Sf. 192 Mm piaEžfiUJfltofiiii ®m cirmtt tn la posta) - ------— |zh«ja, Izvzemši pondeljek. AsiSkegs ŠL 20, L puma sc ne sprejemajo, rokoef Štefan Godina. — Lasti znaša za mesec L 7. —,3 mi tS*^ Za inozemstvo mesečno 4 Ure vt — V Trstu, v sredo 10« avgusta 1922 Posamezna številka 20 stotfnk LetniK KLmi JINO Poeameroe Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo > Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cest osm trice, in zahvale, poslanice ln vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st. beseda, aajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina ln reklamacije se pošiljajo izklušno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv^ Frančiška Asiikega Štev. SQ> L Mdstropje. —. Telefon uredništva u uprave U-&7. inženir Ffirst o dosodhih na Krnu <.. Slovenski Narod* poroča, da je inženir Furst. ki je — kakor naglasa rečeni list — kapaciteta za elektrotehnične stvari, izvršil strokovnjaško preiskavo o dogodku s spomenikom na Krnu. Furst' je ftvtcriziran o-vilni inženir za strojno in . dektroiehniko. sodnijsko zaprisežen izve-j denec in cenilec za elektrotehniko na-Dunaju. Na podlagi fotografij, izvršenih pred popravo spomenika in po vestnem pregledu tega poslednjega na licu mesta, je sestavil inženir Fiirst nemški pisano poročilo, ki ga je nato objavil « SI o venski Naroda. Poročilo inženirja Fiirst a se glasi: zvezde se v tem primeru sploh ne bi dala razložiti. Zaključek. Iz predležečega teledi; 1. Opazovane poškodb« na spomenika so brez dvoma posledica strel, ki so udarjale med nevihto, katera ie dne 18- in 19. junija razsajala nad Krnom. 2. Nameravana ali tudi nenameravana poškodba od človeške roke je v tem slučaju izključena. __________, 3. Dokler ne bo spomenik zavarovan z emški pisano brezhibnim, strokovnjaško izvršenim strelovodom, se bedo poškodbe od strele v večji ali mani« meri ponavljale. Ped bronasto ploščo se nahaja z napisi Kje ie postavljen spomenik njegov opis opremljena mramornata p£*ca v vehkosn Vojaški spomenik se nahaja na 2246 m i 1000X700 mm, na ostalih treh straneh d morsko gladino ležečem vrhu Krna i spomenika pa ^up™* v plošč, vsaka v p o vr stni 170CX500 igo nad morsKO glad {Monte Nero), najvišji točki Julijskih Alp v pokrajini Venezia Giulia. Spomenik ima obliko piramide, ie iz gotov Iten iz lomljenega kan na in okoli 4 m visok; osnovna plcskva je kvadrat s 3 m dolgo stranico. Na sprednji strani spomenika je pod strehi podobnim izbočjem iz cementa pritrjena 1000 mm dolga, 700 mm visoka, 30 do 40 kg težkai z umetni£ka izvršenim ^ alegciičnim reliefom (okrašena bronasta j £ plošča. Plošča je zadaj otla, s 4 železnimi j Na vrhu spomenika je namontirana na lesenem kolcu iz železne žice izvTŠ®£a j**" terožarna zvezda, od katere 4© en zob obrnjen vertikalna navzgor. Pre dzgodovina za določitev požkodb Spomenik je bil odkrit dne 16. junija t i Pri tej slavnosti je bila, kakor izgleda, omenjena s cvetličnimi girlandami okraše-peterozobna zvezda- postavljena na na ^Dne'Ts- in 19. junija so divjale nad Krnom Bienik vzidana. Od kovinska nanjo pri-jenimi kamnitimi mački na i siJriC nevihte. ! Dns 20, junija so opazili 3 dečki, ki so _ /ezde na spomenik in ravno šli na Krn, da leži episana brona- njegovo notranjost odletela iskra (sve-;sla p]0koK 2 m pred spomenikom* s ti ob ni tok) strele je povzročila hipno mo- prednjo stranfo navzdol obrnjena m z čno ogre*enje m eksplozijo prizadetih jztr^animi mački na tleh. Od plošče c^tr-zračnih delov, tako da so v razpokah m mački so tičali v spe-memku. Dalje vdrliitc h spomenika zaprte zračne mase so dognali dečki zšjajočo razpoko, ki se je povzročile vsled stopnjevanja zračnega. vJefcU 0d vr&a spomenika na predaji m JjriH-ka eksploziven učinek. Ž njim se zaanji strani navzdol in opazili so, da sc . i __1 i.___i 4 ii • ___' J._H » .ifumAmlr!) razL ožiti predvsem pod točko 3.1 odpadli posamezni deli s spomenika. ^u^ena razpoka daVje pod 2. navede nik ozko priložene mramorna te pkxsče na rhu spomenika, j 3 razuoke na sporne- so Dogncza? poškodbe i • j Pri dne 31. mlrja oi podpisanega izvr-priložene mramornata P^c,- ki j ^ " r £ ^ekkaVi spomenika, so orale notranjemu pritisku spcmnnske-1 ^^ ^^ 1. Vrh kronajoča zvezda je bila defcor- ga kamenja popustiti. Ker je bronasta plošča, kakor omer.je-1 no, zada? otia in se za njo nahaja zgosče^ 1 zračen prostor, mogel ta eksploziv učinek razširjaiočega se puha naravnost prijeti in ploščo ne samo odtrgati od spo- j • v > * * _ _ -.1 — __.. 1 I m n lrv r-n ' topljenia železne žice nastali stekleni biser v velikosti majhnega graha. I" •) ----x--------, . J V VcllMJ ju nienika, temveč jo celo pognati malo cd. ^ zađtm strani spomenika imajo naj-spomenika, kakor b«---- »ožiti cd vrha poko, ker bi se pri _ streljenju razstreljivo vtaknilo vendar v ] zvezde dejansko tudi «udarno mesto» spodnji del spomenika, med tem ko gre strele. razpoka od vrha navzdol, torej od sile, ki Nekoliko oripomb k temu poročilu naje od zgoraj delovaia. — Razstrelitev žične pišemo poseb_^i- krant razsajajočih nevihtah; Sokol! Nazdar!» Pri glavnem vhodu soj* p0j vodstvom br. Janka Ljuštine je nasto- .1 drugi državni dostojanstveniki. Kralj je oehel j Gline. Izvajali so brez godbe Specialne proste . i . .___•__i_ __InSn f*im gp i«> rev . -:_ ViKnmr> cn hili Midra,- Italija Seja ministrskega sveta z sen. Salate udeležbo - Znižane jJGG^Sae za vizo potnih listov RIM, 14. Čehosiovaška legacija v Rimu javlja: Poslaništvo opozarja, da dobe vsi ino-zemci, ki gredo v katerokoli kopališče Ceho- r^ i j____ • ..-t;!- slovaško, če predložijo konzularnim zastopni- Danes predpoldne se ,e vršila kom y zdnvnSko spričevalo, rim, i5 mi seja ministrskega sveta, ki te trajala odi 10. do 13. ure. Prisotni so bili vsi ministri razen Schanzerja in Paratorea. Seje se je udeležil tudi načelnik urada za nove pokrajine sen. Salata. Na njegov predlog ie bilo sklenjeno več ukrepov, ki se tičejo raztegnit ve raznih italijanskih zakonov na nove pokrajine. Nato je rešil ministrski svet razna tekoča opravila- D'Annu^zijevo zdravje- — Kako se je dogodila nesreča? GARDONE RIVIERA (Vila Carniaceo), 15. Po poročilu, ki je bilo izdano cb 3 po polnoči, je stanje D Annunzijevo neitzpre-menjeno. Noč je prestal mirno in opaža se boljšanje. 2ila 63, toplina 36, dihanje 22. Kako se «e pripetjila neereča, - se ne more še vedeti, ker ranjenec Še ni prišel k sebi. Pravijo pa da se je D'Annunzio raslonil zvečer na okno, da se malo ohladi. Okro je od znotraj zeLo nizko, od zunaj pa kaka dva metra od zemlje. Ko se je D'Annunzio iako hladil, ga je nenadoma prijela omotica in ker je bil močno na-slonjea navzven, je padel skotzi okno na zemljo. vizum za polovico takse, ki je določena za pripadnike posameznih držav. Kronski svet v Ljvttjnni LJUBLJANA, 15. Z zagrebškim brzovlakom so v posebnih vozovih včeraj ob 10. dopoldne prispeli vsi še v Beogradu ostali člani vlade. Prispeli so: Ministrski predsednik Nikola Pa-šič, min. notr. zadev Kosta Timotijevič, minister vojne in mornarice general MUoš Vašič, minister pravde dr. Laza Mankovič, minister saobračaja Andrija Stanič, minister trgovine Vilovič, minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič, minister ver dr. Ivo Krstelj, minister javnih del Veljko Vukičevič in minister nar. zdravja Omerovič. Finančni minister dr. Kosta Kumanudi je že včeraj s prvim jutranjim dolenjskim vlakom prispel v Ljubljano ter se nastanil v hotelu «Slon». Minister dr, Kumanudi je bil Čez nedeljo v Cirkvenici, kjer se je mudil pri svoji rodbini. ^Finančni minister odpotuje po končanem kronskem svetu v Dalmacijo. Na kolodvoru je ministre sprejel pokrajinski namestnik Ivan Hribar v spremstvu komandanta zagrebške armije generala Doki ča. Pri sprejemu je bilo navzočih tudi več civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Dasi javnost o prihodu vlade ni bila obveščena, se takoj po stopnicah ▼ svojo ložo. Čim se je pojavil v loži, se je občinstvo dvignilo s sedežev in vsi klici so se strnili v en gromki, entu-ziazni vzklik: «fivel kralj Aleksander, živela kraljica Marija!« Godba dravske divizije je intonirala državno himno, ki jo je zaključilo viharno ploskanje in ponovne viharne, presr-čnosti in iskrenosti polne ovacije. Starosta JSS dr. Vladimir Ravnikar je izročil kralju in kraljici zletni znak, obrobljen s češkimi granati. Kralj in kraljica sta zletni znak takoj pripela na prsi V ložo je bu pozvan tudi starosta COb br. Scheiner, s katerim se je kralj delj časa razgovarjal in mu izročil zlato uro z kraljevskim mooogramom kot darilo čehoslovaški tekmovalni vrsti, ki si je bila priborila na mednarodni tekmi prvenstvo. Nastop sokototva Načelnik Jugosl o venskega Sokolskega Saveza br. dr. Viktor Murnik je z vodstvene tribune ob 15*35 dal prvo znamenje za nastop sokobtva. Neizbrisljiv je bil prizor, ko so dolge in goste vrste začele korakati proti središču. Razvoj je bil impozanten. Prvi dve ko* Ioni v sredi sta tvorili velik križ, zadnji dve pa tema primerno simetrijo. Velika masa, sestavljena iz 144 dvajsterostopnih vrst, torej 2880 Sokolov je bila od vsega navzočega občinstva vihamo pozdravljeua. Razvoj k nastopu je bil sijajen in očarljiv. Vodniki kolon br. Smertnik, br. Kukec, br. Vojinovič in br. Šv ar cva Id s pod vodnik i so odstopili. Vrste so z največjo pazljivostjo zrle v načelnika br. Murnika, pričakujoč njegova povelja. Izdan je bil znak za razstop. Raz-stop, bliskovit prizor, je bil sijajen. Povsod je zavladalo najvzornejSe in najlepše kritje na vse strani. Dano je bilo povelje k epriro-čenju*. Na telovadiiču je odjeknil udar rok in zopet ie zavladala grobna tišina. Načelnik br. Neuspeh londonske konferenco 'Tudi ^riSirsVaTkupinVir^zhuNa med j Konferenca se je razšla brez sporazuma ofcčmatvorjL veliko pozornost Njih nastop jej LONDON, 15. Včeraj predpoldne je pobila vesela atrakcija. xMali Alzirci so izvajali za j vabil Lloyd George Sciianzerja k zajulrku nje z t To? težavne proste vaje z vso fini lastno jy J>owmng Street. Po zajutrku ie trajal giirncstlo in umostjo. I pogovor med Schanzerjom in LU>ydom Georgem od 9. do 10. ure. Schanzer je med o tej formuli bi se vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo reparacij fcr^dzavezniškSh dolgov odložila do prihodnje konference, ki bi se sestala v mesecu novembru. Do tega časa pa bi se rešitev vprašanja, koliko naj Nemčija plača do nove konference, prepustila reparacijski komisiji. Da b! Francozi lažie sprejeli ta preciiog. naj bi rcparacijska komisija nemudoma poskrbela, da se izvedejo takoj vse garancije, glede katerih se je dosegel sporazum. Izključeni pa bi biLi premogovmki in državni gozdovi. Ta novi predlog je bil sporočen še pred sejo tudi Poincareju ter belgijskemu ministru Theunisu. Tak je bil položaj, ko so se načelniki posameznih odposlanstev sestali ob 11- uri k seji. Takoi je dobil besedo francoski ministrski predsednik Poincare, ki je izjavil, da je očitno, da je izključen vsak sporazum. Dostavil je. da postaja vsako na-daljno razpravljanje brezpredmetno. Nato je govoril italijanski minister za zunanje zadeve Schanzer. Rekel ie, da je včeraj predlagal, naj bi se v novembru sestala nova konferenca za vsa vprašanja, ki se tičejo reparacijskega vprašanja. Italijansko odposlanstvo je bilo pristalo na to, da naj se premogovniki in državni gozdovi podvržejo nadzorovanju, toda Italija ne more dovoliti, da bi se za&egli, ker bi s tem prišle v nevarnost nemške dajatve v naravi. Včeraj je imel pogovor s Poincarč-jem in nato z Lloydom Georgem, ki je rekel da ne verjame, da bi bila Nemčija v stapu plačati obveze za prihodnje mesece. Danes ponavlja poziv k sporazumu, kajti razdor bi imel zelo hude posledice. Nato je zopet govoril Poincare. ki je rekel, da ne more pristati na to, da bi se dovolil odlog brez jamstev, ker bi to pomenijo slabost napram Nemčiji. Je tudi proti začasnemu odlogu, ker bi potem postal kon-čnoveljaven. Belgijski zastopnik Theunis se je pridružil bes-edam ministra Schanzer-ja in je tudi on toplo pozival k sporazumu. Nato ie govoril Lloyd George, ki je rekel, da je vsako nadaljevanje razprave potrata časa. ako Poincare ne sprejme Schanzcr-jevega predloga- Izključeno je, da bi bila Nemčija v stanu plačati 50 miljonov mark v zlatu na mesec. Vsled tega je naibolje, da se zavezniki povrnejo k mirovni pogodbi. Na koncu je sporočil seni brzojavko repat racijske komisije, ki izjavlja, da čaka odločitev zaveznikov, preden odloči glede obroka vojne odškodnine, ki zapade 15. t. m. Po kratkem odgovoru Poincareju in Schanzerju je zopet povzel beseda Lloyd George. Rekel je, da Anglija sprejema odgoditev konference do novembra, Treba je tudi čakati, da se povrnejo odposlanci posameznih držav iz Amerike. MIsK pa da medtem Nemčra ne bo mogla plačati zapadlih obrokov. V vsakem slučaju pa naj se odločitev o tem vprašanju prepusti reparacijski komisiji. Odgovoril mu je francoski ministrski predsednik Poincare. ki je rekel, da nima nič proti temu, da se konferenca odnese za tri mesece, toda pod pogojem, da ostane sedanji položaj neizpremenjen. Glede repa« racijske komisije je izdavil, da se bo poja« vilo v njej isto nesoglasje kot na sedanji konferenci- Misli, da ne gre toliko za razdor med zavezniki, kolikor za nespo^ razumljenje. Vsekakor bo francoska vlada nadalje sklepala o tem vprašanju, a seda še ne more reči, kakšen bo njen sklep i bodočnosti. Naatop češke vrste na bradljah Nekaj novega za Ljubljano je bil sijajen na-! predlagal novo formulo za sporazum stop posebne vrste čehoslovaškega^ Se^ola. j francoskkll in angleškim st-li^čem. P Na sredi talovadigča je bilo postavljenih si- ® - menično deset bradelj. Ob zvokih glasbe, za katero so bili vzeti motivi iz narodnih in umetnih pesmi, so te vrste izvajale z največjo tcčr»03t|0 ia harmonijo različne vaje na orodju. Prožni, skladni in vzorni nastopi Čehov na br&dljah so napravili na vse občinstvo nepopisen vtis. Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko je vsa vrsta na bradljah formirala krasno skupino. Na srednji bradlji so držali vise ko zastavo čoboslovaške republike in ju-gedovenske države. Tej skupini je sledilo nepopisno m urnebesno ploskanje. Sijajen nastop češkega sokola. Stkolice, 1056 po številu 30 s kiji v rokah v ii.»ik?pšem in naivzornejšem redu prikorakale na t/lovadišče. Vaje, izvajane z izredno lahkoto in gibčnostjo, so bile po naravi sicer lahk-s, toda eleganca izvajanja je dajala vajam končnt popolni efekt Dalje je sledil nastop izbrane vrste čehoslo-vaškega sokola. Pod vodstvom br. Havela ie prikorakajo na telovadišče 448 sokolov. Ta vrsta." j t bila tudi zato zanimiva,, ker so nastopili staii češki sokoli, sivi možje. So to prvi nackdniki Tyrša in Fugnerja. Izvajali so vaje tako krasno in disciplinirano, da ne moremo za to dobiti primernega priznainega izraza. Vaje na orodja Po končanih prostih vajah je nastopilo okoli 60 vrst z vajami na različnem orodju. Nastopili so Čehi in Jugosloveni. Zaključek javne telovadbe Sledili sta zadnji dve programni točki. Pod vodstvom br. dr. Murnika je nastopilo 96 naj-boijžih telovadcev, ki so izvajali Murnikovo telovadno kompozicijo «Naprej». Kompozicija, sestavljena v dnhu Jenkove pesmi, je vzbudila med navzočimi Srbi m Čehi splošno pohvalo. Pa tudi ostalo občinstvo je viharno ploskalo nastopu te vrste. Nekateri gibi so bili izvajani precizno z vsemi kretnjami, ki jo izraža poriv b& boj za dom in svobodo. iz vr- iz vaje točno in dobro. Viharno so bili pozdrav Ijeni seljački sokoK iz Gline, ki so bili oble čeni v narodni beli noši s šajkačo na glavL Kraljevo potovanje na Češko LJUBLJANA, 15. Kralj odide jutri v Marijanske Lažne in se vrne v drugi polovici meseca septembra v Belgrad, Med tem časom bo vršil kraljevo oblast ministrski svet. Zakonodajni odbor se sestane 16. septembra, skupščina pa takoj, ko zakonodajni odbor reši službeno pragmatiko. ČehoslovaSka Draga intemacioaala proti fašizma PRAGA, 15. Tu se je otvorilo preteklo soboto zborovanje osrednjega odbora druge internacionale pod predsedništvom Hendersona. Nedelja je bila posvečena po-* ročilom o delavskem gibanju v posameznih državah. Spričo dejstva, da se v kratkem strneta stranki večinskih in neodvisnih socialistov ter da se bo v prihodnjem oktobru vršil v Parizu sestanek londonske. dunajske in amsterdamske internacionale, je sklenilo zborovanje, da se shod II. internacionale, ki se je imel vršiti v mesecu oktobru v Hamburgu, odloži. Konferenca je poleg tega sklenila, da ne stopi v nikake stike s komunisti, ki so izstopili iz socialistične internacionale, ter je protestirala proti postopanju moskovskega sodišča. V očigled londonskega sestanka izjavlja konferenca, da je položaj proletariata, ki so ga ustvarile kapitalistične vlade* čezdalje bolj kritičen. Vsled tega poziva socialistične stranke, nai na« Nato je povzel besedo zopet italijanski Štoke, kakor je mož zaslužil v visoki meri. Dnuister za zunanje zadeva Schanzer. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 17. t. m. PrećHal je daljšo izjavo, v kateri je obrazložil stališče italijanske vlade glede celokupnega vprašanja nemške vojne odškodnine ter je vnovič pozival k sporazumu. Njemu se je pridružil zopet belgijski minister Theunis. Nato je bila seia zaključena. Ob 17. se je otvorila plenarna in zaključna seja konference pod predsedništvoan Lloyda Georgea. Zavezniki so najprej razpravljali o avstrijskem vpraianju. Predstavniki posameznih vlad so kazali malo volje za dovolitev novih posojil. Vprašanje je bilo izročeno Zvezi narodov. Nato ie bilo sklenjeno, da se vprašanje dveh miljonov šterlingov. ki jih ima plačati Nemčija danes 15- avgusta, uredi, kakor je predlagal Poincare. V bodoče bo imela vsaka država proste roke. Tako se je konferenca zaključila, nc da J)i bila rešila nobenega izmed vprašanj, radi katerih je bila sklicana. Angleži verujejo v lašlstcvski pohod na Rim LONDON. 15. «Daily Telegraph» in « Times® sta se včeraj zopet obširno bavila z italijanskimi zadevami in posebno s faši-stovskim gibanjem. Oba lista lemljeta resno vesti, da se zbira 300.000 fašistov, ki da Da«vu»ravaio korakati proti Rimu. ob 10. uri zjutraj iz hiše žalosti, Via Cecilia Rittmayei št. 2. Ironije zgodovine. Fašisti'napovedujejo sicer hrupno, da hočejo zavojevati — Rim. Vse pa kaže, da do velikega fašistovskega prevrata — ne pride. Facta ostane marveč na čeiu vlade do — jeseni. Ko bo v novembru padalo listje Francija ftensp^p londonske konference in francoski listi ugotovili zdravniki tudi znake, ki pričaio» da se je žrtev branila. Aretiran je bil njen J zaročenec Ivan Semec, ki pa trdi, da je nedodien. Alkohol. Marija Hitrig, bivajoča v ulici Fabio Severo št, 15. je dala pred par dnevi svojemu 2-mesečnemu otroku, ki so _________ ga vili krči v želodcu, nekaj kozarčkov z drevja, pade bržkone tudi on! Nikdo ne maršale in ruma. Ker se je otrok počutil točil solza za njim. Saj je le mož za silo, ker slabše, ga je nesla včeraj na rešilno ni bilo nobenega drugega, .ki bi bil hotel sto- \ postajo. Tam je tudi povedala, da jo je njen piti na njegovo mesto. Nikdo tudi ne pričakuje, mož za kazen, ker je otroku dala alkohola, da bi odšle, vladal krepke,še. Nikdo ne ve- ^ 24 ur «na t«če» v sobo- ruje, da bi i-aeta našel sredstva, ki na, bi . . __ , , zrušila fašistovski sistem. Zdi se pa, da je <"Wtonj ne gre- Ko je pred par dnevi ravno sedaj prišel kritičen preobrat za faši- cdplul iz Trsta Kozuličev parnik «Gcor-stovsko gibanje. Fašisti menijo, da so izvojevali so našli na njem Antona Viscovich. veliko zmago nad socialisti, ker so pritegnili Dominika Golja in, Ivana PaKska iz La-k sebi široke kroge delavskih kategorij, binja. Vsi trije so hoteli potovati «gratis», za_, £Szem ^treba.' a sc um je dovolil samo brezplačen prevoz do «jezuitov». «Nesrečni» avicmobilist!. Varnostna oblast A T da se bo moral baviti s socialnimi zahtevami delavsikh krogov. Kajti ti niso prestopili k fašistom radi narodnih fraz, ampak zato, ker smatrajo fašiste za močnejše in pričakujejo od S potrtim srcem javljajo podpisani tudi v Imenu ostalih sorodnikov, vsem znancem, da je danes naš nadvse ljubljeni soprog in oče JAKA ŠTOKA po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vriil v četrtek, 17. t. m., ob 10. uri »iutvai 12 hiš« žalosti vi a CeeHia Ritmajer št. 2. TRST, 15. avgusta 1922. Marfja roj. Godine, soproga. Mira in Hada, bžerki. Prosi se, opustiti sožalne posete in po izrecni volji pokojnika poklanjanje cvetja. Cres posebnega obvestile. Novo pogrebno podjetje Trst. Corso V. C. III. 47. 534 rc-rj v Trstu je po par letih vendar enkrat uvidela, njih izpolnitev svojih zahtev po — ikruhu. Ka- ne bo z drv«njem avtomobilov in dru-ko pa naj rešijo fašisti to nalogo, ko so doslej motornih vozil tato dalje, kakor je bilo služili veleindustriji in veleposestvu?! Tako se do sedai v »»vadi. Varnostni organi so prejeli utegne zgoditi, da preobilica uspehov razcepi stroga navodila, da imajo ustaviti, oziroma fašistovsko gibanje. Saj že danes marsikateri naznaniti vozila, ki dirjajo z vratolomno na-italijanski list piše o fašistovkem boljševižtvu. £"co P? mestu. Do sedaj sta bila naznanjena Reči hočejo s tem, da bodo novi elementi, pre stopivši k fašizmu, porabljali njegovo organizacijo, da bi izvedli socialni prevrat! Zgodovina ljubi take ironije in bilo bi povsem logično, če bi se to gibanje slednjič izkvar^o v popolno anarhijo. Kdaj bo konec? V j£ivem spominu so nam dva šoferja. V <*kajb£». Kari Vallrai iz Ferrare je bil s\ ejčas radi prepovedanega nošenja orožja obsojen na en mesec «Ietovišča». Bil je pa tako urnih nog, da je vzel «vizum» za Trst, kjer so ga danes aretirali. Čeden napad. Natal Jerob, težak, stanujoč še državnozborske volitve L 1921. Tudi ga ni v ul. Ponziana št. 1, je odšel v nedeljo pred- med nami, ki bi bil pozabil, kaka prostost gla- poldne od doma pustivši doma 9letno hčerko sevanja je takrat bila. Kmalu bo poldrugo leto Elizo. Kmalu za tem pa je prišel v hišo neki nrl fpHnt 17 frračlf i!i 7arv.rt li nn č o vPrlnn ^I/Viralr -T -lr T Jalrlinn -V O cfnl 11 -t □ m ifll USta s«"računajo po 20 stoiiak beieJa. — Najmanja pristojbina L 2*—. Deb*'e črk« 4D stotink teda, — Najmssjša pristojbina L 4"—= JLd&t slušbo- plača polovično ceno. cocsooaoacooooooo SLAMGREZNICA in plug se prodata radi selitve zelo ugodno. Pojasnila daje Franc Amf, Piazza Leonardo Vinci 3, I. 1543 17LETEN mladenič, absolvent 4. razreda realke, zmožen strojepisja, slovenščine, nemščine in deloma italijanščine, išče službe pri lesnem podjetju. Ponudbe pod «Praktikant» na upravništvo. 1544 m m m 6a/io |To potrjujejo vse gospodinje, ki so napravile poskušnjo s tem, da so skuhale obenem te in druge „PE- KATETE" so se vedno zelo nakuhale. sem r 21 LETEN mladenič išče službe pri vrtnarju ki je obenem tudi čebelar, ker bi se rad izučil popolnoma te stroke. Naslov pri uprav-ništvu. 1477 vse pre Ker se zvezano __. _ _____ _____________________ hišo sestri- mogel slediti Lloydu Georgeu. ne da bi s j uboga para brez orožnega lista, — kamenje, čina Elize ter jo oprostila vezi. Za stvar je tem izdal inierese Francijc. «Journalj Kič ne de, da so streljali nanje iz samokresov zvedel policijski komisariat v ul. Amerigo odobrava, da Poincare ni hotel pcdpisutl in pušk. Aretirani in zap-ti so bili samo oni, Vespucci, ki je začel stvar ta»koj preiskovati. ni ki ga v siedtem ko so fašisti, ki so napadali ves čas — Jerob pa se je vrnil v ponedeljek zjutraj. V ne- pQj bom I ŽIVINOREJCI! Dospela sta dva vagona po- kvarjenih testenin. Prodaja se tudi na drob no.,Via Udine 10. 1531 EKSPORTNI akademik, Slovenec,- zmožen nemščine, francoščine, laščine išče primerne službe. Dopisi pod «Bodočnost» na uprav-štvo. . 1533 ki se tiče le načina in ne vsebine. Obenem pa naglašajo listi, da sedanji razdor nikakor ne bo izbrisal spomina na bratsko Porotne razprave v prihodnjem zasedanju. Prihodnje zasedanje porotnega sodišča bo začelo 25. t. m. ter bodo naslednje razprave: 25. t. m. proti Valentinu Russian-u radi na- zapisnika o nekakem sporazumu, — . , . . .. . - „ . c - .. resnici ni. «Petit Parisien, obžaluje, da Pr3£tl; _Y fa*c*ku so » ™erodajm faktorji 1Z- del,o m celo noc je bil v družbi pn,atel,ev. . r; . \ .t-- i „ 'x,. j g©var?ali, ces da se vrsi še preiskava m da se «Tatu» m se nasla varnostna oblast, sta Francija in Anglija pokazala svetu, ne more gc vršfti razpra.^ pred se ne moreta sporazumeli glede \-prasanja, poroto- Kasneje jc veljal izgovor, da ni pred- sedni.ka sodnega dvora in da se bo razprava vršila takoj, ko bo ta imenovan. Sedaj imamo _____ _____ ^ predsednika, a razprave v tem zasedanju ven-' si}stVa. borbo obeh narodov proti skupnemu sc- dar še ne bo. Kdaj bo vendar enkrat konec? j 26„ 27. in 28. t. m. proti Ivanu Viktorju vražniku in v tem oziru naglasa «Potit — Državljani drugega reda. i Bertolazzi radi sleparije in poneverbe. Parisien»- da ta nesporazum ne bo imel ni- ' Predavateljski odsek dništva «Prosve1e»> v 29., 30. in 31. t. m. proti Aroldu Cucera in kakega slabega vpliva na bodočnost odno J Trst«. Od več strani je bila predavaj t . j t? - a odseku izrazena zelja, da bi se vsled veiike j. m 2. septembra proti Ivanu Gregori-ju, ki sajev med Francijo m Anglijo.. «Gaulow» m vročine prirejanje predavanj prekinilo, a zo- je ustrelil svojo zaročenko. priredi prvič v naj- Evropo. «Figaro» pravi, da so bile vse tudi drugače čas za predavanja bolj ugoden, I bližnji okolici Trsta, se nadejamo obilne ude-, j , i 'i- n. j p. i___i ___r 'i ___„j_____\rior Krv/lo lezhe, — Odbor. razprave brezpredmetne, kajti Lloyd Li<*-orge se. je bil že prej obvezal napram Nemčiji, da se ji dovoli odlog. ^Oeuvre* pravi, da je Poincare vzpostavil enoglas-nost Francije in utrdil njen položaj. cich-u, ki je ubil svojega očeta. 7. septembra proti Ferdinandu Furlani in Fridrihu Sedmaku radi ropa. Vesti z Goriškega «Matl» v Sežani. MDP Magdalena priredi v nedeljo 20. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani restavracije Šmuc Meškovo dramo v 3 dejanjih Priprave za vzhodno konierenco se bodo vršila predavanja povsod, kjer bodo ležbe. — Odbor. Napad. Šofer Jožef Poznar, doma iz Pod-gore, danes stanujoč v ulici Časa Rossa 24, je društva želela Zahvala. (Pomotoma zakasnelo). Podružnica Šolskega društva pri Sv. Ivanu se tem potem šel pred par dnevi zvečer čez trg sv, Roika, iskreno fcahvaljuče vsem osebam, katere so ko sta ga v bližini gostilne Culob srečala dva darovale denar ali sladčice za pogostitev go-; na kolesih, katerih eden je sprožil proti nje-jencev otroškega vrtca ob zaključku šolskega mu strel iz revolverja. Poznar je oba spoznal, lota. Obenem "se zahvaljujemo slavnemu ob- Prvi je železničar Hebat Ivan, drugi pa Um-CARIGRAD. 14. Zavezniški veliki komi- činstvu, ki je posetilo veselico naših rnalih. berto Maurensig. Oba stanujeta v Gorici sarji so razpravljali te dni o sklicanju — Posebna zahvala veljaj gdčnam Juliji in Vpila sta tudi psovke za njim, nato pa sta predhodne konference za rešitev vzhod- i Pfcii Golob iz Bočketa kakor tudi Cilki Ple-nega vprašanja- Kot sedež konference se **ršek j* Vilmi, katere so tako pridno nabi- označajo Benetke. Žetev na Oj£rsitesn BUDIMPEŠTA, 14. Po poročilu poljedelske rale prispevke, Bog povrni vaem stotero. Podružnica Šolskega društva. zbežala. Pod lasten voz j« padeL Štefan Muravec iz Lokavca, star 53 fet, se je pred par dnevi peljal v Gorico s svojim vozom in s svojim pa- Poziv vsem pevskim ciiroma tambtjraškim rora konj, da bi tako opravil par opravkov, drašivoos! Svetoivanska oodružnica «Šolskega n^upj! nekaj stvari in jpi peljal v svojo vas. tambura- ■ cesti, |M-edno je prišel do Solkana, ga ministra bo letni pridelek srednje dober. P?^ M, - - ^ . .. - , Upa se, da se bo pridelalo 11,860.000 kvintalo v Ska društva, da se plavijo pa so mu "ceh konj! iz neznanega vzroka žita. 5,130.000 kvlatalov rži, 4,430.000 k v in- pnreditvi J vcCjen. ^ ^ ^ti narzdoJ. da je voz kar poskakoval m Ulov ječmena in 3,200.000 kvintalov ovsa. rava Pr«rel3dtne» - prevrnii voz in je padel pod njega njegov sklicuje za jutri, v četrtek, dne 17. t; m. cb 8. fastaii. Štefan Muro*ec. Ljudje so naglo prihi-t»ri svojo odborovo sejo. Zaradi nujnth teJi ^ Jjce mesta, ga rešili izpod težkega pov Ln važnosti seje se ^ zi v >ja jo ^ vs^ o db o r- ^ mu ^H prvo pomoč. Potem pa so „ " n ga prepeljali v bolnišnico namiljenih bratov v Gorico, /kjer so ugotovili, da ima težke te-vnanje in notranje poškodbe, dasi ni Lz-kljačeno, da se bo okreval, vendar pa je le j malo upanja. SLUŽKINJO, popolnoma veščo kuhanja in hišnih del sprejme za stalno službo dobra družina na deželi. Pogoji: poštenost, pridnost, dobra hrana, plača po dogovoru. F. Fratnik, Sv. Lucija ob Soči. 1538 DEKLICA, 14letna bi rada vstopila kot učenka v večjo trgovino na deželi. Naslov: N. N. poštno ležeče, Zagorje na Krasu. 1540 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9. do 7. ure v Podgori pri Gorici. 1506 Sprejema iiuvadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknji/be, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Dradne m m slraiiHg oii 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprl Št. telef. 25^7. NAJBOLJŠE creme za olepšanj'e kože, proti lisa ju in pegam, mila, toiletne pripomočke priporoča lekarna v 71. Bistrici. 28/1 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah pl*xuie edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. L J6 GLASOVTRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, via VaJdirivo _ rnnmammmam »KDOR HOČE KAJ KUPITI ga KDOR HOČE KAJ PRODATI M KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. f • INSERIRAJ V »EDINOSTI« © hektarjev. f Jaka Štcka. V bipu, ko zaključujemo li&t, nam je došla pretresljiva vest* da je od-šel v večnost mož, ki je bil sicer poosebljena skromnost, ki pa je vendar skozi vrst let izdatno posegel v razvoj tržaškega Pilci, da se je gotovo in točno udeleže. Vabljeni so tudi člani odsekov. — Predsednik. Srebrne krone In zlata platojem po najvišjih cenaH reg. zadruga z o. z. Trs!, UIo deir 0!mo štev. 5. PODRUŽNICI: Gorica Atonfalcone Via Garibaldi št. 29 Via FriuH št. 611 i&Icjd in geiaoniea m;i]on peči in šteuilnlim Izbera majoličnih plošč za sten in keramičnih plošč za pode. Prevzema se delo u cke&i - 65 Trst Piazza GsilMIdi št z s (prq Barriera) Zločin. Prebivalce vasi Škofije jc vzne- Slovenstva na socialncm in kulturnem miril nad vse zločin, ki je bil odkrit te poiju. Našega blagega Jake Štoke ni več med živimi! Z globoko žalostio javljamo DAROVI dni Na cesti iz Škofj v Milje so našli ubito Ker se ^ ^^^ slavnosti v Sežani, da-Libero Cunja. Na trebuhu sc naih tri: ^^ dpaiia& Bizjak iz Rojana 10 lir «Solske- to pretresljivo vest, pridržujoč še. Oni jokajo pod zemljo. Oni šepavi človek pa, naslonjen na svoj buzdovan, (kij iz bivotfe kosti) gleda, sam m seboj zadovoljen, po širni pustinji katera je še predvčeranjem bila raj, & j« danes od kopit njegovih konj poteptana puščava. In kar vidi in sfiši je njegovi duši v raz-kosiel.,, Pustinja se ioka, zemlja se joka sama nad seboj! U. - ~ » , V Turnirjev em taboru je bilo vedno mnogo učenjakov, pesnikov in pevcev. Ko je on epustošil kako zemlpo, ko je porušil kako mesto do tal. ni ostal za njim nikdo živ na njegovi poti; kadar je cn šel, ni bilo slišati za njem ne joka otrok, ne lajanša psov, ne petja petelinov; izkoreninil je vse. Toda učenjake in pesnike je pomiloščeval. Ko je vse na okoli besnelo, so pribežali oni k njemu. Njegovi telesni stražniki so jih varovali, da jim ni nikdo skrivil niti lasu na glavi. Kadar je on odšel iz kraja, je vzel s seboj samo blago umrlih, mrtvo blago: srebro, zlato, bisere in živo blago: znanost in umetnost. V njegovem ostrogu ie kar mrgolelo zvezd ogledov, čarodejev, pesnikov, pouličnih pevcev, ljudskih modrijanov, gluma-čev, slikarjev, rverinarjev, lečmkov. mori-teljev, sokolarjav. Timur je vse ?k»ipwj oblačil sijajno, plačeval bogato in hranil obilno ter jeb pri vsem tem neizmerno preziral. Vodil jih le s seboj, da mu motijo in slepe ljudstvo — toda njega ne! Kai se ie on. kateri poleg sebe ni poznal sijajnejše zvezde, brigal za zveadoglede; kaj naj bi se bi£ naučil od zgodovinarjev on, kateri je zgodovino ustvarjal sam? Kako naj bi bil poslušal pesmi o žarni ljubezni on, kateri je plačeval svoje vojnike s hčerami vsužnjemh narodov? Preziral je ves ta trop učenjakov. Toda izrabljal jih je, da je po njih deloval na narode. Vojska naj posluša pri povesti o iu naških činih; letopisci naj beležijo na svoje per-gamene. — kar on zapove, da je beležiti; tisti vsakovrstni komedijanti naj kratkočasijo ljudstvo, a to naj zna, da se ima za vso to zabavo zahvatiti svojemu gospodarju, a za vse veselje, šalo in igre niego-vim slugam. Leta 830. izza hedžre se je dogodilo, da »ta se srečali državi dveh osvofevalcev. Eden je bil Timur, a drugi Bafazid s pridevkom Dsildirim — blisk. To je prav tisti Bajazid, čigar ime je zabeleženo s krvavimi pismeni v letopisih nekega dragega, sirotnega naroda. Ta narod zovejo oni, kateri milostno spominjajo njegovo ime, madžarski nar od — ta je nikopofefci, zmagoviti Bajazid. Kjer se križata dva meča. se krešejo iskre in kako bi bilo torej mogoče, da bi dva osvojevaJca ostala mirno v sosedstvu? Delniška žMca L 15,009.000 Rszsm L Stl80.Qa0 Dunaj, Opatija, T&ST, Zidar. o) Afiliranl zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Ba&grad in njene podrežnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsf, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Saraje.u, Splitu, Šibeniku'in Zagrebu. Afiliranl zavod v New-Yorku; Frank Saks ar Stade Sa^k. Izvršuje vsa bančne posle. mr PRIJEMU VLOGE na ImM ksllžke ia ne tekači račun ter 115 obrestuje n 49/0. Na odpoved veiane vloge obrestuje po najugodnejših pogojili, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ i Daje v najem varnoslne predata (sate&> .■ ■ ■ > Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Risparnlo Ste*. 5 — Via S. HKeft6 Stav« 9. Telefon št 1463, 1793, 2676, Blagajt?a posluje od 9. do 13. ure.