kubičnimi centimetri) ponaša z najmanjšo porabo goriva na svetu (3,6 litra na sto kilometrov pri 90 kilometrih na uro) in lahko potemtakem z enim polnjenjem rezervoarja prevozi 1200 kilometrov. Poleg AX diesel bodo sredi leta pri- pravili prodajo vozila C 25 4 x 4 - - to je sanitetno in terensko vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa. In konec leta že vozila DX, ki bodo praktično nadomestila CX. Za zanimivo novost so poskrbeli tudi v Cimosovem tozdu Servis. Vsem GS, BX in CX, ki so že nekaj prevozili (nad 80 tisoč kilometri) namreč obnovijo vzmetenje na povsem nov način, tako, da zamenjajo čep in ga nadomestijo z ventilom, ter obnovijo plin v azotni krogli, ki je sestavni del vzmetenja, ter tako dosežejo dvojno korist. Lastniku vozila, ki mora obnoviti vzmetenje, prihranijo 80 odstotkov stroškov (tak sistem obnove je petkrat cenejši in enako učinkovit, kot če bi zamenjali ta odsluženi del avtomobila), sami pa prihranijo devize, ki so potrebne za uvoz sicer dragih vzmetnih naprav in raje uvozijo kaj nujnejšega. Vse zmogljivosti v servisu so izredno zasedene, naprava za diagnosticiranje, oziroma za optiko pregleda preme je zasedena po 280 ur mesečno. Veliko povpraševanje po teh dokaj izpopolnjenih oblikah pregledov vozil (prihajajo tudi vozila, ki niso Citroenova), pa jih sili, da bodo v prihodnjem letu kupili še bolj izpopolnjene elektronske naprave za testiranje vozil. V koprskem servisu popravljajo vozila, ki prihajajo iz vseh krajev Jugoslavije. »Sem prihajajo tisti, ki jih drugi iz takih ali drugačnih razlogov ne morejo popraviti in smo jim mi zadnje upanje,« nam je povedal ing. Stevo Lonča-revič iz tozda Servis. Slabost Cimosovega servisa je v tem, da je treba na sprejem čakati 14 dni, vendar večino servisov in popravil opravijo v enem dnevu. Lastnike teh vozil, ki so jih servisirali ali popravljali, pa potem velikokrat čaka presenečenje. Vsake tri mesece žrebajo srečneže (po številkah delovnih nalogov) in jih nagradijo z brezplačnim pranjem avtomobila, testiranjem vozil itd. Nagrada ni velika, odraža pa nekakšno pozornost do strank. Prodaja Citroenovih vozil se zadnje čase, kljub visokim cenam, še povečuje. Tržni delež v Jugoslaviji prodanih vozil se je z 1,6 povzpel na 2,04 odstotka, nam je zagotovil Marko Laketa, vodja marketinga. Letos naj bi tako Cimos v Jugoslaviji prodal vsega okoli 3800 Citroenovih vozil, največ AX. Nova tovarniška cena AX s petero vrat znaša kar 42,8 milijona dinarjev, do 17. decembra pa ponujajo 10-od-stotni popust. Zdaj je treba na vozila čakati tudi dva meseca, hitreje pridejo do njega tisti, ki kupujejo po sistemu staro za novo. V Cimosu pa opažajo, da že več kot polovico avtomobilov prodajo po tem sistemu, in da na ta način vse bolj kupujejo tudi organizacije. Seveda, saj je ugodnosti več. B. Š. Monografija o 4. obalnem sektorju mornarice NOVJ KOPER — V počastitev 45-letnice ustanovitve 4. pomorskega obalnega sektorja mornarice NOV Jugoslavije in'dneva JLA, bodo v petek, 23. decembra 1988, ob 10. uri v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru (Trg revolucije 1) predstavili monografijo Cetvrti pomorski obalski sektor mornarice NOVJ 1943-1945. Knjigo (560 strani) je izdal Vojno-izdavački i novinski centar Beograd, izšla pa je v knjižnici medvojne preteklosti narodov in narodnosti Jugoslavije v nakladi 2.000 izvodov. V tej knjigi je opisana medvojna pot 4. pomorskega obalnega sektorja mornarice NOVJ od njegove ustanovitve meseca oktobra 1943, pa do razformi-ranja v mesecu marcu 1945. Monografija vsebuje podrobne podatke o organizaciji in sestavi sektorja, njegovih enot in služb, in skupno borbeno dejavnost. Priloge pa vsebujejo seznam borcev in vse važnejše podatke omenjenega sektorja (skupno številčno stanje je bilo 3.006 borcev, od tega 126 bork). Monografija je namenjena vsem, ki se želijo seznaniti z zgodovino narodnoosvobodilne vojne in splošno-ljudsko odbrano, kakor tudi borcem sektorja. Predstavitve knjige v Kopru se bo udeležil tudi avtor profesor dr. Kažimir Pribilovič, kapetan bojne ladje in delegacija borcev 4. POS-a iz Splita (Branko Radelič, kontraadmiral v pokoju, Mate Jovanovič, kapetan bojne ladje v pokoju in roman Merhar, podpolkovnik tehnične službe v pokoju). V koroškem deželnem zboru zahtevajo zaprtje JE Krško CELOVEC — Preden so pred iztekom mandata razpustili parlament in razpisali predčasne volitve, so vse tri v koroškem deželnem zboru zastopane stranke sprejele protijedrsko resolucijo. V njej zahtevajo, naj preneha obratovati jedrska elektrarna Krško, naj ustavijo dela na napravi za predelavo jedrskih odpadkov v Wackersdorfu, naj odstranijo odlagališča jedrskih odpadkov in prepovejo prevoze jedrskih snovi. Območje Alpe-Jadran naj bi bilo brez jedrskega orožja. Pobudo za zaprtje jedrske elektrarne Krško je dala Haiderjeva svobodnjaška stranka (FPO), sprejeli pa so tudi spomenico z 20.000 podpisi. V razpravi o tem je voditelj socialističnih poslancev Ervvein Paska dejal: »Smo zaskrbljeni, tako kot koroško prebivalstvo, ne le zaradi vseh jedrskih central v Evropi, marveč tudi zaradi jedrskega orožja v naši bližini.« nerumode 7 v v • plašči m površniki s krznom 34131 TRST Trg stare mitnice 16 (L.go Barriera Vecchia) Tel. 040/763721 Izdelal ga je Slovi po naročilu Kraške gorske skupnosti Načrt za celovit družbeni in ekonomski razvoj tržaškega in goriškega Krasa Slovenski raziskovalni inštitut (Slo-ri) je po nalogu Kraške gorske skupnosti izdelal načrt za družbeni in gospodarski razvoj kraškega območja v tržaški in goriški pokrajini. Gre za zelo pomemben plan (skoraj štiristo strani), ki je namenjen ne samo KGS, ampak tudi občinskim upravam, krajevnim ustanovam, organizacijam in strokovnjakom, ki se kakorkoli zanimajo za problematiko razvoja kraškega teritorija. Delovno skupino, ki je izdelala načrt, je vodil arhitekt Igor Jogan, njegovi sodelavci pa so bili Milan Bufon (teritorij, obrt in terciarno področje), Karel Devetak (kmetijstvo), Branko Jazbec (gospodarstvo in finančna vprašanja), Pavel Slamič (up-ravno-juridični okvir) in Norina Bogateč (obdelava podatkov in teksta). Razvojni načrt je napisan v italijanščini in v slovenščini, za prevode pa so poskrbeli Branko Jazbec, Sergij Kukanja, Ravel Kodrič in Aldo Rupel. Razvojni plan so okvirno predstavili na četrkovi seji glavne skupščine KGS, uvodno poročilo pa je po uvodnih besedah predsednika Marina Pe-čenika imel arhitekt Jogan. Povedal je, da je načrt v glavnem sestavljen iz dveh delov, iz analitičnega in iz tako imenovanega usmerjevalnega, v katerem raziskovalci Slorija posredujejo KGS in ostalim krajevnim ustanovam, posebno občinskim upravam, predloge arh. Igor Jogan in sugestije za socialni in ekonomski razvoj tržaškega in goriškega Krasa. Izhodišče za analizo položaja predstavlja ugotovitev, da je kraški teritorij v zadnjih desetletjih doživel zelo globoke, če že ne radikalne spremembe. Med Trstom in Tržičem je močno padla primarna gospodarska dejav- nost, kmetijstvo, ki je utrpelo veliko škodo in doživelo hudo nazadovanje. Istočasno smo bili na Krasu priča velikim procesom urbanizacije, posebno okrog Trsta in Tržiča, ki tako vse bolj vplivata na naravno zaledje. Kras torej postopoma izgublja svoje značilnosti in svojo identiteto, kar gotovo ni dobro, zato so potrebni takojšnji posegi, da jutri ne bo mogoče že prepozno. Jogan je v svojem poročilu poudaril, da mora Kras gospodarsko in družbeno gledano stremeti po neodvisnem razvoju, od koder tudi nujnost po velikih finančnih naložbah in seveda tudi po novi politični usmeritvi pristojnih organov, posebrie deželne uprave. Izvedenci Slorija so mnenja, da bi samo KGS potrebovala za 19 milijard lir naložb v triletju 1989-91, čeprav istočasno ugotavljajo, da so njene pristojnosti danes še preveč omejene in nejasne, čeprav je že pred nekaj meseci stopil v veljavo deželni zakon za razvoj gorskih območij (zakon št. 35), ki pa ga Dežela še ni začela celovito izvajati. Projekt Slorija je vsekakor na deželni ravni prvi tovrstni načrt na poti vsestranskega izvajanja ne samo tega zakona, ampak tudi raznih normativov o delu in o vlogi gorskih skupnosti. Joganovemu poročilu je sledila krajša izmenjava mnenj s člani glavne skupščine KGS, poglobljena razprava o načrtu pa se bo začela sredi januar- ja, ko bodo v okviru te ustanove ustanovili posebno strokovno komisijo za oceno tega zelo pomembnega projekta. KGS bo načrt Slorija poslala vsem županom in kraškim občinskim upravam s Tržaškega in Goriškega, predstavili pa ga bodo tudi predsedniku deželnega odbora Biasuttiju in pristojnim deželnim odbornikom. Odgovornemu za prostorsko načrtovanje Car-boneju in odborniku za gozdarstvo in razvoj gorskih območij Vespasianu bodo plan predstavili sredi januarja na srečanju v Sesljanu, na katerem bo tekla beseda predvsem o kočljivem vprašanju jusarskih zemljišč. Kraška gorska skupnost stopa s tem razvojnim projektom v novo fazo svoje dejavnosti, ki ima sončne, a tudi senčne plati. Ne smemo namreč pozabiti, da ji deželna uprava še ni odobrila statuta, ki kot znano predvideva dvojezično poslovanje te ustanove. Na Deželi se že nekaj let izgovarjajo s čisto tehničnimi in birokratskimi opravičili, v bistvu pa gre za povsem politične utemeljitve, s katerimi nočejo pristojna telesa priznati KGS poslovanje v slovenskem jeziku. Predsednik Peče-nik je pred kratkim v ta namen spet posegel pri deželni vladi, njegov poziv pa je naletel na gluha ušesa. SANDORTENCE V Krožku za kulturo in umetnost Božični koncerti za zadnji teden letošnjega leta V veliki dvorani Krožka za in umetnost v Ul. S. Carlo 2 se zadnjem tednu iztekajočega se , zvrstilo pet božičnih koncertov, pokroviteljstvom tržaške pokra]117 uprave jih bosta priredili tržaški z ženji Musicisti Giuliani in Contin ^ musicale, na sporedu pa bodo v večer od 26. do 30. decembra z za kom ob 18. uri. a. V ponedeljek, 26. decembra, bo stopil Komorni orkester Furlani]e' , lijske krajine »Šola za godala« vodstvom Giovannija Pacorja in■J’ listom violinistom Crtomirom Šišk čem. Izvajal bo Rossinijeve, Spohr°g Elgarove in Mozartove skladbe. v rek, 27. decembra, bo na vrsti Campagnaro-Rigan (violončelo klavir) s Schumannovimi, Bra/n°s ,j mi, Pizzettijevimi in Brittnovimi a V sredo, 28. decembra, bo na v Kvintet Jupiter, ki bo izvajal 3C ^ mannove in Brahmsove skladbe■ četrtek, 29. decembra, bo ^r^a^aŽaClt verzitetna glasbena akademija 6 Consort nastopila pod vodstvom w . terja Lo Nigra s Palestrinovimi Bachovimi deli. Niz božičnih ko°c tov se bo zaključil v petek, 30. dece ^ bra, s sopranistko Luiso Castellan1' bo ob klavirski spremljavi Repinija pela Mozartove, Schubej ve, Schonbergove in Wolfove sklad Na vseh petih božičnih koncet bo vstop prost. Predloga KPI za poživitev kulture v Trstu Tržaška KPI je tržaški občinski upravi predstavila dva predloga za poživitev krajevnega kulturnega življenja. Prvi zadeva ureditev in ovrednotenje mestnih kulturnih ustanov, ki spadajo pod občinsko upravo, drugi pa niz prireditev za mlade, ki naj bi jih občinska uprava pripravila za poletje 1989. Oba predloga so komunisti predstavili v obliki osnutkov resolucij tržaškega občinskega sveta, in sicer prvega že 28. novembra, drugega pa včeraj. O tej pobudi je tekla beseda na tiskovni konferenci, ki sta jo včeraj priredila načelnik komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Maurizio Pessato in komunistični občinski svetovalec Stelio Spadaro. Poglejmo najprej, kaj predlagajo komunisti za tržaške kulturne ustanove. Po njihovem mnenju bi morali paziti, da bi v čim večji meri ovrednotili njihovo kulturno dejavnost v pravem pomenu. Občinska uprava ima pravico in dolžnost, da jim daje splošne smernice, zasebniki pa jim lahko pomagajo izključno v obliki sponsorstva. KPI torej odločno odklanja predlog, za katerega se je ogreval nekdanji občinski odbornik za kulturo Arnaldo Rossi, da bi občinske kulturne ustanove tako ali drugače privatizirali oziroma jih izročili zasebnikom v upravljanje. Občina jim mora omogočiti, da bi polno zaživele, začenši s tem, da jim dodeli potrebno in primerno osebje. Na tak način bi morali tudi čim prej doseči, da bi muzejske zbirke in razne zapuščine bile na razpolago uporabnikom. V tem okviru bi bilo zaželeno, da bi uredili elektroske kataloge in banke podatkov za posamezna strokovna področja, kot to omogoča nova tehnologija. Kot rečeno, pa komunisti predlagajo tudi, da bi tržaška občinska uprava dala pobudo za niz glasbenih in drugih kulturnih prireditev za mlade pod naslovom »Mlado poletje 1989«. Program za to naj bi v teku treh mesecev izdelala svetovalska delovna skupina pod vodstvom pristojnih občinskih odbornikov. Poleg tega naj bi v teku šestih mesecev v sodelovanju s krajevnimi kulturnimi društvi in drugimi organizacijami za prosti čas izdelali program »decentraliziranih prireditev«, takšnih, ki bi zajele vse mesto oziroma občino. Tudi te prireditve naj bi bile namenjene zlasti mladim, na katere starajoči se Trst vse preveč pozablja. Tiskovne konference se je poleg predstavnikov nekaterih tržaških kulturnih ustanov udeležil tudi občinski odbornik za kulturo, republikanec Sergio Pacor. Kot je sam povedal, je prišel predvsem poslušat, zelo verjetno pa je treba njegovo prisotnost razumeti tudi kot znak zbližanja med KPI in PRI na pokrajinski ravni in še posebej v miljiski občini. Vicekonzul obiskal ZSKD V preteklih dneh so se člani predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev srečali z novim vicekonzulom SFRJ Bogdanom Benkom. Predstavniki ZSKD so gostu predstavili delovanje organizacije in ga seznanili s trenutnim kulturnim položajem Slovencev v Italiji. V okviru proslav ob jubileju KD Primorsko Čeprav je stavba občinska last T|{ TRŽAŠKA KNJIGARNA PRIREJA od 1. do 31. decembra »BOŽIČNO RAZPRODAJO« Ponujamo vam cenejša knjižna darila! — KUPUJ NA OPČINAH NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ ’88 Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja. NAGRADE V ZLATIH ŽETONIH! V Mačkoljah doživet večer z verzi pesnikov iz Brega V Trebčah začeli s prenovo dotrajanega Ljudskega dontO Dolinski Breg v pesniški besedi — pod tem naslovom je bila predsinoči v Mačkoljah v okviru proslavljanj 90-letnice KD Primorsko pomenljiva prireditev. Občinstvu so se s svojimi deli predstavili besedni ustvarjalci Nadja Švara, Irena Žerjal, Marij Čuk, Boris Pangerc in Aleksij Pregare in Godalni kvartet Glasbene matice, ki je popestril večer. O ustvarjalcih je spregovorila prof. Marija Cenda. Bil je to lep večer, ki ga je uvedla predstavnica društva Danica Smotlak. Pesnici in pesniki so nato ob spremnem tekstu prof. Cendove prebrali po nekaj poezij, ki izpričujejo presenetljive razlike med posameznimi ustvarjalci, čeprav izhajajo ti i geografsko sklenjenega prostora. Številni poslušalci so zbrano poslušali verze in z enakim zanimanjem prisluhnili tudi odličnemu izvajanju Godalnega kvarteta Glasbene matice. (Foto Magajna) Pred dnevi so delavci gradbenega podjetja Zecchin — potem ko je bilo končno zadoščeno vsem birokratskim in administrativnim zahtevam — začeli rušiti poslopje trebenskega Ljudskega doma. Od stare stavbe bodo ostali samo zunanji nosilni zidovi (tako namreč zahteva urbanistični načrt), na katerih bo zraslo popolnoma novo poslopje, kjer bodo krajevna društva in organizacije imeli sodoben sedež. Staro poslopje je postalo za bogato društveno delovanje v vasi pretesno. Jutri v ricmanjski Babni hiši Kuretova violina s klavirjem mlade Korejke Božični in novoletni prazniki so družinski prazniki. In tako kot mnogi, jih bo doma preživljal tudi Igor Kuret, naš violinist, ki je začetni študij opravil na Glasbeni šoli Glasbene matice in nato diplomiral na tržaškem konservatoriju »G. Tartini«, sedaj pa že peto leto izpopolnjuje svoje znanje v Zahodni Nemčiji. »Ne vem, če bi lahko svoje bivanje doma imenoval počitnice. V tem času bom namreč imel več nastopov in koncertov, tokrat s sodelovanjem pianistke Seung-Yeun-Hun, ki je doma v Južni Koreji.« Prvi koncert bo že jutri, v nedeljo, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih, ker so že od sinoči v teku prireditve v počastitev desetletnice delovanja omenjenega kulturnega doma, centra vaške kulturne dejavnosti. Igor Kuret bo ob spremljavi korejske pianistke izvajal Mozartovo sonato v Es-duru in Brahmsovo Sonato v G-duru; mlada pianistka, ki je doštudirala v Kolnu in opravila diplomo na konservatoriju v Hannovru, pa bo izvajala 32 Beethovnovih variacij v c-molu in Schumannovo Toccato. V sredo zvečer bosta mlada umetnika nastopala v Gradišču, kjer bosta gosta tamkajšnje občinske uprave, v četrtek zvečer bosta v gledališču France Prešeren gosta domačega KD F. Prešeren, v petek pa bosta nastopila na veliki dobrodelni prireditvi v kraju Soligo pri Trevisu, katere izkupiček je namenjen mednarodni ustanovi UNICEF. »Januarja se ponovno vračam v Nemčijo. Še prej pa bom imel od 9. do 11. januarja v Kopru seminar za violiniste. Odhajam z upanjem, da se bom lahko dokončno vrnil v svoj rodni kraj, saj odhajamo mladi v tujino v glavnem z željo, da se tam izpopolnimo, a z upanjem, da bomo lahko znanje posredovali v svojem rojstnem kraju, v mojem primeru naši slovenski skupnosti na Tržaškem.« N. L. Glavni razlog, zaradi katerega s • Trebčah sklenili, da korenito P0.P^,st. jo dom, pa je bila njegova dotrajan Staro stavbo je namreč zob časa j načel, da je bilo letos v njej sK tvegano prirejati razne prireditve. Trebenci so se odločili za tako ^ ko investicijo v Ljudski dom (ki 1 ve-občinska last) predvsem zaradi 0 ya zanosti nanj, saj je že dolga desej^. hram vsakršnega delovanja v vasi. tnik stavbe je bila včasih vaška za ga, ki je imela tukaj tudi gostim1 ■ ( časa fašizma je bil dom nasilno °c Tržaške občine, tako da so Tre v že štiri desetletja nekako najem0 ■ svoji lastni hiši. Občina namreč 0 Kja stala na to, da bi Trebencem . jZ-krivično odvzet Ljudski dom. D? ijeve gledi za to so bili za časa SPacCLrUga. uprave, ko pa jo je zamenjala nci so se tudi izgledi razblinili. Tre ^ v na vsak način ne mislijo vreči ,PUjeva-koruzo in si bodo še naprej priz® li za vrnitev doma. be bo Gradnja nove društvene stav trajala približno leto. SKD Prim za-godbeno društvo Viktor Parma noVbe časno poslužujeta prostorov os ^{1. šole, ki pa niso primerni za ve J odreditve. Oseka se bo poznala vsem na področju kulturnega nja, vendar upamo, da bo zat tvena dejavnost v prenovljenem toliko bolj bogata.AviDMALALAN PODLOGE GALANTERIJA A. PERTOT prijeten božič s koristnimi darili žensko in moško perilo pletenine metrsko blago zavese cv* prti in posteljni T R S T — Ul. Ginnastica 22 Tel. 761-029 l/ NEDELJO IN I/ PONEDELJEK ODPRTO Deželna uprava zavrnila prošnjo Dijaškega doma Protestni telegram Cossigi Deželna uprava se je spet obregnila ob pravico ^ovencev iz Furlanije-Julijske krajine, da rabimo 'v°j materin jezik v odnosih s krajevnimi oblastmi, * tokrat je s svojim zadržanjem izzvala slovenski Protest pri najvišjih italijanskih oblasteh. Zavrnila )e prošnjo za prispevek, ki ji jo je v slovenščini Oaslovil Slovenski dijaški dom iz Trsta, ravnatelj o°ma Edvin Švab pa je v odgovor nemudoma poslal Protestni telegram predsedniku republike Frances-c0 Cossigi. Ravnateljica deželne uprave za šolstvo in kultu-r° Etelvisia Illiori je Dijaškemu domu pisala 15. Oocembra pismo, v katerem sporoča, da domu ne JOore izplačati prispevka za milijon lir, ki mu ga je Oeželni odbor dodelil s sklepom štev. 2287 z dne 19. j*1 ®ja 1988 na osnovi deželnega zakona štev. 68 iz ®ta 1981, češ da je treba prošnjo za prispevek »na-Pisati in podpisati na kolkovanem papirju v italijanščini«. Ravnateljica nadalje tudi pripominja, da je deželna uprava to že večkrat sporočila sloven-skemu prosilcu. j. Ravnatelj Slovenskega dijaškega doma Srečko nosove! iz Trsta Edvin Švab pa je včeraj takoj po Prejemu ravnateljičinega pisma naslovil na pred-ednika republike Cossigo telegram z naslednjo $ebino: »S pismom Avtonomne dežele Furlanije-nlijske krajine nam je bila zanikana raba sloven-l ega materinega jezika. Za nas Slovence, antifašis-,e in demokrate je to dejanje hudo in boleče. Italijansko ljudstvo bi se moralo čutiti prizadeto ob Podobnih uradnih stališčih. V duhu ustave prosim Za vaš nujen in hiter poseg.« Na srečanju med vodstvom Trgovinske zbornice in novinarji Ugoden obračun petletnih gibanj gospodarstva v tržaški pokrajini Na Tržaški trgovinski zbornici je bilo včeraj tradicionalno srečanje med njenim predsednikom inž. Giorgijem Tombesijem in člani vodstvenega odbora ustanove na eni ter predstavniki sredstev javnega obveščanja na drugi strani. Šlo je za že tradicionalno izmenjavo voščil ob zaključku leta, predsednik Tombesi pa je priložnost izkoristil - kar je tudi že postalo tradicionalno - za pregled razvoja gospodarskega položaja v tržaški pokrajini. Govornik pa se tokrat ni omejil na delo, ki ga je zbornica opravila v zadnjem letu, temveč je kratko povzel dogajanja, ki so bila značilna za gospodarsko življenje na našem območju v razdobju zadnjih petih let, se pravi od trenutka, ko je Tombesi na čelu zbornične ustanove nasledil bivšega predsednika Modiana. Poročilo, ki ga je posredoval poročevalec, je precej optimistično, kar zadeva opravljeno delo pa kar pohvalno, pri čemer gre pohvala tako članom vodstvenega odbora ustanove, kakor tudi pokrajinski gospodarski konzulti in tržaškim gospodarstvenikom in podjetnikom sploh. Predvsem je govornik omenil ponovno oživitev pokrajinske gospodarske kon-zulte: ta posvetovalni organ, ki ga sestavlja kakih 200 gospodarstvenikov v zastopstvu vseh pomembnejših proizvodnih kategorij v pokrajini, se zdaj redno sestaja dvakrat letno ter sproti obravnava vsa najpomembnejša vprašanja, ki zadevajo tržaško ekonomijo. Konzulta se v zadnjem času še posebno in- tenzivno ukvarja s problemom preosnove trgovinskih zbornic, ki je danes aktualno po vsej državi, še najbolj pa najbrž prav v Furla-niji-Julijski krajini, kjer ima Dežela primarno zakonodajno pristojnost na tem področju in kjer je delo štirih pokrajinskih trgovinskih zbornic potrebno uskladiti na številnih področjih, v največji meri pa na področju sejemskih dejavnosti. Sam Tombesi namerava še hitreje pognati ta prizadevanja v trenutku (s 1. januarjem 1989), ko bo za leto dni prevzel posle predsednika deželne zveze trgovinskih zbornic. Nadaljnja pobuda, ki jo je Trgovinska zbornica prevzela že pred leti in ki jo je prav pred dnevi izpeljala do konca, je posodobitev tukajšnje borze. Tržaška borza je z novimi napravami, ki jih je finansirala Dežela z nakazilom milijarde lir, zavzela drugo mesto na lestvici devetih manjših borz v Italiji, tako da se poslovanje v njenem okviru danes odvija po vseh »pravilih«, ki jih narekuje sodobna telematika. Tudi na področju gospodarskega informiranja je zbornica v zadnjem času opravila krepak korak naprej z neposredno povezavo na tako imenovani »data bank« sistem CERVED. Vse možnosti, ki se v tem okviru nudijo tukajšnjim gospodarstvenikom pa še niso izkoriščene, zato bo zbornica v kratkem sklicala poseben posvet, da bi seznanila z njimi čim širši krog gospodarstvenikov. Dve nadaljnji pomembni pobudi, ki ju je zbornica pripomogla uresničiti v tem razdob- ju, sta izglasovanje zakona štev. 26, bolje poznanega kot »paket« za Trst in Gorico, in pa dosega znatnega kontingenta bencina po neobdavčeni ceni. Zdaj nastaja problem, kako najbolje izkoristiti sklad 9 milijard lir, ki nastaja na račun zborničnega deleža od prodaje tega goriva. Ustanova je nadalje utrdila sodelovanje na območju delovne skupnosti Alpe-Jadran in razpredla vrsto poslovnih vezi z zalednimi državami, pa tudi z nekaterimi tržišči na drugih celinah, od ZDA do Avstralije in Brazilije. Zbornica je sodelovala tudi na salonu Italia 2000 v Moskvi, kar zadeva sejemske dejavnosti pa se je angažirala zlasti za uspeh italijansko-jugoslovanske pristaniške razstavne prireditve TRANS ADRIA (prihodnje leto, v marcu, bo ta sejem v Benetkah). Zbornica je nadalje v zadnjih letih ovrednotila obrt, pridobivanje kraškega marmorja in področje tako imenovanih poddobav. V prihodnje pa se bo morala trdno lotiti še vrste drugih nerešenih problemov, med katerimi vsekakor prednjačita položaj Tržaškega Lloyda in škedenjske železarne, za katera zbornica meni, da je njuna rešitev v privatizaciji. Tretje pomembno in zelo aktualno vprašanje pa je načrt POLIS za ovrednotenje starega pristanišča in njegove proste cone, pri katerem je po Tombesijevem mnenju priporočljiva določena previdnost. ELIO FORNAZARIČ Zanimiva raziskava na pobudo zavoda IRRSAE Da bi šolniki ne ostali »pozabljeno bogastvo« kajtf9 preživlia m°čno krizo identitete, ltyueni sistemu izgublja monopol nad f0 Ur°. spreminjajo se njeni cilji, na in-Porl .'vnem in vzgojno-informativnem ti srnčju pa se mora vedno bolj spopada- Wk V današniem družbenem in tehno- sktit konkurenčnostjo drugih socializacij- dejavnikov. V tem okviru imajo Štirn p^i je in bo šola kos novim izzivom. Plemif6 Posebno slovenski, nadvse po-niik n° vlogo, saj je veliko odvisno od n1*, ali j' lc šolnika zahteva namreč specifično rag av° in sposobnosti, ki pridejo do iz-SU {tud' v ravno tako specifičnem odno-|;aj 'nik-šolska organizacija. Da marsi-i(J, v lem odnosu ne gre po pravi poti, so s0 "Janški šolniki jasno izrazili letos, ko s0 rtln°žično stavkali in protestirali. Ali boiSatni krivi, da je tako? Vprašanje je kgJ® zastaviti takole: je koristno šolni-s), riaprtiti odgovornost za slabosti šol-Ipa sistema? RSAcVprašanie le deželnemu zavodu IR-R služilo kot izhodiščna točka za raziskavo, ki sta jo opravila goriški zavod ISIG in Slovenski raziskovalni inštitut oziroma raziskovalki Bruna De Martin in Laura Bergnach. Raziskavo, pravzaprav je to postala bogato opremljena knjiga, s pomenljivim naslovom »Šolnik: pozabljeno bogastvo« so včeraj, ob prisotnosti šolskega nadzornika Corbija, predstavili v dvorani Baroncini. Raziskovalki sta ob pomoči sodelavcev intervju-vali visoko reprezentančen vzorec osnovnošolskih učiteljev in srednješolskih profesorjev v Furlaniji-Julijski krajini. Skupno je na vprašalnik odgovorilo 936 šolnikov, od katerih 230 slovenskih, izrazili pa so svoja stališča in gledanja na široko paleto vprašanj: od poklicnega izobraževanja in izpopolnjevanja do vsakodnevnih težav pri pedagoškem delu, od poklicne avtonomije in organizacijskih pomanjkljivosti, do vloge, ki bi jo morale imeti pedagoške in sindikalne organizacije. K rezultatom raziskave se bomo še povrnili. Dobava in polaganje kamnitih tal in oblog iz porfida in peščenjaka im§viM CEPACH & C. sne 34°18 DOLINA (ob tovarni "Grandi Motori") - Telefon 040/228858 Ob 40-letnici ustave Alberto Lattuada sinoči gost Krožka Che Guevara Filmski ciklus, s katerim je Krožek Che Guevara proslavil 40-letnico ustave italijanske republike, je sinoči slavnostno zaključil izjemni gost, znani režiser Alberto Lattuada, ki je prispel v Trst, da bi sam predstavil svoj film »Senza pleta« iz leta 1948. Film o ljubezni med italijanskim dekletom in ameriškim črnopoltim vojakom med ruševinami povojne Italije je tako sklenil ciklus, na katerem so prikazali skupno 12 neorealističnih filmov. Sinočnjo predstavo si je ogledalo številno občinstvo, ki je želelo tudi od blizu spoznati italijanskega režiserja. Lat-tuado sta pred projekcijo predstavila predsednik krožka Golli in filmski kritik Lorenzo Codelli, ki je z režiserjem vzpostavil javni intervju. Še pred predstavo je Lattuada povedal, da se je s tem filmom (po vrsti je njegov tretji film) lotil problematike rasizma, ki v Italiji sicer ni bila tako žgoča, a je pretresala ZDA, povedal pa je tudi nekaj zanimivosti, kot na primer to, da je prav s tem filmom Giulietta Mašina prvič stopila pred filmsko kamero. Pogovor z občinstvom, ki je želelo marsikaj izvedeti o Lattuadovi filmski umetnosti, pa je stekel šele po projekciji. Podpisi za kongres radikalcev v Zagrebu Čez tri tedne bi se v Zagrebu moral pričeti kongres Radikalne stranke, a še vedno ni soglasja jugoslovasnkih oblasti. Številne osebnosti iz mednarodnega političnega, kulturnega in umetniškega življenja pa medtem podpisujejo poziv, da bi kongres lahko stekel kot je bilo predvideno. Med podpisniki iz Furlanije-Julijske krajine so podjetnik Fulvio Anzellotti, igralec Omero Antonutti, astronomka Margherita Hack, glasbenik Carlo de Incontrera, gledališki kritik Giorgio Polacco, psihiater Franco Rotelli, filozof Pie-raldo Rovatti in slikar Lojze Spacal. Podpise zbira Evropsko federalistično radikalno združenje. Drevi v Boljuncu jubilejni koncert Ricmanjska godba slavi 20-letnico obnovitve Nocoj ob 20. uri bo v dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu slavnostni koncert, s katerim bo Godba na pihala iz Ricmanj proslavila svoj dvajsetletni jubilej obnovitve. Ob tej priložnosti bodo ricmanjski godbeniki predstavili tudi svoj zadnji trud, in sicer kaseto, ki je pravkar izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Prvi podatki o delovanju godbe na pihala v Ricmanjih segajo v zadnja leta preteklega stoletja. Pravi glasbeni preporod pa je skupina doživela leta 1924, ko jo je vodil domačin Anton Žuljan. Ricmanjski godbeniki so nato nastopali in delovali kljub težavam, ki jih je ustvarjalo lašis-tično obdobje. V letih med drugo svetovno vojno in po njej je delovanje godbe na pihala nekoliko zamrlo. Krizno obdobje je minilo šele leta 1968, ko sta Milan in Mario Komar prizadevno obnovila vaški običaj in skupaj z nekaterimi navdušenci spet oživila godbeno dejavnost. Prvo leto je skupino vodil Franc Benčina, že drugo sezono pa je dirigentsko palico predal prof. Enniu Krisanovskemu, ki ricmanjski orkester Uspešno vodi še danes. Krisanovsky je z vztrajnostjo in z izredno glasbeno izobrazbo pripomogel k rasti in razvoju godbe. Postal je eden izmed prvih in zelo redkih strokovnih vodij zamejskih pihalnih zasedb. V tem dvajsetletnem preporodu je še zlasti pomembna vloga glasbene šole, v kateri so v zadnjih osmih letih uvedli razredno poučevanje za posamezna glasbila. Godba na pihala iz Ricmanj nastopa po naši deželi in tudi zunaj njenih meja. Letos se je že tretjič udeležila tekmovanja slovenskih pihalnih orkestrov in v 3. kategoriji osvojila zlato plaketo. Na občnem zboru pa je Z SKD podelila skupini še zlati krog kot priznanje za izredne dosežke na glasbeno-kulturnem področju. Nocojšnji koncert je torej lepa priložnost, da prisluhnemo temu pihalnemu orkestru. Ricmanjski godbeniki se namreč za vsak samostojni nastop še posebej potrudijo, da bi se predstavili čim lepše in seveda čim boljše. DAMIANA OTA V začetku stoletja je bila zelo obiskano gledališče Požar o pustošil kinodvorano Fenice čitj anstvena policija mora še zaklju-ciSyPr®iskavo, vendar gasilci in poli-silovit 0raI nimajo dvoma, da je bil Ponni P°žar, ki je v četrtek ponoči hice n°ma opustošil kinodvorano Fe-rani',podtaknjen namerno. V kinodvo-Hežn^e Po požaru močno dišalo po še Pa je ?! vnetljivi tekočini, poleg tega Po p °da kovinska veriga, s katero so ta C^stavah zavarovali vhodna vraslo. n°dvorane, nedvomno pretrgana s fazij^Pj Ie začel pustošiti po kinodvo-Pfe, VeCetrt;ek ponoči verjetno okrog 1. Po tp1ndar je policija prejela anonim- Pfaj ^drisko nnn7nrilr» colo noVni ''-a'-»usko opozorilo šele nekaj jH vSa; l\r0, ko je bilo že prepozno, da ko je J delno rešili notranjo opremo, tatic sP°licija prispela pred kinodvo-v Lij 6 ie izpod vrat zasilnega izhoda dVora ,v- Frančiška valil gost dim, v so se *1 pa so goreli visoki plameni, ki 9a ra ,e eprijeli stolic, odra in filmske-j^atna. prih;? ?.atem so na opozorilo policiste ,teli gasilci, ki so se trudili do |9jttb ukrotili rdečega petelina, ^ko,- i'novim prizadevanjem pa ni-°Premp t.niio mogoče rešiti notranje *4var n v , °da, ki jo bo ocenila šele aekaj na družba, znaša verjetno p0m 0 tuilijonov lir. '6i še n-,e7a p namernem požaru je topiči n;Jb°y verjetna, vendar preisko-k*že n 0 hoteli dati nobene izjave. Sthžba ?.da je padovska lastniška p5tCelsinr ,razPolaga tudi z dvorano vePice V ze'ela zapreti kinodvorano ^riza L ®r Je bila zelo malo obiskana, uematografije je načela tudi delovanje te dvorane, ki je zapisala velik del tržaškega gledališkega življenja. Dvorano - takrat se je imenovala Mauroner - so zgradili sredi prejšnjega stoletja. Že leta 1876 jo je opustošil silen požar, po dveh letih pa so jo ponovno odprli - preureditvena dela je vodil znani arhitekt Berlam - in jo preimenovali v Gledališče Fenice. Na prelomu stoletja je gostovala zelo obiskane operne in glasbene predstave, v njej pa so nastopali tudi slovenski umetniki. Padovska družba je želela zapreti kinodvorano, ki je po obsegu največja v Trstu, in na njenem mestu zgraditi supermarket ali parkirišče. Dvom, ki se je včeraj vsiljeval, je torej, ali niso prav lastniki želeli na kak način narediti konec kinodvorani. Filmski operater, ki je v četrtek zvečer predvajal film glasbene skupine U2, je med zadnjo predstavo opazil nekoliko nenavadno publiko. V dvorani so sedeli mladeniči - bilo jih je 15 - s črnimi usnjenimi suknjami s kovinskimi obeski. Policija vsekakor izključuje, da je treba krivce iskati med njimi. Na sliki: opustošena dvorana po požaru. Moncini kmalu na prostosti Odvetnik Sandra Moncinija Arrigo Cavalieri je včeraj javno izjavil, da bo njegov varovanec lahko zapustil ameriški zapor že 5. januarja. Moncini, ki je bil aretiran 18. marca letos v New Yorku in obsojen na leto dni zapora zaradi uvažanja pornografskega materiala, v katerem nastopajo otroci, ne bo torej presedel vse kazni. Ameriški zakonik predvideva namreč znižanje kazni zaradi dobrega vedenja. Po mnenju odvetnikov Cavalierija in Aleffija pa bi Moncini lahko bil na prostosti že pred božičnimi prazniki, saj pravilnik zaporov predvideva, da je zapornike, ki bi morali zapustiti ječo prve dni januarja, mogoče izpustiti pred prazniki. Včeraj pa še ni bilo mogoče izvedeti, ali se bo Sandro Moncini vrnil naravnost v Trst. Ostali boni za petsto tisoč litrov bencina Včeraj je potekel tudi za tri dni podaljšan rok dviga drugega svežnja bencinskih bonov. Kljub temu pa jih niso dvignili vsi upravičenci v tržaški pokrajini, saj je ostalo neizkoriščenih bonov še za skoraj petsto tisoč litrov bencina. To gorivo bo - kot predvideva pristojni pravilnik - na voljo javnim in zasebnim bolnišnicam in drugim zdravstvenim ustanovam za prevoz bolnikov, ranjencev in ipd. V Miljah ne bo napovedanega preobrata V Miljah ne bo za sedaj napovedanega preobrata pri vodenju občinske uprave. Občinski svet je namreč pozno sinoči odložil vsakršno odločitev in tudi sklepanje o političnem odstopu župana Muttona ter odbornikov enobarvne uprave Liste Frau-sin. Sinočnja razprava je dokazala, da niso še dozoreli pogoji za sodelovanje KD, PSDI in PRI v koaliciji s komunisti in neodvisno levico, ki so združeni v Listi Frausin. Občinski svet se bo sestal spet prihodnji teden in če ne bo prišlo do velikih preobratov, bo Milje še dalje vodila enobarvna uprava. Sporazum krajevnih sekcij KD, PRI in PSDI z Listo Frausin je namreč sinoči ostal mrtva črka, posebno zaradi ostrega nasprotovanja pokrajinskega vodstva KD, ki ni hotelo tvegati poti sodelovanja s komunisti in istočasno zaostritve odnosov s Craxijevo stranko. Pokrajinski tajnik KD Sergio Tripani se je zbal morebitnih negativnih posledic pri vodenju tržaške občine in pokrajine in je zato preprečil svojim miljskim somišljenikom vsako sodelovanje s KPI. (st) Starši, profesorji, dijaki in ravnatelj srednje šole F. Levstik izrekajo globoko sožalje profesorici Vandi Husu ob smrti dragega očeta. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton P. Čehov STRIČEK VANJA Režija: Dušan Jovanovič Igrajo: Anton Petje, Maja Blagovič, Milena Zupančič, Mira Sardoč, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Boris Cavazza, Silvij Kobal, Stojan Colja, Zlata Rodošek in Dušan Jazbec Danes, 17. t. m., ob 13.30 - IZVEN ABONMAJA ob 20.30 - ABONMA RED F jutri, 18. t. m., ob 16.00 - ABONMA RED G SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Rainer Werner Fassbinder GRENKE SOLZE PETRE VON KANT Gostuje gledališka zadruga iz Turina il GRANSERRA-GLIO v sodelovanju z Goethe Institutom iz Turina V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 v torek, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu gledališča VERDI Danes ob 17. uri bo v gledališču Verdi osma predstava opere PIKOVA DAMA M. I. Čajkovskega. Režija Giorgio Press-burger. Dirigent Spiros Argiris. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic. Jutri ob 20.45 bo v katedrali sv. Nikolaja v Sacileju na sporedu prvi od treh BOŽIČNIH KONCERTOV z orkestrom in zborom gledališča Verdi pod vodstvom Spirosa Argirisa. Sodelovali bodo: Eleonora Jankovič, Maria Spacag-na, Gloria Scalchi, Richard Brunner in Carlo Striuli. Ponovitev koncerta bo v sredo, 21. t. m., ob 20.30 v videmski katedrali in 23. t. m. ob 20.30 v cerkvi sv. Antona v Trstu. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 Danes ob 16. uri (red 2. nedelja) bo Stalno gledališče iz Turina v sodelovanju s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine predstavilo Magdo Merca-tali in Uga Gregorettija v delu A. Jarryja RE UBU. Sodelujejo Alessandro Esposito, Pino Patti in lutkovna skupina "I Piccoli di Podrecca". Režija U. Gregoretti, Ger-vasio. V abonmaju: odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ponovitev ob 16. uri (red 1. nedelja). CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 in 20.30 bosta na sporedu ponovitvi Arbuzovega dela VEC-CHIO MONDO. Nastopata Ariella Reg-gio in Carlo Montagna. Režija Francesco Macedonio. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic. kino ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA - TRST ZALOŽBA LIPA - KOPER KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - OPČINE vas vabijo na predstavitev knjige Vida Vremca PINKO TOMAŽIČ IN DRUGI TRŽAŠKI PROCES 1941 ki bo jutri, 18. decembra, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. O knjigi bodo spregovorili: Salvator Žitko iz Kopra, Milan Pahor, avtor in predstavnika založb. Prisrčno nasvidenje! izleti Sekcija upokojencev CGIL za Zahodni Kras prireja od 30. 12. 1988 do 2. 1. 1989 izlet v Bellario in v Rimini. Vpisovanje na sedežih v Nabrežini in v Križu. včeraj - danes ARISTON - 17.00, 22.15 Donne sulVorlo di una crisi di nervi, kom., Šp. 1988; r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas. EKCELSIOR - 16.00, 22.15, Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd. EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 22.15 Buli Durham, un gioco a tre mani, i. Kevin Costner, Susan Sarandon. NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Dirty dan-cing, kom., ZDA 1988; r. E. Ardolino; i. P. Swayze, J. Grey. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Congiun-zione di due lune, dram., ZDA 1988; r. Z. King; i. S. Fenn, R. Tyson, □. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Angel Hill, dram., It. 1988, r. P. D. Robinson, i. R. Hatch, D. Pleasance. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Mignon e partita, dram., It. 1988, r. F. Archibugi, i. S. Sandrelli, M. Dapporto. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Rambo III, pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone. MIGNON - 16.00, 22.00 II grande odio. EDEN - 15.20, 22.10 Le voglie sfrenate di Šaman ta e Vanessa, pom., □ □ VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Domino, i. Brigitte Nielsen, CAPITOL - 16.30, 22.00 Danko, pust., ZDA 1988; r. W. Hill; i. A. Schwarze-negger. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Manon delle sorgenti, i. Yves Montand. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La prima volta di Cherry, pom., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D □ Darujte v sklad Mitje Čuka danes, 17. t. m. v Boljuncu. 20-letnica obnovitve GODBE NA PIHALA IZ R I C M A N J JUBILEJNI KONCERT in PREDSTA VITEV KASETE ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren KD Rovte-Kolonkovec Ul. Montesernio 27 RAZSTAVA STARIH PREDMETOV Urnik: danes in v ponedeljek 16.00 - 20.00 jutri 10.00-12.00 in 16.00-20.00 Vabljeni! Društvo slovenskih upokojencev v Trstu Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Zveza vojnih invalidov NOV vabijo na tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo v sredo, 28. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu - Ul. Petronio 4. Vabila so na razpolago na sedežu organizacij - Ul. Cicerone 8/B. TRŽAŠKA KNJIGARNA bo odprta v ponedeljek, 19. decembra. Danes, SOBOTA, 17. decembra 1988 ALBINA Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 0.53. Jutri, NEDELJA, 18. decembra 1988 TEO PLIMOVANJE DANES: ob 04.22 najvišje 40 cm, ob 11.40 najnižje -24 cm, ob 17.10 najvišje 1 cm, ob 22.12 najnižje -19 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 0.1 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb raste, veter 20 kilometrov na uro vzhodnik- severovzhodnik, burja s sunki 43 kilometrov na uro, vlaga 53-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILA STA SE: Mojca Pertot in Mara Sgura. UMRLI SO: 71-letni Francesco Lionet-ti, 79-letni Virgilio Glessi, 76-letni Fe dele Valente, 77-letni Silvio Fabian, 44-let-na Maria Palik, 53-letna Nerina Mačehi por. Di Rocco, 67-letni Antonio Husu, 88-letni Giovanni Burolo, 75-letna Maria Buzzai vd. Bertocchi. OKLICI: uradnik Maurizio Montillo in prodajalka Laura Minca, delavec Dragan Miloševič in brezposelna Luisa Notar-franco, avtoličar Marco VVirtisch in zdravstvena delavka Ines Sfecci, avtoličar Massimo Binetti in gospodinja Chia-ra Vida, točaj Stefano Paluzzano in točajka Antonella Copez, točaj Alessandro Sancin in študentka Emanuela Lucchesi, komercialni agent Romano Foggia in prodajalka Rossella Roncelli, upokojenec Luigi Zanutti in upokojenka Maria Cec-het, inštalater Paolo Andriolo in gospodinja Antonella Gaggia, pleskar Fulvio Gavinel in čistilka Elisabetta Marcucci, skladiščnik Franco Marin in telefonistka Rossella Ouadrini, karabinier Marco Boi-fava in brezposelna Rosa Ferrandi Mas-cia, uradnik Paolo Lonzari in uradnica Anita Elisabeth Saldik. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika. V Prosvetnem domu na Opčinah -SKD Tabor - je odprt X. BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov. V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je odprta do 31. decembra razstava slikarke AFRE WULZ in stilistke MONIKE WULZ. V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 so v uradnih in večernih urah na ogled sprejete in nagrajene slike s 6. fotografskega natečaja, ki ga je priredil krožek Foto Trst 80. KD Primorsko- Mačkolje obvešča, da je na ogled SLIKARSKA RAZSTAVA DOMAČIH LIKOVNIKOV in FOTOGRAFSKA RAZSTAVA MARIA MAGAJNE v Srenjski hiši v Mačkoljah danes, od 18. do 20. ure in jutripo kulturnem sporedu. KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Montesernio 27, priredi razstavo STARIH PREDMETOV. Danes ter v ponedeljek je razstava odprta od 16. do 20. ure, tudi od 10. do 12. ure. Vabljeni! koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert skupine SOLISTOV ČEŠKE FILHARMONIJE. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - v sodelovanju s KD Primorec in treben-sko župnijo vabi na BOŽIČNI KONCERT v sredo, 21. t. m., ob 20. uri v cerkev v Trebčah. Nastopa TRŽAŠKI TROBILNI KVINTET OB ORGELSKI SPREMLJAVI. Na sporedu izbor božične glasbe od renesanse do danes. Vabljeni! razna obvestila SKD I. GRUDEN Nabrežina vabi na KONCERT OB 20-LETNICI DELOVANJA MPZ A GRUDEN Gost Vokalna skupina So-vodenjska dekleta Danes, 17. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani. razne prireditve Upravni odbor, učno in neU . g osebje ter gojenci Glasbene ma iskreno čestitajo svojemu bivše ravnatelju dr. Gojmiru Demšarju ob prejemu 1. Gerbičeve nagrade ro življenjsko delo na področju 9‘as : nega šolstva in za splošen raz glasbenega življenja med Slovenc Italiji. Naši dragi mamici, ki danes , dan slavi, želimo še veliko srečnih ^ Da za nas vedno tako lepo skrbela to srečni bi bili mi vsi. Te so moža Dušana, hčerke Federice id Alexa' ser- Dobrodošla ANJA! S Cvetko m 3 gijem se veselijo prihoda male Pun Jana, Jan, Mirko in Vasilij. mali oglasi 3 KD Krasno polje - Gročana obvešča, da ODPADE KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA, ki je bil napovedan za danes, 17. decembra. Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi danes, 17. t. m., vse otroke, starše in mladino na večer FILMOV VValta Disneya. Prispevki so namenjeni potresencem v Armeniji. Program: ob 15.30 film Meč v skali (La spada nella roccia), ob 17. uri risanka Robin Hood, ob 18.15 risanka Trnjulčica. Vabljeni! Dijaki klasičnega liceja F. Prešeren prirejajo v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, BOLŠJI SEJEM, ki bo trajal od danes do vključno sobote, 24. t. m., od 16. do 18.30. Prodajali bomo igrače, knjige, nakit in drugo ter božične voščilnice. Z izkupičkom bomo delno krili stroške za nove pobude v zvezi s proslavo 40-letnice klasičnega liceja. Lovski pevski zbor Doberdob in pevski zbor V. Mirk s Proseka-Kontovela v sodelovanju z Odborom za postavitev Kulturnega doma-spomenika v Brišči-kih priredijo jutri, 18. t. m., ob 17. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku KONCERT PEVSKIH ZBOROV V DOBRODELNE NAMENE. Čisti izkupiček je namenjen za dograditev omenjenega kulturnega doma. Jutri, 18. t. m., bo nastopil v barkov-ljanskem društvu, Ul. Cerreto 12, amaterski oder J. Štoka z veseloigro LOČITEV. Začetek ob 17. uri. Založba Lipa Koper, Založništvo tržaškega tiska in Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši vabijo na predstavitev knjige Vida Vremca PINKO TOMAŽIČ IN II. TRŽAŠKI PROCES 1941, ki bo jutri, 18. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah (po svečanosti na Pikelcu). Sodelovali bodo: prof. Salvator Žitko iz Kopra, ravnatelj NŠK Milan Pahor, avtor in založnika. Pridite! KD Primorsko - Mačkolje vabi na OSREDNJO PROSLAVO OB 90-LETNI-CI USTANOVITVE DRUŠTVA jutri, 18. 12., ob 17. uri. Program: nastop učencev srednje šole S. Gregorčič in mešanega pevskega zbora Primorsko ter slavnostni govor Duška Kalca. Godbeno društvo Nabrežina prireja jutri, 18. t. m., TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v nabre-žinski občinski telovadnici. Sodeluje dekliški zbor Vesna iz Križa. Pričetek ob 16.30. Vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 19. t. m., na zadnji letošnji večer, na katerem bodo predstavili KNJIŽNO ZBIRKO GORIŠ-KE MOHORJEVE DRUŽBE, v kateri so Koledar 1989, knjigi Miloša Vauhnika in Albina Lucianija ter 14. snopič SPBL. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. OSMICO pri Piščancih so odprli Fedu govi. Vljudno vabljeni! . v OSMICO je odprl Zvonko OstrouSK Zagradcu št. 1. Toči belo vino in OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko USTANOVA išče sodelavce za P°K lastnim oskrbovalcem. Pismene P03 a be na Oglasni oddelek Primorske9 dnevnika, Ul. Mon ' " pod šifro ' DELO '. £37 T* poa suro uclu ao- ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim v 9 tovini v tržaški okolici. Pismene V nudbe na Oglasni oddelek Prim0,!,^? ga dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 6 Trst pod šifro ' Lep razgled KUPIM knjigo za prvi licej I PROBL (avtor Gianni Devideri - Milan Tel. v večernih urah na št. 280633. KUPIM avtomobil fiat 124 z opravlje tehničnim pregledom. Tel. v veče urah na št. 0481/32965. ^ DRAGULJARNA MALALAN želi ^ 0d-vesele praznike ter obvešča, da do ^ prta jutri, 18., in v ponedeljek, 19- V30 s sledečim urnikom: od 8.30 do ter od 15.30 do 19.30. PRODAJALCA srednjih let, z izkuš"JtoP-v avtomobilskem sektorju išče za ^ stvo. Pismene ponudbe na Ogl353 ofi. delek Primorskega dnevnika, Ul. * . tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Pr°a FIAT 600 D, letnik 1969 v zelo dobri*1 stanju prodam po ugodni ceni. 417049. . fflno IŠČEM sobo brez opreme ali skr z opremljeno, po možnosti pritn malo shrambo ali kuhinjo v 0. okolici, najdlje med Prosekom m vico, tudi skromna hiša z vrtom P . v poštev. Tel. 772314 po 16. uri - ^ čič. ,ieno V NAJEM dajemo majhno °Prem‘Joba, stanovanje v Ul. Moreri (kuhinja, prha) za 270.000 lir mesečno, sam" stalno bivajočim, prednost dom Tel. popoldne 416132. vrat ŠIVILJA, natančna pri delu išče dva* tedensko delo, tudi kot hišna p°m ca. Tel. 040/768237. 0ue. OLJE - Ni vsako olje pravo naravno J y Najbolje je, da ga nabaviš ob 1ZV tUl stiskalnici Kmetijske zadruge v ^ III. Trasversale Est, tel. 817325. P°K pohiti in obvesti prijatelja! ,j. SLOVENSKA USTANOVA išče v do ci mesta skladišče. Tel. 577941 od 16. ure. . pro- DIŠEČA DARILA za vse denarnice-fumeria Kozmetika 90, Opčine. HLAVATVJEVE AKVARELE Pr°3 2ft Tel. 413142 od 13. do 15. ure ter 00 do 22. ure. HeSKo) PRODAM snovvboard (smučarsko ,e. v dobrem stanju. Tel. 228701 (P° ljek). . Te- PRODAM pando v odličnem stanju-lefonirati po 20. uri na št. 229224. PRODAM lesene mize in stolice v nem stanju. Tel. 200169. prispevki 3 Na strelišču na Opčinah bo jutri, 18. t. m., ob 15. uri spominska svečanost v počastitev 47-letnice usmrtitve P. Tomažiča in njegovih tovarišev, ki jih je obsodilo posebno fašistično sodišče. Govornika bosta: Anamarija Kalc in Alessandro Pe-relli, predsedovala bo Katja Granier. Na svečanosti, ki jo organizira pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja antifašističnih političnih preganjancev ANP-PIA, bo sodeloval moški zbor KD Tabor z Opčin. Pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice Ciril-Metodove šole obvešča vse interesente, da je brošura, izdana ob tej priložnosti, na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Sekcija KPI Josip Verginella iz Križa je dala pobudo za solidarnostno akcijo za pomoč prebivalstvu prizadete Armenije. Denarne prispevke zbirajo v trgovinah in v javnih lokalih v Križu. Letnik 1948 z Opčin priredi danes, 17. t. m„ VEČERJO 40-LETNIKOV v gostilni Sardoč v Prečniku. Prijave po tel. 229244 (Anica). V spomin na Julko Kapelj daruje sestra Zorka 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na drago prijateljico Nado Božič- Kravos darujeta Olga in Vlasta 50.000 lir za proslavo ob 100-letnici Ciril Metodove šole. Namesto cvetja na grob Angele Milič vd. Ravbar darujejo uslužbenci občine Repentabor 65.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob 20-letnici ustanove KD F. Venturini daruje Lidija Zobin 50.000 lir za KD F. Venturini. V spomin na Danila Daneva daruje Mara Puntar 50.000 lir za MPZ V. Mirk. V počastitev spomina Iva Ščuke daruje družina Kodrič 50.000 lir za SKD Barkov-lje. Namesto cvetja na grob Francke Daneu darujeta Ema in Alojz Prasel 15.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. .jianar' Ob 10. obletnici smrti Antona [jr ja-Mira darujeta Nela in Dunja /u'20.000 za Kulturni dom Prosek-Kontove , ^ za lir za pevski zbor V. Mirk in 20. TPPZ P. Tomažič. Hanin6®8 V počastitev spomina Lore jn -Ko-očeta Franca Geča darujejo koleg g^jgd legice Radia Trst A 158.000 hr za M. Čuk. ,i,niiadarUj® V spomin na Pepija Castell jj,- z Danica Verša (Prosek 364) 2 MPZ V. Mirk. x..lnic daP«6 Namesto novoletnih vošči poib" sen. Stojan Spetič 100.000 br prebivalcem Armenije po P°"r, na Grd*/ Namesto cvetja na grob Anton 5()0oO 1 Hanito C.A1 IRiCnia J ne daruje družina Cej (Ricn lir za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob "T/vj lir čak daruje Nadja Kriščak • j^vlj TPK Sirena in 25.000 lir za KD menjalnica____________________ TTTIF VATIITF FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Ameriški dolar.... 1290,15 1285.— Nemška marka...... 738.— 736 — Francoski frank... 215,78 213,50 Holandski florint ... 653,06 651.— Belgijski frank... 35,14 34,70 Funt šterling..... 2357.- 2340- Irski šterling ... 1972,75 1955.- Danska krona...... 190,81 189 — Grška drahma...... 8,84 8,30 Kanadski dolar.... 1075,10 1040.— 16. 12- 5*3 fixing TUJE VALUTE ____ MILAN 7 ... - 10,43 Švicarski frank..... ° Avstrijski šiling... lan 60 Norveška krona...... 912 49 Švedska krona....... 'g Portugalski eskudo . 'gg Španska peseta ..... ’______ Avstralski dolar.... Jugoslov. dinar ....... _ 60 ECU................. 1 ' aNkoYc1 batrst 10." 872-" sS 210" 8,40 10,8° S posmehom bele zime Alberto Tomba se po prvi zmagi za letošnji svetovni pokal končno lahko smeje, saj je bilo do sedaj več do smeha njegovemu tekmecu Zurbriggnu. Vendar gre poudariti, da je zaenkrat moralni ztnagovalec tega začetka sezone pravzaprav zima, ki po mili volji razpolaga z vso svetovno smučarsko elito in ki se v brk smeji programu, ki ga je tako skrbno pripravila Mednarodna smučarska zveza. sobota 20.30 RAI 2 Vi amo (dram.) sobota 21.30 Odeon Vestito per uccidere (srh.) nedelja 20.30 RAI 1 Regato di Nata le (dram.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Maccheroni (kom.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Airinseguimento... (pust.) torek 20.30 RAI 2 Angeli con la pištola (kom.) torek 20.30 Italia 1 I goonies (fant.) sreda 20.30 Canale 5 II gioiello del Nilo (pust.) sreda 20.30 RAI 3 II miracolo della 34. strada (kom.) četrtek 20.30 TMC Le pietre di Ibarra (dram.) petek 20.30 RAI 1 Diritto di cronaca (dram.) petek 20.30 Italia 1 Soul man (kom.) glasba nedelja 1.00 RAI 2 Koncert DOC: Fausto Leali ponedeljek 23.15 Italia 1 Rock opolnoči: Paul Simon torek 23.20 Italia 1 Rock opolnoči: U2 sreda 22.20 RAI 1 Portret Francesca De Gregorija petek 23.15 Italia 1 Rock opolnoči: Elton John šport sobota 14.00 in 20.30 TV-Kp 15.00 RAI 3 Tenis: Davisov pokal sobota 17.00 RTV-Lj 1 Košarka: Partizan-CZ sobota 20.30 Italia 1 Boks: Damiani-Jassman nedelja 12.00 TV-Kp, 13.00 RTV-Lj 2 Tenis: finale za Davisov pokal sreda 20.25 TMC Nogomet: Španija-Irska četrtek 14.25 RAI 1 Nogomet: Italija-Škotska četrtek 23.10 RAI 1 Košarka: Scavolini-Limoges ali ponedeljek 22.40 Rete 4 Biografija Caryja Granta torek 18.15 RTV-Lj 1 Ažbetova slikarska šola (dok.) \T/\E\JANSKE TV W\ R E Z E RAI 1__________________________j 8.30 Tečaj francoščine 9.25 Risanke: Gli antenati 10.00 Nanizanka: La baia dei cedri 10.25 SP v smučanju: tek 15 km moški (iz Val di Sole) 11.00 Kmetijska oddaja: Linea verde 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Glasbena oddaja: Auditorium 12.30 Med. rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik, nato Prizma 14.45 Športna sobota: SP v smučanju -moški tek na 15 km in moški slalom, SP v biathlonu (iz Mon-tecatinija), odbojka 16.30 Sedem dni v parlamentu 17.00 Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino 18.00 Dnevnik - vesti 18.05 Nabožna oddaja in loterija 18.20 Dok. oddaja: Brez meja 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Fantastico 23.00 Dnevnik 23.10 Film: Oliver Twist (pust., ZDA 1982, r. Glive Donner, i. George C. Scott, Tim Curry) 24.00 Dnevnik, nato film (2. del) ' RAI 2 8.00 Aktualno: VVeekend 9.00 Dok.: Elektronika in Marconi 9.30 Aktualno: Evropski dnevi 9.55 SP v smučanju: slalom moški (iz Kranjske gore) 10.50 Med. rubrika: Trentatre 10.55 Film: Charlie Chan e il delitto a New York (krim., ZDA 1940, r. Harry Lachman, i. Sydney Toler) 12.00 Inf. oddaja: Sereno variabile 13.00 Dnevnik in športni pregled 13.30 Izžrebanje loterije 14.00 Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - O priseljencih 15.00 Turistična oddaja 16.00 Inf. oddaja: Block-notes 16.40 Športna oddaja: Rotosport 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik 20.15 Dnevnik - športne vesti 20.30 Film: Vi amo (dram., Fr. 1980, r. Claude Berri, i. Jean-Louis Trin-tignant, Catherine Deneuve) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Aktualno: Nagrajevanje osebnosti avtomobilskega sveta 23.30 Športne vesti | RAI 3_____________________________ 11.10 Glasbena oddaja: Jeans 2 usati 12.00 Variete: Magazine 3 12.25 SP v smučanju: slalom moški (iz Kranjske gore) 13.20 Magazine 3 (2. del) 14.00 Deželne vesti 14.30 Aktualno: Italijanske dežele 15.00 Tenis: Davisov pokal (prenos iz Goteborga) 17.25 Film: Sepolto vivo (srh., ZDA 1961, r. Roger Corman, i. Ray Milland, Hazel Court) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Informativna oddaja: Pred 20 leti 20.05 Zabavna oddaja: Spett.le Rai -Videolettere 20.30 Tednik o pustolovščinah in zanimivostih: Alla ricerca delVarca 23.00 Filmske novosti 23.05 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Film: Angelo (kom., ZDA 1937, r. Ernst Lubitsch, i. Marlene Diet-rich, Herbert Marshall, Melvyn Douglas) Rock kmalu po polnoči s Paulom Simonom Telemontecarlo nam vsako soboto ponoči ponuja slavne rock zvezdnike. Gost nocojšnje oddaje (ob 0.15) bo Paul Simon (na sliki), ki se bo sicer pojavil tudi v ponedeljkovem Rocku opolnoči na Italia 1. Nocojšnji posnetki niso najnovejsi, saj so z lanskega Simonovega koncerta v Harareju (Zimbabve). Z njim so tedaj nastopili tudi La-dysmith Black Manzabo, trobentar Hugh Masekela, kitarist Ray Phi-ri in slavna pevka Miriam Makeba. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5______________ 8.00 Nanizanke: Storie di vita, 8.30 Una famiglia americana, 9.30 Glitter 10.35 Kviza: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia 12.35 Kvizi: II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Film: La mia signora (kom., It. 1964, r. Mau-ro Bolognini, i. A. Sor-di, S. Mangano) 17.00 Nanizanki: Fifty Fifty, 18.00 Gruder e Loud 18.55 Kviza: 11 gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Variete: Odiens 22.45 Film: Scherzo del de-stino in agguato dietro l angolo come un bri-gante da strada (kom., It. 1983, r. Lina Wer-tmuller, i. P. Degli Es-positi, E. Jannacci) 0.50 Nanizanke: Sulle stra-de della California, 1.50 Petrocelli, 2.50 Sceriffo a New York RETE 4______________ 7.30 Nanizanke: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.45 Film: I sette falsari (kom., Fr. 1966, r. Yves Robert, i. Robert Hir-son, Sylva Koscina) 11.30 Nanizanki: Cannon, 12.30 Agenzia Rock-ford 13.30 Dokumentarec: National Geografic 15.30 Film: Jess il bandito (vestern, ZDA 1939, r. Henry King, i. Tyrone Power, Henry Fonda 17.30 Nanizanki: Dalle 9 alle 5 orario continuato, 18.00 New York, New York 19.00 Vesti: Dentro la noti-zia 19.30 Nanizanka: Gli intoc-cabili 20.30 Film: Oltre il destino (dram., ZDA 1955, r. Curtis Bernhardt, i. Glenn Ford, Eleanor Parker, Roger Moore) 22.30 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.00 Aktualnosti: Iz parlamenta 23.45 Film: Rebus per l'as-sassino (krim., ZDA 1973, r. Herbert Ross, i. James Coburn) 1.50 Nanizanka: Vegas ITALIA 1____________ 7.15 Risanke 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 13.00 Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Glasbena oddaja: 1, 2, 3 Jovanotti 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days 19.55 Risanki: Benjamin, 20.10 BeverlyHills 20.30 Boks: Damiani-Jas-sman (iz Sassarija) 22.30 Šport: VVrestling 23.15 Nanizanka: Troppo forte 23.45 Šport: Grand Prix 0.55 Nanizanka: Star Trek ODEON_______________ 8.00 Risanke 9.00 Nadaljevanka: Il segreto di Jolanda 10.30 Nanizanka: Wanted 11.00 Dražba 13.00 Nanizanka: Doppio gioco a San Francisco 14.00 Športna rubrika 15.45 Otroška oddaja: Sugar, vmes risanke in nanizanka 19.00 Filmske novosti 19.30 Nanizanka: VVeek-end in giallo 21.30 Film: Vestito per ucci-dere (krim., ZDA 1980, r. Brian De Palma, i. Angie Dickinson) 23.30 Aktualno: Odeon News - Top Motori 0.30 Filmske novosti 1.00 Nočni program TMC_________________| 7.30 Vesti: Evening News 9.55 SP v smučanju: slalom moški (iz Kranjske gore) 11.00 Risanka: Snack 12.25 Slalom moški 13.00 Vesti 13.10 Aktualno: Šport Show, 16.30 Galileo 17.30 Film: Cacciatori di frontiera (vestern, ZDA 1954, r. Andre De Toth, i. Randolph Scott, Dolores Dorn) 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Gang (dram., ZDA 1973, r. Robert Al-tman, i. K.Carradine) 22.40 Ritmična gimnastika: miting Jim Masters 0.15 Rock koncert: Paul Simon TELEFRIIILI_________ 12.00 Nanizanka: Primus 12.30 Dokumentarec: La vincita 13.30 Športna oddaja: Šport Club 14.30 Medicinska rubrika 15.00 Risanke 15.45 Glasbena oddaja: Musič Box 17.00 Nadaljevanka: Don Chisciotte 18.00 Nanizanka: Anna, Ciro e Compagnia 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Paper Moon 20.30 Film: L isola (r. Michael Ritchie, i. Michael Caine, David Warner) 22.30 Proza: Telefonicamen-te parlando in Firenze d allora, vmes Vesti TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi HTV Ljubljana 1_______________| 8.00 Otroška matineja: Radovedni ta-ček, 8.15 Lonček kuhaj, 8.20 Kuža laja mijav, 8.40 Ljubo doma, kdor ga ima 9.10 Nanizanka: Ciračara (3.del) 9.50 SP v smučanju: moški slalom (iz Kranjske gore) 11.15 Reportaža iz Rezije (pon.) 12.50 SP v smučanju: moški slalom (prenos 2. teka) 13.45 Video strani 15.40 Film: Maljavkin in tovarišija (mlad., SZ, 2. del) 16.45 Poročila 17.00 Košarka: Partizan-CZ 18.25 Kratek film in risanka 19.00 Vreme, Knjiga, TV Okno, Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Naš utrip, Žrebanje 3x3 20.35 Nadaljevanka: Diamantna dinastija (9. del) 21.25 Zabavnoglasbena oddaja: Panonski mornar 22.20 Dnevnik 22.35 Film: Kvartet Basileus (dram., It., r. Fabio Carpi, i. Hector Alterio, Omero Antonutti) | RTV Koper________________________ 11.00 SP v smučanju: moški slalom (prenos iz Kranjske gore) 13.30 TVD Novice 14.00 Tenis: Davisov pokal, Svedska-ZRN (iz Goteborga) 18.50 TVD Novice 19.00 Športna oddaja: Juke box (pon.) 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Tenis: Davisov pokal, Švedska-NDR (finale) 22.00 TVD Novice 22.15 Tednik: Sportime magazine 22.30 SP v smučanju (povzetki) 23.00 Hokej na ledu: Izvestja Cup (iz Moskve) RTV ljubljana 2_____________ 14.00 Tenis: Davisov pokal, finale dvojic (iz Goteborga) 17.30 Otroška predstava 18.30 Nanizanka: Več kot igra (pon.) 19.30 Dnevnik 20.10 Film: Štirje mušketirji (pust., ZDA 1974, r. Richard Lester, i. Michael York, Oliver Reed) 21.55 Hokej na ledu: Kanada-Švedska ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček, (7.40) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Kulturni dogodki (pon.), Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Koncert za srce in orkester; 12.40 Cecilij anka 1988; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Drugi program; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: mladinski zbor Vesela pomlad 18.00 Ženska na odru časa: Friedrich Schiller - Marija Stuart; 18.40 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Matineja; 11.05 Umetniki pred mikrofonom; 11.20 Stara glasba; 11.35 Poslušalci pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 V studiu; 18.00 Simfonična suita: Paoliha (Prokofjev); 18.30 Knjižni trg; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Privškov ansambel; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Mizica pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Domače popevke: Dajmo naši; 18.35 Starinarnica; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-7.15 Glasba in rubrike; 7.35 Jutranji variete; 7.40 Zdravo otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Casual; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Ca-rosello Curci; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.45 Knjige v izložbi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Športni pregled in komentarji; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 Sobota zvečer. FILMI NA MALEM EKRANU Boris Becker Boris Becker je komaj dopolnil 21 let, v svoji karieri pa je med drugimi velikim uspehi kar dvakrat osvojil najbolj prestižen teniški turnir na svetu, to je VVimbledon. Ta odlični zahodnonemški teniški igralec je pred šestimi leti obetal še več. Teniški strokovnjaki so celo menili, da bo zagospodaril v teniškem svetu najmanj za desetletje. »Bum Bum«, takšen je Beckerjev vzdevek, pa se je moral soočati z neizprosno konkurenco »teniškega cirkusa«. Tu je še vedno Ivan Lendl, tu je odlična švedska šola z VVilanderjem in Edbergom na čelu, tu so Američani (ki pa zadnja leta zaostajajo), tu so nekateri posamezniki kot Francoz Le-conte, Čehoslovak Mečir, Švicar Hlasek itd. Skratka, Boris Becker je bil še vedno odličen igralec, ni pa bil glavna zvezda. Marsikdo je tudi v tej sezoni napovedoval, da je Beckerje ve dobe že konec. Dokler ni »Bum Bum« igral fantastične finalne tekme na turnirju Masters v New Yorku in je po petih setih in po skoraj peturnem boju premagal Ivana Lendla. Po mnenju strokovnjakov je bil ta eden izmed najlepših finalov v zgodovini Masters turnirjev. Sam Becker je tudi priznal, da je bilo to najlepše srečanje v njegovi že itak zelo bogati karieri. V teku je finale Davisovega pokala med Švedsko in ZRN. Tudi v tem dvoboju bo Becker nedvomno odigral pomembno vlogo. Becker je bil že leta 1985, ko sta si v Munchnu v finalu stala nasproti Švedska in ZRN, glavni protagonist. Premagal je namreč tako VVilanderja kot Beckerja. To pa ni zadostovalo za končno zmago in tako je ŽRN izgubila z 2:3. Bo Boris Becker letos poskrbel za drugi čudež in bo po osvojitvi Mastersa priigral svoji državi tudi Davisov pokal? . GANG — Thieves like us — Tatovi kot mi, ZDA 1973. V soboto, 17. decembra, ob 20.30, na TMC. Filmska kriminalka. Robert Altman, najizrazitejši ikonoklast ameriškega filma, je posnel film Gang nekaj let po Pennovem kultnem filmu Bonnie in Clyde iz 1967. leta. Tudi avtor Nashwillea in Masha je zgradil svojsko, skoraj dokumentarno fresko o pojavu gangsterstva v revnih podeželskih predelih ZDA v tridesetih letih. Toda njegova pripoved, ki jo je navdihnil Rayov film La donna del bandito iz 1948. leta, je bolj intimistična in lirična. Mladi protagonist Keit Carradine zbeži z dvema pajdašema iz zapora; trojica ropa banke vzdolž Missis-sipija in se spusti v nemogoč beg. Altman slika gangsterje v najbolj človeških potezah in pri tem skoraj opusti divjo kroniko streljanja... V nežnem ljubezenskem prizoru nastopa tudi preizkušena Altmanova igralka Shelley Duvall. X VIDEO NOTES Oddaja: _____________.— Postaja:l|§ ' ■ ' .... Ura:____________________ V_________________________J • \TA\_\JANS\ Hofman Marij Čuk Igor Torkar Danes, 17. decembra, ob 18. uri na sedežu Krajevne skupnosti v Opatjem selu. Božični koncert godbe Kras Nocoj bo v župnijski dvorani v Doberdobu božični koncert. Pred domačim občinstvom se bo na že tradicionalnem koncertu predstavila godba na pihala Kras. Godci iz Doberdoba so se odločili, da bodo tudi letos uvrstili v svoj repertoar božični koncert, ki je lani navdušil občinstvo. Delovanje doberdobske godbe je bilo v zadnjih sezonah kar uspešno. Godba Kras je prav pred kratkim opravila dva nastopa v Doberdobu, na slavnostni proslavi ob 80-letnici domače posojilnice in ob 30-letnici društva Jezero. Na nocojšnjem koncertu bo godba zaigrala v glavnem pesmi z božično tematiko. Ob tem ne bodo seveda pozabili na kako narodno pesem. Prepričani smo, da bo skupina tudi tokrat znala pritegniti pozornost domačinov, ki radi prisluhnejo njenim nastopom. Koncert bo v župnijski dvorani ob 18. uri. Po koncertu bo v šolski telovadnici družabnost. Nocoj in jutri ob 20. uri Kotalkarska revija Vip show v Sovodnjah V občinski telovadnici v Sovodnjah bo drevi ob 20. uri zanimiva kotalkarska revija Vip show. Kot je postala že P/ava tradicija, se bodo tudi letos vsi kotalkarji kulturno-hortnega društva Vipava s Peči predstavili domačemu °t>činstvu pred božičnimi in novoletnimi prazniki. V bistvu gre za pravi kabaretni večer na kotalkah. Program nocojšnjega večera je namreč predvsem zabaven in Pester. Svoje veščine bodo pokazale najbolj spretne kotal-karice, ki uspešno nastopajo tudi na raznih deželnih in državnih tekmovanjih. Občinstvu pa se bodo predstavili tjrdi najmlajši člani, ki so doslej sodelovali samo na doma-c‘h internih revijah. Sledili bomo lahko torej ne samo tehnično dovršenim Pnstopom z izbranimi liki najbolj spretnih kotalkarjev, am-Pnk se bomo lahko tudi pošteno nasmejali ob nastopu sve-t°vno znanega čarovnika. Izvedeli smo tudi, da bosta med 9c>sti današnjega večera znana komika Stanlio in Olio. Posamezne točke, ki sta jih pripravili in režirali vaditeljici Nada Devetak in Mariza Florenin, bo povezoval vsem že dobro znan tržaški kabaretist Andro Merku, ki nastopa s kabaretno skupino Karst Brothers. Smeha in zabave torje ne bi smelo manjkati. Na vseh Prejšnjih izvedbah — letos prirejajo zaključno kotalkarsko revijo že četrto leto zaporedoma so Pečani povsem navdušili občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo so-Vodenjsko telovadnico. Prepričani smo, da ne bodo niti tokrat naši kotaljkarji razočarali. Nazadnje naj še povemo, da bodo revijo Vip show ponovili tudi jutri, prav tako ob 20. uri. V zadrugi Brda na Bukovju neposredna prodaja vina Nova trgovina nudi vina DOC Števerjan (foto A. VValtritsch) Priznana vina Števerjan lahko sedaj kupujemo tudi neposredno v novi trgovini vinogradniške zadruge Brda. Člani števerjanske zadruge so se za to potezo odločili v sklopu novih pristopov do tržišča, kar jim je v zadnjem letu omogočilo precejšen uspeh na italijanskem trgu. Nova trgovina v stavbi zadruge na Bukovju je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. V njej prodajajo bela in črna vina Zadruge Brda DOC Števerjan. Ob bližnjih praznikih bo trgovina odprta tudi ob sobotah in nedeljah v jutranjih urah. Podpisali pogodbo o ustanovitvi novega mešanega podjetja Podjetje za zunanjetrgovinsko dejavnost Primex v Rožni dolini hitro širi in veča svojo dejavnost, tako da bo vrednost njegovih poslov letos dosegla že okoli 250 milijonov dolarjev oziroma približno 310 milijard lir. Ta delovna organizacija je zlasti prisotna in deluje na italijanskem tržišču, torej tudi v obmejnih krajih obeh držav. Naj omenimo, da bo Primex v kratkem v Bologni ustanovil novo lastno podjetje, ki bo zamenjalo dosedanje predstavništvo v istem mestu. Predstavniki Primexa, pa so pred dnevi podpisali tudi pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja z naslovom Primi, za področje logistike oziroma mednarodnega cestnega transporta, špedicije in skladiščenja. To bo mešano podjetje Primexa in podjetja Ladislav Mik-luz; v Štandrežu. V novi organizaciji bodo razvijali moderno in dobro organizirano poslovanje na omenjenih področjih, pri čimer bosta oba partnerja uporabila svoje izkušnje in tehnične zmogljivosti, skladno s poslovno usmeritvijo in cilji novega mešanega podjetja v Štandrežu. Takšna usmeritev tudi v pričakovanju novih določil in strogih meril za poslovanje, na primer v cestnem transportu, ki jih bodo uveljavili ob integraciji gospodarstva v državah članicah EGS, leta 1992. Primex izvaja tudi projekt imenovan Optima, ki predvideva preobrazbo slovenskega gospodarstva po sodobnih tržnih načelih. M. D. KERSEVANI GORICA — Korzo Italia 90 Tel. 0481/531643 — 83954 NUDIMO VAM NAJVEČJO IZBIRO TELEVIZORJEV, STEREO HI-FI APARATOV, VIDEOREGISTRATORJEV, AVTORADIO, GOSPODINJSKIH STROJEV NAJBOLJ PRIZNANIH ZNAMK PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. Posebna 3-letna garancija Prodaja na obroke do 36 mesecev NOVA GORICA HOTELI • IGRALNICA • TURIZEM p.o. ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE Poseg bo predvidoma trajal tri leta V teku celovita obnova poslopja mestne in državne knjižnice Kdor je v zadnjih tednih šel po Verdijevem Korzu je gotovo opazil na vogalu z Ulico Mameli, da so pričeli z obnovitvenimi deli poslopja, v katerem je že nekaj desetletij goriška mestna m državna knjižnica. Poslopje je skoraj v celoti zamreženo, to seveda iz varnostnih razlogov. Kot nam je povedal ravnatelj knjižnice Otello Silvestri, je napočil že skrajni čas, da so začeli s prenovitve- nimi deli. Vodstvo in osebje knjižnice je namreč že več časa ugotavljalo, kako se stanje poslopja iz dneva v dan slabša. Ostrešje ni bilo več kos močnim nalivom, notranje sobe niso več ustrezale potrebam knjižnice in hišni napušči so postali prava nevarnost za vse mimoidoče pešce. Pretekli mesec so končno začeli z obnovo, za sredstva pa sta poskrbela ministrstvo za javna dela in zavod za spomeniško varstvo. Sedanji proračun za celotna obnovitvena dela znaša približno štiri milijarde in pol lir, ta znesek pa bo ob zaključku del prav gotovo znatno večji, saj bo obnova predvidoma trajala dobra tri leta. Vodstvo knjižnice se je sporazumno s podjetjem, ki so mu podelili delo, odločilo, da bo najprej pričelo z obnovo zunanjosti stavbe, ki je bila že močno načeta. Nato bodo obnovili ostrešje, podstrešje in prostore v katerih hranijo knjige, na koncu bodo preuredili še prostore, kjer so uradi knjižnice. Tako zahtevna dela bodo nedvomno povzročila težave za normalno poslovanje knjižnice. Ravnatelj Silvestri je priznal, da so se kar zadeva čitalnice znašli v prostorni stiski. V kratkem pa bodo na razpolago novi prostori, ki bodo popolnoma ustrezali potrebam uporabnikov. Vsekakor deluje knjižnica nemoteno naprej, saj si lahko v njej še naprej izposojamo knjige, listamo po knjigah in tudi prebiramo dnevnike in revije. ■ Pomotoma je včeraj prišlo do zamenjave fotografij. Slika poslopja goriške knjižnice, ki smo jo nameravali objaviti danes pri gornjem članku, se je tako pojavila včeraj pri članku o podgorski osnovni šoli. Bralcem se oproščamo in jih prosimo za razumevanje. ff* SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton P. Čehov STRIČEK VANJA Režija: Dušan Jovanovič Igrajo- Anton Petje, Maja Blagovič, Milena Zupančič, Mira Sardoč, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Boris Cavazza, Silvij Kobal, Stojan Colja, Zlata Rodošek in Dušan Jazbec v ponedeljek, 19, t. m„ ob 20.30 - ABONMA RED A v torek, 20. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED B V Kulturnem domu v Gorici. Avtobus za ponedeljkovo predstavo vozi po običajnem voznem redu. Tržačan Gianni Cuperlo izvoljen za generalnega tajnika ZKMI Mladi in politika: nujni so novi prijemi RIM - Govori, kot bi bral iz knjige. Učeno, premišljeno, z bogatim besednim zakladom, samozavestno. Nežni glas in omehčani »r« dajeta še poseben čar njegovim besedam. Gianni Cuperlo je bil v nedeljo izvoljen kot edini kandidat za vsedržavnega tajnika Zveze komunistične mladine Italije. Čez noč se je njegovo ime povzpelo na prve strani časopisov. Sedaj mora plačati svoj prvi davek nenadni in nepričakovani slavi: oblegajo ga nadležni novinarji, med katerimi sem tudi jaz, da bi zabeležili njegove misli, načrte in osebne podatke. Giannija Cuperla poznam že iz Trsta. Iz časov, ko je krožil tudi po naši redakciji, ponujal knjige in enciklopedije Einaudijeve založbe ter izterjeval mesečne obroke za nakupljene knjige. Skrajno prijazen, nevsiljiv, skoraj plah, je deloval name prikupno. Kot aktivista tržaške ZKMI, ki se ni nikoli silil v ospredje, ga je pot nato zanesla v Rim, v Botteghe oscure, na glavni sedež ZKMI, kjer so mu poverili vodstvo Zveze univerzitetnih študentov. Tudi mene je zaneslo v Rim in večkrat je naneslo, da sva se tu ali tam srečala in si izmenjala mnenja o trenutnem političnem položaju, najraje pa o tržaškem vprašanju. Ugotavljal sem, da ga nekdanja prijaznost in skromnost nista zapustili. Raje je poslušal kot govoril: odlika, ki je vse večja redkost med ljudmi, ki se predajajo politi Ki. Sedaj stojim pred njim skoraj preplašen. Sedaj govori on, premišljeno in samozavestno, in jaz poslušam. Med nama je pisalna miza, ki je bila do pred kratkim Folenova in še prej Oc-chettova, Berlinguerjeva, Longova, in to mi nehote zbuja večje spoštovanje. Bo nadaljeval po njihovih stopinjah? Iz njegovih biografskih podatkov izhaja, da je diplomiral pred dvema letoma na znameniti bolonjski fakulteti DAMS. Po zgledu televizijskega seri- alsa »Postali bodo slavni« je pri 27. letih že izpolnil normo, se pošalim. Cuperlo se le nasmehne in doda, da je nova funkcija hkrati tudi velika nadloga. Tudi moja vprašanja sodijo v njen okvir. Zaveda se neizbežnosti in začneva: Kaj te je pravzaprav zaneslo v svet politike? Odločilni vzgib je bil morda XXIII. kongres ZKMI leta 1985 v Neaplju, ki je potekal v znamenju širokega pacifističnega gibanja. Med nami je kot mora visela nevarnost nameščanja atomskih raket v Comisu. To je bil kongres politično-organizacijske prenove naše Zveze, kongres vsebinske in oblikovne reforme politike. Približal je politiko mladim. Vendar ne tiste tradicionalne politike, ki sloni na grobem posredništvu, na sli po oblasti, na korupciji, škandalih itd. Spoznali smo, da ni v krizi odnos mladih do politike, temveč tista tradicionalna politika nizkih udarcev. V čem se kaže ta novi odnos med mladimi in politiko? Kaže se v želji, da bi vzpostavili nove vezi z vsakdanjimi, živimi problemi današnje družbe, ki ne najdejo ustreznih odgovorov v uradni politiki oblastniških krogov. Gre za to, da se angažiramo okrog posameznih vprašanj. Na primer: Černobil nas je resno opozoril na nevarnost ekoloških katastrof; šolska stvarnost, ki še vedno sloni na krivicah, terja od nas, da se z njo resneje in odločneje spoprimemo; zaskrbljujoči problem narkomanije ustvarja trenutno novo široko fronto proti težnjam, da bi kaznovali bedne uživalce mamil. Ta in druga vprašanja so v središču pozornosti novih generacij. Šli smo skozi več faz dozorevanja in spoznali, da so vsi tisti, ki so teorizira-li konec zanimanja mladih za politiko, to delali zato, da bi prikrajšali mlade rodove za pravico do soodločanja. Tej pravici pa se nismo in se ne bomo odrekli. Kakšen bo odnos ZKMI do KPI? O tebi so pisali, da te na tajniško mesto niso postavile »Botteghe oscure«, temveč soglasno hotenje najstnikov. Ali to kaj pomeni? ZKMI je avtonomna organizacija, ki pa ne tolmači svoje avtonomije kot nekakšnega ločevanja ali nevmešava-nja, temveč kot možnost, da prispeva k razpravi, odločitvam in izbiram komunistične partije. V preteklosti smo bili kritični do nekaterih izbir KPI, kot na primer do stališč partije glede jedrskih central. Tudi v prihodnje bomo kritični, če bomo smatrali to za potrebno. Kako doživljaš problematiko svojega rodnega mesta, sedaj ko te nove odgovornosti morda še bolj oddaljujejo od njega? Pravzaprav me ne oddaljujejo. Odnos s Trstom je sicer res zelo občasen, nanj pa me še vedno veže ogromno stvari. Odkar živim izven Trsta, se mi zdi najbolj zanimivo spoznanje, da ni tržaška mladina nič drugačna kot v drugih krajih države. V političnem pogledu pa preživlja Trst še vedno globoko krizo. Pozitivno je vsekakor pe-šanje Liste za Trst, kar lahko pomaga mestu, da bi se enkrat za vselej znebilo zastarelega koncepta politike. Tudi v Trstu se sedaj odpira problem alternative v krajevnih upravah, kar bi lahko sprostilo in ovrednotilo zmogljivosti in energije, ki obstajajo, čeprav še niso imele možnosti, da bi se izkazale. Zato menim, da je tudi Trstu potreben »novi tok« KPI. Dobro si seznanjen tudi z manjšinsko problematiko (mimogrede naj povemo, da je Cuperlo pred leti, ko je še obiskoval v Trstu klasični licej, vodil dijaško delegacijo, ki je od ravnatelja liceja zahtevala, da bi tudi italijanska šola posvetila pozornost 8. februarju, slovenskemu kulturnemu prazniku; zahteva seveda ni bila sprejeta). Kako ocenjuješ sedanji položaj in kaj komunistična mladinska organizacija lahko v tem pogledu ukrene? Mislim, da gre tu predvsem za problem informacije. Vprašanja narodnosti in njihovega ovrednotenja so vse prej kot vprašanja preteklosti. Gre za izjemno pomembno problematiko, ki ima mednarodno odmevnost. Dovolj je, da pogledamo, kaj se danes dogaja v Sovjetski zvezi. In kaže, da je pot za reševanje tega problema ena sama. To je pot vzgoje, osveščanja, kulturnega in političnega oblikovanja mladih, ki morajo v drugačnosti videti obogatitev in ne obubožanje družbe, veliko potencialnost in ne omejitev. Na žalost v Trstu še vedno vladajo stare logike, ki pa jih bo treba z ustreznim osveščevalnim delom prebiti. DUŠAN KALC V spomin na Fontanotove Prvega decembra letos je po daljši bolezni umrl v Tržiču Vinicio Fonta-not, zadnji od treh bratov, znanih antifašistov, komunistov in partizanskih borcev. V letih, ko so slovenske protifašistične sile iskale zaveznike med italijanskimi demokrati, so bili bratje Fon-tanot prvi, ki so našli stik s Slovenci, ki so skupaj z njimi delali v tržiški ladjedelnici. V skupnem dolgotrajnem boju so se med Fontanotovimi in slovenskimi ljudmi stkale tako pristne m trajne vezi, da so se ohranile skozi najhujše čase in preizkušnje vse do danes. Leta 1939 je bil ustanovljen mešan slovensko-italijanski odbor Rdeče pomoči. Vodil ga je Vinicio Fontanot. Z napadom fašističnih sil na Jugoslavijo so se tudi člani tega odbora vključili med aktiviste OF. Med drugim je bil odbor sklenil, da gre polovica nabranega denarja v sklad Rdeče pomoči, polovica pa za potrebe OF. 6. junija 1943 so fašisti na doma aretirali vse Fontanotove. Vinicio je bil slučajno zdoma. Umaknil se je na Kras in se pridružil četi komandirja Antona Šibelje-Stjenke in komisarja Avgusta Špacapana-Strnada. Po kapitulaciji Italije sta Mario Abram in Vinicio Fontanot ustanovila Tržaški bataljon. Bil je na goriški fronti, zatem je bil Vinicio poslan v Spodnjo Furlanijo, da tam organizma skupine GAP. Odlikovali so ga osebni pogum, poveljniška sposobnost ih preudarnost, visoka idejna načelnost in politična poštenost. Očeta Giovannija so Nemci kot partizana ujeli in poslali v taborišče. Tam je tudi umrl. Brata Armida so v spanju zaklali fašistični alpinci. Brat Licio je bil težko ranjen v spopadu z Nemci. Ozdravel je, po prihodu iz videmske bolnice, ga je videl in izdal znani fašist. Po Armidu in Liciu so slovenski partizani poimenovali italijansko brigado. DUŠAN FURLAN Otroški svet in še kaj Gledališka predstava je za otroke pravo doživetje. Veselijo se, ko jih zabavajo lutke, prevzamejo jih glasbene pravljice, pritegnejo jih moderne zgodbe, še vedno pa je klasična pravljica tista, ki s posebnim čarom navdušuje vse po vrsti. Letošnja predstava Rdeče kapice je vse otroke tako prevzela, da so kar zaživeli v pravljičnem svetu, ko so sodelovali, odgovarjali in tudi pomagali pri izvedbi. Navdušenje pa se je še stopnjevalo, ko so v drugem delu sami postali igralci. Nastop pred starši in sošolci ni nič novega za učence OŠ Karel Širok na Ul. Donadoni, saj je miklavževanje zanje že prava tradicija, kot tudi Miklavž sam, ki že vrsto let prinaša v šoli darila vsem učencem in malčkom iz otroških vrtcev na Ul. Conti in Ul. Ginnastica. Toda letos je bilo le nekaj posebnega: nastop v Kulturnem domu in ne v šolski telovadnici kot običajno, skupno z učenci OŠ Kette. V dvorani se je zbralo poleg malih prijateljev iz obeh otroških vrtcev, še mnogo staršev in sorodnikov. Čeprav so bili otroci vznemirjeni, so kmalu pregnali začetno tremo. Vživeli so se v svojo vlogo in jo odlično odigrali. Tudi učenci OŠ Kette so lepo recitirali in na koncu je Miklavž vse obdaril. Seveda ni pozabil na otroke iz vrtca, oni pa so mu lepo zapeli, tako da veselja ni manjkalo. Hvalevredna je bila pobuda SSG, ki je prijetno presenetila učitelje in starše obeh mestnih šol in obeh vrtcev. Cvetje na grob Andreja Čoka Pretekli četrtek, na dan, ko je bila v Kulturnem domu v Trstu velika proslava 100-letnice Ciril-Metodove šole, je delegacija bivših učencev omenjene šole in predstavnikov SKD Tabor z Opčin, obiskala grob Andreja Čoka, zadnjega ravnatelja omenjene šole pred njenim prisilnim razpustom, in tu položila venec. Predsednik društva Tabor Rinaldo Vremec je spregovoril nekaj besed o šoli, ki je ogromno pomenila Slovencem in iz katere so izšli ljudje, ki so nam še danes vzor. »Ko polagamo ta skromni venec je naša želja, da se oddolžimo spominu vseh tistih, ki so šolo ustanovili, jo vodili in prispevali, da so iz nje prihajali zavedni Slovenci, tvorci slovenske kulture in številnih drugih dejavnosti.« Končno lahko uresničite vaše sanje z izrednimi priložnostmi pri m n—ima« * j fv ' la Veli Kožuhi in usnjena oblačila visoke mode Trg pri Škorklji 3 - Tel. 363316 • kožuh s usnje in krzna za vaše žepe Ul. S. Caterina 8 - Tel. 631470 MARR Usnjena moda v Gorici Ul. Carducci 46 - 33739 Potrošniška mrzlica (tokrat za srečo), ne »prizanese« niti kulturnim dobrinam December ■ ugoden mesec tudi za knjige December je že od nekdaj mesec nakupov in daril. Ljudje imajo v tem času več denarja pod palcem (beri: trinajsta plača) in se prav ne morejo izogniti vsesplošni nakupovalni mrzlici, ki jo iz leta v leto v božičnem in novoletnem času dviguje potrošniška neučakanost. Statistike napovedujejo, da bomo tudi letošnji december v Italiji potrošili na tisoče milijard lir za vsakovrstne predmete, blago, hrano in bogsigavedi kaj še. Med ta »bogsigavedi« spadajo tudi nekatere kulturne dobrine knjige. December je namreč za knjige prava Indija Koromandija. Kupci v tem času radi sežejo po knjigi, seveda največ zato, da bi jo podarili sorodniku, znancu ali prijatelju. To so založniki že pred desetletji dobro sprevideli in se »prilagodili« kupcu, oziroma mu »priskočili na pomoč«. Prav v jesenski sezoni, pred decembrom, pride na knjižni trg največ knjig. Založniki Prikrojijo svoje založniške programe, da bi nudili bralcem čim več zanimivega in privlačnega branja. Zato ni čudno, da je na primer Ecova uspešnica Foucaultovo nihalo izšla prav jeseni. Isto velja za zadnji roman Alberta Moravie Potovanje v Rim ali pa še za druge pred kratkim izdane knjige (pred dnevi smo pisali o izidu Neobavljenih poezij Federica Garcie Lorce, danes naj zabeležimo vsaj še Človeka z mnogimi imeni Grahama Greena in Pripovedi Friedricha Durrenmatta). Tudi knjižne revije in kulturne priloge vsedržavnih italijanskih časopisov so se decembra potrudile, da bi s prispevki uglednih pisateljev, pesnikov in literarnih kritikov »usmerile« bralce k pravšnjim nakupom. (Naj v oklepaju omenimo le prvi nasvet revije Millelibri: Ne kupujte Foucaultovega nihala Umberta Eca, saj je zelo verjetno, da ga tisti, ki mu ga hočete podariti, že ima na knjižni polici!) Knjige se torej decembra dobro obnesejo. Tako trdijo tudi v naši Tržaški knjigarni. Čas pred božičem in novim letom je - po začetku šolske sezone — najboljše obdobje za prodajo knjig. Zaradi tega se je knjigarna tudi letos odločila, da bo s posebnimi ponudbami še bolj pritegnila pozornost naših bralcev in kupcev. Posebne ponudbe dopolnjujejo Miklavžev knjižni sejem, ki je tudi letos zabeležil po raznih kulturnih in drugih društvih lep uspeh. Odziv na decembrske knjižne ponudbe v Tržaški knjigarni je precejšen. V teh dneh so jo obiskale številne slovenske šole iz Trsta, pa tudi drugače je bil obisk kupcev večji od običajnega. Ljudje, ki stopijo te dni v knjigarno v Ul. sv. Frančiška, izbirajo predvsem božična darila. Bolj kot leposlovje jih zanimajo enciklopedije, priročniki, leksikoni, atlasi, monografska dela. Za naše bralce-kupce je v tem času najbolj vabljiv priročnik Marjuče Offizie Iz morja v ponev. Ta knjiga je šele nekaj mesecev po izidu sploh najbolje prodajano delo zadnjih let v knjigarni. Med monografijami prednjačita Spacal in Sredozemlje, mnogo pa je tudi povpraševanja po kuharskih priročnikih. Poglavje zase so otroške in mladinske knjige. Slikanice, risanke, pravljice, glasbene pravljice s kasetami so zelo iskano darilo za najmlajše, kar se navsezadnje res lepo sliši. Ob knjigah so v Tržaški knjigarni kupcem na razpolago folklorni predmeti jugoslovanske in tukajšnje umetne obrti (ugledno jo zastopa ženski trio Bogatec-Ozbič-Doljak), pa tudi grafike slovenskih mojstrov, kot so Gej, Zelenko, Spacal, Jakac, Ciuha, Černigoj in drugi. Knjigarna nudi torej v tem predprazničnem času res lepo paleto možnosti za nakup, ki je s sedanjimi posebnimi ponudbami bolj ugoden kot v prejšnjih mesecih. MARJAN KEMPERLE Drevi v Nabrežini Počastitev 20-letnice Moški pevski zbor Igo Gruden bo drevi proslavljal svojo 20-letnico. Tako pravijo pevci: Za nami je 20 let življenja. Čas, v katerem smo skušali, tudi preko glasbe, razumeti marsikatero vprašanje, soočati se z življenjskimi resnicami in sami s seboj, s svojo vestjo. Še nezapolnjene in boleče vrzeli, ki so v naših vrstah, dokazujejo, da smo se z usodo, ki nam je bila dana, težko spopadli. Ali če smo danes navzlic vsemu tu, je to zaradi tega, ker smo z nam prirojeno trmo trdno upali, da bo tudi na nas posijalo sonce. Satirična knjiga znanega psihologa Vida Pečjaka Socializem v Kozji vasi po zgledu Butalcev Knjižni dar Mohorjeve založbe iz Celovca . V okviru »Posebne edicije Feniks« v lubljani, zdi se, kot da bi šlo za ne-*akšno zasebno založniško skupino Podobno mislečih ljudi, je znani slo-,er}ski psiholog Vid Pečjak objavil j Rgo »Socializem v Kozji vasi«. Av-°r je prav gotovo močno odziven s 2Vojimi strokovnimi knjigami, pa tudi „ terarno ustvarjalnostjo v dobesed-. smislu, uspešen na področju psi-°Ioško poglobljene znanstvene fan-Osfj/te, sedaj pa je pred nami - kar 9°vorno pripoveduje že naslov - hu-p0rna, da ne rečemo satirična knjiga. p nekakšnem nenapisanem modelu j°utalcev« Frana Milčinskega je Vid eojak uperil svojo pisateljsko pozor-ost v lastnosti socialističnega razvo-1 1 s posebnim poudarkom na povoj-u j1, letih, saj 32 poglavij o Kozji vasi, ,altarskem naselju sredi kamnitih l94fiV' 0Sve,I/u/e obdobje med leti 4°-52, torej obdobje največjih ano- malij oziroma svetlih prepričanj v povsem novo ustvarjanje sveta in družbe. Val kolektivizacije, ki je bil seveda tudi dramatičen in neusmiljen, pljuskne tudi v to vas »za božjim hrbtom«, kjer pasejo koze in nič drugega, sestankujejo v gostilni o kmečko obdelovalni zadrugi ter se ves čas bojujejo z največjim sovražnikom, ki je seveda sosednja vas Zaspano. Pečjak potem niza zgodbe in zgodbice, pojave in odklone, »nihče se ne razume na sodobno kmetovanje, pa saj ni važno«, smeši spolitizirano življenje, ki se je dodobra odvrnilo od vsakršne koristne logike. Važne postanejo povsem druge in drugotne stvari, pri zadrugi npr. ime in ustrezna častitljiva kratica, v primeru naše knjige Kmečko obdelovalna zadruga Kozji polet ali KOZKOP, važna postane gradnja ko- Moskovski virtuozi v Trstu So »Moskovski virtuozi«, ki jih vodi znameniti violinist Vladimir T. Spivakov, obiRriVabili v tališče Rossetti v Trstu toliko poslušalcev, kot jih le redko p 1Sce abonmajske koncerte Tržaškega koncertnega društva. S tem koncertom p: Publike žal ni tako navdušil kot lansko leto zaradi »neangažiranega« podajajo glasbenih vsebin vseh članov komornega orkestra. Njihova igra je bil vrhun- ^»obrtmšk, izdelek, ki ga pa žal ne moremo poistovetiti z umetniško stvarit stvaritve. poleg jasne oblikovne vsebine daje tudi duhovno bogastvo glasbene ve« Globlji in vživeti v glasbo so bili nastopi solistov, ki so celoten glasbeni ?r.dvignili na višjo umetniško raven glasbene poustvarjalnosti. Sopranistka Sp ksia D. Ashotovna je z virtuoznim oblikovanjem svojega polnozvočnega gla-be VKr Seb nlansah vokalnega zvočnega izraza podajala globino Mozartove glasbe, , e7a interpretacija je bila grajena na pretresljivih trenutkih, tako v liričnih ki VhUdi v koloraturnih delih modela za sopran in orkester »eksultate, jubilate«, Jm je oblikovala v duhu »velike umetnice«. tral Zahvaljujoč vrhunski igri solista - oboista (ki je tudi član komornega orkes-Je Mozartov Koncert v Č-duru za oboo in orkester izzval velik aplavz. tnn Glasbeni! ■ ■ - ■ - ... oi simfonijo sta ^sfra, violinist Spivakov in violist 9lash 8 S sv°iim vsebinskim podajanjem glasbe nad orkestrom. Zato bi bilo za ne , ° (pa tudi za poslušalce) bolje, da bi Spivakov nastopal samo kot violinist in ga • * kot dirigent, saj se je v vlogi violinista pokazal kot velik muzik sedanje-casa. Orkester bi pa enako igral tudi brez njegovega dirigiranja, ker je - v lvuiivci l v v,-uuiu z.a uuuu ni ui is.es itzii izzval v Glin. apiavz. Glasbeniki iz Sovjetske zveze so sklenili svoj koncert z Mozartovo Koncer-Ofl^mftmijo v S-duru za violino, violo in orkester. Kot solist je nastopil dirigent član Moskovskih virtuozov. Oba solista °rkest er resnično vodil prvi violinist Moskovskih virtuozov. MIRKO SLOSAR Dobra ljudska glasba . _ Ivdira jn tvl A tl i A Torlon Cia t, r, A A n i i h rl ncnti ta 1/atiVi Hala alnifonrlri linHalri zadnjih desetih letih dala slovenski ljudski v tem času vzetega. Živa, avtentična glasba peSrn.‘“a in Matija Terlep sta . „ slove‘nt0rai toliko, kolikor ji je bilo . Mesa ' b Pokrajin namreč prav baladno pojema, pozablja se na njeno bogastvo tki Za *tn duha, na magičnost, ki prikliče starost sveta znova v spomin. Nadomes-siro . magiko so danes sila borni, saj je ljudska pesem podložna številnim VerovaSen^em s psevdo-ljudskimi priredbami, ki vse možne oblike zaklinjanj, slabeain strahov sprevračajo v sladkobne ponaredke, antimuzikalne trofeje Zremo °*tusa 'n tako dalje. Vse okoliščine so primerne, da pozabljamo in pre-1 zato so redke skupine, ki se odločajo za negovanje izvirne pesmi. Mojkan|arn,3el Trutamora, ki je v bistvu trio v sestavi Mira in Matija Terlep, k°m z-agar, vsaj poskuša, zbira in prepričljivo posreduje. Z inteligenco, občut-glasbo" Jztrajnostjo se upira popačenju. Zelo preprosto in pošteno se bori za °bviacj kar.se kaže v znanju in trudu, ki ga v delo vlaga. Ne gre samo za Vseh 0Vanie številnih ljudskih glasbil, ampak tudi za zavzeto podajanje, ki je Vsem p°g*edih natančno, za iznajdljivost v pridobivanju stika s publiko, pred-daje on-Za *troko čustveno izkušnjo, ki pesmim iz različnih slovenskih pokrajin oprijemljivo muzikalnost. gosti- dveh urah smo doživeli mnogo karakterjev istega. Ansambel z °tti DrurkC° ^0^ez " glas. Marjanom Trčkom - glas, Matijo VVabro - glas, Rome-Pom _ eriem - violino, Tomažem Pinterjem - violino, violo in Tinčkom Terle-katerg ?s' le odkril doslej neznano ljudskost in presenetljivo »čudaškost« marsi-^rornn f Sbene nravi in to z živim, temperamentnim prikazom ter obenem s stjo, ki ljudskemu edina pritiče. MIRJAM ŽGAVEC zjega hleva z nadstropjem, pri čemer izbruhne na dan lokalpatriotizem, "tudi s kozami se pride v socializem", krave zatorej odpadejo.-Nekakšna trmasta zaplotnost reši Kozjo vas pred najhujšim, vaščani se uprejo odhodu v mesto in se ne pridružijo paroli o industrializaciji in ko koze nikakor nočejo iz staj v novi zadružni hlev, jih spravijo nazaj, sicer‘pa zaman iščejo kulake, veleposestnike, kar bi bilo lahko problematično, ker je pač bilo treba nujno odkriti sovražnike ljudstva. Kozjevaščani jih ne najdejo, ker so vsi enako revni, kljub temu pa morajo investirati, kupijo konja, ki se izkaže za osla, iz hleva napravijo zadružni dom, skratka ves čas zvesto izvajajo direktive dobesedno, kar je seveda izvir absurdov in sramotitev neživljenjskih političnih potez, operirajo z železno logicistično pametjo in se premikajo naprej silno počasi in po svoje. Na vsak način se morajo udeležiti prvomajske parade v Ljubljani, v ta namen pobarvajo najuglednejšega kozla v rdečo barvo, operirajo z birokratskim, izumetničenim jezikom, poslujejo z natančno korespondenco za vsako najmanjšo nepomembnost, ki pa je v določenem trenutku usodno važna, vse v tem stilu iz poglavja v poglavje, iz absurda v absurd. Fraza-rijo, pišejo petletna poročila za štiri leta, novinar oziroma avtor pa obišče to isto Kozjo vas sedaj, se pravi po 25 letih. Zadružni dom je propadel, vse je v bistvu propadlo, vse je bilo tolikanj bolj zgrešeno, kolikor pomembnejše je bilo v času nastajanja. Avtor hoče na vsak način objaviti reportažo o tej znameniti Kozji vasi, toda urednik ga zavrne z besedami, da je vse to že mimo in da pač oddaljeni dogodki nikogar več ne zanimajo. Zaradi tega se avtor odloči in napiše o vsem tem knjigo, ki leži sedaj pred nami na mizi ali na knjižni polici. Prav gotovo je zaključek silno posrečen, relativizira celotno početje kakor tudi čas, v katerem se je zgodba odvijala, vzpostavlja distanco do vseh takšnih stranpoti, istočasno pa vendarle zapiše vse, kar je bilo treba zapisati. In spet se je pokazalo, da je humor nemara učinkovitejši od zagrenjenih pristopov: humor namreč do kraja razoroži vsakršno pretiravanje, napihnjenost in preseganje normalnih okvirov, pridružuje se zdravi, naravni pameti, mimo katere ne bi smela nobena politična volja. Ne glede na ideal, na katerega se sklicuje. JANEZ POVŠE Mohorjeva založba iz Celovca je pred dnevi predstavila svoj letošnji knjižni dar, tradicionalno knjižno darilo ob koncu leta. V knjižnem daru so kot že vrsto let koledar Družbe sv. Mohorja 1989, Pratika 1989 in stenski koledar z motivi slikarke Barbare Mo-seneder. Gegci je naslov slikanici za otroke, katere avtorica je Mira Lobe. Knjiga je izšla v dveh različicah: slovenski in slovensko-nemški. Avtorica slovenskega prevoda je Sonja Wakou-nig. Herman Germ je napisal zbirko pesmi in črtic za otroke z naslovom Naš zlati mladi dan, ki jo je ilustrirala Hermina Paulič. Mladim bralcem je namenjena tudipesniška zbirka Veter poje Mili Hrobath z ilustracijami Zorke Loiskandl Weiss. Knjižni dar Mohorjeve založbe iz Celovca dopolnjujeta še dve obsežni knjigi: koroški roman Helmuta Schar-fa Moji Mali kavalirji (prevod je delo Marije Klun) in pripoved Življenje in trpljenje Gospoda Jezusa Kristusa, ki jo je po izročilu mučenice Ane Katarine Emmerich zapisal nemški pesnik Clemens Brentano. Delo je v slovenščino prevedla Josipina Novačan, spremno besedo pa je prispeval Anton Opetnik. Zanimiva zbirka slik Lorette Dorbolo Pri založbi Edizioni D’Arte Ghelii je te dni izšla lična mapa s številnimi barvnimi posnetki slik slikarke Lorette Dorbolo. Dorbolojeva je po rodu iz Špetra, živi in dela pa pri Modeni. Zadnja leta se je s svojim slikarstvom močno uveljavila. Smučanje: v prvem ženskem slalomu za svetovni pokal Jugoslovanka Katjuša Pušnik izredna Danes moški v Kranjski gori ALTENMARK (Avstrija) Prvi slalom sezone je jorinesel nov, drugi letošnji triumf Švicarki Vreni Schnei-derjevi, še večjega pa 19-letni Jugoslovanki Katjuši Pušnik, ki je z drugim mestom pripravila pravo senzacijo. Nasploh pa je jugoslovanska ženska vrsta dosegla svoj največji uspeh v 23-letni zgodovini tekmovanj za svetovni pokal, saj sta poleg Pušnikove točke osvojili še Svetova (6. mesto) in Šarče-va (14. mesto), medtem ko je Potiskova v prvi vožnji padla. Pušnikova je odlično opravila že prvo vožnjo, ko je dosegla drugi najboljši čas: za Američanko McKinneye-vo je zaostala le 0,22 stotink sekunde, tretja je bila Francozinja Chauvetova. Na četrtem mestu sta bili Schneiderje-va in Svetova z istim časom, zaostajali pa sta za 0,55 stotink sekunde. Na drugi stezi je zatem Schneiderjeva vozila izredno agresivno ter dosegla najboljši čas, ki ji je tudi prinesel končno zmago (bila je prva tudi v kombinaciji). Mlada Pušnikova je kljub razumljivi tremi (njena najboljša uvrstitev doslej je bilo 16. mesto, ki ga je dosegla lani v Kranjski gori) izvrstno izpeljala svojo nalogo in pristala na končnem drugem mestu. Dekleta se sedaj selijo v Val Zolda-no, kjer bo jutri veleslalom, morda pa tudi slalom (v torek). Vse je seveda odvisno od vremenskih razmer, ki belemu cirkusu doslej niso bile ugodne. Vrstni red: 1. Schneider (Švi.) 1'35"08; 2. Pušnik (Jug.) 1'35"56,- 3. McKinney (ZDA) 1'35"63; 4. Maierho-fer (Av.) 1'35"66; 5. Chauvet (Fr.) 1'36' 03; 6. Svet jJug.) 1’36"05; 7. Fer-nandez-Ochoa (Sp.) 1’36"47; 8. Maier (Av.) 1'36"59; 9. Gersch (ZRN) 1'36"67; 10. Nilsson (Šve.) 1'36"91; 11. Strobl (Av.) in Voelker (ZDA) 1'36"95; 13. Lundbaeck (Šve.) 1’37"33; 14. Šarec (Jug.) 1'37"39: 15. Kronberger (Av.) 13778. Lstvica slaloma za SP: 1. Schneider (Švi.) 25; 2. Pušnik (Jug.) 20; 3. McKin-ney (ZDA) 15; 4. Maierhofer (Av.) 12; 5. Chauvet (Fr.) 11. Skupna lestvica za SP: 1. Schneider (Švi.) 82; 2. Maier (Av.) 63,- 3. Figini (Švi.) 59; 4. Merle (Fr.) 37; 5. Gerg (ZRN), Moesenlechner (ZRN) in Wac-hter (Av.) 35; 8. VVallinger (Av.) 31; 9. VValliser (Švi.) 30; 10. Kronberger (Av.) in Stangassinger (ZRN) 28. Smučanje: Čižman sedmi OBEREGGEN — V superveleslalomu za evropski pokal v Obereggnu je zmagal Švicar Mueller, ki je prehitel Francoza Alphanda in Avstrijca Maye-ra. Jugoslovan Čižman je z zaostankom 1"02 pristal na 7. mestu. KRANJSKA GORA — Priljubljeno smučarsko središče v Julijskih Alpah je resda dočakalo svoj letošnji smučarski praznik s polovičnim programom, brez veleslaloma, ki ga je odgnala tanka snežna odeja, toda tudi za slalom, tretjo preizkušnjo za svetovni pokal v tej disciplini nove sezone, je veliko zanimanje. Še zlasti, ker je kranjskogorski slalom le nekaj dni po slalomski predstavi v Madon-ni di Campiglio, kjer je bil tako suveren med vratci lanski as tehničnih disciplin alpskega smučanja Alberto Tomba. Že v Madonni di Campiglio je Alberto Tomba po veliki zmagi nenehno jemal v misel Kranjsko goro, češ da bo tudi v Jugoslaviji poskušal ponoviti uspeh. Včeraj je Tomba, po mnenju vseh največji favorit slaloma v Kranjski gori, samozavestno izjavil: »Čutim, da sem v izvrstni formi«. Slalomski teren v Kranjski gori je dobro pripravljen, zato lahko pričakujemo velik boj tako kot v Sestriere-su in Madonni di Campiglio. Kaže, da ima Tomba v odločilnem boju za kristalni globus bolj v mislih Zurbriggna, seveda pa omenja tudi Gi-rardellija. Jezni mladenič Marc, ki je zapustil Val Gardeno, češ da so ga prireditelji ogoljufali pri žrebanju štartnih številk, je sijajno začel prav s slalomom v Sestrieresu, nič dosti slabše pa nadalje- val tudi v Madonni di Campiglio, bo najbrž tudi na Vitrancu poglavitni tekmec Tombi. Oba pa utegneta imeti najbolj nevarne tekmece v udarni avstrijski reprezentanci, ki jo vodi nekdanji glavni trener jugoslovanskih tekmovalcev Filip Gartner. Seveda pa pri ugibanju o favoritih ne gre pozabiti še na nekatere druge, ki utegnejo presenetiti na strminah Vitranca, kot npr. Švicar Paul Accola, pa Japonec Okabe, ki je v Kranjski gori tri dni treniral z jugoslovanskimi tekmovalci. Tudi reprezentant ZRN Bittner je bil -temu bi lahko rekli - potihem povabljen na trening v Kranjsko goro, ker je pač jugoslovanski reprezentanci blizu, saj tekmuje z Elanovimi smučmi. Vendar je Bittner, ki se je na dveh slalomih te sezone obakrat uvrstil na četrto mesto, izjavil, da za sedaj še ni v polni formi za boj čisto pri vrhu. Po mnenju jugoslovanskega glavnega trenerja moške reprezentance Jožeta Šparovca je fantom nadvse koristil tridnevni trening v Podkorenu. Nekaj pa so pokazala tudi merjenja časov med vadbo. V povprečju je bil med tekmovalci, ki so te dni vadili v Kranjski gori, najhitrejši Rok Petrovič, nasploh pa po trditvah trenerja naši od dne do dne napredujejo. JOŽE DEKLEVA Nogomet: izžrebali četrtfinalne pare v evropskih pokalih Juventus - Napoti v pokalu UEFA ZUERICH Žreb četrtfinala v evropskih nogometnih pokalih ni bil nič kaj ugoden za italijanska moštva. Še najhuje se je poigral z Juven-tusom in Napolijem v pokalu UEFA, saj ju je postavil enega nasproti drugemu. Edina, a dokaj skromna tolažba je v tem, da bo Italija zagotovo imela enega zastopnika v tem pokalu tudi v polfinalnih tekmah. Tudi Milan v pokalu prvakov ne bo imel lahke naloge. Zahodnonemška moštva so vselej neugodni nasprotniki, poleg tega je bremenski VVerder tudi v dobri formi, kot dokazuje njegovo trenutno 2. mesto v Bundesligi. Edino pri Samp-dorii so bili zadovoljni. Trenerja Boškova je na primer menil, da en nasprotnik odtehta drugega. Pokal prvakov • IFK Goteborg (Šve.) - Steaua (Rom.) • VVerder Bremen (ZRN) - MILAN (It.) • PSV Endhoven (Niz.) - Real Madrid (Šp.) • Munchen (ZRN) - Galatasaray Istanbul (Tur.) Pokal pokalnih prvakov • Eintracht Frankfurt (ZRN) - Malines (Bel.) • Sredets Sofija (Bol.) - Roda (Niz.) • Dinamo Bukarešta (Rom.) - SAMPDORIA (It.) • AGF Aarhus (Dan.) - Barcelona (Šp.) Pokal UEFA • Victoria Bukarešta (Rom.) - Dinamo (NDR) • Stuttgart (ZRN) - Real Sociedad (Šp.) • Hearth of Midlothian (Ško.) - Bayern (ZRN) e JUVENTUS (It.) - NAPOLI (It.) Prve tekme bodo 15. marca 1988, povratne pa 15. marca. Nogomet: evropsko prvenstvo leta 1992 na Švedskem ZUERICH — Potem ko se je petkrat zaman potegovala za organizacijo zimskih olimpijskih iger, si je Švedska končno izborila izvedbo neke velike mednarodne prireditve. Včeraj so ji namreč dodelili organizacijo evropskega nogometnega prvenstva leta 1992. Njenega največjega konkurenta, Španijo, je bremenilo dejstvo, da istega leta priredi letne olimpijske igre v Barceloni, pri UEFA pa so menili, da se dveh velikih prireditev istega leta ne more dodeliti isti državi. Tekme bodo samo na štirih stadionih: Stockholm (45.000 sedežev), Malmoe (35.000), Norrkoeping (35.000) in Goteborg (45.000). Švedska ni priredila kake večje manifestacije od svetovnega prvenstva leta 1958, ko je zmagala Brazilija. Po prvem dnevu Davisovega pokala Švedska - ZRN 0:2 , STOCKHOLM — Finalno srečanje Davisovega pokala med Švedsko in Zahodno Nemčijo se je začelo s prvovrstnim presenečenjem. Carl Uwe Steeb, 73. na svetovni lestvici, si je namreč privoščil Matša VVilandra, št. 1 na tej lestvici. Njun dvoboj je trajal skoraj pet ur in se je odločil šele v 5. nizu z rezultatom 8:10, 1:6, 6:2, 6:4, 8:6 za Steeba. Že prvi set je pokazal, da Wilan-der ni v najboljši formi, saj ga je Šved osvojil šele po dveh urah. V drugem je sicer zlahka zmagal, zatem pa je zašel v krizo, kar je opogumilo Zahodnega Nemca, ki je na koncu slavil prestižen uspeh. Drugo srečanje med Edbergom in Beckerjem se je končalo s pričakovano zmago Zahodnega Nemca s 6:3, 6:1, 6:4. ZRN je torej na najboljši poti, da si zagotovi končno zmago. Danes bodo na vrsti dvojice, a jutri še zadnji srečanji posameznikov. Nogomet: težke kazni za Fiorentino MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je Fiorentini prepovedala, da eno tekmo odigra na domačem igrišču. Poleg tega je sklenila, da brata Claudio in Flavio Pon-tello ter Flaviov sin Ranieri začasno zgubijo status člana zaradi svojih izjav na račun sodnika D'Elia. Boks: danes Damiani - Jassman SASSARI — Italijanski boksar Francesco Damiani se bo drevi pomeril z Zahodnim Nemcem Manfredom Jassmanom. Dvoboj velja za evropski naslov v težki kategoriji. Košarka: danes Wiwa Vismara - Knorr V anticipiranem srečanju 12. kola italijanske košarkarske A-l lige se bosta danes pomerila Vismara in Knorr. Nogomet: v amaterskih prvenstvih Zadnji napori pred počitnicami Balinanje: pri Briščkih Kvalitetna udeležba Na pokritih baliniščih pristaniške ustanove pri Briščkih je balinarska dejavnost v zimskih mesecih posebno razvejana, kar je razumljivo, ker pri nas primanjkuje pokritih prostorov. Od začetka novembra pa tja do konca februarja so vsak konec tedna na sporedu tekmovanja, po večini odprta vsakomur, le tri od teh so namenjena igralcem C in D kategorije. Na vsakem turnirju je mesta za 48 dvojic, prvih šest uvrščenih pa prejme zlate kolajne. Večji del nagrad običajno gre v Jugoslavijo, saj so v Briščkih redno prisotni nekateri jugoslovanski reprezen-tantje, kot na primer Požar, Beakovič, Guštin itd. Letos sta Požar in Guštin, ki sta zmagala na prvih dveh nastopih, na dobri poti, da še izboljšata rekord prvih mest. Danes in jutri bo v Briščkih običajno božično tekmovanje četverk z bogatimi nagradami, udeležile pa se ga bodo tudi nekatere zamejske četverke (Sokol, Kras, in druge). Prisotno bo tudi zastopstvo iz Slovenije, na žalost pa bodo manjkali vsi najboljši, ki so na turnirju Alpe-Adria v Bellunu. (Z. S.) Rokomet: v C ligi Krašovci računajo na zmago V 4. kolu rekometnega prvenstva C lige se bo Kras Trimac jutri pomeril s tržaškim Libertasom. Ta ekipa je prav gotovo šibkejša od tistih, s katerimi se je Kras srečal v prejšnjih treh kolih, zato upravičeno računa na zmago. Medtem se je začelo tudi mladinsko prvenstvo, v katerem so se lani kra-sovci izkazali na državni ravni. V letošnjem prvem kolu je Kras v gosteh visoko nadigral prav Libertas. Razen Sardoča, ki je dosegel kar 15 zadetkov, pa so fantje igrali zelo povprečno in si proti mnogo šibkejšemu nasprotniku dovolili marsikatero napako. Izid tekme: Libertas - Kras Trimac 18:28 (6:12) KRAS: Klinc, Milič, Sardoč 15, Sosič 7, Fonda 2, Vremec 1, Kozlovič 1, Gruden 1, Simoneta 1. (Pjotr) Pred prekinitvijo zaradi praznikov bodo jutri v 1. in 2. AL odgrali 13. kola zimskega dela prvenstva, v 3. AL pa tekme 12. oziroma predzadnjega kola. Prvenstva bodo nato prekinjena vse do nedelje, 8. januarja in ker ni odloženih tekem, bodo lahko nogometaši počivali dve nedelji zaporedoma. 1. AMATERSKA LIGA Primorje - Cervignano Gostje Primorja so lani izpadli iz promocijske lige in zato so jih mnogi uvrščali med favorite. Cervignano pa je doslej igral res povprečno, saj je zbral le 9 točk. Zadnji uspeh je dosegel pred dvema mesecema, ko je v gosteh z visokim 8:0 premagal Spal. Zanimivo je, da po tej izdatni zmagi ni več prišel do gola iz akcije. V preostalih osmih nastopih je edine štiri gole dosegel napadalec Minin iz 11-metrovk. Zaradi kočljivega položaja na lestvici bodo gostje prišli na Prosek z namenom, da neporaženi zapustijo igrišče. Primorje pa računa, da bo vsaj ohranilo prednost pred nasprotnikom. Žal bo brez »libera« Pipana, ki je izključen, in to bo velika vrzel za obrambo, ki je letos itak letos precej ranljiva, saj je v 12 tekmah že prejela 20 golov. 2. AMATERSKA LIGA Kras - Rivignano Gostom Krasa se je lani za las izmuznilo napredovanje v 1. AL. V skupini D so namreč s 44 točkami zasedli drugo mesto. Boljši je bil le Spal, ki je zbral 46 točk. Letos pa Rivignano ni tako uspešen, saj je doma doživel dva poraza (Zau-le, Gonars) in je trenutno na sredini lestvice. Položaj Krasa se po nedeljskem porazu v Bertiolu nekoliko poslabšal. Zato ne sme več zapravljati točk na domačih tleh, kar pomeni, da je jutri obvezna vsaj točka. Glede postave ne bo velikih novosti, gotovo bo odsoten le Vi-dali, ki je izključen. Vesna - San Vito Nasprotnik Vesne si je lani zagotovil napredovanje, ko je zasedel drugo mesto v skupini G v 3. AL (prvi je bil Mortegli-ano). Sodeč po dosedanjih izidih, je San Vito precej občutil prestop: premagal je le Architrave (4:2) v drugem kolu, v preostalih 10 tekmah pa je zbral le pet remijev in je s sedmimi točkami na predzadnjem mestu lestvice. Križani, čeprav bodo brez izključenega F. Candottija, odločno jurišajo na zmago, s katero bi lahko ostali sami na drugem mestu lestvice, ker tekmeca Santamario čaka težko gostovanje v Pierisu. Juventina - Pro Romans Štandrežci jutrišnje priložnosti ne smejo zamuditi. Njihov nasprotnik je namreč na predzadnjem mestu razpredelnice in je doslej igral dokaj poprečno. Res pa je, da ekipa že več let nastopa v prvenstvu 2. amaterske lige in je dokaj izkušena. Ob tem je treba dodati, da je prav v prejšnjem kolu zmagala proti tretjeuvrščenemu Foglianu. Po tem, kar so Štandrežci pokazali v zadnjih srečanjih, menimo, da imajo vendarle prednost pred Furlani. Pomembno pa je, da ne ponovijo stare napake s prejšnjih domačih srečanj, ko so vseskozi gospodarili na igrišču, igra v napadu pa je bila povsem jalova. 3. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Sagrado Spangherjevi varovanci bodo jutri igrali proti ekipi, ki je na predzadnjem mestu lestvice z 1 zmago, 2 remijema in kar 8 porazi. Že ti podatki jasno kažejo, da naši nogometaši štartajo kot glavni favoriti za končno zmago, čeprav gre omeniti, da tudi položaj Sovodenj ni najbolj rožnat. Ne glede na stanje na lestvici, pa je skoraj nujno, da domača ekipa poveča svoj izkupiček ter se povzpne na višje položaje na lestvici. Romana - Mladost Za Mladost se tudi jutrišnje gostovanje proti predzadnji ekipi na lestvici napoveduje kot dokaj zahtevno. Kraševci so namreč s serijo negativnih nastopov povsem zapravili svoj ugled v tem prvenstvu in zdrknili na zadnja mesta. Sicer je treba povedati, da je razlika med jutrišnjima nasprotnikoma, kljub za- časnemu položaju Mladosti, še vedno v korist gostov, ki se lahko ponašajo s 3 zmagami in prav tolikimi remiji. Romana pa še išče svojo prvo prvenstveno zmago. Isonzo - Gaja Ekipa iz San Pier d'Isonzo je po medlem začetku v zadnjih nastopih res presenetila in je prav v nedeljo z gladko zmago v Doberdobu dohitela gajevce na drugem mestu lestvice. Glede na to, da igra v gosteh, bi se Gaja tokrat zadovoljila tudi z remijem. Breg - Junior Aurisina Gostje Brega, kot novinec lige, še kar dobro igrajo (zgubili so le s tesnim 1:0 proti Beglianu in Gaji). V Dolino prihajajo po treh zaporednih remijih. Brežani, ki bodo brez Albertinija (izključen) in Kele-menicha (poškodovan), si po porazu v Vermeglianu ne smejo dovoliti niti delnega spodrsljaja, če računajo na visoko uvrstitev. Primorec - Vermegliano Trebenci, ki niso še preboleli nedeljskega poraza z Zarjo, bodo svojo zagrizenost gotovo pokazali jutri proti Vermeglianu. Furlanska enajsterica, ki je sicer slabo začela (7 nastopov, 4 točke), se je v zadnjih treh tekmah dobesedno razigrala, saj je zbrala 6 točk. Zato morajo Trebenci, ki bodo brez izključenega trenerja Faventa, igrati zelo previdno. Hermada - Zarja Čeprav zarjani igrajo v gosteh, predvidevanja govorijo v njihovo korist, ker niti z zamenjavo trenerja (Ferletič-Cocia-ni) Hermada ni izboljšala rezultatov. Premagala je le Aurisino ter izbojevala tri remije brez gola. Najbolj pomanjkljiva je v napadu, saj je v 10 tekmah dala le 2 gola. Če bodo torej zarjani igrali zanesljivo v obrambi, jim zmaga ne more uiti. (B. Rupel) Šah: danes turnir ŠŠT Danes bo v Borovem športnem centru zadnji del šahovskega turnirja ŠŠT. Na sporedu bodo še tri poslednja kola. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri. DANES SOBOTA, 17. DECEMBRA 1988 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - C°c' caglio MOŠKA C LIGA 18.00 v Bologni, Ul. San Felice: Nettu-no - Kras Globtrade ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Elpr0 ' OMA Mobili San Giusto MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Gradišču, Ul. San Michele: Fu-tura Torriana - Bor Cunja Avtoprevoz, 20.30 v Sacileju, Ul. Piccin 2: Cima Trud' olari - Meblo Imsa ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 v Prati, Ul. Martiri della Liberta. Prata - Sloga Koimpex; 20.00 v Sovod-njah: Agorest - PAV Natisoma ŽENSKA D LIGA 17.30 v Dolini: Breg Agrar - Sokol Im dules; 20.30 na Proseku: Kontovel Elec-tronic Shop - CUS Udine UNDER 18 MOŠKI 16.15 v Ronkah: Ronchi - Val Naš pra' por Imsa UNDER 16 ŽENSKE 15.30 v Gorici: Azzurra - Soča Čerin1' pex KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v telovadnici goriškega Kulturnega doma: Dom G ometal Simek - Sena-tors; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Ferroviario; 20.00 v Repnu: Kontovel Electronic Shop - Alabarda; 20.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Intermuggia DRŽAVNI KADETI 17.00 v Nabrežini: Jadran Farco - Fantom NARAŠČAJNIKI 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Polet DEČKI 15.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Ricreatori; 18.00 v Trstu, Ul. deli' Istria: Don Bosco - Polet NOGOMET UNDER 18 16.00 na Proseku: Primorje - Vesna; 17.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina Breg CICIBANI 15.45 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Do-mio; 15.45 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi B - Primorje; 17.15 v Trstu, igrišče Soncini: Soncini A - Bor MLAJŠI CICIBANI 14.45 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Zarja Adriaimpex JUTRI NEDELJA, 18. DECEMBRA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Jadran -Asola MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Inter 1904 DEŽELNI MLADINCI 11.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servola-na - Cicibona; 11.00 v Nabrežini: Sokol -Inter 1904 DRŽAVNI KADETI 9.30 v Dolini: Breg Adriatherm - Libertas TS DEŽELNI KADETI 9.00 v Nabrežini: Sokol - Bor Radenska NARAŠČJANIKI 11.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Tecnol®' ce - Kontovel Electronic Shop DEČKI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules' Servolana ODBOJKA MOŠKA C-l LIGA 18.00 v Gorici, Drevored 20. septembra-01ympia - Petrarca PD UNDER 18 ŽENSKE 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Tr^ - Sloga Koimpex; 11.00 v Dolini: Breg Sokol Indules NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Pro Cer vignano 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juvem1' na - Pro Romans; 14.30 v Repnu: Kras Rivignano; 14.30 v Križu: Vesna - Torre 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Špetru ob Soči: Isonzo - Ca]®/ 14.30 v Tržiču (Ul. Boito): Romana - M dosti 14.30 v Dolini: Breg - Junior Aun na; 14.30 v Trebčah: Primorec - Vermuti liano; 14.30 v Vižovljah: Hermada - Zao 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sagrado NARAŠČAJNIKI 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CG Breg NAJMLAJŠI 8.45 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Triestid® _ Breg; 9.00 v Žavljah: Zaule Rabuie5 Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja Ad impex - Domio ZAČETNIKI A 10.30 na Proseku: Primorje - San Lui^1 ROKOMET MOŠKA C LIGA _ aS 11.00 v Trstu: Libertas Trieste Trimac Namizni tenis: A liga Krasovke doma s Coccagliom Drevi ob 18. uri čaka Kras Globtra-6 težak dvoboj. V drugem kolu pokalnega dela za ekipni državni na-v°v bodo Krasove prvoligašice gostile sportno-kulturnem centru v Zgoniku anskega podprvaka Coccaglio. V pr-j6rn delu prvenstva je ekipa iz Brescie . premagala naša dekleta s 4:3. Na amkajšnjem srečanju je najbolj prese-etila "nova" članica Krasove ekipe v , . bgi tretjekategornica Alenka Obad, 1 je premagala drugokategornico Pnrio Corbettovo. Ostali igralki Coc-^a9lia sta še bolj renomirani: tako "'■tessia Arrisi kot Licia Vignola sta prvokategornici (številka 3 in 4 v Italiji), o Pred tekmo s Coccagliom je Kras z stim rezultatom zgubil z lanskim pr-akom Verono. Dva tesna poraza s pr-®kom in podprvakom, ki ostajata tudi etos glavna favorita, sta pognala strah kosti nasprotnikovim ekipam. Nobenega dvoma ni, da je brešan-ka ekipa močnejša na papirju. Nikjer Pa tudi ni zapisano, da se je ne da Premagati (kot je to dokazala Alenka s orbettovo). Kras s trdnostjo računa k® dve točki Branke Batinič. Hud boj 0 v igri dvojic, kjer so bile gostje v Prvem srečanju uspešnejše. V posameznih srečanjih bo imel veliko važ-ost "žreb" postav. Ali bo trenerju rasa Globtrade Matjažu Šercerju us-Pelo zavrteti postavo in uganiti na-Protnikovo? Ali bo Obadovi uspelo Ponoviti srečanje s Corbettovo? Ali se ■° kapetanki Sonji Milič uspelo odbiti Vignoli za par točk? Odgovore a zastavljena vprašanja puščamo od-Pda do drevi. Krasovke so prisegle na ,rd boj za minimalno razliko v kon-nem izidu srečanja. MOŠKA C LIGA ^ 7. kolu bo Kras Globtrade v pojavi Boris Stocca, Igor Milič in Igor j^dja gostoval v Bologni pri ekipi ettuno Bolonjčani so zadnji na les-. lck krasovci pa na solidnem 4. mes-'ki pa je varljivo v tem smislu, da je x~hje, ki zagotavlja obstanek v ligi. slak ^ bilo lahko vsako poigravanje s a°^im nasprotnikom usodno. ^e*elni turnir za neregistrirane r pokrajinskem turnirju, imajo neti rv!Stldrani igralci sedaj možnost, da P 'dobivajo tekmovalne izkušnje na deželni ravni. Najmlajši pingpongaši rasa Globtrade se bodo pomerili j v'ru kategorij osnovnih in srednjih '• Tekmovanje bo jutri na tržaškem Sei0lU, Ob 9.30. (J. J.) Košarka: v B-2 ligi Jadran proti novincem Asola Montibasket V pričakovanju ustreznega začasnega slovesa Marko Ban, »obkoljen«, se bori za odbito žogo na tekmi z Malagutijem Ko je bolnik pomembna osebnost se okrog njega kar tre zdravnikov in homeopatov, ki izrekajo svojo diagnozo in predpisujejo recept ali zdravilo ali primerno terapijo. Prav podobno je trenutno »zdravstveno« stanje Jadrana, za katerega se vsi čudijo, da je v pičlih nekaj mesecih izgubil nekje na poti med stoterimi dvoranami svoj »elan vital« in iz nedosegljivih vrhov, ki so dostopni samo fenomenom, zdrsel na pobočja za slehernike. Slišati je, da so tudi »modri bojevniki« presegli svoj rok trajanja in da je to navadna pot vsakega vodenega procesa, za katerega je najprej značilno obdobje vzpenjanja, nato čas vztrajanja na vrhu ter bolj ali manj postopni spust, ki v določenih primerih prevzema obliko prostega pada. Pri skrbni analizi involucijske faze Jadranove postave se skoraj vsakdo sprašuje po učinku posameznikov in ob koncu ugotavlja, da se letošnjega doprinosa nekaterih sploh ne da primerjati s tistim iz lepih zlatih časov. Verjetno se pri tem pozablja, da Jadranovi zlati časi ne segajo v prazgodovino in da je težko verjetno, da bi se dovčerajšnji žrebci in iskri vranci prelevili v blago za v klavnico v borih šestih mesecih, kajti to je, med drugim, tudi nasprotno biološkim zakonitostim staranja. Morebiti, da so jadra-novci v Padovi res zamudili vlak za v končnico, vendar o tem je še prezgo- daj razpravljati. Vsi pomnimo, da je med tolikimi vrlinami Jadrana tudi nekaj krepkih hib, ena izmed teh je venomer bila sposobnost presenečanja v obeh smislih. Bilo je že stokanja po »zmagani« tekmi, v kateri so naši na- posled ostali z dolgim nosom. To seveda še zdaleč ne opravičuje spodrsljajev, ampak le potrjuje, da je Jadran tak in da takega je treba... ljubiti ali mrziti. Nadaljevanje bo pokazalo, ali se je vir izsušil ali pa ne. Jasno pa je, da bodo v nasprotnem primeru »bojevniki« sami našli dramilo proti prekomernemu spancu. Vsakoletni zadnji nastop, ki je že tradicionalno posvečen domačemu občinstvu, bodo Brumnovi košarkarji opravili proti postavi Asola Montibasket iz okolice Brescie, ki se je lani prebila med drugoligaše po združenju dveh klubov. Montibasket je neke vrste pribežališče bivših članov prvoligaša iz Brescie. Za injekcijo izkušenosti sta zadolžena 205 cm visoki center Filippo Taccola (tale je nastopal v obdobju Velvertona) in playmaker Os-car Pedrotti. Ostali so mlade neznanke z izjemo centra Claudia Negrija (202 cm), ki se je pridružil iz vrst Imole. Asola je doslej zbrala 8 točk, kar ni preveč, vendar tudi ne premalo, saj trenutno zaseda trinajsto mesto v razpredelnici. Tako torej do nedelje, v pričakovanju vrnitve »v formo« in ustreznega slovesa od letošnjega leta. (Cancia) Olympia doma - tokrat v nedeljo S Petrarco za zmago Nedeljsko srečanje (ob 18.00) 01ym-pie pred domačim občinstvom proti Petrarci iz Padove bo za Jakopičeve varovance lahko že odločilnega pomena kar zadeva vprašanje obstanka v ligi. Zadnji štirje porazi (Nuova Gens, Povoletto, Ferro Alluminio in San Gi-ustina) so goriški ekipi odvzeli vso prednost, ki si jo je pred neposrednimi nasprotniki nabrala v prvih dveh kolih, ko je zabeležila dvojno zmago. Tudi zadnje srečanje v Bellunu je potrdilo stare hibe goriške šesterke, ki so najbolj očitne prav v pomanjkanju izkušnje pri večini igralcev, ki v kritičnih trenutkih ne zmorejo prave zbranosti in popustijo v določenih elementih igre, predvsem v bloku oziroma v obrambi nasploh. Nedeljsko srečanje proti ekipi, ki se z OIympio bori proti izpadu, bo torej pokazalo, ali je pri slovenskih odbojkarjih napočil čas, da se predramijo in premostijo negativno serijo, ki se je začela pred mesecem dni. Kar zadeva postavo, trener Jakopič ne bi smel imeti večjih težav. Prav go- Ivo Špacapan tovo bo za ekipo odločilne važnosti tudi prispevek občinstva, ki je na zadnjem srečanju proti Ferru Alluminiu bilo, čeprav številno, premalo glasno. Zavedati se je treba, da je včasih občinstvo sedmi odbojkar na igrišču, zato te prednosti ne gre zanemariti. (Pr) V šoli Suvich proti OMA San Giusto Mestni derbi za Bor Elpro Po dveh zaporednih (uspešnih) gostovanjih bodo odbojkarice Bora Elpro znova nastopile v dvorani šole Suvich, vendar brez prednosti domačega igrišča, saj jih čaka derbi (ob 20.30) z mestnim tekmecem OMA Mobili San Giusto. Zadnji odbojkarski vikend sončnega leta bo še posebej zanimiv, saj bo pred to tekmo (ob 18.00) v isti telovadnici na sporedu tudi nadvse pričakovan moški derbi med vodilnima Ferro Alluminio in CUS. Borovke in OMA imajo po sedmih kolih enako število točk (6). Bolj premočrtna je bila pot Italijank, ki so točke osvojile v 1. (z Vivilom), 4. (Albatrosom) in 6. (Latisano) kolu, medtem ko so plave po štirih uvodnih porazih nanizale tri uspehe, s katerimi so se povzpele na sredino lestvice. Za obe šesterki je tekma pomembna, saj bi se z zmago še bolj oddaljili od dna, v boju za obstanek je namreč zdaj teoretično vpletenih kar osem ekip. Bor Elpro in OMA sta se uradno srečali na predprvenstvenem memorialu Frison in borovke so zmagale s 3:0. Če bodo plave tudi tokrat igrale po svojih najboljših močeh, jim zmaga ne more uiti, vendar pa bo potrebno igrati izredno zbrano in motivirano, saj so nasprotnice znane po svoji zagrizenosti in ambicionznosti. UNDER 18 ŽENSKE SOKOLINDULES - BOR FRIULEXPORT 1:3 (12:15, 14:16, 5:15, 3:15) SOKOL INDULES: Cattonar, Masten, Škerk, Visenitn, Gruden, Brumat, Ban, Živec, Žbogar. BOR FRIULEKPORT: Sancin, Grbec, Superina, Brazzani, Fučka, Vidali, Vitez, Visentin. V povratni zaostali tekmi so se borovke nasprotnicam oddolžile za poraz iz 1. kola. Derbi je bil izenačen le v prvih dveh nizih, še posebej napet pa je bil drugi, v katerem so gostiteljice nadoknadile zaostanek 14:12. Odtlej je Sokol Indules popustil, borovke pa niso več toliko grešile kot v začetku in s pazljivo in bolj natančno igro premočno zmagale. V deželnih odbojkarskih ligah Breg Agrar - Sokol Indules V Dolini prvi ženski derbi D lige kp^r^etrtk°vi anticipirani tekmi moš-om,u lige, v kateri je Soč " ’ oS??°^'la ronškemu ACLI, Soča Sobema da je po °Sin h ionskemu acu, oa je po Pol - k°lih dosegel svojo prvo zmago, raZuZ