Stev. 328 V Trstu, v ponctaljek 1. decembra 1919 Lstnik XlV1 btni« vik ain, udi ob n*4«ji*ii io praznikih, zjutraj. — Uredot«vo: idfca *v F.-aoijika Asišksga *ev. 20, L n*d3*O0a. — Do0tf ae paVJJajn urtA-atfttva. — NelrtiriciraM pisna se nt spnjvmijn, M iaiaa n»fa o* fiasae L S —, pol let- L 13 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredn»5*va in upiave Stav. IS37. EDINO Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stounk. — Oglasi se račuaajo v iirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov rtm po 30 »tot; osmrtnico, zabvale, poslanice ln vabila po 40 sto«., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—* Oglase ejrejama inserstnl oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacij« se poSttjajo izključno upravi Edinosti. Uprava in iasaratoi oddelek se nahajata v Trstu, uL av. Prsa tlaka As. 20. I, iusoslouensKi Časnikarski Mm o Zasrebu 16., 17* in 18. Organizacija poročevalske službe. Po sprejetju predlo-ga na ustanovitev enotne skupne stanovske organizacije je vodja ljubljanskega dopisnega urada, Josip Prunk, obzirno poročal, kako naj bi se organizirala poročevalska služba, da bi najbolje rabiia i čas-ništvu i državi. Predlaga! je naslerkij-o resolucijo: Ptvi kongres jugosiovt-n-skih časnikarjev- v Zagrebu skleni: Uvažuje neprecenljive koristi in neizbežne potrebe točnega in enotnega informiranja javnega mnenja v notranjosti države SHS in v inosemstvu v narodnem, poLd&nem, gospodarskem -n kulturnem pojedu. ker bi sistematično raz&nevan4e takih vrfurmacij rabilo ae s^nevo v prid razsoja države in njenega ugleda, temveč tudi v pospeševanje našega tiska in objektivnega prikaz vanja ovalih prilik in neprilak v inozemstvu- nanaša p-rv.i kongres ^sgtssAoverouk Lh časnikarjev v Zagrebu. da je zadnja čas, da ustanovi edinstvena poročevalska aii dopisna organizacija za kraljestvo SHS, ter poziva osrednjo vflado, naij nemudoma skliče ertketo zastcpnHaov raznih seiaj obatoječah jogosl ova rvskih čtaoniikardk&ii <>T^anizaoo.j, -nadalje zastopnikov lokalnrh dop^mh urado^/, potujočih že sedaj v posameznih iu£o«lovan-vkih j»krajinah, in sdedn-pć /-aistopn&kov viade, i« naj določijo načeia za čim predajo udej-stvrtev take t?,twe%ve-ne papo-fcevabvke institucije. : Evjgen Demetrović« glavni urednik --Jutarnjega Lota , je predlagal naslednji dodaitek: iz-voli naj se odbor 6 članov, ki predloži en-keti že izdelani načrt o organizaciji dopisnega urada.-- Ceh g- Zafcček je govoril o .potrebi organizacije ponočevailske službe med Jugoslavijo in Ćelioslovašk >. Urednik belgrajske boljševičke Sloibodne-Reči , g. Pijade, je predlaga!, da naj s« to vpraiaaije odgodi. Njegov predlog je bil odklonjen z vsemi proti dvema glasovoma in -potem sprejet Prunkov predlog z Deanetrovfičevim dodatkom. Za tiskovno svobodo. Drugi dan kongresa, v ponedeljek, je bilo kat prva toaka na dnevnem redu vprašanje tiskovne svobode, o katerem je poročal tov. dr. Rogulja. Poudarjal je, da je tiskovna svoboda prvri pogoj ustav-ne s\«doode. Raz-vila se je nato rarzsežna :im, v statutu pragmatično naštetVn prestopkom s strani posameznih tiskovnih on^artov. Pozdravi prijateljem Jugoslovenstva. Pred prehodom na dnevni red se je na popoldanskem zborovanju sprejel predlog tov. novembra 1919. c Primka, da se odpošlje brzojavni pozdrav velikim pr-nateljem JugoisHovenov, Watsonu, Steedu in Gauvaanu ter ameriškim, amgle-škkn, francoskim, slovanskim oasnakarrskim Ln vsem soroden m ck-u&tvom, iki so se zavzemala za '^ligoslovaivsiko stvar. Bnzojavni pozdrav se je poslal t«fcdS predsednfkoma Wilrsoou in Ma- Stanovska izobrazba. Po r; »ežnem stvarnem poro»čiki o razme-i ah v zasedenem ozemlju je nato tov. Ante Brozović, vodja zagrebškega dopisnega urada, ofoSimo in temeljito razpravljal o časnikarskem stanu in poklicu ter o stanovski izobrazbi. Sprejel se je po precej dolgi ra^pra\i nasledoti poročevalčev predlog: J ugos»k) venski časnikamski komgre skd eni, da naj se takoij ustanovi časnikarslko uči'Jišče, ksi bo moglo nuditi časnikarju stroko\"no uspo-sob&jeno3t in nao-br^zibo, ki mu je pogrebna v njegovem poklicu. V ta namen naij mero-dajni čhiiteljii čim preje skličejo ei^keto, iki bo temeljito in vsestransko razpravljala o tem skiepu in sestavka konkretne predloge.- Gospodarska vprašanja. Nato je torv. Spcrčič, urednik »Riječi SHS« poročai o ukrepih, ki so nujno potrebni v svrho zboljšanja gospodarskega staruja jugo-Slovenskega časnikarstva. Po kratki raz^pravi, kn e o zarvarovanju gmotnega stanja iugo&kjvetrsikiih časnikarjev izdela v zmislu in duhu orgainizaoij, tesno se natlanijajo-č »a absicječe ongarr.zacrje ljudskega zavarovania za slučaj bolezni in starost«.* onemoglosti, Vprašai»je kolektivne pogodbe o delu in plači kakor tudi pokojninskega statuta se na podilazi zaseb»i4» časnikarskih organizacij, neodvisnih od sindikatov ostalega delavstva.« Manjši predlogi. Sprejet je bH poiein predik»g todravil novoustanovljenemu edinstvenemu časnikarskemu društvu ter pozdravil slovanske goste. Istega dbne rvočer se je vršil v Tr-govačkem Domu poslovilni -bamket, katerega se je poleg časnikarstva udeležilo veliko Število drugih odličnih gostov ter se je izrekla cela vrsta navdušenih napitome. S splošnim odobravanjem se je tudi sprejeSa italijanska zahvala člana »Lavoratorjeve*ga« uredništva na gostoljubnosti jugoslovanskega časnikarstva. V torek popoftdne so se udeležniki kongresa razšli v svoje domače kraje, noseč s seboj zavest, da so « svojim kongresom ne le položili temelj hoikjšR bodočnosti jugosk>venekega časeištva in časnikarstva, temveč tudd znatno pripomogli k utrdiitvi uetdinjen^a troime-nega jugoslovetnsdcega naroda v svobodni domovini. Daj Bog, da se tudi res in čim preje uresničijo zasnove prvega jugosilovenrdkega časnikarskega kongresa! Mirovna konferenca. Zakaj ni infoalorenska delegacij podpisala mirovne pogodbe. PARIZ, 29. (S) Neka uradna vest iz Belgrad a pravi: Odlposftanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev bi bilo moralo podpisati istočasno mirovno pogodbo in priloge, med katerimi se je nahajal dogovor, tki vsebuje klavzuio, katera določa, da se poravna odškodnina SAaji z dolgovi, ki jih imajo nove dežele kraljevine. Iz tega razloga ni hotelo naše odposlanstvo na mirovni (konferenci podpisati samtgerroainske pogodbe. Vlada medtem priznava dolgove, ki se nalagajo našim deželam kot prispevek za osvobojenje in svote, ki jih bodo morale plačati, v vrednosti pridobljenih dobrot. Gre loreq za način ureditve računov, a ne samo za načeilo finančnih bremen, ki se moraqo prenašaii. Način ureditve računov, kakor ga predlaga pogodbeni načrt, bi bil v škodo predujmov, ki se morajo dati in bi odgodil na nedoločen 6as plaćanje odškodnine za av&z jkode. Nova težave, ki so nastale na mirovni konferenci, so zc^pet povzročile odgoditev podpisa mirovne pogodbe. — Princ regent je izjavil, da smatra za svojo dolžnost, oditi v Pariz. IZ RUSIJE. Boljševiško-angleška pogajanja. LONDON, 29. Pogajanja med O'Gradyjem, angleškim delegatom in Litvinorvibn, boljše-viskim delegatom, giede viprašanja izmenjave uje t nitko v so se začela v Kopenhagenu, in zdi se, da se kmalu končajo, »kajti O' Grady upa, da se povrne tekom desetih dni v London. Ujetih angleških mornarjev je samo 130, toda v Petrograidu in v Moskva se nahaja še nekoliko tisoč angleških podanikov, ki se morajo povrniti v domovino. Litvinov namerava očevidno razširiti svoje delovanje tudi v Nemčijo in Avstrijo z izgovorom, da želi rešiti ruske ujetnike v Nemčiji in Avstriji in avstrijske ter nemške v Rusiji in Sibiriji- Bržkone pa je j pravi namen boijševiškega delegata vzpo&taviti odnošaje s centralnimi državami in skleniti žnjimi nove pogodbe, adi pa mirovno pogodbo namesto brestlitovske, kS jo je mirovna konferenca razveljavila. Tudi na Danskem se nahaja veliko ruskih ujetnikov, ki so zbežali tekom vojne iz Nemčije in so se sedaj obrnili na Uitvinova. Le-ta je porabil dobro priliko. In vse kaže na to, da ostane tudi po dokončanih pogajanjih z angleškim zastopnikom še nekoliko časa v danskem glavnem mestu v svrho pogajanj z Dansko. Estonsko - boljševičko bojišče. STOCKHOLM, 30. (SO Estonski vojni minister je izjavil, da so bili boljše viki povsod odbrti. Na Estonsko prihaja vsak dan veliko število beguncev. S-eda) je število zrastlo že na 80.000. Estonske otoastr Hm po močeh pomagajo. Poljsko-boljševiški boji. VARŠAVA, 29. (S) Poročilo poljskega vrhovnega stana pravi: Boljševiško bojišče. Pri Polocku smo odbili s protinapadom sovražne napade, ki so hoteli čez reiko Dvino. Sovražnikov napad na bobruisko predanost je je bil krvavo odbit. Na bojišču pri Polesiju, severno od reke Pripjeta in pri Novemgorodu Vo4yn-skem živahno dedovanje naših patrul. VARŠAVA. 29. (S.) Boljše viško bojišče. Pri Po-lesij-u živahni artiljerijski boji. Pri Kamjonovu so nlaše čete prisilile boLiševike na umik. Pri izlivu Noczoroka v Dvino so naši oddelki v drznem naskoku prešli reko. ujeli veliko boljševikov in zaplenili veliko množino topov in vojne«a materiiak. Nemško-pobski spor. CURIH, 29. (S.) Iz Varšave poročajo: »Gaizeta Gdanska« javlja, da je nemški okrajni glavar ukazal ob priliki razpisa občinskih volitev v prostem mestu Genskem, naj se vrše voJitve tudi v Kte-kovem in Rebotkovcm, čeravno pripadata ta dva mesta po mirovni -pogodbi Poljski. Madžarska nevarnost za Češkoslovaško. PRAGA. 29. (S.) Listi prinašajo neki govor madžarskega vojnega ministra Friedricha, ki naglasa celokupncst madžarskega ozemlja kot pogoj za podpis mirovne pogodbe. Časopisje trdiT da ie to naglašanje naperjeno proti Češkoslovaški, in pravijo, da stedi leta- z nezaupljivo pozornostjo dogodkom na Madžarskem m da se pripravlja na vsako eventualnost Bratislava sedež plovbne kombije. PRAiGA, 29. (S.) fcPressburger Zeitung« doznava. da bo Britislava sedež mednarodne plovbne komisije in njenega predsednika admirala Trourid-ga. Dan m otvoritev del te komisije še ni določen. Iz Avstrije« Avstrija kliče Nemčijo na pomoč. CURIH. 29. Dunajski župan in podžupan, državni taji»k Renner in predsednik Seitz so izjavili v pogovorih z zastopniki berolinskHi listov in v poslaircah nemškim pelitikonj. da bodo milijoni avstrijskih prebivalcev obsojeni na smrt zaradi stradanja in mraza, če jicn Nemčija takoj ne pomaga. Avstrijski državniki, ki so podpisali v Saint Germainu odpoved na priključitev k Nemčiji, ker •so upali na ententno pomoč, so sedaj uvideli, da ententa ne more zajamčiti Avstriji znosljdvega življenja, in da jo more rešiti od popolnega poloma edinole priključitev k Neniči;:. V teli dneh je prišel na Dunaj Alize. Njegov po-vratek na Dunaj je gotovo v zvezi s to novo smerjo avstrijske politike. Znano je namreč, da je bil ravno AHzč tisti, ki je največ pripomogel k avstrijski odpoved: priključitve k Nemčiji. Njegovo delo pa bo gotovo zelo težavno, ker simpatije za Nemčijo rastejo vedno bolj. V Nemčiji se je predvidevala sedanja katastrofa v Avstriji, in posiamca nemških politikov ni ostala brez uspeha. Avstrijsko-nemški odbor v navadni skupščini je razpravljal o načinu takojšnje pomoči. Zdi se, da bodo strauke predložile narodni skupščini, naj pozove vlado, da da omejiti porabo živil, da se na ta način pomaga Avstriji. Komisiji Nemcev, ki prebivajo v Avstriji, je predsednik Ebert zagotovH, da bo Nemčija poskrbela, če bi se že izikazaio, da ni mogoče pomagati Avstriji, vsaj ncjiuškim podanikom v Avstriji. Neko poročilo WoIfove agencije pravi, da se zniža s 1, decembra odmerek kruha na teien za 50 gramov. ■Na ta način se prihranita 2 milijona kilogramov na mesec, ki se dasta na razpolago Avstrii«. Is Francije. Konec črkostavske stavke v Parizu. PARIZ, 29. (S) Crkostavci stavkajočih Časopisov so imefti nocoj sestanek, na katerem so po zaslišanju poročil o ukrepih, ki so jih naredili njihovi zastopniki 'pri ravnateljih časopisov, skleniii, da se prione zopet delo in sicer v ponedeljek ob 2 za večerne liste in ob 19 za liste, ki izidejo v torek zjutraj. PARIZ, 29. (S) Po treh tednih je dokončala črkostavska stavika. Črtkostavd se povrnejo na delo v ponedeljek pod prejšnjimi pogoji. Znano je, da so meseca oktobra zahtevali čnk ostavci listov dnevno draginjsko doki ado 3 frankov; ravnatelja so odklonili tako zahtevo m izjavili, da se drže delovnega dogovora, o katerem se ije prosto razpravljalo in katerega so delavci sprejeli. Dogovor je veljaven do 1. januarja 1920. Z druge strani so smatrala, da ne morejo sprejeti novih tež- koč, ki bi omogočile izdajanje listov, v prvi vrs-ti strankarskih. Ravnatelji so predlagali, naj se začne borba proti draginji in naj se ustanovi zadruga za vse delavce, ki so zaposleni pri Ustih. Delavci so ta predlog odklonili in začeli stavkati 11. novembra. Ravnatelji so se sporazumeli in izdajali skozi celo dobo stavke pod naslovom »La Presše de Pariš« skupen list, ki se je tiskal v zadnjih dnevih po 5 milijonov izvodov in ki priča o solidarnosti vseh ravnateljev lLstcv. Skupina mladine v francoski zbornici. PARIZ, 29. V novi francoski zbornici se je ustanovila nova skupina, .ki se imenuje »Skupina mladine«. Izdala je komunike, kjer razvitja svoj program, in sicer za seda.j samo v velikih potezah. Nova skupina obsoja osebnost v politiki in protekcijo ter o:lk!a.nja vse usluge. Nihče, ki je stal na čelu ikakega ministrstva ali ki je bil voditelj kake stranke, se ne sprejme v to novo skupino. V podrobnostih hoče ta skupina doseči gotove gospodarske cilje. Ona hoče doseči izenačenje proračuna ter obnovo razrušenih ozemelj. Reorganizirala bo gospodarstvo in upravo dežele. Kakor javlja v svojem komunikeju, je k skupini mladine pristopilo že mnogo članov. Ujetniki, ki ne vedo. da ie vojna končana. BRUXELLES. 29. »Etohle Belge« piše o nekem belgijskem vojaku, ki se je suoči povrnil v Mon6 iz ujetništva v ujetntSkem taboru v Ouadli-iiburjsu, kjer se ie nahajal od eaoetka vojne, ne da bi družina vedela kaj o njem ne on o 'družini. Vojak jo izjavil, da je zbežal dne 4. minulega novembra iz tabora, kjer se nahaja še nekoliko njegovih tovarišev, ki spfnh ne vedo. da *e votne že konec, ker ne dobivajo siploh nikakršne vesti od zunaj, ne časnikov ne pisem. — Srečni ljudje! V svoji nesreči imajo vsaj eno tolažbo, upanje na konec vojne in mir, ki so j* milVjoni ljudi, kateri sicer vedo, da je vojra» dokončana, že zdavnaj izgubili---- Upor nemških mornarjev LONDON. 29. (S.) Nemški mornar' Vi s- potopili nemško brodovje pri Skap»ff!owi' Hfi internirani v nekem taboru pri Ostwestryj»i f*rost£ so, da bi jim dovolili iti na svoja dornovja pred božičnimi prazniki. Minuli torek se niso hoteli pokoriti ukazom, ki so jim bili dani, in so se ^u-^aH upreti. Oborožene čete so zopet vzpostavile mir. Posojilo za nabavo poljskih pridelkov v Argentimff. LONDON, 29. (S.) »Tirnesu« poročajo iz Bueuos Airesa: Poslanska zbornica je pričela razpravo 'zakonskega načrta za posojilo 200 milijonov v zlah* inozemskih dr/avam 'za nabavo poljskih pridelkov in drugega blaga v Argentiniji; večina komisije, ki proučuje načrt, smatra, da naj se »posojilo dovoii izključno le Angliji, Franciji in Italiji, mau-šrm« m je mnenja, da se mora dovoliti posojilo vsajkfš«* vlad?.__ Mednarodna delovna konferenca WAHSFNOTON, 29. (S.) Mednarodne dok>vna konferenca je odobrila s 46 glasovi proti 24 Jon-hauxov popravek, po katerem ne bodo smele žu-ne delati šest mesecev prod in šest mesecev po porodu. _ Delovanje uiludoturškega germanofllskcga odbora. SOLUN. 22. (S. Zakasnelo.) Iz Carigrada poročajo: Listi pnobčujcR) iszjave I/.zeta bega Valyj% iz Smirne, ki pravi, da je navadno gibanje K-emati paše delo mladoturškega germanofilskega odbora. Švicarski tečaji. 2ENEVA, 29. (S.) Italija 44.60; Avstriaj, n. 4 20, s. 3.77/4, AngKja 22.13, Francija 56.10, Amerika 5.47 Vi. _ Rudarska stavka. CiilCAiGO, 29. (S.) Ker so stavkajoči rudarji v Bitudski odklonili predlagano zvišanje mezd. jo sklenil državni gubernator v Hausasu, začt-ti deio z riKlarji-pro.vtovoHci, za 'katerih osebno varnost bo skrbelo vojaštvo. Spor med Mehikom in ZedMiientaii državami. RIM, 29. (S.) Poslaništvo mehiških Zedinjeoili držav sporoča: Poslaništvo mehiških zediiijeidll držav je dobilo 1z Mehika brzojavko, ki pravi; »Ameriško poslaništvo izraža v noti mehiški vladi svoje nezadovoljstvo zaradi aretacije ameriškega konzula Jeukiua, ki se jc izvr.šiki po ukazu mehiškega sodnika, in izjavlja, da M nova nagaj;m>a teinu konzulu pokvarita dobre odnošaje med tema (državama.c Nt>ta z;ihteva takojšnjo iz.pustitev are^ tiranca. Mehiška vlada je izrazila v svojem odgovoru presenečenje zaradi neupravičene eahteve ameriške vlade, ker njegova are taci j« je potpolno-ma upravičena vsled njegovih protislovnih izjav tekom zaslišanja o arctaciji s strani banditov. Me- P O D L I S T EK Za staro pravdo. (50) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Sestra sa md po mleku, gospodska hci. Iskala sem te na Susjedu — ali nisem vas našla, plemenita gospica. K vaši materi nisem smela, ker je gospa ojstra, a jaz sirota. Tako sem prišla semkaj. Rotim te, osvobodi mi ga. Stori mi to na ljubav mleku, ki si ga pila! Pomagaj, ker me drugače izje žalost. Ko bo kedaj tudi tvo^e srce občutilo, kal i« srcu drago, boš znala ceniti, kako bedna in uža-loičena mi je duša.« J oka je je spustila Jane glavo na Sofrjine prsi, a ta jo je privila k sebi. Solza je zasvetila v očesu mlade plemkanje, ki jo je gladeč z roko Janino čelo — začela tolažiti: »Ne joči, setrica, umiri se J Morem si misliti, da se ti je hudo trnje zabodlo v srce, da te duša boli. Težko je, ko smo izgubili, kar nam je bilo drago. Ali, kar morem, storim. Pridi, pojdive na grad. Govoriti hočem z gospodom pod banom, on pomore najbolje. Je-li, da more, gospod Milič?« se je obrnila proti mladeniču, ki je ganjenega srca gledal ves ta prizor. -More, gospica,« je odgovoril mladenič, »in mora. Janinemu zaročencu se je zgodila krivica. A verujte pri mojem poštenju, da se tudi jaz pobrigam za to siroto.« »Hvala vam, gospod Milic,« je rekla deklica, a iz solznih oči ji je šinila vsa milota deviške duše. »Jaz ne sprejemam te hvale, gospica,« je odvrnil mladenič plaho; »nesreča je v ljudeh, da narava poraja take nestvore, kakršen je Tahi, ki jim je tuja nesreča največja radost. Ali, sreča je, da je poštenih src, ki smatrajo za svojo dolžnost, da lečijo tuje boli, pokoreč se samo božjemu zakonu, zakonu ljubezni. Ostanite zdrava, gospodična!« »Ali nočete z nama v grad?« je vprašala Sofija bojazljivo. »Ne morem,« je odvrnil mladenič, »doli v vasi me čaka sluga s konjem. Zjutraj ob zori moram biti v Zagrebu, a imam ie nekaj urediti na svojem posestvu.« »Pa z Bogom, gospod Tomo,« je rekla mladenka s pridušenim glasom ter je, obotavlja je se, podala mladeniču roko. Tomo jo je prijel — prvikrat v svojem življenju. Zadrhtel je kakor da ga je zadela strela. Kri mu je zavrela silovito in spreletalo ga je po Životu. Stal je tu nepremično, kakor da so mu noge zakopane v zemljo in stoječ je gledal v te dekliške oči in stiskal to malo mehko ročico, kakor da drži z roko zapis svojega odrešenja. Mala roka je drhtela, drhtela je tudi Sofija, povešene in v stran obrnjene glave. V očeh ji je zasvetila neka nenavadna, tujin-stvena luč, kakor zvezda danica po temni megli, v obrazu ji je zardel žar, sličen pomladni roži, a ustnici ste se ji pregibali kakor da sepečete gospodovo molitev. »Z Bogom!- je šepnila deklica in — odšla. »Z Bogom!« je iztisnil mladenič. Polagoma je dekle privzdignilo oko, zenica ji je čudno zablisnila, po obrazu sle ji šinile hkratu radost in žalost; tiho, tiho je rekla: »Z Bogom! Pridite skoro, pridite — jutrif« Iztrgala roko, prijela Jano ter pohitela proti gradu. Svet se je mešal pred njo, nebo in zemlja sta izplmila in rekla je Jani ihteč: »Sestrica, čutim, čutim, kako nesrečna si!« Ravno je hotela zaokrerati v drevored, ali nenadoma je stopila pred njo gospa Marta. Dekle je vztrepetalo in povesilo oči. »Odkod, sestra?« je vprašMa Marta, »že dolgo te tfčem po vrtu. c ** »Jaz sem — je odgovorila Sofifa v zadregi — dovela tu Jano — siroto — —« »Jana,« je rekla Marta, -le pojdi dalje proti gradu, prideve za teboj.« Ko se je kmetica nekoliko oddaljila, je vprašala Marta rasno: »Sofija! Kaj je s tabo? »Ni-ni-m£,« je zajecljala Sofija. Marta pa je nadaljevala ostro in kratko: »Ti ljubiš mladega Milica, je-li?« Sofija ni rekla nič, pač je razkrila" roki in se vrgla sestri na prsi ter zaječala v glasen jok. »Sestra, draga sestra moja!« Marta je prijela prestrašeno dekle pod roko ter jo odvedla molče v grad. Bilo je že precej pod večer. Dnevna svetloba je slabotno dohajala v veliko dvorano mokriškega gradu, kjer se je za dolgo mizo posvetoval krog hrvatske gospode, starcev in zrelih mož. 2ivi, ognjeviti ljudje, izskušeni junaki, včasih siloviti, ali dobrega srca. Na čelu mize je sedel na visoki stolici Ambrož, miren, pazljiv. Bela brada mu je bila kakor od kamena, pesti ste mu počivale na mizi. Za njim je stal Stjepko, ognjevit, veliki mladenič. Očesi ste mu nemirno blodili po dvorani. Bil je kot napeta puška, kakor da bi hotel vsak hip planiti. Bolj oddaljeno je sanjal povešene glave mlajši mu sin Baltazar; nezrel, bled, zaspan, je malo mislil, nič govoril. Turopoljec gospod Vurnovič je gledal, vihajoč si brke, mirno pred se. Kadar je kdo izpregovoril, ga je samo ošinil z malimi plahimi očmi, ki so mu iz velike glave gledale kakor krtu; ko pa je sam govoril, je sekal s svojim ostrim umom kot z inečem. Župnik Sv. Nedelje, Človek velikega rdečega obraza in črnih las, se je stiskal v kot, prežeč z očmi kot ris. Gospod Konjaki, raztezajoč se na svoji stolici, je govoril hladno-in počasi, pospremi j a joč svoje razloge s kazalcem, dočim je svak njegov Kerečeny, štirioglata zagorska glava, stisnjenega obraza, bliskal z mačjimi očmi ter je bolj udarjal s pestjo po mizi, nego pa umo-val. Plešasti starec Fran Mrnjovčič, kratkih brk in dolgega nosa, je odobraval in pobijal tuje misli sam s prikimovanjem ali majanjem z glavo, dočim mu je kršni bradati drug Druž-kovič sipal na en oddušek deset saborskih »artikulov«. Najsrditejša sta bila brata Se-kelji, oba črnikasta, oba divja risa, ki sta govoreč sekala z rokama zr?k. Za temi osebami se je vil krog drugega plemstva, stoječ, se* deč, piamteč, molče, ali kričaje. Slednjič je gospod Ambrož zaključil burni razgovor, ter rekel z zvonkim, mirnim gla« som: Da, plemeniti bratje in gospodal I z jokati se je k Bogu, ko gledamo ostanke tužnih na« ših krajev. Vse se zadevlje ob njih. Krpo za krpo nam tržejo z živega telesa. Kaj smo biH nekdaj in kaj smo sedaj? Mari nI tndi najve« čemu junaku, Nikoli Zrinjskemu zlo prišlo do živega, mari se ni že večkrat odrekel Časti? In sedaj nam iznova preti zlo. Turčin se giblje, krši mir. Proklete zapoljske rane se Še niso zacelil«. A mi se koljemo med seboj kakor volki. Cemu? Zgolj radi sebičnosti. Oh domovina, kaj si dočakala! Peter Erdddi je junak, ali nI ban; pravica se ne kro$i s sabljo. »EDM06T« 3M V TrMu, dne 1. ii»r«»W feiška vWda tc skjicar.c fbdl dejstvo, da obto-i&aec flOče pospeški svote provizorščne o«*vobo- te zepora s tem, da plač« kavcijo, ma\zi*c temu. da je sodnik doioo! zeJo majhno kavaijo 500 do!trr?ev. vtetia ugotavlja r sva?em od- -govom, da pred^edifi-k Carranza nima pravice ukazati, naj se obtoženec izpusti v svobodo, ker se to protivi u« ta vi, i« da mora ameriška vlada čakati razsodbe melHškega sodnika, ker mehiške oblasti žeie postopati v te} zardevi pravično, kakor vedno. Ta brzojavka, ki se je uradno poslala mehiškemu poslaništvu, upravičure popolnoma vede-fte mehiške v*ade, ki mora odkloniti zxhtevo, katere izvršitev bi pomenjafa kršitev nične ustave. Ni dvoma, da Je konzul Jenk-ins. Id je podpisal pred preiskovalnim soinikom nasprotujoče ■si izjave, prevzel odgovornost, o ka-teri lahko sodi samo sochuiska oblast, v katere delokrog se ne sme vmešavati izvrševalna oblast. Kakor »e razvidno iz te zadeve, žele nekateri ameriški elementi uporabiti ta dogodek za »casus bclli«, ker če se Je mehiška viasSa pokazala pripravljena, plačati banditom, ki «o bili ujeli konzula Jenkinsa, 150.000 dolarjev njegovo osvoboditev, bi H ne mogel sedaj leta pristati na izročitev bornih 500 dolarjev v roke sodnika in tako doseči začasno osvoboditev in odpraviti povod aretacije ter tako onemogočati vsak izgovor ea kakršensibodi oborožen itapad na Mehiko? Italijani, Slovani in socijalisti. I. Pred kratkim je priobčil tukajšnji „Lavoratoje* naslednji članek: Od dneva, ko so se v Trstu izkrcale italijanske čete, h HaMSoosko Časopisje priobčilo nedogledno fciarrirov, dopisov, bolj aH manje resnih razpTav m razgovorov: o poiitfčnifi. gospodarskih in narodu-h razmerah v JufcMci Benečiji; o duševnem razpoloženju domačega prebivalstva, posebno pa o Slovanih JutLjske Benečije in pa o načinu, kako naj fci država uredila njiliov juridični položaj in pa svoje lastno razmerje do njih! Naravno je bilo lo. Drugačno vedenje časopisja, vedenje brezbrižnosti, nezajhman>a ak" apatičnosti do novih pokrajin — i>i bflo nerazumljivo. Potrehno je bilo. ča seznani, ali vsa* skuša seznaniti ljudstvo z novhni držav-ii&nj. odrešenimi brati, njihovimi ženami, njihovimi «.operacijami, njihovimi boji, inhovimi bolmi, nji-fcovo zgodovino. Treha je bKo zadostiti — vsaj deloma — skupni radovednosti napram novim pokrajinam, v katerih imenu se je ves »arod oborožil, se vojeval, žrtvoval toliko življenj in svojo «ospodap?ko blaginjo. Vse to je btfo naravno, je bilo CioveSko. Ni pa bilo ne človeško, ne potrebno, tla so s tistimi opisi silili italijansko vtedo k zgrešenim akcijam, Škodljivim za gospodarsko življenje prebivalstva te«a predela. Vodiini motiv vseh teh opisov novih pokrajin; podlaga, premha. na kateri je temeljil večji de! potitično-socijalnih nazirani, ki jih je zastopala večina žurnalistov; kakor tudi večina predlogov, po katerih naj bi vlada razvijala svojo akdjo v Julijski Benečiji: vse to da je državna misel kot končni cilj, kot vrhna dobrina, ki se ji mora žrtvovati vse drugo. Blaginja, mir, bodočtiost narodov; gospodarski in duševni napredek ljudstva: to da morejo biti le pos4eJice tiste vrbne dobrhic, ki je — država. Iz tega izhaja, kot logičen in potreben, boj proti vsemu, kar nasprotuje dosegi Hi konsolidaciji vrhoe dobrine, jkJ naj io predstavlja Uberalao mišljenje suveteae države. Kdor si usvaja to mišljenje, mora blaginjo narodov in gcx-podarske in kul-turelne potrebe posameznih naredosti smatrati le kot postedce in kot sredstva, ki naj se jih poslužuje država, da more tako v notranjem kakor na zunaj razviti v»e tisto delovanje, ki tvori svoto aeodovms&h funkcij. N^vtaMjivo so hwla to naziranja, po katerih hoče italijanska viada urediti juridični položaj prebivalstva natih pokrajin. In ta naziranja narekujejo tudi žurna Ust oni in piscem o lokakiifi stvareh predloge, ki streme po ureditvi omenjene iurktične pozicije ter kulturnih in Jezikovnih pravic Slovanov v Julliski Benečiji. S takimi oaziranji se obračajo todi dobrino! VtJtho dobrO TC Ti rres- bUKmja. mir; je gospodarski, socijalni in duševni napredek narodov: vseli '.iarodov!! Dr/ava more t>iti sicer eno fcredstvo v dosego te naše vrhne čobriuc; more pa bili tudi nepotreima za dosego naloga ideala. In k..kor zahteva liberalna buržoazija, naj se žrtvuje vse za dobro drfeve, zahtevamo mi, naj se vse žrtvuje, da se uresniči novi eaken o delu, nova proietarska morala, k« uredi skupno blaginjo; a to ne, kolikor utegne bit: potrebno in koristno tej aH oni ipd« ti C ni napravi; marveč, koli- Zavlekel se je semkaj tudi Tahi. Ali naj vam naštejem njegova razbojstva?« »Poznamo jih, poznamo,« so se odzvali glasovi. »Tahi s pomočjo bana, je nadaljeval pod-ban, hoče biti gospodar naši kraljevini, snubi prijatelje, podkupuje slabiče. Ako zavladata Tahi in njegova stranka, z Bogom zakon, z Bogom pravica, z Bogom poštenje! Mari ni že potvoril zakon? Kmetje nam gi-nejo, obupujejo. Recite, kar hočete, tudi kmet nosi na sebi božjo podobo ima dušo in srce. Tare ga turška sablja, bije ga gospodski bič, ubija ga glad. Ako se on upre, odkod nam bo vojska, odkod denar, odkod plug, kje nam bo naša dična domovina? Kaj nas čaka? Turško robstvo. Tahi bi to prebolel, postal bi beg kot Bošnjak: mari pa naj mi izdamo dom radi svoje koristi?« Nikdar!« so zagrmeli gostje, a Fran Mr-njavčič je zasukal glavo. ;> »Dobro! Naj se pogača lomil Zatecimo se k najvišemu sodišču, k saboru! Pojte vsak v svoj kraj, poučujte ljudi, recite jiui, da so Zrinjski in Frankopani z nami, a, ko nam pride banski poziv, pohitimo vsi v Zagreb, da vržemo Taha, naj se seli na svojo žomodj-sko pustino. Ali vam je prav, kar sem rekel ?* ,Je! — Vivat dominus Ambrosius!« je za-bučalo plemstvo. »Dobro!«, je rekel Ambrož, jaz bom....« bor In dobro more faftt m4 «kw«i dela ta skupno dobre v«ek: svoto največ)« svobode ki največja pravi&ssti nore dati družba, temdie6» na go&podarafcg in socijalni enakosti, na skupnem delu vseh, ki so zmožna za dele. Mi tu v Trstu, mi italijanski, slovenski in nemški sotijaJistt v Julijski. Be»ačfj», -mi ne moremo sprejeti radoge, Ja bi pridobili Slovane ne za italijansko, ne za jugoslovansko stvar. Naša naloga je ena edina: da pridobimo ves proletarijat, slovanski in italijanski za proletarsko šfvar, da ga dovedemo do zavesti potrebe proletarskega boja za stvar socijalne revolucije, ki >o hoče udejstviti socijafrzem. To je naša naloga, naloga vseh so-cijalistov, ki so ostali zvesti razrednemu boju, ki mu bomo mi posvečali vse svoje sile. Da. .za to stvar hoćemo pridobiti tudi slovanski proletarijat, pridobiti :;a tudi za italijanski proletarijat, ki je enak slovanskemu proletarijatu. In zato je bila včeraj fn bo tudi jutri naša dolžnost, da zbližamo ta dva proletarijata, ločena jezikovno, ki pa sta enako zatirana, enako izkoriščana. Vse slovensko ljudstvo naj postane prijatelj italijanskega ljudstva in naobr~tno! A to ne radi državnih potreb, marveč za to, da izgine s!cdiijič_-za-*&dim» nemoralno in nescdialno plemensko sovraštvo. Ne za to, da bi ustvarili italijanski buržoaziji žandarje in čuvarje njenih bogastev, m da bi uporabljali te proti Slovanom in proti proletarijatu, marveč v namen, da slovenski proletarijat postane skupno z italijanskim proletarijatom zaveden soborilec v vojski proletarske interirccijcnale. To je naša dodžnost, to edriKi je naša naloga! To pa je tudi edini način, primeren, da podeli mir prebivalstvu teh krajev. Tu ž>vi slovansko »n italijansko prebivalstvo. Enemu in drugemu treba dati, kar mu gre. brez ozirov na državo, da se enkrat neha obžalovanja vreJai zistem. ki smatra obmejno prebivalstvu kot strategična sredstva! Priti treba do uverjenja, da ljudstva nikakor niso tu, da bi napravljala uslugo biiržoazi'1 in njenim državam. Ce se boje kakega ljudstva in se mu boje dati vse pravice, ki mu gredo, ako se boje njegovega morebitnega gospodarskega in kul-turclnega napredka potem bi biJo bolje, da ne zasedaio pokrajin, v katerih biva to ljudstvo! Cc ni tako, pa uaj mu dado. kar mu gre! Tista narodna politika, k> bi hotela dati toliko, kolikor ne zadošča za življenje, a*je preveč za smrt, je že pogorela v Avstriji. Naj poskušajo gospodje nacijo-nalisti smatrati ljudstva za živa bitja, katerih moralna in socijalna vrednost je nad potftično-socija';nmi -funkcijami kake države, iu naj skušajo dati ljudstvu, kar je njegovega! Ce je res, da oirstoja država s svojimi potre-'Kvrni, pa ni nič man'e res, da obstojajo rudi ljudstva s svojimi potrebami, s svojimi aspiracijami! Ce bi razmerje med Slovani in državo v Julijski Benečiji hoteli urejati edino Je z ozirom ua državne potrebe, se jun ne posreči nikdar urediti to na način. zav kolikor mogoče temeljito in prišel do prepričanja, da Fjodor ni ju- nak, ampak v reatici slabič. Med proučevanjem tega dela sobi bft štafeto v stikih c g. prevajalcem, ki se — «aj izrecno omenim — v #iavaeni popolnoma strinja z mojo interpretacijo. Glede »tepo- vidšne« joka vos fci naj izjavim le to, da sem se dal mogoče aavesti v emfazo, toda primerjanje z lanjsko 'Lepo Vido« gotovo ni umestno. Smrt po za-•strupljenju s ciajtkaiijem sem podal veritično, in to po navodMih nekega -zdravnika, ki mi je poias-ni). kako deluje ta strup, toda izognil sem se vsakega pretiravanja, kar lahko (potrdijo vsi navzoči. Tudi mislim, da sem podal ta prizor v do-tojni odrski obliki. Končno nai še omenim, da me boli, da se tako malo upošteva trud celega ansambla, tja se v tej težki dobi ohrani in izpopokiju e naše skromno gledališče. — Marii Sila. Stovensko gledališče. V četrtek, 4. t. m., se uprizori ibsenov igrokaz v treh dejanjih »Nora«. Kakor ie že bilo javljeno, se bo vršilo jutri točno ob 20 predavanje o tem delu. Predavala bo gdč. Pavla Hoče var jeva. Upati (je, da bo tudi to predavanje tako dobro obiskano, kakor prvo. katerega uspeh se je pokazal pri premijeri w reprizi »Anjise«. ko ie občinstvo sledilo igri « nenavadno pozornostjo. Šentjakobski Miklavž bo razdeljeval svoja darila prihodnjo nedeljo, 7. »decembra t. I., ob 17. Ob tej priliki bo šentjakobska podružnica CMD pobirala v-siopnino, ki čo bo porabila za otroke šentjakobskega otroškega vrtca; šentjakobska društva bodo zapela par -pesmic, a skupina »Viktor Parma* bo zasvrraia par komadov novih slovanskih skladeb ter na koncu nekaj poskočnic. — Da bo pa zabava boli prisrčna, namerava podružnica CMD prirediti tudi šaljivo tombolo, ter prosi v to svriio za tiarife, ki naj se pošljejo v otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Za birfet sprejema darila gc. Ivanka Širok, Kšarbola Zgornia 11. Ker se podružnica QMD naltaja v veiiki stiski fe je v nevarnosti. da izgubi prostore, ki se uporabljajo za o-trofki vrtec, je dolžnost vsakega Seotjakobčcma. da ji priskoči na pomoč z darilom kakega predmeta za tombolo aH bufet. Pomagajmo si sami in____ Jugosiovenskl obrtniški zbor. »Občestovansko obrtno društvo v Ccllu* je sklicalo za dan 9. novembra >Jugosiovenski obrtniški zfcor«, ki je u^pel najlepše. Zastopanih je bilo okoli 40 obrtnih organizacij. Med njimi vse belgrajske organizacije in mnogo hrvatskih — na čelu jim Savez hr-v. L kih obrtnika. Navzoči so bili: zastopnik nr!-nistrstva za trgovino in indirstrijo, nadzornik Zafir Stankovič, zastopnika deželne vlade za Slovenijo, okrajni glavar dr. L. Žužek m sekcijski svetnik dr. Mam, zastopnik mestne občine celjske dr. Po-tjanec, nabornik za obrtno šolstvo vladni svetnik Ivan Subic .ravnatelj urada za pospeševanje obrti inž. Turušek, več narodnih predstavnikov, odposlanci Zanat-ske komore v Beogradu, Trgovsko-obrtne zbornice v Ljublani. Zborovanje je vodil predsednik Ivan Rebek iz Celja. Na zboru, ki ie ^•el .kK) delegatov, je bilo storjenih več sklepov načelne važnosti. Ministrstvo za trgovino in industrijo je bilo brzojavno naprošeno, naj glede 8ur-nega delovnega časa izda .potrebita navodila zastopnikom države ira konferenci za ureditev dela v VVashmgtonu. Nadalje je bil izvoljen odbor 20 članov, ki naj iadela načrt za enotno organizacijo o-brtraštva v Jugoslaviji. Ta odbor ie imel že istega >Tne prvo sejo, kjer se je sklenila ustanovitev ^Osrednje pisarne za pripravo vseobčega obrtniškega kongresa v iBel«gradu«. Čudna so pota u&ode: to znamenito jugoslovensko zborovanje se je vršilo v hotelu »Union« (poprej: Deutsches Har.s), s 'katerega 'je poleg državne prvikrat visela slovenska trobojnica. O zborovanju se izda .posebna brošura. Med Jugoslovani pred 32 leti. — Francoski pisec Beguen se je mudil pred dvaintrideset leti med Jugoslovani m je — kakor dela to tudi še danes — priobčeval svoja pisma o naših deželah v listu ^Journal des Debatr«. Ta pisma — izpopolnjena sedaj z drugimi pismi, ki jih je pisal svoji materi in svojemu bratu — so izšla sedaj v založništvu Bossarda v Parizu pod naslovom ->Med Jugoslovani .pred 32 Jeti«. Na jesen leta 1887. }e groi iBuguen na račun rečenega iista potoval po jugoslovanskem ozemlju nekdanje monarhije. Leta 1S88. je potoval v drugič. Iz tega je razvidno — piše v predgovoru — da so simpatije tega lista do Jugoslovanov zek) velike, in sicer ne še le v sled zadnjih dogodkov, in da se zanima za ta zatirani narod.« iPisma Beguena niso le eiemeroe, kratkodo-bne pomembnosti. Ze tedaj je pisec izražal svoje občudovanje jugoslovanskim patrijotom in je brez strahu opozarjal na zmote in krivice avstro-ogrske -politike, tako, da se je bilo že bati, da mu prirede v Budimpešti slab sprejem. Vračati sc je -moral neizogibno preko tesa mesta. Z vso pravico _'e to delo posvečeno spominu škofa Strossmayerja, velikega borca za ujedinjenje in osvoboditev vseh Jugoslovanov. Čitanje .poročil Beguena je danes, po 32 ietih, v posebno na-siado. To knjigo bomo mogli odložiti z zadoščenem, ker ni treba piscu ničesar preklicevati, lpr jje pisal svojedobno. Beguen se je pokazal političen bistrovidec, ki bi ga mogli mnogi diploinatje zavidati na njegovi dalekovidnosti. Angleški in francoski tečaji. Kakor *e že bilo javljeno se otvori jo ta teden večerni tečaji za an'Ješki in francoski jezik. Pouk se vrši potom direktne, praktične konverzacije, med katero se bo učila tudi s3ovnica. Vpisuje se vsak dan od 18 do 21 v prostorih »Glasbene Matice« v po-s1g;:vu Narodnega doma, ulica Galatti 20, I. nadstropje, druga vrata na levo. Otvori jo se tudi tečaji za deco od 16 do 17 ure. Z ozirom na važnost poznavanja teh dveh vele važnih svetovnih jezikov, in posebno pa z ozirom na to, da $e sedaj mnogo fin-e dcce brez šole, se gorimenovani tečaji naj-topleje priporočajo._ Nesreča na openski postaji. Strojevodja ZaneHi je včeraj med delom na openski postaji udaril z lokomotivo št 17814 ob odbijača na koncu proge; vsled sunka je počil na lokomotivi neki ventil, in vroča para, je s stk> zasikala v Zane&ja. katerega je nevarno oparila po obrazu, rokah, prsih, trebuhu in po spotaem udu. Zrfravnik Tešilne postaje mu je daJ najnujnejšo pomoč, nakar so ®a pripe-ali v mestno bolnišnico, kjer je par ur pozneje izdahnA Ranil ca ie z »oženi. Jakob Borghesi, star 44 let, stanujoč na Bed ve deru 8, je postaja* v zadnjem času ljubosumen na nekega Angela Sampierija, stare** 30 let, staorujočega v triici dei Capitelii 5. Včeaae okoli 21*30 ie prijel k Sampieriju, ki je sedel v gostilni jJUJ'America« v ulici Crosada. deček. po katerem je ežaL Sampieri je dobil na rešilni postaji prvo pomoč ter šet nato na svoje stanovanje. Poizkošen samomor. Zaradi družinskih prepirov ie vCeraj okoli 11 iapil Emil Prelisnich, star 19 let, brez pooia. stanujoč ca starem trgu 4, 20 g karbotne kteefaie. Prihitel je zdravnik rešilne postaje, tt Je iTpnđ mladeniču žek>dec ter ga daJ odpeliad ▼ mestno bolnišnico, kier se nahaja v ne-varoera stanja. Zamišljen ▼ «ro te baje ^edel Ivan Vercion v gledališč «.Poi*e«ma IJo^setti«, ker o» čutH. ko mu je nekdo zanaknH iz žepa listnico, v kateri je imel ^>0 Hr Nntaoi tatovi so minulo noć uared>L> v zid Mmjo, skozi katero so se splazlh" v prodajalno Lovrenca Medeota pri Sv. Ani št. in ukradli za 2H) kr živil. — Antonu Bachu, stanujočemu v ulici Sv. Cilina, so neznanci pokradli suoči nekaj kokoši, vrednih 110 lir. . Anica Čehovin Aleš Jansky depotni blagajnik Živnostenske banke poročena Trst, 1. decembra 1919. MMU OGLASI se računajo po 10 stuL beseda Najmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 *toi beseda. Najmanjša pristojbina L 7*—. SPRETNEGA urarskega pomočnika sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Anton Vadnial, urar, Ajdovščina. 3338 SLUŽKINJO, dekle aH vdovo »šče domača družina proti dobri hrani in plačilu. Oglasiti se takoj pri družini Skabar, Piazza S. Giovanni št. 3. 4395 DOBRO vpeljana trgovina jestvm v prometnem kra.4t se proda radi selitve. Naslov pove inser. odd. Edinosti. 4396 KRASNI bar/tmasti klobuki, cene nizke, sukneni 15 lir. Sprejemajo se naročila in popravila. — Corso Garibakli 28. 4397 PRODA se malo rabljena železna peč radi po-mankanja prostora. Naslov pove »ns. odd. Edinosti. 2728 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množmi. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 »P1KOLO« za hotel, vešč slovenskega in italijanskega jezika, se sprejme takoj. Ulica Geppa 23. predstaviti se 15-18. 4401 [ MLADA vdova, brez otrok, šivilja, želi znanja v svrho ženitve z uradnikom ali boljšim delavcem v stalni službi. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, na ins. odd. Edinosti pod »Resnost«. 4370 Priporočilne t^rdke. TRGOVINA JEST VIN \fa Genova (Campanile) 13. Zaloga: kave, olja, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, Čaja i. t. d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermmtth, maršala, vlšnievec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah. Ivan Bidovec. JADRANSKABANKA Deln. glav. K 3ih !.r; ih. □ □i ZALOGA UR IH ZLATAKIHE::: na veliko izbero se vdobi pri POVH v Trstu TRG GARIBALDI (BARRlEUA* 3. KLOBUKOV K. Cvenkel v Trstu naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je z dnem 24. avgusta t. 1. preselila s Korza V. E. III. št 28 za dve številki naprej, namreč na št. 24. F otožrafičn! atelje Dušne Trst, Corso štev. 39. Razglednice v platina. Ppecijalittta: Slike* barvah, fotosehirzi. Oabinet, viiit, povečanji, rtprodukcijc vsakevTste. Elektr. razsvetljava. Edino distMjG pristnega - brinjevca - — in — tropinovke ŽAGAH & PlESHltflB • Trst Lnstna disfiiaclla Skedenj il 10-21. Urad v mestu: ul. Donizstti 5 (vssal al. S. Francasto) SKladisie uermoutha najfinejše vrste in flrugili IIKerjeu. — Transito: prosta luka. — Bogata zaloga vseh poiieb^in. Mebaničn • delavnica za vsak j popravljanja. Stroj za šhfaBje ia vezanje pravi iiemJki um Seldel & Neumann in i ,Singer4 Gast & Gasser Tvrdka ustanovljen l. 1878 FRAHCESCO BESHAR Trst, ul. Campanile l'J ZLATARNICA G. PIHO, TRST s« nahaja na Korzu St. 15 (bivSa zatarnica G. Z*RXOViTZ & FIg!io| V«l!Vta izbera srebrnih In gUtih m. nbanov, verižic ttJ. Ml. Kdor želi posestva, hiše, vile, prodajalne itd. mu da pojasnila rolab JANKO TROŠT, McriUor Ferdinandova ulica 3, III. L. Terrando zaloga In P3EDIVA s prodalo na deleb. Trst Bergrma Tel. 5302 Te«- 822 Ul. H Hachiavelli 20. Ul.La.ifo 5 \