LETO XIV.. ŠTEV. 52 SLOVENSKI Direktor: Kadi Jannuba — Odgovorni urednik; sergej Vošnjak — Tiska askarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-326 — Uprava: Ljubljana. Čopova ai 50-III-, Celeron 22-575 »n 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896. za ljubljanske n»' ročnike 20-463. za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. račun NB 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 140 din S*red osmim mar c v m Med ženami po vaseh In v mestih Kakor vsako leto, tako se tuđi letos pripravljajo naše delovne tene na 8. marec — mednarodni praznik žena. Pripravljajo se v hribovskih zaselkih, pripravljajo v vaseh in mestih. Na letošnje praznovanje 8. marca so naše žene mislile že takrat, ko so na svojih občnih zborih pred kongresom AF2 Slovenije na konferencah in sestankih razpravljale o bodočem delu. Pri tem niso pozabile vnesti v delovni načrt tud; praznovanje tega tradicionalnega praznika naprednih žena Voega sveta. V hribovskih predelih, kjer je ženska kmečka mladina imela tečaje za zdravstveno pro avetljevanje, so že ob pričetku tečaja žene sklenile, da bodo te tečaje zaključile prav za 8. marec, katerega bodo proslavljale skupaj z doseženimi uspehi. Tudi na gospodinjskih tečajih, kjer so se tečajnice poleg praktičnega dela seznanjale tudi z gospodarskopoiitično dejavnostjo v domovini in v svetu, je žene vodila misel, da bodo ob zaključku tečajev v počastitev S. marca pokaza'e, kaj vse so Ca tečajih pridobile. Žene v Šmartnem pri Litiji bodo na ta praznik podale obračun svojega dela v preteklem letu. S tem hočejo ženam v svetu pokazati, zako m kaj delajo žene Jugoslavije pri izgradnji socializma. Okrajni editor AF2 za Ljubljano okolico pa je v počastitev praznika organiziral trodnevni tečaj za žene zsdružnice. Te tri Beograd, 2. marca. Peti kongres Ljudske mladine Jugoslavije se bo začel 6. marca popoldne v dvorani Kolarčeve ljudske univerze v Beogradu. Delovni del kongresa, ki bo trajal tri dni, se bo začel 7. marca z referatom sekretarja CK Ljudske mladine Jugoslavije Miljana Neoričiča. Zadnji dan kongresa 9. marca bodo sprejeli novi statut Ljudske mladine in izvolili novo vodstvo. Na konrresu bodo sodelovali 1204 delegati, izvoljeni v mladinskih organizacijah, ».ut gosti so .povabljeni na kongres voditelji Zveze komunistov Jugoslavije, zastopniki političnega in kulturnega življenja države ter zastopniki inozemskih mladinskih in študentovskih organizacij. Turneja ansambla narodnih plesov Kosova in Metohije v tujini Beograd, 2. marca. »Putnik« Četa priprave za gostovanje ansambla narodnih plesov Kosova in Metohije v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Švici :n Luksemburgu. Zamišljeno je, da bo ansambel odpotoval prihodnji mesec in da bi ostal na turneji poldrugi mesec. Na svojem prvem gostovanju v teh državah bi ansambel obiska! Dunaj, Salzburg, Gradec, München, Frankfurt, Hamburg, Mannheim, Düsseldorf, Ženevo, Basel, Zürich, Lansanno :n Luksemburg, kjer bo prirejal koncerte in plese narodnih manjšin Kosova in Metohije ter jugoslovanskih narodov. Člani ansambla bodo nastop::: v pestrih narodnih nošah s Kosmeta, cd katerih so nekatere stare nad 300 let. Pogajanja med trgovinskima delegacijama Jugoslavije in Zahodne Nemčije o blagovni zamenjavi se bodo začela verjetno v drugi polovici marca v Bonnu. V jugoslovanskih krogih pričakujejo pogajanja z velikim zanimanjem, saj je Zahodna Nemčija država, s katero se naša blagovna zamenjava zelo hitro Tazvija, tako da stopa Nemčija v vrsto zunanjetrgovinskih vrstnikov, s katerimi imamo najbolj Živahno olagovno zamenjavo. Dosedanja blagovna zamenjava z Zahodno Nemčijo je potekala v okviru trgovinskega sporazuma. ki je bil sklenjen konec leja 1948. Zvišanje našega izvoza j>o tem letu je bilo zlasti občutno leta 1950, ko je bil izvoz ■v primeri z letom 1949 skera; dvakraten. Leta 1951 je višina Ijanske okolice na državnem posestvu v Ponovičah slišale o vlogi, ki jo ima zadružništvo v gospodarstvu, o ustroju zadrug, o sadjarstvu, živinoreji pač o vseh panogah kmetijskega gospodarstva. Pozneje pa bodo taki tečaj; po vseh občinah, na katerih bodo snov predavanja prilagodili potrebam in značilnostim dotične občine. Na predvečer 8. marca in na praznik bodo organizacije AFZ v Sioveniji v sodelovanju z de-lavsko-pr'«svetnim: društvi »Svoboda« tam pa, kjer teh društev ni, pa s šolo, priredile razne proslave in druge podobne prireditve. V Kamniku bo svečana akademija, na kateri bodo sodelovale tiste žene. ki se doslej še niso nikjer uveljavljale. V mnogih krajih bodo žene pogostile borke in aktivistke iz narodnoosvobodilnega boja, matere padlih partizanov in otroke, katerih oče ali mati sta žrtvovala svoja življenja za svobodo našega ljudstva. Ponekod obiskujejo žene tiste tovarišice, ki So sodelovale v delavskem gibanju že pred vojno in tiste, k: so preživele vse strahote taborišč, zaporov, preživele krvav, a zmagovit štiriletni boj. ►Kaj pa žene Ljubljane? Vse terenske organizacije AFZ v Ljubljani pripravljajo na svojih terenih svečarne proslave. — 7. marca pa bo centralna prireditev v ljubljanski operi, kjer bodo predvajali Beethovnovo opero »Fidelio«. Slavnostni govor o pomenu mednarodnega Kakor sporočajo v mednarodnem oddelku CK LM, bodo prišli na kongres zastopniki mladinske socialistične internacionale, mladinskega odseka UNESCO, nacionalne unije študentov Francije, židovske mladinske socialistične organizacije iz Francije, socialističnih mladinskih organizacjj iz Avstrije, Zahodne Nemčije in Urugvaja, zastopnik atenskih študentov ter zastopniki Trsta in Koroške. Izražajoč željo vse naše mladine, pripravlja centralni komite Ljudske mladine darilo za predsednika republike Josipa Broza Tita, ki mu ga bodo izročili hkrati s pozdravi kongresa. Zagreb, 2. marca. Na današnjem zasedanju drugega kongresa filmskih delavcev Jugoslavije so govorniki odločno zagovarjali zahtevo, da se filmskim delavcem zagotovi pravica do udeležbe pri upravljanju podjetij, kakor so ;o že storili v LR Hrvatski. To zahtevo so podprli z dejstvom, da od vseh panog gospodarske dejavnosti v naši državi samo filmski delavci kot neposredni proizvajalci do sedaj niso uživali teh pravic, ki jih daje zakon o delavskem samoupravljanju. Kongres bo priporočil novoizvoljeni upravi našega izvoza dosegla že 35 milijonov dolarjev, v letu 1952 pa je dosegla rekord 56 milijonov dolarjev. Tudi pri uvozu se je opažalo stalno večanje od leta 1948, ko je znašal jugoslovanski uvoz iz Nemčije 5 milijonov dolanjev, do leta 1952, ko je dosegel vrednost skoraj 64 milijonov dolarjev. Naši glavni izvozni predmeti pred vojno so bili predmeti s kmetijskega in živilskega področja. Po vojni se je struktura našega izvoza bistveno spremenila, tako da je odpadlo že leta 195 1 46,8*/» našega izvoza v Zahodno Nemčijo na rude in kovine. 24“/» pa so zavzemali kmetijski pridelki. Na tretjem mestu je bil les, ki je v tem letu zavzemal 12*/» skupnega izvoza. praznika žena bo imela tovsfl- šica Cilka Prešeren-Maček. — 8. marca dopoldne bo na ljubljanskem pokopališču žalna svečanost v počastitev spomina padlih bobk in aktivistk. 2ene za-družnice, gospodinje in žene, ki ne delajo v proizvodnji, bodo 5., 6. in 7. marca obiskale delavke v tovarnah, kjer se bodo seznanile z delom žena pri strojih. Naše delavke, zadružnice in intelektualke bodo praznovale 8. marec — mednarodni praznik žena z zavestjo, da so s svojim vztrajnim delom za blagor skupnosti in za lastno izobrazbo pomagale mednarodnemu ženskemu gibanju. Sprejem pri predsedniku republike Beograd, 2. marca. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel dopoldne ’tovariše dr, Ivana Ribarja, Mošo Pijade, Di-mitra Vlahova, Josipa Rusa, Filipa Lakuša, Marka Vujačiča in Mila Peruničiča ter jim priredil kosilo. Edvard Kardelj na obisku v Hercegovini Mostar, 2. marca. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je prispel v spremstvu članov Izvršnega sveta Veljka Zekoviča in Krste Popivode sinoči na obisk v Mostar. Ko si je davi ogledal mesto, je podpredsednik Kardelj obiskal čaplinski in stolaški okraj, okrog poldneva pa se je vrnil v Mostar, kjer mu je bilo prirejeno slovesno kosilo. Popoldne je podpredsednik Kardelj odpotoval čez Jablanico, kjer si je ogledal gradbišče velike hidrocentrale, v Sarajevo. To je bil prvi obisk podpredsednika Kardelja v LR Hercegovini. Sklepi Izvršnega sveta LR Hrvatske Zagreb, 2. marca. Izvršni svet Sabora LR Hrvatske je na današnji seji pretresal nekatera proračunska vprašanja in predlog o razdelitvi republike na volilne enote. Svet je spreje) sklep o sestavi sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. V ta svet so bili delegirani zastopniki medicinske fakultete, samoupravnih ustanov ter strokovnih in družbenih organizacij. Razen teh je Izvršni svet imenoval v Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko naslednje člane: dr. Simo Novosela, dr. Kamila Breslerja, dr Tomislava Kronjo, dr. Stevana Nikoliča. dr. Nika Kučiča in Soko Kreačič. sanja hkrati z zahtevo, da se reši tudi vprašanje sistema nagrajevanja, ki bi moral stimulativno delovati na filmske delavce, da bi imeli interes za uspeh podjetja. V diskusiji so govorili tudi o sodelovanju z inozemskimi filmskimi podjetji. Večina govornikov se je strinjala s tem, da naj bi navezali širše sodelovanje šele, ko bodo podjetja lahko izdelala trdne proizvodne plane in ko ne bo nevarnosti, da bi prišla v podrejen položaj nasproti inozemskim filmskim proizvajalcem. Kongres je ostro obsodil tako imenovane »divlje ekipe«, ki snemajo na lasten račun izven Zveze filmskih delavcev Jugoslavije in sindikalnih organizacij. S tem v zvezi so sklenili, da bi bilo treba v vsakem konkretnem primeru take pojave preprečiti. Poleg tega bi bilo treba opozoriti razna podjetja in ustanove, ki imajo pravico izdelovati filme na svoj račun, naj sodelujejo samo s strokovno organiziranimi filmskimi delavci. Kongres se nadaljuje. Venezuelski poslanik položil venec na grob Neznanega junaka Beograd, 2. marca (Tanjug): Izredni poslanik in pooblaščeni minister Venezuele Hugo Rohas Moncada je položil da nes ob 11. uri venec na grob Neznanega junaka na Avali. Poslanika Rohasa Moncado je pozdravil namestnik poveljnika Beograda polkovnik Rade Knežević. dni bodo zadružnice iz vse Ijub- Kongres Ljudske mladine Jugoslavije se bo sestal 6« m a rea v Beograd u čimpreijšnjo rešitev tega vpra- Pred začetkom trgovinskih pogajanj FLHJ in Zahodne JMetnčije Filmski delavci se zavzemajo za svoje pravice Drugi dan kongresa filmskih delavcev Zveza treta balkanskih držav utrjuje otira Evrope Odmev na trojni balkanski sporazum v evropskem in ameriškem Londonski »Times« piše v svojem uvodniku o podpisu trojnega sporazuma med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo ter omenja da so se pogajanja začela pred letom dni na predlog prizaderih strank in brez kakršnega koli predloga od zunaj. Glavni smoter tega sporazuma je, ustvariti podlago, ki bo omogočila sodelovanje proti morebitni napadalnosti. Sporazum ni čisto vojaške narave, pripominja list. Generalni štabi še niso popolnoma obdelali vseh pogledov na vojaško sodelovanje. Po mnenju časopisa bo to sodelovanje lahko učinkovito glede na načelo, na katerem počiva sporazum, Brzojavka maršalu Titu Beograd, 2. marca (Tanjug): Predsednik Turške republike Džema! Bajar je poslal predsedniku republike maršalu Titu ob podpisu pogodbe med Turčijo, Grčijo Jugoslavijo tele brzojavko: »Njegovi ekscelenci gospodu maršalu Titu, predsedniku Federativne ljudske republike Jugoslavije! — V času, ko so naši narodi upravičeno prežeti z občutkom okrepitve in ponosa tako z gledišča svoje lastne varnosti in blaginje kot z gledišča ohranitve miru in varnosti na svetu, bi Vam rad ob današnjem podpisu pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki bo večno nosila pečat širine m globine vidika Vaše ekscelence, poslal svoje najprisrčnejše čestitke k uresničitvi tega dejanja, ki je dobro prvo znamenje bodočnosti, in Vam ob tej priložnosti tudi tokrat zagotavljam svoje najgloblje spoštovanje.« Odgovor maršala Tita predsedniku turške republike Beograd, 2. marca. V zahvalo za čestitke predsednika turške republike je predsednik republike Josip Broz Tito odgovoril z naslednjo brzojavko: »Njegovi ekscelenci predsedniku republike Turčije gospodu Dželaiu Bayaru! — Ekscelenca! Zahvaljujoč se Vam najprisrč-neje za iskrene čestitke, ki ste mi jih poslali ob podpisu pogodbe med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo v Ankari, z veseljem delim v Vami mnenje o velikanskem pomenu tega dejanja za mir in varnost v tem delu sveta, zlasti pa za nadaljnje poglabljanje prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med našimi državami. Z iskrenim spoštovanjem Josip Broz Tito.« Čestitke ob trojni pogodbi Atene, 2. marca (AFP): Grška kraljica regentinja Frederika je dobila od predsednika republike Turčije Dželala Bayara brzojavno čestitko ob podpisu balkanske pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju. Kraljica se je zahvalila za prejeto čestitko. Predsednik turške vlade Mende-res pa je poslal predsedniku grške vlade generalu Papagosu brzojavko, v kateri je rečeno: »Pogodba je izraz iskrenega prijateljstva in duha sodelovanja med tremi državami ter je bogat vir za razvoj v prihodnosti s stališča višjih interesov naših narodov in vseh drugih svobodnih in miroljubnih držav.« General Papagos je odgovoril na to sporočilo z brzojavko, v kateri izraža, da temelji storjeno dejanje na skupni volji narodov vseh treh držav, ki hočejo ohraniti mednarodni mir. Politični odbor Generalne skupščine OZN New York, 2. marca (UP): Politični komite OZN je nadaljeval danes debato o Koreji. Za jutrišnjo sejo so se pojavili trije govorniki, zastopniki Belgije, Kube in Ekvadorja, za popoldansko sejo pa se je prijavi sovjetski minister za zunanje zadeve Višinski. Višinski je hkrati zbrisal s seznama govornikov zastopnika Poljske, čehoslovaški zastopnik pa je sam umakni prijavo za govor na dopoldanski seji. Računajo, da bo govor Višinskega odgovor na izjavo ameriškega delegata Lodgeja, ki jo je dal na seji prejšnji teden, ko je obtoži ZSSR, da ovira sklenitev premirja na Kareji, in navedel v potrdilo deset dejstev, po-zivajoč Višinskega, naj jih ovrže, it mor«. namreč, da bi pomeni napad proti eni državi, hkrati tudi napad na ostali dve. Grčija in Turčija sta članici Atlantskega pakta, nadaljuje list. Dejstvo, da Jugoslavija m članica tega pakta, neogibno odpira vprašanje, ki jih bo moral Atlantski svet proučiti na svojem prihodnjem zasedanju. Časopis omenja na koncu, da je treba čestitati tem državam, ki so tako hitro dosegle sporazum, ki hi utegnil napraviti vojno manj verjetno in ho povečal upanje na mir. Zahodni diplomati v Londonu poudarjajo, da bi sedaj, ko je podpisan trojni sporazum, napad Sovjetske zveze na Jugoslavijo pomeni novo svetovno vojno. Velika Britanija bo zato tudi izrazila svoje simpatije in podporo za novo zvezo na prihodnjem sestanku sveta severnoatlantskega pakta, ki bo 23. aprila v Parizu in na katerem mislijo, da bosta Turčija in Grčija uradno poročali o sklenitvi trojnega sporazuma. V Londonu menijo, da bo trojni sporazum tudi zelo ugodno vplival na zavezniške načrte za obrambo Sredozemlja in Srednjega vzhoda. Ameriški tisk piše na vidnih mestih o podpisu trojnega sporazuma med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in poudarja, do so si tri države s podpisom sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju zastavile poglavitni smoter — ohranitev miru. Časnik prav tako poudarja velik pomen določila pogodbe, po katerem iahko pristopijo k trojnemu sporazumu tudi druge države. »Baltimore Sun« prav tako opozarja na pomen tega ddočla in piše, da bo ta sporazum napravil globok vtis na narode pod sovjetskim jarmom. Uradni predstavniki ameriškega ministrstva za zunanje zadeve so izjavili, da bo balkanski pakt imel »močan psihološki učinek« na balkanske države, ki so za železno zaveso. Ti funkcionarji poudarjajo, da bo balkanski sporazum vzpodbudno deloval na mnoge ljudi, ki so pod kominformistič-no dominacijo in ki si ždiijo, da bi se pridružili svobodni zvezi balkanskih držav. Uradni predstavnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeva je izjavil, da ZDA sporazum pozdravljajo. V ameriških vodilnih krogih tudi menijo, da bo sporazum okrepil balkansko solidarnost in da bo že s tem zmanjšal nevarnost napada v tem delu Evrope. Ti krogi tudi spominjajo na to, da so ameriški vod:redji že preje izjavljali, da bi odkrit napad na Jugoslavijo ustvari zelo resen položaj, ki bi iahko pripeljal do svetovne vojne. Zato, poudarjajo Washingtons!! krogi, predstavlja sporazum, sklenjen v Ankari, pameten korak, ki skuša preprečiti takšen primer. »France Soir« in »Paris Presse« sta opisovala ves potek razgovorov. V svojem komentarju pravi »Paris Presse«, da za sedaj sporazum še ne vsebuje vojaških obveznosti, da pa se bodo nadaljevala pogajanja za utrjevanje osnove za skupno obrambo Balkana v okviru balkanskega pakta. V krogih, ki so blizu francoske vlade, pozdravljajo podpisanje trojnega sporazuma kot velik dogodek, ki je bistvenega pomena za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi. Vsi davišnji pariški časopisi pi- Dunajski časopisi o prihodu jugoslovanskega poslanika Vučiniča Dunaj, 2. marca (Tanjug). Dunajski časopisi so na najbolj vidnih mestih objavili vest c prihodu novega jugoslovanskega poslanika Dragomira Vučiniča. Vladni časnik »Wiener Zeitung« je priobčil v celoti tudi intervju, ki ga je dal jugoslovanski po. slanik pred svojim odhodom iz Beograda, ter njegov življenjepis. Časnik »Die Fh-esse« je priobčil izvlečke iz intervjuja pod naslovom »Se tesnejši stiki med Dunajem in Beogradom«. Besedilo intervjuja je objavil tudi časnik »Neues Österreich«, ki poudarja, da je več možnosti za nadaljnji razvoj trgovinskih odnosov med Jugoslavijo In Avstrijo. Tudi »Neue Wiener Tageszeitung« in »Arbeiter Zeitung« sta na vidnem mestu priobčila yučinićev intervju. časopisju šejo o podpisu balkanskega sporazuma. »Figaro« objavlja popolno besedilo sporazuma, v komentarju pa piše, da se je prvič po razpadu balkanske antante začelo sodelovanje med balkanskimi državami, ki jim preti ista nevarnost kot pred 12 leti. »Franc Tireur« objavlja popolno besedlo sporazuma in piše, da zveza treh držav utrjuje obrambo Evrope. Grčija in Turčija, piše časopis, sta večkrat poudarjali, da se mora obramba izpostavljenih položajev v Evropi, zlasti pa področij, kot so tista, na katerih sta ti državi, naslanjati na Jugoslavijo. Kar zadeva Jugoslavijo, se je ta s tem sporazumom še bolj približala Zahodu. »Parisien libere«. ki objavlja izvleček iz besedila sporazuma, piše, da obnovitev prijateljskih odnosov med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo mma drugega namena kot utrditi njihovo obrambo proti morebitni napadalnosti. Sporazum ni naperjen proti nikomur, nasprotno, odprt je vsem državam, ki se mu žele pridružiti. Astrijski tisk je živahno spremljal pogodbo v celoti aii pa vsaj stvu m sodelovanju med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo ter objavljal pogodbo v celoti ali pa vsaj njene glavne dele. »Die Prese« piše, da je ankarski sporazum temelj za uresničitev stvarne politike miru. »Neues Oesterreich« poudarja, da v zahodnih prestolnicah gledajo na podpis pogodbe med tremi balkanskimi državami z največjim zadovoljstvom. Novi venezuelski poslanik v FLRJ g. Hugo R. Moncada je izročil predsedniku republike maršalu Titu svoje poverilnice Yorski nadškof o maršala Tita London, 2. marca. »Sprejmite prisrčno predsednika Tita«, zahteva v svojem pastirskem pi. sinu dr. Cyril Garbet, anglikanski nadškof v Torku. — »Pravijo, da Velika Britanija ne bi smela sprejeti maršala Tita zaradi njegovega stališča do katoliške cerkve. Tisti, ki sprejemajo to stališče, pozabljajo, da so za italijanske in nemške okupacije katoliki neusmiljeno preganjali pravoslavne kristjana in da so izvajali politiko nasilnega prekrščevanja, zaradi česar so trpeli in bili ubiti mnogi pravoslavni duhovnik’ in verniki.« Potem, ko poudarja v pismu, da se je že večkrat zgražal, ko je slišal vesti o preganjanju katolikov v komunističnih državah, je prelat nadaljeval: »Inte. Odhod predstavnika francoske socialistične stranke Beograd, 2. marca (Tanju,: Namestnik generalnega tajnik, francoske socialistične stranke Georges Bruteie, ki je prisostvoval IV. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije, je odpotoval davi z letalom v Pariz. Na zemunskem letališču se je od njega poslovil tudi Vladimir Dedijer, tajnik komisije za mednarodne zveze zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. obisku resi naroda in varnostni razlogi so primorali maršala, da je ukrepal proti katolikom, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem in ki so v nekaterih primerih zagrešili velike zlo-čine proti nekatoliškemu preb L valstvu.a Nadškof poudarja, da sprejem v Veliki Britaniji ne pomeni, da se vsi strinjajo z idejami maršala Tita, vendar pa meni, da mora biti ta obisk »manifestacija naklonjenosti hrabremu človeku in narodu, katerega vodi, in simpatija do stališča, ki ga je zavzel do Sovjetske zveze.« Državni sekretar Koča Popovič v Carigradu Carigrad, 2. marca (Tanjug). Carigrajski vladni namestnik Fahredin Gekaj je obiskal danes državnega sekretarja za zunanje zadeve FLRJ Kočo Popoviča ter mu s tem vrnil včerajšnji protokolarni obisk. Po obisku si je državni sekretar Koča Popovič ogledal Carigrad in njegove zanimivosti. Na čast državnemu sekretarju Koči Popoviču in grškemu ministru za zunanje zadeve Stefanopulosu bo carigrajski vladni namestnik priredil danes zvečer slovesen sprejem. Nocoj ob 11 bo državni sekretar Koča Popovič s spremstvom in jugoslovanskimi novinarji, ki so ga spremljali po Grčiji in Turčiji, zapustil Carigrad in se vrnil v Jugoslavijo, Uspeh itigoslovanskih izvoznikov na mednarodnem velesefmn v Frankfurte Mednarodni velesejem v Frankfurtu M., ki je bil zaključen 26. februarja, si je ogledalo okoli 194 lisoč obiskovalcev, izmed katerih je bilo nad 17 tisoč iz 59 evropskih in prekomorskih držav. Frankfurtski veJesejem ima veliko tradicijo. Sedemnajst velikih razstavnih paviljonov napolnijo sleherno -leto dvakrat: spomladi in jeseni s svojimi izdelki industrijsko najrazvitejäe države. Na spomladanskem mednarodnem velesejmu v Frankfurtu so bila zastopana naša izvozna podjetja iz vseh ljudskih republik: iz Srbije in Hrvatske 9, iz Bosne in Herce-©ovin* 2, is Makedonije 5 ter ta Crne gore 2. Izmed slovenskih izvoznih podjetij so razstavljal« »Lek« in »Gosad« iz Ljubljane »Toko« iz Domžal. »Dom«, Ljubi ljana, »Sloveoija-vino« in ’»Slove« nija-sadje« iz Ljubljane. Našim izvoznim podjetjem Je bilo odobrenih za prodajo posameznih izdelkov skupno 3,6 mili« jonov mark. Večje kupčije so bilo sklenjene za dobavo naših polivinil kloridnih izdelkov (za 1 milijon mark), za usnjeno galanterijo (nad 100 tisoč mark) za živosre-bmi sublimat, ki se uporablja kot zdravilo im razkužilo, na tudi za impregniran je (228 tisoč mark) ter za druge izdelke naše industrijo ta tanetijSse prfaJeM«, . Eden in Butler na poti v ZDA Povod obiska so poleg gospodarskih tudi vaina mednarodna vprašanja Britanski zunanji minister Eden in finančni minister But. ler sta odpotovala v Washington. V londonskih službenih krogih so zelo oprezni v izjavah glede uspeha tega potovanja. Vsi merodajni krogi, tako ameriški kot londonski, se zadovoljujejo z izjavami, da bodo ministri v Washingtonu samo neprisiljeno izmenjali misli o gospodarskih vprašanjih, ki so bila že predmet razgovorov na konferenci Common wealths. Mednarodna vprašanja, o katerih bo Eden govoril z Dulle-som, zajemajo med drugim tudi politiko na Kitajskem in v Koreji, perzijsko vprašanje, kakor tudi vprašanje obrambe Srednjega vzhoda. Govorili bodo ver- V ZDA Washington, 2. marca (UP): V prihodnjih tednih bo obiskalo ZDA več evropskih državnikov. Najprej prideta v Washington britanski minister za zunanje zadeve Anthony Eden in britanski minister za finance Buttler, tako za ujima pa bo ZDA obiskal generalni sekretar organizacije Severnoatlantskega pakta lord Ismay. V ZDA bo prispel po svojem obisku v Kanadi. Okrog 27. marca bosa prispeia v Washington predsednik francoske vlade Renč Maver in francoski minister za zunanje zadeve Georges Bidault, da se bosta pogovorila o vojni v Indokini ter s tem v zvezi o problemu oborožitve Francije in sploh o položaiu Francije v obrambnem sistemu Evrope. V začetku aprila bo pri»pe! zahodnonemški kancler dr. Adenauer, ki se bo raztovarjal o vprašanjih v zvezi z oborožitvijo razcepljene Nemčije in drugih važn:h vprašanjih. Poučeni računajo, da bodo ti Britanska udeležba pri evropski obrambni skupnosti London, 2. marca (Tanjug): Kase je zvedelo, je sestavljen britanska odgovor na nedavni predlog francoskega ministrskega predsednika o udeležbi Velike Britanije v evropski obrambni skupnosti. Te dni ga bodo poslali francoski triadi in ostalim državam, članicam evropske obrambne skupnosti. V londonskih poluradnih krogih poudarja,jo, da britanski odgovor Franciji ni zadnja beseda britanske vlade in da je treba pričakovati nadaljnje izmenjave gledišč. Tu računajo, da Velika Britanija ni privolila v poroštvo Franciji, da bo za nedoločen čas držala v Evropi 4 britanske divizije. Britanska vlada pa je, kakor kaže, popravljena pridružiti se evropski obrambni skupnosti z nekaterimi svojimi enotami, ne da bi jamčila za povečanje teh sil. Izdatki za obrambo New York, 2. marca (AFP): Zahodnoevropske države, Kanada in ZDA bodo letos izdale za obrambo 20 % več kakor lani. Te podatke so objavili Združeni narodi v svojem rednem letnem statističnem pregledu, v katerem je poudarjeno, da je to povečanje izdatkov za nacionalno obrambo teh držav nastalo zaradi zmanjšanja izdatkov za investicije, razen v vojni industriji. Poplave na Nizozemskem Haag, 2. marca (AFP). Na 1800 m dolgem nasipu, ki veže otok Južni Beveland in pokrajino Severni Brabant na Nizozemskem, se je nenadoma pojavila 200 m široka razpoka, čeprav je bil nasip pred kratkim popravljen. Vas Rilland Bath je ponovno poplavljena, prebivalci pa. ki so se bili vrnili po poplavah, So morali spet zapustiti svoje domove. Oblasti so se odločile, da ne bodo mašile te razpoke, pač pa bodo zgradile nov nasip. jetno tudi o tesnejšem sodelovanju Velike Britanije z evropsko obrambno skupnostjo. V neprimerno večjem obsegu pa bodo v Washingtonu govorili o gospodarskih vprašanjih. Govori se, da bosta britanska ministra kot predstavnika Com-monwealtha skušala poizvedeti, kakšno je ameriško mnenje o gospodarskih načrtih Britanske skupnosti narodov, Ti načrti se sedaj šele pripravljajo. Njihova končna vsebina je odvisna od podpore, katero naj bi dale ZDA in druge države. Washingtonski razgovori se zato seveda ne bodo mogli končati s sporazumom, kajti pred sprejemom kakršnih koli sklepov se mora Velika Britanija posvetovati še z osta- važni sestanki pripravili pot za učinkovitejša pogajanja na obrambnem, političnem in ekonomskem področju na sestanku zastopnikov 14 članic Severnoatlantskega pakta, ki se bo začel 23. aprila v Parizu. Sodijo, da bodo predsednik Eisenhower in njegovi sodelavci pri vseh teh razgovorih zlasti poudarili zaskrbljenost zaradi počasnega napredovanja načrta o vključitvi nemških vojaških sil v evropski obrambni sistem v okviru pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Pariz, 2. marca (AFP) Nacionalni svet gibanja za zbiranje francoskega naroda je sprejel resolucijo, v kateri trdi, da bo zaradi pogodbe o evropski obrambni skupnosti prišla francoska armada oziroma neodvisnost vse države pod nadzorstvo Amerike. Protokoli, s katerimi je francoska vlada nameravala spremeniti za njene interese nesprejemljive določbe pogodbe, bi omogočili, če bi ’bili sprejeti. Nova nemška stranka Klel, 2. marca (AFP). Profesor Erwin Neack iz Kiela je ustanovil v mestu Rheide v Hollsteinu novo zahodnonemško stranko »Nemška solidarnost«. Ta nova stranka zbira člane na vsem ozemlju zvezne republike Nemčije ter skuša doseči »združitev vseh nacionalnih krogov, ki so desničarsko usmerjeni«. mladina Trst, 2. marca (Tanjug): Kakor se je zvedelo, je iredentistično propagandno središče v Trstu »Lega nazionale« zaključilo propagandne priprave za proslavo 20. marca, obletnice podpisa trojne deklaracije, s katero so tri zahodne države leta 1948, tik pred parlamentarnimi volitvami v Italiji, priporočile priključitev celotnega ozemlja STO Italiji. Organizacije fašistične šolske mladine so ustanovile udarne skupine, katerih naloga je, da izzivajo nerede na posameznih krajih, ki so določeni kot žarišča »naprej pripravljenih demonstracij«. Prav tako kot lani je dobila glavno vlogo, za povzročanje neredov fašistična srednješolska in visokošol- liml državami Commonwealtha, na drugi strani pa bi Velika Britanija verjetno o tem rada govorila tudi z ostalimi evropskimi državami. Kakršni koli konkretni sklepi bi namreč močno vplivali tudi na njihovo gospodarsko življenje in bodočnost. O washingtonskih razgovorih bo britanski zunanji minister Eden obvestil evropske države 23. aprila na zasedanju Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. V Washingtonu se bo brez dvoma mnogo govorilo tudi o osamosvojitvi funta, oziroma o njegovi konvertibilnosti, vendar pa bo to predstavljalo samo del celotnega vprašanja, kako vzpostaviti ravnotežje med dolarjem in šterlingom m kako odpraviti diskriminacijo šterlin-škega področja v odnosu na dolarsko blago, če bi Amerika drugim državam olajšala služenje dolarjev. K temu bi prispevalo zniževanje visokih ameriških zaščitnih carin, sporazum o surovinah med državami Com. monwaaltha in ZDA, povečanje dolarskih investicij v ostalih državah. končno pa tudi povečanje kreditov mednarodnega monetarnega fonda in svobodnejša devizna politika. Konferenca držav Comonwealtha je o teh vprašanjih izdelala podrobne predloge, ki jih bodo sedaj proučevali v Washingtonu: če pa jih bodo ZDA tudi sprejele, pa je z ozirom na še nerazčiščeno stališče nove ameriške vlade in kongresa težko reči. le majhno zboljšanje. V resoluciji zahtevajo revizijo celotne organizacije Atlantskega pakta in njegove delavnosti. Po mnenju avtorjev resolucije je nepotrebna vojaška zveza, ki je omejena na del evropskega ozemlja. Solidarnost evropskih držav mora biti popolna, in sicer ne samo v vojaškem, temveč tudi na ekonomskem in socialnem področju. Ce bodo ZDA sprejele to splošno koncepcijo, je rečeno dalje v resoluciji, bi Nemčija lahko zavzela svoje mesto med atlantskimi silami. Na koncu resolucije je rečeno, da je svet zaskrbljen zaradi evropske skupnosti za premog in jeklo ter zaradi posledic, ki so nastale po ustanovitvi skupnega tržišča za premog in jeklo. Nacionalni svet je proti metodam, katerih namen j e delitev evropskega gospodarstva na neodvisna področja, ki bi jih vodile oblasti, katerih ne veže politična odgovornost. ska mladina. Pripravljanje mladine za 20. marec, je, kakor je kazno, za nekaj časa potisnilo v ozadje ostro notranjo borbo v neofašističnem italijanskem socialnem gibanju, ki je nastala zaradi imenovanja nekega Sicilijanca za sekretarja tržaške federacije. »Lega nazionale«, ki je pod upravo neofašističnega italijanskega socialnega gibanja in združuje vsa iredentistična politična gibanja in skupine, pripravlja za 20. marec izdajo posebnega koledarja, posvečenega lanskim neredom v Trstu, kj bo poln gesel, ki pozivajo k novim neredom. Na dan 20. marca bo »Lega nacionale« dala v promet tudi spominske značke, vlite v baker, na katerih so upodobljeni demonstranti in rimska volkulja. General Nagib pozdravlja Pakistan Kairo, 2. marca (Reuter): Pred* tednik egiptovske vlade general Nagib je sinoči izjavi, da bo v kratkem obiskala Egipt pakistanska vojaška misija. Nagib je v svojem govoru, ki ga je imel v liencrul Nagib .oficirskem klubu na čast egiptovski vojaški misiji, ki se je pred kratkim vrnila iz Pakistana, dejal, da bodo Egipčani ob prihodu pakistanske misije izrazili čustva, ki jih goje do Pakistana, kot bratske države. Poudaril je rudi, da je bil med nedavnim obiskom pakistanskega zunanjega ministra Zafru-laha kana v Egiptu postavljen prvi temelj za nadaljnje sodelovanje med obema državama. Predsednik francoske vlade v Alžiru Setif, 2. marca (AFP): Predsednik francoske vlade Renč Mayer, k: potuje po Alžiru in francoskem Maroku, je govoril v mestnem domu v Setifu o perečih problemih Alžira. Ko je govorili o francosko-muslimanskem sodelovanju, je Mayer dejal, da bo samo to sodelovanje dvignilo življenjsko raven prebivalstva tega področja. Pripomnil je, da gleda z zaupanjem na sedanja pogajanja francoskih predstavnikov s suverenomu Tunisa in Maroka. IRenč Mayer se je v drugem delu svtojega govora zadržal pri stališču Francije do evropske obrambne skupnosti, poudarjajoč, da sedaj proučujejo to vprašanje parlamentarne komisije. Poudaril je, da se bo francoski parlament pravočasno o tem izjavil, pri čemer bo strogo upoštevaj rezultate pogajanj, ki jih je vlada začela in jih sedaj nadalju-;n po konferenci zunanjih ministrov šestih zahodnoevropskih držav. Francoski zunanji minister sprejel veleposlanika ZDA in Vel. Britanije Pariz, 2. marca. Zunanji minister Bidault je danes sprejel najprej ameriškega, nato pa britanskega veleposlanika. Poročal jima je o razgovorih šestih zunanjih ministrov v Rimu glede Evropske obrambne skupnosti. Britanski veleposlanik je izročil spomenico francoski vladi glede sodelovanja med Veliko Britanijo in Evropsko obrambno skupnostjo. Francoska vlada bo do srede na novo formulirala svoje dodatne protokole k Evropski obrambni skupnosti in jih predložila stalnemu odboru, ki ima svoj sedež v Parizu. Obiski pri kanclerju dr. Adenauerju Bonn, 2. marca (AFP). Predsednik zahodnonemške vlade dr. Konrad Adenauer je sprejel danes na obisk ameriškega visokega komisarja v Zahodni Nemčiji Conanta in britanskega visokega komisarja sira Kirk-patricka. Kakor se je zvedelo iz dobro obveščenih virov, je britanski visoki komisar Kirkpatrick sporočil Adenauerju uspeh preiskave proti sedmim bivšim nacistom, ki so jih prejeli 15. januarja in so obtoženi, da so kovali zaroto proti varnosti zavezniških sil v Zahodni Nemčiji. Kirkpatrick je izjavil, da bo trajala preiskava še nekaj tednov. Razgovor z ameriškim visokim komisarjem se je v glavnem nanašal na vprašanja v zvezi s skorajšnjim odpoto-vanjem predsednika zahodnonemške vlade Adenauerja v Washington. V SOBOTO PRIČNEMO OBJAVLJATI RAZPRAVO IVA PIRKOVIČA: PO m.EDOVIH rimske volkulje KI OBRAVNAVA DEL ITALIJANSKE IMPERIALISTIČNE POLITIKE, NAVEZANE NA OSEBNOST MUSSOLINIJEVEGA GENERALA GAMBARE Pred obiskom evropskih državnikov Kritika evropske obrambne skupnosti Italijanska iredenta pripravlja proslavo obletnice trojne deklaracije Glavno vlogo pri povzročanju neredov bo imela fašistična šolska Nove težave belgijske vlade Zvišanju davkov se upirajo tudi poslanci vladajoče stranke S svojimi novimi davčnimi projekti je klerikalna belgijska vlada zelo omajala tvoje pozicije. Po njenem najnovejšem načrtu naj bi se vsi neposredni davki zvišali za 5%. To zvišanje davkov je zahtevala vlada, da bi dobila kritje za povračilo in popravilo od zadnjih poplav povzročene škode. Pristojni ministri so sestavili svoj davčni projekt, ne da bi prej vprašali poslanski klub za njegovo mnenje, in takoj, ko je bil projekt razglašen v parlamentu, se je dvignila proti njemu močna opozicija iz vrst poslancev vladajoče stranke. Po projektu bi Med komentarji razprav na konferenci šestih ministrov v Rimu je v Parizu zbudil posebno pozornost članek, ki ga je napisal nekdanji francoski ministrski predsednik Felix Gouin v socialističnem glasilu »Populai-re«_ V svojem članku je Gouin naglasil, da je velika napaka in škoda, če se bo dala zahodna Evropa hipnotizirati od nekakšne nevarnosti iz Nemčije, kajti največja sedanja nevarnost preti iz ZSSR. V današnji stvarnosti, pravi Gouin, je najbolj neumno mnenje ali celo prepričanje, da se bo ZSSR strinjala z omejeno oborožitvijo. ZSSR mora ostati močna, če hoče obdržati svojo oblast nad satelitskimi državami. Gouin je v svojem čanku navedel tudi besede znanega francoskega zgodovinarja Alberta Sorela: »Pogodbe so samo izraz razmer, kakršne so takrat, ko se pogod- Kitajski volilni zakon London, 2. marca (Reuter): Na Kitajskem je začel veljati novi vodilni zakon, ki ga je kitajska vlada sprejela sredi preteklega meseca. Po tem volilnem zakonu imajo aktivno in pasivno volilno pravico vsi kitajski državljani, stari nad 18 let, vštevši tudi ženske. Po tem zakonu imajo volilno pravico tudi pripadniki manjšin, oboroženih sil in Kitajci, ki žive v čezmorskih deželah. Volilne pravice ne bodo imeli veleposestniki, ki niso spremenili svojega socialnega staleža, konorarevolucionar-ji in vsi drugi, ki so izgubili politične pravice, ter duševno bolni. zvišanje neposrednih davkov znašalo okoli 1.7 milijarde frankov, nasprotniki tega projekta pa trdijo, da bi bilo potrebno za popravljenje škode največ 1.4 milijarde. Eden od članov krščansko-socialnega parlamentarnega kluba je izjavil: »Ce bi morali izbirati med odstopom sedanje vlade in med zvišanjem davkov, potem ne bi glasovali za zvišanje davkov.u Skupina vladnih poslancev je protestirala tudi pri predsedniku vlade ter mu izročila spomenico, ki zahteva, naj vlada namesto zvišanja davkov uvede varčevanje v državnem go- be sklepajo, iz česar sledi, da ostanejo pogodbe v veljavi samo tako dolgo, dokler trajajo razmere, kakršne so bile takrat, ko so bile pogodbe sklenjene.« Versajska pogodba je potrdilo tega izreka in prav gotovo se je tudj prvak Kremlja naučil iz zgodovine, da je z ognjem in mečem obdal svojo deželo v prepričanju, da si samo na ta način obvaruje in podaljšuje svojo oblast Politični program britanske laburistične stranke London, 2. marca (Tanjug): Izvršilni odbor laburistične stranke je pripravil nov politični program, ki ga bodo predložili krajevnim organizacijam stranke v diskusijo. Generalni sekretar laburistične stranke Morgan Phillips je izjavil v Brightonu, da bo novi program mnogo obširnejši od lanskega. Poveda! je tudi, da imajo sindikalne organizacije v laburistični stranki sedaj nad 5 milijonov članov in da je to prvič v zgodovini laburistične stranke, da imajo sindikati tako veliko število članov. Begunci iz sovjetske cone Nemčije Berlin, 2. marca. Včeraj in danes dopoldne je pribežalo iz Vzhodne Nemčje v zahodni Berlin nad 5000 beguncev. V Berlinu označujejo povečano število beguncev že kot pravo preseljevanje iz sovjetske cone Nemčije. V februarju je pribežalo v zahodni Berlin okoli 41.000 beguncev. gpodarstvu. Na posebni »ejl krščansko-socialnega parlamentarnega kluba je predsednik vlade sicer pripravil opozicio-nalno skupino do tega, da bo s svojo spomenico proti zvišanju davkov še nekaj dni počakala, s čimer pa še ni odvrnjena nevarnost, da bo morala vlada prej ko slej odstopiti zaradi svojega davčnega projekta, če ga noče ali pa ne more umakniti. Opozicija v vladnem parlamentarnem klubu je naletela seveda na vso podporo prava opozicije proti klerikalni vladi. Opozicija zdaj v svojem tisku mnogo razpravlja o davčni politiki. Te razprave poudarjajo, da so se že lani zvišali dohodki posrednih in neposrednih davkov za nad 2.7 milijarde. Glasila opozicije primerjajo tudi državne izdatke z letom 1939. Tedaj so ti izdatki znašali 13 milijard, zdaj pa presegajo že 100 milijard. Od zadnjega predvojnega leta se je vrednost belgijskega franka sicer ^manjšala, a kljub temu bi se smeli državni izdatki od 13 milijard v zadnjem predvojnem letu zvišati samo na 52 milijard. Nemiri v Teheranu Teheran, 2. marca. Danes J« v Teheranu zopet prišlo do večjih demonstracij deloma za šaha, deloma pa za dr. Mosadika. Zlasti pred parlamentom je prišlo do spopadov s policijo. Demonstracije za dr. Mosadika so vodili študentje. En študent je bil v spopadu s policijo ubit. Policija je uporabila proti demonstrantom solzilne pline. Močni oklopni oddelki so zastrašili šahovo palačo, ameriško veleposlaništvo in ameriški klub. Demonstrantje so s kamenjem napadali ameriške avtomobile po ulicah Teherana. Zunanji minister dr. Fatemi je sporočil, da je bilo aretiranih okoli 70 oficirjev perzijske vojske, ki so bili zapleteni v zaroto proti dr. Mosadiku. Vojaški guverner Teherana je prostovoljno podal ostavko, keT ni mogel obvladati položaja v prestolnici. Perzijski šah je sporočil, da do nadaljnjega ne bo zapustil države in da bo sodeloval z vlado v skladu z ustavo. Sah je odgodil potovanje v tujino na pismeno prošnjo predsednika parlamenta Kašanija. Danes parlament ni imel seje. Jutri bo parlament sklepa] o zahtevi dr. Mosadika za zaupnico. Zunanji minister dr. Fatemis je danes zanikal vesti, da bi bil policijski šef v Teheranu odstavljen. Opozorilo na sovjetsko nevarnost »•••••••••■•«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••O* 3 : : DANES IZIDE OB PREMIERI FILMA »JARA GOSPODA« KNJIGA © FlinV H$ata gos Knjiga je razdeljena na dvoje delov »PRED KAMERO« in »Z A K A Al E R O«. V prvem delu je objavljen scenarij filma Bojana Stupice z 32 celostranskimi reprodukcijami fotografij Janeza Kališnika iz prizorov filma. V drugem delu je opisan potek dela na tem dosedaj največjem našem filmu, navedeni so vsi sodelujoči igralci in statisti, vsi soustvarjalci in sodelavci filma, posamezniki in podjetja, o filmski umetnosti in umetnosti nasploh so napisana zanimiva kramljanja, objavljene pa so tudi vesele in žalostne zgodbe, ki so spremljale ustvarjanje filma »Jara gospoda«. Drugi del je bogato ilustriran z risbami Franceta Slane, scenografa Iva Spinčiča in slikarja kostimov Nade Souvanove. Knjiga je tiskana na najboljšem papirju, pregledno urejena in okusno opremljena. OD JUTRI NAPREJ NAPRODAJ V VSEH KNJIGARNAH : ( KULT L RK» BAZGI. EDI ) Slavnostna premiera ))Jare gospode« Stane Sever v vlogi Pavla V nedeljo zvečer je bila v dvorani kina Union v Ljubljani »lovesna premiera najnovejšega slovenskega umetniškega filma »Jara gospoda«. Predsiavi so prisostvovali povabljeni gostje, med njimi n.aivišji predstavniki ljudske oblasti s predsednikom Mihom Marinkom na čelu, številni kulturni delavci, vsi, ki so pri filmu sodelovali, zastopniki tiska itd. Scenarij za »Jaro gospodo«, je napisal Bojan Stupica, ki je film tudi režiral in igral eno izmed glavnih vlog. V ostalih glavnih vlogah nastopajo Mira Stupičeva, Stane Sever in Vla- 2e pred časom je dalo Slavistično društvo v Ljubljani pobudo za ustanovitev Prešernove akademije. V nedeljo je bilo v Narodni in univerzitetni knjižnici posvetovanje, ki je ugotovilo njen namen in naloge ter trdneje določilo organizacijske oblike. Posvetovanja so se udeležili kulturni in javni delavci, med njimi tudi predsednik MLO Ljubljane Jaka Avšič. Uvodoma je poročal dr. Anton Slodnjak. Dejavnost Prešernove akademije bo obsegala vse, kar je v zvezi z imenom velikega slovenskega pesnika, združevala bo vse, ki časte Prešernove pe- dimir Skrbinšek. Vodja snemanja filma »Jara gospoda« je bil Ivan Marinček Glasbo je komponiral Bojan Adamič. »J.ara gospoda« je ob premieri doživela lep uspeh, saj pomeni v marsikaterem pogledu velik napredek slovenskega umetniškega filma. Tudi v celotni jugoslovanski filmski proizvodnji ji gre odlično mesto. Začetek njene poti po platnih naših kinematografov lahko označimo za pomemben kulturni dogodek. smi in misli. Predvsem pa bo stremela za tem, da bodo vrednote Prešernove poezije postale last vseh naših delovnih ljudi. Tako bo njeno delo deloma znanstveno deloma organizacijsko Med konkretne naloge sodi na primer zbiranje še neznanih pesnikovih stvaritev, celotna kritična izdaja njegovega dela, izčrpna analiza Prešernovega pomena, preučevanje vpliva Prešernove pesmi na ljudsko umetnost in obratno, organiziranje prevodov in študij, popularizacija doma in na tujem, ureditev popolne knjižnice za študij Prešernovega dela itd. Prešernova Posvetovanje o Prešernovi akademiji akademija (katere ime še ni dokončno) naj bi tudi skrbela za Prešernovo rojstno hišo ter za ureditev obeh hiš, v katerih je stanoval v Ljubljani oziroma v Kranju. Prešernova akademija naj bi bila urejena kot nekakšna družba z rednimi in podpornimi člani. Ti bi plačevali letno čla- narino in uživali vse običajne pravice, lahko bi uporabljali knjižnico, prejmali bi redne pub. likacije itd. Središče bi bilo v Ljubljani, drugod pa bi se lahko ustanavljale krajevne skupine. Končno je bil ižvoljen iniciativni odbor, ki bo pripravil ustanovno skupščino. Otvoritev razstave del Kičina Milana in Šerič-Jovan hjerke v Mali galeriji V nedeljo ob 11. uri je bila v Mal; galeriji upodabljajočih umetnikov v Ljubljani odprta razstava keramičnih del Kičina Milana in Sarič-Jovan Ljerke iz Zagreba, znamenite dvojice keramičarjev in članov Društva za dekorativno umetnost v Zagrebu. Otvoritveni nagovor je imel ing. arh. Vinko Glanz, predsednik Društva za dekorativno umetnost v Ljubljani. Pozdravil je oba zagrebška gosta, ki razstavljata prvič v Ljublja- ni z željo, da bi bila ta razstava pobuda za čim uspešnejšo umetniško poglobitev naših skupnih teženj na področju sodobne dekorativne umetnosti. Kičin in Sarič-Jovan sta razstavila svoja dela pred mesecem dni tudi v Londonu, prej pa že v Zagrebu in Beogradu. O izredno zanimivi razstavi, ki pa bo žal le malo časa odprta, bomo prinesli še posebno strokovno poročilo. Skladatelj Gotovac v hjubljani V četrtek, dne 5. marca t. 1. svojega moškega pevskega zbora bo priredilo »Radničko kulturno- v veliki dvorani Slovenske fii-umjetničko društvo .VLADIMIR harmonije v Ljubljani. Dirigent NAZOR'« iz Zagreba koncert tega pevskega zbora ja znani skladatelj JAKOV GOTOVAC, katerega bomo imeli priliko osebno spoznati kot dirigenta na tem koncertu. Program koncerta imenovanega pevskega zbora obsega tri dele. Prvi del obsega skladbe iz dobe hrvaške romantike in so v njem zastopani Lisinski, Zajc, Vilhar in Novak, vsak z eno skladbo. Drugi del obsega dela sodobnih hrvatskih skladateljev (Matetič-Ronjgova, Oda-ka, Matza, Maadaleniča, Žganca. Grgoševiča in Devčiča/. V tretjem delu bomo slišali skladbe Jakova Gotovca samega, in sicer: Mi, Pod jorgovanom, O, klasje moje!, Marjane, Marjane!, Omili mi u selu divojka in Nove brazde. Prav to, da je dirigent zbora znani skladatelj Jakov Gotovac, je jamstvo, da nam bo koncert nudil pravi .umetniški užitek in obenem dal pregled hrvaške zborovske glasbe. IM&ŠO PROBLEMI! V Študentje sami so za štipendije in proti otroškim dokladam Novi železniški most čez Gruberjev prekop Nov železniški most v Hradeckega vasi Ze dlje časa sta oblika in način ekonomske pomoči študentom univerz in visokih šol v naši državi predmet razprave v tisku, diskusijah in pogovorih na univerzah in visokih šolah ter izven njih. Med raznimi oblikami družbene pomoči visokošolskim študentom zavzema danes prvo mesto nedvomno otroška doklada, ki jo prejema nekako 60°/» vseh redno vpisanih slušateljev. (Vse navedbe veljajo za ljubljansko univerzo in visoke šole). Te doklade so prejemali študentje do pred kratkim ne glede na socialno stanje in študijske uspehe. Sele pred nedavnim se je to izboljšalo v toliko, da je prejemanje doklad sedaj one-mogočemo tistim, katerih starši imajo poleg dohodkov iz službenega razmerja še druge dohodke (v določenem znesku), in tistim, ki ponavljajo letnike. Nadaljnja oblika pomoči sta dve vrsti štipendij. Eno prejemajo študentje, ki so izgubili študijska leta zaradi aktivnega sodelovanja v NOB. Te štipendije je deležen le majhen odstotek slušateljev, njen znesek pa se giblje okrog 4000 din Redna štipendija kot druga vrsta te pomoči je glede na zelo omejene kredite premajhna, in ne more zajeti večjega števila študentov. V povprečnem znesku 1500 din jo prejemajo le socialno najpotrebnejši študentje. Končno naj omenimo še študentsko Samopomoč, ki nudi z brezplačnimi mesti v menzah delno podporo študentom, ki so v težavah. V nekaterih sicer redkih primerih prejemajo študentje podpore tudi od raznih ustanov, pod'etij in okrajev. Kljub vsemu temu je še vedno precej študentov, ki imajo vse Velike potrebe, ki ne dopuščajo več odlašanja, so spričo solidnejšlh osnov za hitro rastoče samoupravljanje že marsikateri ljudski odbor v naši državi pripravile do tega, da je začel resno misliti na razpis notranjega posojila na svojem področju Upoštevajoč to pobudo od spodaj je objavila »Ekonomska politika« te dni daljši članek, v katerem obravnava razpisovanje posojila s stališča naše današnje družbene stvarnosti in nakazuje vprašanja, ki bi jih bilo treba pravočasno rešiti. Med temi vprašanji sta nedvomno najpomembnejši vprašanje odplačevanja posojila in vprašanje del, ki naj bi se finansirala s posojilom. Ne glede na velik napredek materialnih odnosov za samoupravljanje v ljudskih odborih danes vendar še nimamo nekih točnih predpisov o tem, s kakšnimi dohodki lahko računa lokalna samouprava; s predpisi še ni določen noben stabilen odnos med dohodki, ki se uresničujejo na področju okraja oz. mesta, in udeležbo okraja (mesta) na teh dohodkih v obliki določene stopnje udeležbe. Ce torej razpiše danes nek ljudski odbor mesta ali okraja notranje posojilo, še ni mogoče točno reči, ali bo to posojilo lahko tudi vrnil iz svojih sredstev. Upo-števa'OČ pravilnik, ki ga je treba seveda v primeru takega razpisa sestaviti, bi namreč morali prizadeti ljudski odbori določeno število let vnesti v seznam svojih proračunskih izdatkov tudi znesek letnega odplačevanja. Ce študijske, socialne in moralno politične pogoje, a študirajo izredno težko, ker so brez sredstev. Kakor že rečeno, krediti za redne štipendije namreč nikakor ne zadoščajo. Razen tega se uporablja pri dodeljevanju štipendije zelo strogo merilo. Med tem ko prejemajo na primer študentje, ki imajo otroško doklado, to doklado skoraj brez pogojev — glede tega so se stvari nekoliko izboljšale šele v zadnjem času —, je merilo, po katerem se odloča o dodelitvi redne štipendije, izredno strogo; in če jo že dobi, ker so njegove socialne razmere res zelo slabe, ker dobro študira in ima tudi družbeno politične kvalifikacije, dobi 1500 din na mesec. O teh rečeh pove zelo mnogo tudi današnji socialni sestav slušateljev in številčno razmerje med študenti iz mest, predvsem iz Ljubljane, in študenti iz naših pasivnih in obmejnih krajev: Primorske, Prekmurja, Bele Krajine, Mežiške in Dravske doline. Vzrok za minimalen dotok študentov na univerzo iz pravkar omenjenih krajev seveda ne tiči v kakšni morebitni manjši nadarjenosti za študij pri mladih ljudeh iz teh krajev, temveč prav v obliki in načinu sedanjega dajanja podpor. O tem, kdo naj študira in kdo ne, naj odločajo namreč le umske sposobnosti, moralne kvalitete in volja do študija. Potrebnih sprememb seveda ne bo mogoče uresničiti čez noč, vendar bi morali takoj storiti, kar lahko storimo. Težki položaj mnogih študentov lahko namreč precej izboljšamo, če pravilneje razdelimo že sedaj razpoložljiva sredstva. Konkret- sedaj točno še ne vemo, s kakšnimi dohodki bodo ljudski odbori prihodnja leta razpolagali, potem se lahko zgodi, da bo šlo kritje t. j. odplačevanje posojila, če že ne v celoti, pa vsaj delno na račun skupnosti kot take, namesto da bi šlo v breme resnično lastnih dohodkov prizadetega okraja ali mesta. Ta premislek pove, da je izdelava predpisov, ki naj uredijo odnos lokalnih samouprav do družbene skupnosti glede finansiranja ljudskih odborov, zelo nujna. Ljudski odbori namreč posojila že razpisujejo in zato s tem ne kaže čakati. Drugo pomembno vprašanje je vprašanje zgradbe ali sploh objekta, ki naj se financira iz takega notranjega posojila. Po pravilu je tako, da dajo posojilo prebivalci okraja ali mesta, ki je posojilo razpisalo. Upoštevajoč nekatere sedaj že izdelane investicijske predloge, pa bi določeni objekti (na primer zidava strokovnih kmetijskih, ekonomskih in tehničnih šol) koristili ne samo prebivalcem tistega okraja ali mesta, temveč tudi ljudem iz sosednih okrajev ali mest. V takih primerih je zelo utemeljeno vprašanje, ali je prebivalstvo nekega okraja ali mesta dolžno prispevati svoj denar kot samoprispevek za stvari, ki ne bodo poristile samo njim. Ta premislek se pokaže v kar jarki luči posebno pri morebitnem reševanju stanovanjskega vprašanja iz sredstev okrajnega ali mestnega posojila. Kako pride recimo vse prebivalstvo okraja ali mesta do tega, da pomaga z nega predloga glede novega na. čina in oblike pomoči tukaj ne bi hotel dati, ker je to še stvar širše razprave Toda ob upoštevanju vsega, kar so doslej predlagali študentje sami, bi morala pomoč študentom v prihodnje upoštevati naslednje: na univerzi naj se uvedejo štipendije z enotnim merilom pri podeljevanju. Znesek štipendije naj se giblje na višini, ki krije življenjski minimum. Ukinejo naj se otroške doklade za študente, tako prihranjeni znesek pa da dodatno k rednim kreditom v skupni enotni štipendijski sklad. Stipendije naj bi razdeljevale najprej med fakultete mešane komisije zastopnikov univerzitetnih oblasti, sekretariata za gospodarstvo in Zveze študentov, na fakultetah samih, pa naj bi o tem odločale zopet mešane komisije fakultetnih oblasti in Zveze študentov Kot merilo naj bi se jemale socialne razmere, študijski uspehi in moralno družbene kvalitete posameznega študenta, in to ne šablonsko, temveč z upoštevanjem vseh okoliščin. Ti ukrepi ne b! prizadeli nobenega resnega in socialno potrebnega študenta. Ce pa prizadenejo lenuhe, je to prav in pošteno. Ker se bo o tem golovo razvila še širša razprava in ker je potrebno, da sprejme nove pred'oge skupščina Zveze študentov, bo poteklo do končne rešitve tega vprašanja še precej časa. Zato bi bilo prav, če bi se dotlej odvajala sredstva, ki so bila sedaj pridobljena s tem, da se je izplačevanje otroških doklad ustavilo repetentom in študentom, katerih starši imajo druge dohodke, v sklad za splošne štipendije. S tem bi lahko takoj pomagali iz izredno težkega položaia rednim in marljivim študentom. B. J. udeležbo pri posojilu na račun lastnega standarda pri akciji, ki bo v korist razmeroma majhnega števila ljudi?! Notranja posojila bi se smela ob upoštevanju demokratičnosti razpisovati le za gradnje, ki koristijo kar največjemu številu tistih ljudi, ki posojilo vpišejo. Prav iz teh razlogov bi bilo zelo potrebno, da se s posebnimi predpisi čim-prej uredi tudi razpisovanje posojil od strani ljudskih odborov kot tako. Prav do konca predlanskega leta so trajali v tovarni nogavic v Savljah skoraj tri leta trajajoči poskusi obvladati proizvodnjo nogavic iz nylonske preje. Predlanskim so prišle na trg prve domače nylonske nogavice izdelane v tovarni v Savljah iz uvožene nre-je. Pokazale so se nekatere napake: nogavice so bile malce prekratke v dolžini in stopalih, ker niso upoštevali, da se ta preja ne razteguje. Toda kljub temu se skriva za proizvodnjo nogavic iz nylonskih vlaken zelo mnogo truda. v tistem času je sovama 'z-delovata poleg nylonskih še cotton nogavice iz naravne in umetne svile ter £lor-bomOažne nogavice. Letos bodo v tovarni Izdelali še več nogavic iz takošmenovane sintetične preje, ki se po svetu zelo močno uveljavlja. Izdelovali bodo nogavice iz nemškega 'n holandskega nylona, ali z drugimi besedami povedano iz perlona ter enkalona. Perlonske nogavice izdelujejo predvsem za izvoz. Omeniti je treba, da si tovarna prisluži vse surovine za izdelavo in s tem prihrani mnogo dragocenih deviz. Nogavice iz holandskega uvlona ali enkalona bodo proizvajali le za domači trg. Kolektiv je v tem času poskusov popravil mnoge začetne napake. Upršteval Nekaj dni pred 9. majem 1945, ko je težko pričakovana partizanska vojska stopila na ljubljanska tla, je pozno zvečer pretresla naše mesto močna detonacija iz jugovzhodne strani. Hitro se je izvedelo da so ziili okupatorji in njihovi hlapci svoj onemogli bes nad železniškim mostom čez Grubarjev prekop v Hradeckega vasi. Velika železna konstrukcija se Je prelomila na dvoje in oba okraj-ka sta zgrmela na dno reke. Proga iz Ljubljane proti Novemu mestu Je bila pretrgana. Dober mesec ali dva po tem dogodku, so naši železničarji zgradili nekoliko nižje čez vodo lesen provizorij in vlak Je spet lahko, čeprav previdno, vozil z glavnega kolodvora proti Dolenjski, Tako je ostalo celih sedem let in je res bil že čas, da je poleg drugih nujnih ureditev naposled prišla na vrsto tudi ta, na videz že majava lesena brv pod Golovcem. V začetku leta 1951 je železniška direkcija začela pripravljati Idejne skice za zgraditev novega mostu na starem mestu. Odobrena je bila najprikiadnejša izvedba statično določene konstrukcije inž. Friderika Vrečka iz domačega projektivnega nrada, S pripravljalnimi deli, predvsem z betoniranjem obeh opornikov so pričeli na jesen leta 1951, intenzivneje pa so začeli delati lani spomladi. Vsa dela so bila opravljena v lastni režiji železnic. In sicer kolektiva nadzomlštva za zgradbe ljubljanske sekcije za vzdrževanje proge. Dograditev objekta v desetih mesecih je za ta kolektiv, že zaradi njegove tehnične zmogljivosti, prav gotovo velik uspeh. Most Je bil Izdelan v približno 70.990 delovnih urah. stroški pa so znašali približno 28 milijonov dinarjev. Ta železobetonski most je bil torej za dve tretjini cenejši od mostu s čisto železno konstrukcijo. Poleg tega za želozobetonsko konstrukcijo tudi ni potrebno nikako posebno vzdrževanje. Most Je svojevrsten — in sploh prvi te vrste na naših železnicah — zaradi tega, ker je uspel poskus železobetonske gradnje z veččlen-sklmi loki ki so jih dosedaj uporabljali samo na cestah z manjšimi dinamičnimi koeficienti. Projektant se je odločil za to rešitev potem, ko Je geomehanični institut ugotovil, da so temelji gradbišča zaradi! barjanskih tal skrajno nesigurni, in bi na njih noben vpet lok ne bil dovolj varen pred morebitnimi premiki zemljišča. Zato je dal projektant novemu objektu nizko in zelo vitko, obenem pa tudi kar se da ločno linijo s 46 m razDctlne. v peti In temenu pa postavil tri, vsega 8 ton je tudi vse najnovejše zahteve mode glede barv in oblike nyloci-skih nogavic, ki jih izdeluje že v 16 različnih barvah. Kazen nogavic, izdelanih iz sintetičnih vlaken bo tovarna spet izdelovala tudi moške in otroške nogavice, ker je dobila nazaj stroje, ki jih je pred leti oddala drugim ped- • jetjem. i Se nekaj podatkov o sintetični ? preji, ki so jo izdelali leta 1930 • po vsem svetu že blizu 1,6 milijo- j nov ton. Sintetična preja je zna- : na pod imeni: nylon, oslon, pa- ? nali, orlon pe-ce, perlon, enkalon • itd. Nylonsko in perionsko prejo 4 odlikuje velika trpežnost. Period- ■ ska preja je še posebno odporna * proti vplivom vlage. Iz sintetične • preje izdelujejo razen nogavic tu- • di jadra, pregrinjala, vrvi, torbice, j čopiče, krtače, teniške rekete šo- : torska krila, klobuke, preproge ? itd. Francosko sintetično prejo • (Le RISLAN), ki vzdrži vročino 4 do ICO stopinj in mraz do 70 sto- : piraj, uporabljajo celo v proizvod- * nji pohištva. Obleke za vojsko v • ZDA so n. pr. izdelane iz mešane 4 volnene in sintetične preje. Prav 4 zaradi velike pomembnosti sin- : tetičnih vlaken bomo tudi v naši ? državi začeli s proizvodnjo umet- • ne preje ki čedalje bolj izpodriva .‘1 naravno. K. J. težke Jeklene člene ali tečaje, ki so jih izdelali v Litostroju. S temi členi Je celotna konstrukcija prilagojena deformacijam tal na katerih most stoji. Projektanti in graditelji so dokazali, da je tudi na nezanesljivem terenu možno graditi večje železobetonske mostove, kar bo v bodoče v marsikaterem primeru lahko prineslo velike prihranke. Za most so porabili 253 ton cementa, okrog 241 železa, 150 kub. metrov lesa za montažni oder Itd. Zadnje lase se veliko razpravlja o najosnovnejšem prehrambenem artiklu, to je o moki in kruhu. Posebno veliko upravičene pa tudi neupravičene kritike je od takrat, ko smo po nalogu zveznega gospodarskega sveta zaradi posledic suše začeli mleti pšenico na enoten tip izdelkov, to je na 90— J % moko, da bi na ta način razpoložljivo pšenico bolj racionalno izkoristili. Tako je bil tudi dne 18. II. 1953 objavljen v Slovenskem Poročevalcu članek pod naslovom: »Odkod slaba kvaliteta moke in kruha t, na kar dajemo sledeča pojasnila: Očitek, da smo uporabili najprej domačo, nato pa uvoženo žito, v zgoraj citiranem članku, se ne more nanašati na slovenske razmere, ker v letošnjem go>podar-skem letu nismo prejeli niti enega vagona domače vojvodinske pšenice. Navezani smo bili in smo še samo na uvoz, ki ga posreduje Zvezno podjetje Granexport kot edini uvoznik za celo državo. Seveda se tukaj postavlja vprašanje, ali opravlja podjetje svojo funkcijo nakupa tako popolno, da ne more pasti nanje nobena senca pomanjkljivosti, ali pa je raznim pomanjkljivostim vzrok omejen devizni fond, ki je dan na razpolago za nakup žita v inozemstvu. Podjetje ‘Žito* je že večkrat stavilo predlog zveznemu gospodarskemu svetu, da bi se uvoz žita decentraliziral po republikah, Most Je bil pred kratkim preizkušen z dvema najtežjima lokomotivama. Meritve, ki jih je opravil zavod za preiskavo materiala v Ljubljani s posebnimi preciznimi pripravami, ki so bile postavljene v sami konstrukciji mostu, so dale odlične rezultate. Zdaj preostaja le še drobec dela: preložitev proge na staro mesto in železniška proga pioti Novemu mestu bo na tem kraju spet takšna, kakršna je bila nekoč, če ne še boljša in lepša, L. S. ker bi znali mi sami za naše potrebe morda boljše kupiti. Vendar nam je bil ta predlog zavrnjen, češ, da glede na današnje razmere zaenkrat to še ni izvedljivo. Ker imamo v medrepubliškem prometu kontingentiranje žila oziroma moke, nismo nikakor sami gospodarji položaja, ter moramo sprejeti to, kar dobimo nakazano, ne glede na kvaliteto blaga. Tako smo prejeli v letošnjem gospodarskem letu, to je od avgusta dalje razne vrste pšenice od turške, sirijske, kanadske Manitoba j, francoske do kanadske Red Winter 2. Ta pšenica je bila po kakovosti zelo različna. Tako je bilo treba turško pšenico prati zaradi primesi peska, kar se je pa našim mlinskim obratom le deloma posrečilo, ker ne razpolagajo s potrebnimi pralnimi napravami. Poleg tega je bila moka iz te pšenice rumenkaste barve in tudi po kvaliteti podobna mešanici pšenične in koruzne moke, kar pa dejansko ni bila. T udi kanadska pšenica Manitoba 5 ni bila nikdar tako kvalitetna, da bi dala sama neoporečno moko in je bila ta večkrat rjavkaste barve. Boljše vrste je pšenica Red Winter 2, ki smo jo prejeli prvič v preteklem mesecu. Kvaliteta moke bi se vsekakor lahko izboljšala, če bi imeli na razpolago za mešanje istočasno vsaj dve vrsti zgoraj navedene pšenice. Gospodarske vesti! mm nurtiT mrarm---------- Radarske naprave na naših velikih ladjad, 7 naših velik h iadij je opremljenih z radarskimi napravami. To so ladje: Slovenija, Crna gora, Zadar, Beka, Pula, Učka in Avala. Tako je ladja »Avala« plula v času zad. njih velikih neurij v Severnem morju in Rokavskem prelivu ves dan s pomočjo radarskih naprav, in je s tem mnogo pridobila rta če M, ki ga je treba v lukah plačati tako drago in v devizah. Nad polovico naših ladij je opremljenih tudi s kratkovalovnimi sprejemnimi in oddajnimi postajami. Ladji Hrvatska in Srbija pa sta opremljeni celo z električnimi kompasi, ki jih ima zelo malo ladij rta svetu. Črna Gora bo po dosedanjih pogodbah črnogorskih podjetij izvozila letos za približno 1 milijardo dinarjev raznih kmetijskih pridelkov, industrijskih izdelkov in rud. Ze lani je Črna Gora izvažala v 10 evropskih držav, razen tega še v ZDA in Egipt. Medtem ko so lani izvažali v ZDA samo zdravilna zelišča, se tamkaj letos zanimajo tudi za boksit. Tega bodo že letos verjetno izvažali tudi na Norveško in celo v Japonsko. Podjetje »Boksit« v Nikšiču, ima doslej sklenjene pogodbe s tvrdkami v Zahodni Nemčiji, Angliji in Italiji o izvozu okoli 100.OC0 ton boksita iz nikšičkega bazena. Na listi letošnjih izvoznih predmetov so tudi rezan les in morske ribe, ki jih bodo izvozili okrog 300 ton. To pa ni bilo možno, ker podjetje »Žito« v letošnjem letu ni razpolagalo z nikakimi zalogami, poleg tega pa so prispele nekatere ladje z velikimi zakasnitvami, bodisi zaradi slabih vremenskih razmer na morju, ali pa zaradi tega, ker dobavitelji niso izpolnili dogovorjenega roka nakladanja. Ta kvaliteta pšenice pa ni vplivala v toliki meri na izdelke v prejšnjih vrstah meljave, ker je bil izločen večji odstotek otrobov in so se naši mlinski obrati tako potrudili, da so bili domači izdelki v veliko primerih boljši od izdelkov iz srbskih mlinov. Po drugi strani je imel pa potrošnik tisti čas na razpolago večjo izbiro in se je posluževal v glavnem le kvalitetnejših vrst moke. Glede na že uvodoma omenjeno uredbo o enotnem načinu meljave pšenice smo morali prenehati z meljavo 80 % moke, CG moka pa je na razpolago le v omejenih količinah, to je 5 % od zmlete količine pšenice in se ji je cena po zakonu ponudbe in povpraševanju precej dvignila. V prometu je praktično ostala le enotna 90—J % moka, pn kateri pridejo neprimerno bolj do izraza slabe kvalitete pšenice. Kljub temu, da so v Sloveniji mlinska podjetja že nekaj časa lastnik žita in ne poslujejo več samo kot uslužnostna podjetja, kar je še vedno primer v ostalih republikah, m medsebojno konkurirajo v kvaliteti, vseeno ne morejo odpraviti zgoraj navedenih težav. Citirani članek v Slov. Poročevalcu omenja, da so pri prevzemanju žita nepravilnosti, ker se ne odvzemajo vzorci, da bi na njihovi podlagi napravili analizo v pogledu možnosti meljave in peke kruha. Pripominjamo, da se je prevzem in pregled žita dodeljenega za našo republiko opravljal vedno v prisotnosti podjetja *ŽiSlovenskega poročevalca«Ljubljana, poštni predal 29 proti predhodnemu nakazilu na tek. račun pri NB št. 601-T-163. Pereča zdravstvena vprašanja NAŠA OBALA V. KAJ NAJ SE GRADI ZA ZDRAVSTVO LJUBLJANE Ljubljanska bolnišnica je stara 60 let. To sicer ni veliko, toda v razvoju medicine pomeni zadnjih šest desetle:ij več kot pred tem šest stoletij. Zato je ta bolnišnica bolj zastarela kot stara in bo dorasla svojim nalogam le s krepko pomladitvijo. Ali pa bo obnovljena in povečana zadoščala tudi za potrebe klinike, to je učnega zavoda medicinske visoke šole, ki danes gostuje v njej, je vprašanje zase. Nimam dovolj vpogleda v celoten sklop vprašanj okrog klinike in bolnišnice, da bi mogel izjavljati kaj več kot svoje osebno mnenje. Verjetno se bodo oglasili bolj poklicani. Mislim pa, da moramo biti skromni, če naj sploh kaj dosežemo. Pretirani načrti imajo razen te slabe lastnosti, da so neizvedljivi, še drugo hujšo, da se navadno ne napravi niti to, kar bi se sicer lahko napravilo. Enako pereče, na srečo pa precej cenejše, je vprašanje nove poliklinike. Ljubljana je edino republiško mesto v državi, kjer poliklinika nima lastne stavbe. Gostuje v stavbi zavoda za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti in deloma v Slaj-merjevem domu. Stavba na Miklošičevi cesti je bila revno skrpucalo že ob nastanku, saj se je tako-rekoč med gradnjo zmanjšala na polovico. Prostori so za zdravstveno službo neprimerni in jih je premalo. Nova poliklinika na Njegoševi cesti je že nekaj let v surovem dograjena in je res skrajni čas, da se resno lotimo dokončanja. S tem se bomo znebili dolge verige težav. Z opustitvijo neprimernih prostorov na Miklošičevi cesti bomo rešili vprašanje nastanitve republiškega in mestnega zavoda za socialno zavarovanje. Z izselitvijo iz Slajmer-je\-ega doma se bo sprostila ortopedska klinika, ki je sedaj zelo na tesnem. Zaradi preobremenitve sedanje poliklinike morajo precejšen del poliklinične službe opravljati ambulante na klinikah. Zanje je to breme, ki jih ovira v kliničnem delu. Ker sta klinična bolnišnica in nova poliklinika sosedi, se bo ustvarilo koristno sodelovanje, ki ga sedaj večkrat pogrešamo. .Nova poliklinika ne bo imela prostorov za zobozdravstvo. Le-lo bo imelo svoje središče v Nebotičniku, kjer je že sedaj zcbni ambulatorij tboije: zcbna poliklinika). Prostori so pretesni. Rešitev se nam ponuja sama od sebe: po izselitvi javnega tožilstva v prostore na sodišča, se bo preselila prvo nadstropje v izpraznjene prostore javnega tožilstva, prvo nadstropje pa uredilo za potrebe zobozdravstva. S tem bi dobili možnost za ureditev najlepše zobne polikiinike v državi in sicer brez velikih stroškov ter v naravnem središču mesta, čisto jasno je, da več kot dveh močnih ustanov, opremljenih z moderno aparatnro, ki jo zahteva sodobno zobozdravstvo, Ljubljana tudi v bodoče ne bo potrebovala: stomatološko kliniko in zobno polikliniko. Razporejanje viso. ko kvalificiranih specialistov na številne male zobne ambulante po mestu bo vedno neekonomično. Nekaj manjših zobnih ambulant bo seveda še ostalo, ker bi bilo nespametno zahtevati, naj ljudje z Viča, šiške, Most in od drugod prihajajo v Nebotičnik zarad! enostavnih plomb, ki se lahko prav dobro napravijo v vsaki ambulanti. Potrebno pa je, da imamo poleg stomatološke klinike, ki je učni zavod, še javno ustanovo, sposobno za vsa dela, ki sodijo v sodobno zdravljenje bolezni nst m zobovja. S polikliniko je organizacijsko povezanih 1? sektorskih ambulant. Kot je bilo že povedano v prejšnjih člankih, manjkata še ambulanti za Trnovo in Tomačevo-Nove Jarše. Mnoge ordinacije, tako na polikliniki, kot v sektorskih ambulantah, so slabo opremljene. Pohištvo je znešeno z vseh vetrov, inštrnmentarij je izrabljen, aparati zastareli in preobremenjeni. Rezervnih delov ni. Ne mislim, da so aparati glavno, kar manjka naši medicini — morda je celo prav, da medicine prehitro ne mehaniziramo — preveliko zaostajanje za tehničnim napredkom pa tudi ne sme več dolgo trajati. Ljubljana nima centralnega otroškega dispanzerja, to je ustanove, ki je namenjena zdravemu in bolnemu otroku. Ustanovo bi lahko imenovali tudi otroško polikliniko, saj bi v njej delali razen specialistov za otroške bolezni tudi specialisti za posebne vrste otroških bolezni (za otroško tuberkulozo, za otroške bolezni ust in zob, za prirojene napake in podobno). V njej bi bila tudi posvetovalnica za težko vzgojljive otroke. Z ustanovo bi bila povezana kuhinja za pripravljanje m dostavljanje primerne hrane za dojenčke in bolne otroke v domači oskrbi. Za razliko od navadne ambulante in posvetovalnice ima dispanzer tudi to prednost, da se skrb za otroka ne konča v ustanovi, ampak sega v otrokov dom, ki ga redno obiskujejo sestre in negovalke, v resnih primerih tudi zdravniki. Le-ti pomagajo pri vzreji zdravega in negi bolnega otroka, kar naše matere tako zelo pogrešajo. Končno je dispanzer zavod, ki vzgaja strokovne delavce za socialno otroško zdravstvo, za res uspešno in vsestransko zaščito otrok, torej za stvar, ki se je ni mogoče naučiti iz knjig in o katerih imamo vsi skupaj premalo skušenj. Ne pozabimo, da je Ljubljana središče Slovenije in je zato njena dolžnost, da vzgaja strokovnjake ne le zase, ampak tudi za druge. S centralnim otroškim dispanzerjem bi napravili materam in otrokom neprecenljivo uslugo. Naj se oglasijo matere in povedo, kako težko je v Ljubljani z otrokom, ki je premalo bolan, da bi bil sprejet v bolnišnico in preveč, da bi ga smeli zanemariti. Na kliniki in polikliniki so ambulante za pregled in zdravljenje naših najmlajših vedno prepolne. Dobiti otroškega zdravnika na dom je skoro nemogoče. Ce ga vendarle dobimo, v naglici otroka pregleda in nekaj zapiše, potem pa si mati pomagaj, kakor veš ln znaš. S centralnim dečjim dispanzerjem vprašanje zaščite otrok seveda še ne bi bilo v celoti rešeno. Kar smo ngo-tovili za zobne ambulante, da namreč ne morejo vsi Ljnbljančani prihajati v Nebotičnik, velja tudi za otroški dispanzer. Posvetovalnic imamo razmeroma dovolj (čeprav niso vse v primernih prostorih in dobro opremljene), premalo imamo pa predmestnih ambulant za bolne otroke. Za začetek nam je potrebna vsaj še ambulanta na Viča in v Rudnik rjavega premoga Kočevje obvešča vse industrijske obrate in ostale potrošnike rjavega premoga, da bo sprejemal za svoje proizvode: KOSOVEC nad 60 mm, sp. kal. vrednost, 3720, pepel 11%, KOCKOVEC 30—60 mm, sp. kal. vrednost, 3600, pepel 11%, OREHOVEC 15—30 mm, sp. kal. vrednost, 3530, pepel 12%, GRAHOVEC 8—15 mm, sp. kal. vrednost, 3470, pepel 13%, ZDROB pod 10 mm, sp. kal. vrednost, 3270, pepel 15%, naročila in sklepal pogodbe za II. tromesečje 1953. na sedežu podjetja v Kočevju ali pismeno do 31. marca 1953. Za naročila se priporoča Rudnik rjavega premoga Kooevje, telefon 2-79 Šiški (obstoječa Je neprimerna), do-čim je za Moste vprašanje že rešeno v novem zdravstvenem domu. Način dela mora v vseh posvetovalnicah in ambulantah postati dispanzerski, to je tesno povezan z otrokovim domom In s poudarkom na prosveti in preprečevanju bolezni. Gradnja centralnega otroškega dispanzerja m več zadeva dolgih let. Temelje že imamo v stavbi na vrtu objekta A otroške klinike. Gornji ustroj bi podrli, ker je lesen, na temeljih pa zgradili lepo poslopje po že izdelanih načrtih. Tndi večji del potrebnega denarja bomo dobili, nekaj na ga bo treba še dodati. PodoDen kot pri otrocih je položaj pri zaščiti noseče žene. Materinski dom na Vičn je premajhen, preveč oddaljen od porodnišnice in v sanitarno — tehničnem oziru neprimeren. Misliti moramo na gradnjo novega materinskega doma v soseščini porodnišnice. Kot otroški nam je potreben tudi dispanzer za noseče žene. Njegove uresničitve pa še ni na obzorju. Primeren prostor bi bil v bližini ali celo v okviru bodočega materinskega doma. Med ustanove za zaščito matere in otroka sodi tudi dečji dom. Dva trakta veličastne nove stavbe sta že dograjena in naseljena, tretji stoji nedograjjen. Poslopje daje streho kar dvema ustanovama, dečjemu domu in otroški bolnišnici, kar je seveda neugodno. Zdravi in bolni otroci se ne bi smeli mešati. Mislim, da še ni bila izrečena zadnja beseda o namenu stavbe, zlasti ne o namenu tretjega, nedograjenega trakta. Najnovejši predlog je ta, da bi se v tretjem delu namestila kirurška bolnišnica za otroke. Kar prav bi bilo tako. Razen medicinskih nam tudi humani vzroki narekujejo, da operirane otročiče ločimo od odraslih, kar so drugod po svetu že davno storili. Pred vsem pa je treba tretji trakt — dograditi. Sprašujemo se, kaj napraviti s podružnico starega dečjega doma za Bežigradom. S predlogom, da se preuredi v ustanovo, ki naj združuje posvetovalnico za zdrave in ambulanto za bolne otroke ter dispanzer za ^ noseče žene, uspešno tekmuje načrt, da se preuredi v prehodni dom za zdrave otroke, ki so začasno brez oskrbe (ker so zaradi bolezni, operacije, okrevanja ali drugih vzrokov starši začasno odsotni ita.). Zelo pomanjkljiva je v Ljubljani sanitarno — epidemiološka služba. Naše mesto je za primer težje epidemije slabo pripravljeno. Sreastva sanitarno epidemiološke službe so zelo skromna, strokovnega osebja je premalo in — čeprav se sliši neverjetno —- Ljubljana s 130.000 prebivalci nima higienskega zavoda. Vsa služba se že nekaj desetletij stiska v revnih prostorih Mestnega doma. Kadarkoli je prišel kak tuji strokovnjak za higieno v Ljubljano, nas je bilo strah, da bo Želel videti tisto našo ustanovo, ki skrbi za higieno mesta. Uspešno razkužiti večjo vozilo je pri nas nemogoče, ker nimamo plinske komore; ker nimamo sodobno nrejene suhe komore, ne moremo hkrati razkuževati večjih količin perila, oblek in podobnega. Ne bom našteval. kaj vse sodi' v ustanovo za zaščito javne higiene včjega mesta, pondarjam le, da mora Ljubljana cimpreje dobiti svoj mestni higienski zavod. Naštete potrebe zdravstva glede investicijskih gradenj v Ljubljani so seveda mnogo širše, kot so potrebe samega mesta. Klinika, bolnišnica, poliklinika, dečji dom in druge so ustanove za mesto in velik del Slovenije ali celo za vso Slovenijo. Ne moremo zahtevati, da prevzame vse finančno breme le MLO Ljubljane s svojimi zelo pičlimi -viri dohodkov. Tudi republiški viri so preskromni, da bi gornji program mogli v kratkem času uresničiti. Letošnja republiška sredstva (400 milijonov) so komaj večja od onih, ki jih Na-Ma namerava porabiti za gradnjo trgovske hiše v Ljubljani. Porazdeljena na vse bolnice in druge zdravstvene ustanove v Sloveniji pomenijo prav neznaten odstotek tega, kar bi morali čimpreje zgraditi. Upamo sicer, da bodo v naslednjih letih sredstva obilnejša, vendar nas izkušnja uči, da pretiranih upov tudi za skorajšnjo bodočnost ne moremo gojiti. Potrebe niso le v zdravstvu. Niti z besedico nismo omenili onih v socialnem skrbstvu, šolstvu, komunali in drugih, ki so prav tako velike in tehtne. Ce naj torej gledamo v bodočnost s treznim pogledom, pri tem pa upamo, da bomo vendarle zgradili vsaj večino prepotrebnih objektov in jih dostojno opremili, naj se nam ne zameri, če pri tem računamo tudi na pomoč ljudstva in njegovih delovnih kolektivov. V kapitalistič- nem svetu je mnogo veličastnih zavodov zdravstvenega, karitativnega, tehničnega značaja, ki so zgrajeni z denarjem bogatih posameznikov, bank, tovarn, družb in društev. Mnogi imajo za seboj že slavno tradicijo, ker so marsikaj doprinesli k napredku človeštva. Ne vem, zakaj nao bi bilo pri nas drugače. Ali naj bo družbena zavest socialističnega človeka na nižji stopnji, njegova pripravljenost za pomoč pri graditvi lastnega doma manjša? Te dni se pri nas mnogo govori o spomeniku, ki naj ga Ljubljana postavi v počastitev osvobodilnega boja in ljudske revolucije. Imamo dve izbiri: likovni spomenik in ustanovo (katerokoli od mnogih nujno potrebnih). Ne samo zdravstveni delavci, ampak velik del prebivalstva se navdušuje za ustanovo In je pripravljen zanjo čimveč prispevati. Znano nam je. da se že prav vsakdo, ki misli, da mora od koder koli dobiti denar, obrača na tovarne in podjetja, kakor da je tam neizčrpen vir dohodkov. Znano nam je tudi, da nam podjetja prav gotovo danes še ne morejo graditi bolnišnic, poliklinik, šol in drugega. Smo pa prepričani, da bi bili delovni kolektivi s svojimi sveti in upravnimi odbori pripravljeni pomagati vsai) pri nabavi opreme in aparatov, če bi vedeli, kolikšno uslugo bi s tem napravili ne toliko zdravstveni ustanovi, kolikor samim sebi. Zdravnik za ušesne bolezni se bori z velikimi težavami, ker nima aparature za ugotavljanje na-glušnosti; strokovnjak za srčne bolezni ne more uspešno delati, ker nima sodobnega elektro-kardiografa, ki mu v par trenutkih z znanstveno točnostjo pokaže najbolj skrite okvare na srcu. Podobnih primerov bi lahko naštel še sto, pa ni potrebno, ker sem prepričan, da ni kolektiva v Sloveniji, ki ne bi bil pripravljen za take stvari nekaj doprinesti, če bi le vedel, za kaj gre. Se več! Mislim, da bi s ponosom prihajali delavci v ustanovo, kjer bi se pregledavali z aparati, za katere bi lahko rekli: tole smo pa mi nabavili. Skoro bodo tudi zdravstvene ustanove dobile svotje upravne odibore. Naj upravni odbori vedo, kje so v zdravstvu največje potrebe, da bodo mogli voditi dobro zdravstveno in finančno politiko. Skoro bo MLO sprejemal redni in investicijski proračun mesta Ljubljane. Naj vedo ljudski odborniki in vsi prebivalci, kakšen je položaj v zdravstvu, da bodo mogli naše predloge trezno presoditi la odločno podpreti. Dr. Tone Ravnikar Janez Mesesnel. (Konec) Prijazen Splitčan — slučajno trenutno poznanstvo — naju je rade volje seznanil z intimnejšimi značilnostmi mesta in njegovih prebivalcev. Žrtvoval je svoj večer in naju povedel po starem Splitu — ne po palači—, temveč po ozkih uličicah Radu-njice in sosednih okrajev. Na tem večernem obhodu sva spoznala »Ulico starih bab« — danem živi tam baje še naj starejša prebivalka med redkimi vrstnicami. Pokazal nama je »vilo Fridolin«, miniaturno, tipično moderni umetnosti. Njegova sedanja dela kažejo le strogo realističen način pojmovanja in obdelave. Večkrat so rahlo stilizirana, toda zdi se, da s tem laže doseže tak izraz celote, kakršnega želi. V splošnem ne more skriti, da je Meštrovičev učenec in se tudi z vsem spoštovanjem in veliko ljubeznijo spominja svojega učitelja. Počasi se je pogovor razpletel in mojster nama je pvkazal fotografijo svojega velikega dela, ki ga je pred kratkim izvršil — orjaškega spomenika v Skoplju. S prispevki kmetov so kupili rešilni avtomobil V Laškem so pred dnevi izročili svojemu nameciu reSilai avtomobil, ki so 4*1 nabavili s prostovoljnimi prispevki lesa kmetje. Najbolj so podprli nabavo avtomobila kmetje iz okolice Laškega. Rimskih toplic Rečice in Jurkloštra. Poleg denarnih prispevkov, ki so jih zbrali pri ljudeh, je prispeval znatno vsoto tudi »Odpad« v Laškem. Z rešilnim avtomobilom v Laškem bo razbremenjena reševalna postaja v Celju, prebivalcem v hribovitih in dokaj oddaljenih krajih pa bo omogočen hitrejši prevoz v celjsko bolciičoico. To je najbrže prvi primer v Sloveniji, da je bila nabava rešilnega avtomobila omogočena izključno s prostovoljnimi prispevki kmetov. -ma- ribiško hišico, po kateri so na. pravili kopijo za sceno v »Mali Floramy«. Največ je bilo vredno, da je najin znanec dober prijatelj kiparja Iva Mirkoviča. Ker sva mu pojasnila, kaj naju zanima, se je takoj ponudil, da naju popelje k njemu Nekakšna prijetna draž je bila v pričakovanju tega nenadnega intervjuja. Po ozki Plinarski ulici naju je pripeljal ob železni ograji do vrtnih vrat. Od tu smo prišli v predor subtropskega zelenja, vznemirjenega od refleksov mesečine. Po temni senci lovorjev smo prišli do umetnikove hiše. Zgradba na levi, nekakšen prizidek, je metala skozi velika okna utišane pramene svetlobe. Tudi skoz: priprta vrata je rezala temo svetla proga. To je bil umetnikov atelje. Vodnik naju je predstavil z nekakšno prijazno malomarnostjo; potem je povzel besedo prijatelj, ki je starejši. Jaz sem se omejil le bolj na opazovanje in poslušanje. Atelje je prostoren, vendar že ves poln plastik. Kakor goščava se prepletajo figure najrazličnejših dimenzij. V glavnem so mu ostali samo študijski kosi — umetnik je moral izpolnjevati zadnji čas precej številna naročila. Prevladujejo male ali srednje figurice v sadri. Le velik moški torzo priča, da se tudi on ni odrekel davni težnji vseh upodabljajočih umetnikov — upodobiti idealno človeško telo. Vsak prazen košček stene, do katerega prodre pogled skozi vrzel med kipi, pa je pokrit s slikami. Vidi se, da se mojster intenzivno bavi poleg kiparjenja še z vsemi slikarskimi problemi. Motivno in stilno so njegove slike dokaj različne. Zastopani so prav tako mehki, realistični dalmatinski pejsaži, kot nekoliko modernistična tihožitja in figuralne kompozicije. Trenutno je imel v delu manjšo figurico klečečega moža v sadri. Prijazni, sivolasi umetnik je bil skoraj v zadregi, ko ga je prijatelj vprašal, kaj misli o L«»«»«..«»«..«..«..«-«. C* „SIATONIIA TVORNICA ODJEĆE I RUBLJA, OSIJEK sprejme pošlo vod j e za svoje prodajalne, katere namerava otvoriti v LJUBLJANI, MARIBORU, CELJU, KRANJU, TRBOVLJAH, JESENICAH, PTUJU, NOVEM MESTU in IDRIJI. Interesenti naj se javijo pismeno npravi podjetja. ....,j Naslednjega dne je sonce že davno zapustilo hrapav rob masivnega Mosorja in oblivalo s svojo polno lučjo pristanišče, mesto in morje, ko smo se z elegantnim avtobusom odpeljali v Solin. V razvalinah nekdanjega amfiteatra, ki je bil ogromnih dimenzij, vendar ne tako velik kot puljski, se sedaj v mehkem, intimnem sožitju razprostira lep zelnik. Pejsaž je bil poživljen še z majhno belo ko žico, ki se je nemoteno pasla na tako pomebnih tleh. Od='i smo naprej. Vsepovsod ob poti leže posamezni izkopani fragmenti. Tik pod cesto leži cela vrsta sarkofagov z utrtimi pokru-, i še iz dobe, ko so barbarski osvajalci iskali v njih dragocenosti in zlato. Na desni spodaj se kakor pisan, enobarven mozaik razprostira polje ostankov v nekdanje Salone. Kakšna sprememba! Včeraj sva bila priči nove umetnosti, umetnosti, ki nastaja, raste in živi. Danes pa — polje razvalin, ki napravijo na človeka vtis pokopališča. Povsod okrnjeni zidovi, koščki stebrov; v obzidju zaslediš tam, kjer so se nekoč bočila mogočna mestna vrata, le še sledove kolesnic v kamnitem tlaku. BazL likin tloris označujemo samo še ostanki zidov in dve vrsti odlomkov stebrov. Ta kraj je privlačen samo še za arheologa ali morda — pesnika. Vendar tudi tu ni vse mrtvo. Cim se pogled prenese preko tega orjaškega pokopališča više v okolico, zelenijo tu in tam skupinice pinij, cipres ali se za-srebre majčkeni nasadi oljk. Zadaj se strmo vzpenjajo razdrapane planine. Nekje v njih vrzeli pod Mosorjem se dviga kot orlovsko gnezdo na strmi skali starodavna trdnjava kamnitega, junaškega Klisa, ki o njem poje narodna pesm: »Teško Klisu gradu, što je na kamenu; a još teže kamnu, što je Klis na njemu!« Ob izlivu solinske reke — Jadra — se vrste tovorni kolodvori, doki in pristanišča in vrh hriba se na koncu Dioklecijanovega vodovoda že belijo prve hišice Splita. Pogled drsi preko vse kaštelanske obale tja daleč, skoraj do Trogira. Okrog same Salone so obdelane njivice, ki s svojim zelenjem poživljajo precej golo pokrajino. Dopoldne nas je avtobus še potegnil po krasni cesti skozi vso kaštelansko riviero do Trogira. Njegova naravno izolirana iega mu je dala tudi značilen izgled. Ze star grafičen list iz 16. stoletja prikazuje Trogir kot otok, ki je le z dvema ozkima prehodoma zvezan s celino in otokom pred njim. Mesto je tudi danes obdržalo začuda neokrnjeno staro jedro. Na celinski obali se je le zelo malo razširilo, tako da je v bistvu še vedno stari Trogir z ozkimi uličicami, mnogimi cerkvami in starimi hišami, med katerimi tudi prav lepe romanske ne manjka. Osrednji del Trogira, ki je bil obenem tudi predmet našega zanimanja, je mestni trg. Tu stoji še stara mestna lopa iz začetka 14. stoletja. Krona mestu — in s svojim mogočnim zvonikom tudi na j višja točka njegove silhuete — pa je mogočna stolnica Ze Po vsem mestu smo srečavali hiše z gotskimi okni, biforami in friforami, gotskimi in renesančnimi balkoni in podobnimi vložki. V stolnici in na njej pa se je množica umetnostnih stilov zlila v res lepo in mogočno, organsko zraslo stavbo. To velja posebno za zvonik, ki je rastel od 14. do 16. stoletja v vseh stilskih obdobjih dalmatinske gotike. Spodaj je nekoliko masiven, proti vrhu pa vedno bolj razčlenjen in doseže vrh v prelepem okenskem vzorcu takozvane »gotico fiorito«. Celoten vtis je vendar lahek, posebno ker se dviga nad malo razčlenjenimi stenami romanske katedrale oziroma njenega preddverja. V njegovi senci se boči tudi nič manj mojstrski kakor slavni Radovanov portal iz leta 1240. Le ta s svojimi resnimi, negibnimi figurami posreduje vstop v mračno in nekoliko prazno svetišče. V preddverju, takoj na levo je krstilnica, pravi biserček iz dobe prehodnega sloga okrog polovice 15. stoletja. Mojster Andrija Alessi ji je znal vtisniti dovolj monumentalnosti s tem, da je še rahlo zašiljeni banjasti svod prepregel s klasičnimi kasetami; stene je obrobil z gotskim nizom listja in z renesančnim motivom puttov, ki nosijo dolg in težak sadni venec. Izredno lepo renesančno delo iz let po 1468 je skulptorski okras kapele blaženega Ivana v isti cerkvi, ki ga je izdela! Nikola Florentinec. Nad iluzionističnim motivom iz stranskih stenskih rež prihajajočih donatellovskih puttov s plamenicami stoje štiri apostolske figure. Dve je izde-lil Nikola Florentinec, po eno pa Andrija Alessi in Ivan Duk-novie. Izredno živahen je kontrast med mračno notranjostjo katedrale in razgibanimi stenami obeh kapel. Ves Trogir je poln večjih in manjših tovrstnih zanimivosti: palača Cippico, v mešanem got-sko-renesančnem slogu izdelana mojstrovina Andrije Alessija, je dostojen vis-a-vis katedrali; impozantna beneška trdnjava Ka. merlenga še vedno stoji na mrtvi straži na skrajnem koncu otoka; majhna loggia izven mest. obzidja služi danes za ribjo tržnico. Po vsem mestu diši po ribah, čebuli in po dobrem kašteianskem vinu, s katerim ti pri ja zb o postrežejo v marsikateri hiši. Tako so tudi nam olajšali slovo od tega prijetnega starega mesteca in popoldne sva se s prijateljem že spet sprehajala med palmami pod mogočnim pročeljem Dioklecijanove palače. Drugo jutro nas je že zgodaj odpeljala na. svojem krovu bela, elegantna »Partizanka« proti Reki. Vreme je bilo bistro, V kristalni panorami se je mimo nas odvijala, sedaj v obratni smeri, jadranska obala z vsemi svojimi biseri: Šibenikom, Zadrom, Rabom ... V Kvarneru se je večerno sonce poslovilo od nas s prečudnim, čipkastim, nemirno žarečim ornamentom na nakodrani morski plani... Takrat sem sklenil, da to ni bil moj zadnji obisk v Dalmaciju V REJI E VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE SLOVENIJE Napoved za torek: Lepo. sončno vrane. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči do —8, podnevi do plus 14 stopinj. V Primorju ponoči plus 4, podnevi 4-18 stopinj. Snežne razmere v Sloveniji, dne 2. marca: Ljubljana: 4 cm, sren. temp. —2 stopinji; Planica: 52 cm, sren, temp. —7 stopinj; Jezersko: 44 cm, sren. temp. —1 stopinj; Slovenj Gradec: 7 cm, sren, temp. —2 stopinje; Koča ob Žičnici na Pohorju: 35 cm sren, temp. —5 stopinj. Pred mednarodnim praznikom žeaa Sestra - a bratom |e kakor mati Ivanko Kosovo iz Cešja sem našel doma. Ko sem ji povedal, da bi rad napisal del njene življenjske zgodbe, se je sprva temu uprla. — »Talec, izgnanstvo, materina in očetova smrt v taborišču, nato pa borba za življenje in skrb za vzgojo mlajših bra.ov___to 50 dogodki, ki so značilni za minulo vojno in zdi se mi, da za druge nezanimivi,« se je začela izgovarjati mlada žena, ki je v vseh teh letih prezrla sebe, a je posvetila svoje življenje bratom, ki so zaradi grozodejstev nemških nacistov ostali brez staršev že v najnežnejši mladosti. Pozne;e mi je le začela pripovedovati. — »Ze v prvem letu nemške okupacije je naša osemčianska družina doživela strašen udarec. Sredi novembra 1941. leta je bil v Mariboru kot talec ustreljen najstarejši brat Tone. Tej nepozabni izgubi je sledilo že naslednje leto izgnanstvo. Toda v zbirnem taborišču so Nemci našo družino na krut način razdelili. Prvega so odpeljali očeta, za njim pa mater — oba v Auschwitz. Kmalu za njima so odpeljali še nas. Med štirimi brati sem bila najstarejša. Tisto leto sem dopolnila 17 let. Najmlajši brat pa je imel takrat šest let. Na poti v izgnanstvo smo najpreje prišli v Frohnlei-ten, od tu pa v Neustift. Med tem pa smo že dobili kratko obvestilo, da sta oče in mati v taborišču umrla. Sele poznaje smo zvedeli resnico, da je bil oče po treh mesecih nečloveškega trpljenja v taborišču' ustreljen. Tri mesece za njim je za vedno prenehalo biti tudi matei-ino srce. Daleč od doma smo otroci ostali sami. Toda dokler smo bili še vsi skupaj, smo samoto laže prenašali. Moja skrb za na-daljno usodo bratov pa se je ob izgubi staršev zelo povečala. Zavedala sem se odgovornosti, da bom bratom kot najstarejši otrok v družini morala nuditi več, kot pa to zmore sestra. Takrat sem prvič dojela, čeprav zelo nejasno, kaj pomeni biti mati in kako velika in hkrati kako težka je njena ljubezen do otrok. V Neustiftu nas je znova oplazila kruta roka. Otroci smo se morali ločiti; skupaj sta ostala le naijmlajša brata. V začetku 1945. leta pa smo se po naključju znova našli v Kasselu. Manjkal je le starejši brat, za katerega pa smo vedeli, da je v Regensburgu. Bili smo srečni, ko smo se po dolgem času znova objeli in pripovedovali drug drugemu o »vzgoji«, ki smo jo bili deležni. V tem taborišču — bivšem nunskem samostanu — sem prvič spoznala, kaj mi pomeni življenje ne samo mojih bratov, ki sem jih nadvse ljubila, mar- več tudi življenje skoraj 300 otrok, ki so tu z nami delili enako usodo. Bilo je 17. aprila, ko nas je nenadni nočni hrup zdramil iz spanja. Videli smo nemško delovno brigado, ki je zapuščala samostan. Ko smo jih vprašali, kaj se je zgodilo, so se nam čudili, ker nismo vedeli, da bodo vojaki samostan vrgli v zrak. Tedaj sem uvidela, da so se fašisti odločili s samostanom vred uničiti tudi 300 mladih življenj — 300 otrok, za kamere so spoznali, da jim njihova »vzgoja« ni šla do živega. V taborišču nas je bilo takrat približno 10 deklet starih okoli 20 let Hitro smo se našle ln še hitreje odločile. Odšle smo k voditeljici našega taborišča in od nje zahtevale, da sporoči vojaškemu poveljstvu, naj z miniranjem počaka, dokler ona ne izvrši nekega dela. Ko je videla, da smo nastopili resno in da smo s seboj pripeljale tudi nekaj starejših fantov, ki so jo zastražili, je naši zahtevi ugodila. Seveda smo ji obljubile, ■ da je ne bomo zatožile Amerikancem, ki so bili tedaj le še 50 km daleč. Samostan je tako ostal nepoškodovan, me pa smo rešile življenje okoli 300 slovenskim otrokom. Prišla je svoboda, a začela se je naša borba za povratek v domovino. Po večmesečnih ovirah se nam je posrečilo vrniti se v Celje 9. septembra. Bili smo ddma, a doma nismo imeli. Ni bilo več mame, niti očeta, ki bi prevzela skrb, kako znova urediti stanovanje in kaj bodo počeli otroci, ki razen starejših dveh niso znali niti brati in pisati slovensko, še manij pa nemško. Bratje so se ozirali name in pričakovali odločitev. Sklep, ki sem ga takrat prevzela nase, je pomenil veliko odgovornost — skrbeti in delati za mlajše brate, dokler se ne osamosvojijo. Obljubila sem jim, da jim bom gospodinjila tako dolgo, dokler vsi ne opravijo potrebnih šol in se izučijo za en ali drug poklic. Del odgovornosti za vzgojo in življenje mlajših bratov je prevzel tudi tedaj 17 letni Konrad, ki je začel delati v Tovarni emajlirane posode in svoj skromni zaslužek delil z nami. Desetletni Danijel in leto mlajši Marjan sta do jeseni obiskovala domačo šolo. Postala sem njuna učiteljica predvsem za materinski jezik. Z veliko volje smo si utirali pot. Kot mlado dekle sem postala »mati« svojina bratom, Ta odgovornost je padla name takrat, ko bi sama mater najbolj potrebovala. Toda, takrat ni bilo časa za premišljevanje, življenje ja ■teklo naprej in zahtevalo svoja. Postali smo delavna družina. Življenje je bilo trdo, a prav to nam je dajalo moč, da smo zrna-govali. Danes, ko je najtežje ža za nami in ko so vsi, razen najmlajšeg3, ki ga čaka še eno leto šole, že pri svojem poklicu, z zadovoljstvom zrem v preteklost. »Moji otroci« so postali resni in delavni fantje. Postali pa so še nekaj več — zavedni državljani naše nove socialistične domovine. Vse to pa ja velika zahvala meni; skrb, delo in leta, ki sem jih žrtvovala njim niso bili zaman. To pa ja bilo vse. kar sem si želela takrat, ko sem jim postala »mati«, je končala tovarišica Ivanka Kosova. M. B. Strelci so tekmovali V minulih dneh je bilo v Ljubljani ;n Manboru vec strelskih uke.n, o kater-h smo dobili naslednja kratka poročila: V a'tiewjanju z zračno puško je dmžrna »Vida Pregare« premagala družno »Oskar Kovačič« 645:535 krogi. Največ krogov (131) so dosegli Strekelj. Pičulin (VP) ter Bolta (OS). V povratnem dvoboju je družina »Miličnik« premagala »Viktor Avbelj« 733:703 krog; Ni-jboijša posameznika sta biia major Hcčevar (131) in kapetan Stojkovič 130 krogov. Strelci Miličnika so se pomerili tu-d. z druž no *JD2 Zalog« in zasluženo zmagalj 1204:1151 krogi. Najuspešnejši so biii Golob (132). Stojkovič (oba Miličnik) 123 krogov ter Petrovčič (Zalog) 120 krogov. V Moste h so b ie stre.ske tekme z zračno puško med I. tn II. žensko ter V in VI. moško ekipo MINOT s I. m II. žensko ter moško ekipo »Čuda Polonca«. 2ensk| ekipi MI- NOT sta zmagali 1015:910. osemčlanski mošk: ek pj MINOT pa v razmerju 1333:1517 krog:. K-mcen rezultat je 1333:15^7 ktog: v korist ivil— NOT. Najboljša tekmovalca sta bila Rangus (119 krogov) ter Vebrova (113 krogov). V streljanju z zračno puško so se pomerile družine L.tostroja. Narodne banke jn MINOT, k j je zmagala s 1247 krog] pred Litostrojem 1245 in Narodno banko 1054. V dvoboju žensk je družina M1NOT premagala Narodno banko v razmerju 611:510 krogi. Strelska sekcija »Poštar« v Mariboru se je v okviru tekmovanja za »Poletov« pokal pomerila s SD »Franc Veber« in zmagala 1276:935-»Poštar.)so b:lj uspešni tudi v dvoboju z »Grafičirjem«. Zmagali so v razmerju 1321:1206. Za prvenstvo Maribora so strelci »Pošte« v I kolu premagali SD »Predilnica in tkalnica« 1243:1206 krogi, v II koiu pa so odpravil; družno »Leon ZaUiznik« s 1315:1225 krogi. Pokla zmagal v Delnicah V Delnicah Je bilo v nedeljjo smučarsko prvenstvo Hrvatsk* v skokih. Zmago; je Dvofak (Loko-motiva— Zagieb) p-red Muvrinom. Petrovičem (oba Delnice) itd. Propagandnega tekmovanja se je udeležilo 6 najboljših jugoslovanskih skakalcev, ki so z lepimi skoki navdušili gledalce Državni reprezentant Janez Polda je dosegal na tej skakalnici nov rekord s skokom 45 in. Drugi je bil Klančnik za njim pa so se vrstili Adle&ič. Langus. Zalokar in Zidar. Tekme v Kropi Telesnovzgojno di ušivo Partizan v Krop je priredilo preteklo nedeljo na svoji 55-metrski skakalnici meddruštvene tekme v smučarskih skokih. Udeležilo se jih je 62 tekmovalcev, zastopnikov partizanskih društev iz Pod brezi j, Podnarta, Komne gorice. Žirovnice, smučarskih društev Udarnika iz Kranja Ljubelja. Enotnosti in Krima. Rezultati: Člani: Gašperšič (Kropa) 214,5 točke. Gašper Korciež (Udarnik) 204,3, Bohinc (Žirovnica) 197,1; starsjSi mlađ aci: Podlogar (Krim) 216,5 Gorjanc (Udarnik) 211,8, mladinci: £kr:ba 210.5. Zdravko Petrač 200,3 Adam Petrač (vsi Krem) 193.4. Veleslalom v Sodražici Na meddruštvenih tekmah v velesi £ lomu, ki jih je v mde-ljo priredilo tel; sne vzgojno društvo v Kočevju, je sodelovalo 45 tekmovalcev, ki so zastopali poleg domačega društva še Novo mesto. Enotnost Krim in Ilirijo. Tekmovanje je bilo za pokal Ivana Fajdige. Snežno razmere so bila ugodne. Proga jc bila dolga 1200 metrov. Rezultati: Cimi: Kncp (E.) 1:17.8, Verbok 1:23.0. Samar (oba Krim) 1:20.6; starejši mladinci: Juvančič 1:24.1 A. Jemec (oba E.) 1:23,5, Pogorelec (E.) 1:35,6; mlajši mladinci: J. Jemec 1:33.9, Rotar 1:37.8. Rehberger (vsi E.) 1:39,3; članice (proga nekoliko krajša): Magušar (E.) 27.0. Kajfež (Kočevje) 50,0; pionirji: Fajdiga 30.0. Žurga 40.5. Vesel (vsi Sodr.) 42.0. Prehodni pokal je osvojilo moštvo Krima (Samar. V erb ek. Mencinger) v času 4:C3,6. Druga je bila Ilirija (Juvančič. Jemec. Cvar) 4:21.6 Enotnost (Knop. Magušar. Pogorelce) 4:25,3. Skoki v Holmenkollnu V okviru mednarodnega smu-ötürskiga trdna v Holmenkollnu so biie minulo nedeljo tradicionalne tekme v smučarskih skokih. Rezultati: Austad 217 točk (64. 63 m). Fal-kanger 214,5, Slatw;k 214.5. Netz! 210. Krokken 209 Bergman (vsi Norveška) 233, 5 točke itd. V klasični kombinaciji je zmagali Finec Hasu 433,503 točke, 3/ugi je bil Sterensen 427.610. tretji Slatwlk 420.223 točke itd. Šport v kratkem Nogometaša Slavije iz Ljubljane so igrali v Oprt;ji z istoimenskim moštvom neodiločeno 0:0. medtem ko se je tekma mladinskih moštev končala 5:1 v korist domačinov. Mladinsko namiznoteniško moštvo ljubljanske Slavlje je premagalo trboveljskega Rudarja 10:6 V tekmovanju posameznikov ja zmagal Žumer pred Sedejem (oba Slavija). Ličarjem (Rudar) itd. Reprezentanca Švice v hokeju eia ledu je v povratni tekran premagala Nemčijo 7:5 (2:2 2:2, 3:1). Praktičnj priročnik »Sport v številkah 1333«, ki ga je jzdal ŠK Branik -z Maribora, se dobi v vseh trafikah. prodajainicah časopisov jn knjigarnah. Pohitite z nakupcml Tudi v Kaprščfn I so delavni Nfdavno je bil v Kopru končan enotedenski tečaj za vaditelje, ki sta ga vodila pirom jaka Zveze »Partizan« tov. Čebular in Trogar. je. a. pomagali pa so tud: domači predavatelj:. Tečaj je obiskovalo skupno 2., tečajnikov in tečajnic iz Dekanov, Kort Šmarja in Kopra. V prvih treh krajih bodo društva šole ustanovili, tako da bo iimel keoe-rski okraj z društvoma v Kopru in Izoli skupno 5 telconovzgojnlh društev. V prihodnjih r»ie*-ecih bodo še nadaijeva In; tečaji, v katerih se bodo vadit:!;: in vodnice še izpopolnjeval: Najboijš; med njimi se bodo udeleži: zveznega tečkca v gozdni šel: v ?d02lrju. S torn tečajem je Partizan začel orati ledino v Slovenskem Primorju, ker doslej niso poznali nobene telovadne organizacije. Okrajni iniciativni odbor v Kopra s-? zelo trud:, da popravi zamujeno ter s podvojenim elanom zbira mladino v novoustanovljenih društvih. Pri vseh teh naporih tudi niso pozabili na mateii-aT.no plat. Prora vi jr nega imao o že mnogo novega telovadnega orodja. ki ga bodo razdel-lši posameznim društvom. Levii delež pri organizaciji in strokovnem usposabljanju vodniške-.;? a kadra nori matično društvo v Kopru. V vrstah vr.di-S’lj-ske-sra zbora so sama znana imena izkušenih telovadcev: tov. Gruden Miloš Strgar, Vlado Ja novski. Zora Ličen in drugi. Mnogo izmed nj:h je tekmovalo že r.a mednarodnih tekmah, kar je najboljši porok, da j ° delo pravilno usmtT-Jmo. Uvedli so redne nedeljske seminarje za voditelje okoliških TVD. poieg tega pa so zadolženi po posamičnih društvih, da vodijo računa o njihovem delu in napredku. Problem je zaenkrat le ta da trenutno Se nimajo lastnega dc*:na, vender so doslej od potrebnih sto milijonov dinarjev zbrali že okoli 60 milijonov. Dom bo med najlicpšimi in bo stal tik morja v rapes redni bližini letnega telovadišča in kopališča. Ni dvomiš-, da bo ta načrt s pomočjo odločujočih forumov prav gotovo do prihodnjega leta uresničen, -ro Nove telovadnice na Goriškem V Šempetru pri Gorici gradil tamkajšnj; e telesnevzgojno društvo Partizan moderno t zlo vadnico, ki je namenjena predivscim za vzgojo pr edvoj ašk ega kadra na Primorskem. Toga namreč zelo primanjkuje, kar je naj večja ovira za uspešen razvoj telesne vzgoje. Tudi Partizan Renče bo kmalu junci svojo telovadnico. Dokončana so že glavna dela. manjka samo še parket Za telovadnim domom bodo uredili tudi igrišče. Ker teče skozi vas reka Vipava, imajo zelo dobre pogoje za plavalni šport in so zato sklenili, da bodo priredili tudi tekme na vodi. TVD Partizan v Zalem hribu je pred dnevi priredilo dobro uspelo telovadno akademijo. Zelo dobro se razvija tudi novoustanovljeno društvo Partizan v Črnem vrhu nad Idrijo. V Ajdovščini so imeli ustanovni občni zbor društva Partizan. v katerega so sklenili stopiti tudi nogometaši »Mladosti«. S skuorrmi napori hočejo dokončati športno igrišče, za katerega je izdelal načrte inž Bloudek. Tudi drugod po Primorskem občni zbori dobro potekajo, razen v Vrtojbi Biljah in Prvači-ni, kjer so društva nedelavna, čeprav imajo dobre pogoje. -jp rinrTTnnrrnmnrrrinnrT^rxTnnririr« nup irrirTTinTmDuüi-^-iLJLjaJ3lXI.IlJ OTTU □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ n o SCENARIJ IN REZIJA: BOJAN STUPICA KAMERA: IVAN MARINČEK GLASBA: BOJAN ADAMIČ SCENOGRAFIJA: arh. IVO SPINČIČ KOSTIMI: NADA SOUVAN MASKA: KARLO BULIČ MONTAŽA: VANJA BJENJAŠ premiera nmam&s m-sar?. «JaralJospoSa“ Mmmm Umloia IGRAJO: MIRA STUPICA STANE SEVER VLADIMIR SKRBINŠEK BOJAN STUPICA MARIJA N. NABLOCKA OSIP ŠEST DRAGO ZUPAN TINA LEONOVA FRANJO KUMER LUCE FLORENINI KOLEDAR Torek. 3. marca-: Milena, Kunigun-da Sreda, 4. marca: Kazimir, Sladoje SPOMINSKI DNEVI 3. III. 1913. — V Brest L’tovsku je b la podpisana mirovna pogodba s premagano Nemčijo. * Doktorju vsega zdravilstva Stoku Milošu čestitamo k njegovj promocij.. Prijatelji. Združenje rezervnih oficirjev — poucdoor Rožna douna — vabi člane na strogo obvezen sestanek, ki bo v sredo. 4. tega meseca ob 18. uri v tetenškj p.sarni pr; Marnu zaradi urca^ve kartoteke jn oi.žnjega občnega zbora. Primarij dr. Viktor Tominšek — specialist za očesne bolezni se je i2 Celja preselil v Maribor, kjer ordinira v CankSTjevi uhci 16-1. Mestna obrtna zbornica priredi tečaj za meško m damsko prikrojevanje s pričetkom 16. marca 1953. Prijave za tečaj sprejema Mestna obrtna zbornica — Kresija, soba št. 86, III. nadstropje. Čevljarska zadruga v Sp. Siškj je prvo podjetje v Siškj, ki pravdno ceni telesno vzgojo miad.ne. Nakazalo nam je podpo-ro v znesku d n 10.000 za kar se uprava najtopleje zahvaljuje. Istočasno pa prosimo ostala podjetja, naj prvega našega p:d>por-nrka posnemajo. — Uprava TVD »Partizan« Sp. Šiška. V zalivali Franca Kobala, železničarja v pokoju, se mora pravilno glasiti Franca Kobola. Kvaliteta je odlika kreme »Pour vous«. Za nego lica, sončenje, šport, pa britju itd. Zahtevajte jo v vseh trgovinah. GIjEDALIŠČE DRAMA Torek. 3. marca ob 20: Gogolj: Revizor. Abonma red C. Sreda, 4. marca ob 20: Miller: Smrt trgovskega potnika. Abonma red G. Četrtek, 5. marca ob 20: Cankar: Kralj na Betajnovi. Abonma red D. OPERA Torek, 3. marca ob 20: Puccini: La Boheme. Zaključena predstava za Ekonomsko srednjo šolo. Sreda, 4. rnarca ob 15: Gotovac: Ero z onega sveta. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj. Četrtek. 5. marca ob 20: Dvofak: Rusalka. Abonma red E. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Gledališka pasaža Torek. 2. marca ob 20: D. Gervais: Karolina Reška. Izven. Sreda, 4. marca ob 2-3: A. Roussin: Otroci prihajajo. Izven. Četrtek. 5. marca: zaprto (genera— ka). Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA — MESTNI DOM Sreda, 4. marca ob 20: Hašek-Rei-ma-n: »Dobri vojak Svejk«; Četrtek. 5. marca ob 20: Hašek-Rej-ma-n: »Dobri vojak Svejk«. Prodaja vstopnic od torka dalje od 10 do 12 in od 15 do 17 ter eno uro pred predstavo. — Rezervirane vstopnice morajo biti dvignjene en dan pred predstavo do 12. ura. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov trg (šentjakobski) Torek, 3. marca ob 15.30: Tauier-Novy: Mojca in živali. Zaključena predstava za osnovno šolo Hrušica. Četrtek, 5. marca ob 18: Malik: Žogica Marogica«. Prodaja vstopnic od četrtka dalje od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledal iški pasaž j in poi ure pred predstavo na Levstikovem trgu. KONCERTI - Slepi pianist Gabrijel Devetak bo imel jutri ob 20.15 v Filharmoniji samostojen celovečerni klavirski večer. Na sporedu so standardna dela klavirske literature. Moški zbor »Vladimir Nazor« iz Zagreba, ki ga vodi skladatelj Jakov Gotovac, bo pel v četrtek, 5. marca v Filharmoniji zborovske skladbe hrvatskih romantikov jn sodobnih skladateljev ter dela svojega dirigenta. Vstopnice v Koncertni poslovalnici. PREDAVANJA Drušvo ekonomistov Ljubljana vabi na predavanje tov. Klemenčiča Toneta »O gospodarskem računu stanovanjskega sklada in življenjskem standardu«, ki bo v sredo- 4. marca 1953 ob 19.30 v Trgovinski zbornici LRS, Tomšičeva ulica 7. Elektrotehniško društvo LR Slovenije prired: v sredo, 4. marca ob 19.30 predavanje s projekcijami v prodavaln;cj Rudarske fakultete — Aškerčeva 32. Predaval bo ing. Bartels (SSW. Erlangen) o projektiranju in gradnji transformatorskih postaj. Slovensko kemijsko društvo vabi na predavanje doc. D. Dolarja: Teorija jn uporaba ionskih lzmenjal-cev, ki bo v sredo, 4. marca ob 20 v predavalnici na Realki. Vabljeni vsi. Ljubljanska sekcija društva veterinarjev Slovenije priredi v sredo dne 4. marca ob 15 na OLO Ljubljana okolica predavanje dr. Böhma o tuberkulozi. Odbori RA mo SPORED ZA TOREK Poročila ob: 5.45, 6.30, 12.30 15.00, 17.00 ,-n 22.00 — 5.30 do 7.30 Dobro jutro dragi poslušalci; 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — 2. prof. Smolejeva: Požeruhi; b) Dr. Ven-drami-nova: Mihec v bolnišnici — ponovitev; 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — a) Koledar za mesec mereč; b) Prof. Avsenak: Ko je razsajala kuga; 12.45 Med glasbenim sporedom kulturni drobiž: 14.00 Ali znale poslušati; Pripoveduje jn ilustrira dr. Danilo Švara; 14.40 Vokalni kvarteti jn okteti pojo slovenske narodne pesmi; 15.10 Zabavna glasba; 16.00 Plenica spet vabi — športno predavanje; 16.10 Popoldenskj koncert slovenske simfonične glasbe; 17.45 40. lekcija tečaja angleškega jezika; 18.00 Pojo naši amaterski zbori; 18.30 Kulturni pregled; 19.00 Radijski dnevnik in objave; 19-20 Glasbena medigra: 19.40 Zabavna glasba; 20.00 Radijska univerza — prof. dr. Makso Šnuderl: Kaj nam prinaša naša nova ustanova; 21.00 Literarna oddaja — Zofke Kvedrove: Misterij žene; 21.20 Zabavne melodije. tmVESTSLA NA UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA MESTO Prešernova 22, soba št. 30, se nahajajo sledeči predmeti, ki so bili ukradeni na šicodo dosedaj neznanih lastniko-v. Sedež za moško dvokolo, ukraden z moškega dvokolesa v letu 1351 v Cigaletov: ulici. 2. Krmjlo za moško dvokolo, ukradeno z moškega dvokolesa pred k.nom Šiška v lanskem letu; 3. Regler za tovorni avtomobil ali za jeep, ki je bil ukraden nekje v Ljubljana 4. Radijski aparat zms-mke »Kosmaj«. za kar je potrebna »pre,pralna lista« aparata. 5. Prednje kolo, kj je bilo ukradeno lansko ali predlansko leto za Bežigradom. Dalje se n=-j zglasi na istem naslovu oškodovanec, ki mu je bila v 1. 1951 iz barake za velesejmom ukradena obleka jn čevlji. Ker za te predmete niso podane prijave, pozivamo vse lastnike de se čim prej zglasijo na navedenem naslovu. OBVESTILO Dne 2. tm. je začela obratovati po novem voznem redu redna avtobusna proga Železniki-Škofja Loka-Kranj-Ljubljana. Progo smo podaljšali do Ljubljane in odhaja avtobus iz Krenja ob 8.10 s prihodom v Ljubljano ob 8.50, odhodom iz Ljubljane ob 11.15 in prihodom v Škofjo Loko ob 11.45. Cstalj vozm red ostane ne-izpremenjen. Dne 3. marca bo pričela obratovati redna avtobusna proga Ljubljana—Gornji grad—Ljubno. Iz Ljubljane bo odhajal avtobus ob 15. uri s prihodom v Ljubno ob 17.40 ter povratkom iz Ljubnega ob 6. uri s prihodom v Ljubljano ob 8.40. — Potniki, poslužite se ugodnih direktnih zvez! SAP Ljubljana. RAZPIS Okrajni ljudski odbor Ljubljana — okolica razpisuje sledeča službena mesta: zdravnike splošne prakse za zdravstveni okoliš Litija; farmacevte za okrajno lekarno Kamnik — mesto; zdravnike splošne prakse za okrajnega sanitarnega inšpektorje; zobarje za zobno ambulanto Vrhnika; zobarje za zobno ambulanto Domžale; zdravniškega pomočnika (medicinsko sestro za splošno ambulanto Stična, Litja in Medvode). Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja in s kratkim življenjepisom je poslati do 10. marca 1953 na tajništvo za ljudsko zdravstvo jn socalno politiko okraja Ljubljana — okolica. 1389-a OBVESTILO Z odločbo direktorja Glavne direkcije jugoslovanskih železnic v Beogradu številka 28565-52, z dne 17. decembra 1952 se ukinja državna ustanova »Zdravstvena služba železničarjev v Ljubljani« s 1. aprilom 1953. Na podlogi čl. 21 uredbe o postopku pri likvidaciji gospodarskih podjetij (Ur. list FLRJ 57-51) pozivamo vse upnike oziroma dolžnike, da prijavijo svoje terjatve oziroma plačajo svoje dolgove v roku 30 dn od 1. aprila 1953 dalje likvidacijski kom .siji Zdravstvene službe Železničarjev Ljubljana. Celovška cesta 4, (številka tekočega računa 601—T—335). Likvidacijska.ko-mjsija. 91 iRlliOR DE2URNA LEKARNA Torek, 3. marca: Lekarna »Center«, Gosposka ulica 12; SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Torek. 3. marca ob 19.30: Hažek-Gorinšek: »Dobri vojak Svejk«. — Izven. RADIO MARIBOR Torek, 3. marca: od 12.00 do 16.00 prenos sporeda Radia Ljubljana; vmes cb 13.00 oddaja v madžarščini; ob 16.00 malo za šalo. malo za res; ob 16-20 rimski karneval — uvertura; ob 16.30 poslušajte domača poročila; ob 16.40 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; od 17 00 do 23.00 prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO MARIBOR »Partizan«; italijanski film: »Nočni taksi« — s tednikom; »Udarnk«; itai-jsnskj film: »Sanjala sem o raju« — s tednikom; »Pobrežje«; italijanski film: »Nočni taksi« — s tednikom; »Studenc;«: angleški film: »Za Ky-love nj prostora« — s tednkom MAl A OGLASI MOTORNO KOLO s prikolico Giiette 509 ccm prodam Naslov v oglasnem odd. 3301-4 OTROŠKO POSTELJICO in žimnico prodam. Naslov v oglasnem oddeiku. 3302-4 2 TAPzTNIKA. prvovrstne moči za izdelavo klubskih garnitur v usnju sprejme mizarsko produktivna zadruga v Sevnici. Delo stalno. Nastop takoj. Pleča po sporazumu. 3227-1 PRODAMO strešno opeko, vrata, okna in drugi stavbni material. Avtoservis Ljubljana. Prešerno^ va 52 (Bleiweisova) telefon številka 21.950 3022-4 PRODAMO večjo količino in tudi posamezno, spiral svedre kvalitete SS in WS. dimenzije od 0.4 mm do 25.5 mm po zmernih cenah. Avtoservis. Ljubljana. Prešernova 52 (Bleiweisova) telefon 21.950. 3023-4 RUDNIK LJUBIJA sprejme elek-trostrojn=»ga ali strojnega inženirja s preko 5-ietno prakso. Plača po tarifnem pravilniku okrog 13.500 dinarjev. Udobno komfortno stanovanje zajamčeno. Ponudbe poslati na upravo rudnika Ljubija. 2910-1 UPRAVA MESTNEGA STROJNEGA PODJETJA Ljubljana, Dolenjska cesta 76, sprejme takoj 6 kovinostrugarjev in 10 strojnih ključavničarjev. Prednost imajo starejši z daljšo prakso. 2839-1 MERCEDES-DIESEL, tovorni, 41, brezhiben, naprodaj. Ponudbe pod »Diesel« na ogl. odd. 3298-4 DREVESA SLIV, breskev, nizkih hrušk in jablan, nizke vrtnice proda Dolinšek, Kamnica pri Misiriboru. 3264-4 ŠOFERJA treznegai in vestnega za osebni avto sprejme v službo Ljudski odbor Mestne občine v Trbovljah. 3263-1 VAJENCA za mehanično obrt sprejme Pančur Ivan, Mala vas številka 18, Ježica. 3274-3 SENO PRODAM Orlova ulica številka 13. 3235-4 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA s prakso, ki je verziran v instalacijah in črpalkah ter ima tudi smisel za precizno mehaniko, sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev je poslati na ogl. oddelek pod šifro: »Samostojen«. 3234-1 SOBO IN KUHINJO s pritiklinami v centru mesta Ljubljane za_ menjam za enako v centru Maribora. Rižnar, Kolodvorska 26. CIZO — ročni voziček prodam. Naslov v oglasnem oddeiku. 3272-4 UPRAVA in sindikalna podružnica trgovskega podjetja »Sadje-zele-njava«, Ljubljana, javljata, da je nenadoma umrl njen uslužbe. nec oz. član tov. ARKO KAREL. Ohrannli ga bomo v trajnem spominu! 1385-a »OLIMPYO« (obengesteier) — razdrto prodam. Ogled dopoldne. Gregorčičeva 30. 324G-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, po možnosti starejšo, ljubiteljico otrok, — sprejme štiri* članska družma. Mesečna pisča 3000 din. Jegličeva cesta 10. IX. stopnišče, V. nad., levo. 3245-2 ZA BEOGRAD iščem spretno m pošteno kuharico, starost okoli 30 let k: bo opravljala tudi druga hišna dela. N č Sto p 15. marca. Več ustno. Naslov v oglasnem odd. 3244-2 FRIZERSKA VAJENKA se sprejme. Naslov v ogl. odd. 323S-3 PREVZAMEM V PRANJE prte -n servete. Ponudbe na oglasn; oddelek pfd »Restavracija, hotel«. 3238-2 KOVINSKO PODJETJE »UNITAS« Ljubljana — Dravlje, potrebuje več brusečev za galvanizacijo, — strojne ključavničarje, obratnega električarja in orodjarja. 3269-1 RUDNIK CINKA m svinca »Zieto-vo« — Pribištip, NR Makedonija, sprejme; elektro ali elektrcstroj-nega inženirja gradbenega inženirja. tehnologa in rudarskega inžen-rja. Plača po sporazumu. — Komfortno stanovanje preskrbljeno. 3267-1 PHILIPS RADIO, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3275-4 PRODAMO TRAČNICE za ozkotirno progo, obračalno ploščo, vago-nete ter tovorni avto Gems — 4 ton. IX) ugodnjh cenah. Kupimo električni računski stroj na tri ali šcin operacije. Naslov v oglasnem oddelku. 3277-4 2ENSKO KOLO. štedilnik, električni gramofon, prodam. Moličnik, Rožna dolžna. Cesta V — številka 37. 3278-4 ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani, za enako v Kopru ali Izoli. Ponudbe na ogl. odd. pod »Takoj«. 3279-9 SOBO ODDAM proti posojilu 25-000 din. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Obrestujem«. 3249-9 NAŠLA SEM ČIPKE 26. februarja. Naslov v oglasnem odd. 3280-11 OPREML.ENO SOBO. kjerkoli — iščem. Pačam dobro. Ponudbe pod »Tih in miren« na oglasni oddelek. 3284-9 OPOZARJAM, da nisem plačnik nobenih stroškov, katere bi napravila moja žena M ika. Jenko Jože. Birčna vas številka 5 — Novo mesto. 3283-11 MOTORČEK za električni tok 220 V. ^ 0.3 kw prodam. Naslov v ogl. oddelku. 32S1-4 VIŠJI DR2. USLUŽBENEC, vdovec brez otrok, išče v Ljubljani opremljeno sobo pri samostojni ženski-Dopise pod »Miren« na oglasni oddelek. 3285-9 MESTO BABICE razpisuje splošna bolnišnica Trbovlje. — Plača po uredbi. Pismene ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela poslatj na upravo bolnišnice Trbovlje. 3266-1 KUPIMO KLAVIR. Ponudbe z navedbo prodajne cene pošljite na naslov: DPD Svoboda — Trata pri Škofji Loki. 3265-5 IJMHLI Dne 1. marca 1953 je po kratki jn težk; bolezni dotrpcl moj mož očka. dedek, brat, zet, stric n s\ak FRANJO REMS, mag. pharm. Pogreb bo 3. marca ob 15.30 v Mariboru. — Zena Joža in ostalo serod-stvo. Zapustil nas je izredno delavni in sposobni upravnik Mr. Ph. FRANJO REMS. Svojega dobrega predstojnika ;n odličnega strokovnjaka bomo obdržali trajno v najlepšem spominu. Maribor, dne 2. marca. — Kolektiv lekarne Melje, Maribor. Po težki boleznj je umrl naš dragi mož, oče. brat, star; oče, stric, svak in tast KAREL JAMNIKAR, železničar v pokoju iz Logatca. Pogreb bo v Ljubljani. 3. marca ob 15 30 2 2al — Andrejeve mrliške vežice. — 2alujoča žena Francka, hčerki Jana, Berta z družinami in ostalo sorodstvo. mmm UNION: premiera slov. filma: »Jara gospoda«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 in 21. KOMUNA: amer. iiim: »Viva Zapata«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 in 21. SLOGA: franc, film: »Panika«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. — Prodaja vstonnic v vseh treh kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje. SISKA: amer. film: »Glas ▼ viharju«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. TRIGLAV: angl. barvni film: »Ljubezen je lepa«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vs^pmc od 17 dalje. LITOTROJ: ameriški film: »Zapeljivka iz Nevrelanda«. Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. CELJE. UNION: ancl. film: »Pekel je razprodan«. — DOM: ital. film: »Sanjala sera o raju«. KAMNIK: amer. barvni film: »Pla- sera c amer. men in puščica«. JESKNICE. RADIO; slov. film: »Svet na Kajžarju«. Predstav; ob 18 n 20. Umrl je naš najboljši tovariš m požrtvovalni član Mr. Ph. FRANJO REMS, upravnik lekarne Melje. Na zadnji polj ga bomo spremljali v torek, 3. marca ob 15.30 iz mrtvaš-liiCe na Pobrežju. Chran 11 ga bomo v trajnem spominu. Mar.bor, ‘dne 2. marca. Farmacevtsko društvo Slovenije podružnica Maribor, sindikata mestnih lekarn. Vsem prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nam je kruta usoda nenadoma iztrga-® iz naše sredine našega dobrega, ljubega moža, očka brata, str.ca n svaka Dr. FRANA STAMOLA, zobozdravnika. Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v torek, 3. marca ob 16. uri na mestnem pokopališču r Mariboru. Mar.bor, Ljubljana, Dunaj, Buenos Aires, 1. marca. Žalujoči: žena Zlata, pastorka Zlata, sestri Mimi Močnik, Rezt Genger ter ostalo sorodstvo. Sindikalna podružnica »Intertrans« Ljubljana sporoča, da je umrla dolgoletna članica MARICA IVANUŠA. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Umrla je naša draga žena. mama in stara mam- MARIJA RECH-BERGER. Pogreb bo 3. marca 1953 ob 16. ur; v Polju. Zsiujoči: soprog, otroci jn ostali sorodniki. Ravnateljstvo jn uslužbenci Zavoda za gluho mladino v Ljubljani javljsjo, da je nenadoma umrl tov. FRANC GREGORČIČ. — dolgoletni vzgojitelj na našem zavodu. Pogreb bo v torek. 3. marca ob 15. url iz Nikolajeve mrliške vežice, iskrenega tovariša jn požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! Umrla Je 1. marca 1953 naša ljubljena mama ANA ROT. Prgreb bo 3. marca ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice. Žalujoči: hčerka Marija por. Hrastnik, hčerka ŠtrukeU Marija, hčerka Ivana, sin Jakob, Tone in ostalo sorodstvo. Nenadoma nss je zaoustila tov. MARIJA IVANUŠA, — uslužbenka podjetja »Intertrans«. — Pogreb bo 3. marca 1953 ob 16 30 z 2ai — Krištofove mrliške vežice, »Inter* trans«, Ljubljana. ZAHVALE Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste spremilj našo drago mamo. sestro, babico, prabebico :n teto TEREZIJO REBERNIK na njeni zadnji pot: in z nami sočustvovali. Še posebej se zahvaljujemo dr. Fr. Misu, k; je pokojnici lajšal trpljenje v posiednj.n dneh njenega življenja. Rebemikovd. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem jn znancem, ki ste v tako veljkem številu spremljali našo 1 ubijeno mamo IVANO SKRABER k zadnjemu počitku, ji darovi! vence in cvetja. Iskreno se zahvaljujemo dr. Podpečanu, ki se je vsa lera bolezni požrtvovalno trudil, da ram. bi jo č m delj ohranil. — Žalujoči ostali. 1333-G Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nam j ob težili •zgubj naše drage mame, stare mame. tete, sestre, svakinje IVANE BLUMLEIN roj. KETTE in jo v tako velikem številu spremi!- na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala zdravnikom za požrtvovalno skrb n nego njene težke boleznj. pevskemu zboru za prelepe žaiostinke in vsem darovalcem cvetja Žalujoča hčerka Milena jn ostalo ist.o. Ljubljana, Celovec, Argentina. CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA »VOJNA IN MIR NA DALJNEM VZHODU« predava tov. Egon Tomc v torek, dne 3. marca ob 20. uri v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta — Ljubljana Dr Josip Edgar Leopold-Lavov KARTUZIJA PLETERJE IN PARTIZANI “ SPOMINI Na svojih pohodih po okolici so beli popili vse vino. V tem se je posebno odlikoval neki mesar, pravi orjak. V pijanosti je metal ročne bombe in streljal s puško naokoli ter s tem plašil ljudi. Zdi se mi, da je pri tem tudi nekoga ranil. Ob neki priliki se je na tak način ranil komandant sam, ko so šli na Vodenice. Tudi pred glavnimi vrati je biia straža. Ponoči so prihajale tako imenovane »kurirke« v vojaških plaščih, ki so potem ostajale pri oficirjih vse do jutra. Zjutraj so nam to pripovedovale njihove straže, ki so se nad tem početjem zgražale in ga obsojale. Ko sem rekel komandantu, da ženske ne smejo v samostan, je surovo odgovoril, da mora tako biti in da on tega ne more opustiti. Tako so te »kurirke« še nadalje prihajale. Vedno več belih je prihajalo v samostan, tako da se jih je nabralo 250 do 300. Razdeljeni so bili na dve četi. Komandanti so bili Svarun, za njim Baudaš, potem pa Sekolec (ki je bil še najdo-stojneiši od vseh), ter komandirja Balant in Kara. Neprestano smo se pri njih pritoževali in se z njimi prepirali, ker so se obnašali in delali tako, kot da je samostan njihov. Trošili so samostanska drva na debelo brez vsakega vprašanja in dovoljenja, jemali samostansko seno, dali odvažati posekano samostansko drevje itd., po drugi strani pa so govorili, da komunizem uničuje privatno lastnino ter da se je zato treba boriti proti njemu Ko smo se pri komandantu pritožili, da preveč jemljejo samostanska drva, so nam sporočili: Kdaj in koliko lastnih drv bomo dobili, vam bomo že sporočili! Neomejeno so še nadalje kurili samostanska drva, a zima je bila še dolga. »Lastnih drv« seveda niso nikoli dobili. Od kod tudi, ko pa so bili v gozdovih partizani in so jim onemogočili sekanje. Belim smo delali sitnosti, kjer smo le mogli. Nekoč so pripeljali neko kravo in jo meni nič tebi nič postavili v samostanski hlev. Naši so se takoj pritožili, toda odgovorili so nam: »Sporočamo vas, da smo kravo, glede katere ste nam pisali, da jo moramo takoj odstraniti iz samostana, pripeljali v samostan samo čez noč. Žrla ni nič in tudi pila ni nič, ker je imela v želodcu dva žeblja, kakor smo ugotovili, ko smo jo zaklali. Kakor vidite, niste bili prikrajšani za seno. Kravo smo zaklali še prej, preden smo dobili vaš dopis. Če pa imate kake zahteve za prenočitev te krave, pa prosimo, da nam to sporočite.« Tako je šlo neprestano z ene in druge strani, tako da so nam naposled pisali: »Verjemite nam, da se nam je zaradi vaših stalnih pritožb bivanje v samostanu že priskutilo in bomo prosili g. komandanta, da ga lahko zapustimo«. Kdo so prav za prav bili ti beli? Sestavljali so jih najrazličnejši elementi: od zagrizenih klerikalcev preko slovenskih liberalcev do sokolašev. Med njimi ni bilo nikake idejne povezanosti. Reda in discipline sploh niso poznali. Mnogi med njimi so bili nezadovoljni s svojimi komandanti, ti pa spet niso mogli ničesar, ker so bili pravzaprav prostovoljci. Ugovarjali so komandantom in jim ponovno odrekli poslušnost ter grozili, da bodo odšli, celo, da jih bodo ubili. Ob nedeljah so imeli po navadi na samostanskem dvorišču jljjžbo božjo! m ßddigQ. X saiaossasu j? stanosai aamreč tudi d»-. hovnik Koplenik iz ^Orehovice. Jaz ga nisem nikoli videl, a sam se tudi ni nikdar prišel predstavit. Bil je sploh čudak. Oborožen je bil do zob. Njegove pridige so bile vse političnega značaja. Na Brezovici pa je bil vojaški duhovnik Šinkar, ki je vedno nosil puško, revolver ter za pasom obešene ročne bombe. Včasih je prišel tudi v Pleterje. Vprašal sem ga, kako more biti duhovnik tako oborožen. Odgovoril mi je, da je to zaradi samoobrambe in da jim je bilo to dovoljeno iz Rima. Dejal sem mu, da je to popolnoma izključeno, ker je to očitno v nasprotju s cerkvenim pravom. Partizani seveda sedaj niso mogli prihajati v Pleterje. Zato pa smo imeli v samostanu podivjano belo gardo. Šel sem večkrat k admiralu v Drčo, da izvem tam kaj o partizanih in njihovem gibanju. V Drčo so redno prihajali, podnevi in ponoči. Na ta način smo izvedeli, da so tu in kako se jim godi. Med tem se je začelo govoriti, da je major Novak v Pleterju. Ne vem, kako se je to razvedelo. To seveda ni bilo ugodno za belo gardo, ker se mi zdi, da Italijani niso imeli zaupanja vanj. Nekega dne je brez sledu izginil. Nisem mogel izvedeti, kam ie odšel. Komandantom bele garde v Pleterju ni bilo všeč, da smo zahajali iz samostana in seveda pripovedovali, kaj dela bela garda v Pleterju, kaj govori in kako se obnaša. Zato so izdali naslednje naročilo: »Legija smrti«, 1. in 2. četa 12. 1. 1943. »Ker smo izvedeli, da se o nas in naših utrdbah mnogo preveč govori v samostanski okolici in tudi drugod, zahtevamo, da pride vsak g. pater, brat in delavec, preden gre izven samostanskega zidu, k nam po dovoljenje, da sme samostan zapustiti. Vsa-« kdo mora povedati, kam gre, po kaj in za koliko časa.« j