r.
Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah	j|
VeUa za vse leto - - -	$6.00 H
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
in
List slovenskih delavcev v Ameriki.
yni
I The largest Slovenian Daily the United States.
Issued every day except Sundays
and legal Holidays.	|
75,000 Readers.	. I
TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 2 - STEV. 2.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., und er the Act of CongTess of March 3, 1879.
ZA SPLOSEN MIRNA TEMELJU POGODB
Predsednik francoske republike, Millerand, nekdanji socialist, je izjavil, da se zavzema le za mir na temelju pogodb. — Miru ni mogoče napraviti potom diplo-matičnih sredstev. — Edina želja Francije je mir.
Pariz, Francija. 1. januarja. —Alcksnn<l<»r Millerand 1 »vtisnili i k francosko republiko, jo na kiutko obrazložil traiiro.vko stališoo «J<'<]<> vprašanj, o katerih se bo razpravljalo na konferenci zavezniških ministrskih predsednikov in sierr tekom odgovora na voščila diplomat ionoma zbora, katera je naslovil t anj Monsiunor ('e.rreti. papeški nuncij kot najstarejši clail diplomatiene^a zboia. rnilNtilnik
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 3, 1923. — SREDA, 3. J ANUARJA, 1923.
STRAHOVLADA KU KLUX KLANCEV NA JUGU.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
roke!;
1'opolcn mir je mogoče uvp Ijiivifi. It* na temelju pogodb te h|>'hš|i'\itiijn pravic in obligacij i-i >«» zvezane s pogodbami,
M -n-ignor je jwuiovil lansko ■ ■ 'ne i/.ra/e glede uveljavljena f >|»>l(i>	miru ter dostavil, Oa
n hi!-- tozadevne želj** i z pol nje-I ii' \ <..|j».»v>»r je nato reke! predsednik Millerand:
/■•Inn. <la i»i nam to novo loku prineslo popolen mir. katerega iti mogoče uveljaviti jw>tom fli-pi<*mat ičnih sredstev. kot ste iz-ivili |»i»vsem pravilno. Takega miru ni untp^t' uveljaviti razen u.i temelju -sklenjenih pogi*lb in \ a/e\ arija pravic in obveznosti sj>ojcnih / r»j i m i.
1'repričan sem, da mi no hr>
/i.; >{»i-i.r>i\;il pri tem nihče i/ vr- ^ *!e zaveznikov, ki mj uporabili te-velike vojne .svoje moralne in materijalne sile v skupnem na-j menu, da zavrnejo osvojevanje. <•• i/.iavim, da smo trdno sklenili držati se pogojev, ki so končali sovražnosti.
Moje iskreno prepričanje pa je. da je popolno pomirjenje iz-kljueeno, ee ne bodo storili naši hi\ši nasprotniki sklepa, da hočejo lojalno izvesti določbe pogodbe, katero so podpisali.
\ '-rna duhu svojega republikanskega režima si želi Fran-« ija z vso svojo dušo miru. vendar pa hi bil ustvarjen paradoks, ee !>i se izjavilo, da hoče uveljaviti ta mir s pomočjo laži in krivic.
Noben narod, — lahko ste prepričani o tem. — si ne želi v večji meri kot Francija, da bi bi! končno. v interesu sveta in nje-nem lastnem. uveljavljen mir med narodi, uvel javi jena doba drla ter miroljubnega napredka.
LORD N0RTHCLIFFE JE ZA PUSTIL OGROMNO PREMOŽENJE.
London, Anglija. 2. januarja. Lord NortheliHe je zapustil premoženje, katero eeiiijn sedaj na
! vee kot pet in pol miljnnov angleških funtov ali nekako pot in dvajset uiiljonov ameriških dolarjev.
SARAH BERNHARDT BO NAJBRŽ UMRLA.
Pariz, Francija. 2. januarja. — "Nebeška" Sarah, ki je dosegla visoko starost, se je onesvestila po kratke m izboljšanju njenega zdravstvenega stanja in zdravniki izjavljajo, da imajo le malo u- | panja, da bi ostala .še nadalje pri j življenju.
Predrznost tajne organizacije Kit Klux I\lam-ev na .fugu z vsa kini dnem narašča! Pred kratkim s.. ,,h helem dnevu ugrabili
pet civilistov ter samoten pro-j
Ji in jih im4 ) pu
vrgli v vodo
J 5L-
jih
oil vedli na
TI so pretep-
ali. dva so pa pri -Mer Rouge. J m. Zgornja slika nam kaže od-delek vojaštva, ki je bil poslan v dotične k »-a je. da napravi mir. Na spodnji sliki detektivi in potaplja,"-, ki je preiskaI vodovje v namenu, da najde še kako žrtev te "čedne* organi/a- t cije, ki si po krivici lasti ime ! da je — pristno ameriška. !
PAMETEN SKLEP.
NAJNOVEJŠE MIROVNO GIBANJE NA IRSKEM
ZAVEZNIŠKO MESETARENJE V PARIZU
Premogovna polja Ruhra za mosulski petrolej. — Tako se se baje v Parizu pogodili Francozi in Angleži. — S tem so bili pridobljeni Angleži na Poincarejev načrt. Konferenca v Parizu in v Lausanne nimata nobenih medsebojnih stikov. — Da vej* na premog v Ruhru.
Poroča Ferdinand Tuohy,
Pariz, Fiancija. 2. januarja. — Položaj glede repara-< • j jo na kratko rceeiio i aslcdnji:
Angleži so baje pripravljeni dovoliti Francozom zaseden je Ridir okraja v zameno za francosko podporo v zadevi mosulski h petrolejskih polja. Francija je pripravljena vprizoriti separatno akcijo proti Nemčiji, če ne bo dosegla konferenca, ki se l>o sestala tukaj jutri, nobenega dogovora.
Nemčija podpira mirovni načrt kancelarja Cuno-ja ter je prepričana, da ga je Francija zavrnila le v namenu, da bo lahko navalila na Ruhr okraj. Berlin tudi pozdravlja načrt Hughesa.
Dosti vzroka imam 7a domnevanje, da so Angleži za-barantali mosulsko petrolejska polja za premogovnike in državne gozdove v Ruhr okraju in* to kljub odločnim zanikanjem z angleške strani. Ta razvoj je sledil štiri ure trajajoči konferenci med angleškim -ministrskim predsednikom Bonar Law-jem ter ministrom za zunanje zadeve, lord Curzonom. Ta konferenca se je vršila v hotelu Crill-o?> danes popoldne.
Prvi korak, katerega bo storila'"------*
pariška repafacijska konferenca. dejanski prevzeli deln v prizadc-ki.se bo sestala jutri, bo obstojal tjl1 rovih in gozdovih.
v tem, da bodo Angleži privolili v francoske načrte tikajoče se — 11 produktivnih jamstev" glede Nemčije in v zameno za to bodo podpirali Francozi angleške zahteve glede mosulskih petrolejskih polja.
Bonar Law in Curzon sta dol-
Francoska vlada je mnenja, da ni še prišel čas, ko bi bilo primerno dovoliti Nemčiji mednarodno posojilo.
Angleška delegacija je mnenja, da je bilo sestavljeno francosko ugotovilo v izrecnem namenu da prilagode Francozi svoje mne-
armade so organizirali ne v-! tralno silo v različnih okrajih južne Irske.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI . DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
London, Anglija. 2. januarja, j . Angleška vlada je z vso odloč-
j Vojaki stare republikanske
nostjo odklonila predlog ameriških suhaških voditeljev, soglasno s katerim naj bi Anglija od-stopila Ameriki zapadno-indijske
otoke v namenu, da se bo lažje Dublin, Irska. 1. januarja, izvedlo prohibicijo.	z izjemo nekega pouličnega bo-'
-	—	ja med republikanci in narodni- |
i mi četami ter poskusa, da se zaž-; ge dom poslanca.Colesa. je napo-' .čilo na Irskem novo leto .soraz-1 London, Anglija. 2. januarja.. merno mirno. Streljanje z revo!-1 Policija je morala razgnati neza- verji in puškami, ki je spremlja-' jHXslene. ki -o vdrli v poslopje | lo zvonenje v pozdrav novega le-i zdravstvenega ministrstva v Lon- j ta, "ni imelo očividno nobenega ' dumi.
UVELJAVLJENJE SUŠE MORILKA SVOJEGA MOŽA V NEW Y0RKU KONČNO POD KUUČEM
BREZDELNOST V ANGLIJI.
Načelnik newyorskega pro- Mož je desetkratni milijonar hibicijskega urada je izja-1 ter je bil dosti mlajši kot vil, da je bilo izvedenje! ona.—Pričakujejo nadalj prohibicijske postave te- j nih zanimivih razvojev, kom Novega leta "veliki	-
go časa razpravljala o konferen- j nje angleškemu naziranju, a neki ci, ki se vrši v Lausanne. Zvečer j član delegacije je izjavil, da jo je bilo objavljeno, da podpira an-' "najboljše, če se kar najmanj gleška vlada v polni meri svoje i govori o celi zadevi".
zunanje ministrstvo glede vseli'	--—
angleških načrtov, tikajočihsei	|
reparacij.	KROJAČ ANGLEŠKEGA KRA-
Angleška dclegacija trdi, da ;	LJA UMRL.
nimata konferenca v Parizu in v j	__
Lausanne nikakih medsebojnih Berlin, Neančdja, 31. decembra.
uspeh1
MATI JE ZA VRŠILA POROČNE OBREDE.
drugega namena kot povečati j! kraval, ki jr običajen ob takih! prilikah, kajti nihče nj bil ranjen.
Člani stare irske repnldikans-Pinkneyvillc, 111.. 'J. januarja. Ike armade, ki s.- niso prav ni-. Danes se j > poročila tukaj Miss j udeležili sedanjega konflikta, so Winifred Kugler z Ra^mondoni j pričeli z novim mirovnim giba-Daiisinanoni. Poročni obred je njem. C'c se ne bo njih nakana poza vršila nevestina mat
rovna sodnica/
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom aai« bank« Isrrftojejo antsljlTO, hitro in po m.iro.
▼*«J HklkuHim atoMai JnfoaliTlJt:
Ra«poffllJ» na »dnj« poKte ln lmplaffuj« "Kr. poStni Cekornl nrad la ••Jadranska banka" ▼ I.Jubljanl, Zagreba. Beop-adn. Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku. Splitu. Sarajeru ali drugod, kjer je pad *ma hitro Isplafillo najugodneje.
300 kron . 400 kron . 500 kron
ki jc mi- ' srečila, 1xj ustanovljena tretja! stranka, stranka ljudskih straž. — Pričelo se je organiziranje nev-' , tralne sile po celi deželi in v I>w-| i blinu je bil včeraj ustanovljen | | orovizorični izvrševalni odbor. — Člani tega odbora izjavljajo, da | je njih namen zagotoviti Irski —j mir. Organizacijsko delo se jej 'pričelo v Tipperary. Cork. Lime-1 rick in drugih južnih okrajih in !
$ 3.20 $15.50 $30.00

• $ 1.05	1,000 kron
$ 1.40	5,000 kron
. $ 1.75 10,000 kron Italija in sasedeno Ozemlja:
BaspoMJJa na aadnje pošta la laplaftuje MJadranaka banka" v Trata.
Opatiji ln Zadrn.
50 lir .... $ 3.10	500 lir .... $27.00
100 lir .... $ 5.80	J0Q0 lir .... $53.00
300 lir ..... $16.50
Xa potUJatve. Id pre«efnje metek dvaJaettUoC krea all pa iratM Ur doroljajema po BM»ge€neeti fee peaehni pepuat.
Vrednost kronam, dinarjem ln Uram tedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; lx tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam doepe poalani denar ▼ roka.
Glede iiplatU v amerUkih dolarjih glejte poaeben eglaa y tem Bata.

New York, 2. januarja. — Osu-senje N>\v Vorka na Silvestrov več^r in na dan Novega leta. ji* ponicnjalo velikanski uspeli. --izjavljajo prohihieijske oblasti. Ta uspeh je bil tako velik, da r:iz-j mišljajo številne velike restavracije o tem. da sploh za pro svoja j.' . | vrata ter prenehajo v lekočeni i^--tu s svojim obratovanjem.
Proliibieijski urad j<' izjav il, da ne «rre le za uspeh, temveč hm | ravnost za tri um t".
V nadaljnem .i<• izjavil prohilii-eijski ravnatelj;
Prvi dan' h ta l!»l':| j,- !>i| nH i-bolj suh v zg«nlovini Združenih držav in temu dnevu bodo sledili j vsi dnevi tega leta. j — Izvedenje prohibieijskih po->tav (»l> Novem letu je ltila velika stvar. — ->o izjavili uradniki prohibieijske<ra di-parrme-nta W'asliinirtonu. Prebivalsi \
Beaumont, Texas, 2. januarja.
.Mr.s. Lilian Knox je bila aretirana dai. -s pod obdolžijo, da je u-strelila dne 2ti. novembra preteklega leta svojega moža, Ilirama Kimxa, bogatega lesnega trgov-ca. Okrajni pravdnik Adains je izjavil včeraj zvečer, da bo odredil še nadaljne aretacije v zve-r.i s tem skrivnostnim slučajem.
Mrs. Knox so aretirali, ko se jc vrnila iz Beauinonta, kjer je preživela I m rž i ene praznike, v Hemphill. Ko >o jo aretirali, ni prav nič protestirala proti temu. Odvedli -.o jo v okrajno jetnišnico v Hemphill, kjer skrbi zanjo neka prh al na postrežniea.
stikov, a vsakemu je dobro znano. da je to le navaden izgovor, ki ima namen pokriti grdo meše-tarijo. katera se vrši sedaj.
Vencel Wilfert, o katerem se glasi, da je izumil navado likanja "hlač na straneh ter drugih novo-itarij, vsled katerih je postal sla-
Nadalje se je ugotovilo, da so j ven pokojni angleški kralj Ed-Angleži z največjim zanimanjem j vard yjj^ je ^^ pretekIi tedeQ
preštudirali francoski načrt, kot v Marijinih Varih na Cehoslova-je bil noficijclno objavljen da- UkoTn. Wilfert je bil Nemec, a nes zjutraj. Francoski ministrski I vsied svojega talenta za krojaštvo predsednik Poincare se jc konč- je postal osebni krojač angleške-
W) omejil na šfriri točke. — jamstva, odredbe za finančno kontrolo, moratorij in možnost even-'tuelnega ali zmanjšanja nemškega dolga.
Jamstva, katera bo zahteval, so naslednja :
— Izrabljanje porenskih gozdov v toliki meri kot dovoljeno v reparacijskih določbah glede do-
SPREJEM PRI DRŽAVNEM TAJNIKU.
Denar nam je poalati najbolje p« Domestic Money Order all pa New York Bank Draft.
FRANK BARBER STATE RANK
S3 OotlABdft Stmt	How York, H. T. |
Glavno zastopništvo Jadranske Banke
veliko število prejšnjih republi-1 Washington!«. 1'rehivalstvo iiežel i kanskih vojakov se je že pripra- jkaj moramo storiti, vilo.	Naša potrpežljivost je izčrpana
V kratkem se bo vršila narod- in 0<1 *1JU,«'S naprej bomo vedli • na konvencija, ki bo razpravljala | stroži'' izvajali pe>tavo.
o uveljavljenju aktivne narodne j--
i politike v tem oziru. Ta konvencija skušala izvesti na obe ! strani pritisk, da se preneha s ; sovražnostmi. Skupina v Tippe-
^ rarv je že sklicala konvencijo Washington, I). (*.. 2. januarja, vladnih zasto])nikov ter republi- Državni tajnik Združenih držav, kancev, a predsednik proste ir- ! C*. E. Hughes, je priredil sprejem-ske države je izjavil, da bo ustra- ni večer za člane diplomatičnega d ; jal pri svojem sklepu ter zahteval! zbora.
j j »spolno pretlajo nstašev ter iz-j	~ "
ročitev orožja. To je po njegovem naziranju edini način, kako se morejo sedanji ust asi sprijazniti s sprejetim režimom.
Freeman's Journal je danes objavil kabelsko sporočilo nadškofa Curleya v Baltimore, v katerem obžaluje slednji uničevalno
ga kralja.
Potem ko je igral to uiogo cc-lih deset let, se je umaknil v Marijine Vare, kjer si jc kupil hotel, katerega je vodil z velikim uspehom.
SLOVENSKA VEST.
J
Pri rojaku Antonu Komparetu v Brooklvnu se je oglasila štorklja ter obdarovala družino s čvrstim sinčkom. Mati in dete sta zdrava. — Naše čestitke!
POROČILA O REVOLUCIJI MOSULU NISO POTRJENA.
Izprva se je domnevalo, da ie i ... i i- i - i • • "
.	J J i bave lesa. L.vcljavJjenje zavezni-
jiovzrocil samomor smrt boiratesfa t -i. i • •• »» i ■ • i i	i ske komLsijc v Iluhr okraju, ko-
lesnega. trgovca, a deset dni po-	-	i • i-i i
. fr. . r	1 je naloga n«j	bi bila nadzorova-
zneje je izjavil coroner Pratt, da : '	«»• i t i , w
, .	' i nje premoga- Direktno kolektj-
je I>11 izvršen umor/čeprav niso	i i	i» t ,
,»	ma ranje davkov	v Ruhr okraju m
od pneetka nikogar sumili. Pre-1 Porenski. Dave kna pr(MUOg v askava, katero se je uvedlo, pa Porenski in Ruhr okraju> katcrc. j« dovedla do aretacije njegove |ga naj w kolektirali zavczaiki.
\ Francozi upajo, da bodo spra-Mrv. Knox je veljal kot eden j vila ta jamstva skupaj štiristo najbogatejših mož v lesni indu- j milijonov zlatih mark na leto. — slri.ii. Njegova zapuščina znaša j Eno Četrtino te svote'naj bi iz-baje celih deset miljoiiov dolar- j plačala Nemčija je v.
Znano je. da je bila kaj ener- j hajajo v njeni posestd.	(
giena. ko je pričel njen mož zbi- Nadaljno jamstvo naj obstoja su,skem okraju revolucija rati svoje premoženje in da mu ! iz davka na vse eksportc iz Poji- na vse mogoče načine pbma- j renske in Ruhr okraja in ta da-gala. Vsled tega je tudi cela za-1 vek naj bi pobirali zavezniki.
Če se bodo zavezniki dogovorili ,	"
s Francijo glede tega programa, i
ANGLEŽI V EGIPTU SE OBO
bondi ali obveznicami, ki sc na-
deva skrivnostna.
London, Anglija, 'J. januarji, inozemskimi Gradniki Kolonijalnega urada s> lanes zvečer izjavili, da so \sa poročila, da je izbruhnila v mono resnična in neutemeljena.
Mesto Mosul je neprestano b/zojaviii zvezi z Bagdadom.
PAPEŽ NI APELIRAL NA ZDR. DRŽAVE.
(Adv«rtU*mwat>

! kampanjo de Valere. Nadškof iz-
i javlja, da simpatizira Amerika s
j prosto irsko državo.
Uesi-clilo .sporočila se glasi:
—	Kto in deset milijonov Ame-rikancev. z izjemo par nevednih, se veseli napredka Irske, ki je ustanovila svojo' prosto državo. Nobenega dvoma ne more.biti glede dobrih želja ameriškega naroda za uspeh sedanje vlade.
—	De Valerova kampanja usta-iror>e"
škega uničevanja je žalosten pri- Danes je vatikayska pisarna to
Rim, Italija, 2. januarja. — Pred par dnevi se je po svetu razširila vest, da je papež pozval Združene države, naj pomagajo pri gospodarski preureditvi Ev-
zor za nas vse.
poročilo odločno zanikala.
ne bo nikakih vojaških parad. — kot domnevajo francoski uradni-	ROŽUJEJO.
ki. Ce pa bo Franeija prisiljena	-
nastopiti sama. pa bo seveda tre- Kairo, Egipt. 2. januarja. — ha večje sile, da uveljavi svojo' Včeraj zvečer se je vršila velika voljo.	| skupščina tukajšnjih angleških
Ministrski predsednik Poinca- j civilistov. Na skupščini jc bilo sore bo baje obljubil, da se bo dr- j glasno sklenjeno, naj se vsak ci-žal tega programa le za dobo mo- ] vilist oboroži, ratorija, ki naj bi trajala dve le- j To je vsled tega potrebno, ker ti. Sele potem in le v slučaju, da j so uboji in umori na dnevnem re-ne bo hotela Nemčija izpolniti j du. Noben Anglež ni varen pred svojih obveznosti, bodo Francozi domačim prebivalstvom.
GLAS NARODA. 3. JANT. 1923
"GLAS NARODA"
Takih Potem pa
' va je to krivda? Ali je mogoče1 r'.l&ie sumcsti
prečki jgrqpeto.,j4)a hoditi. «e se hočemo čimprej zdihujejo* eega- 'osvoboditi izpod jarnia kapitali-
(SLOVENIAN DAILY)
Ownec* a-C r-it ."rci ' ,
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK 8AKSER. Prealdont___LOUIS BENEDIK. Treasurer
Place of ButintM of tht Corporation and Addre&tet of Above Officer«:
82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. V.
'Q L. A S NARODA'
(Voles of the People)
issued Every Day Except Sunday« and Holiday«.
Za	celo leto velja list a	a Ameriko	Za	New York za	celo leto.....	... $7.00
	In Canado .......	.......... 16.00		za pol leta		... 13.50
Za	pol leta ............ ietrt leta .....!.....	.......... »3.00	Za	inozemstvo z<	> celo leto ...	... $7.00
Za		........... H.50		za pol leta	...............	... $3.50
Subscription Yearly 16.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda'* Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj In praanikov.
Dopisi bre« podpisa In osebnosti *e ne prlobčujejo. Denar naj a« bla*o*oU po-•IIJati no Money Ordfr. Tri «iTemembi kraja naročnikov. prosimo, da M nam tudi prejUnJe hlvajifife synanl, da hitreje najdemo naslovnika.
"G LAS NARODA" Cnrtia«'U Street, Borough of Manhattan, Now York, N. V. ^elephant: Cortlandt 2876
j volja ali kazen tistega, ki je nad < p^ par mesec] ^ je v San , nami ? Alt je mogoče ubogemu de- Fl^^ Uvtanovil klub pod i laven prirojeno. da mora vse svo- imenom izobraževalni dramatični
je življenje preživeffl v bedi, po- klub -sk>venija-% Giavili namen manjkanju m v jarmu ^inosti^ kluba je, združitev tukaj bi-I Delavec se liOce osvoboditi .11 rz-,	slovenskega naroda, da
I fcngati « kapitalističnega jarma, j ^	tuka;j y San flranClSCU Zd-
; V <Wga ^ga je potreba, da se %^rala 7astava liad p^lopjem delavci zdrtizijo m Organizirajo Narodnega Doma. Kiub "Slove-politm™ m ««»podaniko in na ta u;ja?- prircdi	prvo vesei;eo
iiiu-^n izsilijo iz kapitalisti najpo- ,]uv ^ jamarja ob 8. uri zvečer
za	v Eaffle dvorani. 273 Golden Gate
Ave. Na tej veselici se bo pred-: Lavi jala šaljiva igra ' * Krč in ar pri avitem i . gii ". Po igri pit's in dru-, . , , .... , , . ..	gc zalbave, mehke ipijače in kranj-
ahk» izvije iz rok kapitalizma za- rke folobase. Želim m upam, da se konodajno tnoe, zaobrne vladni ^	v ^ ^anci^n in
stroj m spremeni .sedanji astern. <Jlk^	To vesekice. Klub
izkoriščanja.^ Bazen orgamzaeaje -.Slovenija" je podoben ztfrave-
je delavsko časopisje najboljše o-	. .	. ,
i	,	, mu semenu. Ako ga dobro visaichte
rozje v boju za c-svotlvwiitev prole-
Wijata iz sedanje sužnosti. De- in Private. bo iz njega zraslo Havsko časopisje n.un daje navo- velikansko drevo. Na svidenjM dila in kaže pot, p.» kateri je tre-1	Anton Kilnar.
na organizacija. Ta organizacija je glavno orožje in glavi.o bojev-no sredstvo, s katerim delavec
Peter Zgaga
FRANCOZI NOČEJO ODNEHATI
#
Iz Slovenije.
I/, zadnjih poročil, ki so prišla iz i'ariza, je povsemj jasno razvidno, da hoče Francija ust rajati pri svojem j
Slavnost osvobojenja v Maribora. ' gel ustreli in je predložil menr>-
....... .....	.	,	,Iz Maribora poročajo: Dne 21. ! randum všji oblasti v informaci-
staliscu do skrajnosti, (la hm-e izzvati novo svetovno viliro, nov ?>1.etekla leta odkar> patrijotizm^ mariborskih Nemki ne bo požrla le nje. temveč tudi .vse ostale evropske je general Majster razorožil tako- j cev. Krstne slave se seveda ni narode, ki domnevajo, da je kaj liasni v politiki imperija-J avano nemško zeleno gardo, ki se /-'deleži! neben Nemec, lizma, nadutosti ill osvojevailja.	| je po prevratu poleg Majstrovega j
Zadnja leta, tekom zakljueenja premirja, so jasno!	■45.org^rala »v o-j Celjski ponočni davek.
, , ,	.....	i -	i „	i , I>rainlx) Maribora . Rila je takrat! Zaradi niaiumamega pobiranja
pokazala, da je politika P laneozov, ki ni.iic drugega kot |-Jtevilm^a kot Majstn>va 5eta in; ^nočnega davka je bil oksojan
izraz blaznega strahu, vse prej ekot sredstvo, da se uveljavi resničen mir.
Francoski ministrski predsednik, ki jo bil tekom vojne predsednik francoske republike, je javno izjavil, da hoče zasesti Ruhr okraj ter nemške državne gozdove.
Njegov namen je povsem očividen. Uničiti hoeejbila s tem odločena usoda Mari-Nemčijo ter se s tem iznebiti nevarnosti, ki je posledica bora. In tako si je 45. pešpolk u-
bi bila gotovo zavzela Maribor,' na 2000 dinarjev denarne globe ee bi je ne bila zadušila drznost | najemnik celjskega hotela TJniona ll« venske energije. "Marburger Martino vrč. Vložil je priziv na
Zeiitung". takrat se v r<»kali nemških naeijonaljstov, je čisto pravilno zabeležila drugi dan, da je
občinski zastop.
Nove peči v Ljubljani.
4 4 Uni/versail'7 se imenujejo nove peči, ki so olbenem štedilniki, se
Francija je v svojem bistvu taka kot Italija, odkri- f vojašt te^a sovražnika se boji, ga skuša uničiti, a na tihem, za-^V™*0*1™^ vratno, ruje proti njemu ter hoče uveljaviti svojo slavo j ^
lia vsak nacm.	_ -I^1"- I-ajiusič, voditelji Sol. uradov
Italija je bila tako strahopetna, da ni hotela stopiti'i. dr. Ganljiv je bil prizor, ko so vojno, ko so izbruhnile sovražnosti. Dolgo se je po-1 točno ob 10. uri pod vodstfoin sta-
vo v četverokot, da po maii j pno krono, ako ^e uporablja žaga-tvuje "seč en ju hleba . Pri-in"ie r»r-i debelem crrtrivri T^a nndiiir»
•enju n lena . fri- j nje, pri debelem gorivu pa nudijo je tudi mnogo naroda, zlasti jpi^hranka najmanj 50. odstotkov. štvo, župan G rear, okr. glavar S tem je doseženo največje šte-
denje. Takšn?» peči prodaja v Ljubljani tvrdka Stanko Žargi.
Izpred ljubljanske porote.
či zgodovina, in kdor se hoče^prepričati o tem, naj cita fpo cenkve4ieni obredu'je imel poi-poročila ameriških vojaških izvedencev, ki so se mudili i Wnjik Draškič pomenljiv govor, na vseh mogočih italijanskih frontah ter soglasno izja-'ki <<Ntaju* vseiJ1 v trajnem spomi-vili. da Jo junaštvo Italijanov, - z izjemo par
plemen, — le na popirju v domišljiji par fanatikov kot je prajinik> ne ^^ pravw.iavmi. am-j *
Af n.t..vli*>i ■ « . 4 ! »s l, m i rv 1 ri	nnm A	A.. .J! 1___A 1 "•!.! M	** ll_ i
Mussolini in (iabriele d^Annunzio.	pak tudi katoliški. 45. pešpolk je|f . bra .|na PraPJotnem z
.	.......	_ __• .. • i , j - - j i bajonetom sunil v srce fanta Ja-
Obnasanie Francozov v zadnji krizi je povsem slicno upravičeno izbral današnji dan za J	...
obnašanju Italijanov, kajti to sta dva rqmat.8ka'megalo-j	k« <U« prvi« mbil!~» Bened.ka. Hofmaon Je moral
ji slejii, ničesar naštevajoči strasti.
manska naroda, ki no vidita nioosar dnjoga kot svojo j
lastno korist ter hoeeta vedno lil vedno zadovoljiti le svo-, ko pHključil slavni srbski arma- seMčnega davka. Z njim v družbi
di. Ob slavju svojega junaškega j je bil tudi njegov tovariš France čina morajo vojaki misliti na dan, Pokom. Hofmann se je nekaj preko bodo rešili svoje zasužnjene j rekal s fanti s P<))korilom sta od_
orate doli ob Soči in v lepi naši i »i * j	* j j t.--
m i-i • , , . . ! sla nato domov, toda pred liiso je Jvorpski. Ta velika musel dviga lnj.	. ^	, . . .
— i •	- ' , v, . bil med tam zaboden miroliuben
o/iivlja ponos nase armade. Svoji
globok govor je končal polkovnik S fant -Janez Benedik. Ljudje so s trikratnim vzklikom ''Slava klicali: — Financarji so ga! — •kralju!" Maj<^r Kovačič je pre- Benedik je kmalu nato umrl. — bral pozdravne čestitke vojnega Žalostnega dogodka sicer ni nih-
D o p
1S1.
v
j.' *
svoje nih.
•etrfek >\»*n ska sred ill♦ priljubljenih
Cleveland, Ohio.	^amor bi pokadil tako priljubljene
'.jut ra j 4ib P >1 5. uri	h»hi cvetlice, nekaj krompirja in
naselbina izgubila iz	/•< lenjavc, ali pa i>i obreza val enega najbolj pozna-
li spoštovanih rojak »\, .h lina Grdiim slarejši-ga, ki je umrl na svojem domu na HI II Sr. < 'lair Ave.
liaiijki J (»lin Grdina je bil ]i'o l>i-a\ ri /.a-li>/.en pionir med našim narodom v < le\ elandn. Pionir na društven« ni p-»Iju. p*wiir za vero in ntiriMi, za vzgojo in izobrazbe «>ir k. pii*nir pui obrii in pri čarvi-■p -ju, 1'ovmkI .m- žrtvoval in poma-Vijl m zalo toplo zasluži, da se ga /spominjamo. l>a bi svojo družino l>ol j«* preživel, je zapustil 1. 1 "■!♦<). svojo domovino — dot na j«- bil namn-e iz vasi Piv val je, pošta JVe-er - in nitsH-a aprila istegd Jet a j»* pi«iš«*l v Clevelaml, ko je lulo v.ele ipar naših rojakov tu. Kot »i/.ui eu klobučar je slučajno dobil tlelo v neki tovarni in s pnidnostjo mojih ri'kse je priljubil vsem. <*>»fa! je eelih 1 ."> I»-t v tej tovarni 'kot delavec in foreman in je rav-lu> tja spravil d'»sfi naših roja-Icov, katerih nekateri Še danes ile-2ajo tam.
! 'trujett od trd« »ra d»4a, slabega zraka in »»opara v tovarni, je sku-f.al pt'ili <lo bol.^»gn itspeha. Družina mu j p odraj*ala. Zato je km«Lu potem (*lprl trgovino t *»bleko in kmalu potem s«» je lotil irir-iti'liiiiike obrtL ker j«- imel številno prijateljm*. Vodil je prostore. ki mc danes nosijo »me "Grdi-neva <lv<<rHiia". Kjer je bil John,
tam je vedno ostalo dobro ime.
Sele pred tu-emi lati je želel ata Gidina. da s® malo odpočije, kajti |ie%t k rižev in trdo zivljeiwko delo revaanie marsikega. Silno je že-da dobi kje kak kos zemlje.
vinsko trto. da mu prihodnje leto minibtra, komandanta armijske .il.r .di sladko grozdje in kozarec oblasti, komandanta Dravske di-d-mačega vinca. Atatu Johnu : VlaijKke oblast in daljši navduše-želj,, izpolnile, dosegel je 1(j (i,,pLs b<^lncga generala Maj-nava-duo. kar ga je zanimalo, tr-.^^ ]<,; ^ mu navzoči klicali 44Ži-g- vei so mu iznM-ili v skrb neko |	ztK>r profit-irske šo-
farni' blizu t-levelanda in .prijel ne jc zapc\ pai- pe-mi, nato pa no - j,- dela z vso pridnostjo. Toda I defilirale čete na čelu s Sokoli preinemba zraka menda ni najbo- j Sledila je prisrčna zabava, popol-!je \ j»i i vala na njegovo kri. John j dne pa je bila vojakom prirejena je začel postajati slabši, kri ni hi- p norost a zabava, la več evrsta. jh> vratu mu ^ za- K() ^ je pubLlciral<) ^ bo ma. celo nekaj »tekati, zdravnuk, niso ViWlski ^^ v sporni razoro-
mogh več pomagati, in bolečina ženja neu^-ke zelene garde dne 21. ga je tako zmočila, da je ostal v j n()Y sve-.ano pPOslaviI krstno sla_
Ata so izgubili upanje na VOj je vložH<) neill^ko politično okrevanje m.se nnnio vdali us(4i.!d^vo' protl temu ! bole.,ine NO odnehale, mimo N>meev- pri vojaiškd komandi obje trpel naprej m |M.jemal kot po- &-irm protestni lllemorandum. Ker jema svetilka, kater, se ne priliva (>a vojaikil.	^ t& nemžko
svežega olja. m me<i svojimi, ki so drzm>st ni reag4ralaT sta prižla ga ljubili, je mirno ,n .smehljajo- pred^dll{Lk nemškega političnega eega oi»raza a«pal uk«; za ^J jdmštva Xasko in sin bivšega 1 rtsko. da je imel John kakega I pivdsednika	čitalnice, torej
sovražnika, prijatelja pa vsako- , uskok <lr Orosel osebno protesti-gar. Pobila ga ves Cleveland. 1 ,.;|t k ^^kn Draškiču. Sled-zna ga vsa slovenska javnost y, nji je g<mtomii ^vazll svoje pre-Amerrk«. Pop-e^aV, ga »Krmo v«, j ^^je liad tein čudnim prote-kot b« ločil od nas najbolj P"- i utoni m jima razložil velik pomen ljubljeni elan lastne družine. Saj spomilul ^ 2L UOVm ko je ,bil
ni nikdar gledal za s*4ie. vedno K Maribor pridobljen Jugoslavi-ji. pazil na dmige, da jim je ustregel J Ko jima je ^	^ Nem.
A- ' ceni ta dan ne bo treba razobesiti zastav, ker se vrši slanost le v vo-San Francisco, CaL ; jaarrici, sta deputanta aa%-zela ta-Skoraj .sleherni dopis vz razi ič-1 koj zapet znano nemško lojalnost nih krajev Združenih držav op i- j in izjavila, da se ibodo potemta-suje o alabih delavskih razmerah fcem tudi Xenici slave udeleaili.
in veliki di*aginji proti pičlemu zaslužku. Tudi tukaj ni nič boljšega- Gospodje delodajalci so takt) mehkega srca, da so marsikateremu ubogemu delavcu čestitali božične praosnike s počitnicami. Tej želji polkovnik seveda ni mo-
Polko^iika sta iprosila. naj jima zato vrne memorandum, v katerem so meid drugim Nemci zahtevali od vojnega ministra, naj isti ne dovoli pdkMft« ktrfcrtue slave.
če videl, toda Benedikov tovariš Pokorn je pričal, da mu je Hofmann rekel: — Enkrat sem sunil, ne vem pa ne, če sem zadel. — Pokorn je tudi videl, da je Hof-mann potegnil bajonet' in da je kmalu nato Benedik padel. Ko sta šla po dogodku Hofmann. in Pokorn proti Železnikom domov, je Hofmann potegnil bajonet iz nožnice in ga obrisal v travi. Peter Demšar je videl Hofmanna, ko je imel bajonet v rokah.. Videl je, da sta stala Hofmann in Benedik čisto sama na cesti. — Nobenega drugega nisem videl na sredi eeste kakor Hofmanna, ko je padel Benedik. — Tako je pod prisego izpovedal France Sifrer. Hofmann sam je izjavil, da ni kriv. Bajonet je bil kar tako potegnil. Pojasniti pa ni mogel vpra sanja, zakaj je obrisal bajonet v travo.
Porotnikom je stavil senat nato vprašanje glede na uboj, katero vprašanje so porotniki potrdili (razmerje : 8 da, 4 ne).
Predsednik porotnega senata, višji svetnik dr. Modic. je nato razglasil sodbo, s katero je bil Hofmann obsojen na dve leti težke ječe.
Prohibicijtiki uradniki so prerokovali, tla bo New York za No->o leto suho mesto.
In sedaj se hvalijo: — Res je bilo. Samo dvajset ljudi suio aretirali zaradi pijanosti.
# * # -
Pri aretaciji so bili najbrže sil no izbirčni, kajti če bi hotela policija zapreti vse one suhaške u-radnikc, ki so bili za Novo leto okajeni, bi skoraj gotovo nikogar ne bilo, ki bi izvrševal suhaške predpise.
* * *
Kakorhitro potrka sumnja . na zadnja vrata, se zaupanje pri
prednjih vratih poslovi.
• » •
In tako je povsod, tudi pri časopisju.
Če urednik ne more izboljšati svojega lista, ponavadi zabavlja čez liste, ki so boljši kot je nje-gov.
* * *
te; bi se začela med ameriškimi Slovenci zopet kaka akcija za nabiranje denarja, bi bil Prole ta rec gotovo proti temu.
*	a. » *
V tem slučaju bi bil njegov najboljši argument sledeči:
Ljudje božji, nikar ne dajte! Zgodilo se bo tako kot se je z denarjem J. R. Z.
Ta argument bi zalegel. in nihče bi niti beliča ne dal.
*	* *
Čuden kompliment mi je napravil rojak, ki mi je pisal: — Dragi Peter, napram Tebi so vsi Pctriči brez moči!
• * *
Toliko opevano francosko kava-lirstvo je doživelo svojo žalostno smrt v notah in poslanicah, ki jih
pošiljajo Francozi v Berlin.
* * *
Vsak se vaši'moči tiho smeje, sile vaše vsakdo se boji. Oj Slovani, kje so vaše meje.'
Oj Slovani, kje je vaša kri.'
* * *
Evropejci imajo rajši ameriške avtomate kot pa ameriške diplomate.
* . * v
Raziskovalci poročajo, da imajo brazilski divjaki neko tajno prepovedano pijačo, katere se napi je jo. pred no se začno prepirati in tepsti.
Nekaj podobnega imamo tudi tukaj v New Yorku.
To stvar prodajajo po petdeset
ali petinsedemdeset'centov drink.
* * •
Dinar pada. Najboljši jugoslovanski politiki mu pridno kopljejo jamo.
• * *
Mussolini in d'Annunzio se prepirata.
Državni voz je važen voz. Vanj je treba kaj boljšega upreči kot osla.
Dvajset miljonov avstrijskih kron za tristo ameriških dolarjev.	*
To je jasen dokaz, kani privede človeka vlačugarsko življenje. *
Kdor je na Novo leto prisegel, da ne bo več kadil, naj si dobro zaj>orani, kam je fajfo spravil.
Morda mu bo prav prišla čez dva ali tri dni.
3tujpsUnmn?slia
Ustanovljena 1. 1898
SCatnu iteimnta I
hiL-orporirana 1. 190/ I
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Oilaki konzul v Zagrebu.
Vlada republike Chile v Južni Ameriki je imenovala za svojega •častnega konzula v Zagrebu Gju-ra Matuliea Zarinova.
Veliki Blaznikova
Pratika
(s trni Blatiti.)
Cena t poštnino . ... SOe 25 pratik ....... $8.75
60 pratik &80 100 pratik......13.00
SMt ftMishiig Go.
12 pirlltNfStmt ftvYirt
Daba a* tn4S pri
Glavni odborniki.
Predsednik* RUDOLP PERDAN. 633 E. 185th 81., Cleveland. O
Podpredsednik. LOUIS BALAST. Box IN Pearl Av«.. Loraln. O.
Tajnik: JOSEPH P18HLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely, Minn.
Blecejnlk neUpIaCanlh «nrtnln: JOHN MOVERN. 411 — lit* Arm. Dulutn. Minn.
Vrhovni sdravnlk* Dr. JOS. V. QRAHEK, «4S ■ Ohio Btreot, N. Pittsburgh. Fa.
Nadzpmi odbor: ANTON EBAŠNIK. Room SM BakeweU Bid«., oor. Diamond
Streets. Plttaburfh, Pa. MOHOR MLADIČ. 13S4 W. 18 Street. Chicago. I1L FRANK 8KRABEC, 4821 Waehlngton Street, Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD 8 LA BO D XI K, Box 480, Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6817 St. Clair Ave., Clevoland, O.
ZdruSevalnl odbor.
VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC. 538 Market Street. Wauke(fan. I1L
aad Graat
JednoUno uradno fflasllo: "Glaa Naroda''.
Vae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiljatve naj ae potiljajo na rlavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poflllja na pred-eednlka porotnega odbora. Prošnje za Bprejem novih Članov ln bolniAka aplčevala naj ae pošilja na vrhovnega zdravnika.	*
Jugoslovanska Katolifika Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom Sa obilen pristop. Kdor 'eli poatatl član te organizacije, naj ae zglarl tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev aa pa obrnite na gl. tajnika. Novo druAtvo se lahko Titana«; a t člani ali Članicami.
Jugoslavia irredenta«
Poročila sta se
Antonietta Poletti iz Izole in Jo-siip Sosič iz Kočevja.
Umor fašistovskega vodje.
Iz Trsta se poroča, da je biJ vodja miljskih fašistov C amp a-nella iz zasede od neznanih storilcev ustreljen.
Pozdravi slovenskih vojakov.
Srčne ipozdrave pošiljajo \"»em znancem (n prijateljem sledeči vojake 71. regimenta v Benetkah: Cemigoj Nikolaj, CJodina Vladimir. Hvala Gorazd in Danev Danilo.
Pošiljamo pozdrave vsem pi-ija-teljem in iznancem iz oficirske šoLe v Vronii: Haunig Kazimir, Vrtojba; Trojer Ivo. Renče: Taučar Nikolaj, <Vrkn<f: Kurinčič Lojze, Idea-sko; Rutar Tone, Čedrg; Li-Čan Saisa, Ilirska Bistrica; Gra-hr^r Janez, Hitinje: Husu Valen-j.n, Trst: Bratovš Lojze. Gorica ; L"ilk Ivan, Sv. Križ.
Častniški aspirantje oficirske sole v Chietii (Abruzzi) pošiljajo vwm prijateljem in znancem srčne ipozdrave: Gaspari Kemislav iz JConma, Kalin Viktor iz Proseka ;n Volčič Ljubo mir iz Trsta.
Krvav dogodek v Trstu.
541etni železniški \ipokojeaiec Anton Kravara, poročen, stanujoč v ul. Torro 5, je spoznal še pred vojno vdorvo Alojzijo Franeeschi-nijevo. staro 52 let, stanujočo v ul. Padm'/na 9. Pred nedodgim časom je dejal vpOkojenec vdovi, če hoče postati njegova žena. Ženska je pomislila, potem mu je pa od-govonila, da noče |>ostati njegova žena za noben denar. Ta nepričakovani odgovor je zelo vznemiril vpc.kojenea. Drugi dan jo je zavil v gostilno in je na^el tam tolažbo v vinu. Potem je hodil še .vsaki dan v gostiOno isi se" vedno upija-nil. In tako ga je pnjača \*zela v svojo oblast. Te dni je šla vdova
obiskat svojo sestro v ulici Torre bjanea 27. Vso ,pot do te hiše jo je zasledoval vpokojenec. Potem se je ski il v vežo, in ko se je vračala ženska /. obiska proti večeru, je steipil v veži pred njo ter jo še en-krat vprašal, če hoče postati njegova žena. Tudi to pot se ni uklonila. T<» pa je moža tako razkačiio. da je v skrajni razburjenosti povlekel tiz žepa ibodalo, zabodel žen-.sko v levo stran ])i"s ter jo smrtno-nevarno ranil; nato si je še sam zasadil hfnlalo v smeri proti «ircu. Oba sta bila prepeljana v mestno bcllnišnico. Kravara je par minut pozneje izdihnil.
Roparski napad v Trstu.
lSletni trgovski pomočnik Cele-stiffi Petelin se je vračal ponoči: proti svojemu domu na Zg. Greti it. 336. Ki je dospel na polo\'ieo ulice Udine. sta se mu približala dva moška ter ga nekaj vprašala, ^e ipredno juma je mladenič odgo-A'oril, sta planila nanj, ga neusmiljeno pietepla ter mu odnesla listnico s 40 lirami. Pertelin je dobil prvo |H>moč na rešilni postaji.
Mussolini in vnanja politika.
Pripovedujejo, da se Mussolini zelo zanima za vnanjo politiko. Zato se je tudi preselil iz poslopja ministr. predsedstva v poslopje vnanjega urada. Tu se nahajajo elegantni saloni s k p* s-no opravo. Mussolini je mnenja, da mora vnatnji minister sprejemati obiske v kneževsko oprarv-ljeni palači, ne pa v tesnili prosto rih brez prave opreme, ker to baje dvigne dostojanstvo države. Skoda da ni Mussolini vnanji minister kraljevine SHS. Bi vsaj tudi ta dobila kako čedno in snažno poslopje za vnanji zastop države.
Sedaj je cas za nove vlog
e.
VSE VLOGE VROČENE NAM DO 10. JANUARJA, BODO OBRESTOVANE ŽE OD 1. JANUARJA PO
O
O
4'
Početkom vsakega novega leta se otvori .več novih ylog kakor tekom celega ostalega leta. Tudi početkom prihodnega leta bodo tisoči naših rojakov položili temelj svojemu bodočeiftu premoženju. Ali hočete biti tudi vi eden izmed onih?
ZAUPAJTE VASE PRIHRANKE ŠTABI SLOVENSKI BANKI
Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt Street New York City
-GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE »*WlfP

ftLAS N'ARODA. 3. JAN. 1923
Rusija in carigrajske ožine. Za dolgo življenje.
Rusija je po. C'ieerinu Spregovorila svojo precizno besedo o vprašanju po>*eHti Carigrada in Dard&nel. Izjavila je. da smatra, da so ožine last turškega naroda, ki ima edini pravico do njih posesti. Da si jih zavaruje zoper e-vcntualne napade, ima pravico, jih tudi utrditi z vsemi pripomočki moderne tehnike.
Nekdanja Rudija je o Carigradu in ožinah govorila drugače. Ona *e je borila za svobodo <»žin in za prost pre ho« 1 z bojnimi ladjami; zapreti pa jih je takrat hotela Anglija. Odkod današnje stališče ruske delegacije 4v darda-uelskmn problemu, ni težko razumeti. ako se zamislimo v sedanjo rusko politiko.
Današnje rusko stališče je izrazito defenzivne narave. Danes Rusija nima skoro ni kakega bro-dovja v Črnem morju. Ako se na-ključi spopad z Evropo, morejo evropske mornarice »kozi Dardanele ln mimo Carigrada nemoteno napasti ernomorska ruska pristanišča. Ako imajo moskovski komisarji opraviti s kako sovr&ž no akcijo na južni periferiji svoje države, je gotovo, da jim more biti možnost zveze upornikov z antinimi državami prav zelo neljuba. Vsa ruska južna meja je pravzaprav manj trdna, ako bi jo mogla ogrožati intervencija z morske .strani. V ukrajinski južnr Rusiji, v ozemlju ob Donu in Don-cu ter v severni Kavkaziji se morda sovjetski gospodje še vedno hoje nastopa belih generalov. V Transkavkaziji bi bilo mogoče « črn am o rs k" strani ogrožati da-ntfšnji položaj v Gruziji ali Geor-giji ter v Armeniji; obe ti dve sovjetski r»»publiki imata namreč se svoji *tari vladi v emigraciji v Evropi, ki še nista resignirali na samostojnost.
Najxmled je tu še Romunija, ki je izrazita nasprotnica sovjetske Rusije; tudi Romunija hi mogla dohiti preko Črnega morja j*>-moč iz zapadne Evrope, kadar bi se borila zoper Moskvo.
Vse te možnosti hoče imeti Ru-i»ija odstranjene. Imeti hoče kljue do svojih južnih mej v svojih rokah in ta ključ so ravno carigrajske ožine. Ako so Dardanele sovražniku z .stran morja zaprte, tedaj ni nikjer ob .Črnem morju soseda, ki bi se mogel meriti z Rusijo, ali vsaj, ki bi mogel napasti Rusijo z upanjem na uspeh. Zvezo s Turčijo smatrajo očivia-iio v Moskvi kot za zelo trdno in zanesljivo, ko ji s tako odločno stjo presojajo odvažna vrata v čuvanje. Vsekakor pa smatrajo za svojo poglavitno nalogo, da odstranijo angleške vojne ladje izpred Carigrada.
Nekdaj se je smatrala Rudija za defenzivo na Črnem morju dovolj močno; takrat so smatrali v Petrogradu Dardanele kot vrata v svet iz Rusije, ne iz sveta v Rusijo, kakor danes. Zato je bila ruska politika v carigrajskein vpra šanju ofenzivna.
Ti momenti nam tudi razjasnijo, zakaj se Romunija tako trdno sklepa v dardanel. vprašanju Anglije. Romunski interesi so ravno nasprotni ruskim; Romunija se noče dati zakleniti v rusko interno morje.
Boji za svobodo morskih ožin v raznem pojmovanju te besede bodo torej bržčas še dolgotrajni. Tudi lausannska konferenca jih ne bo zaključila definitivno. pa naj zmaga potem že to ali ono •taliiče, zlasti pa, ee se obistinijo-najnovejše vesti, ki vedo povedati, da je angleški diplomaciji uspelo zrahljati rusko - turško zvezo in sprijazniti Turke z angleškimi predlogi.
Z-
Karo! XIL pri Lustasnu.
Zasledujoč Avgusta Močnega pride Karol na Saško. Peljali so ga na bojiiče pri Luetzenu. kjer je "oil plulel njegov veliki prednik Gustav Adolf. Rekel je: — Prizadeval sem si živeti kakor moj nepozabni prednik; Bog mi bo morebiti kdaj podelil tudi tako slavno smrt. — Ni slutil, da s* mu bo ta želja tako natančno
iiDolnila.
" 11 ™ 1
Kateri pravilni stvor si ne želi dolgega obstanka? Pri človeku se izraža ta težnja v neštetih obrazcih, s katerimi si vzajemno voščimo visoko starost. Pri Slovanih: živio, ali žije itd., pri Romanih: viva t, vive itd.; pri Flamcih — lank levem itd. Kot otroci smo poznali slično formulo za tepežrka nje kakor Nemci, pri katerih je izvanjala v željo: Langes Leben, Sechserl geben!
Učenjaki so se že trudili, da bi ta beseda meso post 1a. Nedavno tega se je mnogo pi_ lo o delovanji! ruskega zdravnika Voro-nova, ki je v Parizu pomladil več oseb po svojem kirurškem načinu, vcepiv£.i jim opičje žleze. — To dni pa je zaslovela teorija o 1 ulgovečnosti, kakor si jo je zamislil Američan dr. Mac Ellen Holstein. Njegovo knjigo je po-francozil kritik in romanopisec Florijan Parmentier, ki pravi v uvodu, da je prišedši napol mrtev iz bolnice, v štirih letih po IIoI-steinovu metodi docela okreval in se okrepil.
Kakšna je ta metoda ? Preprosta ter obenem zamotana. Preprosta, ker se največ obrača na duha, kakor metoda francoskega ozdravljalca Coue-ta, ki je zadnje čase zbral veliko .pristašev avtosugestije po vsem svetu. — Dr. Hulstein trdi. da cesto umiramo samo zaradi tega, ker tako hočemo, ker smo preverjeni, da človek ne more živeti nad osemdeset left. Po njegovem mnenju bi lahko dosegli do stopetdeset et. Tej dobi so se močno pribli žali Anglež Thomas Parr in Ame-rikanec John Shell. V sredi proš-lega veka pa jo je neki Rus daleč presegel. Pred meseci smo čitali. da so Turki poslali v Pariz kot kuriozum 1471etnega Djura Šem-JLna, ki bi bil rad videl "mladeniča'* Clcnnenceaua. Semdin je aoma iz Macedonije, kjer baje visoka starost ni baš redka stvar, :akor tudi na otoku Madagaskarja.
Te izjeme bi postale pravilo, če bi se ljudem dopovedalo, kateri uački življenja zagotovi dovršeno delovanje organizma. — Tu pa se pričenjajo težkoče. Torej Trvti pogoj: ohraniti mirno kri, živeti brez skitoi. V ta namen svetuje naš apostol: proč od politike! Kdor pa bi se hotel otresti vseh brig in doseči ono ljubeznivo euforijo, bi moral imeti zasi-;uraiQ obstoj. Kajti če zvečer lahko s pridom ponavljaš: — O-zdravljen sem, rešen sem, uspel boon, — ne moreš učinkovito mr-.nraiti: — Jurtri mi ne bo treba jestL
Oglejmo si nekaj higijenskih navodil. Pazite na svojo hrano, le jejte preveč mesa, umivajte si elo in zobe. ogibajte se alkoho-izma, raznih dražil, spolne ne-zmernosti. Te sledeče propise bi utegnil izvajati kvečjemu "pri-liodnjak". ki zgolj od obresti živi; prebudi se okoli sedmih, poleži še četrt ure v postelji, opravi vrsto športnih gibov, napravi se, zajutrkuj. pojdi peš na delo, de-aj štiri ure. vrni se k obedu. — Po jedi miruj petnajst minut, poem se sprehajaj ali se igraj z otroci; nato odidi na delo. Pet ur napora z nekoliko odmora po četrt pre. Kakor vidite, vam Hoist einov vzpored nudi dolgo, enolično životarjenje. saj odsvetuje deherno stra.st. Marsikdo si je izbral že drugi program: živeti kratko, pa sladko!
Karel XII, in grenadir.
Petru se je v vojni s Karolom pozimi 1707 — 08 zelo slabo godilo; hotel je skleniti mir in je poslal k nasprotniku poljskega plemiča. Karol, navajen narekovati mirovne pogoje v glavnih mestih, ga noče poslušati in pravi:
—	Pogajal se bom s carjem v Moskvi.
Ko so Petru naznanili ponosni odgovor, je ravno tako ponosno odgovoril:
—	Moj brat Karol hoče vedno posnemati Aleksandra, a jaz u-
pam. da v meni ne bo našel Dari-j*.
10 LETNA DEKLICA UMORJENA V BROOKLYN!?
r
'I
v
Mnogi ljudje, tudi taki, ki niso> I državah,, prinaša s seboj dragu-redni trgovci, dobivajo marsikdaj j lje ali isuake predmete za osebno kako pošiljatev iz inozemstva, za j kmčanjjc v vrednosti od $300 ali katero treba plačati uvozno ca- več in *jih proda tekom treh let rino. Ravnotako imajo potniki, po pr; -hodu v Združene države, prihajajoči v Ameriko. večkrat s; treba plačati tedaj carino po oni seboj predmete, ki jih je treba j lestvi siy ki je v veljavi za časa prijaviti carinarjem. Radi tega je prodaje. Kar se tiče ljudi, nasta-
ja ko važno, da se zna, kaki predmeti so prosti carine; za vse druge pa treba plačati primerno sa-rino.
ujeiah v Zdrluženih državah, ki se vračajo iz potovanja po ino-zenstvu. smejo isti pjinesti na-z»<J vse osebne in hišne predme-

našem listu je bilo naširoko poročano o nepojasnjenem umoru desetletne Tcreze McCart h v. Ko se je njena mati vrnila zvečer domov, je našla otro ka sredi sobe na tleh s prestreljenimi prsi. Na sliki je poleg nje njen oče.
Sledeči predmeti so prosti vsa- t*\ ki so jih odnesli s seboj iz Zdr. ke carine:	/držav, ne da bi plačali nikake ca-
Knjige in brošure, tiskane po-J rine in to brez ozira na vrednost polnoma ali poglavitno v kate-T dotičnih predmetov ; treba seveda •omsibodi jeziku razun v angle-* dokazati, identiteto dotičnili pred ščini.	j metov. Ravnotako ni treba tem
Knjige, knjižnice, navadne in j potnikom vračajočim se v Ame-primerno pohištvo in enaki prcrl- riko. plačati carine za predmete, meti za hišno rabo., ki so lastninfi kupljene v inozemstvu za osebno osev ali družin. prihajajočih '.zlaH hišno rabo oziroma kot spo-mozemstva. ak o so dotieniki te lninek ali kurioziteta. ako ti pred-
meti ne presegajo vrednost $100. ako pa so' kupljeni v trgovske svrhe. treba plačati carino.
predmete zares rabili* v inoztim-itvu skozi leto dni m ako jih ne uvažajo za kako drugo osebo ali v svrho proda jc.
Osebni predmeti — ne pa trgovsko blago — državljanov Zdr. držav, ki so umrli v inozemstvu.
Osebne knjige in obrtne ali poklicne priprave in orodja v dejanski posesti oseb, ki se prise-I ju jejo v Združene državo. ako
Razun zgoraj omenjenih predmetov in slučajev, treba plačati carino za vsako blago, ki se uvaža v Združene države. Ameriška tarifa je odstotna lestvica ad valorem; t. j. carina znaša določen odstotek inozemske ali izvozne vrednosti dotične ga predmeta
NA2MAMXL0 IN ZAHVALA.
Tužaiifn srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem sirom A-merike žalostno vest. da je po večletni proletarski bolezni za vedno zatismla svoje oči moja ljubljena s< »pi-ega
MARY BELE
v starosti 40 let. Doma je bila ". Menrškc va_si. fare Toplice. Dolenjsko. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v Jenny bind. Ark., due .V decembra 1!>22 na katoliško pokopališče v Fort Smith. Ark.
Prav lepo se zahvaljujem vsem, ki so darovali krasne venec m cvetlice, posebno pa diužini Ter-•ek hi Smergut. Enako še zahvaljujem Mary Lavr>n in !.. Sap t-uik. k; ?-fa st.-la ob njeni smrti meni v tolažbo in za obilni obisk pri mrtvaškem'odi u ter za spremite, v k zadnjemu p n-itku. L-epa hvala društvu št. :IS SSPZ za darovani vence ter v-cut bratom in •restrain, ki str se udeležili pntrre ba. ker i.na j«- l»ila d j >v«»j«> - mrli zvesta čhiirea zgoraj omenjenega društva. Tukaj zapušča mene žalujočega .s 'pjv-jra. v starem kraju <>a enega pop Ibrata.
Pucivaj mirno v hladni ameriški zemlji!
John Bele, žaluj« vi - »prog. (3-4—1)
0 novem zakonu in ženstvu Nevarni špirit.
Pola ga na emancipacija žensk, j Peter Veliki je hotel Rusijo — ki se je vršila tekom poslednjega ! modernizirati. Ustanovil je leta stoletja, se bo morala nadaljevati ' 1724 tudi cesarsko akademijo in
preden se ženske docela osvobode podedovanih bremen in vsega moškega zatiranja. Tajiti ni. rta so dosegle že velike uspehe. — <r.orda večje, nego prejšnjih tisoč in tisoč let. Napredek indu-strialnega. sistema, ki vobče tako ežko leži na človeštvu, je prinesel ženski gotove izdatne koristi. Ženska gospodarska odvisnost je napredpvala toliko, da štore celi razredi žensk lahko kar hočejo ter so neodvisne od naklonjenosti moških. Možiti se jim ni treba, ako se nočejo, ker si lahko kruh služijo same z lastnim delom po svojih delarnah in pisarnah. — Njihove babice so bile v tem ozi-ru dosti na slabšem. Ako so babice možitev zamudile, niso prenašale le sramote starega devl-štva, nego jim je cesto grozil pravi glad. Samica ni uživala nobenega spoštovanja. Morala je odit* ali v samostan, ali pa uživati naduto pokroviteljstvo, ki je bilo rav tako grenko kakor miloščina. Naraščajoča gospnlarska ne odvisnost ženstva se kaže tudi v /edno manjšem številu porok in porodov. Ženskam dandanes zakon ni več rešitev ali celo raj. ka kor je bil zakon babicam iii prababicam. Današnje ženske zalite vajo več in se zato pomišljajo sto piti v zvezo, ki jim ne ponuja izdatno ugodnejšega stališča, nego jim ga nudi samski stan. Pred sto leti je smatrala ženska zakon eeJo z možem petega razreda za boljši, nego samstvo. Ta nazor se >brača narobe. Vobče se ženske se vedno rajše može, nego da bi trdo delale, toda vedno več je žensk, ki začno uvide vat i. da daje delo lahko večjo zadovoljnost nego prisiljen zakon. Svoboda je ▼redna največ. Med temi je več hrupnih propagandist^, sufražetk in drugih, ki naravnost hujskajo proti zakonu in porodom. Večina pa je mirna in resna, tiho dela in živi častno. Te so moškim najljubše in najbolj vabljive. Marsikatera bivša samostojna ženska uradnica, učiteljica, umetnica, da nes bridko obžaluje, da se je vdala aatfožu. ki mu je dekla in porodni stroj. jZato je danes tudi več ločitev zakona, ker se ženske lažje vračajo v svobodo.
Bndti fašisti.
V Carigradu so ustanovili ruski begunci fašistovsko organizacijo po vzoru laških fašistov. •— Dve drugi središči ruske fašistov-ske organizacije se nahajata v So-, fiji in Beogradu. Tako trde laski listi.
jo bogato obdaril. Cesarica Elizabeta je podporo še povišala. V nekem poslopju akademije je bi-a spravljena velika zbirka naravoslovnih predmetov vseh vrst, veliko aparatov in4 izbrana dragocena knjižnica. Leta 1749 nastane v tem poslopju hud požar. Vojaki bližnje vojašnice gasijo, kar se je dalo. in res se jim posreči rešiti najvažnejše stvari.
Med temi je bilo tudi kakih štirideset steklenih posod z raznimi živalmi, namočenimi v špiritu: kače, krastače, salamandri, tra-vulje itd. To se pravi, ko so steklenice odprli, so golazen dobili še vso, špirit je bil pa izginil.
Polkovnik skliče moštvo in vpraša, kje je špirit. Okoli osemdeset vojakov stopi iz vrste, pravijo, da so na povelje podčastnica špirit izpili.
—	Vi ste to zapovedali? — vpraša polkovnik podčastnika.
—	Da. — odvrne ta, — zapove-dal sem, pa tudi sam sem jim dal lober vzgled in popil kolikor som mogel.
—	Zakaj pa?
—	Spirit se rad vname. Steklene pohode z dragoceno vsebino
mo torej veliko lažje rešili skozi plamen in iskre, če smo preje odstranili špirit s tem, da smo ga popili.
Polkovnik se je prisrčno smejal in je poročal o stvari tudi na dvoru. Eliazbeta je polna občudovanja vzkliknila:
—	Kakšno junaštvo! Kolikega poguma je treba, popiti špirit, v katerem se je nahajala taka gnusna golazen. Ti vojaki res zaslužijo mojo hvaJežnost.
Pa so jih bogato obdarovali.
Vojaki pa niso nič vedeli o junaštvu in so rekli, da je bilo to najboljše žganje, kar so ga sploh kdaj pili.
so te premete posedovali in rabili Ako je razlika med inozemsko ee
v inozemstvu.	no in izvozno ceno, se jemlje za
Oblačila, predmeti za osebno i poti I ago vedno ono vrednost, k
kinčanje, toaletni predmeti in drujje^ večja. Glede nekaterih pred
ge take osebne stvari onih oseb, j metov treba zraven odstotka n
i ki prihajajo v Združene države: inozemski vrednosti plačati še po-
dotični predmeti pa so carine pro- sebno stalno pristojbino.
sti le pod pogojem, da jih je pot- Na primer — po tarifi od let?
nik zares posedoval za časa svo-; 1922 — treba plačati |a pavolna
jega odhoda iz inozemske dežele i ta oblačila 35 odstotkov inozem-
ali ix)prej in da so potrebni in ske vrednosti, za volnena oblači
primerni za njegovo rabo in tudi čila pa 40—50 odsto inozemsk«
namenjeni le za isto; ako so taki j vrednosti in še zraven 30 do '4
predmeti namenjeni za druge o- centov za vsak funt. Za ženskt
sebe ali za prodajo, jjotem treba \ usnjene rokavice treba plačat:
plačati carino za iste. Glede teh i kot carino 50—70 odt. in še zra
osebnih predmetov pa veljajo ne- ven $4.00 za vsak tucat. Za goda-
ke izjeme: Ako oseba, ki nima'la se plačuje 40 odst., za igrače
svojega rednega bivališča v jZdr. 70 odst. in itd. % "' " i . i t
Razne vesti.
Različni nazori.	Goethe in major.
Leta 1848 so strmoglavili v Pa-! Pred bitko pri Jeni leta 1806. rizu kralja Ludovika Filipa. Hit- se je zbralo več častnikov v goro so sestavili lijsto kandidatov za' stilni; ' pogovarjali so se tudi, začasno vlado; treba jo je bilo ' kje kdo stanuje, naznaniti ljudstvu in predsednik' — Mene so dali k bolj postar-zbornice Marrast je izročil listo nemu možu, piše se Goethe ali
Karol XSL in Kiga.
Nekoč je Karol. prestolonaslednik na Švedskem, ogledoval slike v očetovi sobi Na eni je bilo naslikano ogrsko mesto, ki so ga bili Turki vzeli cesarju, na drugi pa mesto Riga, ki je bilo tacaš v švedskih rokah. Pod sliko ogrskega mesta je bil citiran Jobov izrek : — Bog mi ga je dal, Bog mi ga je vzel, blagoslovljeno bodi njegovo ime. — Ko čita deček te besede, hitro prime za svinčnik in zapiie pod sliko Rige: — Bog nam jo je dal, a vrag nam je se bo vseL — Vrag je res ni vzel, pač pa Rosi.
Lamartinu, pesniku in politiJm, ter ga prosil, naj jo prečita na glas.
—	Ne moreni, — pravi Lamar-tine.
—	Zakaj ne?
—	Ker je moje ime na listi.
—	Dobro, naj jo pa Cretmieux prečita. — Ta je bil advokat in tudi politik. A tudi ta se brani.
—	Zakaj ne čitašf — ga vpraša Lamartine.
—	Zato ker ni mojega imena med kandidati
Špartanska mati.
Ko so nekemu Špartancu' očitali bojazljivost, mu je mati rekla:
—	Slabo govorijo o tebi; popravi to, naredi konec govoricam ali pa uniči samega sebe.
Anglija in svat.
Že v IS. stoletju so se čutili Angleži gospodarjem sveta. Angleški državnik Fox je obedoval pri nekem francoskem grofu. — Po obedu gre družba v stransko sobo, kjer je visela na steni veli-kq svetovna karta.
'— Kako je to mogoče, — pravi grof in pokale na Anglijo, — da tako mala deželica gospoduje skoraj polovici sveta f
Fox odvrne: — Ta deželica je sa nas samo mimogrede stanovanja, prava Anglija je pa eeli svet.
Ko je bil Napoleon star dve leti, so ga dali krstiti To je bilo 1. 1771. Boter ga je držal nad krstnim kamnom, a deček se je upiral na vso moč, brcal z nogami, mahal s rokami in ni kotel poklekniti « drugimi vred pred oltar. — Ko ga. je doWvoik bot*l poikro-piti s vodo, je deček vpU= r— Ne mo smotiti! — Seijc aan seveda ftiso-mofliispolniti
Gete, ne vem natančno, — pravi neki major.
—	A to je oni slavni Goethe, — reče mlad častnik.
Kajor de na to: — Ne vem, ali jc slaven ali ne, me ne zanima; a mož je videti Še dosti izobražen, sem ga vprašal o tem in onem, in videti je, da se da ž njim govoriti.
Katarina II. in pevka.
Slovita pevka Gabrielli je zahtevala od Katarine za par nastopov 5000 zlatov. Carica je bila vsa iz sebe, začudeno je rekla:
—	Take svote ne dobi noben moj maršal.
Ponosna pevka pa nato: — Veličanstvo, pa maršalom zapovej-te, naj pojo.
General Vendome.
General Vendome je znan iz španske nasledstvene vojne, in se je hotel peljati nekoč s pošto. — Da bi bolj udobno potoval, pošlje kar po dva vozna listka. — Bom vsaj lahko dihal, — si misli.. Služabnik pride domov in prinese dva listka: enega za prostor v poiti, drugega za prostor poleg MfrU-
Visoko nadstropje.
Francozje so poslali na dvor angleškega kralja Jakoba I. ja-ko nerodnega poslanika, ki ni ami-prav nobenega takta. Osebno je bil pa velikan. Nevoljen vpraša kralj slavnega filozofa Bacona Verulamskega: — Kaj mislite o novem poslaniku? — Jako velik je in lepo rejen, — se modrijan izogne. — Ne, ne mislim tako, kaj mislite o njegovih duševnih zmožnostih T — Veličanstvo, nekateri ljudje so taki kot večnadstropne hiše, najvišje nadstropje je navadno najslabše in najklavrnejše opremljeno. .
NAZNANILO IN ZAHVALA
Ti.žnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem' in znancem ža-lostiio ve-1 o izgubi moje ljrtbljeiie soproge
BERGITE SIMONČIČ roj. Veber, katera je za vodno zatisnila i v sredo dne 13. decembra 1922 ob eni uri zjutraj v starosti 4:{ let.
Pokojna je bila rojena v Zagorju Sa\ii. Pogreb j»* vršil iz hLše žalosti dne 15. dec. na tukajšnje katoliško pokopališče sv. Viiieenca.
Prav lepo se zahvalim družini Borise k, Mrs. Podvršek, Mrs. Kast elo. Mrs. Jane in Mrs. (»orišek za krasu.- vence, ki so jih položili na krsto v zadnji pozdrav. Prav posebno se pa zahvaljujem družini Fr. Dular za njihovo vsestransko .jMfcttrežlM«. ki so jo izkazali v eflsu njene ibolezni in *u£rti ter ka /njihovo tolažlio nunii. Zahvaljujem se vsem za obilni obisk ob mrtvaškem odini in za spremite v k zadnjemu počitku.
Tukaj zapušča mene žalujočega soproga, v stari domovini pa mater.
Pfwivaj initaio 111 rahla naj ti bo ameriška gruda!
Zal Ujoei s»<pro«5:
Joe Simončič.
LiTiKalle. H!., 27. dee. 1922.
ZASTAVE!
Najnovejie zastave, bandera. r«ff;ilij£-izdeluje nad 15 let Vaš rojak, pišite mu po načrte na naslov; IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh. Pa.
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
fie je poklic »n Paln-Ezpeller na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizma, živčna potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega linimenta ter Pristni Paln-Ezpeller 8IDEO varnostno znamko. Vse drago je ponaredba. 35c in 70c. v lekarnah ali od
F. AD. RICHTER & CO. lM-114 SmA 4tk St., BreoUya, N. T.
ga vdrgnite noti naio
Knjiga za dolge zimske večere.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, sale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov. Naročite ga še danes.
i SLOVENIC PUBLISHING CO.
<2 Ccritandt St, New York
SV Dobe se tudi prt zastopnikih ar Glas Naroda.

KAPITAN BLOOD
H J E O O V A ODISEJA,
Spisal Rafael SabatinL
Za "Glas Naroda" preval O. P.
87
(Nadaljevanje.)
— Zdi ^e mi, da ^t«- ni i v svojem naziranju, — je rekel baron h kislim usmevom.	"
Kapitan Bltxxl se je na glas zasmejal. V trenutku je spoznal mudi, ki so se j»odile po glavi generala. Ošabno obnašanje tega odposlanca franeoskega kralja ga je tako zmedlo, tfa je šele tedaj spoznal kramar^kega in malenkostnega duha tega predstavitelja francoskega kraljsiva. Raditega se je smejal, ker ni mogel storiti ničesar drugega. Njegov »meh pa je predstavljal več jeze kot pa zaničevanja. Varal je samega sebe z mislijo, da se je odpovedal piratstvu. Prepričanje, da je ta francoska služba brez madeža piratstva. je bil edini nagib, radi katerega jo je sprejel. Tukaj pa je bil ta ošabni in domišljavi plemenita«, ki se je zmerjal generalom armad cele Francije, a vendar predlagal tatinski in roparski pohod, ki ni mogel pomenjati nič drugega kot navadno piratstvo, pod krinko legitimnega vojevanja.	.
M. de Rivarol, ki ni poznal vzroka te veselosti, se je vzravnal ter nagubil čelo.
—	fZakaj se smejete, gospod?
—	Ker sem ravnokar razkril ironijo, ki je skrajno komična. Vi, go s {h >d baron, general kraljevih armad na kopnem in na morju v celi Ameriki, predlagate podjetje, ki je izključno piratskega. bukanirsk« ga značaja, »laz. ki sem v resnici bukanir, pa sem predlagal podjetje, ki bi v resnici pripomoglo k vzdržanju časti Francije. trotovo boste priznali, da je to skrajno komično.
M. de Rivarol pa ni hotel priznati ničesar takega. Bil je nasprotno skrajno srdit. Skočil je na noge in z njim vred je vstal vsakdo, ki je bil navzoč v sobi. z edino izjemo M. de Cussy, ki jt obsedel na svojem stolu, s škodoželjnim usmevom krog svojih ustnic. Tudi on je pričel sedaj citati v duši gospoda barona kot v odprti knjigi in ko je čital. ga je pričel zaničevati.
—	.M. le filibuster. — je zagrmel baron. — meni se zdi. da vas moram zopet opomniti, da sem jaz preti posta vi jeni vam častnik.
—	Predpostavljeni mi častnik! Vi! Sveto božje ime! Nič drugega niste kot navaden pirat* razbojnik. Izvedeli boste resnico za enkral in sieer pnxl vsemi temi gospodi, ki imajo čast služiti kra lju Francije. Meni. bukaiiirju. piratu in razbojniku, je bilo usojeno nastopiti tukaj ter vara povedati, kaj je v interesu francoske časti in francoske krone. Vi, katerega je imenoval francoski kralj svojim generalom ter pooblaščencem, pa izdajate kraljevi denar proti naselbini, ki nima nobenega pomena ter ste pripravljeni prelivati francosko kri za zavzetje mesta, katerega ne morete držat! izključno le raditega. ker ste izvedeli, da je dosti zlata v Carta-geni in da se boste lahko obogatili s plenom. To je prav podobno skopuhu, ki je skušal barantati z nami glede našega deleža ter nas potisniti na stran potem, ko so bili členi že podpisani. Če nimam prav, naj reče tako M. de Cussy, Če nimam prav, naj se mi dokaže mojo krivico in prosil vas bom odpuščanja. Zaenkrat pa se hočem umakniti s tega posvetovanja. Nočem se še nadalje vdeleževa-ti vaših razprav. Sprejel sem službo francoskega kralja z namenom. da opravljam častno službo. Ne morem pa počastiti te službe k tem. da privolim v trošenje življenj in virov v pohodih proti naselbinam. ki nimajo nikake važnosti v pohodih, vprizorjenili izključno le v namenu plenjenja. Odgovornost za take sklepe morate prevzeti vi in izključno le vi saifti, gospod general. Želim le, da bi M. de Cussy sporočil moje naziranje ministrom Francije. Vsa nadaljna povelja bom pričakoval na krovu svoje ladje. Gospod baron, imam čas želiti vam zelo dober dan.
Odšel je ven in za njim njegovi trije kapitani, — ki so seveda domnevali, da je znorel.
M. de Rivarol je zijal kot riba, katero vržete na suho. Ta naga resnica ga je oropala govora. Ko se je zopet zavedel, se je moral zahvaliti nebesom, da je bil svet razpuščen vsled akcije kapitana Blooda samega. V svojem sdeu pa je občutil M. de Rivarol sramoto in obenem tudi srd. Maska je bila strgana z njegovega obraza in |>ostaI je predmet zaničevanja, — on, general kraljevih armad na kopnem in na morju v Ameriki.
Kljub temu pa so odjadrali proti Cartageni nekako sredi marca. Prostovoljci in črnci so ojačili sile, ki so stale pod direktnim poveljstvom M. de Kivarola,, na nekako tisoč in dvesto mož. Bil je mnenja, tla bo labko s temi zadržal bukanirje v redu in pokorščini.
Predstavljali so impozantno brodovje. katero je vodila zastavna ladja M. de Rivarola. Vietorieuse, noseča na krovu osemdeset topov. Vsaka nadaljnih štirih francoskih ladij je ibila najmanj tako silna kot Arabella Blooda, ki je imela štirideset topov. Tem so sledile nadaljne bukanirske ladje, Elizabeth, Lachesis in Athro-pos ter nekako ducat fregat, obloženih z zalogami za brodovje.
Malo je manjkalo, da se ni*o srečali na poti z brodovjem Ja-maice, katero je vodil j>olkovnik Bishop in ki je bilo na poti proti Tortugi.
Sedemindvajseto poglavje.
CARTAGENA.
Francosko brodovje je zagledalo Cartageno šele v prvih dneh aprila. potem ko je jv***vozilo Karibejsko morje, kljubujoč nasprotnim vetrovom. M. de Rivarol je tedaj sklical svet na krovu svoje zastavne ladje, da določi metoda napada.
—	Skrajno važno je. gospoda. — je rekel zbranim. — da presenetimo mesto, »e predno bi moglo misliti na obrambo in se predno bi moglo spraviti svoje zaklade v notranjost dežele. Vsled tega predlagam, da se izkrca zadostno silo severno od mesta, še danes zvečer. kakorh.itro bo nastopila tema. — Nato je obrazložil podrobnosti načrta, katerega je bil sestavil.
Njegov« izvajanja so |x*dušali z rešpektom in odobravanjem njegovr «'-a-tniki. zaničevalno kapitan Blood in brezbrižno ostali bukanirskl kapitani, ki so bili navzoči.
Kapitan Blood je bil edini med vsemi navzočimi, ki je natančno vedel, kaj se bo zgodilo. Dve leti nazaj je satn nameraval vpri-zoriti naval na to naselbino ter premotril takrat vse okoliščine, katere, je hotel sedaj razkriti.
Predlog gospoda barona je bil tak. kot ga lahko človek pričakuje «»d poveljnika, ki je črpal vse svoje poznavanje Cartagene
iz zemljevidov.
Svinjereja v Jugoslaviji.
Alfred P. Dennis, posebni zastopnik ameriškega Department of Commerce na Dunaju, priob-
čuje v "Commerce Reports*' sledeče poročilo o važnosti svinje-reje v Jugoslaviji:
V prejšnjih letih je bila Srbija važen faktor v mednarodni tr govini prašičjih produktov, in sc raditega domneva, da je Jugosla vija poklicana izvrševati gospo-Jujoč upi i v na tržišča v srednji Evropi. Skoraj 40 odstotkov orane zemlje v tej deželi je posvečeno pridelovanju koruze, in jugoslovanski bukovi in hrastovi goz-lovi dobavljajo zalogo želodov in žirov, iki omogočuje, da so prašiči toliko na boljšem glede krme. Zdi se, da je Jugoslavija edina dežele v Evropi, ki je v stanu vzrediti prašiče tako po ceni. kakor je to mogoče v takozvani koruzni pasmi Združenih držav. Ako uvažujemo naravne predno->ti in bližino Jugoslavije k sosednjim tržiščem, željnim po teh produktih, kot so ona Čelioslova-kije. Avstrije. Italije in Nemčije. •>otem treba reči. da teoretično je Jugoslavija v boljšem položaju, la obvladuje ta tržišča, kot so Združene države.
Vendar ni pričakovati v tej trgovini velikega razmaha v bližnji bodočnost L ker je jugoslovanska prašičja industrija popolnoma neorganizirana ; nima znanstveno upravljenih klavnic, ni udobnih ledenic, ni standardizacije onih •zdeb»kov, ki so prodajejo v inozemskih trgih na podlagi svoje kakovrsti. Prometne razmere so izmed najslabših v katerisibodi evropski deželi. Koruza, ki je slavna žitna žetev, se prideluje bolj za ljudsko hrano kot za živinsko krmoT Ako koruza dobro >brodi. dobivajo prašiči svoj delež* ako pa je letina slaba, se jim fa krma prikrajšuje. Danska svinjereja, ki je najbolj organizirana poljedelska industrija v Evro-pi, je popolnoma neodvisna od mačega žitnega pridelka, in tam ise ni cela zemlia' od severne?rd P* <e ne štedi z uvažanjem koruze Ido	^aja dosti razlikri-
-.a svinjerejo. Ideja, da bi se po I vala od razmer' ki Prevladujejo dabi letini uvažala koruza za kr- sedaJ v tropičnih krajih, kjer
Doba amfibij ali dvoživk.
Ta doba v razvoju zemlje se je pričela v času. ko so si pridobile številne morske živali kot žabe. krastače. salamandri in slično, -zmožnost živeti tudi na kopnem.
S tem hočemo izjaviti le na drug način, da se je pričela nova doba. kakorhitro so razvile te v vodi rojene živali organe, ki so jim omogočali življenje na kop. nem. Doba dvoživk ali amfibij je trajala dolgo in tekom te dobe so dvoživke obvladale celi svet. Slike rastlinskih oblik, ki so obstajale tekom dobe dvoživk ali amfibij, vidimo lahko vtisnjene v premog. Tekom te dobe so se pričeli zbirati skladi premoga. Na mestih, kjer leži sedaj premog, so stali v onih časih neprodirni gozdovi in iz ostnkov teh gozdov, iz njih lesnega materijala. je bil stvor jen premog.
V teh prazgodovinskih gozdovih so dvoživke izpopolnile svoja ^pljuča ter razvile noge, s kateri-.mi so se mogle kretati po zemiji. i Čudne sledove njih nog zapazimo lahko na kosih premoga v muzejih, prav kot da bi stopil človek ploščo m ^kega cementa, še predno se je >.rdil.
Po dolgi nadvladi pa so sc morale dvoživke umakniti novi vrsti bitij, kojili noge in pljuča so bila boljše prilogodena življenju na kopnem. Ta nova bitja so bili reptili ali plezavci.
Doba plezavcev je ustvarila bitja, katera bi smatrali sedaj na-
Luč in olje..
Perikles in modrijan Anaksa-
goras sta bila jako dobra prijatelja, Anaksagoras je bil tudi u-iitelj Periklejev. Ker se pa veliki atenski državnik vsled preobi-lih poslov ni mogel vedno zani-.liati za modrijana, sc je ta hotel ismrtitL Perikles zve o tem, hiti', januarja-k nekdanjemu učitelju in ga ro-, La Tounine, Han*. ti, naj se ohrani njemu in aten- ,0LJ,l?i!*rJa:. ski državi. Odgovor je bil: — hočeft luč, moraš prilivati olja.
Napoleonov vojak.

Kretanje parnikov - Shipping News
4. januarja:
Manchuria. Cherbourg in Hamburg-Mount Caroll. Hamburg.
5. januarja:
Hannover, Bremen.
januarja:
Mujrstic. Cherburg: Finland, Clierbourp in Antverp.
ski državi. Odgovor je bil: - Čc cSSS^SrS.afcS
oourg in Hamburg.
1. januarja: Huiu, Hamburg.
: 13 januarja.
'	.	l^apland .Cherbourg
V vojni z Nemčijo vpraša Na- i«. januarja: poleon vojaka:	Rochamb^u. Harra.
17. Januarja:
—	Kje je Potsdam t
—	Ne vem, na Nemškem pa gotovo ne, zato ker še nismo bili tam.
Preaident Adama. Cherbourg: Parla | '8. januarja:
j Mongolia; Cherbourg In Hamburg; Ta-i »rmin«. G«noa; Mount Clinton. Hamburg
Podiptsaaia bi rada zvedela, kje se S Jan"arJ. , _
'	» *' | America. Cherbourg In Premen: Olyra-
nahajata PETER K.UIZMAX. |Cherbourg: Conte Uucso. Genoa
star 60 let, in je že čez 10 let ; januarja:
V Ameriki, ter TOMAŽ KRIŽ- ! Berenjfuria. Cherbourg: Pittsburg. Cher-MAN. star 30 let, kateri je 10 Sour* in Bremen" let v Ameriki. Oba sta iz Imenja pri Kamniku. — Mirni Čeme, št. .'iS, ViC pri Ljubljani, Jug<»ila-viia.	(:{-4—1)
Ogbv.i naj sc mi moj prijatelj FRANK ZADEL, doma iz Jur-sn" list. 64 ipri Št. Petru na Krasu. PhmI ipar meseci se je nahajal v Rutilusdalc, Westmoreland County. Pa. Tja sem mu pisal, pa ni nobenega odgovora. Zato ga pi-OHrm. da mi p<*31jc svoj natančen naslov. — Anton Zadel. 1322 Oil Ion St. Rear. Pittsburgh, Pa.	(3-9—1)
OPOMIN.
, „ , . „ . . ... ., .. , Znance in prijatelje opominjam, ravnost stra.snim, ce bi jih videli. ,*n • ~ ,	,
J	da imam no nekoliko SI o vensko-
Ker so bila ta bitja doma na deželi, so se lahko daleč odstranila od vodnih tokov, dočlm so morale dvoživke živeti z eno nogo. v vodi in z drugo na kopnem.
Ko so se reptili razmnožili preko celega sveta, so izginile skoro vse vrste dvoživk. Skoro celo dobo so vladali reptili džungljam. kajti predstavljali so največja
M. januarja: Preaident Van Buren. Cherbourg.
M. januarja: Mlnnekahda. Cherbourg In Hamburg.
4ayern. Hamburg.
iT. januarja: Preaident Harding. Cherbourg In Bra-
-nen: Krvolond. Cherbourg In Antwerp:
Preaident Wlle**n. Trat.
a januarja: La L<orraine. Hatra
t*. januarja: Torek. Hamburg.
>0. januarja« Chicago. Havre.
II. Januarja: Preaident Polk. Cherbuorg; Orbita.
Cherbourg in Hamburg: Antonla. Cherbourg In Hnmhurr
jI. februarja:
Mount Clay, Cherbourg in Hamburg.
5.	februarja:
George Washington. CherDourg In Bro-■men.
3. februarja:
Zeeland. Cherbourg in Antwerp; Geo. Washington. Cherbourg in Ifrt-men.
6.	februarja:
L»i Etourtlonnais. Havre.
7.	februarja:
President Garfield. Cherbourg.
8.	februarja:
Colombo. I'.enoa: Manchuria. Cherbourg in Hamburg; Wuertemburg, Cherbourg in i Hamburg.
tO. februarja:
Olympic. Cherbourg: President Wilson. Trst; I*res. Roosevelt. Cherbourg in Bremen: Finland. Cherbourg in Antwerp: Noordam. 'Boulogne in Rotterddam.
13- februar)*.
Rcrengarla. Cherbourg; Canopic, Cherbourg in Bremen.
14.	februarja:
Pres. Monroe. Cherbourg.
15.	februarja:
Mount Carroll. Cherbouig in Hamburg.
17. februarja:
Pres. Arthur. Chest ourg In Bremen; Glulio Cesare. Genoa: N'ietv Amsterdam. Boulogne in Rotterdam.
20.	februarja: Rousilton, Havre.
21.	februarja:
France. Havre: Saponin. Cherbourg In Hamburg: Orduna. »""berhourg in lliiin-burg: Pres. Adams. Cherbourg.
22. februarja:
Mongolia. Cherbourg in Hamburg: Ilan-sa. Cherliourg Hi Hamburg
24. februarja:
Volendarti, Boulogne In Rotterdam; Pres. fitlmore. Cherbourg In Bremen.
28. februarja •
Con te Rosso, Gem>a; Pres. Van Buren, Cherbourg.
1 marca:
Minnekahda. Cherbourg in Hamburg. 3. marca:
Kroonland. f'herboiirg In Antwerp; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen. 7. marca: Par.s. Havre.
AN6MOH
Jugoslovanska vlada je dovolila, da sme
bitja, ki so ob onem času živela naznanilo. — Gregor Zobec,
Atnerikanskih Koledarjev ril Pra-;	a
Dik za leto 1923. Kateri jih še ni ;6,426JUgOSlOVailOV
mate, pfronim, obrnite se na mene, j ri.^.fj v .Ameriko zaeetkom iirilunliije-
ali jih ipa dobite pri John Petku , -a julija. Cunanl r-rta je najbolj hi-
( Por>l Ilall) v Gibbtowivu, Mont., trn za vaše rojake. Ua pridejo v Aine-
dokler mi zaloga ue poide. Ob rikn- Izseljenci, ki imajo listek za
enem prosim tudi One, katerim ie r""ar'1- morejo ,>ntovati takoj.ker sko-. „ . •	. .. ,	, ' |-;ii vsjik dan v mese<-u otlpluje kak par-
fiarocnina za Glae Naroda potekla. ^izEvrolK, rnn:inl ,,-t:, ima izvr<ino
naj se obrnejo na mene m jaz jim I „rovozno s1u/.1m, za Izseljenec Iz Jugusla-
vse preiteaio napravim, da se jim vije. tako <la jih spremlja kompanijski
list ne ustavi. Toliko v prijazno j zastopnik Jugoslovan, danima jo sitnosti.
na svetu.
Povsem lahko
'•topnik Glasa Naroda.
domnevamo, da
mo živine, bi se pa
smatrala v ! še vetln0 prevladujejo potomci o-
Moderne Egipčanke.
]„„„ i ,,:j;	_____, __ - : nih velikanskih reptilov.
Jugoslaviji za popolnoma neiz-1	1
vedi ji vo.	"
Ljudsko štetje od aprila 1922
pokazuje, da je bilo tedaj v Ju- i
goslaviji 3.087.020 prašičev v pri-
meri z 3.283,135 v aprilu letal Muslimanske lepotice v Egiptu 1921. Glasom uradnih podatkov sc mtkd vsemi Alahovimi ličerka-je to število tekom minolega po- i mi najhitreje in najuspešnejše o

PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! ZaKItlte Proti aalntaja
Za_ I Nobenih posebnih stroškov za to..
' Glede kart in drugih informacij vprašaj-—•„ • te najbližjega agen- i ul v vaaem mestu ali v okolici.

N ibivite si najboljšo za*>ito PREPREv-BA a MOŠKE Velika tuba 35c. Kit (4>a) $1 Vb lekarnarji ali
San-Y-Kit Dept: B 92 Beak man St.. New York PiSIte za okroinico.
letja še nadalje pojemalo, ko je postalo razvidno, da bo letina koruze zopet prekratka. Belgradska vlada je naložila na izvoz prašičev in svinjine tako visoke carine, da jc prodaja teli izdelkov v inozemstvo skoraj popolnoma pre nehala. Ameriška mast se more uvažati in se tndi zares uvaža v Jugoslavijo in prodaje dobička-nosno. Izvoz prašičjih produktov z Jugoslavije tekom druge polovice tega leta bo jaiko pičel vsled nalaganja visokih izvoznih carin Srbijanska prašičja industrija.
0	kateri se je mislilo, da si bo p koncu vojne hitro opomogla, j-bila sedaj zaprečena v svojem razmahu vsled slabe koruzne letine v dveh zaporednih'letih, ir konkurenca jugoslovanskih prašičjih produktov na tržiščih srednje Evrope ne igra nikake vloge. Kar se tiče bodočnosti, bo važnost te konkurence odvisna od uspeha koruznih letin, od izboljšanja prometnih sredstev in organizacije razpeeavanja. Boljša organizacija je dosegljiva potom krajevnih poljedelskih zadrug, ki so po voj-
j ni /vzniknile v vedno rastočem | številu, in prometna sredstva bo-| do brezdvomno napredovala. Na- j črt je že napravljen za normalno-| tirno železnico, 300 milj dolgo, ki | j bo vezala Bel grad z globoikovod-
1	nim jadranskim pristaniščem bli I bu Kotora.
tresajo trdili koranovih pretlpi- dolarji. Proti predložitvi od ame-
Vaši sorodniki, prijatelji in . znanci v starem krajo
kupijo vožnji listek za pot v Ameriko najugodneje z ameriškimi Rad l>i izvedel za svojega brata
"C O S U LIC H"
Direktna služba preko TRSTA in DUBROVNIK
Kabine 3. razreda, zn prihodnje odplutje
"PRES1DENTE WILSON"
27. januarja - - IT. marca
Tretji razred do Trsta ali Dubrovnika
$102 SO in davek. Oglasite s*- pri bližnjem agentu ali pr PHELPS BROS. 4 CO.. c. A. 4 w^ St.. M. Y.
V JUGOSLAVIJO
Red Star Line
la New Torka v Cherbourg In Antwerpen Lapland 13. Jan. — Zeeland 3. febr. Kroonland 27. lan. — Finland 10. tebr.
American Line
Ie New Torka v Cherbourg In Hamburg • Manchuria 4. |an—»Mongolia 18. jan. Minnekahda	razre^) 25. januarja
• Novi prostori tretjega raxreda.
White Star Line
la New Yorlca v Cherbourg In Bout-ham ptor.
Majestic 6. Jan.; 10, marca: 31. marca
(Največji parnlk na evetu.) Olympic 20. jan.: 10. febr.; 7. aprila Homeric 14. aprila: 5. maja: 26. maja
Dobra hrana. Zaprti prostori. Ugodna voinja v Ameriko ca va4e prijatelje. Oglasite ae pri krajevt.vm agentu aH Prt
POTNIŠKEM ODDELKU No. 1 Broadway.	New York.
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
sov. Niso več kakor dosmrtne jet nice zaklenjene v harem, temveč so v toliko eznancipirane, da po
riškega konzulata potrjenga lista ' za Ameriko mi lahko izplačamo j ameriški denar pri Jadranski I
lastni volji pohajajo na sprefao- j banki v Ljubljani ln v Zagrebu, de, v trgovine, se vozijo v odkri-! loda mesek za posameznega od-tih avtomobilih iu kočijah ter sc raslega potllika ne sme presegati pn kramljanju v moških druž-[3000 franco4jkih frankov, to je
protovrednost od približno $200.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu.poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 cen-protivrednost od približno $200. od sto.
Frank Sakser State Bank,
bah tie počutijo nič manj ugodno kakor koketne Evropejke. Vse to se jim nič več Ue šteje v zlo. Ene koranove naredbe pa se Egip čanke vendar strogo držijo: nosijo še vedno zastrta lica. Ampak pri lepoticah opravlja to nalogo prozorna tančica, ki le povečava čar temnih oči in priblačnost lepega lica. One pa, katerim mati narava ni dahnila lepote v obraz, so seveda konser vat i vne jše ter sc
ALOJZIJA BIZJAKA. Pral 3. meneči sc je nahajal v C hicago,	nam prej za pojasnila, ker
število priseljencev je omejeno.
Ako nameravata POTOVATI V STARI KRAJ, pi.Mte n im za po-
i.isnil«i, to bo v va^o lastno korist.
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York, N. Y
111 Prosim cenjene rojake, če ve
kdo za njegov naslov, naj nu rji blagovoli naznaniti, ali i>a liaj se sam javi. — John Bizjak, P. O. Box 58, Curtisville, Pa. (30-12—3-1)
Rad bi izvedel za naslov mojega
brata MATIJA LIČANA. Preti NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
4. meseci je delal v James City,
Cenjenim naročnikom "'Glasa
Pa., zdaj mi je neznano njegovo bivališče. Prosim cenjene roja-
Naroda" ▼ državi Ohio naznanja-
ke, da ga opozorijo na ta oglas, m0j jjfc t,0 0biftkal naa potoval-ako pa sam bere. ga prosim, da ^ Mstepnik
se mi javi. — John Lačan, 5412 j	ANTON fiTM^Tft
Dresden Alley, Pittshurgli, Pa.	Mr* ANTON BIMCIO,
kateri je pooblaščen nabirati na-
....	1 kratkih kril. prozornih nogavic in'
| Ako bo jugoslovanska svinje-. Aeguntnih čeveljčkov.
reja zares zagospodovala na ev- i	___
; rojakih tržiščih, se to utegne •
zgoditi le kot posledica počasne-	in PlfttOIL
ga razvoj«. jZeli se. da se ameri- ^ 3« trino« Dioniz P^tonn na
S ška izvozna trgovina masti in sla- j J**^6	"f^.- Tf i
............bi bodo ie glavo odsekali, — je
nme imaja^ajbhzj« bpdo^nost j	^^ modryan Kaeno-
raab
pmiitu- k rates na Svojo glavo in Tekel:
prekrivajo z gostejšo svilo ali pa ^ CortUndt St., New York, N. Y, s kitajskim krepom. Isto velja za vse egipčanske dame, ki so prekoračile petindvajseto leto. ker se to v Egiptu smatra za mejnik med mlado in starejšo žensko generacijo. Glede oblačenja muslimanskih žen ima koran sicer stroge predpise, ničesar pa ne o-menja o kvaliteti toalet. V ostalem pa je v Egiptu gotova stvar, da elegantne Egipčanke tozadevno že podajajo večjo važnost na predpise modnih novotarij, kakor pa na sam častljivi koran. V toaleti in kostumih namreč nikakor ne zaostajajo za evropskimi vrst-: nicami. posebno ne. kar se tiče
VELIKI
Kompletn'i svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in
kazalom. *
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
52
ijrt«
"GLAS NARODA"
82 Cortlaadt Street NEW YORK CITY
Kje je FRANK IIERVATIN? ročnino za nae list, zatoraj prosi-Pred tremi leti se jc nahajal v mo rojake, da mu bodo kolikor Valentine, Mont., kjer je prodal j mogoče naklonjeni, farmo. Za njegov naslov l>i rad ;	Slovenic Publishing Co
zvedel njegov brat: Joe Herva- j---
tin, R, P. D. 2, Forest City, Pa. advertise in -ou« naroda**.
navske prašičje industrije.
— Ne preje tokor mojo. — advertim in «ola» naroda*
Praktični Računar
Priročna iepna knjižica, ki ima ▼se kar je ▼ kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi m Isračnnjenje obresti.
Knjižica je trdo Tesana, stane
SLOVENIC PUBLISHING* 00. •2 Cortlandt Street : New York