Leto XV.
V Celju, dne 29. avgusta 1905. 1.
Stev. 68.
DOMOVINA
•redništvo je v Schlllerierih ulicah St. 8. — Dopisa blagovolit« frankirati, rokopisi m ne rraCajo.
Slovenskih sodnikov!
n.
Iz naših izvajanj v zadnji številki je razvidno, da smo trpeli Slovenci od nekdaj vsled zapostavljanja našega jezika pri sodiščih. Posebno bridko je občutil od nekdaj narod to kričečo krivico, ko si ni mogel — in si ne more — poiskati pravice v polni meri, ker se večinoma ni mogel sporazumeti z sodnikom. Naravno je torej, da se je ves boj za ravnopravnost pri sodiščih osredotočil v zahtevi, da mora vsak uradnik biti slovenščine popolnoma zmožen.
Kakor smo dejali, to je Taila naravna posledica razmer. Pri tem se je pa pozabljalo, da je sicer jezikovno znanje prvi predpogoj za dobro pravosodje, da pa samo pri tej zahtevi ne moremo in ne smemo ostati.
Saj je že silno dvomljiva tista „jezikovna' kvalifikacija", katero spoznavajo kot zadostno ljudje, kateri sami niso vešči našega jezika.
Glavni vzrok pa, radi katerega moramo zahtevati za sodnike domačine, je nezaupanje, katero se je razvilo v našem narodu do sodišč, kakoršna so danes. Zopet se sklicujemo na besede poslanca Ploja v zgoraj citiranem govoru:
,,K navedenim vzrokom se pridružuje še ta, | da se ti na Spodnjem Štajerskem imenovani sodniki ne znajo vedno vzdržavati narodnih nasprotstev. da žal le premnogokrat pozabljajo, da morajo biti stranke, katere iščejo pri sodnikih pravice, prepričane, da stoje res pred nepristranskim sodnikom, temveč se precej mnogokrat dajejo voditi od simpatij in antipatij".
Priznavamo, huda obdolžitev je izražena v 'navedenih besedah, in žalostno je, da so ravno te besede le preresnične. Dejstva govore.
Saj je znano, da se sodniki nemške narodnosti branijo govoriti slovenski, tudi če so jezika zmožni. Zapisniki se delajo le v nemščini, in tako se rajši riskira temeljitost postopanja, kakor pa da bi se govorilo v jeziku, ki je spričo jezi-
Izhaja dvakrat na ceilen, rsafe torek in petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in droge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina m pošilja upravništ-vu, plačaj« M vnaprej.
Za Inserate se plačuje 1 krono temeljno pristoJbfaN ter od vsake petit- vrsto po '20 vinarjev ca vsakokrat; za večjo inserate in mnogokratno inseriranje znaten popok
kovnega znanja strank edino mogoč. Zlasti se samonemške obtožnice državnih pravdništev. Samo ob sebi je umevno, da so stranke tako v svojih pravicah prikrajšane.
Vrh tega kažejo ti ljudstvu tuji sodniki tako mržnjo do slovenskega^ jezika, da se je razvfj v priprostem ljudstvu prepričanje, da se ne n ■• re doseči ugodna razsodba, če se ne ustreže uradniku z nemško govo. ico. Koliko je slučajev, da prosi kmet odvetnika, naj govori pri sodniji nemški, češ, da sicer ne bo dosegel ničesar.
Ali si je mogoče misliti hujše obsodbe našega pravosodja, kakor je to uverjenje ljudstva, da sodnik ne bo razsodil, kakor mu veleva vest in postava, ampak da bo sodil tako, kakor mu bo velel njegov nemško-nacionalni čut.
In reči moramo, da to ljudsko prepričanje nikakor ni neosnovano.
Kako dolgo pa je,še tega, kar je v Celovcu izrekel sodnik razsodbo na podlagi obravnave, v kateri je tožnik tolmačil ojbtolžc'nftfeve izpovedbe?
Kako dolgo je ^oga.. kar je nek preiskovalni sodnik ...... nevešč" slovenščine ' pro-
tokoliral obdolženčevo izpovedbo tako krivo, da je celo celjski državni pravdnik zahteval, da se dotičnika zasliši še enkrat in se sestavi slovenski zapisnik.
Zloglasni slučaj Bratuša, ki je ponemčevalni sistem pri sodiščih zvedel popolnoma ad absurdum, je še vsem v spominu.
Ljudstvo ni slepo in dobro vidi, kako se mnogokrat lomi zakon in pravica ravno od tistih, ki so postavljeni zato, da jo branijo.
Kaj naj rečemo dalje k ponemčevalnemu nastopu tistih sodnikov, ki bi radi s pomočjo čl. XIX. prisilili slovenske občine k nemškemu uradovanju, kakor se je ravno pred nedavnim časom dogodila cela vrsta slučajev. Ljudskega zaupanja to nastopanje gotovo ni pomnožilo.
Pri nas so razmere zelo napete, volilni boji so na dnevnem redu, in kako ti boji razburjajo, to ve vsakdo, ki je bil kdaj na takih vročih tleh. Kaj vidimo spet pri teh bojih? Nemški sodnik nikdar ne pozabi, da je v prvi vrsti Nemec, in stoji tudi vedno v nemških vrstah. Da, celo aktivno se udeležuje boja za nemštvo v slovenskih okrajih. Saj vendar skoro v vseh naših mestih in trgih živi nemštvo po milosti vlade, ki jim pošilja nemške uradnike.
Kako naj potem zopet Slovenec zaupa sodniku, katerega vidi strastno bojujočega se v nasprotnih vrstah ?
Skoro vsak hudi volilni boj ima posledice pri sodnijah. Ali potem naravnost vnebovpijoče, če sodi nasprotnik nasprotnika? In ne samo takrat, tudi pozneje se zaupanje težko, težko zopet pridobi. Znan nam je kraj, kjer Slovenci raje ne hodijo iskat pravice k sodniji, dokler se le količkaj da, ker vedo, da je sodnik strasten nasprotnik slovenstva, in so uverjeni, da bo to nasprotstvo našlo izraz tudi v postopanju in sodbi.
Doživeli smo slučaje, ko je sodnik med obravnavo kazal skrajno mržnjo do slovenske narodnosti, da, ugodilo se je, da je sodnik žalil narodni čut obtožencev celo takrat, ko je razglašal razsodbo „v imenu Nj. Veličanstva".
Kako vse drugače pač postopajo slovenski uradniki tudi v popolnoma slovenskih krajih!
Celo ministrski predsednik baron Gautsch je izrecno priznal potrebo ljudskega zaupanja do sodišč, ko je izgovoril besede: „. . . pač pa mislim, da se mora vendar enkrat storiti kak korak, ki privede do zboljšanja razmer. Kajti dobro vem, da je zaupanje ljudstva napram uradnikom bistvenega pomena za celo upravo in pravosodje-" („... aber immerhin glaube ich, dass endlich einmal damit begonnen werden muss, einen Schritt zu tun, welcher eine Anderung der Verhaltnisse herbei-fiihrt. Denn ich verkenne nicht, dass das .Vertrauen der BevOlkerung zu den Beamten fiir die gesamte
I LISTEK.
Opatija.
Potopisna Črtica. Spisal Ivan Jakše.
I I Brzo je plula ponosna „Liburnija" z učiteljskimi izletniki iz Pulja proti Opatiji. Mogočno kje rezala valove ter puščala dolgo, penečo sled za seboj. Že se je napravil mrak, ko smo pluli po nevarnem kvarnerskem prelivu. Ižza otoka presa se je pojavila bliščeča svetloba ter razsvetlila njegove skalnate bregove. Vsi smo hiteli aa desno stran krova misleči, da vidimo elek-1 tričen svetilnik, ki nudi ladjam v kvarnerskem j prelivu varno zavetje. A varali smo se. Svetloba je postajala vedno večja in močnejša in naenkrat smo gledali bledo luno v vsej njeni krasoti na obzorju. Za onega, ki še ni gledal na morju vzhajajoče lune, je to nekaj čudovito krasnega. Nismo se mogli načuditi temu prizoru. Hiteli smo zopet na levo stran krova, da bi ne zamudili divnega pogleda na Opatijo. Parnik se je prvič ustavil v Lovrani. Ker je morje plitvo, ni jadral h kraju, ampak se je ustavil precej proč od obrežja. Iz Lovrane sta priplula do pamika dva čolna, katerih eden je sprejel pošto in blago,
drugi pa potnike, namenjene v Iko. Plavali smo zopet dalje. Bili smo še precej oddaljeni od Opatije, a že smo videli migljati neštevilne lučice električnih obločnic in žarnic opatijskih. Migljale so te neštevilne lučice ter odsevale v morju v mavričnih barvah. Zamislili smo se v to krasoto ter zrli nemo, kot bi zasnivali. Šele klic Opatija in vrvenje ljudstva na obrežju nas je zbudilo iz tega bajnega spanja.
Izstopili smo. Na molu so nas pričakovali opatijski tovariši, vrli Hrvatje. Zbrali smo se vsi skupaj ter se podali v „Grad hotel", kjer smo večerjali ter se nekoliko odpočili. Zapeli smo še par pesmi, potem se pa podali k počitku. Poprej smo se pa še dogovorili, da se snidemo drugo jutro v kavarni „Zora", kjer imajo opatijski Hrvatje in Slovenci svojo čitalnico. Moj tovariš R. se je podal spat, jaz pa sem raz balkona še dolgo časa sanjal o teh krasnih krajih ter zrl po morju tja proti otoku Krku ter hvalil Boga, da je vsaj ta košček avstrijske Riviere še slovanski.
Sladko smo spavali v tem biseru slovanske zemlje ter komaj pričakovali, da napoči jutro, da si ogledamo Opatijo. Ob določeni uri smo se zbrali v kavarni „Zora", kjer so nas že pričakovali vrli opatijski tovariši in par ondotnih Slo-
vencev, ki so nas vodili po' Opatiji ter nam razkazovali njene dragocene bisere.
Občina Volosko-Opatija je v hrvatskih rokah. Lahi in Nemci dosedaj sploh še niso poskusili postaviti svojih kandidatov. Na vprašanje, ali je v bodoče kaka nevarnost, da pride občina v tuje roke, mi je odgovoril opatijski tovariš: ,.Mi čuvamo Opatijo, kakor punčico v očesu, ali če se začne med nami tak bratomorni boj kakor na Slovenskem, je Opatija zgubljena za vedno". Da se čim prej uresniči nemški „Drang nach Osten", je ustanovil nemški „Schulvereiu" v Opatiji eno-razredno šolo, ki ima pa kaj malo otrok. Pa tudi Italijanom diši Opatija; zato so si ustanovili laško enorazrednico. Vrhu tega se nahaja še hrvatska dvorazrednica ter enorazrednica družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.
Sedaj je sezona v Opatiji pri koncu, a je tam še vedno do 2000 letoviščnikov. Na leto jih prihaja vseh skupaj do 25.000. Najrajši obiskujejo Opatijo Mažari, Čehi, Angleži, Francozi, Lahir Nemci in Rusi. V tem oziru je Opatija pravcati Babilon.	1
Za vsakovrstne udobnosti in ugodnosti tujcev skrbi letoviški odbor, ki obstoji iz odličnih opatijskih Hrvatov. Vsak tujec, ki se mudi v Opatiji več kot 48 ur, mora plačati letoviško takso.
Verwaltung und Rechtsprechung von wesentlicher Bedeutung ist"'.) (Govor min. predsednika Gautscha v posl. zbornici 21. junija 1905.)
Kako se strinjajo te besede z zadnjič navedenimi besedami ministra Kleina?
Poglejmo Nemce! Ali se njihove zahteve omejujejo na znanje jezika? Ali vsi ti uradniki, proti katerim nemško časopisje dan za dnevom hujska, morda ne znajo nemški? Gotovo znajo, toda Nemcem se gre zato, da dobe uradnike svoje narodnosti.
Naši sodni okraji so večjidel enojezični, druge narodnosti je v njih tako malo procentov, da skoro-ne pride v poštev. Koliko več pravice imamo torej mi zahtevati za te slovenske okraje slovenskih sodnikov.
„Ni dovolj, da je pravosodje nepristransko, pravosodje se mora obvarovati tudi pred samim sumom pristranosti", pravi nemški jurist.
Mi smemo in moramo zahtevati za slovensko ljudstvo slovenskih sodnikov, kajti to je edina pot, da se zopet rodi zaupanje naroda in da se dvigne naše pravosodje na stališče, na Kakoršnem je v drugih kulturnih državah.
Kako se ustanavlja prva slovenska meščanska šola!
Znano je. kako birokratsk, neukreten, počasen in bogsigavedi še kakšen je avstrijski vladni aparat, kadar ima ustanoviti slovenske šole. Vendarle bi marsikdo utegnil misliti, da Slovence ovirajo nemškutarske vlade samo v obmejnih krajih in da so na Kranjskem na boljšem. A temu ni tako! Tudi tam se ustanavljajo nijih-treba nemške šole z neko čudovito požrtvovalnostjo, slovenske šole pa se na celi črti ali zavračajo ali pa ovirajo. Kričeč, vnebovpijoč slučaj je oni prve slovenske postojnske meščanske šole. Na tak način bi niti med divjaki ne ustanavljali meščanske šole, kot se jo upajo državne šolske oblasti v kulturni provinci odlične Avstrije!
Pet let je že preteklo, odkarse ustanavlja prva slovenska meščanska šola v Postojni! Pet let je namreč že minulo, odkar je soglasno sklenil kranjski deželni zbor, da bo dežela plačevala učiteljstvo na tej šoli. Občina je obljubila dati brezplačno potrebne šolske prostore za toliko časa, da se reši vprašanje glede šolske stavbe.
Pred štirimi leti že bi torej lahko imeli Slovenci prvo meščansko šolo z maternim učnim jezikom. A vladni kurs, ta ponemčevalni sistem si je tudi v tem slučaju obvaroval svojo avtoriteto. Delale so se ovire nad oviro in šele letošnjo spomlad se je sestavil učni črtež, ki bi ga imelo odobriti naučno ministrstvo.
O odobrenju učnega načrta paše do danes ni ničesar znano in o kakem razpisu učiteljskih mest ni ne duha ne sluha. Vse kaže, da hočejo Slovence zopet za eno leto oškodovati, ali boljše rečeno: opehariti; kajti gospodje že štiri leta obljubujejo takojšnjo otvoritev šole.
Če bi drugod delali usdanovitvi meščanskih šol toliko težav, kot jih delajo našim ubogim šolskim oblastim, potrebovali bi npr. v kraljevini
Pred dvajsetimi leti ni bilo skoro ne duha ne sluha o sedanji Opatiji. Stala je samo mala cerkvica, v kateri se še dandanes služi služba božja v staroslovenskem jeziku ter par hiš. Prvi, ki se je začel zanimati za ta kraj, je bil Schiller, ravnatelj južne železnice, kateremu so postavili iz hvaležnosti lep bronast spomenik. Spomenik kaže doprsnega Schillerja, kateremu ponuja krasna devojka, predstavljajoča Opatijo lovorov venec.
Opatija sega takorekoč od Lovrane do Vo-loske; le pri Iki je ta dolga črta nekoliko pretrgana. Vzdiguje se od morja amfiteatralno na bližne višine. Opatijo tvorijo večinoma hoteli, katerih je nad petdeset ter mnoge vile, ena krasnejša od druge. Hoteli so zidani v najmodernejšem slogu ter so opremljeni z vsem kon-fortom, ki si ga človek sploh misliti in poželeti more. Ako tujec oboli, ima na razpolago 29 zdravnikov špecijalistov. Pri pošti, telefonu in brzojavu je 45 uradnikov, ki pa kaj težko izhajajo.
Nekaj kar ima Opatija in kar se sploh na celem svetu ne dobi, je umetno zgrajena pot ob morju. (Strandweg). Ta pot je vsekana v skale pet metrov nad morjem in je do tri metre široka, ograjena proti morju z debelimi žicami. Dolga je eno uro in drži skoro od Voloske do Ike. Tu se sprehaja v senci cipres in oljk razna aristokracija.
Češki par tisoč let, da bi imeli ono število meščanskih šol, kot jih danes imajo.
Prva slovenska meščanska šola v Postojni ni le lokalno, nele kranjsko prašanje, marveč principijelna zadeva, ki se tiče vseh Slovencev in vsi smo opravičeni zahtevati od avstrijske vlade zanjo brzega brezpogojnega zadoščenja!
Zadolžena Nemčija.
Nemško finančno ministrstvo izkazuje za nemško armado od leta 1872 do leta 1905 približno šestnajst in pol miljard mark izdatkov. Letošnje leto treba zl nemško armado 704,547.295 mark. Stroški za armado so štirikrat tako veliki, kakor je bila vojna odškodnina, ki jo je Francoska plačala Nemčiji. Deset miljard mark se je izdalo pod vlado sedanjega cesarja.
Za vzdrževanje svoje mornarice pa je Nemčija izdala že 3.036,899.409 mark, torej okrogle tri miljarde. Leta 1905 je za mornarico 105,046.491 tekočih 92,152.950 rednih in 48,229.000 izrednih izdatkov, vsega skupaj torej 245,428.441 mark. Pod sedanjim cesarjem se je izdalo nad dve milijarde.
Ogromne vsote • je Nemčija izdala za svoje kolonije, ki so ji najbolj pri srcu. Od leta 1890 je Nemčija izdala za kolonije 193,824.079 mark. Tu pa še niso vračunani izdatki za promet, za ekspedicijo na Kitajsko ter za udušenje vstaje Hotentotov v južno-zahodni Afriki. Kitajska ekspedicija in nemška posest v Kiaučiou stane Nemčijo okrog 273 milijonov mark. Za vojsko proti golim Hotentotom, ki jih Nemci še sedaj niso ukrotili in jih — kakor kažejo vsa znamenja — še tolgo ne bodo, je Nemčija izdala že 195 milijonov mark.
Če torej vse te izdatke seštejemo, dobimo vsoto nad 20 milijard mark! Od svojih posojil je Nemčija porabila za armado 1 miljardo in pol, za mornarico 5 7 2 milijonov mark, za kitajsko ekspedicijo pa 248,683.257 mark. Z a nemško mornaric? se je iz posojil izdalo 665 milijonov mark, po mornariškem izvestju pa znaša vrednostvse mornarice 700 milijonov mark, torej razun 35 milijonovmark jevsanemška mornarica zgrajena „na puf"!
Kitajci ne bodo dolgo trpeli, da bi se Nemci šopirili v Kiaučiau, Japonci bodo Kitajce brez-dvomno podpirali, v Atlantskem morju. Nemčija nikoli al' vsaj v nedoglednem času ne bo kos Angležem in Francozom, Maroka pa ji tudi ne bodo pustili požreti taig zlahka, kakor sanja Viljem. Sploh jfe sedanji mednarodni položaj za Nemčijo skrajno neugoden. Dobropoučeni nemški listi trdijo, da ustaja v jugozahodni Afriki netijo Angleži, ki se tudi ravnokar pripravljajo pokazati oholim Nemcem, da niso oni edini gospodarji severnega morja.
Nas kot Slovane to le veseli, ker bodo druge velevlasti vedno skrbele za to, da germanska dvevesa ne bodo zrastla do neba. Neovržno dejstvo je, da niti ena nemška ladja ni poplačana. Nemški cesar se oblastno vozi po morju, toda niti krov ladje, na kateri stoji in mogočno poveljuje, ni poplačan, niti kurivo, ki ga porabi nemška mornarica.
Napuh hodi pred padcem.
Svoji k svojimi
drugi sede na klopeh ter opazujejo sinje morje, brze parnike in hitre jadrenice.
Vegetacija je bujna. Tu vidiš gozde cipres in oljk, tam rožmarina in smokev, tam zopet bambusa in raznovrstnih palm. Skratka rečeno, hrani Opatija v svojem objemu floro celega sveta. Videl sem neko nymfo, ki raste samo v Opatiji in na vatikanskem vrtu, a ne vspeva do sedaj še nikjer drugod. Vsak hotel in vsaka vila ima svoj park; zato se človeku zdi, da je vsa Opatija le en park.
Kopališč je v Opatiji mnogo. Nekaj posebnega, kar še nisem videl drugod je to, da prihaja vsak dan ob 11. uri, ko je zbrano v kopališču največ ljudi, fotograf, jih fotografira ter napravi takoj fotografirane razglednice. Ako kupi kdo izmed kopalcev tako razglednico, najde seveda tudi samega sebe med njimi.
, Kopališka godba igra vsak dan dvakrat ter ima 56.000 kron letne plače in nekaj koncertov. Kapelnik sam ima 10.000 kron. Godba ne sme posameznih komadov po več mesecev ponavljati.
Radi, preradi bi še občudovali Opatijo, to divno kraljico jadranskega morja; ali naš načrt nam je velel na molo, odkoder nas je odvedel parnik dalje. Dolgo časa smo se še ozirali po našem biseru ter odzdravljali z robci opatijskim tovarišem, dokler nam niso izginili izpred oči.
Domače in druge vesti.
—	Pozor! „Zveza" slovenskih odvetnikov nam piše: Med širšim občinstvom še vedno vlada napačno mnenje, da se s kako vlogo pri oblastih več doseže v nemškem, kakor v slovenskem jezikll ter se vsled tega vlagajo posebno na centralne urade vloge v tujem jeziku. Na ta način sami zapostavljamo svoj jezik in se ni potem čuditi, če nam oblasti večkrat odgovarjajo v nemščini kakor v slovenščini. Vloge na ministrstva se morajo principijelno vlagati v slovenščini. Ministrstvo mora potem samo skrbeti za porabne prevode ter nastaviti vsled tega v svojih uradih slovenščine zmožne uradnike. — Občinstvo pa se opozarja, da naj vsako zapostavljanje slovenskega jezika nemudoma prijavi z upošiljatvijo dotičnih uradnih rešitev ter potrebnimi vlogami društvu „Zveze slovenskih odvetnikov v Ljubljani", oziroma na naslov predsednika dr. Karla Triller-ja, odvetnikavLj,ubij ani, ki redigira brezplačno vse potrebne pritožbe v čuvanje pravic slovenskega jezika ter jih vlaga v rešitev na kompetentna mesta.
—	Nove volitve v celjski okrajni zastop. Kakor se nam zatrjuje z vso gotovostjo, je graško namestništvo odredilo nove volitve v celjski okr. zastop z novim volilnim imenikom. Razpišejo se v najkrajšem času.
—	Slov. Bistrica. Vspeh narodne slavnosti dne 27. t. m. nepričakovano ugoden. Nad 1000 oseb zbranih na slavnostnem prostoru je manifestiralo za slovensko Bistrico. Splošna sodba je. da takega dneva še doslej mesto ni imelo. Natančneje poročilo prihodnjič.
—	Kam so izginila vabila, katera je poslalo politično društvo „Naprej" županom. Občinska predstojništva Brestovec, Plat, Sv. Katarina. Sv. Križ tik Slatine, okolica Rogaške Slatine. Sv. Trojice, Rajnkovec i. dr. katera spadajo v področje Slatinske pošte nam poročajo, da niso prejela vabil političnega društva „Naprej" z dne 21. malega srpana t. 1. za pristop k društvu. Kam so torej ta vabila izginila? Ali jih je konfiscirala Slatinska pošta ali kdo drugi. Dotična vabila so bila natisnjena v 59. štev. „Domovine", katera ni bila zaplenjena; priložena so bila tem vabilom od c. kr. vlade odobrena društye&a_ pravila, torej ni bil nikdo opravičen teh, kot iisfiOTme^^šlaninvaburzaple-niti ali konfiscirati. Prosimo slavno poštno ravnateljstvo, naj preišče, kam so izginile naše pošiljatve naslovljene na zgoraj omenjena županstva, sicer bodemo primorani pritožiti se na pristojnem mestu zoper tako postopanje, katerega za danes še ne označimo v smislu ostre sodbe, kakoršno imamo v ti zadevi brezizjemno vsi Slovenci! Kdo bode v naprej naši c. kr. pošti mogel kako po-šiljatev zaupati, ako nam tega slučaja ne pojasnite!
—	Politično društvo „Naprej" priporoča sporazumno z obrtnim društvom v Celju sledeče volilne može za volitev cenilnih mož v pridob- i ninsko komisijo IV. razreda za celjski sodni okraj:.! 1. Antloga Jernej, kovač v Žalcu; 2. BezenšekJ Dominik, trgovec na Frankolovem; 3. Bikovšek Miha, mlinar na Gradišču; 4. Boucon Štefan, stolar na Teharjih; 5. Cajhen Ignac, krčmar na Teharjih; 6. Cajner Janez, krčmar v Latkovivasi; 7. Cmok Jože, krčmar na Grobelnem; 8. Cocej Janez, kovač v Lopati; 9. Dobovišek Rudolf, go-stilničar in pek v Št. Jurju; 10. Fazarinc Anton, krčmar na Ostrožnem; 11. Goršek Franc, čevljar v Migojnici; 12. Govedič Anton, mM ar na Vrbju;
13.	Hrastevšek Martin, lesotržec v Novi cerkvi;
14.	Ropaš Martin, izdelovatelj glasovirjev v Med- , logu; 15. Samec Fran, krčmar v Ložnici; 16. Samec I Ignac, krčmar v Arclinu; 17. Šribar Janez, krčmar . v Št. Pavlu; 18. Sket Alfonz, trgovec v Dramljai;
19.	Stojan Martin mlajši, mizar na Teharjih;
20.	Strahovnik Bernard, mizar v Žalcu; 21. Šuler Alojz, krčmar v Grižah; 22. Šušterič Jože, krčmar na Teharjih; 23. Šušteršič Franc, čevljar v Žalcu;
24.	dr. Ipavic Gustav, zdravnik v Št. Jurju;
25.	Jakup Štefan, krčmar v Frankolovem; 26. Je-lovšek Franc, krčmar v Petrovčah; 27. Kaluža Gašpar, krčmar v Polulah; 28. Kač Anton, trgovec v Gotovljah; 29. Kočevar Miklavž, kolar v Žalcu; 30. Kuder Jože, čevljar v Gotovljah; 31. Lipuš Jože, krčmar Ivence; 32. Malgaj Franc, trgovec v Gotovljah; 33. Nendl Alojz, krčmar v Št. Jurju;
34.	Omladič Jakob, trgovec na Spodnji Hudinji;
35.	Pader Jakob, lesotržec v Novi cerkvi; 36. Piki Franc, trgovec v Št. Pavlu; 37. Pilih Jože, krčmar v Škof ji vasi; 38. Pire Marko, mesar v Št. Petru; 39. Pisanec Franc, mlinar v Bezovju; 40. Plevnik Miha, pek v Vojniku; 41. Polanec Jože, trgovec" v Petrovčah. Za volitev III. razreda isti okraj pa 1. Franc Cernovšek, pek in gostilničar v Št. Jurju ob juž. žel.; 2. Franc Vedenik, mesar in lesotržec v Št. Pavlu v Sav. dolini; 3. Norbert Zanier, veletržec' v Št. Pavlu v Savinjski dolini. |
Volilci IV. razreda izpolnijo svoje glasovnice z imeni in polnimi naslovi prvoimenovanih 41 mož, oni III. razreda pa slednje navedenih treh mož, ter pošljejo iste c. kr. okrajnemu glavarstvu kot davčni oblasti v Celju, Ring-strasse 12, II. nadstropje po pošti, pa se mora poštnina plačati ali pa se osebno izročijo in sicer za III. razred dne 6. septembra t. 1. za IV. razred' pa 7. septembra 1.1. vsakokrat med 9. in 12. uro dopoldne in med 3. in 6. uro popoldne. Glasovnici morajo biti od volilca vedno podpisane. Po pošti poslane glasovnice se morajo tako oddati, da jih volilna komisija dobi pa dan volitve še pred šesto uro zvečer. Odbor političnega društva „Naprej".
— Na postaji v Laškem trgu še vedno ne znajo slovenski! Slučaji se množijo, da sena naši postaji no dobi voznega listka na slovensko zahtevanje. Vrhu tega postajajo uradniki še nesramni, kakor kaže sledeči slučaj: Odličen gospod iz Ljubljane se je mudil s svojo rodbino v našem trgu. Izhajal je povsod s slovenščino, ne da bi se mu stavila od katere koli strani kaka zapreka. In kako tudi! Saj se v našem trgu ne da shajati, ako se ne zna slovenščine. Navajen na te razmere, zahteva na kolodvoru listek v slovenskem jeziku. Toda, uradnik ga najprvo strupeno pogleda, potem pa pikro odgovori, da ga ne razume, To je omenjenega gospoda skrajno osupnilo. Povsod je s slovenščino izhajal, na kolodvoru pa, kjer je promet največji, ne nlajde ljudi, ki ne znajo drugega deželnega jezika. Toda najlepše še pride. Uradnik, mesto da bi se radi tega oprostil, je na popolnoma primerno kritiko drugega pri blagajni stoječega gospoda glede teh razmer, postal robat, začel kričat, da je razžaljen in zahteval od dotičnega gospoda, da se mu predstavi. Poučilo se ga je, da je pač navada, da se razžaljeni prvi predstavi, na kar se je pa ta fini uradnik potuhnil in izginil. — Te razmere nas silijo, da slavno železnično upravo odločno vprašamo, kateremu slučaju se imamo zahvaliti, da se ravno na naši postaji, kjer smo skoro ob kranjski meji, nastavlja slovenščine nezmožne uradnike, med tem ko so na vseh postajah noter do Maribora uradniki, ki so zmožni obeh deželnih jezikov. Mi zahtevamo, da se te razmere spremenijo, kajti postalo so ie skrajno neznosne in ako še ostane pri starem, dočakali bodemo, da se bodo pri železniški blagajni delile zaušnice in napovedovali dvoboji, mestu da bi se prodajali vozni listki.	•
Slovenci laškega trga in okolice.
— Nekaj slov- gostilničarjem in »Delniški pivovarni v Laškem" v pretres. Opaža se, če ravno že precej dolgo narodna pivovarna na Laškem deluje, da se pivo iz iste v jako malo gostilnah prodaja. Kaj je temu krivo? Reklame in pa konkurenčnih cen kakor malo bolj točne postrežbe od strani pivovarne je potreba, deloma je pa tudi krivda na strani naših mlačnežev. Zakaj podpirate nam nasprotne industrije, domače pa zanemarjate. Vedno se sliši glas, da se Slovenci premalo zanimamo za industrijo, evo, še to, ki jo imamo, ne marate podpirati. Ali ni to sramota? Proč z vsemi pomisleki in postavimo se na lastne noge!
—	Zavrženost celjskega nemškega lista in njegove stranke kaže zopet zadnja številka, v kateri piše, da so Slovenci kot voditelji okrajnega zastopa celjskega krivi, da je na Bregu bila povožena neka deklica, kakor bi ne bili razširili in popravili okrajne ceste črez Breg. Znano je pa vendar vsemu prebivalstvu, da Nemci, ki so imeli' 20 let okrajni zastop v rokah, niso čisto nič storili za razširjenje okrajne ceste črez Breg. Ko so Slovenci dobili večino, so se takoj poprijeli dela, da odpravijo za življenje ljudi, ki so hodili in za one, ki so se vozili, grozno nevarno ožino ceste kpri Herzmannovi usnjarni in na južnem koncu Brega proti Grenadirju. Tukaj se je stara hiša, ki je stala do srede sedanje ceste, odkupila brez posebne težaVe. Odkupu hiše vštric Herz-mannovega poslopja pa so se upirali Nemci, dokler so le mogli, v osebi dr. Stepischnegga, ki je za lastnico one hiše, ki se je slednjič Vendar morala odstraniti, proti vsaki odredbi, ki je izišla v korist razširjenju ceste, rekuriral in pritoževal se tako dolgo, kakor je bilo mogoče. Po istem načelu. kakor zabranjujejo celjski Nemci vsako napravo Slovencev. Razen razširjenja ceste črez Breg so Slovenci v okrajnem zastopu odkopali klance pod Gorograncem in pri kamnolomih na Polulah m izpolnili doline na cesti. — Tega vsega sedanji urednik „D. Wacht" noče vedeti, kakor pač človek, katerega dokazilo je sama laž in — kamen. Kot pravi političen tolovaj zopet popisuje prav po zlodejsko neke nemire okoliških fantov, kakor narodne grehe, katere imajo samo Slovenci. Razsajanja in pijančevanja ne branimo ne v okolici, ne v Celju. Toda kar počenjajo okoličani, proti razbojstvom celjskih Nemcev, ki jih učinjajo s klicem ,,Heil Rakusch", še — ostra beseda ni! Kje je za „D. W." kazenski zakon?
—	Pruski vojaki-gostje celjskih „nemcev". V nedeljo dopoldne je peljal poseben vlak četo pruskih vojakov, po številu 222, ki so namenjeni v vzhodno Afriko na bojišče, kjer se je uprl nagi zamorski rod Wahehe nemški grozovladi. Nemški častniki so s krutim zatiranjem in nečlo-
veško neusmiljenostjo zakrivili, da so Hereri in drdga afriška ljudstva ustala, da otresejo sovra-ženi nemški jarem raz svoj tilnik. Sodna obravnava, ki se je vršila pred par leti zoper nekega nemškega plemenitaša in častnika, ki je na grozen način trpinčil ondotne prebivalce, je poročala takšna nemška lopovstva, da se človeku ledeni kri. Zdaj pošiljajo Nemci vojake tja doli, da po-koljejo narod, ki'brani svoje življenje in prostost zoper barbarsko grozovitost germansko. In te ljudi so naši ,,nemci" v nedeljo na kolodvoru pozdravili, nesli so jim rož in vina. Lačni in žejni vojaki so poskušali vino, a morala je biti kislica: zakaj na mostu so skremženjh obrazov pometali vse v Savino. Ker so jih„nemci" nagovarjali „heul", so martovi sinovi res zatulili ,hura" ter- se odpeljali. Nadjali smo se, da «e tudi naši renegatje s „cokom in pokom" odpeljejo z ljubimi Prusaki, pa nič. Odcapljali so v mesto in krivo gledali. Oni pa so se odpeljali proti Trstu, odkoder se po morju prepeljejo v Afriko; tam bodo morili nedolžne ljudi, ki branijo svojo neodvisnost, svoje šege, svoje življenje. To je nemška kultura!
— Brežice. Črna zastava na „Narodnem domu" in pisarni okrajnega zastopa ter na hiši znane slovenske trgovine Fr. Varleca je naznanjala Slovencem žalje, kojo je povzročila smrt gospoda Varleca, veletrgovca, uda okrajnega zastopa, člana 'Posojilnice, Čitalnice, Sokola, družbe sv. Cirila in Metoda v Brežicah. Jeseni lanskega leta zbolel je jako nevarno, s pomočjo dr. Josipa Strašeka je okreval toliko, da je bilo upanje, da bo še mnogo let užival sad svojega truda. Da svoje zdravje okrepi, se je podal rekonvalescent v Karlove vari in se vrnil pred tednom v nadi na popolno ozdravljenje. Žak prišlo je drugače. Dne 24. opoldan ga je napadel hud kašel in pri tem mu silila kri v glavo, tako da mu je počila žila in mu je kri zalila možgane. V 24 urah je izdihnil svojo dušo. — Dne 27. jutro po žalostnem blagoslovu mu zapel moški zbor Čitalnice „Nad zvezdami" in nebrojna množica žalujočih je vzela slovo od svojega someščana. Prijatelji so spremili truplo prezgodaj umrlega1, šele 44 let starega moža v Pišece, kjer so ga položili v grob poleg njegovih starišev. Blag mu spomin!
— Dijaški kuhinji v Celju je daroval g. Peter Majdič, veletržec in lastnik parnih mlinov v Celju, mesto venca na krsto umrlega gospoda Franja Varleca v Brežicah 15 kron. Srčna hvala!
— C. kr. višja učilnica za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu. S početkom šolskega leta 1905/1906 so razpisane na tej učilnici tri štipendije c. kr. ministrstva za poljedelstvo po 500 K. Prošnje je vložiti najdalje do 30. septembra na ravnateljstvo rečenega zavoda. Prositelji morajo dokazati, da so absolvirali IV. razred gimnazije ali realke, ali vsaj meščansko šolo z najmanje „dobrim uspehom" in da so dovršili 16. leto ali da je dovrše v solarnem letu vsprejema. Nadalje morajo predložiti izjavo očeta, oziroma varuha glede plačevanja stroškov za vzdrževanje med časom učenja in stroškov pouka. Prositelji morajo položiti vsprejemni izpit, ako niso predložili spričevala o drugem semestru IV. lazreda gimnazija ali realke s povprečno vsaj „zadovoljnimi" cenzurami. Slednjič mora biti prosilec vešč nemškemu jeziku v'besedi in pismu vsaj toliko, da more z razumom slediti pouku. Vsprejemni izpiti za leto 1905 do 1906 se bodo vršili od 14. do 16. septembra. Vsprejemanje v II. in III. tečaj se bo vršilo dne 18. septembra.
Mlad zločinec je 18 letni Jožef Ostrožnik iz celjske okolice. Bil je že večkrat obsojen, nedavno je dosedel štiriletno ječo. Komaj je bil tri dni prost, že je po Štajerskem izvršil šest tatvin Sedaj je zopet na varnem.
—	Dva človeka zabodena. V Šoštanju sta brata Boha zabodla. posestnikovega sina Jožefa Hliša, ki je kmalu na to umrl. — V Št. Jurju ob južni železnici je hlapec posestnika Dobovišeka smrtno zabodel drugega hlapca.
—	Dopolnilna deželnozborska volitev bo namestu odstopivšega Karola Pfrimerja v Mariboru dne 30. septembra. Vsenemška obrtniška stranka hoče kandidirat tovarnarja Negerja, druga vsenemška struja se pa poteguje za dr. S t a u d e r j a iz Gradca.
—	20 tatvin izvršil. Zelo nevaren tat, zasledovan od okrajnega sodišča v Gornjem gradu, je 23 letni Ivan Podkrajnik iz Nove Štifte. Imenovani se skriva in krade po deželi. Izvršil je dvajset raznih tatvin in goljufij pri raznih strankah večinoma na Spodnjem Štajerskem.
—	Iz Rajhenburga. Tukajšnji živinski se-semenj dne 26. avgusta se je izvanredno dobro obnesel; kajti nakupilo in odposlalo se je iz tukajšnje postaje 6 vagonov volov, še več pa se jih je odpeljalo na sevniško železniško postajo ter ondi odposlalo. Torej se je prodalo skupaj gotovo nad 100 parov volov. Prignalo se je mnogo premalo živine, kajti ista se je plačevala po takih cenah, kakršne so se zahtevale. Posestnik g. Ivane v Stolovniku poleg Rajhenburga n. pr. je prodal par volov za 1150 K, in drugi par za 970 K. — To dejstvo naj bode torej našim kmetovalcem kažipot, da se v višji meri poprimejo umne živinoreje, kajti poljedelstvo jim itak ne donaša nobenega dobička.
—	Spodnje štajerske toplice. Na Dobrno je dospelo 932 gostov, v Rogaško Slatino 3246 do konca prošlega tedna.
—	Poizkušen roparski umor. Dne 23. t. m. zjutraj je našel neki Orožniški četovodja v gozdu nad Gorenjim Berčijam in Sv. Benediktom, okraj Maribor, ležati nezavestnega mlinarja Franca Bra-čiča od Sv. Benedikta. Na glavi je imel rano. Ko je prišel k zavesti, je mogel povedati, da je bil napaden in oropan. Vzet mu je bil 100 kronski bankovec. Orožništvo je že dobilo Sokrivca Petra Kurnika in Alojzija Robiča ter ju oddalo okr. sodišču v Št. Lenartu. Glavni krivec je Alojzij Slaček 29 let stari zidar iz Trankove. Imenovani so bili vsi skupaj v noči na 22 t' m. skupaj v neki gostilni v Gorenjih Berčijah ter so potem šli za Bračičem. Kurnik in Robič potrjujeta, da je Slaček mlinarja Bračiča s kolom udaril po glavi ter mu vzel denai.
—	Legar v Hrastniku. V Hrastniku in bližnjem Dolu se je jela naglo širiti vročinska bolezen ali legar. Posebno v kemični tovarni je mnogo delavcev zbolelo, eden je že umrl. Vzrok bolezni je slaba pokvarjena voda.
—	Gornji grad. Pri nas je izvoljen županom g. Anton Kolenc, posestnik, ker se je prejšnji, župan, g. Jožef Mikuž, radi bolehnosti odpovedal. — Zadnja naša županska vest je izmišljena; nekov bedak si je dovolil neslano šalo. Vsi prizadeti mu bodo pač oprostili, ker je ubog na duhu.
—	Umor. Poroča se, da' je bila v Polesniku pri Zadru v Dalmaciji umorjena Ana R a n-čigaj iz Gotovelj v Savinski dolini in da so zaprli zavoljo tega polesniškega župnika Toma-ževiča, pri katerem je nesrečnica živela, in njegovega hlapca Kovačeviča, kakor da bi ta dva bila kriva groznega hudodelstva. Umorjena^ je bila poprej gospodinja pri nekem župniku na Štajerskem in je imela, kakor se čuje, lepo premoženje. i
—	Iz Okonine v Sav. dolini. Na tukajšnji pošti pri Sv. Frančišku je še na poštnem pečatu samo nemški napis. Čudno se nam zdi, da slavno poštno ravnateljstvo v Gradcu ima gluha ušesa za naše pl-ošnje. Občina Bočna je že davno storila potrebne korake, da bi dobila ta pošta, ki je popolnoma v slovenskem kraju, dvojezičen pečat. Mi ne prosimo, ampak odločno zahtevajmo, da se ta sramota odpravi.
—	Sv. Frančišek Ksaverij. Dve 26. avgusta t. 1. je preminul po dolgi mučni bolezni pri Sv. Frančišku Ksav. obče spoštovani posestnik in gostilničar, ud krajnega šolskega sveta, ud prostovoljne požarne hrambe, obč. odbornik občine Bočna itd. gospod Ivan Časi. — Blagi pokojnik je bil jeklen značaj in neustrašljiv bojevnik za sveto narodno stvar. Bodi mu domača žemljica lahka!
—	Gornji grad. Ekskurendna šola pri Brglezu — eno uro hoda iz trga Gornji grad — se bode prihodnje leto pričela graditi in bode najbrž že spomladi dogotovljena. Stavba bo lesena. Poučevalo se bode na teden trikrat dopoldne in sicer dvakrat poučeval bode učitelj iz Gornjega grada, enkrat pa g. katehet od istotam. Otrok je okoli 50, ki dosedaj niso nikamor niso mogli hoditi v šolo radi prevelike oddaljenosti. Večinoma bi imeli 1 in pol in 2 uri v tržko šolo, v novo šolo pa bodo imeli seveda precej bliže.
'— Vihar. Iz Artič se nam piše: V sredo zvečer okolu 9. ure prihrula je od zapadne strani strašna nevihta, katera je trgala strehe in ruvala ter lomila drevesa, sadje, kolikor ga je, pa otresla. — Vmes padala je gosta, a drobna toča. V četrtek zjutraj okolu 4. ure nastal je pa požar vsled neprevidnosti. Skedenj se je vnel. Ker je bilo brez vetra, se ogenj ni razširil,
—	Imenovan je za pravega veroučitelja na ptujski gimnaziji dosedanji suplent gosp. Anton Kolarič.
—	f Mariboru je bil 21 letni Rene Miklautz. sin rajnega mariboskega odvetnika obsojen radi goljufije v šestmesečno ječo.
—	Grozna nesreča. V četrtek zvečer se je zgodila v Gradcu velika nesreča. 18 letna dekla Antonija Gla-er, doma iz Oplotnice pri Celju je pripravljala luč, kar se vžge petrolej in se vse skupaj razlije po obleki nesrečne deklice. Le z veliko težavo sov pogasili ogenj. Vendar ni upati, da bi dekle okrevalo. Lasje so popolnoma izgoreli, obraz je tako spačen, da ga ni več spoznati, raz telo visi kdža kakor v cunjah. Zdravniki so jo za silo obvezali in odpravili v mestno bolnišnico. Sreča v nesreči je, da se ogenj ni prijel otrok, ki so stali v krititičnem trenotku okrog dekleta. Sestra nesrečne deklice je pred leti na enak način izgubila življenje.
—	»Slava Prešernu." Čim nadalje več mla-dinoljubov se oglaša za knjižico, ki jo podele pridnim otrokom v dragocen spomin. ,Tako so naročili po več izvodov: šolsko vodstvo v Bra-slovčah 100 izvodov, in sicer 50 za šolo na Vranskem, 35 za Braslovče in 15 za Letuš..
—	Zeoskope-Kinematograf gledališče se je nastanilo v Celju na glaziji v prostorni in lepo urejeni lopi. Slike so prav dobre in dokaj razločne. P. n. občinstvu priporočamo vpogled istega.
—	Velenje. Za veliko narodno slavnost v proslavo 20letnice družbe sv. Cirila in Metoda dne 8. septembra se delajo velike priprave. Slavnost se vrši ob ugodnem vremenu na vrtu g. Hu-dovernika, kateri bode spremenjen v senčnat gaj. Odboru se je posrečilo pridobiti polnoštevilno šoštanjsko narodno godbo, pevski zbor šaleške čitalnice in dijaški pevski zbor za sodelovanje. Ljudska veselica bode nudila mnogo zabave; omenimo le ljudsko giedišče z mnogimi šaljivimi nastopi, šaljivo pošto, več paviljonov, vinski h^am „k rujni kapljici" itd. V kratkem se začnejo razpošiljati lepaki in se naznani natančni vspored. Narodna društva! Dne 8. septembra v Velenje, da proslavimo to velepomembno obletnico naše dične šolske družbe in ji priskočimo tudi gmotno na pomoč, ker je ves čisti dobiček v prid družbe
sv. Cirila in Metoda.	Odbor.
—	Iz Slovenskih goric. Pred nekaj dnevi je nastal v Slov. goricah na prav nepričakovan način ogenj; kar je dalo povod hudomušnemu smehu. Mož in žena sta skušala po domačem prepiru svojo moč v srditem dvoboju. Tako ljuto sta navalila drug na drugega, da sta peč podrla, v kateri je gorelo. Bliskovito se ogenj po sobi razširi, skoči, do nizke strehe ter vpepeli poslopje. A to ni bil goreči ogenj brez plamena!
—	Polenšak. Prav veselo narodno gibanje se pri nas opazuje. Odkar stoji Polenšak, še ni bilo tukaj nobene veselice. — Vladala je neod-pustljiva brezbrižnost in dajala ..Štajercu" naj-plodovitejša tla. A naši mladi junaki so se začeli gibati ter bodo nas razveselili s prvo veselico, koje že nestrpno pričakujemo.
—	Iz Tinja. V nedeljo 10: septembra popoldne ob 3. uri bode'v tukajšni šoli čebelarski shod, pri katerem bode gospod Jurančič, učitelj čebeloreje, prednašal o umnem čebelarstvu. Posebno bo pokazal, kako se čebele dveh panjev združijo\To delo je zelo važno; ker na tak način ni treba ljubeznivih čebelic moriti, ako jim hočeš ves med iz panja vzeti. Povedal nam bo tudi, kako naj panje pripravimo in čebele čez zimo oskrbujemo,, da nam bodo srečno prezimile. Dragi prijatelji marljivih čebelic! pridite torej 10. septembra na Tinje k zanimivemu poduku veleizku-
šenega čebelarja g. Jurančiča.
■ *
—	Solnčni mrk v sredo, dne 30. avgusta.
Popolen solnčni mrk je za posamezne kraje precej redka prikazen, in prav vsled tega tudi provzroči temvečje zanimanje. Svetloba ponehuje tako naglo, da človeka nehote nekaka groza obhaja. Vse stvari premenijo svojo pravo barvo, zelenje v naravi postane temnosivkasto, istotako postane tudi nebo sivo, kakor pred kako nevihto. Obraz človekov kaže pravo mrtvaško barvo, temperatura pade in videti je, kakor bi vse življenje v naravi hotelo ponehati. Mali ptiči potihnejo in se skrijejo, tudi žuželke in druge živali, ki ljubijo solnčno svetlobo, izginejo. Ni čuda, da je popolen solnčni mrk neuke narode vedno s strahom in grozo napolnil, da še celo veščaki, zvezdoznanci se ob taki priliki nekakega izvanrednega vtisa ne morejo ubraniti. Pri popolnem solnčnem mrku se nam kaže na nebu, mesto solnca čisto črna okrogla ploskev, obdana s svitlimi žarki, katere nazivljejo zvezdoslovci „koro-no". Proga, ob kateri se bo videl popolen mrak, bo segala od severne Amerike preko Atlanskega oceana na Špansko, severno afriško obrežje, Egipet in preneha v Arabiji. V naših krajih mrk ne bo popolen, ampak zakrite bodo vprav 3/4 solnčnega premera. Stik meseca s solncem se prične ob 1 uri 15 minut popoldne (čas ljubljanski), največ solnca bo pokritega ob 2. uri 25 minut in ob 3. uri 35 minut bode mrak zopet preminul. Kdor nima daljnogleda's temnimi, stekli za solnčno opazovanje, zamore opazovati z navadnim daljnogledom na ta način, da daljnogled pritrdi na kako primerno stojalo in pusti poeem solnce sijati skozi daljnogled na bel papir. Solrična slika se z vsemi podrobnostmi in pegami pokaže na papirju. Brez daljnogleda se pa solnce opazuje skozi navadno steklo, katero smo nad lučjo nekoliko okadili. Tudi bolj temne fotografične plošče služijo v ta namen.
—" K odhodu na narodno:radikalni shod v Trst. Slovenski dijaki potujejo skupno s češkimi izletniki 5. septembra zjutraj s poštnim vlakom ob 4. uri 55 minut iz Ljubljane, (iz Maribora ob 11. uri 34 minut, iz Celja ob 1. uri 50 minut, iz Zidanega mosta ob 2. uri 56 minut ponoči.) Kdor se pelje z brzovlakom (odhod iz Maribora ob 2. uri 47 minut, iz Celja ob 4. uri 14 minut, iz Zid. mosta ob 4. uri 48 minut po noči, iz Ljubljane ob 5. uri 59 minut zjutraj) pride v Postojno ob
7.	uri 28 minut zjutraj. — Zajutrek. — Postojnska jama. (Znižana vstopnina.) —v Opoldan cenen skupen obed. — Odhod v Trst s poštnim vlakom ob 3. uri 4 minute popoldan. — Kdor ne reflek-tuje na Postojno, se naj pripelje s tem poštnim vlakom naravnost v Trst (odhod iz Maribora ob
8.	uri 15 minut, Celja 10. uri 15 minut, Žid. mosta 11. uri 8 minut, Ljubljane 12. uri 58 minut). Po prihodu v-Trst, takoj v „Narodni dom", kjer se porazdele brezplačna stanovanja. Prijave nemudoma na „Prosveto". Naslov shoda: Radikalni shod Trst (za event. brzojavke).
—	Zavratno ubit je , bil rudniški uradnik Benjamin Dettela v Zagorju. Služboval je v Za-
gorju 25 let. Okolščine, v katerih se je zgodil ta umor, niso še znane in tudi o storilcih še ni sledu. To vzbuja vsekako sume, če se je sploh zgodil umor. Upamo, da dožene sodna preiskava resnico.
— Grozna nesreča se je pripetila na že-leznični progi med St. Petrom in Reko. V tretjo čuvajnico od Št. Petra proti Reki je udarila streia in ubila vso družino, namreč čuvaja, ženo in štiri otroke. Strela je razrila tudi progo pred čuvajnico, kar je osupnilo mimo vozečega strojovodjo, ki je ustavil stroj in stopil v čuvalnico ter našel ondi grozen prizor.
Društveno gibanje.
—	Iz Konjic. Čitalnica v Konjicah priredi v „Narodnem domu" dne 8. septembra popoldne ob 3. uri Prešernovo slavnost spojeno s petjem, godbo in raznimi zabavami. Ker je čas, da pokažemo svetu, da še i mi Dravinski Slovenci živimo, posetite nas okoličani v kolikor mogoče velikem številu. Natančneji spored je razviden iz lepakov. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, ste vabljeni tem potom vsi, ki z nami čutite, najpri-srčneje. 'Odbor.
—	Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 3. kimovca ob eni popoldne pri Sv. Križu tik Slatine. Vspored: Poročilo o deželni skupščini. Poročilo o zborovanju „Zaveze". Hospi-tacije šolskih vodij. Iz šolske prakse. Slučajnosti. K temu zadnjemu našemu sestanku pred počitnicami najvljudneje vabi odbor.
—	Iz Gornjega grada. Gornjegrajsko učiteljsko drilštvo zboruje V nedeljo, dne 3. kimovca ob 10. uri dopoldn^ v Bočni. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Dosli dopisi. 3. Poročilo o uradni učiteljski deželni konferenciji v Gradcu. Poroča gosp. Fran Kocbek. 4. XVII. skupščina ,.Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" v Pulju. Poroča gosp. Ign. Šijanec. 5. Slučajnosti. Gostje dobrodošli! Radi kosila je pravočasno javiti gosp. nadučitelju v Bočni. Ker je to zborovanje zadnje pred počitnicami, je upati mnogobrojne udeležbe.
—	Na Polenšaku se priredi 3. septembra ob 3. uri popoldne veselica z gledališko predstavo JPravica se je izkazala", tamburanjem in petjem. Cisti dobiček je namenjen šolarski knjižnici. K obilni udeležbi vabi	'odbor.
Drevesnica g. P. Kormana.
Slovenci bijemo ljut boj za obstanek, na vseh koncih in krajih imamo opraviti z ljutim sovragom, ki nas hoče uničiti in raznaroditi. Največje zlo v- tem boju je, da so se vsled naše malomarnosti vgnezdili v naše vrste nam sovražni tujci, ki s svojo premetenostjo na eni strani naše ljudstvo izkoriščajo ter se bogatijo s krvavimi žulji našimi, na drugi strani pav zaničujejo in zatirajo naše predobro ljudstvo. Če se pa kak domačin povzpne do kaj boljšega, ga pa lastni rojaki, bodisi iz zavisti, bodis^ iz nerazsodnosti prezirajo in raje kupujejo slabejše blago pri tujcu. Dosti s/no si že uničili na ta način nadebudnih rojakov. Krivi takim žalostnim pojavom so pa dotični našinci tudi sami, ker radi svoje prevelike skromnosti ne delajo nikake reklame, med tem ko tujci hvalijo svoje sl^ibo blago prav po židovsko.
Bodi mi dovoljeno širše kroge opozoriti na mlado slovensko podjetje, ki je velike važnosti za naše kmetovalce. — To je drevesnica gospoda Petra Kormana v Činžatu, pošta Faal, ob koroški železnici.
Ob vznožju prijaznega Pohorja si je pred leti kupil g. P. Korman posestvo, ki je bilo kot so navadno naša posestva — zanemarjeno. 2 nenavadno eneržijo, je posestvo uredil tako, da ga danes lahko imenujemo uzorno. Če gledaš, kako je izkoristil potoček, ki je prej delal le nadlego z močvarjem, — da mu sedaj goni žago, napaja dva ribnika, zamaka obširni vrt s svojimi skrbno reguliranimi panogami itd. reči moraš, to je ra-cionelno delo.
Iz male prvotne drevesnice, ki jo je imel v zelenmdnem vrtu in ji je bil namen vzgojiti potrebna prevesca za domače posestvo, se je razširila v drevesnico, ki danes obsega 10 oralov z nad 100.000 dreves. In letos je z nova izoral in pripravil nad tri orale, da prihodnjo spomlad zopet razširi drevesnico, ker ima letošnjih divjakov nad 500.000. Vsa drevesnica je jako skrbno in umno urejena, zato pa tudi drevesa uspevajo, da je veselje jih gledati, kako stojijo ravno in čvrsto v vrstah kot cela armada vojakov. Tako lepih dreves, s tako ravnimi, krepkimi debli in lepimi kronami nisem videl blizu kje, čeravno sem že videl mnogo drevesnic in tudi take, ki jih imajo drevesničarji po poklicu a-la Klenert v Gradcu i. dr, Pa ne samo navadna sadna drevesa, jablana in hruške, visokodebelnata in pritlikava, se nahajajo v drevesnici, tudi žlahtne višnje, črešnje, češplje, laški orehi, kostanji (maroni), gozdna drevesa, lepotično grmovje, krasne vrtnice i. dr. so v drevesnici.
Rekel sem. da stojijo drevesa ravno in čvrsto v vrstah hot armada vojakov. Naj bi se naši kmetovalci in drugi posestniki posluževali teh vojakov, naj bi pridno zasajali sadna drevesa,.
ki jim bode pribojevala lepe dohodke. Sadjereja je velikanske vrednosti, in nosil bi vodo v Dravo, če bi hotel pisati, ker se je že o tem toliko in toliko pisalo. Zasajali bi pa naj le krepka drevesa, ker le taka nam dado res dobiček, med tem ko imamo s slabimi le stroške, trud in jezo. Gospod P. Korman bo imel letos jeseni, oziroma prihodnjo spomlad, kakih 12.000 krepkih jablan in hrušek oddati.
Opozoril bi naše mladeniče in male posestnike, kakor tudi vse, ki se zanimajo za to. da si ogledajo drevesnico g. Peter Kormana, kjer se lahko mnogo nauče, kaj se pravi racionalno gospodariti, da je treba povsod eneržije in železne vstrajnosti, če se hoče imeti uspehov. Tisto naše letargično geslo: „Tako so moj dedec in oče gospodarili, pa še bom jaz", je poguba za naš
rod, ker. vse napreduje in napredovati mora tudi naše gospodarstvo, sicer zaostanemo, in sovražnik, ki preži na nas, nas bo zlahka premagal. Nekdo, "ki si je.drevesnico ogledal in mu je želo ugajala.
Politični pregled.
—	Gosposka zbornica. Naš državni zbor je razdeljen v dva dela: v gosposko in poslansko zbornico. V slednji so voljeni poslanci, v gosposki zbornici pa sede nadvojvode, plemiči, knezo-škofi in taki. ki jih cesar imenuje zaradi „zaslug za državo, cerkev in znanost". Gosposka zbornica ima prav iste pravice kot poslanska, sedaj je česar spet imenoval precej novih članov. Med njimi ni nobenega Slovenca. V gosposki zbornici sedi en sam Slovenec, ljubljanski škof Jeglič; da bi se bil kedaj kaj potegnil za Slovence, tega pa nismo še doživeli.
—	Kriza na Ogrskem. Krona in njeni prvi svetovalci — ljudje, ki niso imeli niti pojma o pravem položaju na Ogrskem — so menili, da rešijo ogrsko krizo z odlašanjem. Dogodki zadnjih mesecev pa so nas prepričali ravno o nasprotnem: čim več so dobili revolucionarji časa, tem močnejši so postajali, in naravno je, da ne odnehajo niti za las od svojih zahtev. To so izprevideli v poslednjem času tudi menda naši najvišji krogi, zato so pričeli misliti, kaj storiti, in cesar je sklical kronski svet v Išlu. Posvetovanje je trajalo nad štiri ure, ali kaj se je pri" tem sklenilo, se je javnbsti zamolčalo. V naši monarhiji nimamo boja med avstrijskim in ogrskim parlamentom, ampak med monarhom in ogrsko zbornico. ■
—	Rusija. Vojno stanje je proglašeno nad mestom in okolico Varšava. Vsled tega je bilo v Varšavi včeraj aretiranih 600 oseb, med njimi voditelji inteligence.
Nemiri v baltiških pokrajinah. Odstavili so gubernatorja Kurlandije, ker ni znal zabraniti in udušiti nemirov. V 26 krajih v Kur-landiji so izgredniki porušili državna poslopja in sežgali listine, kjer so bili zaznamovani rezervisti za nameravano splošno mobilizacijo. Povsod so zanetili ogenj po gozdovih. Škode je več milijonov rubljev. Dve tretjini kurlandskih posestnikov se je izselilo na Švedsko in Nemško.
—	Rusko-Poljsko. Dne 26. t. m. je odkrila policija pri nekem predmestnem starinarju v Varšavi veliko izdelanih bomb in zalogo razstreljiva. Starinarja so zaprli. Našli so pri njem spise, ki Tcompromitirajo jako vplivne osebe. V Lodzu so zaprli v petek 150 oseb. —j V Sokolovem so ustrelili okrožnega policijskega! načelnika na cesti. Napadalec je ušel. Dne 20. t. m. je razpočila pred mestno hišo v Radomu bomba, ki je podrla steno. Ranjenih je bilo več izprehajalcfev in policistov. Napadalci so ušli. — Obsedno stanje so proglasili za odeški okraj. N
Rusko-japonska vojna.
Ako se ne doseže sporazumljenje v mirovnem pogajanju, menijo mnogi, da bodo japonski pooblaščenci kar na lepem odšli iz Portsmoutha. Ojama pa bo udaril na Linjeviča. Sicer je Japonska že precej odnehala; kakor se zdi, ne zahteva več izročitve ruskih ladij in zmanjšanje ruske pomorske sile, ampak zgolj — in sicer kot ultimatom — vojno odškodnino 120 milijonov funtov šterlingov in sicer pod naslovom: Odkupnina za Sahalin.
Grof Lambsdofff je izjavil: Neomajni sklep Rusije je, da ne plača nobene odškodnine tudi ne v obliki odkupnine Sahalin a. Rusija tega načeloma ne stori.
Mirovna pogajanja. Položaj je še vedno nejasen. Roosevelt se je napram nekemu vplivnemu ruskemu dostojanstveniku izrazil, da je Rusija poražena in da Japonska za svoje žrtve zasluži odškodnine.
Ali se sklene mir, ali ne, še ni nič gotovega. Iz Portsmonta poročajo, da bi se bile v soboto pogajanja že kmalu razbila; Rusija noče nič slišati o kaki vojni odškodnini, pač pa odstopijo Japoncem polovico otoka Sahalina. Japonci zahtevajo še povrhu 600 milijonov dolarjev.
Nek berolinski list je zvedel iz Petrograda, da bo mir gotovo sklenjen v najkrajšem času.
Dopisi.
Kozje. Zadnji dopis iz Kozjanskega okraja je vzbudil precej brupa, ker so deloma opisane ; razmere druge kot so naslikane.
Kaj pozitivnega v našem okraju ustvariti zahteva mnogo dela, dejanske požrtvovalnosti in skrene ljubezni do stvari; o čem se g. dopisnik ahko prepriča, če se hoče nekoliko približati in sodelovati.
Narodnega življenja v idealnem smislu menda nikjer ni v preobilici, ker povsod igrajo osebnosti, materijelni oziri in večja ali manjša delavnost poklicanih faktorjev veliko ulogo. Da bi pa v našem okraju bilo tako mirno in malomarno, ni resnica. Zadnja volilna borba o priliki izvolitve dvornega svetnika dr. Ploja je to sijajno izkazala. Cele fare so popolnoma slovenski volile, Štajer-cijanci so le v Virštanju, Podčetrtku in v Sedlarjevem dobili znatneje število glasov, večino so )a sploh samo v Virštanju imeli. Občine imajo ikoro izključno zavedne slovenske župane, ki se redno strogo držijo narodne discipline; nemški župan vlada sploh samo še v Podčetrtku, kjer se je pa tudi v zadnji dobi pričelo sveže narodno življenje. Tudi uradovanje je skoro izključno slovensko in se v zadnjih letih vedno bolj kot tako utrjuje.
Kjer so taki rezultati, tam se je moralo tudi nekaj delati, je moralo biti nekaj „življenja". Vsak narodnjak, ki živi že nekaj let v okraju, to tudi ve. Delalo se je vsikdar intenzivno ne samo v Kozjem, ampak v celem okraju in hvala Bogu. delo ni bilo brez vspeha.
Rak-rano moramo izrezati na lastnem narodnem telesu. Vsikdar smo z veseljem pozdravili v svojem krogu vsakega novega sobojevnika, ki se je izkazal značajnega in zanesljivega moža. Le oglasite se, g. dopisnik javno in povejte nam s svojim polnim imenom tiste bridke resnice, katerih dosedaj še nismo slišali, čeprav ste to trdili v svojem dopisu. Vsako pametno besedo bodemo resno upoštevali.
Kar se tiče podružnice c. kr. kmetijske družbe v Gradcu za okraj kozjanski, naj zadostujejo sledeči podatki: Podružnica šteje sedaj 58 udov, nabavila.si je letos razna umetna gnojila, stroje, semena, oskrbela dva bika in dva mrjasca-plemenjaka itd. Ali to ni delo? Bombastična poročila ie malo hasnejo, pač pa tiho in rztrajno delo. Resna napaka je le ta, da ni bilo shodov, kot so bili nameravani. Pa tudi v tem Sobziru ne zadene krivda g. načelnika. Obrnil se je v Gradec do centralnega odbora in prosil slovenskih govornikov — brez vspeha prosil je razne g. učiteljskega stanu, da bi prevzeli praktične govore, pa tudi zaman. Shod brez govor-likov pa nima smisla. Vzrok je še drugi. Centrala Je podružnici obljubila razne trsne in drevesne brizgalnice, katerih si je ljudstvo jako želelo. Iz# J raznih vzrokov jih podružnica doslej ni sprejela. Dokler teh strojev ne bo, bo ljudstvo ostalo uezaupno, .ker se hoče o praktični važnosti podružnice uveriti. Ko prejmemo te stroje, se bo tudi sklicalo glavno zborovanje, h kateremu ste, g. dopisnik, že danes povabljeni. Blagovolite tedaj stopiti iz rezerve!
Še nekaj je treba pribiti! Vsi, ki so bili pri -stanovnem shodu kmetijske podružnice navzoči, vedo, da se je sedanji g. načelnik branil sprejeti to mesto, ker sam ve 1. da ni strokovnjak in 2. da mu baš ob nedeljah, ko se navadno vršijo taki shodi, ni mogoče radi svojega posla dom zapustiti. Njegov namen je bil samo, društvo ustanoviti in načelstvo pri prvi priliki v roke zanesljivega, za občni blagor navdušenega kmeta, .izročiti. Pri prihodnjem zborovanju mi le imenujte ":ega moža, ki bo imel voljo, to težko breme .jvzeti, pa ga bodemo volili. Zadnjič so se vsi idi tega branili, ker mora načelnik vse pošiljatve jntralnega odbora tedaj semena, gnojila itd. na svoje ime sprejemati in iz svojega plačevati, kar seveda pogostokrat mnogo neprijetnosti rodi.
Skratka, podružnica ne bo zaspala, ker je prevažna in ker imajo člani njeni prevelike ugodnosti; skrbelo se bo pa tudi, da pride načelstvo v strokovne roke. To naj vas, gospod dopisnik. potolaži.	Resnicoljub.
Raznoterosti.
— Veter raznesel dolarje. Pred nekaj dnevi se je v neki najbolj živahni ulici v New Torku nabralo silno ljudstva. Iz tramvaja je stopila postarna gospa in se napotila proti neki banki. Po nesreči ji pade iz rok precej velika torba, ki se odpre, iz nje pa pade na tla cel kup papirnatega denarja. Zapihal je veter in raznesel papirje po pet, deset in petdeset dolarjev na vse strani. Takoj se je našla množica „postrežljivih", ki so pritekli gospej na pomoč. Kako so se žurili in hiteli, da bi drug drugega prekosili v pridnosti in pomoči do bližnjega! Kar ni šlo v roke, je šlo v žepe, nakar je zopet zapihal veter — in nikjer ni bilo nikogar več. Stara gospa je pa kot ukopana stala izbuljenih oči, držeč odprto torbo v rokah in čakala, kdaj zopet popiha veter in prinese „postrežljivce" nazaj. Veter je sicer pihal, a postrežljivcev ni bilo od nikoder.
—	Kaj so otročiči? V nekem gališkem mestecu je dala učiteljica učencem nalogo, naj popišejo, kaj so otročiči. Desetletno dekletce je napisalo tako-le: „Otročiči so najmlajši ljudje, kar jih je. Pri nas je samo po eden, in ko začenja tekati, pride drugi in je potlej otročiček. Na naši ulici je'zelo mnogo otrOčičev. V vsaki hiši eden, in zdaj, ko solnce sije, so vsi na ulici in se šele vidi, koliko jih je. V nekaterih vozičkih jih sedi po dvoje; eden ima glavico na eni strani, drugi na drugi; ti se imenujejo dvojčki in so si tako pododbni, da misliš, če gledaš enega, da vidiš drugega. Otročiči so zelo mili in dobri, ko spe. Če jih pa umivajo, ali če se ponoči zbude, pa vpijejo in treba je hoditi ž njimi v eno in drugo stran in tresti jih in peti. Vsak je bil nekdaj otročič. Ded tudi, pa takrat ni bil tak
kakor zdaj. Las še ni imel in tudi ne bele brade; tako pravi mama, ki ga je že takrat poznala. Otročiči nimajo zob in v ustih nič • drugega, kakor kazavec. Odkod se otročiči dobe, ni zatrdno znano. Eni pravijo, da jih prinese štorklja, drugi pa, da se dobe pod zeljnatimi glavami".
—	Hrvaški delavec — milijonar. Pred 20 leti se je izselil iz Boke Kotorske 181etni Lazo Gjatovič v Ameriko ter si pridobil v Nevadi malo zemljišča, kjer pa se je zasledila zlata ruda, da je Gjatovič dandanes milijonar.
—	Strašna rodbinska drama se je odigrala 12. t. m. v Rogatici (Bosna). Neki Hasan Arnau-tovič je umoril svojo ženo, svojega otroka in otroka • svoje pastorke, nakar se je usmrtil še sam.
—	Lačni ljudožrci. Iz Zapadne Afrike je došlo grozno uradno poročilo. Ljudožrsko pleme Njamu v Kamerunu se nahaja že dalj časa v vojnem stanju in je meseca junija pojedlo 2000 zamorcev in 8 belokožcev. Nemška vojna posadka v onem okraju je veliko preslaba, da bi mogla preprečiti podobne strašne grozovitosti. .
Hiša s pekarijo
v trgu • Rogatec pri Slatini, 8 minut od kolodvora, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, vrtom, hlevom je takoj naprodaj; da se tudi v najem. Za peka pa tudi za penzijonista prav primerna. (415) 3-2
Pojasnila daje J. Kraus, Rogatec.
Posestvo
v kraju Porefoer, občine Jurkloster pri Celju obstoječe iz lepih njiv, travnikov, vinogradov in gozdov v obsegu od 42 ha 79 a ter s prijaznim in močnim hišnim in gospodarskim poslopjem je
nappoda J.
Na posestvu je kamen, pripraven za cement, zemlja je pripravna za opeko, v zemlji najde se tudi v veliki množini premog.
Posestvo je blizu vožne ceste, blizu kolodvora Rimske toplice (Romerbad), torej na vsak način za promet jako pripravno. 1
Cena je 12000 kron, pod ugodnimi po-nujajočimi pogoji mogoče tudi nižje — Več se poizve pri lastniku	(412) 2—2
Jožef Vrečko
pošta Planina na Štajerskem.
Radi smrti svoje soproge prodam iz proste roke
posestvo
namreč hiše v Sevnici in »t. Jurju ob juž. železnici pod ugodnimi pogoji. - -
Franc Praunseis star. Št Jur> olb juž. žel. (422) x

jfo račun 5« odda
dobro idoCa boljša gostilna oženjenemu. katerega žena mora biti dobra' kuharica. Zahteva se kavcija in znanje nemškega jezika. Z gostilno so tudi sobe za tujce in letoviščarje. —• Ponudbe se naj pošljejo z navedenji sedanjega službovanja na upravništvo „Domovine" 1200. (410) 2—2
Sadna dreVesa
visodebelnata l'80 m do krone, poludebel-
nata 1-30—1'50 m do
krone in pritlična (piramide) 0'40 m do
Jtrone od najboljših vrst jablan in hrušek, češpljev in sliv, čre-šenj in visenj, kakor tudi orehe, vrtnice in lepotično grmovje, drevesne kole i. t. d.
priporoča za letošnjo sezono (čas1 sajenja od 1. oktobra
naprej)
Peter Korman
drevesnica v Činžatu pošta in železniška postaja Faal na koroški železnici.
Ceniki na zahtevanje zastonj in franko. (42 .) 3-1
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v-Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. SIMEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na, obroke.
S spoštovanjem	(497) —41
podružnica H. A. Smekal.
posestvo
v prijaznem kraju, obstoječe iz lepo zidane hiše, zidanega, z opeko kritega gospodarskega poslopja, kozolca, mlina in žage, zraven mla-tilni, slamorezni in sadni stroj na vodno moč, vse v najboljšem stanju, se iz proste roke takoj ppoda po jako nizki ceni in ugodnimi pogoji. — Natančneja pojasnila daje
Franc Poduvratnik
gostilničar in posestnik v Lepinjivi obč. Mozirje.
(416) 3—2
Lep mlin
na 10 kamnov in dvanajstimi stopami ter z vedno močno vodno silo na Primostku, tik okrajne ceste, od pokojnega Franca Premer j a, pol ure od mesta Metlike, se proda po nizki ceni in ugodnimi pogoji, polovica kupa se lahko po 41/20/o uknjiži. Poleg mlina je tudi še potrebno poslopje, dve šupi, vinska klet, konjski in živinski hlevi, veliki svinjaki, kozolec (toplar), pod in kozolc; zraven je tudi veliki sadni vrt, travniki in gozd z debelimi hrasti do 8 oral, za prašičjo in živinsko-rejo jako ugoden.
Natančneje se izve pri lastniku Frideriku Skušek, trgovcu in posestniku v Metliki, Dolenjsko.	(405) 3-3
_ tem _
i istipliii in c
kakor Yina iz otoka Yis (Lissa)
priporoča po najnižjih cenah (18 do 24 kr.) od 56 litrov naprej franko — postaja Pulj proti povzetju. =
Zacinjenje in popravila vsake vrste iv- tečno in ceno. "SB
zavarovalnej zadrugi „(3ROATIA" v Zagrebu,
katera je mojo škodo vestno in točno pre-
i?
cenila in istd brez vsacega odbitka v iznosu
„Croatia" osiguravajuča zadruga u Zagrebu pocenila je moju štetu u Sitnici tako savjestno i točno, i izplatila mi odštetu
kruna 2707-32
tako kulantno, da jej ovim putem izrazu jem mojo najtopliju žahvalu, te ju svakomu što . bolje preporučam. VARCAR VAKUF, 7. avgusta 1905. J
f423>, Stanka Petrušič v. r.l
kulantno izplačala.
Srebrenica, 15. velikega travna 1905
(423) i	T. P. Milošem 1. r.
Tina
Podpisano oskrbništvo proda prostovoljno dne 6. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj okoli
500 hI Tina, lastnega pridelka.
Prodajalo se bode lansko kakor tudi starejše vino in sicer namizno in fino vino po raznih cenah. Prodajni pogoji se zvedo pri oskrbništvu. Vlak vozi: Iz Gradca ob 1. uri opoldne, ali ob 1. uri 20 min. ponoči. Iz Gradca ob 1. uri opoldne, ali ob 1. uri 20 min. ponoči; prihod v Brežice via Zidanmost ob 6. uri 8 min. zvečer ali ob 6 uri 15 min. zjutraj. — Iz Ljubljane ob 2. uri 57 min. popoldne ali ob 11. uri 50 min. ponoči.	(424)3-1
se priporoča p. n. naročnikom za vsa v^njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in
JI vodovode v bakru in železu. ^ y	(238) 50-32
ste 2 zidani hiši z vrtom, v eni je gostilna in prodajalna, v drugi pa 3 stanovanja v Zabnkovci, pošta Griže.	(413) 2—2
Naslov pove upravništvo „Domovine".
Okraja Celje in Šmarje pri Jelšah od-dasta potom ponudbe napravo novega mejnega mosta ob okrajni cesti I. razreda Celje-Rogatec km 14'393 na Grobelnem.
Gradnja: postranski zidi, železne traverze, hrastove mostnice, železne ograje z zidanimi parapeti.
Proračun stroškov 6.869 kron 56 vin. Načrt, proračun in stavbeni pogoji se zamorejo vpogledati vsaki dan razun nedelj ob uradnih urah v pisarni okrajnega zastopa v Celju in v Šmarju pri Jelšah.
Pismene, zapečatene ponudbe z nadpisom ,,Ponudba" se imajo s priloženo 10% varščino od stavbene vsote oddati, ali pa po pošti poslati najkasneje
do torka 5. septembra t. I. do 6. ure zvečer gospodu načelniku okrajnega zastopa v Šmarju pri Jelšah ali pa podpisanemu c. kr. vladnemu komisarju.
Za okrajni zastop Celje
dne 22. avgusta 1905. C. kr. vlad. komisar: Ernst pl. Lehmann
Za okrajni zastop Šmarje p. Jelšah
dne 22. avgusta 1905. (4i4)3--2 Načelnik: dr. Jos. Georg.
W Singer C0.Nahmasch1n6nA0t.Ges. , v . . .. * ---- za domačo porabo m obrtne sVrhe
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. |	yrs|e>
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobijajo stroje do najvišje — tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	=
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih == modernega in umetnega vezenja -
Singerj evi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -43
V zalogi ima in tiska v več Barva« izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, .kuverte, račane. pismene papirje, cenike, etikete, balete, časopise, knjige, hrošartce, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spoved«« listke, razglednice hranilne Hi zadružne knjižice ter sploh vse v tipkarske stroko spadajoče stvar«. • -
Priporoča se p. n. gg. duhovnikom, slav. učiteljstvu, pisateljem in p. n občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne de najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v ■ kratkem čas« okusno hi ceno. ■ •