..........................y Uhaja vtak dan rasan sobot, nedelj in prasnikov. lasuad daily except Saturdays, Sundays ind Holidays. PROSVETA i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniàkl in upravnlAkl prostori: 866? 8. Uwndale Ava. Offleo of Publication: 8667 South Lawndale A vu. Telephone, Rockwell 41)04 M# LETO—YEAR XXX Cana liata ja 96.00 Entered m i»a< ilia mattrr January IS. 1»U. »t Um po»\.-*4t\— at CUhiu. Mínale, HnSer Um Kei%0 Cmnw of Marek S. tat». chicago, ilu Četrtek. 7. januarja (jan. 7), im7. Subscription |6.00 Yearly ATEV^—NUMBER 4 Acceptance for aiatitna at special raU of postafs provided for ia section 110», Act of Oct. S, 1817, authorlaed on June 14, 101S. i 1 ai- - in I lil« II ■■ II ---------3=_________-_-------------- _-.----- -TTT. - I Will II HI— - - TT- Ti -—---------■• T IVT" TfW S3HME——■■■—■ v avtni industriji je resna e « Sedeča stavka zajela dvanajst tovarn korporacije General Motors v več mestih. Avtni magnat je so se vedno trmoglavi in arogantni. > Unija avtnih delavcev je napovedala vojno sodniku, ki je izdal injunkcijo proti stavkar-jem v Flintu; ta sodnik je lastnik velikega števila delnic avtne korporacije' Detroit, Michn 6. jan. — Obe, unija združenih avtnih delavcev in General Motors korporacija, sta pripravljeni na odločilni spopad. Začaano premirje, ki je sledilo izjavi Alfreda P. Sloana, predsednika korporacije, v kateri je nazval unijske voditelje diktatorje ln da ne bo priznal u-nije pod nobenim pogojem, je le navidezno. Situacija je silno kritična in treba je le iskre, da zaneti sploéno eksplozijo. Frances Perkins, načelnica federalnega delavskega depart-menta, je včeraj izjavila, da je William S. Knydsen, podpredsednik General Motors korporacije, naznanil, da je pripravljen sestati se z reprezentanti unije in vladnimi poaredovalci z namenom, da se konflikt poravna. Nič takega ni bilo na programu in vsi prizadeti so zanikali poročila glede konference, nakar je tudi delavska tajnica priznala, da je bila napačno informirana. Tu se širijo govorice, da so vse avtne kompanije obljubile pomoč General Motors korporacjji v njenem boju proti uniji. One hočejo obdržati odprto delavnico in se ne bodo podale ¿'diktatorjem", kakor je Sloan imenoval unijske *4> hoteli voditelje. Sloan je včeraj odpotoval v New York, kjer je v razgovoru s časopisnimi ^poročevalci dejal, da nihče nf ve, koliko članov ima unija med delavci, ki so uposleni v tovarnah njegove korporacije. Odvetniki unije so sedaj pod-vzeli akcijo proti sodniku Ed-wardu D. Blacku, ki je zadnjo soboto izdal injunkcijo proti htavkarjem v Flintu, Mich., ki so okupirali tovarne F.isher Body Co. Izvedelo se je, da ta sodnik poseduje 3065 delnic korporacije General Motors, ki predstavljajo vrednost $219,900. Dalje je bila unija informirana, da tudi sodnikova žena poseduje večje število delnic te korporacije. Injunkcija, ki jo je izdal sodnik Black, določa pod pretnjo kszni. da morajo stavkarji takoj zapustiti tovarne, katere so okupirali, toda stsvksrji so Jo ignorirali. Korporacija General Motors ni doslej pod vzela še nobeni« akcije proti ztavkarjein. Oči-vidno se boji posledic, ki bi prišle. če bi s policijsko silo izgnar is Ktavkarje iz tovarn. Homer Martin, predsednik u-nije združenih avtnih delavce?, je dejal, da ga je odkritje, da "odnik, ki je izdal injunkcijo proti stavkar jem, lastuje delnice General Motors korporacije, preti« netilo. "V tej deželi nam ved-ho trobijo, da moramo verovati v integralnost sodišč, da delijo pravico vsem strankam," je rekel Msrtin. "V tem konfliktu je «ušk, strojnic in strelivs iz Zdru-ženih držav španski vladi. Material je bil naročen iz San Francisca po španskem poslaniku v Mehiki in pojde direktno v Va-encijo. Naročilo se ceni na $4,-500,000 in vsebuješ 47 letsl, 50 strojnic, 1000 manjših strojnic, 7000 pušk, 8000 strojničnih ma-gaztnov in 87 milijonov nabojev. Ta material je odpremila tvrdka Richard L. Dineley v San Pran-ciecu. Nemški slikar ji morajo •likati velike druiine Berlin, S. jsn. — Ministrstvo propagande Je včeraj ostro pokaralo slikarje v rfacijskJ Nemčiji, ki še v «dno slikajo druUr* s enim ali dvema otrokoma Vaem slikarjem je strogo naloženo, da odslej morajo naslikati družine s najmanj štirimi otroci, kadar slikajo družinska prizore ,.. Armada brezposelnih ie vedno velika New York. — Armada brezposelnih je ob koncu decembra štela«8,673,400 delavcev, #tirt odstotke manj nego v novembru. To poročilo Je objavil In-duatrijski konferenčni, odbor, j — — i- —""J"1 118 let tudi predsednik. Zapušča bolno ženo ln deset otrok. V bolniinici v Toledu Toledo, O. — Annie Iskra, Članica društva 666 SNPJ, se je moraia te dni podvreči težki operaciji. Njen sin Edvsrd ji je moril dati svojo kri fcri* trsnsfuzi-Ji. Nahsjs se ,v bolnišnici zs ženske in otroke v Summit ulici. 2e-letl je, ds se kmslu vrne sdrava k svojim. Dva nova grobova v stsrem kraju J - —Groanda, N. Y. — Leo Sts-vsnja, član društva 325 SNPJ, je zadnje dni prejel žalostno vest od svoje sestre v Meadow L^ndsu, Pa., da je v Nadanjem selu pri St. Petru na Kraau u-mrla njegova mati Ivana Stavar nja v staroatl 78 let. V Ameriki zapušča dva sinova in hčer, v starem kraju pa mota, ki se je pred leti tudi nahaial v Atrn ki. največ v WesCTlrglniji, dalje sina in hčer. Antoni Stsvanjs, članica istega društv je pa prejela žalostno vest, da je skoro istočasno umrl v Hrast-Ju pri St. Petru na Krasu njen oče Mihael Frank v starosti 74 let. V mladosti je delal pri železnici v St. Petru In bil je vedno naprednega miši jan Ja ter dober gospodar. V Ameriki zapušča hčer in seta, v atari domovini pa dva sinova, hčer In brata. Samomor v Kanadi Calgary, Alta.—Tu se je pred dnevi obesil v hlevu Hrvat John Marič, star 42 let. Vzrok samomora ni znan. V Kanado Je prišel leta 1923 «in v starem kraju zapušča ženo in otroka. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. —- V tukajšnji slovenski naselbini sta se poročila Franc Tribušon in Dora Mervič, oba iz Ozeljana pri Gorici. raziskovalna dajalcev. organizacija delo- ■t MASNI POHOD BREZPOSELNIH V WASHINGTON Demonstracije proti odstavitvam rel ifnih delavcev Vov naval tu jih čet na Madrid odbit UNIJE OBLJUBILE SODELOVANJE Washington, D. C. — (FP) — David A. Lasser, predsednik delavske zveze, organizacije brezr poselnlh, je naznanil masni pohod v Washington na 15. januarja kot protest proti odalovi-tvam delavcev in ustavitvi gradnje velikega števila relifnih projektov. Organizacija bo zahtevala od kongresa nadaljnje apro-priaclje v vsoti $1.250,000,000 sa financiranje oskrbe revežev. Oklic na vse zvezi pridružene organizacije, naj se pripravijo na masni pohod, js bit isdsn po konferenci članov eksekutivne-ga odbora Delavske zveze. Ti so se prej obrnili na člane z vprašanjem, če so za organiziranje masnega pohoda in večina je o-dobrlla predlog. Po Lasserjevi izjavi se bodo pohoda udeležili tudi predstavniki strokovnih unij, farmarskih organizacij in liberalnih grup. On je napovedal, da bo množica več tisoč ljudi lnvadirala Washington, da prepriča kongres o potrebi nsdsljnje federalne oskrbe brezposelnih delsveev. , Ns 9. jsnusrjs bodo brezpossl-nl dsmonstrirsli v vseh krajih Bivii čikaiki šolski • vodja samomorilec Chlcsgo, 6. Jsn. — Peter Alvln Mortenson, vodjs sistema Javnih šol v Chicagu od leta 1919 do 1824, je včeraj Izvršil samomor mesto. Posebna delegacija bo obi skala predsednika v Bell hiši ka kor tudi kongresnika in senatorje. Zahteve, ki bodo predložene predsedniku ln članom kongresa,1 uključu jejo nadaljnjo upozll tov 2,500,000 delavcev pri grad nji relifnih projektov, ponovno uposlitev tisočev, ki so bili odpu ščenl v zadnjih tednih in splošno zvišanj« mezde dvanajst odstotkov za rellfne delavce, * "Masni pohod Je bil oklican. ker so gotove sile na delu, da federalna vlada ustavi direktne dajatve' ln grsdnjo relifnih projektov," je rekel I*aaser. "Zsdnjl dogodki pričsjo, ds so reakcio-nsrjl. orgsnizirani v Ameriški trgovski zbornici in Zvezi ame-riških tovarnarjev, uspeli 1 svojo propagando In uvsrili rt II f no administracijo, da js redukcije števila onih, ki so odvisni od fe. derslne podpore, potrebne v In teresu štednje." s plinom v svojem stsnovsnju ns nsslovu 2141 Touhy svs. Njegov zet je povedsl policiji, ds so Mortensona pognale slabe finan čne razmere v smrt. Star je hi .87 let. Španska vlada ignorirala Hitlerjev 'ultimat* ———v Pariš, 6. jsn. — Angleški vojni minister Alfred Duff Cooper e sinoči nepričakovano dospel v 'aris in konferiral je s francoskim vojnim ministrom Kdouar-dom Daladlerjem. Pariški listi napovedujejo, da se v nekaj 4neh sestaneta generalna štaba Anglije in Francije ln izdelata načrt akcije v španski situaciji. l*ndon, 6. jan, — Angleški sunsnji ursd je včersj že drugič opomnil Hitlerje in Mussolinijs. «daj mislita odgovoriti na an-gleško-francosko noto, ki je brez naiega stara že dva tedna ln katera js zahtevala pojasnila glede pošiljanja čet v Španijo. V em Času, odkar sta Anglija in pranclja zahtevali pojasnilo,, je Mussollni poslal v dveh kontingentih 10,000 mož In Hitler je >oslal 6000 mož v Španijo. O «m je angleški zunanji urad zdaj pozitivno informiran. Ts škandalozen afront Hitlerja, posebno pa Mussolinijs, ki Je Angliji istočasno obljubil, ds se umskne is Španije", js nemslo dirnil angleške krogt. Vaienclja, Španija. 6 Kapitan nemš nigsberg v špsnskih vodsh Je včersj po rsdlu «poročil španski vlsdl nov Hltlsrjsv ultimat, ki se glasi, da morajo špsnsks oblasti v Bilbau v treh dneh vrniti uplenjeno blago 1 nemškega parnlka Paloaa ln izpustiti nekegs Ipati skegs fašista, ki Je bil ujet na tem parniku. Ako ss to ns isvrši, bo Nsmčijs prodsls dva sajeta ASHURST UROKA AMENDIRA-NJEJJSTAVE Načrt krajšega delovnega tedna pred kongresom GOVERNER OSVR-KAL VRHOVNO SODIŠČE ivua 01 roa s o aeio v In regulirala mezdu PSiJegihanJe,"čigar 1 i ra ñje federalne u- Spanlja, 6. Jan. —• nške krlžarke Koe- Amerike. Te demonstracije bodo ftJu.|l|U. AnÄnakll vUiU ln -klM1. rfignal za masni pohod *gkrvn* fTT^^TL^fÎT Ček isročlls Frsnciscu Francu. Španska vlada je Ignorirala ta "ultlmatH; obvestila pa je Anglijo in Francijo, da Je pripravljena z obrežnimi topovi v Bilbau in drugje ter s svojimi bojnimi ladjami in letali na akcijo proti Hitlerjevemu brodovju v španskih vodsh. Madrid, 6. jan. — Fašisti zsd-njs dvs dnsvs izvršujejo nove nspsde ns Msdrld s pomočjo svežih nemških čst, tods Nemci se niso postavili tsko kot Frsnco želi. Ns zapadni strani mests, v okolišu Posuelo de Alarcona, so dosegli neksj us|wha s okupacijo vasi Majadahonde, toda na se-vemozapadn! strani se morajo neprestano umikati In Francov nsčrt, da skrajša in strne svojo linijo s postojsnksml na severu in severovzhodu, Je psdel v vodo. V okolici Bilbaa na severni fronti so brambovcl sestrelili ns tis tri nemške saroplsn* s peti« ml možmf, ki so bili vsf ubiti: med ubitimi J« tudi nsmški vo-jsškl letslski častnik Adolf Hermanu, V bojih okrog Hatandrs je bilo 600 fsšistov ubitih in 30 ujetih. r Washington, I). C., 6. jsn. — Medtem, ko progresivni senatorji In kongresniki sestavljajo program delavske zakonodaje, ki naj bl odpravila otroško delo v industrijah in in delovne uri_ cilj je amendiraii] stave, dnbllo velik zamah. To gibanje vodi Henry F, Ashurst, de-mokrst is Arizone in načelnik sonetnega Justičnega odseka. On je dejal, da Je to "edina poštena |K>t." Predsednik Roosevelt ni naklonjen načrtu amundlranja ustave, • pravijo v Washingtons rasen v skrajnem slučsju. Njegovo mnenje je, ds bl vsslo preveč čass predno bl tri čstrtlns držsv rati-flclrsls tak smendment. Kljub temu se bosts Ashurst in J. T. Robinson, vodjs demokrstsks večine v višji kongresni sbornici, borila v tem saaedsnju ss smen-dlrsnje ustsvs. Henstor L. B. Hchwelenbsch Js nsznanil, da bo prsdložll zskon-skl osnutek, da ss Izključijo is meddržavne trgovine ne samo produkti otrošksgs dels, smpsk tudi produkti vseh industrij, kjer morajo delavci delati vsč ko M ur v tednu. Senstor Hugo L. Blsck Js dsjal, da bo ponovno predložil zakonski načrt delovnega tedna 80 ur v vseh Industrijah, dočim Js senator J. C. O'Mahoney Izrekel upanje, da bo njegov zakonski načrt, ki pred» vlduje federslno licensiranjs Industrij, regullrsnje mssd in delovnih ur, spusjst v sedsnjem, sssedsnju kongress. Bt. Paul. Mina., 8. Jan.—Eimer A. Benson, novi governer Minnesota, Je v'svojsm govoru v državni zbornici hspovedai, da bo vlada kmalu*postala glavna zaščltnica ekonomske in socialne pravice ter varnosti, zaeno pa Je priporočal smendlranje federalne ustave, ki naj bl omejilo oblast vrhovnega sodišča, da ne bo moglo uničevati socialne zakonodaje. "Priporočam vam izvajanje pritisku na kongres, da bo amen-diral federalno ustsvo tsko, da vrhovni trfbunal ns bo mogel razveljavljati v kongresu sprs-jetih zakonov, ki se tičejo od-prave otroškega dela. reguliranja delovnih |iogojev v Industri-jsh in iKiljedelstvu ter drugih, ki prtfdvldujejo zaščito starim ljudem, breitsaMtlriim In bolnikom," je dejal governer. "Progresivna Amerika je brez vsake moči in ne more Uveljaviti potrebnih sirlslnlh In ekonomskih reform, dokler Ik» reskdonarno vrhovno mmUH» lm<*lo svtokra-tično oblast, ki Jo Je usurpiralo. Take oblasti nlfO flfll* ki so sestavili ameriško ustavo, nikdar dali vrhovnemu itodiSču.'* (Hreiki za*ed f Madrida prod In po rasdejenja, ki se ga povzročile fašistične bombe. Sedeče stavke se izplačajo delavcem Detroit. — H spontanimi stavkami sedaj v tem in zop*t dru-Ifem de pu rt mentu so delavci pi*i Hrigge kompaniji, ki izdelu Je svtns ogrodjs im Forda, rhryslerjs in druge avtne druž lie, izvojevall zvišanj» plač od fieri do 25 centov na uro. Tega. xviiaiija Je bilo deležnih okrog 1500 delavcev v oddelku za "tri-manje". Družba Je "prostovoljno" dsls manjša zvišanja tudi v drugih dej*»rt mer»t V», da prepreči sedeče stavke. Osemnajst elektrokucij ^ * v Sing Smgu ta mesec ^ Mata* a Oaainlng, N. Y„ 6. jan.—O Pilots unijs je včersj nsznsnils »emnajut kriminal«rv, oliaojenih rezultat glaaovanja svojih člana smrt, bo ta meeec poaajenih nov Ta Je, naj predstavniki tlita električni stol v državni new- nije sprejmejo pogoje deloda-yorákl kaznilnici King fttngu. Ju jaicev, ki določajo zvišanje mez-tri zvečer gre v am rt grupa še de. priznanje unije In odpravo stih, mad katerimi so štirje mis diskriminacij' Klednji so prista-di fantje, ki so ubili kblektorja II skoro na vse zahteve stavkar-v ozn i ne na pod samski železnici Jev, kar pomeni, da bo konflikt Konec mornarske stavke na vidiku Han Francisco, Ca!.. 6. jan — Obe stranki, orgsnizirsni mor-nsrji Iii |isrolirodni magnatje, so se odlftčlli sa (»oapesitev }s>ga-janj, da se konča 70 dni trajajoča stavka, ki je |>araliiirala po- V Nf* Vvrku, kmalu poravnan. rtOSVITA THE ENLIGHTENMENT suaiLo m umnA atmuin ramoni roorosMB jbbhotb «ff mš ,«* Ur**m trt**» (to«« CMmm) »• NU m toi*. H M « prt M. ftJS « «tt* Mat « ca»-a. i* cm™ ra m «t« to»., m» » M«; • <».i»—*»« »ar __ __. fetorrMU« raUal tuf O» U.a#4 IUM (MM* Ofcto-9»! ••4 Cu*4« M M »m tmi. CMm— tmd CMm l»A# pm trn*. Mwuto «»M pm raw. UuàM M M «rateto. «I^toi itwwirM «mMM C«nt-». r» vwtf, 'MM. Niai iML» a* »fMto\pMütoMü« I« « »MtiK M J* ^HtoMI »4UIM. » , A4«*rutfa* MM m —rwirtt.-»M—»* M hUm, m4 mmtUkmi Mitotai «il M bi iwnl Otkw m»im>i»u. «m •• »wrtai, »toy«. w#l m imim to Mto Mto mmiIhM M m» illr—« mM Kiw< h «N, lu im iitt i FEOSVETA a»», cm—f. or tau > tCDEIATCD m KM Nevtralnost—ali je mogoča? Oficielna manija v Washingtonu za absolutno nevtralnost Zdruienlh držav napram vsaki vojni v inozemstvu je z drugimi besedami zakonodajna propaganda za izoliran je ali osamljenje ameriške republike — odrezanje Amerike od ostalega sveta. Vprašanje nI, ¿e Američani hočejo biti nevtralni oziroma Izolirani ali odrezani od ,zu-nanjega sveta — vprašanje je, ali so AiAeri-čanl nevtralni ali brezbrižni napram zunanjemu svetu? Ali so sploh kdaj bili totalno pev-tralni ali brezbrižni ? Nikdar niso bili, niti danes niso I Tskoj ob izbruhu svetovne vojne— dalje nazaj ne gremo — leta 1914 je Amerika bila razdeljena na dva tabora; večji tabor je bil na strani zaveznikov in manjši na strani Nemčije in Avstrije. Ta dva tabora sta ae neprestano drgnila med seboj, dokler niso Združene drŽave zdrsnile v vojno na strani zaveznikov in takrat je bil manjši tabor likvidiran. Po zaključku svetovne vojne leta 1918 je bila cela vrsta raznih "neoficlelnih" in civilnih vojn po raznih krajih sveta. V zadnjih šestih letih so se pojavile fašistične vojne, civilne in meddržavne. Pri vseh teh vojnah Amerika deli svoje simpatije z vsemi prizadetimi strankami. Vzemimo civilno vojno v Španiji, ki bo kmalu stara pol leta. Radikalno delavstvo Ameri-ke in brez malega vse liberalne ali progresivne organizacije in skupine že od začetka te vojne simpatizirajo s špansko demokratično vlado in njeno ljudsko fronto, dočim ameriški reakcio-narjl vaeh vrst ploskajo fašistom. Enaka situacija bo v Ameriki v slučaju vsake bodoče vojn«, v kateri bodo nemški ali italijanski fašisti zavojevanl s komurkoli. Hitler in Mussolini imata v Ameriki milijon ali več privržencev, predvsem med ameriškimi Nemci in Italijani, a tu01 med domačimi na-zadnjaki, na drugi strani imajo tudi komunistična Rusija in evropske socialistične vlade veliko število pristašev med nami. Naj izbruhne vojna — in mnogi so prepričani, da je neizogibne — med Nemčijo in Rusijo ali Japonsko in Rusijo, vsekakor pa pride med vsemi tremi državami, kadar pride. Amerika ima lahko najidealnejšl in najpopolnejši zakon nevtralnosti na papirju, kljub temu bo nevtralnost le na papirju — v praksi, realnem ameriškem življenju ne bo nobene nevtralnosti, ker je ne bo moglo biti. Velik del. ameriškega prebivalstva bo na strani Nemčije in manjši del na strani Japonske, največji del bo pa na strani Rusije zaradi tega, ker bo Rusija ^napadena z dveh stranL Saj se Hitler in jsponski militarist! že pripravljaj» vsa ta leta na to vojno in Hitler je že ne samo enkrat odprto povedal, da Nemčija mora dobiti Ukrajino. . Kako ho izgledala ameriška nevtralnost? Ameriški naciji in fašisti hod» ns vse mogoče načine (»omagali Nemčiji in Japonski pod ife-ulom. da p»magaj» civilizaciji; katoličani b»do kričali, da gre za »hranitev krščanstva in zoper brezbožni I »olj še v i tem; požrešni kapitalisti bodo hlnavčlll, da gre za "ameriški red" in "pro-speriteto" in Amerika se m»ra dobro okori-stili! Ns drugi strsni bodo vsi radikalni In progresivni sloji — in teh ni mal» — skušali pofhsgsti Rusiji, kpjti zavedali se bodo, da zmsgs nemškega in japonskega fašizma pomeni poraz demokracije po vsem svetu. Na pacifiste, ki se vedno v manjšini, se ne bo nihče oziral. Jasn» je torej, da je prava, I rt iskrena nev. tralnost Amerike v takih razmerah nemogoča in naravnost hinavska. Nevtralmmtni zakon »stane le na papirju in predsednik ter kongres ne ItfiNts prej ali slej m»rals udati močnejšemu valu Javnega mnenja. Dolžnost ameriške i)ln«l«-, aky httče biti res, demokratična. mora bili, -l. « odločno |tostavir ,nn stališče svetovni drmoknni je* in, t» demati. Ze sama mo-grtna beseda fT Waahingtoha, še tam» svarilo bi marsikje pomattalo, ker bi oplašllo fašlatlč-I«cn m utilitarističnega i.n|tadalca. Amerika bi bila lahko pivprefila invazijo Abeainije a nam» diplomat krni nt moraln» akcijo; lahko bi uatavila fa*i«tični puč v Španiji s enako akcijo, če bi hotela. To bi veliko več saleglo In dalo bi Roosevelt u veliko večji prestiž med demokratičnimi ljudstvi kakor pa njegove genere-Msirane deklaracije za mir, katerih se fašiati aič na boja. fašisti uc verujejo v mir, oni hočejo vojn» na račun demokracije povsod «• in Roosevelt bi moral to apoznati. ' * — Glasovi k naselbin ZtnUAfi beleftè I'ueblaka naprednoat Pueblo, Cole, — Da si malo pozno, je boljše kot nikoli, zato kličem vsem sotrudnikom in či-tateljem Prosvete — srečno In veselo novo leto! Znano je, da smo z vsem v pueblski kotlini pri ta zadnjih", zato mi gotovo či-tatelji ne bodo zamerili, ker prihajam s tem običajnim voščilom tako pozno pred nje. Vsekakor pa smo bolj pridni s prepiri. Ta lastnost se kaj rada pokale posebno na kakšni se-i. Napredni smo doma za pečjo, da nas za božjo voljo kdo ne silil. Navdušujemo se za Townsen-dov "program" in za "načrt" "fathra" Coughlina. Kričimo, da e treba našo mladino učiti in vzgajati v naprednem duhu, kljub temu pa se otroci gotovih kričačev udejstvujejo pri nekakšnih cerkvenih ceremonijah, če-ludi ni dOtična cerkev katoliška. Napredni delavec ne vidi v tem nobene Vazlike. Vsaka cerkev se vzdržuje zato, da se delavska mar pita s stupidnim! obljubami, kako neskončno fletno bo ko pridemo po smrti v nebesa, kjer bomo gledali v obličja svetnikov n svetnic božjih in v obličje nebeških kraljev, treba pa ne bo ne jesti ne piti. Uživali bomo "tam gori" večno veselje ob brezkončni milosti božji — in kaj liočemo boljšega? Tako. naprednost poznamo, v Puebiu! Da ne bo kdo rekel, da smo pri nss z vsem drugim popolnoma zaspali, moram povedati, da imamo zadružno prodajalno, ki po-voljno uspeva. V letu 1936 je to zadružno podjetje izplačalo svojim delničarjem 123 odstotkov. V prodajalni dela pet delavcev. Želja vseh zadrugarjev je, da bi ta ustanova napredovala, tako da bi uposlila še pet delavcev. Možno je, da se želje zadrugarjev v doglednem času Izpolnejo. Pred dobrim letom se je tukaj ustanovila nekakšna federacija vseh društev raznih jednot.- Namen te federacije je bil, da se protektirsjo posamezna društva. Na primer, ako je kateri rojak pustil eno društvo, pri katerem se Je tadolžil za večjo vsoto na asesmentu, namesto da bi plačat, pa je pustil društvo in pri stopil k drugemu društvu. Ds se to prepreči, se Je ustanovila omenjena federacija. Nobeno društvo, ki spada k federaciji, ne sme sprejeti kandidata aH prosilca, dokler ne poravna svojih obveznosti društvu, pri katerem se je zadolžil/ Taka protektivna federacija je bila v Puebiu potrebna. Brez maloga so bila vsa tukajšnja društva prizadeta. Nadalje je ta federacija na svojih sejah sprejela marsikateri protest, ki je bil poslan zastopnikom države Colorado v Washington. 2al. da baš tisti rojaki, ki niso dršavljs ni, so največji nasprotniki te fe deracije, katera je protestirala v njihovo korist. Ako bi bil na primer sprejet zakon, da mora vsak Inoscmec odtisniti prate, b bil a tem prizadet marsikater rojak v Puebiu. Vsled tega apelom na vsa liihiJlMja^ irnltv» In klube. čnine. Odkrito povem, da smo na tb pooofno-ma pozabili, leto brez Prqsvete v naši hiši si pa nikakor ne moremo misliti. Želim, da bi bil vsak član SNPJ naročnik dnevnika Prosvete. V teh Časih in rasme-rah postajajo možgani vedno t>olj topi in pozabljlvi. Ker pri-gibno pošiljam naročnino, bom zaeno omenila tudi smrt rojaka ohna Barbiča. , John Bifrbič je preminil dhe 22. dec. 1938 v niftjlepf! moški dobi, star šeje 42 Ist. Stria ga je pfoletarskji bolezen. Pokojnika sem spoznala šele tukaj, kajti v zgodnji mladeniški dobi se je odpravil s trebuhom za kruhom, ' lobanjskih kosti izrezavali majhne, kvadratne kose. V Peruju so v ta namen uporabljali ka-menlte sekire, ki .so morale pacientom prizadevati strašne bolečine, ne da bi * komplicirana in ne h uda naduha, ki ae na«'"!* pogostoma, pa ni ovira za zakon. ČETRTEK, 7. JANUARJA Kako sodijo v starem kraju o Ameriki predsedniške volitve v Združenih državah so sa trenutek o-brnlle posornost evropske javnosti na probleme in boje onstran oceana. Na žalost, le za trenutek, kajti naš svet se je kmalu spet zatopil v svojo bedno dnevno politiko sovraštva in diktatur, napadalnih zvez in vojnih naklepov. Pa bi bil stvaren pogled na novo se razvijajoče življenjske oblike v Severni Ameriki ravno zbegani evropski javnosti nujno potreben, 8koz poučen. 2e samo primerjanje naših razmer in naših pojavov z razmerami in pojavi onkraj oceana bi nam nudilo obilo težkih dokazov naše inferiornosti, še bolj bi nas pa presunila razlika v pojmovanju javnih nalog vodilnih krogov Severne Amerike in vodilnih krogov dobršnega dela Evrope. Toda za nas so skrbi za učvrstitev diktatur in rušitve poslednjih ostankov svobode, demokracije in mednarodnega sporazuma, nujnejše kot (feloza napredek naše celine, zato prehajamo preko poučnih zgledov velike demokratske Amerike ^ idiotsko ravnodušnostjo. Današnje gospodarske, politične in socialne prilike v Severni Ameriki kažejo močan vzpon navzgor, medtem ko kažejo razmere v Evropi brezupen preokret navzdol. Amerika je napredovala v miru in delu. S pogumno mobilizacijo svojega gospodarstva je premagala največjo gospodarsko krizo kapitalističnega veka. Kulturna Evropa se je ps medtem bolj in bolj pogrezala v zlu in nasijhi. ^Gospodarskim in političnim kftsffm je iskala leka v diktaturi posameznikov, v rušenju demokracije, ljudskih pravic in ljudskega blagostanja ter v sistematičnem ¡spodkopavanju osnov mirnega mednarodnega sožitja. Zato se narodno in mednarodno življenje na evropski celini razvija danes v znamenju tankov in bombarderjev in plinskih mask, smrti in pogube, medtem ko se javno življenje v Severni Ameriki vrši v znamenju sodelovanja in soodločevanja vsega naroda pri reševanju socialnih in jsvnih problemov države in državne skupnosti v smislu nove gospodarske politike. Ko je s hrupnim newyorškim borznim polomom 1. 1929 nastopila doba svetovnih gospodarskih polomov in svetovne gospodarske krize vobče, je bil gospo-darski položaj Amerike še težji in obupnejši kot Evrope same. Finančna kriza je uničila v par mesecih ogromne vrednosti, prej cvetoče ogromne industrijske panege so v kratkem Času propadle, na milijone delovnih molči je na mah pomnožilo ie itak o-gromno armado brezposelnih. Severni Ameriki je grozila najstrahotnejša gospodarska katastrofa. Ameriška kapitalistična družba pa nI v teh brezupnih razmerah izgubila glave, ni iskala v nasilju in strahovladi in v mednarodnih intrigah rešitve iz zavo-ženoatl njene produkcije in nje-"< |M>trošnje — nasprotno, skuhala je iz lastnih sredstev in iz lastnih osnov kapitalistične ekonomije oživeti in sanirati ogro- ženo kapitalistično gospodarstvo. V to svrhoni aprioristično odklanjala nobenéga gospodarskega in nobenega socialno Še tako ekstjjemnega izkustva. V zmedi najhujših polomov je bilo geslo ameriškega kapitala: "Industri-jo je mogoče dvigniti z dviganjem produkcije; produkcijo je mogoče dvigniti z dviganjem potrošnje/' V času, ko je milijone brezposelnih tavalo za kruhom širom Amerike in je industrijska delavnost bolj in bolj padala in so se polomi vrstili za polomim, so ameriški gospodarski člnlte-lji sklenili, da se mora takoj investirati milijarde dolarjev v javnih delih in da se morájo vsem zsposlenim delsvcem Amerike dvigniti plače, da bodo več kupovali, več potrošili, da se dvigne konsum in s tem industrija. V času, ko je Ameriki groafla najhujša beda, je bil klic Amerike: "Ljudstvo mora toliko saaluftiti in produkti se morajo toliko poceniti, da si bo lahko vsakv zaposleni delavec kupil vse potrebno ca dostojno življenje, kupil lahko tudi avtomobil !" Tako je rer agiral ameriški kapitalizem na grozeče pojave gospodarskega razpadanja ter začel naglo znova dvigati svojo delavnost. Kako je pa bilo tačas pri nas ? Evropska reakcija je izrabila gospodarsko krizo in vedno večjo bedo ljudskih mas, da še bolj pritisne na ljudske svobodščine in ljudske pravice, da zniža ljudski zaslužek in ljudski življenjski standard. Edino v demokratskih kapitalističnih državah zapadne Evrope se je skušalo obvladati položaj po vzgledu Amerike, v fašističnih in polufašisti-čnih državah se je nasprotno izr rabil čas brezposelnosti in gladu za utrjevanje naailnih režimov in še hujše izstradanje delovnih slojev v korist posameznikov in nove politične hlerartii-je. Pri nas v Jugoslaviji se je pa ta 'Soba še posebej israbila, da se v tej vsesplošni stiski še bolj znižajo že itak sramotno nizke plače delavstva in nameščenst-va, da se podaljša delovni čas, 1-zigrajo kolektivne pogodbe ter socialno politični zakoni In socialno politične ustanove. Naš primitivno pohlepni kapitalizem je napravil iz gospodarske krize kupčijski posel: poslužil se je krize, da izstrada jugoslovanskega delavca in nameščenca, izstradal je s tem glavnega jugoslovanskega potrošnika, s čimer je obenem izstradal glavnega jugoslovanskega producenta, kmeta, ki ni mogel vnovčiti svojih pridelkov. Posamezne kapitalistične grupe so pri tem sijajnem poslu sicer sijajno zaslužile, propadle so pa jugoslovanske delovne mase, propadlo Je'narodno gospodarstvo. Tako se je pri nas pobijalo gospodarsko krizo. Tako daleč niso pad}e, to moramo ipak priznati, niti držaje s fašistično vladavino. * . : Vse drugačno pot je šel v tem času razvoj Severne Amerike. A-meriški ekonomisti in ameriški vladni činitelji se niso omejili le na prej navedene ukrepe, šli so, še mnogo dalje, v pretres so vzeli vse možnosti preustroja ame- P Ras VET A riške ekonomije. Niso se bojazljivo ustavili pred nobenim doslej potiflnnim poizkusom gospodarske preureditve. Preštudirali so natančno in bfez predsodkov tudi ruski sistem načrtnega gospodarstva ter na osnovi teg* ruskega izkustva sestavili sami svoj načrt, takozvani Roosevel-tov gospodarski načrt, ki je v mnogočem postavil na glavo vso dosedanjo prakso ameriškega ekstremnega ekonomskega liberalizma. Država je intervenirala In usilila svoj ekonomski sistem In4 svojo ingerenco. Posegla je celo v dotlej svobodno področje privatnega kapitala. Ogfomrta finančna sredstva Amerike so bila postavljena v službo novega gospodarskega režima. To je dvignilo znova produkcijsko delavnost in blagostanje širokih mas, to je obenem oživelo znova ameriško industrijsko in agrarno delavnost. Ameriški kapital je premagal iz lastnih sredstev lastno krizo. Amerika stopa v fazo novega, še večjega blagostanj». Predsedniške volitve v Ameriki io se zato vršile prvenstveno v znamenju tega velikega problema: ameriškim delovnim massm ni bilo zsto težko se odločiti, komu naj oddajo svoj glas: ali zastopniku kapitalističnega monopolizma, ali zastopniku novega ameriškega gospodarstva. Glasovalo je kompaktno za Rooaevelta, ki je bil izvoljen z ogromno veČino glasov. Ne prikrivamo, da je Amerika kapitalistična država, da je tudi tam interes kapitala močnejši od interesov producentov in konsu-mentov, da so tudi tam petra razredna nasprotja: toda napori ^ ficielne Amerike, da samt ebvllP| dajo in urede svoje gospodarske in socialne probleme, vpeštosvftjofl zlasti pri tem vrednost ljudskega dela, taalužljo vso nafto pokornost, zlasti tudi, ker so obenem prezgovoren opomin onim zakrnelim reakcionarnim evropskim državam, ki v nasilni, brezsrčni eksploataciji na znotraj in naall-ni imperialistični ekspanaijl navzven ubijajo lastna ljudstva in pripravljajo lastnemu narodu in .vsemu svetu nova vojna sla, ki morajo roditi samo še težje kriee in še tedje prevrate. V logični zvezi z gledanjem moderne države na probleme današnjega časa je bil govor ameriškega predsednika, ds so zlo Evrope njegove diktature. V logični sveži z ameriškim nedogmatakim pojmovanjem socialnih nalog je snsčilni predlog Tawnsenda, da naj se vsakemu ameriškemu državljanu zagotovi starostna renta. A-ko gledamo na vse te pojave is naše bedne perspektive, moramo ta veliki, ameriški svet samo občudovati. Tesli iz Primor ja Ameriko čaka spričo njenih o-gromnih energij in bittsbrežno» sti njenih pocledov še silnejll napredek In še večja bodočnoet. Njena moč je v njeni svobodi. E-vropo čaka nasprotno, sko ss ne povrne kmalu k evobodi, razpad v socialni reakciji, v ljudski bedi, v temi duhov, v vihri vse u-ničujoče vojne. Amerika koraka naprej, Evropa ss vrača v mrak prošlih vekov. Kjer so vodilni krog! slepi, kdo nsj reši usodo sveta? Ns to vprašanje dajo lahko odgovor delovne mase Evrope. Gh. v Svobodi. Odprava srbohrvaščine na tria- < šfci visoki ftaM ""Rivoltalla" Pfav v dnevih, ko napovedujejo italijanski listi in sam Mus-seHdi zbližan je s Jugatesijo In utemeljujejo svoje izje** predvsem I gospodarskimi ukrepi, je fašistična vlada l Simskim semestrom, ki sp prične 0. novembra 1.1. na tflrovski univerzi v Trstu odpravita srbohrvaščino kot'takozvani drugi obligatni jezik. Med šestimi jeziki, izmed katerih si morajo slušatelji izbrati obvezne druge jssike, je bils doslej tudi srbohrvaščina. Po napovedi sbliftsnja med Jugoslavijo In Italijo pa so odpravili ta jezik kot relativno obvesni predmet in so ga degradirali na ne-obvessn "komplementaren predmet**. Dasl se ta korak splošno obsojs v trgovskih krotfih in tudi v ssmem profesorskem zboru. si vendsr nihče ns ups protestirati. Karabinjerji se aretirali V St. Petru pri Gorici 29 letnega Le-andra SaksKdo, 81 letnsga Petrs Vugo, 81 letnega Podbrftiča Ferdinanda in W letnega Henrika Sequalina Is Vidma zaradi pretepa v gostilni Praačeškin. Sassi-da je bil pri telit nevarno ranjen, ostali pa so dobili laije poškodba. Pri prdtspu so bili tudi Tfampuž Josip in Martih Gorkič, ki ju karabinjerji pridno Iščejo. Karabinjerji is Sežane eo aretirali tri sllkovos, ki so isvršlli ubojstvo v Vrhoviju, o čemer smo takrat tudi pisali. Ubit je bil Ivan Raubar, njegov brat pa js kmalu nato padlegel ranam. V Bor jeni pri Kobaridu so oblasti ts dni zaprle tri trgoveke lokale zaradi prekrškov tržnih odredb medškidikalnega odbora. Prizadeti trgovci so Petsr Uršič, Ivan Kuščar in Marija Hrast. . 88 letvi Franc Lttkman iz Sv. Luaije je padel po nesreči ia vozička taleitrike ko se je nahajal v višini 20 m in si prebil loba-njo, Njegovo stanja je nevarno, N« jogoetovaadkem parniku "Pavla", ki ja zastaran v Trstu, ss js teftje poškodoval 44 letni Jurij Vifevič. Karabinjerji so naznanili sodišču 86-letnega £H$a Je Hopkins zanikal. Dejal Je, da bo član eksekutlve mednsroritie o fllje. previ, da medeninski • delavci pristopajo v velikem šte-vftu v unijo "Dolge leta ni Mlo v Conner tkutskl drdlnl nol>enega Mulla o njegova sdministrsdjs vpraša deiavakem gibanju," pravi Gon talez^ "Olaitiijalo je le nekaj poklicnih unij, ki pa áo bile v la kongres za nadaljnje apropria-sije sa financiranje o«krtie reve-šev in grmlnj9 javnih del. Washington, D. C. — (FT) — Španija ja morski prašiček, na katerem delajo eksperimente druge evropske velesile —■ fašistična Italija in Nemčija, so-cialisti&na Francija In komunistična Rusija ter konservativna Anglija •— toda žrtve so Spanci. To Je mnenje visokih uradnikov ameriškega državnega departments, ki opazujejo civilno vojno v Španiji, katera se vleče že več mesecev In Iz katere se lahko izciml nov krvavi konflikt, ki ho zajel vso Evropo. ' Gotovo je, da ao prve štiri države deloma še zapletene v španski civilni vojni. Italija In Nemčija podpirata fašistične upornike, Francija in Sovjetska unija, slednja bolj ko prva, ps ms-drldsko vlado. Velika Britanija sicer poudarja, da Je strogo nevtralna, toda kritiki angleške vlade pravijo, da bi bila ona lahko preprečile tranaportacijo orožja in municije španskim re-belem preko Portugalske, s nI ganila niti z mezincem. Nemčija In Italija, ki sta pripisali londonski nevtralnoatnl sporazum, nista naleteli ns nobene ovire systrsni Anglije in nemoteno Ae nadalje zalagata Fran-cove fašiste z bojnim materia-lom. XJ Kljubriej- pomWi so špsnskl uporniki v škripcih. Pri naskokih na Madrid ao si že rszbill glave, zato Je Franco ponovno apeliral na Hitlerja, nsj pošlje armado 40,000 do 00,000 mož. Ako bo Hitler ugodil apelu, kar pa Je dvomljivo, bodo francoske čete prekoračile pirenejsko gorovje in Invadlrale ftpanfcjo. To pomeni pričetrk novega krvavega plena v Kvropi. Francija se sicer trudi, ds o-hrani mir, vprašanje |w Je, ali bo us|*la. lilumova vlada je pripravljena vrniti nekatere kolonije Nemčiji, katere je slednja izgubila v svetovni vojni, zaeno pa Je namignila, da se ne straši \" i ni*, če bo Hitler še nadalje pošiljal "prostovoljce" v Sj>ani-Jo in drugsče kazal svojo agresivnost. Situacija v Nemčiji Je skutna (n lshko povzroči ekspl<»zlJo, Pomanjkanj«' živil in ekonomske IMitežIm^i« zshtevsjo drsmatlčno akcijo hi zato se Je Hitler zapletel v španski konflikt In napovedal vojno komunizmu, s tem [Hi je provodral sovjetsko Rusi* t jo in njeno zs veznico Frsncljo. Nova irteu nacij- ' škega terorizma New York — Frits Hedrian, ne mik i Žid, ki Je I. IttKV pobegnil v C^hiudovskljo, s je bil ns pritisk Hitlerjeve vlade poslan nazaj v Nemčijo pred nekaj tedni, Je bil umorjen, koje prišel v ruke narijske tajne policije. Tako ae glasi informarlja, kate- -ro Je prejel Ameriški odbor sa zaščito tuj«rodcev: All ate oik "Oj Uiti I aa KRIŠTOF DIM AC Spésal JACK LONDON. — Is McCan je tarnal in stokal. Dolgi pohod mu je bil namreč moči ličrpal; vrhu tega je nesrečnež, vkljub skuinjsm svojega devetletnega bivanja v tistih mrzlih krajih, jedel medpotoma sneg: razpokana in pekoča usta so bila kazen za to nepremišljenost. Medtem, ko sta Dlmač in Labiskwee gradila šotor in pripravljala drugo, je fevei čepel pri ognju in jadikoval. Labiskwee je bila neumorna in Dimač ni mogel drugega kakor občudovati življenje v njenem životu in vztrajnost njene zavesti in njenih milic.. Njeno dobro razpoloženje ni 'bilo prisiljeno. Vedno je imela amehljaj ali smeh zanj In njena roka ga je vselej pobožala, kadar se je doteknila njegove; toda kadar se Je ozrla na McCana, je postal njen obraz trd in ne-. usmiljen, in njen« oči »o si pale mrzle bliske. Tekom noči je vstal veter in začelo je snežiti. Ves naslednji dan je divjal metež in najalepo so nadaljevali svojo pot. Ta bi jih bila morala voditi navzgor po majhnem potoku, pa so jo zgrežili in krenili proti zapadu. Dva dni so potem križarili, ne vedoč, Itam pridejo. V teh dveh dneh so prekoračili nekaj prelazov, pustili pomlad za seboj in splezali v višine, kjer je le vedno kraljevala zima. "Zaaledovavcl so izgubili naš sled; počivajmo en dan," Je prosil MoCan. Toda počitek se ni dovolil. Dimač in Labiskwee sta dobro poznala nevarnost, ki Jim je pretila. Izgubili so se v visokih gorah; nikjer ni bilo sledov kake divjačine. Dan za dnem so se trudili najprej skozi pokrajino, neusmiljeno liki železna pest; prihajali so v labirintske soteske (kanjone) in doline, katere so le redkoma vodile proti zapadu. Kadar so zašli v tako sotesko, so morali iti k>o njej naprej, pa naj pelje kamorkoli, kajti strmine na obeh straneh so bile neprehodne. Grozni nspor in mrsz sta požrla njihove moči; vkljub temu so si skrčili redne porcije, ki so si jih dovoljevsli. Neko noč so Dimsčs prebudili glasovi nekakšnega boja. Od Um, kjer Je spal McCan, Je razločno slišal hropenje in grgranje. Brcnil je v ogenj, da je zaplapolal: ob svetlobi je opazil, kako je Labiskwee srdito z obema rokama davila McCana, da ga prisili, izpljuniti kos napol prežvečenega mesa. V naslednjem trenutku pa Je že zapazil, da Je njena roka segla k paau, in hip pozneje se je zabliskal nož v njeni roki. "Labiskwee!" je zaklical Dlmač! Njegov glaa je bil odločen. Roka se je obotavljala., "Ne smeš!" je rekel, ko se ji je približal. Vaa se je tresla od Jeze. Obotavljala se je Še nekaj časa, nato pa vtaknila nož v nožnico za pasom. Kakor v strahu, da se ne bo mogla premagati, Je pristopila k ognju In vrgla nanj nekaj drv. McCan Je aedel na tleh in blebetal neke nerazločne glasove, ki ao izražali prepla-• šenost in onemoglo jeso. "Kje si dobil meso?" Je vprašal Dlmač. "Preišči mu ves život," je svetovala Ubisk- To so bile prve besede, ki Jih Je izpregovo-rila: glas jI je trepeta) od Je*e, II Je ni mogla obvladati. McCan se je hotel nekaj upirati, toda Dimač ga Je sirovo in neusmiljeno zgrabil ter pretakal. Izpod pazduhe mu je potegnil dokajšen kos mesa. Rilo je jasno, da k* Je hotel s toplino telesa otallti, da bi ga mogel jesti. Nenaden vzklik is iaJH) Pavel BusNon: Razbojnika Dolgo je že tega Od takrat sem bil Ae večkrat v Buenos Aircsu: Mesto se je silno (spremenilo in tudi ljudje so postsli dru-gsčni, Tskrst, ko sva s Klasom IMperjem letala v napol podrti baraki, ki je slutila za bolnico, ao ae Ae divje streljali po ulicah. Vsak teden «o uprizorili uporček, in več ko enkrat sva slišala, kako fo se izgubljene krojile zadi-rals v leseno *teno. zs kstero je osemdeset sil sto siromakov trepetalo od strahu in vročine. Cisto natanko »e Ae spominjam o-braza surovega ApanjoUkegs zdravnika, ki je hodil s kredo v roki od postelje^ do postelje In hitel risat! znamenja na table nad posteljami, M ko je opazil, da ao komu porumenele oči in da mu Je pv*la aapa. Ce je Imel kdo le previaoko vročino} Je dobil košček ledu in malo alabe črne kave. Dan za dnem Je opravljala rumena mrzlica svoje delo in postelje so se praznile. NonI so prihajali. In le redkokdo je spet odšel na svojih nogah Midva s Klasom sva imela srečo. Čeprav se nama je. večkrat Mtdlo od vročine in glavobola, sva ostala bela, in sdravnik ni mogel najti niti enega rumenega madeža, če se Je še tako čudil. Ce začneš rumeneti, In to se o-pszi najprej ná očeh, ti že izkopljejo jamo tam sadaj za malo kapelo; vrsta ta in ta, številka toliko in tolikb. in oetal al aamo še beležka v bolniškem dnevniku. Imel sem še nekaj denarja in sem se usmislll Klasa. V bocci sva našla krčmo, kjer se je dalo |Mseni živeti. Krčmar Bask Zu-magf»alia je preštet tiste peeete in nšma prinesel ostrig in rdeče «oíste. Pijača je na bila draga In stanovanje tudi. Ženski v prosojnih bluzah, opasani's lakaetim pasom* ki sta bili proti pomorščakom bres denarja precej neprijazni. nta imeli kaj kmalu najin |M»*|ednJi d rob't v svojih žepih in «ta se nama amejall v obraz, ko ■va čez tri dni prosila, da bi sa-. asno odložili najin račun. Zu-magoalla fia naju je prijel sa rame in potUnil čes prag —» na ras-Mjeno rento "Que usteh lo pase • «•». caballeros! Buen viaje P je •iknil «kosi sobe. Celo najini «rebrni uri Je imel sa pasom, krvoses! Naj mu vrag Isdeie vsak tob ptrnebejt Sedela sva torej na ulic! v smradu pristaniške četrti in mo-rala paziti, da naju ne .ograbi policist. Kla» Plper si š? tdsj ni prav posebno opomogel, neprestano so mu klecala k3lena in včaalh. ko ga je prijelo, je kvasil same bedarije. Našla sva prenočišče v kleti neke podrte hiše. ki so jo pred dnevi obstreljevali s topov». Dva dni sva stradala, da se Bog u smili, tretji dan pa. ko sva ob priložnostih tudi že beračila !n ae klatila» med vilami, nama je podaril neki črnec s naočniki In osfoeHmi lasmi veliko din lo. Hlastno sva jo pojedla in Klaaa ao posledice tsko zdelale, da rem ga moral zvečer skoraj nesti. Uvidel sem. da tako ne bo šlo dalje. Drugi dan se je moralo nekaj zgoditi . . Karkoli. Spala sv s ves'dan. Ura na katedrali Je bila devet. Zlesla sva ls svoje kleti, shujšana, strgana, divja kakor dva sestradana vol-kova. s stisnjenimi pestmi v že-plh. Ce človek resnično strads, ne poans nobenega zakona več, niti pravice. Potem ropa kakor žival v sili. * Lep večerje bil In v kavarnah je bilo polno ljudi. Na A-venidi del Mayo Je mrgolelo is-prehajalcev vseh slojev. Sla sva «Ulje, v tišje ulice, kjer ao bile manjše hiše s vrtovi. Okrog e-najste^x s ae uatavila ob plotu neke prlflUne vile. Tema. nobeno okno ni bilo razsvetljeno, ^ pa je bilo eno izmed pritličnih na stežaj odprto, Molčala sva. Sam vrag naju je spravil v to bedno stanje. Bolna, lačna, brez denarjg.— in kar je bilo najnujše — brez upanja, sva pozabila na vse pomisleke. Videl sem Klasove votle od. Žalostjo je pomežiknil in ppkazal z brado na odprto okiy>. Dvignilo naju je, kakor dvigne rešilni val ladjo čez Čeri, in zasopla od plezanja ava se znašla v temni sobi.* Prižgal sem vžigalico in se rsz-gledal. V kotu ob vratih Je bilo stikala Klas ae je aesedel v fotelj in me topo gledal, ko sem odpiral predaje. Potem sem prižgal luč. Ah! Velika Jedilno omara, ki se je bleščala od srebra in kristala, preproge, oljnate slike. Bila sva v jedilnici — vsega je bilo dovolj, treba je bilo samo pobrati, odnesti in . .. Tako, kakor sem se prestrašil zdaj, se nisem še nikdar v{ svojem življenju. Tudi takrat qe, ko sem bil ša vajenec In sem s katranom in čopičem visel ob krmilu "Utrechta" in zagledal pod sabo mOrskega volka.-In Klas, videl sem, je zlezel Čisto vase. Kajti neka roka Je od zunaj pritiskala na kljuko in potem so se jela vrata odpirsti palec za palcem, in nekaj čieto majčkenega v belem je etopilo v sobo. Bila sva trda od strahu. __ To, kar se je prikasalo, je bilo dekletce morda štirih let, z rdečimi lici, plavolaeo, v sami srajčki. Iz njenih velikih sivih oči je sijalo brezmejno začudenje, lists Je imela odprta. Prikoraca po mehki preprogi čisto do mene. Za mano je nekaj padlo, ubogi Klaa je sedej na tleb in ee križal. Meni ae Je nenadoma zazdelo vse skupaj malo smešno — pomel sem si oči In se za "vsak slučaj uš&paii v uho, ker navsezadnje bi mogle biti sanje. Lačni in bolni imajo večkrat prav čudne privide. Toda obrazek se je s tenkim* svetlim glasom nasmejal, ko ee« je Klas tako žalostno tresel, in potem — nikdar v svojem življenju ne bom tega pozabil — je rekla holandsko: "Dober večer!" Hotel sem odgovoriti, toda glas mi ni šel iz grla, otrok je stopil še dva koraka naprej, me pogledal od spodaj navzgor in vpra-4*1: '.t; i "Si ti razbojnik?" Zinil aem nekaj, kar ni bilo ne "da" ne "ne", in pogledal Klasa, ki me je pustil na cedilu. "Gospodična "je imela vendar prav, če si res ropar," je rekla punčka in me resno pogledsla. "Katera gospodična?" sem za-jecljal. , 9 "No, moja gospodičns, veš. Odšla Je, najbrže na izprehod. Rekla je, da pridejo roparji, če ne ostanem mirno v postelji." "Kaj si čisto sama tu?" sem hitro vprašal, ker sem se zbal, da bi prav lahko prišlo še Vse kaj drugega skozi vrata, kakor tak otrok. "Seveda sem sama," je odgovorila ponosno in al poravnala svojo srajčko. "Papa in mama sta šla danea vendar k predsedniku, in pozneje je šla še gospodična z doma, pa ne smem nikomur povedstl. Pepe Je šel tudi in loncha in kočijaž. So šli na ples. Ali mi boš kaj naredil, gospod ropar?" Bog obvaruj," aem zamrra-rsl in pogoltnil slino. "Ali boš kaj vseir Je vprašala dalje tu h topila tesno k meni, s rokami, prekrižanim! na hrbtu, in s zavihanim noskom. Nekaj mi Je aililo v oči: Klas Je bil vstal in se Je praskal po glavi. Neprijetno mi je bilo pri srcu. Sam ne vem. kar nekako sladko. "TI nisi pravi ropar," je nadaljeval otrok. "Ampak — ali Imaš rad los post res? Dolly ima sek> rada poet res . . .M Oči so se J| lokavo sasvetile In čisto Jasno pokazale na najvišjo! polico v omari, kjer je stal velik plsdenj sladkarij. Zasmejal sem ** veselo, kakor C% dolgo ne. in previdno potegni! pladenj s police. Tedaj je ma!< damlca sapleeala na eni nogi in od veselja t laskala z ročicami Potem se je privlekla tudi ona klslica. Klas. in vsi triie smo je- velikem divanu v papanovi sobi . . . Sveti Bog! Tu smo sedeli In ropotali, kakor bi na vsak način hotela, da naju dobe. Hitro sva se poslovila od Dolly, rahh sem jo poljubil na zlstolaso glavico. Potem sva zlezla spet iz zobe in tekla, tekla ... in ko sva se upehala, je mislil Klas, da bi se bil moral pri njej oprostiti. Zaradi pljuvanja. Po dolgem času sva v svoji kleti prvič sladko spala. Vso noč sem videl Dolly pred sabo, redkokdaj mi je kdo tako napolnil du šp s svetlobo kakor ona. / Drugi dan — tako je vedno v življenju — se nama je zaauka lo. Samo naključje je bilo, da ni-ava sedela v argentinskem zaporu, ampak sva se izprehajsla med doki. Prvi človek, ki eva gs srečala, Je bil Hinrich Andersen, drugi krmilec na "Blankenesi", in dve uri pozneje sva oila že v službi. Potem sva šla k Zumag> alll po svoji uri in sva si dala prinesti pijače na mizo in sva pila pale, ale in gin. Popoldne pa, preden svk mora la na krov, sva stala tri ure pred DoUyno hišo ... Nisva je opazi la, niti za hip. fiele na visokem morju sem se spomnil, da sva prav za prav nekaj tvegala s tem. •*T - —:- a Do dane* je Še nisem mogel pozabiti. Tudi Klas ne. Ko pridem spet kdaj v Buenos Aires, jo poiščem. P—. j-' SMEJOCA SE VEDA Karel.. . 1 Pri pravniškem izpitu je vpra šal profesor kandidata: "Ali mi lahko poveste, kateri nemški cesar je izdal zaglav-ni sodni red?" - Kandidat je bil v šktfpcih Prav o tem ni nič vedel. Obupan je strmel v profesorja, nato pa v predsednika komisije. Temu se je študent zasmilil in šepnil mu Je: "Cesar KareL" Izprašujočemu profesorju ni ušla kandidatova zadrega in je vprašal dalje: "J£akor veste, so imeli v Nemčiji več cesarjev tega imena. Torej kateri Karel Je bil to?" A kandidat tudi na to vprašanje ni znal odgovoriti Izno-va Je iskal z očmi pomoči pri predsedniku. Ta je hotel spet pomagati. Vzdignil je'Vseh pet prstov na roki, in da bi profesor tega ne opazil, ae je z iztegnjenimi prsti ^pogladil po glavi. Pričakoval Je, da bo kandidat pravilno odgovoril: "Karel V." Pa *e Je zmotil. Nepravilni, vendar opravičljivi kandidatov odgovor je bil: "Karel Plešasti!" Zakaj študent je bil posvetil manj pozornosti petim prstom kakor pa predsednikovi pleši pod njimi. e~\ 2ila In jajce V Parizu živeči sdravnik Portal je nekemu pacientu predpisal atrogo dieto. Neki dan je U prišel k preiskavi. Portal ga je pot i pa I za žilo, ne da bi ga bil poeebno prijazno In strogo pripomnil: fl ozdraviti, se mor-4 /aekakor držati predpisane diete in ne amete uživati jajc, ki so vsm prepovedana. Ste rasumelir Pacient Je bil presenečen. "Ali lshko ns žili čutite, da sem Jedel Jajcar "Gotovo," je odgovoril Portal. Bolnik kaj takega - ni pričakoval. Ko je ostal Portal sam s svojim ssistentom, je opazil, da ga ta radovedno gleda. "Kaj pa telite TV Je vprašal. "Ne morem razumeti, kako ete mogli na žiti čutiti, da* Je Jedel«.." Je rekel asistent. "Bežite no!" mu Js preeekal profesor besedo in se zasmejal, "na aamoveznici je imel. madeže od rumenjaka!" — pogledal, 'Ce hočete dvanajete ure, se je ujezil: t Previdnost "Vrag naj te vzame! Ali nisi | Kurnik se mora zagovarjati mogla tega naenkra povedati r „radi žaljenja časti. ■Ves parlament je planil v smeh in — škof se je svojemu govoru odrekal. "Ali poznate zasebnega toži. telja S.?" ga vpraša sodnik. . "Seveda ga poznam," pritrdi Kurnik. "Saj se že deset let vsak večer dobim z njim v gostilni." "Prav. On vam torej očita, da ste mu rekli, da je osel. Ali je to res?" "Res. Rekel mu pa nisem." \\v.\-ksi)K\ri/ a F r I Ce l Vedno nizke cene za X-RAY Urs: t JO še 8:80 svečer Phons: Harrison 0751 IAH Sí Maršal Hsueh-liang. ki je nedavno ugrabil kitajskega diktatorja Kaišeka. Listan feo the Yugosls" Radio Hour of PIUNOECH'S TRAVEL BUREAU AND FOREIGN EXCHANGE Station WWAE. Evary Sunday 1 to 2 688 S. Clark St.. Chicago. - Her. 3006 All ate naročeni na dnevnik •Prosveto?' Podpirajte svoj list! Ne bodite sužnji neprebave TMNER'S ELIXIR OF BITTER WINE Želodčno ; zdravilo Iskreno priporočano i — Pilite po brezplačen vzorec — , Trineos Bittsr Wins Co. 544 8. Walls St. Chicsso, IlL • Send me a free sample. • Name ' ^Address • I Pri vseh drugistih ..................................*................................. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO 1 Po sklepa 10. redne keeveaeije M lahke šareči na list Proeveta la pristaja eden, dva, tri, «tiri aU pat članov U aaa družina k aal aarol-aial. Ust Pseeveta ataas ss vaa enako, sa člaae ali aaiUae $4.00 u eno letno aaročalno. Kar pa ¿lani «a plačala pri aaeamenta »1.20 ss tednik, aa jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj al viroka, reči, da ja llat predrag ss člana 8.N.PJ. List Proeveta je vaša lastnins in gotovo je v vsaki dmiini nekdo, ki U rad čital list vsak dan. Ceas Proeveta Je: Za Zdrsi, država la.Kaaado.feje. 1 tednik la..............4.S4 S tednika ia. 8 tednike ta. 4 tednike ta............. 1.28 5 tednikov ta............ ni¿ Za Cieero ta Chleago Je.... 87.50 1 tednik ta.............. 6.51 8 tednika ta.............5.1« 8 tednika ta.............S.M 4 tednika ta.............8.78 8 tednikov ta.*.......... U« Za Evropa Je..............88.08 Izpolnit* spodnji knpoa. priložite potrebno vsot« denarja aU Monej Order v planin In al naračita Preevets, lUt. ki je vaia lastnins. o JiiM",!l0x:""V>e,eJ'yk0r hitro uh iUnoT P"neha biti član V1 i* M proe11 proč 06 ¿"»šine In bo sahhevsl sam svoj list tednik, bode moral Usti član is dotične družina, ki ja tako «kupno naročena na dnevnik Pro«veto, to takoj nasnanlti upravniltvu lista, In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tega ne itore, tedaj mora upravnlžtvo snižsti datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 8857 Sa Lawndale A¥a^lea*o, m. Priloženo poiHjam naročnino ss Uit Proeveta vaoto 8........... !) ta*....................................Cl. društva št.,,..... Naalov ................................. Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od aledečlh članov moje družine: .......................................čl. društva it........ ........................................ČL dreitva št........ 4) .............................tt. društva JI. ...... §).........................................čl. draštva it........ At*ate ...... Rev naročnik ........................Država ..............Star aareéaik.................... 100*01 TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA Nasprotnik dolgih govorov V angleškem parlamentu se je nekoč oglasil k besedi škof, ki Je bil gnan po svojih dolgih govorih. To pot Je oslo nasna-rtll. da bo svoj govor rásdelll v dli. jedli ... Pri tem Je Dolly po- dvanajst delov. Tedaj je vstal spravila^vse. kar je bilo v iveti - mani politik Saliebury in prosil čokolado in ananasom. Pri pove- Škofa, naj mu pusti, da pove ne- ddvala Je razne stori je in od!)«- ko anekdoto no prepovedala Klasu, da bi plju- In potem Je sačel: val k<»*< »oe na preprogo, tako da "Pijanec je stal pred katedra- e sirom s k do vratu Sandel od k> svetega Pavla in ss )e saatonj sramu. Nasadnje nI bilo niti mučil, da M videl, koliko Je ura drobtinice več na krožniku. Po- Enkrat, dvakrat, trikrat in tako vaj>Ua naju Je, d« bi spala na 4*lje. Ko je pijanec naštel do t tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice In shode, vlsitnice, časnika knjige, koledarje, le*ake Itd. v slovenskem, hrvstukera, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jesiku in drugi* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTVl S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SV03I TISKARNI Vaa pojasnila dnje vodatvo tiskarne Cene smerne, unijako delo prva vrste Pišite po informacije na naalov: ^ ' S.N.P.J. PRINTERY 2657-5? 80. LAWNDALB AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. - b Tmo 88 éebs as IsQo Udi rss