Leto ¥111, êtev. 25 Ljubljana, sobota 29. januarja 1927 Poltrrina oaviaflrana. Cens 3 Oin m l«h«|a oh 4. natrij, ep Stane mesečno Oin «s—; t» inozemstvo Din 40-— neobvesno. Oglai- po tarihi. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica 5tev. g/L Telefon Stev. 7», ponoči tudi itev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlstvo: Ljubljana, PrciernoT» ulica št. 54 — Telefor it. 36 mseratni oddelek: Ljubljana, Prešel-nora ulica it. 4. — Telefon it. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. t. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu 1 Ljub-iana St. 11.84» - Praha čisio rS.rto Wien,Nr. tov*«!. Demisija Uzunovičeve vlade in konec režima RR Včeraj popoldne je min. predsednik Uzunovič podal ostavko celokupnega kabineta z motivacijo, da z radičevci ne mor več delati. — Kaj sedaj? BEOGRAD, 28. januarja, r. Ker so radičevci v Narodni skupščini glasovali z opozicijo je izbruhnila kriza« Min. predsednik je v enotirni avdijenci, ki je trajala od 5. do 6. podal kralju demisijo celokupnega kabineta. Zvečer ob 9. je bil klican v dvor predsednik parlamenta Marko Trifkovič, s katerim je kralj konferiral poldrugo uro. Trifkovič je vladarju obrazložil vse težkoče parlamentarnega in političnega značka. Kralj se je odločil, da kliče šefe poedinib parlamentarnih strank na konzultiranje. Ob 11. ponoči je bil pozvan poslevo-deči podoredsednik radikalskega kluba Hija Mihajlovič, ki je ostal pri kralju do nekaj minut čez polnoč. Konzultacije se jutri nadaljujejo. Položaj je izredno komoliciran. Splošno se računa, da bo kriza trajala dolgo. Prevladuje mišljenje, da ne bo mogoča druga solucija nego razpust parlamenta in razpis vofitev. Ljubljana, 28. januarja Vlada je padla. Kakor je pri tej îainozni koaliciji »sporazuma« skoraj samo po sebi umevno, je neposredni povod ostavke nelojalnost. Radičevci so sredi skupščinske seje in ne da bi svoje zaveznike obvestili glasovaii z opozicijo in upropa-stili predlog; vladne večine, katere člani so bili, in tako se je zadnji trenutek režima odigral popolnoma v duhu tega zavezništva. Radič sedaj objavija strahovite obtožbe proti svojim zaveznikom, o katerih se mora pač predvsem reči, da so iznešene v glavnem zato, da pokrijejo poraz HSS pri volitvah. Ne dvomimo, da ima Radič v marsičem prav, a izven dvoma je, da je pri vsem tem do skrajnosti neiskren. Pritožuje se, da so radikalski ministri ceio razpuščali občine, a pozablja, da radičevski ministri niso nič boljši. G. Krajač je razpustil slovenski gospodarski parlament. Trgovsko zbornico, ker radlčevcem ni bilo všeč, da so pri voiitvah zmagali napredni neodvisni gospodarji! Radikali tudi dobro čutijo, kam cilja Radič, ko proglaša anatema nad Uzunovičem. Taktika, ki jo je prej vodil proti Paši-ču, se .sedaj ponavlja. Sedaj hoče ubiti Uzunoviča in nepričakovano forslra - Marka Trifkoviča, ki ga je še nedavno grdil in o katerem dobro ve, da je njegov nasprotnik. Radičeva taktika je, kakor nocoj izgleda, ' onemogočila v sako obnovo koalicije тен radikali in radičevci. Novih kombinacij pa zaenkrat ni videti. Kar pripoveduje Radič, je fantazija. Trifkovič gotovo ne bo sestavil vlade, ki bi pomenila obnovitev režima RR. alternativa z voditeljem zemljorad-nikom Jovanovičem je povsem neresna, tretia možnost Davidovlč, pa se samemu Radiču zdi jako težavna. Radič ima gotovo prav. ako si predstavlja pod Davidovičevo kombinacijo vlado, v kateri bi on igral odločilno vlogo. Ako presojamo vse momente, ki so zaenkrat znani, se nam zdi skoraj nemogoče, da bi se dala v tej Narodni skupščini sestaviti delovna vlada. Nobena kombinacija ne da dovolj močne večine, ako smatramo, da je sodelovanje radičercev in radikalov Izključeno. Dogodki se torej nekako avtomatično razvijajo v smeri novih volitev. Vidi se, kako prav je imel Pribičevič, ki je povodom zadnje krize kroni izjavil, da smatra kot edini izhod Iz neznosne situacije volitve. Ako ne nastopijo nepredvideni slučaji, je smatrati, da bodo konzultacije parlamentarnih voditeljev, ki se pričenjajo jutri, tokrat vedle do sestave vlade, ki bi morda poskusila še г delom v parlamentu, a bi vsekakor bila pooblaščena že z volilnim mandatom. Katere stranke in grupe bi mogle tvoriti tako vlado? Na to vprašanje se da pač le negativno odgovoriti: stranke razdora in predvsem Radič po vseli načelih politične logike in morale pač ne morejo priti v poštev, da vodijo narod k odločitvi. Odveč bi bila nadalj-na ugibanja. Vse kaže, da bo kriza trajala dolgo in le polagoma se bodo izkristalizirale poteze novega položaja. Narod pa medtem nestrpno čaka. Njega ne Jnteresirajo gospodje ministri, interesirajo ga gospodarska vprašanja, interesira ga, ali bo končno le prišel čas, da prične politika ozdravljenja. Eksperimentov je bilo dovoli. Oordijski vozel treba presekati. Svobodne volitve odpirajo pot z ozdravljenju. Poslanik Bodrero premeščen iz Beograda Beograd, 28. januarja, p. «Politika» poroča, da je po zahtevi našega poslanika v Rimu Ž. Balugdiča, naj se ga premesti, tudi italijanska vlada smatrala za potrebno, da zamenja svojega poslanika v Beogradu radi boljše ureditve odnošajev z našo državo. To svojo željo je italijanska vlada sporočila naši vladi že pred nekaj dnevi in sinoči je zunanji minister dr. Perič obvestil rimsko vlado, da daje naša vlada zahtevan agrement za novega italijanskega poslanika na našem dvoru, ker je general Bodrero premeščen iz Beograda. Za novega italijanskega poslanika na našem dvora Je imenovan pooblaščeni minister Augusto Biancheri. ki je bil doslej šef oddelka v italijanskem zunanjem ministrstvu. _ Protogerov umorjen? Beecrad, 28. januarja, p. Zvečer je dospela v Beograd braojavka is Sofije, ki sicer Se ni potrjena, da je bil ubit šef makedongtvu-iušifh Protogerov, ki je vodil vso akcijo proti na Si driavi potem, ko je bil umorjen Todor Aleksandrov. To vest je prejelo ministrstvo ta zunanje stvari privatno. Zato se je naSa vlada nujno obrnila v Sofijo za vesti. Beograd, 28. januarja p. Dasl se le ostavka vlade pričakovala, je izzvala izredno senzacijo. Poslanski klub SDS je imel zvečer sejo, na kateri ie razpravljal o novoustvareni sltuaci'1. Rad! krize vlade ie bila današnja seja zakonodajnega odbora odgodena. Za rešitev krize vlada Izredno zanimanje. Radikali oovdarjajo, da se ood nobenim рогојет ne bo več obnovila koalicija z Radlčem. Radikali trdilo, da bodo delali ves mogoč! napor, da se ustvari nekaka delavna vlada, ki b! Izglasovala proračun. Po vseh znakih sodeč, pa je situacija izredno komplicirana. Odnošajl med današnjo opozicijo in vlado pa so zelo napeti tako. da le težko, da bi se naSfa katerakoli skupina. k! bi mogla delati z današnjim! vladnimi skupinami. Radičevci so zvečer apodlktično trdili, da z Uzunovičem, Srškičem in Božo Makslmovlčem ne želiio vstopiti v nobeno kombinad o. Možnost volilne vlade le dane« precej velika navzlic vsem trditvam, da se želi izogniti volitvam. Konture reševanja krize se še ne more najti. Po vseh znakih sodeč, bo to eaa Izmed najtežjih kriz. Radiksfska motivac ja ostavke Odločilna seja ministrskega sveta. — Enoglasnost v radikal-skem klubu. — Izjava ministra Sfinonoviča. Beograd, 28. januarja, p. Danes po- poldne ob 3. je Uzunovič nujno pozval na konferenco radikalne ministre. Na tej seji je Uzunovič obrazložil ministrom rezultat dopoldanskega glasovanja v Narodni skupščin! in naglasi!, da se z Radičem ne more več delati. Zato namerava podati ostavko. Prej pa žeii, da o tem obvesti radikalni posla-niški klub. Takoj nato Je bila nujno sklicana seja radikalnega poslaniškega kluba, na katero so prišli Uzunovič in vsi ministri. Na tej seji je Uzunovič Izjavil, da radi postopanja radičevcev na dopoldanski seji Narodne skupščine namerava podat] ostavko. Naglasi! Je. da je vedno vedel, kako težko Je delati z radičevci, da pa je kljub vsemu svojemu prizadevaniu bilo nemogoče ustvarit! kakršnokoli kombinacijo. Z ozirom na težke gospodarske prilike v državi, k! so nujno zahtevale sprejem potrebnih zakonov, je on s težkim srcem pristal na to, da ponovno sestavi koalicijo z radičevci. Preko tega, kar se je zgodilo zjutraj, pa se ne more iti, ter Je on prlmoran podati ostavko. Klub je brez razprave odobril sklep Uzunoviča, da ukine sodelovanje z Radičem. Dogodili so se vrlo razburljivi prizori in radikalski poslanci so obkladali Radiča z Izrazi, katerih po tiskovnem zakonu ne moremo objavit!. Po seji radikalnega kluba ie Uzunovič ob S. popoldne sklical plénum ministrskega sveta. Na tej seji Je Uzunovič sporočil prisotnim radlčevskim ministrom ter generaloma Hadžlču in Mllo-savljeviču, da se je radi dopoldanskega rezultata glasovanja v Narodni skupščin! odločil podat; ostavko. Ko je odhajal s seje ministrskega sveta, je general Hadžič izjavil: «Jaz imam prav slabo srečo Komaj vstopim v kako vlado, mora dati ostavko.» S tem-je general Hadžič napravil aluzijo na svoje sodelovanje v Davidovičevi vladi. Ob 6. zvečer ie Uzunovič odšel na dvor. Medtem je minister Milan Simonovič da! novinarjem obširno izjavo, v kateri navaja motivacijo ostavke: V svoji ostavki začetkom prejšnjega meseca je predsednik ministrskega sveta Uzunovič posebno podčrtal, da jo predlaga iz razloga, ker je prišel do prepričanja, da taka dvojna koalicija ne more delati, da ni v stanju, da bi hitro de'ala. kakor smo želeli in kakor se mora od vlade in Narodne skupščine s pravico pričakovali. V teh tako težkih gospodarskih prilikah smo v vsem tem času od 1. aprila lanskega leta pa do sedaj bili večinoma v latentni ali v otvorjenl krizi. Kako se je s tem preprečevalo in zavlačevalo delo vlade s }.arIamentom in v vseh strokah državne uprave, je nepotrebno dokazovati. Razume se, da odgovornost za vse to pada na ono stranko, ki je te krize izzvala s svojim držanjem in delom v vladi in s svojimi zastopniki. Dovolj so znane vse težkoče, ki smo jih imeli radikali ob priliki sestavé zadniega Uzunovičevega kabineta Uzunovič. da si zelo težkega srca. vendar v zavesti vseh nujnih in neodložljivih narodnih potreb, kakor' tudi svoje odgovornosti pred krono in pred narodom, je pr&tal na nadaljevanje dela v tej dvojni koaliciji, z edino željo, da z redukcijo državnih izdatkov potom zakona o centralni upravi in proračuna olajšamo narodu bremena in ustvarimo narodu jJovoUhejše finančne prilike. Od vsega tega smo s pravico pričakovali cenejše življenje ln napredek našega gospodarstva. Težnja, da se to za vsako ceno izvojuje, nas je privedla, da smo prenašali vse težave, žrtvujoč na prvem mestu svoj strankar-ski prestiž. Na drugi strani pa ni bilo takega pojmovanja narodnih potreb in dolžnosti. Sef druge koalirane stranke je ob priliki zadnjih oblastnih vol'tev 'г-.javil, da je treba mandate njegove stranke računati k opoziciji. Navajeni, da njegovih izjav ne jemljemo resno, nakar smo bili vsled njegovih stalnih demantijev nedvomno upravičeni, smo smatrali, da mora vlada navzlic takim izjavam nadaljevati delo in se brigati zato, da se gornji posli čimprej soravijo skozi parlament Nelojalni nastop radičevcev, ki so na današnji s i.J Narodne skupščine potegnili z opozlciio, pa onemogoča namere, da se s ta so politično kombinacijo narodu pravočasno In čimprej olajšajo bremena ter smo zato podali ostavko. Min. predsednik Uzunovič le ostal na dvoru od 18. do 19. ure. Ko le odhaial z dvora. Je Izjavi!: «VI veste, kaj se Je davi zgodilo v Narodni skupščini. En de! vladne večine nI glasov al za vladni predlog. To Je dovedlo do znanega rezultata. Ta rezultat glasovanja ie po parlamentarni praks! prlvcdcl kot posledico ostavko kabineta, katero sem pravkar predložil №. Vel. kralju.» Po tej Izjavi se le Uzunovič umaknil' na konferenco z radikalnim! ministri Po tej konferenc! fe ie od radikalnih ministrov doznalo. da Je kralj ostavko sprejel !n da bo takoj pričel z konzul-tirar,em. Ob 8. zvečer je bK h kralju za 9. aro zvečer povabljen predsednik 4ar:»d:w skupščine Marko Trifkovič. Trifkovič je ostal na dvoru do pol 11. ure. Na vprašanje novinarjev, ka.' more o svoji avdijenci reči, je odgovoril: Videli boste, počakajte. To pomeni, da je tekoni današnjega dne pričakovati še dogodkov. Nato je Marko Trifkovič odšel v radikalni klub. kjer ga je pričakoval večji del radikalnih prvakov. Povratek fovanovičevcev v radikalski klub? Beogmd, 28. Januarja, p. Radikalni p^/.la-nec Jovan Aleksič je z 20 tovariši danes vložil pismen predlog radikalnemu klubu, v katerem zahteva, da klub razpravlja in sklene, da «e sprejmejo v klub nazaj vsi člani Ljube Jovsnoviéa, kl so пекзб radi tedanjih prilik izstopili Is klube. Sedanje prilike pa zahtevajo celoto radikalne stranke ter je v interesa stranke in povračila discipline treba Jih sprejeti nazaj. O tem bi se Imelo po dosedanjih dispozicijah sklepati po rešitvi vladne krize. Al s« ie vpisan v volilni imen k? Radikali odklanjalo vsako rsadanno sodelovanje z Rad čem Ponočna konferenca pašičevcev in uzunovicevcev. — «Z Radičem nikdar več.» Beograd. 28. januarja, p. Zvečer so se v radikalskem klubu sestali prvaki ra-dikalske stranke k posvetovanju o na« daljnih korakih. Zastopani so bili pristaši obeh frakcij, m. dr. Uzunovič. Trifunovič, Sršklč, Makslmovlč, Simonovič, Ranko Trifunovič In Kreta Mlletlč. Zatrjuje se, da je vladalo med nJim! popolno soglasje. Uzunovič je poroči! o pismu, ki ga je preje! od Radlčcvega kluba In U Je medtem tudi v oblik! komunikeja objavljeno ter ;e konferenca prišla soglasno do sledečega zakljnčka: Radič Je popreje, ko je bil vod! tei i radikalov Pašlč, vse storil, da podkonlje ugled tega državnika ter ga razdvof! z lastno stranko. Takrat Je pe! hvalo in slavo Uzunovlču. Sedaj, ko se le pod vodstvom g. Uzunoviča pričela konsolidacija v radikalskem klubu, pričenja Radič svojo igro proti Uzunovlču. Njegovi napadi na gg. Uzunoviča, Maksi- I moviča in Srskiča se morajo smatrati ! kot žalitve celokupnega radikalskega : kluba ter cele NRS. Radikali odklanjajo ; vsako nadaljno sodelovanje z Radičem. Pripravljeni so sodelovat! v vsaki kombinaciji, toda smatrajo, da ni nobena izvedljiva, katere bi se udeležila HSS. Režim RR se ni obnesel, treba je iskati novih možnosti za delovno vlado. Radikali so si na jasnem. da le situacija jako težavna. Izjave Stj. Radiča o treh možnih izhodih iz krize se smatrajo kot dokaz, da Radič ne more izkonstm-Irat! nobene resne solucije. Marko Trifkovič njegovo laskanje indigniraio i«J-blja. V radikalskih krogih prevladuje mišlienie. da se proračun ne bo dal spraviti pod streho in da so volitve neizogibne. Konferenca radikalskjh prvakov je trajala do 1, zjutraj ter se Jutri nadaljuje. Kritična seja Narodne skupščine Kako so pustili radičevci radikale ca cedilu. — Razburljivi dogodki v parlamentu. — Uz ,novic vs dvoru. Beograd, 29. januarja p. Seja Narodne skupščine se Je. kakor običajno, pričela po 10. Po prečitanem zapisniku je zahteval besedo posL Večeslav Vilder (SDS), da protestira proti načinu zaključevanja sej od strani predsedujočega dr. Subotiča, ki je uvedel napačno prakso, da zaključuje seje, ne da bi se prej sklepalo o predlaganem dnevnem redu PosL Vilder je hotel že v sredo povdartti, da Je četrtek dan interpelacij, da Narodna skupščina že dva meseca nI ničesar delala ter da imajo nar. poslanci pravico do interpelacij tudi ua podlagi poslovnika, ki določa, da je dan interpelacij četrtek, ako se ne sklene kaj dragega. Ta zahteva ie bila v sredo tem bolj upravičena, ker vlada ni postavila na dnevni red ničesar posebno važnega. Posi. Dušan Živojinovič: ■ »Včeraj je bi! praznik sv. Save.« Dr. Srdjar. Budisavljevič: »Sv. Sava ie bil delaven mož, ne pa lenuh.« Posl. Vilder je navedei, da je včeraj navzlic prazniku sv. Save posloval finančni odbor in bi bila torej istotako lahko zasedala Narodna skupščina. Tolmačil je čl. 33 poslovnika, ki pravi, da se dan interpelacij lahko določi tudi na kak drug delavnik in povsem druga stvar bi tudi bila, ako bi bile na dnevni red postavljeni kaki važni zakonski načrti. Predsednik je nato sporočil, da Je minister za trgovino in industrijo predložil Narodni skupščini: I) pr&dlog zakona o merilih In njihovi uporabi v javnem prometu. 2) pred'og zakona o nadzorovanju izvoza kmetijskih proizvodov, 3) predlog zakona o izdajanju industrijskih obveznic in 4) predlog zakona o osrednji upravi za merila in dragocene kovine. Razen tega je predsedujoči sporočil, da so se konstituirali odbori za zakon o srednjih in osnovnih šolah ter za zakon o tolmačenju čl. 108 invalidskega zakona. Narodna skupščina Je končno prešla na dnevni red: Volitev dveh članov v odbor za vojno odškodnino v Srbiji Posl. Pera Markovič je protesUral, da se pri tem ne Dostopa po načelu proporca Uvedla se je praksa glasovanja z absolutno večino. Sledi" so precej burni prizori in predsedujoči je prekinil sejo v svrho dogu-vora med khš>.-kimi šefi o načinu glasovanja. Odmor je trajal pol ure. Medtem se je položaj temelji o prcokreciL Radikali so bili prepričani, da bodo za njihova kandidata Alekso Žujeviča In Jovana Alekslča glasova!) tudi radičevci. Tekom odmora pa Je Demokratska zajednica postavila svoja dva kandidata Pera Markoviča in Oavrana bega Kapetanoviča. Sam. demokrati so pristali, da glasujejo za Pero Markoviča. dočim so za drugega kandidata predlagali Davida Dimitrijeviča. Naenkrat so se pojavili radičevci s ponudbo, da glasujeta za Pero Markoviča ter za zemljoradtiika Dimitrija Vo-jiča. Po kratkem posve ovanjo z Radičem, ki se ;e nahajal v klubu HSS, so radičevci končnoveljavno sklenili glasovati za Pere Markoviča in Dimitrija Vujiča. Ta sklep aa-vernikov je radikale strahovito osupnil. Nastalo je ogromno razburjenje In med silno napetostjo se je seja zopet pričela. Vršilo se Je glasovanie. DoblU so: Pera Markovic 113 glasov. Dimitrije VuJkJ 94. Aleksa Žujevič 80, Jovan \lekslč 79 in David Dimilrijevič 18. Predsedujoči je objavil rezultat, da je da-vidovičevec Pera Markovič izvoljen z absolutno večino, dočim se mora med Dimitrijem Vufičem in Alekso Žujcvlčem vršiti ožja volitev. Pri drugem glasovanju so poslanci SDS oddali svoje glasove zemliorad-nlku Vujiču. ki je bil izvoljen. Med ve'ikim razburjenjem je bila seja zaključena. Splošen n Is je bil. da Je kriza vlade že izbruhnila in poslanci so živahno diskutirali. kako se bo kriza razvila. Takoj po objavljenem rezultatu volitev v Narodni skupščini je predsednik vlade Uzb-novlč odšel na dvor. kjer Je ostal blizu po! ure. Ob povratku ,ie novinarjem na vpsa-šanje, ali Je podal ostavko vlade, odgovoril: »Ni še ničesar gotovega.« Nova nemška vlada Po dolgotrajnih pogajanjih se je dosegel popoln sporazum. — Vlada centruma, nemških nacijonalcev, ljudske in bavarske ljudske stranke. — Kabinet bo imenovan jutri dopoldne. Berlin, 28. januarja, (be.) Danes je bil sestavljen četrti Marsov kabinet. Nacijonalci imajo pravosodno, trgovinsko, poljedelsko in notranje ministrstvo. Razen tega so dobili ministrsko podpredsedništvo. Demokrati niso zastopani v novem ministrstvo, ker je dr. Gessler izstopil iz stranke. Berlin, 28. Januarja, s. Današnji razgovor bodočih koalicijskih strank z državnim kanclerjem se je končal okoli pol 1. brezuspešno, ker nobena izmed frakcij ni hotela odstopiti od svojih zahtev. Pogajanja so se ob 3. popoldne zopet pričela in trajala do večera. Nacijonalci so podali razne politične izjave. Sprejemajo republiko kot dovršeno dejstvo, akoravno smatrajo vveimarsko ustavo za nemogočo. Odobravajo locamske pogodbe, dočim odklanjajo locarnski duh. Vendar smatrajo nekateri, da se izjava nemških nacionalistov ndanosti republiki ne sme vze'.i resno. Berlin, 28. januarja, s. Sedaj je gotovo, ške predstave v gledališču, na katere je baje uprava gledališča že pristala pod po» gojem da bi Nemci abonirali vsaj 20 predi stav, kar pa Nemci odklanjajo. Sicer pa je govornik mnenja, da občina za maribor» sko gledališče mnogo preveč žrtvuje in da je samo zato pasivno, ker ni nemških pred stav. Občinski svet je sklenil, da di letos 100.000 Din subvencije gledališču, za vzdr« ževanje poslopja pa 115.000 Din; v osta« ltm so dobila naslednja društva podpore: Glasbena Matica 21.200. razna društva 66.000, za razne prosvetne namene 10.000, glasbeno društvo «Drava» 4000, klerikal» no pevsko društvo «Maribor» 1000, kato» liška omladina 1000, Ljudska univerza 10.000 itd. Neokusen izpad si je dovolil zopet dr. Miihleisen pri razpravi o obrti in trgovini Veliki župan je namreč pisal občini, da se je pravkar izrekel zbor Zveze za tuj« ski promet v Splitu proti Občinskim dav« kom na hotelske sobe. Zato priporoča ve» liki župan občini, da prispeva od tega dav« ka 25 odst. v korist gOstilničarske šole in Zveze za tujski promet, ker bi mogel le pod tem pogojem ta. davek odobriti Dr. Miihleisen je pa mnenja, da je to neznos« na diktatura s strani velikega župana in da si občina ne sme pustiti dop as ti. da bi veliki župan na ta način pritiskal radi ob» činskih dajatev. Ker pa predmetnega do» pisa velikega župana ni bilo pri roki, je občinski svet sklenil preložiti to zadevo na jutri. V Avstriji g. dr. Miihleisen ni bil tako rajžen napram štajerskemu cesar» skemu namestniku! Pri sklepanju o socijalnem skrbstvu je bila obširna debata zlasti glede božičnice, za katero je občinski svet. votiral zopet 34 150 Din in za počitniško kolonijo, ki bo dobila od občine 30.000 Din. Skupni zne» sek potrebščin za socijalno skrbstvo zna« ša 1.402.000 Din. Povdarjala se je potre« ba po posebnem zavetišču pri Magdaleni in v Melju, ker je novo zavetišče v Ljud» skem vrtu, kjer je projektirano tudi con» tralno mladinsko igrišče, za periferijo me» sta preoddaljeno. Pri poglavju o cestah so vsi občinski svetniki razen klerikalcev po» vdarjali potrebo, da skrbi občina tudi za ceste v predmestjih, ki so v desolatnem stanju. Upravičeno so občinski svetniki kritikovali župana dr. Leskovarja, ki kot 81etni gerent okrajnega zastopa ni zadost» r.o popravil okrajnih cest v območju me» sta. Pri poglavju o mariborskih šolah je dr. Strmšek povdarjal potrebo nove zgradbe za osnovno in meščansko šolo v Magda« Ionskem predmestju. Potrebna pa bo tudi nova šola v Melju in razširjenje šole v Razlagovi ulici, ker so~ vse te šole' tako prenatrpane, da je pouk v njih že skoro nemogoč. Ob 21. je sledila tajna seja, na kateri so razpravljali med drugim tudi o mest» nem kinu. „Ženski Pokret" Alijaosa »Ženskih Pokretov* v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prične s 1. iebruarjem Izdajati svoj list »Ženski Pokret« ki bo izhajal v iormatu dnevnih listov na štirih straneh vsakega 1. in 15. v mesecu. List, ki bo pisan poljudno in bo izhajal v dveh izdajah, v latinici in cirilici, ima predvsem namen, da pripravi ženstvo širom naše države za politično delo, kadar bomo dobile politične pravice; hoče dalje našemu žemstvu posredovati razumevanje za vsa vprašanja javnega življenja in hkratu voditi borbo, da dobi ženstvo politične pravice. Kajti zavedati se moramo, da je brez političnih pravic vsako delo za Izboljšanje našega materiialnega in moralnega položa- POZOR! Športniki! Lovci! Tursti! Ne pozatvte si ogledat veietilm : DIVJI LOVEC" n Napela drama po i omam i „Der Wildert r" Danes v kinu «Dvor». Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, 29.: ob 15.: «Kovarstvo in ljube» zen». Dijaška predstava pri znižanih ce» nah. Izv. Nedelja, 30.: «Pahljača lady Windermere» Ljudska predstava po zniž cenah. Izv. Pondeljek, 31.: «Pri lepi krčmarici». A. Torek, 1.: Zaprto Sreda. 2.: ob 15.: «Slaba vest». Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv. Ob 20.: «Peg:ca mojega srca». Izv. Ljubljanska opera Sobota, 29.: «Grofica Marica». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja, 30.: ob 15.: «Terezina». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 31 : Zaprto Torek.- 1.: «Manon». D. S-eda. 2.: ob 15.: «Tannhàuser». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče Sobota, 29.: «Manon». C. Kuponi. Znižane cene. Nedelja. 30.: ob 15.: «Revček Andrejček». Prvič. Ob 20.: «Grofica Marica». Kupo» ni. Gostuje g. Vekoslav Janko. \edelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 30. t. m. sta v ljubljanskem gledališču dve predstavi. V opori se poje popoldne ob 3. Straussova opereta »Terezina», v drami pa se uprizori zvečer ob 8. c Pahljača lady Windermere». Obe predstavi sta ljudski po znižanih ceuah. «Graiii-a Marie&i po znižanih cenah. Danes v soboto 29. t. m. se poje v ljubljanski operi Kalmanova opereta -Grolica Marica» v običajni zasedbi. Predstava se vrši izven po znizan'h opernih cenah. ■Revček Andrejčefc» na mariborskem o^ru- V nedeljo, dne 30. januarja popoldne se uprizori letos prvič v Mariboru nanovo naštudirana ljudska igra s petjem .^Revček Andrejček-'. Igra je ze kmalu po prevratu polnila mariborsko gledališče, pa bo gotovo tudi letos privabljala zlasti okoličane. Gostovanje gospe Mitrorièeve in gospoda Janka v Mariboru. Opozarjamo na dve vrlo zanimivi in prvovrstni gostovanji: gosp. Janko nastopi v nedeljo, 30. januarja kot Penižek v «Grolici Marici>, ga. Mitrovičeva pa v pondeljek, 31. januarja kot Nada v «Orlom», torej oba o ulogah, s katerima sta si na mah osvojila zagrebško, odnosno ljubljansko publiko. Povestnice Slavka Grama v češčini in sleraSSnL Naš mladi talentirani pisatelj Slavko U runi je opozoril s svojimi kratkimi, koncizno pisanimi prozami nase tudi inozemske prevajalce Doslej sta izšli v češkem prevodu njegovi črtici «Izgubljeni siu» in -Sveta uoč>; oba prevoda je oskrbel Otto Babler. Prva črtica je izšla v «Našincus, druga v -Narodnih novinah». Proï. Merka pa je preložil v slovaščino povestice: Izgubljeni sin, Spomladi ter A. I. Singbein. Vsi trije slovaški prevodi so bili uatisnjeni v : Slovenskem Vyhodus. Izjava. Po prvem literarnem večeru v ljubljanskem Mestnem domu je izšlo v «Slovencu:-/ iii v .^Narodnem dnevniku*, ki sta blizu -Križa na gori-> in Mladine», več poročil. odlikujočili se po rasnih podtikanjih. Vse to radi tega. ker sem podal uničujočo kritiko o imenovanili dveh revijah, ki hočeta biti literarni. — Videti je, da se tvorita pri nas dve fronti: na eni strani so oni, katerih načelo je, «l'art pour l'art>, na drugi strani pa tisti, ki hočejo podrediti literaturo in umetnost dnevnim vprašanjem- Tako daleč je prie!o, da se napada v uvodnikih li-terrrne revije Trboveljska premogokopna družba in da se goje izrazito neumetniške tendeuce. — Med našo literarno mladino, ki podlega marksističnim vplivom in vplivom cerkve, kar nima nobene zveze s svetom umetnosti in literature, je treba napraviti red. Proti reakciji, ki tako bujno cvete kot ni še nikoli, sem za počel boj in ga bom iz-vojeval kljub vsem intrigam za mojim hrbtom. — Anton Podbevšek. ja lluzorno. Hkratu bo dajal tudi pregled ženskega gibanja pri nas in drugod, uvajal bo v razumevanje socijalno-političnega gibanja, bavil se bo s tako aktualnim vprašanjem o miru, prinašal poročila iz hlgijene, vzgojeslovja itd. Uredništvo je pridobilo za sodelovanje že mnogo žen iz tujine, ki stoje v prvih vrstah Internacijonalnega ženskega gibanja in so politično aktivne v svojih deželah. Izdaja v latinici bo prinašala tudi slovenske članke in notice, ostali tekst bo srbohrvaški, a po vsebini bosta obe izdaji popolnoma enaki. V ženskem gibanju v naši državi veljalo Slovenke od početka, odkar Imamo naše skupne organizacije, kot resne in sraotre-ne delavke, ki imajo največje razumevanje za napredek Slovenske žene! Pokažite s tem, da postanete naročnice lista, da je dobro mnenje, ki ga .maio Hrvatice in Srbki-nje o nas, upravičeno in da Slovenke nočemo biti najmanj zavedna četa in najmanjša v boju za osvoboditev žene v naši državi. List bo za vas stvarne koristi, ker boste iz njega dobivale najboljši pregled tako ženskega gibanja kakor tudi ostalih gibanj, ki so povsod na delu, da pripravijo človeštvu lepše in mirnejše življenje. Domača politična vprašanja bo obravnaval list s stvarno kritiko, ker je politično popolnoma neodvisen. Naročnina za list je tako nizka, da jo zmore prav vsaka žena. Celoletna naročnina znaša Din 48. plačuje se lahko tudi mesečno po Din 4 Javite se za naročnice na naslov: Alojzija Štebi. Rožna dolina c. X-6, pošta Vič pri Ljubljani. Naj ne bo med nami žene, ki se prišteva izobraženim in naprednim, da ne bi bila naročnica lista »Ženski Pokret«. Na isti naslov pošiljajte tudi članke in druge prispevke, namenjene za objavo v listu. Srbkinje ln Hrvatice, ki žive v Sloveniji, prosimo, da se naroče na list in da javijo, ali žele list v latinic! ali cirilici. Za Alijanso Ženskih Pokreov Al. Štebi. predsednica; Cirila Štebl-Pleško. tajnica. Mezdna borba trboveljskih rudarjev Rudarji zahtevajo 12-odstotno povišanje mezd. — TPD rudarske zab'eve odbila. Ljubljana, 28. januarja Danes dopoldie so se vršila ua rudarskem glavarstvu pod vodstvom rud. nad-svetnika inž. Pehanija pogajanja med TPD in IJ. rudarsko skupino radi povišanja delavskih mezd. Pogajanjem so prisostvovali: za TPD generalni ravnatelj Skubec in ravnatelji iz Zagorja, Trbovelj io Hrastni ka, za Zvezo industrijcev dr. G o lia, za II. rudarsko skupine tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije Art in več zastopnikov, med temi predsednik II. rudarske skupine Anton Župančič Ш. In Krušič, za Delavsko zbornico g. To k an. Pogajanja so se pričela ob 10. dopoldne in so trajala do 13. ure. Glavni predmet razgovor je bil cenik življenskih potrebščin, ki je stopil v veljavo meseca avgusta leta 1923 Takrat so se sporazumno med TPD in rudarskim delavstvom ugotovile cene ln je stopil v veljavo dogovor, da se rudarske mezde sorazmerno s povišanjem cen življenskih potrebščin zvišajo. Rudarska delegacija je na podlagi cenika, ki ga je izdelala koncem L 1926, zahtevala 12-odstotno povišanje mezd z utemeljevanjem, da so se od aprila 1. 1923, ko se je izvršila ponovna revizija cenika, povišale cene za 12 odstoikov. Generalni ravnatelj g. Skubec se je v nasprotju s cenikom rudarske delegacije skliceval na cenik TPD, ki ga vodijo za vsak mesec posebej, iu dokazoval, da so cene žlvljensklm potrebščinam od 1. 1923 konstantno padale in da je tendenca padanja še sedaj zelo močna. Prišel je do presenetljivega zaključka, da so se cene zn>-žale za 18 odstotkov in da bi bila TPD upravičena zahtevati za toliko procentov znižanje delavskih mezd. Sledila je debata, v kateri so ostali zastopniki obeh strank vsak nà svojem stališču. Pri zaključku pogajanj je IPD stavila predlog, da je pripravljena regulirati mezde, toda le pod pogojem, če pristanejo rudarji na polno 8-urno delo v jamah. Gospod Skubec se je skliceval na polno 8-urno delo v sosedniih državah, zlasti na Madžarskem, ki da je v premogovnem oziru naš glavni konkurent. Rudarska delegacija je ta predlog gladko odbila, nakar so bila pogajanja kot neuspela zaključena. Neprijetne in. prijetne zamenjave na lovu Гп zime so minule, odkar je zamenjal neki preveč navdušeni član zelene bratovščine iz kranjske okolice pohlevnega mladega domačega psa s hudobnim volkom in ga seveda ustrelil Pseta so lovčevi prijatelji naložili na okrašen voz, ga slavnostno peljal' v Kranj, tamkaj pokazali gosposki in zahtevali premijo, ki je razo! sana na volčjo zalego. Šele po dolgem pregledovanju so ugotovili majhno lovsko po-greško in srečni strelec je mora! plačati odškodnino za ustreljenega pridnega kuž-ka, namesto da bi prejel premijo Nasprotno se ie zgodilo lansko in predlansko zimo v bližini Borovnice, kjer se klatijo v obširnih gozdovih, najbogatejših na divjadi, tudi volkovi in povzročajo ogromno škodo. V sveže zapadlem snegu, ko se vidi odtise vseh gozdnih prebivalcev, so odšli tri. je lovci, in sicer, vsak z druge strani: niih pohod je bil namenjen zasledovanju volkov, ki so baš par dni prej pomorili več srn, kar so pričali najdeni ostanki Malo nad vasjo Preserje pritečeta k enemu Izmed omenjenih lovcev dve psom podobni Hvali, grdo zarentačita, mu pokažeta ostre zobe in odskočita. Medtem pa je že počilo in zadeta žival jo ubere proti vasi To je lovca uverilo, da je streljal ovčarskega psa. Vrnlvši se po končanem lovu domov, pošlje ženo, naj gre gledat pred poštarievo hišo, ali je poštarjev pies še živ in ali ni morda kaj obstreljeo. Ko pride žena nazaj, mu oripovednje, da le poštarjev pes živ in zdrav, pač pa leži mrtev pod velikim vaškim kozolcem precej velik pes, ki Je omenjenemu podoben. Lovec si je šel žival ogledat in ker prične ponovno dvomiti, da b' bil to pes. mu sleče kolo in jo nese v Ljubljano na ogled. V Ljubljani so ugotovili, da Je bila to koža pristnega volka. Sedaj Je bilo lovca žal. da tudi drugega ni ustrelil. Ne posebno daleč od tam so v baS preteklih božičnih dneh imeli pogon na srne. Še predno pričnejo gonjači ln lovski psi goniti divjad, že poči en strel in takoj po strelu priteče na čakališče k znanemu dobremu lovcu precej velik pes ln tudi ta pokaže lovcu zobe ter zareotačl. Lovca to razjezi, naglo pomeri, žival po strelu omahne in izbrca v snegu. Lovec nekoliko nejevoljen pobere psa, ga vrže v gošči v neko kotlino in zakrije s smrečjem, krvavo sled pa nekoliko zabrska s snegom. Takoi nato pa pride brakir, tisti, ki vodi pse, ii» vipraša, kje je plen. Lovec v zadregi taji. češ, da on ni streljal, toda brakir se ne da odpraviti ln kaže na okrvavljeni sneg; lovec je namreč preslabo zabrisal krvavo sled. Brakir trdi, da je divjad gotovo ob-streljena In da ]o pojde Iskat. Sedaj je lovec pač morai svoj čin pripoznati, toda to le pod pogojem, da ga brakir ne izda. In glej ga spaka, radovedni brakir, ki Je lovcu dal prav, da Je klateža ustrelil, psa odkrije in takoj spozna, da to ni pee, marveč zopet volk. Lahko si mislimo to veselo iznenadenje ir veselje za lovca. Pa ne morda radi premije; lovec se le veselil radi tega, ker je 2e dolgo želel dobiti pred cev pri nas precej redek plen volka ln ker je s tem rešil življenje mnogim srnam. Oba tako slučajno ustreljena volka sta bila mladiča in Izredno rjavkaste dlake. Zadnji je tehtal J8 kg. Novinarjev jubOej v zaporu Glavni urednik osrednjega glasila bosanskih muslimanov, Fehim efendi Spaho, je nastopil te dni 21dnevno zaporno kazen, katero mora absolvirati radi obsodbe po nesrečnem novem tiskovnem zakonu. Naključje pa je bilo zelo hudomušno ta je povzročilo, da Je moral Spaho med Štiri stene baš v času, ko se bliža njegova 50-letaica. Dne 4. februarja bo namreč praznoval SOletalco svojega rojstva. Seveda mu bodo novinarji priredili slavje v zaporu in mu čestitali z željo, da bi bil ta njegov jubilej pod težo tiskovnega zakona med 4 pustimi stenami prvi, pa tudi zadnji v Itak dovolj težkem novinarskem življenju Plesne toilete modni atelije M. ŠARC LJUBLJANA, Kongresni trg 4. Pred sodnik* Lanskega septembra »o se vračali delavci iz Ljubljane. Ko so šli skozi Šiško, so jih za-vabila rdeča jabolka na Adolfovem vrtu, a nihče se ni upal preskočiti ograje. Pristopil je mladi delavec Pavel in se pognal čez ograjo ter odtrgal kakih šest jabolk, jih prinesel tovarišem in tudi sam dva fiojedeL «Zakaj uživate prepovedan sad?> se je tedaj zadri aad delavci gospodar Adoli, ki je prihitel na vrt in ravno videl Pavla, ki se je pogual čez ograjo na cesto. Naznanil ga je. Pri sod-niji je rekel, da so mu bila vsa jabolka pokradena. Izkazalo se je pà, da je Pavle vzel samo par jabolk in radi te malenkosti ga je sodnik oprostil. Jože in Francelj iz Črne vasi sta imela 29. septembra lani pravo smolo. Vozila sta se v čolnu po Ljubljanici m lovila lee, ki ga je prinašala povodenj. Ko sta lovila težko bruno, se je preobrnil čolnič in mokra kot miš sta se skobacala na snho. Francelj, ki je bil spodaj, se je komaj skomatal iz valov in je spil toliko vode, da mu nikoli več ne bo dišala. Ko sta prilezla na suho, ju je čakalo novo razočaranje; na bregu je namreč stal njun znanec Lipa, ki je trdil, da nieta lovila hlode, temveč da sta v čolnu prežala na divjačino, ker sta imela puSke, ki so jima padle v vodo, ko se je čolnič preobrniL Lipe je to povedal lovskemu čuvaju, ta pa orožnikom. Zaslišane priče so pa povedale, da sta Jože in Francelj res žvampala vodo, ampak pušk pa nista imela. Obsojena nista bila. • Lani je avgusta meseca pogorelo več hiš v Spodnji Duplici. Prevžitkarica Franca je bila tedaj doma v svoji kamrici. Ko je videla plamen, je plašna hitela iz hiše, a odnesti ni mogla ničesar, komaj si je rešila življenje. Lesena hišica njenega sina je zgorela do taL Zgorele so pa tudi hiše par sosedov. Naenkrat je neki zloben jezik sprožil besedo ln obdolžil požiga staro Franco. Reva si je ravala lase in tarnala, da je nedolžna, da je tudi nji vse pogorelo. Jeli so prihajati sosedje in ji očitati, da je zažgala, češ, da bi sin potem dobil visoko zavarovalnino. Dva soseda in dve sosedi eo bili obsojeni zato vsak na 100 Din. Obsodba jih je zelo razburila, češ, da raje sede, saj nič nimajo, ker jim je vse pogorelo. SS PAT & PATACHON Mie se popoldne ob: 4., pol 6.. pol 8. ln 9. orL KINO IDEAL. Domače vesti Današnji številki so priložene položnice vsem zunanjim naročnikom, torei tndi tistim, ki ima o naročnino za mesec februar že plačano, ker uprava ta mesec ni imela časa, da bi naročnike sortirala Prosimo one, katerim naročnina poteče koncem meseca, da porabijo položnice za vplačilo nadaline naročnine ostali nal položnice blagovolijo shraniti za drugo priliko, ali pa na! Jih Irroče onim, ki bi se na »Jutro« naročili Naročnino naj prizadeti plačajo takoj prvi teden meseca februarja. UPRAVA »JUTRA« ♦ Kralj te 7в letnica prof. Gorjanovlča. Kralj Aleksander je ugodil prošnji Hrvatskega prirodoslovnega društva, da s svojo prisotnostjo počasti proslavo 70 letnice univerzitetnega profesorja Gorjanoviča-Kram bergeTja. Na proslavo so povabljeni tudi ministrski predsednik Ni'kola Uzunovič, minister prosvete Mlša Trifunovic, predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič kakor tudi predsednik akademije znanosti v Beogradu Proslava bo dne 2. februarja v saborskl dvorani na Markovem trgu. O delovanju slavljenca bosta govorila univerzitetna profesorja dr. Josip Poljak in dr. Boris Zamik, nakar sledi izročitev spominske knjige 'er promocija slavljenca za častnega doktorja medicine ter odkritje spominske plošče dr. Gorianoviču-Kramber-gerju v geološko-paleontološkem muzeju. ♦ Imenovanja v diplomatski službi Dosedanji naš poslanik v Angori, Tiča Popovič, je Imenovan za poslanika v Ateni, za poslanika v Angori pa dosedanji naš poslanik v Budimpešti Ješa Tadič. Dr. Stanko Krltartič, dosedanji pomočnik direktorja tiskovnega oddelka, je imenovan za direktorja omenjenega oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve. ♦ Upokojitev učiteljev. Ministrstvo prosvete je v zadnjem času prejelo znatno število prošenj, s katerimi učitelji in učiteljice, ki so dovršili 32 letno službeno dobo. zahtevajo upokojitev. Ker ie v ministrstvu izčrpan ves kredit, določen za osebne peu-zije, ostanejo te prošnje zaenkrat nerešene. Rešiti se bodo mogie šele tedaj, ko bo novi budžet stopi! v veljavo. ♦ Uvoz umetnin zabranjen. Da se vprašanje gobelinov rodbine Zrinjskih tudi formalno končnoveljavno reši. je v načrt finančnega zakona za prihodnje proračunsko leto sprejeta odredba, s katero se za-branjuje vsak izvoz predmetov, ki predstavljajo kako umetniško-zgodovinsko vred no$t Ta odredba je bila sprejeta na predlog ministrstva za notranje zadeve. ♦ Prvi smrtni slučaj gripe v Zagrebu. Gripa je bila v Zagrebu še sredi januarja zelo razširjena, v zadnjem času pa je začela pojemati. Sicer tudi ni bila težke nravi ln le potekala brez težjih komplikacij. Predvčerajšnjim pa se je pripetil prvi smrtni slučaj vsled gripe. Žrtev je postal Zvo. nimlr Siki d, podporočnik 35. pešpolka. V Zagrebu je sedaj še 280 slučajev obolenja na gripi. ♦ Hrvatski turisti v Sloveniji. Odbor Slovenskega planinskega društva je določil, da uživajo člani hrvatskega turističnega kluba »Sljeme« odslej v kočah SPD iste ugodnosti kakor člani SPD. ♦ Oradba velikega kinematografa v Zagrebu. Letos grade v Zagrebu nov, moderen ta eleganten kinematograf. V to svrho se bo adaptirala velika palača na Jelačiče-vem trgu. Kinematograf uredi g. Barta s pomočjo angleškega konzorcija. Gradbeni kapital v znesku 30 milijonov dinarjev je že tasiguran. Kinematograf, ki se bo imenoval »Elite«, bo zgrajen po vzoru berlinskega »Gloria-Palace«. Imel bo 1500 seder In. a Društvo hišnih posestnikov za Bled i" okolico priTedi v soboto, dne 29. t. m. ob 7. uri ?večeт v hotelu Beograd na Bledu Shod hišnih m zemljiških posestnikov Iz Bleda ta okolice. Poročal bo zvezni predsednik iz Ljubljane o raznih stanovskih zadevah ter pojasnil natančno sestavo napovedi za dohodnino in druge davke, ki jih je vložiti do konca januarja. Razpravljalo se ho tudi o drugih blejskih zadevah. ♦ Rezultat volitev v Sv. Marjeti na Dravskem polju. Ker smo objavili dne 36. t. m. napačne podatke o izidu volitev v Sv. Marjeti na Dravskem polju, srez Maribor desni breg, iih sedaj popravljamo. Oddanih je bilo 198 glasov in so dobili: I. skrinjica 67. IL - 5,. III- - 86, IV. - 38. In V. -i glasova. ♦ Publikacije v Češkoslovaški v pretek lem letu. L- 1926 se je tiskalo v Češkoslov. 4711 publikacij napram 4822 v 1. 1925. Največ je bilo leposlovnih — 1093. Izmed znan. stvenih je izšlo največ pravne vsebine — 310, nato zgodovinskih in zemljepisnih 280 Prevodov je bilo 752, Iz francoščine 249. iz angleščine 220, iz nemščine samo 61. Iz slovanskih lezikov je bilo prevedenih 149 del. ta sicer 100 iz ruščine, 30 Iz poljskega, 13 iz srbo-hrvatskega, 5 iz slovenskega jezika ta 1 te malorušStae. Ti prevodi so večinoma Iz leposlovja. V prevodih iz angleščine je zastopana v prvi vrsti amerlkan-ska beletristika, ki je v zadnjem času v Ce hoslovaški zelo priljubljena. Največ taoiem skih knjig zalagata Nemčija ta Avstrija, namreč 90 odstotkov. Iz Češkoslovaške se izvaža največ knjig v Ameriko v Zedinje njene države. * Popust za posetnlke našega Primorja. Kakor smo že poročali, bodo tudi letos veljale za obiskovalce naše jadranske obale iste ugodnosii kot pretočeno leto. Vsa podrobnejša pojasnila daje radevolie brezplačno Tourist-Office v Ljubljani. * Volkovi v kočevskih gozdovih. Po poročilih iz kočevskega okraja so se v tamkajšnjih gozdovih pojavili zopet volkovi, ki povzročajo med divjačino mnogo škode. Gozdar Tomašek je zasledil te dni velikega volka, ki jc ravno trgal neko srno. Streljal je nanj a ga ni zadel. Volk je naglo izginil v gozdu. Gozdar je nato srno zastrupil. Cez par dni je našel gozdar poleg ostankov srne tudi mrtvega volka. * Pogrešan. Komur je kaj znano o mladeniču Juriju Pušniku, pristojnemu v okolico Koniic, naj proti primerni nagradi nemudoma sporoči njegovo sedanje bivališče na upravo »Jutra«, Ljubljana pod »Jurij«. 156 * Pristne slovenske šaljive razglednice posebno pripravne za predpustne zabava, je založila veletrgovina V. Weixl, v Mariboru. Teh je 20 vrst, ki so zelo originalne in s slovenskimi verzi. Zahtevajte jih po vseh trgovinah * Nezgoda jugoslovenske ladje »Sava«. Po poročilih iz Bukarešte je jugoslovenski parobrod »Sava« blizu Konstance v Črnem merju naletel na sipino. Ukrenili so se potrebni ukrepi, da se ladja osvobodi ln Potem nadaljuje svojo pot v Amsterdam. * Pre.skava proti razbojniku Cajnku. Preiskava proti znanemu vlomilcu Stanislavu Cajnku, ki je nedavno skušal na razbojniški način vlomiti v Mednarodno banko v Zagrebu, se sedaj nadaljuje pri vojaškem sodišču. Poročnik Dudaš je že zaslišal vse osobje Mednarodne banke, ki ie bilo navzoče ob priliki Cajnkovega razbojniškega napada. Predvčerajšnjim je bil zaslišan deček Magista, ki je bil pri begu napadalca Cainka nevarno obstreljen. * Tatvina na železnici. Ko je prispel v sredo tovorni vlak štev. 683 (Zidani most-Zagrebj na postajo Brežice, so železniški uslužbenci opazili, da manjka plomba na nekem vagonu. Blago v dotičnem vagonu je bilo v neredu. Ugotovilo se je. da manjka ena bala manufaktumega blaga. Domneva se, da so bili na delu zagrebški vagon-ski vlomilçi. Preiskavo vodita gg. Ulčnik in Plahuta, uradnika ljubljanske železniške direkcije. ITO zobna pasta najboljša * Lovci pozor! V drogeriji Anton Kane sinova. Židovska ulica, dobite Çyanin ka-p- I snle, strup za roparice, nadalje Strychnln original Merck v stekleničicah in fosforno pasto. 154 * Calderara milo za britje je v kakovosti neprekosljivo. 60 Iz Liobliane u— Volilni Imeniki. Mestni volilni kataster opozarja, da izvršuje — kakor vsakoletno — meseca januarja uradne popravke in popolnitve stalnih volilnih imenikov in sicer tako za volitve v občinski odbor, kakor za volitve v narodno in oblastno skupščino. Vsi oni volilci, ki so зе pri pravkar izvršenih volitvah v oblastno skupščino prepričali, da ali sploh niso vpisani, ali so vpisani z napačnim naslovom ali pri nepravem volišču, se vabijo, da se najkasneje do 3. februarja ob običajnih urah zglase v mestnem volilnem katastru (mestni magistrat, soba št. 21) ter prinesejo seboj policijsko zglasnico ter še kako listino o svoji osebi. Osobito naj se zglase vsi tisti volilci, ki imajo šele od 1. iullia 1926 svoje stalno bivališče v Ljubljani, od-nosno, ki so dopolnili starost 21 let. Kakor doslej pri vsakih volitvah, se je tudi pri zadnjih oblastnih volitvah pokazalo, da se marsikateri volilec šele na dan volitev "pobriga za to, ali je pač pravilno vpisan v volilni imenik, ko je že vsak popravek ali vpis absolutno izključen. Tisti maloštevilni upravičeni volilci, ki niso bili vpisani in zato tudi niso mogli voliti, so zakrivili to sami, ker se niso pravočasno brigali za to svojo državljansko pravico. Institucija stalnih volanih Imenikov daje vsakemu volilcu možnost, da se lahko tekom celega leta, izvzemši čas po končanem reklamač-nem postopanju tik pred volitvami, prepriča, ali ie pravilno vpisan. Kdor je enkrat v teh Stalnih imenikih vpisan, Je brez skrbi, da ostane vpisan za vse bodoče volitve. Ravnati se je pa vedno natančno po policijskih zglaševalnih predpisih. Ako bi katerakoli stranka reklamirala njegov izbris, se mora o tem uradno obvestiti. u— Nagrade pri Mestni hranilnici »Ni res, da je gerent Mestne hranilnice Ijubljan ske dr- Marušič namestil podpisanega dr. Romana Ravniharja proti izredni nagradi za nekakega višjega pregledovalca računov v Mestni hranilnici, res pa ie. da le podpisani dr. R- Ravnihar kot član gerentskega sosveta Mestne hran. ljublj. dobil in prevzel nalogo, da revidira kredite Mestne hranilnice, za kar podpisan) ni niti zahteval uiti dobil nikake nagrade. Tudi ni res, da sta se podpisani dr. R. Ravnihar ta dr. Marušič delegirala v imenu Mestne bra nijnice na čelo posebnega upniškega odbora Siavenske banke, ampak je bil podpisani naprošen od trpnikov. da prevzame funkcijo tajnika v odboru upnikov Siavenske banke pod predsedstvom Mestne hran. ljub Ijanske. Tudi ni res. da ie Mestna hran. upniškemu odboru dala na razpolago za stroške dosedaj 30.000 Din., res pa ie, da mu Mestna hran. ni dala dosedaj na razpolago niti pare. — Dr. Roman Ravnihar. u— Nagrade pr| Mestni hranilnici. Podpisani gerent Mestne hranilnice ljubljanske ni namestil odvetn. koncipijenta dr. R. Rav niharja proti izredni nagradi za nikakega višjega pregledovalca računov v Mestni hranilnici. G dr. Roman Ravnihar ie član gerentskega sosveta Mestne hran. ljublj, ta je vsled svoje strokovne kvalifikacije kot Nvši poddirektor Jadranske banke dobil in prevzel nalogo, da revidira kredite Mestne hranilnice. Ze ta posel ni dr. R. Ravnihar niti zahteval niti dobil nikake nagrade. Tudi se nista podpisani dr- Marušič in dr. R. Ravnihar delegirala na čelo posebnega upniškega odbora Siavenske banke, temveč je bil podpisani naprošen od upnikov, da prevzame funkcijo predsednika v upn. odboru, kateremu po želji upnikov predseduje vsakokratni gerent ali predsednik upr. odbora Mestne hran. ljublj. vsled gospodarske važnosti te Institucije in vsled višine terjatve, katero ima Ista napram Slavenski banki. Tudi ni dal» Mestna hran. liublj. upniškemu odboru dosçda) niti pare na razpolago za stroške. — Dr. Drago Marušič. ti— Na naslov poštne uprave. Pišejo nam: Poštni nabiralniki za pisma v našem mestu so ponekod v skrajno zanemarjenem stanju. Ne samo, da niso prepleskani ta uma-zam, ampak so tudi tako slabo pritrjeni na zid, da obstoja vsak hip nevarnost, da se vse skupaj pogrezne v cestno blato, kakor n. pr. na Ambroževem trgu. Naj se ta nabiralnik vsaj pritrdi z novimi žeblji v zid. Prosimo poštno upravo, da pregleda vse nabiralnike, jih da prepleskati in zadostno pritrditi. Na ta način si bo prihranila posmeh tujcev in domačinov, 7. P0D0FICIRSKI PLES 7. se vrši v torek 1. februarja t 1. v ho» telu «Union» pod pokroviteljstvom komandanta dravske div oblasti, div. generala g. Dan. K»lafatovica. — Za* četek ob 20. uri. Vabijo se vsi rezervni in vpokojeni oficirji, podoflcirji, urad« ništvo in ostalo občinstvo. — Vstop» nina 15 dinarjev. u— Ogled muzeja. Danes, ob treh popoldne priredi Muzejsko društvo za Slovenijo vodstvo po muzejskih zbirkah. Na podlagi eksponatov razpravlja g. dr. Fr. Štele »o starem pohištvu«. Znižana muzejska vstopnina (2 Din). u— Sekretar Saveza Trezvene Mladeži br. Miodrag Popovič pride v soboto zvečer iz Sušaka ter ima v nedeljo dopoldne ob 9. konferenco, na kateri bo referiral o željah Saveza z ozirom na kongres ter o ferijalni koloniji v Martinščici pri Sušaku. Vabimo na konferenco odbor društva »Treznost« ter vse načelnike njih sekcij kakor tudi aka demsko dTuštvo »Treznost«, zastopnike Mestnega središča, zastopnike Skavtov, Sv. vojske in antialkoholnega odseka sokolskega saveza. Konferenca bo najbrže v »Akademskem kolegiju«. Kolodvorska ul. Vabimo časopisnim potom, ker nam je drug način vabljenja vsled brzojavke onemogočen. Vabimo na konferenco tudi ostale člane društva »Treznost«. — Oblastno sredi-dišče S. T. M , u — Za nedeljsko dopoldansko predvajanje ZKD v kinu Matici, o doživljajih inž. F. Lupše ob priliki njegovih ekspedicij v Siam in Zadnjo Indijo vlada med občinstvom veliko zanimanje. Zato opozarjamo publiko, da si vstopnice čimprej nabavi v predprodaji pri blagajni kina Matice, ker bo sicer marsikdo prišel ob užitek. Predavanje bo ob 11. dopoldne. u— Pouk na Gremijalni šoli. Pouk na Gremijalni šoli bo v pondeljek dne 31. jan. ves dan, dnç 1. februarja pa je prosto radi semestralnlh počitnic na osnovnih ta drugih šolah in radi prihranitve na kurjavi — Načelstvo u— Savez trezvene mladežL Danes bo II. redni občni zbor »Ljubljanskega mestnega središča STM«. Pričetek ob 17.30 v Akademskem kolegiju. Ob 16.30 pa je kurz iz alkoholnega vprašanja za nižješolce. Udeležba k občnemu zboru Je za vse člane in članice strogo obvezna. u— V društvu »Soča« predava danes v restavraciji »Ljubljanski dvor« naš rojak g. prof. M. Presl, nadzornik obrtnih šol, priznani strokovnjak o temi: Obrt, industrija in Slovenci. Predavanje bo zelo zanimivo in podučno, ne samo za strokovnjake, ampak tudi za vse, ki hočejo imeti vpogled v obrtno ta industrijsko gibanje v Sloveniji. Vabimo člane ta prijatelje društva k obilni udeležbi. Začetek predavanja ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost. u— Opozarjamo na današnjo (Sjaško predstavo Schillerjeve klasične drame »Kovarstvo ta ljubezen«, pri kateri sodelujejo ga Marija Vera, ga Medvedova, sna Debeljakova, ga Juvaaova ter gg. Skrbta-šek, Jan, Rogoz, Kralj. PoVhe. OsipovK, Kosič ta Sancta. Cene so znatno znižane. Začetek ob 15. uri popoldne. u— Seja o. L o. Zveze jugoslov. demokratske mladine se vrši danes ob 8. zvečer v prostorih Gaieva rilca št 2, L nadstr. Dolžnost odbornikov Je, da se séJe točno udeleže. Tajništvo ZDM. u— O Vaši Prihodi je pisala dunajska »Neue Frété Presse« že novembra leta 1922 sledeče.: Cehi nam pošiljajo vedno nove vi-jolinske talente. Kubelik je deloma utihni!, nai živi Vaša Prihoda. Mladi umetnik stoji pred nami in v trenotku objame s svojo igro vsakega človeka. Takoj, ko je vzel vijolino v svoje roke, smo čutili, da imamo pred seboj nekaj rzvanrednega. Njegova tehnika je očarujoča, toni čisti do največjih nijans. Posebno na g- struni je naravnost velikanski mojster. Njegove pasaže, dalje piçicato igra, flageoletni toni, akordi ta kromatlčno igranje, so brez vsake primere in nemogoče dostojnega opisa. Mimo trdimo, da je Vaša Pfihoda virtuoz največjega stila. Tako že leta 1922. Od tega časa pa do danes ima Vaša Pfihoda za seboj najsi-jajnejšo dobo in brezštevilne koncerte г nepopisnimi uspehi. Ljubljanski koncert se vrši v četrtek, dne 3. februarja in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. 3015 J. N, A. D. «JADRAN» VII. SLOVANSKI VEČER POD POKROVITELJSTVOM GE. DR. BALTICEVE. KALAFATOVI* CEVE. DR. TAVČARJEVE IN ČAST« NEGA DAMSKEGA. KOMITEJA. 12. IL 1927. TABOR. u— V nedeljo, dne 30. t. m. se vprizorl v slovenskem marijonetnem gledališču TKD Atene marijonetna igra Demetra Dworskya »V kraljestva palčkov« ali »Gašperjev junaški čin«. Dejanje se vrši na dvoru mo. gočnega carja in v bajnem kraljestvu palč-kov, poine-n zlata in dragih kamnov. Igra je za naše malčke zato tembolj privlačna, ker jih bo zopet pozdravi! dovtipni Ga-špeTček v glavni vlogi. Njegova zvitost ga pripelje v podzemne dežele palčkov kje,, najde izginulo carjevo hčerko, ki jo privede nazaj na dvor, dobi zato njeno roko ta pol kraljestva in tako porazi vse svoje nasprotnike. Pri tem mu pomagajo dobri palčki, ki žive v prekletstvu pod zemljo. Preostavi ob 15.—16И in 17,—Ј8.И Predprodaja vstopnic v nedeljo 30. t. m. dopoldne v mal| dvorani Narodnega doma od 10. do 12. Blagajna se otvori pol ure pred začetkom predstave. u— Črno-bela reduta 5. februarja ua Taboru. Iz nekaterih slučajev ponovnih reklamacij sklepamo, da so se nekatera vabila »izgubila«, t J. da niso prispela v roke na-slovljenca. Dovoljujemo si tem potom opozoriti, da se bo vršila pri blagajni stroga kontrola, tako da bo vsaka zloraba vabil izključena. Oflcijelen sprejem bo od 20.30 do 21. ure, sprevod mask točno ob 21.15; zato je želeti, da se zberejo maske polno številno najpozneje vsaj do 21. ure. — Za izvenljubljanske goste se na željo rezervirajo sobe. Tozadevno nai se dotični Izvolijo obrniti na naslov: Vladimir Saksida, Ljubljana, Selenburgova ulica 7/11, istotam pismene reklamacije za vabila. Lože ta bal konski sedeži se rezervirajo pri S. Sancinu Tavčarjeva ulica l/III dnevno od 11—15. Opozarjamo ponovno, da imajo dostop v spodnje prostore do polnoči samo gostje v predpisanih črno-bellh oblekah- Spodnji prostori so določeni samo za ples! — Odbor črno-bele redute. u— Svetovni kongres narodov. Včerajšnja vest, ki jo je prinesel naš list o kongresu vseh narodov sveta, se potrjuje. Za kongres je definitivno določena Ljubljana Vprašanje Je samo še, kje dobiti v Ljubljani za slavnostno zborovanje primemo dvorano, ki bo odgovarjala vsem zahtevam glede velikosti In komoditete. Izmed vseh ljubljanskih dvoran pride resno v poštev edino le največja in najmodernejša dvorana Sokola I. na Taboru. Uverjeni smo, da bodo vsi narodi, ki se udeležijo svetovnega kongresa, zadovoljni na Taboru in da se bodo tam za časa bivanja v LJubljani udob no počutili. Kakor čujemo, so pogajanja v teku ln se danes ugodno zaključilo. u— Na »Ples v narodnih nošah«, k) ga priredi »Ženski mestni odbor Jadranske Straže« prispejo tudi Črnogorci Ukrcali se bodo v Kotoru na parobrod »Domovina«. V Metkoviéu, Dubrovniku, Korčuli. Makarski, Splitu in Sibeniku se jim pridružijo udeleženci iz Dalmacije. Bosanci in Hercegovcl se pripeljejo preko Broda ta Zagreba. Srbi-janke, živeče v Beogradu, ki se udeležijo plesa (do sedaj prijavljenih 14) nam pošlje jo svoje noše naprej, da jHi lahko par dni poprej razstavimo. Kakor izvemo, se prirejajo letos po vsej Srbiji plesi v narodnih nošah. V Beogradu se vrši isti 4. marca ter se ga udeleži tudi večj. število Slovenk a— Internacionalna maškerada. Oodbeni odsek »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije« priredi 1. februarja v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani ta-temacijonalno maSkerado. Poleg drugih zabav je na sporedu srečolov z mnogimi !n lepimi dobitki. Najlepša maska dobi lepo nagrado, ki jo določi posebna komisija. Igra lastna godba na pihala. Začetek ob 19. uri. Vstopnina za osebo 10 Dta, v spremstvu dame 15 Din. u— Najmodernejše toalete ter vse za Iz-gotovitev !s'ih si lahko nreskrhite pri tvrd-ki P. Magdlč, Ljubljana, ki proti natančnemu naročilu tudi t>o Je šestkrat prerezala gori do komolca. Iz Celja e— Vera bi politika. Poročali smo, da je na dan volitev odklonil neki duhovnik zadnjo popoinico, češ da nima časa, ker se vršijo volitve. Da ne bo kdo oporekal ln zavijal, povemo danes, da se je ta slučaj dogodil v Teharjih pri Celju. Dotična ženica, Iti je obolela, je stara že nad 80 let in biva Osojnicah pri Teharjih. Ko dotični vaščan pri domačem duhovniku ni ničesar opravil, je šel v Celje k Jožeiincem, ki pa so mu odgovorili, da so preveč zaposleni z volitvami. Ko se je ponovno obrnil na teharskega gospoda, je ta rekel, da sedaj ne more iti. ker se volitve zaključujejo. Drugi dan je potem res prišel in rekel: »No mamca, ste me le počakali. Čeravno so me včeraj kleli, sem vendar prišel.« — Taka je ta zgodba o dobrih politikih in slabih božjih namestnikih. e— Kako jim rastejo glave. Celjska nem-škutarija Je postala v teh par dneh po volitvah silno ošabna ln samozavestna. Povsod. kjerkoli le morejo, povdarjajo svojo Jtevilčno moč. V pogovoru se je izrazil znani celjski pristni nemec g. Roje: »Acht Јаћте ham'a g'wart, bis wir zu Wort krnmna san« (Osem let smer čakali, da smo prišli do besede). to ta beseda, gospodje pri radikaliil In pri klerikaliji bo še marsikoga zelo bolela. Gospod Godnič, vsa ta nečedna koalicija le bila vaše delo in ste si s tem nakopali na glavr neminljivo sramoto e— Uklnjenje borz dela. Na vest pod tero naslovom nam borza deia v Celju poroča, da nI prizadeta radi ukinitve državnih bor« dela v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Celi-sko borzo dela vzdržuje Delavska zbornica s sifttvencijo mestne in okoliške občine, vsled Cesar Je obstoj te borze dela vsaj do nadaljneza zagotovljen. e— Kako ste smešni. Celjski nemški listič posveča skoro vso zadnjo številko samostojni demokratski stranki. Najnovejši prijatelj to sodrug celjskih pklero-radikalov skuša v potu svojega obraza dokazati, da je bila SDS pri zadnjih oblastnih volitvah v Celju »htoweggefegt«. Za to je že dobil ifckcijo od »Slovenca«, ki mora priznati, da « naroetao-napredni blok v Sloveniji pota-stel to ga ie smatrati odslej zopet kot no-sitelja napredne misli v Sloveniji. Stcer pa, zakaj potem toliko besed in črnila, ako je v Celju m mariborski oblasti tako brezpomemben. Garantiramo pa. da ga bodo razni nemški šovinisti v bodoče še bolj obCu-tiil. Lažnjivega kljukca sta zajahala tudi dr. Gorlčao In Cestnik. V svoji zahvali na volilce trdita, da so celjski narodni volilci »porazno« propadli Ponosni smo na svojih 487 glasov, ker so iz narodno neomadeže-vanlh rok zavedno naprednih volilcev. Celj ski klerikalci, radikali m Nemci so pa kot stranke zase brezpomembni, da si niso več upali stopiti na volišče pod lastnimi prapori, ampak so jih morali oviti s čmo-rdeče-žoltim trakom. Celjski Nemci se že sedaj ponašajo, da ie nad polovico oddanih gla sov njihovih. Kdor ve, kako je bilo . v Ce lju pred vojno, da sta bili dve tretjini celj skega prebivalstva okuženi od svojih nemških gospodarjev, ta bo znal ceniti visoko poraslo število narodnih volilcev ta tudi onih 91 socialističnih kroglic, med katerimi to pot nI bilo niti enega nemškega volilca. Narodna misel v Celju je nepremagljiva to naj se sklepajo še tako izdajalski kompromisi. Madež pa, ki je bil prizadejan Celju pri zadnjih volitvah, bo kmalu zopet izbrisan. Za to nam služi kot vzgled naša bela Ljubljana. e— Javna oeliska mestna knjižnica. V pritliCnl sobi mestnega magistrata na des no je že postavljen inventar za Javno mestno ljudsko knjižnico v Celja Ker ima že precej knjig od Ženskega društva na razpolago ln ie mestna občina postavila v proračun za i. 1936-27 primeren znesek, bo knjižnica, kakor se nam poroča, otvorjena le 15. iebruaria. e— Predavanje Češkoslovaške lige v Ce-liu. V Četrtek, dne 27. t. m. Je predaval v trgovski šoli s pomoCio skloptičnih slik g. prof. Orožen o češki umetnosti. V kratkem uvodu o razvolu češke umetnosti je pov-darjal zlasti njen značaj, ki se izraža v čustvenosti ln realnosti, t. i. v dveh splošnih lastnostih Češkega naroda Predočil je nato občinstvu 42 skioptlčnlh slik raznih znanih čeških umetnikov kiparjev Občinstvo. ki je obstojalo po veliki večini iz mladine, Je z velikim zanimanjem sledilo predavanju. Ob koncu se je predsednik celjske Češkoslovaške lige g. župan dr. Juro Hra-šovec v imenu občinstva zahvalil za lep užitek, ki ga le nudilo to poučno predavanje. e— Sokolska plesna Sola v Cello priredi svoj zaključni plesni večer v soboto, dne 6. februaria v gornjih prostorih Narodnega doma. Plesne vaje Je marljivo vodil g. Ljubo Čeme iz Llubljane. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi aa zaključni venček, posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Iz Kranja r— Posestno gibanje. Gospa Bidovôeva je prodala g. Mat Koklu, trgovcu s manu» fakturo, enonadstropno hišo v Prešernovi ulici, za 246.250 Din. V tej hiši je umrl naš veliki pesnik dr. France Prešeren in je vzidana na njej tudi spominska plošča, k; jo je postavila Narodna Čitalnica. r_ Skozi pokrajino Laotov. V ponde» Ijek, dne 31. t. m. ob 20JO bo predaval v Narodnem domu znani raziskovalec inž, Ferdo Lupša o svojih ekspedicijah, doživ« ijajih in lovih v Zapadni Indiji, kamor ga jc poslala avstrijska vlada v študijske evr» he pred vojno. Predavanje bo izredno za» nimivo in izpopolnjeno s skioptičnimi sli» kami. — Istega dne ob 16.30 bo predaval inž. Lupša izključno za mladino, nakar se epozarjajo šolska vodstva v mestu in oko» lici. r— Gibanje srednješolske mladine. Da« nes, dne 29. t. m. ob 16. uri ter v soboto 5. februarja in nedeljo 6. februarja vpri« zore dijaki državne gimnazije pod okri» Ijem Pomladka Rdečega križa Gogol jevo komedijo «Revizor», in sicer v gledališki dvorani Narodnega doma. Ker je čisti do» Liček določen za Dijaško kuhinjo, smo pre pričani, da bo občinstvo napolnilo dvora» no do zadnjega kotička. Sport Gospodarstvo Iz Trbovelj t— Občni zbor Sokola v Trbovljah se bo vršil v nedeljo 30 t. m. ob 2. popol» dne v Sokolskena domu. Člani naj se ga korporativno udeleže. t— Načrt zakona o starostnem zavaro« vanju. Poročilo o načrtu zakona o starost» nem zavarovanju izpopolnjujemo v toliko, da se ima podaljšati članska doba od do» sedanjih 30 let na 35 let in ne 45 let, ka» kor je bilo pomotoma objavljeno. Če Bra» tovska skladnica ne bi mogla kriti izdat» kov, se bodo upokojitve na podlagi član» ske dobe sploh ukinile in se bodo izvrše» vale le na podlagi delanezmožnosti. Če Bratovska skladnica tudi na ta način ne fco mogla kriti izdatkov, se bo zvišala član» ska doba do največ 40 let. Kakor hitro se zviša članska doba. se zvišajo tudi pri» epevki v pokojninsko blagajno, ki znašajo stdaj 5 odst. od kategorijskega zaslužka, za 0.4 odst. za vsako povišano leto. Za 40 let bi se plačevalo namesto sedanjih 5 od« stotkov dva procenta več. V istem razmer« ju bi se znižale tudi pokojnine, likvidne in r.adeje aktivnih članov. Če se bo zvišala članska doba na 40 let, se bo 80 odst po» kojnina računala šele s tem številom let. Onim, ki so bili upokojeni s 30ieti, bi se pokojnine znižale v razmerju z zvišanjem članske dobe. Tako bi ti dobivali namesto 80 odst. pokojnino le 60 odst t— Člansko zborovanje ZS V Jutri v ne» deljo. se bo vršilo ob 4. popoldne pri Prav« diču na Vodah člansko zborovanje po» družnice Zveze slov voiakov Na dnev» nem redu je ustanovitev podpornega fon» da za one. ki žive v pomanjkanju. „(Jon Raster" Kalina je ime katero Vam iamči za najboljšo kakovost holandskeua kakao-a. 4 „Divji lovec" na ptujskem odru Ta Ftažgarjeva narodna igra se peča z razmerami na kmetih za časa avstrijeke vojne v Lombardlji- Preveč hlasta po afektih Vse polno je pretepov, kreganja, kričanja, pokanja ... Vse to se je napravilo temperamentno — prej preveč nego premalo. Kljub dobri igri divjega lovca (Kaukier) in Majde (Gabri jelčičeva) je prav učinkoval šele župan (Bratina), ko je resno zblaznel. St oprav potem sta Se Z uspehom uveljavila tudi Ivan in Majda, dočim ju je do takral zalemnje-valo preobilo dejanje igre. V obče pa je naš oder premajhen, preveč je zunanjosti, za oči in ušesa, malo ostane za dušo in srce- To dajemo v odgovor gledalcem, ki eo dejali: «To je del žalostne zgodovine, zakaj nas nič ne gane?!» Igralci so bili prav pridni, kar se je videlo tudi v skupinskih nastopili. Sce-nerija zadnjega dejanja je bila preblizu publiki. Simpatična to ljubezniva igra Tončka (prof. Gorše) po značaju Krjavljevega sorodnika — je humoristično ožarjala težko atmosfero golgotske epizode naše preteklosti. Dr G. Drsalne tekme v Ljubljani Jutri, 30. t. m. drlavno prvenstvo v umet, nem drsanju. Tekma v umetnem drsanju za prvenstvo države, ki je bila valed nepovoljnega vre» mena že dvakrat odpovedana, se vrši se« daj jutri, 30. t. m. ob 8.30 uri na šport« nem drsališču SK Ilirije. Sporedno s tek» movanjem za državno prvenstvo se vrši tekma druge sentorske skupine z nekoliko lažjim programom. Za državno prvenstvo starta po dosedanjih prijavah četvorica: inž. Bloudck, Kavšek, Schwab in Vodišek. Konkurenca za prvo mesto bo sigurno ja» ko ostra; za favorita velja sicer mž. Blou» dek, ki je absolviral svoj zadnji trening skupaj z VodUkom na Dunaju. V drugi skupini bodo startali Avčin, Wisjak, Blei« weis in Dovgan. Jutrišnji program je: ob 8.30 obvezni li» ki seniorjev. ob 10. obvezni liki za prven» stvo, ob 11 JO prosto drsanje obeh skupin. Gledalcem proži poseben užitek prosto dr» sanje, kjer prideio popolnoma do izraza individualne zmožnosti posameznih tek» n:ovakev. Izven programa izvaja prosto drsanie dvojica gospodična Urbančičeva» I' Schwab. Pri tekmi sodeluje godba. V večernih urah se vrši na prostoru SK Ili» rije maakerada na ledu. Mladinski tekmi za moški in ženski na« raščaj se vršita ob ugodnem vremenu na oraznik 2 februaria ob 8 uri zjutraj. V nedeljo 6. februarja se vršijo na dr* sallšču SK Iliri ie tri tekme: peto tekmo» vanje za prehodno darilo dr. G. Fuchsa, tekma dam in tekma juniorjev. Za dam« sko tekmo je prijavljen interesanten gost mednarodne kvalitete, ga. Gizela Kadrnka iz Zagreba, še ravnokar znana dunajska drsalka. Zimski st>ort v Bohinju Odkar so smučarji prenesli svoj sedež v Kranjsko goro, je minula ona živahnost, ki je dajala poprej v zimskem času Bohi» cju veselo razpoloženje. Radi tega se pa ne sme trditi, da ni v Bohinju ugodnega terena za smuko. Vsak lahko pride v obil« ni meri na svoj račun. Mesto opuščenega senkališ£a v Bohinjski Bistrici se je na» pravilo novega med hotelom Sv. Janez in vik) Stohr. Dolžina 350 m je ravno primer» na. Vse bolj romantično pa je tu med kri» stalno bleščečimi smrekami, nego na pro» stem. Poleg sankališča ne zmanjka zabave na zamrznjenem jezeru, kegljanje, drsa» nje Od tu je po ledu najkrajša pot do ho« tele «Zlatoroa» peš ali z drsalkami ali pa z jadernico, ki te hitro kot blisk popelje onkraj jezera. V hotelih Sv. Janez in Zla« torog se dobi za nizko ceno hrano in pre« nočišče. Na razpolago so kurjene sobe, klavir in radio. Čuvajte se španske bolezni! Kot obrambno sigurno sredstvo proti gripi se uporablja neštetokrat z najboljšim uspehom preizkušene ANG1NOL TABLETE „MEDICA" Dobivajo se v vsaki lekarni. Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani, 27. januarja 1927. Višina barometra 308.8 ш Kraj opazovanja Ljub'jana dvorec i 'i Cas č i. ët Smer vetra l2 g s ir brzina - 1 « a o H metrih / r 74 o -1-4 74 NE 2 9 s. 7 '4-6 -1-4 74 NNW 1J lu 14. 77.3-9 1 0 69 SW 2 7 21. 774 1 —0'» 76 NNW 0J 9 4 775 3 -50 92 W 3 7 S. 774*8 00 -1 ENE 1J 10 8. 774-7 -40 9. mirno 4 8. 7740 -40 У0 mirno 10 4 7/3- -50 91 mirno lu / 65-4 70 37 E 1.5 0 7678 40 66 NE 7 1 7 /71 9 1 0 - W 5 2 Vrsta padavine ob оршотшј« v mm do 7. ur« megla megleno Maribor ... Zagreb . « • Beograd . • . Sarajevo , , . Sk->plje . . . Dubrovnik . . S.,ilt .... I 767 8 4 0 66 NE 7 1 morje «meno Praha . . . Solnce vzhaja 7-25. zahaja 17.1; luna vzhaja ob 3.3, zahaja ob 12.3-Najvišja temperatura danes v Ljubljani 1.6 C. najnižja — 1.6 G Povprečni barometer jt danes v Ljubljani višji za 0.4 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za soboto: Na severu in vzhodu Alp najbrže bolj toplo. toda ne mnogo oblačno. V južnih Alpah še slana; jasno in megleno. Tržaška vremenska napoved sa soboto: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo. Temperatura od 3 do 8 stopinj. Morje mirno. Л5К Primorje (Nogom. sekcija). Da« nes, v soboto, ob 18.30 sestanek vseh mo» štev v gostilni Kačič. Dunajska ccsta. Dnevni red: Bodoča sezona. V nedeljo ob U naj bodo v Isti gostilni radi fotografi» ranja sledeči igralci: Pečnik, Zemljak, Če» bchin, Privšek. Uršič in oni, ki še nimajo slik. — Načelnik. SK Ilirija (Ženska sekcija). Danes zve» čer ob 18. trening I. skupine v telovadnici Točna in polnošteviina udeležba za vse. K L skupini spada tudi Pevalekova, kar ;e v zadnji objavi pomotoma izostalo. Raz« pored treningov za prihodnji teden se ob» javi v torek — Načelnik. Maskerada na ledu. Z ' Ijsko ma» skerado na ledu bo dana p ,. ,;a vsem dr» salcem, da prežive par veselih uric v prosti zimski naravi ob sviranju izvrstne Slogine g« dbe. Ta za našo mlajšo generacijo po« vsem nova prireditev vzbuja v vseh kro» gih Ljubljane ogromno zanimanje. Sodeč po tem izrednem zanimanju in po pripra» vab za to maskerado je pričakovati, da doseže ogromen uspeh ter da se udomači slično kakor po drugih velikih mestih, tu» di pri nas. Maskerada obeta jako pestro sliko, tako v pogledu dekoriranja prosto» ra, kakor glede mask samih. Pričetek ma» skerade ob 18. uri. Ob 19. uri »prevod ta ocena mask po v to svrho določeni juryji Po sporedu in oceni razdelitev nagrad Ob 20. uri detnaskiranje. Da se pripravi čim» boljša ledena ploskev ostane drsališče da* nes ves dan zaprto. Vstopnina enotna za drsalce in nedrsalce. Za smučarski izlet na Pohorje je do» ioljena polovična vožnja z vseh postaj. Vsi udeleženci prejmejo potrdilo za pol o» vično vožnjo v Mariborski koči. oni pa, ki gredo na Falo. naj si vzamejo potrdilo v Liubljani pri tvrdki Goreč. Za opoldan» ske izletnike iz Ljubljane bo pripravljen poseben vagon, v Hočah pa bo pričakoval izletnike član Mariborskega planinskega društva, ki bo vodil skupino do Maribor« ske koče. Druga skupina odide iz Ljub» ljane ob 5JO popoldne. Prenočišč je pre» skrbljeoo dovolj Pav rs tek onih izletni» kov, ki ostanejo le en dan je z zadnjim večernim vlakom ob 11. uri, ki pride v Ljubljano ob 3. zjutraj. Za polovično vož» njo velja običajni predpis, da kupi vsakdo karto za tja in se z isto vrača. Smučarji, pohitite vsi na Pohorje — JZSS. Turlstcvski khib Skala poziva vse čl a» ne smučarje, da se sigurno udeleže sestan» ka glede tekme, ki se vrši dne 31. t. m. v klubovem lokalu ob 8. uri zvečer. TKD Atena opozarja začetnike v te» niau, ki se hočejo nelenirano vaditi v te« oiau za letno sezijo. da ima na svojem za» prtem zimskem prostoru še nekaj prostih ur. Pojasnila v ort. zavodu v Mladiki pri g. Baltezarju dnevno od 9J0 — 1030. 152 SK Ilirija tLahkoatletska sekcija). Ju« tri, v nedeljo 30. t. m. ob 10J0 trening v cross»country. Start m cilj: garderoba na drsališču. Poživljajo se: Gabrlček. Hlad» nik, Ogrin, Režek Boris, Roth. Senčar, Zuc cato. Trening se bo vršil vsako nedeljo ob označenem času. V prehudem mrazu od» pade trening. Nadalje se bo vršil redni tre» ning vsako sredo od 18. do 19J0 v klubo» vem lokalu in ob nedeliah od 3. ure dalje. Prvi trening jutri v nedeljo ob 3. »ri. Va» bijo se vsi atleti. — Načelnik. Drsališče SK Ilirije ostane danes vsled priprav" za jutrišnjo tekmovanje za držav» ro prvenstvo in za maskerado najbrže cel dan zatvorjeno, da se izboljša in utrdi le» dena ploskev. Državno prvenstvo v umetnem drsa• nju. (Službeno i* JZSS.) Danes, v soboto ob 18J0 v kavarni «Evropa» sestanek ju» rvje za jutrišnjo tekmo. Gg. dr. Miihleisen Hofbauer. Golob, Juvanc, Betetto, arh. Kregar in Wisjak, ki tvorijo iuryjo. se prosi sigurne udeležbe. — JZSS. Po zaključku letošnjega prvega sejma kožuhovine Vsako leto bolj ee kaže, kako zelo vaiai so za naše gospodarstvo sejmi kožuhovine v Ljubljani, ki jih prirejata uprava Ljubljanskega velesejma in Lovska »druga. Detajlni sejmi kožuhovine so bili običajni ie pred davnimi leti in kupci, ki poznajo kakovost naše kožuhovine, prihajajo te mnogo let v Ljubljano. Ko se je običajno mnogo dragocenega blaga prodajala pod ceno, sta omenjeni instituciji prevzeli vodstvo prodaje naše kožuhovine. Organizacija nabave in prodaje kož se je vedno bolj izpopolnjevala ta zadnji sejem je uspel tako, kakor so si mogli to želeti organizatorji: dosegli so cene, ki so ree odgovarjale vrednosti blaga. Le žal, da ni bilo več blaga; mnogi omahljivci, ki niso zaupali vodstvu sejma, so prodali blago pod roko, s tem deloma skvarili prodajo, sami sebi pe seveda napravili največjo škodo. Kakor smo že omenili v prvem poročilu o letošnjem sejmu kožuhovine, so nekateri prodali do 80 % pod ceno. Sedanji, za skupno prodajo izredno uspeli, za prodajalce pod roko pa baš tako neugodni sejem naj bo opozorilo vsem onim, ki so utrpeli radi svoje nezaupljivosti škodo, da je le v slogi ta v skupnem delovanju moč ta napredek. Pri tej orillki naj omenimo Se tiste, ki eo sami nesli kože divjačine v Avstrijo ta Italijo. Imeli so ргесејбпје stroške, a dosegli so za najlepše kože nižje cene, kakor bi jih bili v Ljubljani pri skupni prodaji za drugovrstno blago. Na dražbo je bilo poslanih 193 partij raznih kož, kupcev ie luzemetva ta inozemstva je bilo okrog 40. Kože so bile po večini dosti lepe, toda takih, kakor smo jih videli nekaj lansko leto, žal, ni bilo. Baje so šle že pred sejmom preko meje, nekaj pa jih še čaka; upajmo, ia bodo dičile naš prihodnji sejem. Glede pripreme so bile kože bolj v redu kakor v prejšnjih letih, toda manjka še mnogo do popolnosti. 80 partij je bilo prav dobrih ta dobrih, ostale partije pa so bile manj vredne po kakovosti in po pripremi. Ocenjene so bile tako-le: popolnoma dobre za cele» malo slabše s •%, nadaljne s % in pa Skartno blago je doseglo osmiuko vrednosti. Pri lisdcah so bile kot Ia (prvovrstne) označene brezhibne lisice iz planinskih krajev, kot Ha ali % pa lisice iz ravnin, seveda zimske in lepo pripremljene. Razdeljene so bile: Ia 44.5 %, % 15 %, Ha ali % 19.5 %, lila ali V, 14J %; škartnih pa je bilo 6.5 %. Cena je variirala od 208 do 392 Din. Izvor Bosna in Slovenija. Kun belic ie bilo malo, a eo bile po večini lepe: Ia 60 "%, % 20 % in Ha 30 %. Cene so bile od 780 do 930 Din. Kun zlatic je bilo nekaj več. Najlepše so bile prodane pod roko za res prav žalostno ceno v primeri z onimi podanimi pri skupni dražbi. Ia je bilo 57 %. У, 75, lia ali <4 18 %, lila 7-5 %, škartnih 10 %; cene od 1056 do 1218 Din. Vidre, samo dve partiji; od teh Ia 50 %, Ha 33 %, škartiranih 17 %; cene od 420 do 528 Din. Dihur,ii: 8 partij z Gorenjskega in iz Hrvatske. Blago nič prida. Ia 15 %, lia 25 %, IIIa 15 % ta 45 % škarte. Cene 180 Dta. Divje mačke: 2 partiji; vse Ia; cena 100 Din. Veveric je bilo precej, po večini v večjih partijah, žal, preveč poletnih. Ia 56 %, Ha 3J %, IHa 26 %, škartnih 145 %. Največ iz Štajerske. Cene visoke, 23 do 35 Din. Polhov sorazmerno malo, ker so jih največ prodali pod roko. Ia 30 %. Ha 70%; cena 6.40 Din. Krtov malo; cena 5 Dta. Domače mačke niso dosegle posebno ugodno ceno; izdražili so jih po 5.50 Dta. Divjih zajcev'je bilo precej in so bili prav dobro prodani; 41 partij; od teh Ia 60 %, lia 19 %, IIIa 20 %, škartnih 1 %. Cena 25.10 Din. Domače zajce so prodali po 7 JO Dta. Jazbecev je bilo 14 partij, nekaj precej lepih: Ia 52 %. Ha 28 %. IIIa 10 %, škartnih 10 %; cena 52 Din. Divjih koz je bilo malo; cena za zimske kože 43 Din. Srne poletne 30 Din, zimske 19 Din. Pi srnah imajo večjo vrednost poletne kože, ker jih rabijo za irliovino. Volčje ta šakalje kože so poslali iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije; volkove so prodali po 150 Dta, šakale pa od 90 do 100 Dta. Dve partiji jelenjih kož je bilo prodanih od 150 do 200 Dta po velikosti. Najslabše so bile pripremljene polšje kožice katerih pride mnogo na trg. Naši podeželani polagajo premalo važnosti na sušenje in shranjevanje; nezadovoljni so pa, ko jih slabo prodajo. Mnogo poljšjih kož se pokvari ta eo brez vrednosti za kupčijo. Veverice bi morali lovci streljati pozimi namesto poleti. Sicer jih je pozimi manj in se tudi težje dobe, ali v cenah je velika razlika, ki gotovo poplača trud. V splošnem so se cene kožuhovini v primeri z lanskimi znatno dvignile, posebno pri kunah zlaticah, ki so bile lansko leto prodane po 864 Din. letos pa po 1200 Dta in še čez. Nazadovali v cenah so neznatno jazbeci. Ta dobro uspeli sejem naj bo v pouk in bodrilo tudi tistim, ki so prodajali na svojo roko, kvarili skupne cene ta dosegli nepo-voljne uspehe. Treba bo skrbeti tudi za drugi letošnji sejem kožuhovine, ki bo sredi marca. Kdor ima kaj kož divjačine, naj ie sedaj pripravi in poSlje iste v skupno prodajo na Ljubljanski sejem, ki je edini točno informiran o naraščanju in padanju cen ter ima v zvezi z Lovsko zadrugo namen, po-speôevati nnSe koiuhovinarstvo bree lastnega dobička. Dunajski živinski ««jem (27. t. m.) Goveda: Dogon 246 komadov. Cene (nespremenjene) za kg žive teže: voli 0.90 - 1-55, biki 0.85 — 1J5, krave 0-80 - 1.25, slaba živina 0.45 — 0J0 Šilinga. — Svinje: Dogon 1859 komadov. Napram glavnemu sejmu so se pocenile mesne svinje sa 5 do 10 gro-šev pri kg. Debele svinje nespremenjene. Саде za kg žive teže: шеше »vmje 1J0 do 2JO, debele 1.70 — 2 šilinga. _ žalostne številke * našem gospodarstvu. Lanskega leta se je otvorilo v naši državi preko 1000 konkurzov in je bilo izvršeno okrog 500 likvidacij. V enem samem letu je torej propadlo okrog 1500 aktivnih gospodarskih edinic. K tem žalostnim številkam je v veliki meri prispevala Slovenija, kjer se v zadnjem času »ilno množe tudi dražbe nepremičnin. Takšno žalostno stanje bi končno ie moralo dvigniti iz ravnotežja odgovorne krmilarje našega gospodarstva. Dočim se v drugih državah spričo enakega stanja z vso resnostjo bavijo г reševanjem gospodarstva, se pri nas tratijo sile z neprestanimi vladnimi krizami. = Naša trgovinska mornarica. Direkcija pomorskega prometa je izdala statistiko naše celokupne trgovinske mornarice po stanju koncem L 1925. Imeli smo takrat 147 paro-brodov s 97.597 tonami in z moštvom 1836 oeeb (brez kuharjev, sobarjev in natakarjev). Skupno je bilo plovnih objektov ta ribiških ladij 10.886 s 127.260 toaami m z moštvom 27.886 oseb. Od takrat pa doslej se je naša trgovinska mornarica seveda ie nekoliko pomnožila. = Učni tečaji na kmetijski Šoli na Grmu. V tekočem ta nastopnih mesecih bo priredila kmetijska šola na Grmu več eno- ta dvodnevnih tečajev, namenjenih zlasti kmet-akim mladeničem ta gospodarjem, ta sicer; kletarski tečaj 81. t. m7 vrt nareki tečaj 8 ta 4. februarja, poljedelski tečaj (zlasti gn> ienje, seme, rastlinski škodljivci in bolezni) 14. in 15 februarja, sadjarski tečaj 25. ta 26 februarja. Živinorejsko - mlekarski in čebelarski tečaj se bosta vršila v mesecu mar cu, tečaj za pridelovanje krme pa dva dni v mesecu maju. Poučevalo se bo teoretično ta praktično. Za vsak tečaj se eprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno prenočišče iu hrano. Prijavili se je po dopianici na ravnateljstvo šole, in sicer za kletarski In vrt-nareki tečaj takoj, za poljedelski in sadjarski tečaj pa do 5. iebruarja. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. februarja ponudbe za dobavo 500 kg firneia, sa dobavo 900 signalnih šip raznih barv, za dobavo 500 kg serafita ter za dobavo 10 ton kovaškega premoga. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 29. t. m. pri tatendanturi komande Savske divizijeke oblasti v Zagrebu glede dobave 150.000 kg ovsa; 16. februarja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje vezanja knjig; 21. februarja pri komandi mariborskega vojnega okroga v Mariboru ta pri komandi mesta v Ptuju, 22. februarja pri komandi celjskega vojnega okroga v Celju in pri komandi mesta v Slov. Bistrici, 23. februarja pa pri tatendanturi Dravske divizi.iske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. aprila do konca septembra t. L, 22. februarja pri direkciji državnih železnic v Subotici giede dobave sanitetnega materijala. Predmetni oglaei »o v Zbornici za trgovino, obrt ta industrijo v Ljubljani na vpogled. Tržna poročila Novosadsba blagovna bona (28. t. m.) Pšenica: baška, 71 kg, 2 %, 1 vagon 297Л0; baška, 78 kg, 2 %, 4 vagoni 805 do 807; baSka, 76 kg, 8 vagoni 310. Turšči-ca: baška, 9 vagonov 153 — 157JO; baSka, 80 vagonov 162: baška, februar, Ruma, 4 vagoni 165; baška. bela, 8—4 %, 1J vagona 150; gre maka, sušena, 1J vagona 165. — Moka: baška. «0g>, 1 vagon 480; baška, eOg», 4 vagoni 450 — 460; baška, <2», 4 vagoni 410; baška. <5», 1 vagon 865; baika, c8», 5 vagonov 300. Tendenca stanovitna. Donajska borza za kmetijske produkte (27. t m.) Tendenca daiie čvrsta. Uradno sta se povišali notici tnrščice ta češkoslovaškega ovsa za 25 gro8ev. Notirajo v Šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 кг: pšeniea: domačn 40.75 do 41.25, Tisa (79 - 80 kg) 46.50 - 47.50; rž: 34.50 _ 87; turščica: 25 — 26; oves: domači 27 — 27.25. Borze 88. janoarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 82 — 83.50, Vojna škoda 854—0, zastavni ta komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 95" — 0. Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 80 — 0. Trbovlje 340 — 0, eksekutivna prodaja 340 do 340 (340), Vevče 120 — 0, Stavbna 55—65 šešir 104 — 0. — Blago: Zaključena dva vagona lesa. Tendenca za trame in deželne pridelke čvrsta. ZAGREB. Bančne vrednote nespremenjene. Pri industrijskih je bilo več zaključkov v Trbovljii in Sečerani Osiiek. Drava je čvrsta in je bila likvidirana po 500. Vojna škoda dalje čvrsta. Promet precej živahen. Promptna se je trgovala po 354 — 354.5 7.a marc se je- iskala po 332, za aprii pa po 335. — Dinar je bil v Curihu malo krepkejši. Nekoliko se je dvignila tudi Italija. Na zagrebški borzi so posamezne devize pokazovaie malo čvrstejšo tendenco m so porasle. Noti-rale so devize: Dunaj izplačilo 800—803, Berlin izplačilo 1349 6 - 1351.6, Burlimpe šta 995.5 — 998.5, Italija izplačilo 245.5 do 247.5. London izplačilo 275.8 — 276.6, New York fek 56.7 - 56.9. Pariz izplačilo 224.5 do 226.5, Pracra izplačilo 168.05 — 168.85. Švica izplačilo 1094 — 1097: e f e k I i : bančni: Eskomptna 105 - 105.5. Poljo 16 — 17. Kreditna Zagreb 106 - 110. Hipo 63 — 64. Jugo 102 — 103. Praštediona 947.5 — 960. Srpska 135 137, Liublianska kreditna zaključek 150. Narodna 4450 _ 0; industrijski: Dubrovačka zaključek 400. Slavonija 32—33. Trbovlje 352.5 - 354. Union 800 — 310. Vevče 125 - 0, šečerana Osijek 522 — 532.5, Drava zaključek 500. Strojne 0 — 100; dr-žavni: investicijsko 82.5 — 83. a?rarne 59.5 do 50. Vojna Skoda promptnu 353.5 — 354. marc 332 — 333, februar 329 — 330. ka*a 353.5 - 354.5. BBOGRAD. Devize: Dunaj 800 — 8ПЗ. Berlin 1348.20 - 1351.25. Budimpešta 995.8 do 998.8. Bukarešta 29.85 — 30.35. Italija 244.85 — 246.95, London 275.8 — 276.6, New York 56.7 - 56.9. Pariz 223.9 — 225.9, Pra-ga 168.05 — 168.85. Švica 1093.62 — 1096.32. CURIH. Beograd 9.1375. Berlin 123.12, New York 519.75. London 25.20 ta pet o«mmk Pariz 20.485. Milan 22.35. Praga 15.385. Budimpešta 90.90. Bukarešta 2.8125. Sofija 3.73. Dunaj 73.30, Varšava 59. TRST. Devize: Beoi-'rid 40 — 41.75, Dunaj 323 — 332. Praga 68J0 — 69, Pariz 91 do 91.75. London 112-20 _ 112.85. New York 23.10 — 23.80. Curih 443 — 450. Budimpešta 400 — 410, Bukarešta 12 _ 12.15: v a ! u-te: dinarji 40J50 — 41.50, -lolarii 22Л) do 23.20. DUNAJ. Devize: Beograd 12.445 do 12.485. Berlin 167.42 - 168.12, Budimpešta 123.75 - 124/17, Bukarešta 8.8225-3A425. Milan 30.41 _ 30.51, New York 707.65 do 710.15. Pariz 27.91 - 28.01. Praga 20.96 do 21.04. Sofifa 5.1025 - 5.1425, Varšava 78J6 do 79.4«. Čurih 186.28 — 186.78; valute: dinarji 12.42 — 12.48, dolarji 705.25—70925. Deviza Reorrad na ostalih bonah: v Pragi 59.175, v Berlinu 7.41, v Londonu (popoldne) 276, v New Yorlra (27. t m. po borzi) 1.78 in tri četrttafre. in Konfinirani Ferrero Dejstvo je, da se iašistovska Italija ne ozira na nobeno človečansko dostojanstvo ne napram tujini, še manj pa seveda napram lastnim državljanom. Mussolini se očividno drži načela: Za nami potop! In dela to, kar je v prid njemu samemu in njegovemu režimu. Javljajo iz Rima, da je znani italijanski zgodovinar Guglielmo Ferrero, sotrudnik ne le domačih italijanskih, temveč tudi najuglednejših inozemskih revij, prosil za potni list, ki bi njemu in ženi dovolil odhod v Ženevo, kjer je učenjak hotel prirediti niz predavanj o Evropi. Mussolini je Ferrerovo prošnjo zavrnil. Da pa atront še popolnejši, je istočasno izšel ukaz za strogo nadziranje Ferrera. Zgodovinarjevo hišo v Florenci straži nič manj ko petnajst detektivov, ki od zore do mraka in od mraka do dne vohajo in poizvedujejo, kdo obiskuje Ferrera. Na ta način je Ferrero konfiniran v lastni hiši. Seveda je izzvalo to obnašanje ia-šizma napram velikemu italijanskemu zgodovinarju v svetu največje ogorčenje, kajti Ferrero je znan kot objektiven znanstvenik, ki zavrača enostranski fanatizem te ali one struje ter motri in presoja življenje po zakonih, ki so fašizmu in njegovim nevednežem Po-tetnkinova vas zvestoba je bila kratka ln kmalu je našel nov predmet svoje ljubezni v osebi hčerke mestnega rabina. V Lvovu, kjer je živel nato, si je znal življenje tako spretno urediti, da je prejemal in vračal ljubezen treh žensk, ki so imele vsaka svoje stanovanje Način svojega življenja je sijajno uredil. Bil je zelo vesten in točen in vsaka izmed treh varanih dam je bila prepričana, da ima nenadomestljivega moža. Pustolovščin bi še sedaj znabiti ne bilo konec, da se ni zapletel v neka protislovja z rabinovo hčerko. Rabinec je zavohal nekaj v zraku, izkopal je na dan njegovo preteklost in ko je doznal za trojni zakon, je pustolovca naznanil oblastem. Obravnava je bila seveda senzacionalna. Vseh sedem žen je bilo pozvanih na pričevanje, vse pa so govorile v prilog obtožencu. Nobena ni pozabila na koncu izjaviti, da bi se čutila srečno, če bi imela Adonisa zopet za moža. Sodišče pa je bilo nekoliko drugačnega mnenja in kakor tudi se mu je zdelo lepo in prijetno, da je kar sedem žensk zaljubljenih v enega moškega je vendar zašilo pustolovca po paragrafih na dve leti ječe. Obtoženec je sprejel razsodbo z nekoliko kislim obrazom, prisegel pa je. da bo po dveh letih vsem sedmerim ženskam povrnil, kar so dobrega storile zanj, ter jih vnovič skušal osrečiti. Škof pred grmado Katoliška duhovščina in policija sta jedva ubranili poljskega škofa msgr. Morosova od srednjeveške smrti na grmadi. Morosov je bil prej pravoslaven škof in je bil član ruske cerkve. Pred kratkim pa je prestopil v rimskokatoliško cerkev, ki ga je za prestop nagradila s škofovskim naslovom. Ta prestop pa bi kmalu postal usoden za njegovo življenje. Pravoslavni verniki so zahtevali od Morosova, da prekliče svoje simpatije do katoliške cerkve in da se vrne v naročje pravo-slavja. od katerega je odpadel kakor heretik. Škof seveda ni hotel tega storiti in razdražena množica je v jezi nad njegovo preorijentacijo znosila na trg velikansko množino lesa, papirja in premoga Pripravila je grmado in je hotela škofa javno sežgati. kar bi se bilo tudi gotovo zgodilo da ni tega preprečila policija in Morosovi novi rim-sko-katoliški tovariši. Kaialec stolpne ure - Ivan de Justh, ki je jnnija 1926. na zasedanju Društva narodov oklofutal zastopnika Madžarske grofa Bethlena in bil 25. januarja v Že» nevi obsojen na 24 dni zapora. Mož s sedmimi ženami Nenavadna razprava se je vršila te dni pred varšavskimi sodniki. Na zatožni klopi je sedel lep 21 letni mož, ki se je moral zagovarjati radi bigamije. Ni mu bila namreč dovolj ena sama žena in tudi nc ena izposojena povrhu. ' Obtožnica mu očita, da je bil kar se- . demkrat poročen in da ga je vseh sedem žena enako vroče ljubilo. Lepi Adonis se je prvič ozrl za žensko v Lodzu. Spoznal je hčerko nekega bogatega zlatarja, ki se je na vrat ua nos zagledala vanj. Dasi so se roditelji upirali njeni zvezi, je vendar le znala doseči, da so naposled privolili v poroko. Seveda ni bilo mlademu možu do dekleta, temveč do bogate-dote. Po svatbi je možak še nekaj časa igral vlogo zaljubljenega moža. lepega dne ; pa je kar nenadoma odrinil v Varšavo. ; Zaman ie čakala ženica na ljubega i možička, ki se je potikal po plesih in ! zabavali, zapravil njeno doto in se se- j znanil z družino nekega bogatega tr- | govca. Ker je videl, da je bil trgovcu j simpatičen, je brž pograbil priliko in ; prosil za roko njegove mlade hčerke, j Od srca rad je trgovec privolil v zve- j zo. Dal je hčeri bogato doto. poslal i mladi par na poročno potovanje in ga odpremil z vsemi potrebnimi sredstvi. I Toda čim so bila sredstva izčrpana, je Adonis povedal svoji ženi. da mora po | poslovnih opravkih od doma in je od- i potoval v Lublin. Tu se je seznanil z mlado vdovo, hčerko bogatega veleposestnika. Vdove že vedo, zakaj je bolje imeti moža kakor biti brez njega, in tako je kmalu prišlo tudi do te zakonske zveze. Toda medeni tedni so bil zelo kratki. Čim je mož pregovoril ženo, da je prodala posestvo, katerega ji je poklonil oče, je zopet izginil ter ostavil ženo brez denarja in brez ljubezni. Njegovo naslednje zatočišče je bila Varšava. Tam se je imel izvrstno. Živel je po kabaretih, varijetejih. stavil je na konje in hazardiral, in ko je zabil denar do poslednje pare, ga je usoda zanesla v Rarusko. Sreča ga je zopet pogledala in ljubezen se mu je nasmehnila vnovič. Kar v galopu je naskočil in si osvojil srce in roko neke mlade ženske, ki je dobila za doto veliko hišo s posestvom ter ogromne inventarje. Tudi tu je umel stvar urediti tako. da je bilo vse skupaj kmalu prodano, nakar ie tudi to ženo zapustil. Seznanil se je nato z neko mlado modistko. kateri je izvabil prihranjeni denar, jo poročil in zooet zavrgel. Ko je bila tudi ta pustolovščina pri kraju, je začel zalezovati hčerko nekega lekarnarja. Tudi njo je premagal z zlagano ljubeznijo. Toda giljotina Kakor napet filmski prizor se čuje pripovedovanje milanskega urarja Mar, nara. Na milanski cerkvi «Duorno» se je pokvarila ura. Cerkovnik je poklical Marnara ter ga prosil, naj popravi pokvarjeno uro, ki ie imela za kazalo tako veliko odprtino, da je bilo skozi njo videti trg pred cerkvijo. Marnaro je prišel, začel popravljati ter se tako utrudil, da je bil potreben odmora. Ustavil je uro s pomočjo kljuke in da mu ne bi bilo dolg čas. je potisnil glavo skozi luknjo, ki mu je nudila krasen razgled na mesto. Z višine 60 metrov je motril ljudi in vrvež na ulicah. Tega užitka je bil deležen cele pol ure in ko mu je bilo gledanja dovolj, se je hotel vrniti na delo. Kako pa se je prestrašil, ko je videl, da se ie veliki kazalec, ki je stàl prej nad odprtino, premaknil in da je tvoril skupno z manjšim kazalcem nož viličaste oblike, ki mu je grozil odrezati glavo. Po-tipal je kljuko, o kateri je menil, da je ž njo ustavil uro. toda v svojo grozo je začutil, da ura teče naprej . . . Smrtni strah mu je prešinil ude. Umakniti se ni mogel in ker je veliki kazalec čimdalje bolj pritiskal proti malemu in ie bil v strahu za svoje življenje, je začel klicati na pomoč. Toda bil je previsoko, da bi ga mogli slišati ljudje. Ura je mirno tiktakala naprej in kazalec ga ie vedno bolj tiščal Ze je mislil, da mu bo pritisk velikega kazalca odrezal glavo, ko je kriknil in se onesvestil. Na vratu je že čutil bolečino, videl je kako se mu je :kri po-cedila iz rane. Toda k sreči je zaslišal v tem trenutku za seboi človeške gla- sove. Bili so turisti, ki so na vpitje naglo pritekli po stopnjicab, dvignili utež, premaknili kazalec in rešili radovednega urarja sigurne smrti Ločitev radi mršave žene V Haarlenu na Nizozemskem se je vršila interesantna obravnava za ločitev zakona zbog zelo neobičajnih okol-nosti. Tožbo za ločitev je vložil mož, ki je navajal, da ob tako mršavi in koščeni polovici" ne more več živeti. Njegova žena je brila pred par leti še čisto dostojna zakonska tovarišica, to se pravi, je bila takih oblik, da mož ni čutil proti njim odpora. Odkar pa je svet ponorel in so se ženske začele navduševati za vitko linijo, je stradala in izvajala gimnastične vaje ter v letu dni izgubila 15 kg na teži. Mož ne bi bil nič imel zoper to, če bi bila žena mršava po svoji naturi, to se pravi, če bi jo bil tako poročil; toda umetno dosežena koščenost ga prav nič ne mika in zato se je hoče otresti. Sodišče: je proglasilo salomonsko razsodbo. Izjavilo je, da se sicer zakon ne more presojati po kilogramih, toda priznalo je vendarle, da je žena kriva in je ugodilo moževi zahtevi po razvedbi braka. Najvišja stavba na svetu Osnutek velikanskega nebotičnika, ki ga nameravajo zgraditi v Newyorku. Imel bo 110 nadstropij ter bo višji od Eiifelovega stlpa v Parizu. Najlepša med najlepšimi Natečaj filmskega podjetja «Fana-met» je končan. Tudi v naših krajih je tekma za najlepšo krasotico dvignila mnogo prahu in razburila ljudi. Toda stvar je menda že pozabljena. Med vsemi filmskimi zvezdami, katere so izbrali Fanametovi agenti in ki se sestanejo v Berlinu, je najlepša Miss Polonia Zato je tudi verjetno, da bo ona odnesla prvo nagrado na Dunaju in v Berlinu. Čisto razumljivo je torej, da se o stvari mnogo govori v prizadetih krogih. Katera je najlepša med najlepšimi? Kateri bo podpisal Fanamet najdaljšo in najboljšo pogodbo? Mesec februar je blizu in v tem mesecu se bo odločila usoda najmlajše kandidatke za film. Kdor hodi v kino in ne zamudi nobene predstave, bo lahko na koncu povedal, če je ta lepota res takšna kakor jo opisujejo in opevajo, in če taka lepota učinkuje bo>lj na ulici ali na platnu. X Chopinove svečanosti v Varšavi. V Varšavi se vršijo ta mesec velike Chopi» nove svečanosti, katerih protektorat je prevzel sam predsednik poljske republike. V veliki dvorani varšavske filharmonije se vrši tudi mednarodna tekma pianistov, kjer tekmujejo za Chopinovo nagrado Poljaki in inozemci Svečanosti še vedno trajajo in o njih izidu bomo še poročali X Nova knjiga pisatelja Osendovtkega. Znani poljski pisatelj in geograf Osendov. ski, ki je imel spor s Sven Hedinom ter se je šele nedavno vrnil z novega potov a« nja po Afriki» pripravlja sedaj posebno knjigo o svoji afriški ekspediciji V tem delu namerava Osendovski odgovoriti na vprašanje: 1. Ali lahko vstopi črna rasa v veliko človeško občestvo kot enakopraven čian? 2. Ali je pravilna teza o enakosti človeških plemen? 3. Kake naloge ima ko» ionijalna politika belih ras med drugopol» timi narodi? Knjiga izide v 17 jezikih na. enkrat Razen tega pripravlja Osendovski velik roman z naslovom «Prišli bodo dru» gixs v katerem bo prikazal boj med nasto» pajočimi in izginjajočimi plemeni X Princ Karo/ in njegova žena. Pred par dnevi je dopotovala v Rapallo rumun« ska princesa Helena, bivša žena rumun» skega prestolonaslednika Karla, ki ae je moral odpovedati prestolu. Princesa je pri» peljala s seboj svojega 51etnega sina Mi» DANES! Smeh! Smeh! Smeh! Charlie Chaplin in Josepblne Bober «ELITNI KINO MATICA». hajla. Ker je pred dobrimi desetimi dnevi zapustil Pariz tudi rumunski princ Karo! in izginil neznano kam. se splošno sklepa, da je Sel naproti svoji bivši ženi. s katero sc- bo spravil in na ta način zopet prišel do pravic, ki so mu bile lani odvzete. Naš« onstran granic proizvodov, ne pa od njegovega zemljepis nega položaja, in da ima liška železnica v nasprotju z odnosnimi trditvami zelo omejen vpliv nanj. Za Splitom prihaja Sušak, ali, kakor pravi člankar, «tisti del reške luke. ki je Kraljevski gr id Bouchout pri Bruslja, kjer je umrla bivša cesarica Charlotte. Protislovenska politika reškega škofa Na Reki živi škof Sein, ki se zdi sam ua sebi prav mil in malo nevaren mož, a po informacijah, ki smo jih zadnji čas dobili o njem, ni tako nedolžen in nene» varen. Kakor poreško«puljskega škofa se je tudi njega prijela fašistična bolezen in misli, da mora začeti v cerkvi svojo raz« narodovalno politiko, da se s tem prikupi črnim srajcam in napravi nedvomno veli» ko uslugo Italiji Reška škofija je majhna. Ima samo šti» p dekanije. Te so: v Ilirski Bistrici, v Jel» šanah, v Voloskem in na Reki V tej mali škofiji je kljub temu, da ima Reka veliko italijanskega prebivalstva, velika ečina slovanskih vernikov in sicer nad 60 odstot» kov. Vsakdo bi pričakoval, da bo reški škof Sein kot cerkveni vladika tako pošten, da ho svojih 60 odst slovenskih in 40 odst. italijanskih vernikov vladal tako, da bo odgovarjalo mejam pravičnosti. Pa ni tako. V pretežno slovenski župniji je imenoval škof v kapitelj šest italijan» --.kih duhovnikov in niti enega Slovenca. Ako pomislimo, da ima kapitelj s Škofom vred edino pravico za nastavljanje in pre» meščanje duhovnikov in da je stolni ka» pitelj vodstvo škofije sploh, potem nam l>o jasno, da pomeni tako imenovanje iz» dajstvo višjega dušnega pastirja na 60 ' dstotkih svojih slovenskih vernikov( V bodoče smemo pričakovati, da bodo v duhovnijah reške škofije nameščeni itali» ianski duhovniki da ne bo zadosti pre» skrbljeno za slovenski duhovni naraščaj :n da bodo naši narodni duhovniki zati* rani na vse mogoče načine. V tej misli nas potrjuje še sledeče dej» stvo: Vlada je podarila reškemu škofu ne« ko poslopje za deški zavod. Ta zavod je — če se ne motimo — nekak početek de» škega semenišča. V njem je približna po» lovi ca Slovanov in polovica Italijanov. Še nedavno je imel ta zavod slovenske» ga prefekta Ta prefekt pa je zagrešil zlo« čm s tem- da je slovenskim gojencem za» voda prodal par slovenskih knjig. Bil je odpuščen na mestu, s pripombo, da dela v zavodu slovansko propagando. Še eno: Na Reki živi kakih 15 — 20 tisoč Hrvatov, ki se že dolgo časa trudijo, da bi imeli od nedeljah vsaj eno hrvatsko Drid'go. Do danes iim škof te pridige še ni dovolil. Že iz teh Dodatkov je iasno, da je reški škof navaden fašistični ekspo« nent in da razume pod katoličanstvom sa» mo Italijo! Za naše morie! Trst, 27. januarja. «tPiccolo della Sera» priobčuje članek s statistiko jugoslovenske pomorske plovbe ter izvaja iz nje zaključke, ki morajo po» glati rdečico sramu v obraz vsakemu Ju» goslovenu. «Piccolov» gospodarski člankar ugotav» lja, da je tonaža ladij, ki so v letu 1926. pristale v jugoslovenskih pristaniščih in odplule iz njih, znašala nekaj nad 1.673.000 ton, blagovni promet pa da je znašal 924 tisoč ton. Že tu pripominja «Piccolov» Člankar. da promet ni ravno pretirano velik, ali da bi vendarle mogel biti vznemirljiv za Italijo, če ne bi statistika izkazovala obenem tu« d; zelo razveseljivega dejstva, da je od vsevkupnega prometa 1.673.000 ton plulo nad 740.000 ton pod italijansko, a komaj 210.000 ton pod jugoslovensko zastavot ln pripominja dobesedno: «Kakor se vidi, tvore skoraj polovico prometa v jugoslovenskih pristaniščih na» še (italijanske) ladje, dočim jugoslovenske predstavljajo komaj nekaj nad eno osmi» no. Jugoslovenska trgovinska mornarica potemtakem doslej ne more delati vzne» mirjajoče konkurence naši. dasiravno se ne more Izključevati z gotovostjo, da bi jo mogla začeti delati v nepreoddaljenem času.» Po tej, kakor pravi, «zadovoljivi» ugoto« vitvi, nadaljuje, da je treba zabeležiti dru» go važno dejstvo, namreč da jugosloven« ski promet teži k osredotočenju v Splitu. Od 924.000 ton blagovnega prometa ga je imel Solit sam 750.092 ton. Ali takoj zopet ugotavlja, da se pokaže ta številka manj pomembna, če se ta promet pretrese bolj natančno, ker se je v Splitu samem izkr« calo samo 150 490 ton. vkrcalo pa 598.602 toni. Nekaj nad 50.000 ton je prišlo iz lastne crržave, oziroma drugih jugosloven« skih pristanišč in so potemtakem dvakrat zabeležene, ker so zabeležene tudi v pri» staniščih. iz katerih so dospele v Split, ter potemtakem uvoz iz inozemstva znaša samo 101.080 ton in od teh 60.000 ton pre« moga in 6600 žita. Drugega blaga se je uvozilo iz inozemstva torej samo nekaj pod 30.000 ton Izvoz je znašal 589.602 to» ni. od teh 55.450 ton v lastno državo ozi» roma druga jugoslovenska pristanišča, a 542.152 v inozemstvo. Ogromno večino te« ga izvoza tvori cement in sirovine zani, a vse ostalo z lesom vred komaj 49.000 tcn. «Piceolovemu» člankariu so te številke podlaga za ugotov'tev. da je «o^redotoče» nie ni-ometa v splitskem pristanišču samo nav'd-zno», češ- ker je ta promet odvisen predvsem od močnega izvoza krajevnih ravu to. ostal Jugoslaviji». Za to pristanišče pr da je njegov blagovni promet s 310.480 nami relativno znaten in morda večji nego splitski Potem prihaja Dubrovnik. Člankar se. veda piše «Ragusa» in pripominja: «to le; po dalmatinsko mesto, ki ga zaman skušajo pojugosloveniti z imenom Dubrovni, ka». Dubrovnik je imel 212.260 ton bla. govnega prometa, a za njim Sibenik 162000 Za ta štiri pristanišča: Split Sušak, Du. brovnik in Sibenik, pravi člankar, da шо.-rejo edina upati znatnejšega mednarodne; ga prometa, dasiravno razpolagajo z zelo omejenimi pristaniškimi napravami in nii majo hitrih in lahkih zvez z zaledjem. Vsa druga jugoslovenska pristanišče, «ki se zde zelo številna», pa so vsa le krajevnega pomena, ker pristajajo v njih le jadrnice in parniki obalne plovbe, in bodo tembolj izgubljala promet čim bolj se razširi že« lezniški obrat ob obali. In potem prihaja, io številke: Metkovič 84.000. Omiš 62.000, "Zelenika izpod 20.000. Senj še ne 14.000, Взкаг, «zelo dobro znan po junaškem či; nu D' Annunzijevem v času vojne», nekaj i,ad 13000, Bar nekaj izpod 12.000. Novi ia Kotor pa Ie po nekaj nad 5000 ton bla. govnega prometa. Manjših pristanišč član. kar ne omenja in zaključuje takole: «Promet jugoslovenskih pristanišč torej potemtakem dokazuje, da ima Italija pr» vcnsfvo tudi na vzhodni obali Jadrana, ker italijanske ladje tvore nad polovico prometa jugoslovenskih pristanišč, in da je to popolnoma naravno, ker Italija je ia bo morda vetrno tista država, ki izmenja, va največjo količino proizvodov z Jugo. slavijo. Naša dolžnost je torej, da si ohra; nimo to prvenstvo, kar (tu prihaja mazilo za prejšnje udarce!) moremo storiti, ne da bi škodovali sosednjemu narodu, ki bo. ko pomnoži svojo poljedelsko, rudokopno in industrijsko proizvodnjo, svoje prebivalstvo in življenske potrebe, potreboval veliko večjega izvoznega in uvoznega prometa, rego je sedanji, in bo mogel uporabljati za ta promet večje število parnikov. pri čemer pa bo v svojo lastno korist (?) pre, puščal Italiji po sili razmer isti odstotek, kakor ga ima sedaj in ga mora logično imeti tudi v bodoče Tako torej! Naj se jugoelovenski pomor ski izvoz in uvoz okrepi kakorkoli, polt» vica tega prometa mora «po sili razmer» ip «logično» ostati v italijanskih rokah! Da, parniki jugoslovenskih paroplovnih družb naj si iščejo zaslužka med Londo» nom in Newyorkom ter med Sidneyem iu Valparaisom, med jugoelovenskimi in ita. lijanskimi pristanišči pa bodo pluli itali« ianski parniki. Polovica vsega prometa v jugoslovenskih pristaniščih v italijanskih in samo ena osmina v jugoslovenskih ro» kah! Do tega zaključka prihajajo Italijani ni podlagi statistike o prometu jugosloven. skih pristanišč! Do kakih pa bodo prišli ti. sti naši merodami krogi, kateri imajo v svojih rokah bodočnost naše pomorske plovbe, našega pomorstva, našega morja, razvoja in prospeha naše države?! Ali bo« do kdaj spoznali, da je bodočnost Jugo» slavi ji na morju, na Jadranu?! p— Vpokojene učitelje potolažijo od časa do časa, da bo že bolje in da bodo uslišane njihove prošnje. Odposlancem fa« šistovske učiteljske organizacije sta oblju« bila Mussolini in Fedele, da se ugodi pred» loženi prošnji za ureditev pokojnin uči. teljem iz novih pokrajin, ki so bili vp— plače pod značko «Sjiretna 57» na oglasni oddelek «Jutra». 8357 Ključavničarja i&aoetojnega, sorejme takoj v trajno delo Leopold GroSe'j, Sp. Biïka, Vodnikova eesta 35. 2861 Kinooperaterja zanesljivega iu samskega sprejmem. Naslov v. oglas, oddelku «Jutra». 2630 Kravarja posteaeg«, zanesljivega in treznega, ki skrbi za red in snago, z dobrim spričevalom. išče, za takoj graščina Babbačh, pošta Trzin 2648 Inteligentno gdč. govorečo perfektno hrvatsko in nemško, ki. zas . oddajati dojenčke, sprejmem takoj k 71etni deklici In dojenčku. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod. šifro «Osljek». 2617 JOSEPHINE BAKER DANES! 4». w 6., ^ 8. ia 9» DANES! Najlepša kreolka sveta, za katero nori ves Pariz. — Hram fakirjev. — Živa postelja. — Trije hudičkl — Poljubčki pod zidom. — Med nebom in zemljo. — Živa pahljača. — Ples na ogledalo. — Ples na drevesu. — Ples z bananami. — FATOU-f ATOU Itd. Itd- Vse kliče: Josephine! Josephine! Joséphine! Tout pour JosepbJne! Za kratek čas, smeh in zabavo skrbi najboljši komik sveta, slavni CHAR LIE CHAPLINA PREMIJERA! Preskrbfte si pravočasno vstopnice! PREMIJERA! Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani, iei. 124 Žagarja sprejmem k veuecianhl ia cirkularki Zmožen naj bi Ml tudi sprejemanja in prodajanja lesa. Stanovanje ia hrana v hiši Nastopi lahko takoj. Ivan Orešnik, lesna trgovina, Trbovlje Иет 67 2616 Likarico kî je bila delj časa zaposlena v kaki likalnici ter je vešča vseja likanja, sprejmem takoj cb prosti hrani in plači 30 Din dnevno. — Ivana Božič, gladilnica — Zagreb, Petjinjska ulica 11 1613 10 tesarjev sprejmem v traino delo sa bukove prage. Naslov pove oglasni oddûlek «Jutra». 2766 Kontorista ali praktikanta snrejmem v pisarno večje trgovine na deželi. Italijanščine zmožni imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «St. 1000 V». 2768 Učenko s zadostno šolsko izobrazbo sprejme trgovina Šerbec, Stari trg 4. 2735 Manulakturista dobro Izurjenega tako} sprejme Ivan Ovikl v Ptfiiu 2703 fščeio Strojnik veiS pri Die.-el motorju tn vseh popravil, iiiče primerno službo — Sprejme tudi «lužho pisarniškega pomočnika. skladiščnika v elektr rrtjetju, ali gre kot sluga kakem zavoda, uradu ali banki. Govori slov., nem ško in italijansko Jako prikupna |a praktlSna osebnost. Ponudbe pod iifro «Inventar podjetja» na ogl oddelek «Jutra». 3563-a Trg. poslovodja s letnfni spričevali ter primemo kavcijo, sedaj že 1 leti v podružnici večje tvrd-ke, želi premeriti sluibo. Reflektira le aa prometen kraj aa deželi Cenjene ponudbe prosim na oglasa! oddelek «Jutra» pod iifro «Zvijanje prometa». 8770 Kontoristinja i dveletno prakso, vešča vseh pisarniških del. telo marljiva, liče služI« na deželi Event gre tudi aa blasrajničarko. Cenjene po-nadbe aa oglašal oddelek «Jatra» pod značko «Kon. " - " T», 86» Gospodična z znanjem slovenščine, nemščine in laščine, strojepisja ter vseb pisarniških del, Išče službo uradnice ea d»-lell. Ponudb« na oglasni oddelek «Juti» pod šifro «Vestna »4». 3634 Gospodična i večletno prakso, primerno predizobrazbo in dobrimi spričevali, išče službo kot blagajničarka v karšnikoli stroki. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Zanesljiva». 2769 Mladenič izredno praktičen, marljiv in priden, bi rad šel v kako pisarno sa pomočnika, slugo. vratarja, osebnega slugo ali kaj' sličnega. Simpatični mladenič govori slov., nemško in italijansko — Kdor si ga želi naj piše pod «Podjeten, udan. zvest» na oglasni oddelek «Jatra». 2563-s Kot gospodinja in vzgojiteljica bi Sla k ugledni 'ružinl »1! na posestvo, strokovno Is-obraiena, pridna in poštena gospa, velika prijateljica otrok, z najboljšimi pripo ročili Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Otrok 6». 2672 Mladenič vesten in marljiv, s nekaj izobrazbe, išče služho skia, dlščnika. sluge ali kaj sličnega. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2099 V nemščini daje inttrukcije gospodična. — Istotam na razpolago klavir za vaje Ponudbe na oglas, oddelek «Juta» pod šifro «10 Din». 2752 Vata za odeje 10—4U Din kg. odeje oo 153 Din naprej Boh» al št 13. 45 Potort Dramatična društva lašla je «Ilustrirana lepa maska» Učne metoda na podlagi številnih prodam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 8 Transmisija s konsolami naprodaj LJubljani, Papirol, WoHo ulica 8, dvorfeïe. «682 Registr. blagajno na štiri predale, ie rabljeno, proda trg. Piček, Ribnica, Dolenjsko. 3583 Pohištvo za spalnico in kuhinjo zelo ugodno prodam. Na ogled lahko tudi v nedeljo. Na-slov pove oglasni oddelek «Jutra». Î77Ï Spalnico skoro sovo, it trdega lesa, kuhinjsko opravo In razno pohištvo, fotografične aparate 8 X 12 ia 18 x iS ter več parov novih nsajatib dokolenle radi pomanjkanja prostora pooeni prodam. — Pojasnila daje H a 1 g a i, LJubljana VTÏ, Knezova ul. št. 19. 2748 Lepo masko prodam. Rimska eesta 10, pritličje, levo. £712 Kino • aparat znaœke Ertei-Werke. no», ugodno proda Drulkovič v Brežicah. ISIS Dvokoiesni voz prodam in posodim maske-radne obleke. — Krakovski nasSp 10. ÉTÎ1 2 spalnici s psibami ugodno naprodaj. Naslov v oglssaem oddelka «Jutra». 5735 Ia sladkega sena 100 q In 50 q ržene slame prodam takoj. Sag» resne ponndbe z navedbo cene pod «G. B » na oglasni oddelek «Jutra». 2702 Nizko omaro a predali, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelka «Jatn». 3714 Železna blagajna Wertheim na] pove ogt . Naslov !ek «Jutra». 1981 Zajčje kož« J» nad ooraalao «aao Zdravi« Ljubilaaa. По rijanska ulica B 47 KraJnike smrekove is Jalov«, taočae kupi tovarna «Vesna» v Kamniku. 3590 Sodi do 3001 Ponunbe i navedbo cee« ts Dnofini Bti РгоЛокНЈ» -- ua Pomožst motorček dotram stanja, oglasni Ibe aa oglai: oddelek «Jota» pod mačko «Motorček». 2767 Narodno nošo vm\ aH posamezna' dal« ku6im. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jatra» pod siiro «Narodna- noša». 8764 ZapravlJivček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek «ZapravlJivček» 8548 «Jutra» pod Elektromotor rabljen — sa vrtilni tok, 220(380 voltov, v dobrem ЛапЈп, kupi Alojzij Tršan, Tacen. 8753 m Trgovsko hišo eaonadstropeo, novo zidano, v celi hlfii napeljana električna bič. Ia vodovod, s sledečimi lokali: trg lokal tO X 6 in visok 8.80 t novo lepo opremo. 8 lepa in suha skladišča. 3 veliki suhi kleti lepo novo gospodarsko poslopje S hlevi Hd Trgovina i SMfenim blagom obstoji 10 ta. a letala prometom eca 8,000 000 Din Zaslužek lep, ker ul velike konkurence Stanovanj« * prvem nadstropju. Id oboleli il 4 elegantnih sob. vse parketrrano, suho in solnč-no. tik spalnica elegantna koralna soba, velika svetla kuhinja, potem pa le tri različne manjše tn večje sobe es osobja. rte v oj-boljkn staaja Zraven Sfw-d» velik park. obenem sadovnjak s samim žlahtnim «adlem. v -izmeri eca 1*4 orala, kakor tudi krasen vrt sa zelenjavo Oeca J« 550.000 Din; potreben kapital 300.000 Din, drugo s« lahko prevzame, ker so telo ugodne obresti Ponudb» pod «Lepo mesto v Bove-oiji — №87» na oglasni od-«Jutra». 8578 Trgovina a modnim in galanterijskem blagom, zalo dobro vpeljana v Industrijskem kraja na najptometaejii točki, z vse zalogo in Inventarjem radi bolaani naprodaj. K trgovini spada stanovanje 8 sob ta kuhinje. Potreben kapital 60.000 Din, drago po dogovora. Ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod «Sigurna eksistenca 37». 8700 Lepo posestvo z žago ш mlmosû, v Bistrici pri Mariboru, 5 minut od kolodvora, b sicer 6 oralov njiv, 5 oralov travnikov, 1 oral sadonoenika, i orala vinograda ia pri-ilno 50—60 oralov lepega ozda poceni proda F ran jo ' a j h, hotelir v Ormožu. 3645 Hišo v LJubljani s trgovskim ali gostilniškim lokalom kupim. Ponndbe na oglasni oddelek «Jatra» pod «Kupim 2». 2788 Trg. hišo s kavarno v LJubljani proda «Posredovale»», Sv. Petra c. 18. 1703 Vilo enonadstropco, tristanovaoj-sko — petsohno stanovanje prosto — blizu Heiweisove oeste proda za 850.000 Din Posredovalec», 8». Petra o. K. 18. 1703 Lokal v sredini mesta ОВмв. — Ponudbe na osla«, oddelek «Lokal 87» «Jatra» pod 8711 Trgovino v LJubljani kakrinokoli. kupim — Ponudbe oa oglasai oddelek «Jatra» pod «Trgovina 40». 2740 Lokal pripraven za vinotoS, mesarijo, prodajo pohištva ali za kakâno drugo obrt. takoj oddam na prometnem kraju v Ljubljani. — Ponndbe na oglasni oddelek «Jatra» pod «Bodočnost 765». 2765 Trgovino ie obstoječo in dobro vpeljano, manjšo — s stanova, njem prevzamem kjerkoli v mesta ali trgu. Eventuelno prevzamem od kake tovarne blago v komisijo proti kav. eiji. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek «Jatra» «Agilen trgovec 45.188» 2735 Trgovino prevaamem. «vent, tudi kupim na Gorenjskam ali v Ljubljani. Ponndbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Do 100000 Din». 2786 Prostor za delavnico oddam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra», 2696 Sobo za pisarno oddam v Pralakovi ulici 3, pritličja, desno. Na oeled Istotam od 8.—18. ure dop. ш od 8,—6. tn popoldne. 2667 Sostanovalca sprejmem v zračno, svetlo ln snažno sobo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3673 Prijetno sobo oddam gospoda. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3656 Prazno sobo veliko in zračno, po motnosti s parketi, išče gospodična. ki je ves dan odsotna. Ponudbe aa oglasni oddalek «Jutra» pod šifro «Mirna 43». 2643 Konfort. stanovanje obstoječe iz 3—t sob, po možnosti v sredini mesta iščem s 1. majem za malo članov broječo rodbino — Event za ta mesec prosta stanovanja naj se jsvijo na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «V novi ali stari hiši» 2632 Stanovanje kuhinje in sobe oddam v Zeleni jami И» 318. 2748 Opremljeno sobo oddam boljšemu in solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jatra». 2768 Stanovanje sob« te kahinje oddam v Rožni dolini, oerta V/38. 2760 DUaka sprejmem v sredini mesta v v«o oskrbo za 550 Din. Naslov v оеЈаважп oddelku-«Jutra». . £756 Opremljeno sobico zračno, s posebnim vbodom išče gospod — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Opremljena fil». 8751 Stanovanje -3—8 sob iščem v Ljubljani za 8 osebi. — Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Stanovanj« 88». £738 Dva dijaka sprejmem aa dobro hrano ln na stanovanje * svetlo In zračno sobo. Naslov v ogbenem oddelku «Jutra». 2787 2 tehnika llbeta zračno sobo a elektr. razsvetljavo. Pismene ponudbe s navedbo oene pod «3 tehnika» na oglasai od-delek «Jutra». 8738 Opremljeno sobo lepo, v neposredni bližini kolodvora oddam s L februarjem. Naslov pove oglasai oddalek «Jutra» 8745 1—2 sobi opremljeni, s posebnim vhodom io električno razsvet-lajvo oddam poleg sodišča. Naelov v oglasnem oddelka «Jutra». 8717 Opremljeno sobo majbao is čedno, ■ elektr. razsvetljavo takoj oddam v sradlai mesta. Kaslov por* oglasni oddelek «Jutra». 8787 П111П1 UL8_ Izvoz južnega sadia. Limone po zaboju........Din 11(1— Pomaranče po zaboju........D o 160-— Pomaranče na kg D n 3 75 do 885 Čebulo zdraho na Kg 2~o5 do 275 kakor vse i stalo južno sadje nodreimem v vso oskrbo. — asfov v oglasnem oddelka «Jutra». 2730 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo. Na razpolago klavir. Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». ST18 Opremljeno sobo s električno razsvetljavo ln posebnim vhodom oddam. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». £715 Lepo sobo išče za takoj ali za dlstingvirana gospodična. — Soba naj bo z elektr. razsvetljavo, separirana, po možnosti t vhodom s hodnika, čedno opremljena — event. s kopalnico aH souporabo. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Vestna 40». 2716 Opremljeno sobo separtrano. Iščem v sredini mesta — najraje v bližini Evrope — s 15. februarjem Ponndbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» ped «Lastna posteljnina» 3667 15.000 Din posojila ilčem na prvo mesto vknjii-be za dobo 8 mesecev, i visokimi obrestmi. Ponudbe pod «Posojilo 74» na oglas, oddelek «Jatra». 2676 Gospodično 50-70.000 Din gotovina sprejmem kot družsbnico v že dobro vpeljal ko trgovino. Biti mora tr- [jano ipecerlj- govsko naobražena ter ime* ti veselje do trgovine — v starosti od 18—32 let. — Izključene niso vdove brez otrok. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «Lepa bodočnost 75». 2675 >> Kmečk) fant L se žeU poročiti e gospodično ali vdovo. Dopise s sliko na «Jatra» lasni oddalek 8718 Kratek klavir (p a n e e r) dobro ohranjen pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 2784 Več instrumentov poceni naprodaj. Pojasnila dnevno od 20,—23. ure v «Svobodi», Šiška, Zadružni dom, Zibertova ulica. 2758 Klavir dobro ohraajan, n SODO Din naprodaj v bližini Pta-ja. Naelov pove oglasni od- delek «Jutra». 8710 Odeje sprejemam v delo Ia po p» vilo ter vato v enlanja. — Rožna ulica 19. 45 Galoše popravlja Črna vulkan i taci Ja Ckaftt, ubtjana. Rimska eesta ti Katera zakonca boljša, vsai 34 leta staro pmrifko. Dopis« na oclsani oddalek «Jutra» pod Bfto * •""es 3746 Kdo mi pomaga iz finančne zadrege? Dopis« na oglasni oddelek «Jatra» Iifro pod I74T Ondulacija. vodna, »ndulacija. striže-ije. barvanje las. nanikura. najtočne-'e se izvršuje v iamskem salona «KELSIN». Kopitarjeva ulica L m Ï Ljubiteljem cvetlio, lastnikom vrtov se nudilo vedno zdrava in nat'zvntaejia semena za cveujice in zeleniad, od apri a da je vseh vrst sado tod in ne dalje! Jaz Pardaillan ti ne dam!'...« Trepetala ie. Njene roke so se krčevito iztegnile proti Violetti, kakor bi jo hotela zgrabiti za grlo. Zdaj je jasno čutila, da laže sama sebi in da se hoče ukanitj s praznimi izgovori. Čutila je, da ne sovraži Pardaillana ne zaradi tistega, kar je storil na Grèv-skem trgu. ne zaradi tega, kar je napravi! v mâlinu Sv. Roka. AH ga je vobče sovražila? ... Oh, sovražila je samo Violetto, o kateri je mislila, da -jo Pardaillan ljubi. Cuvstvo, ki je divjalo v njej. je bilo ljubosumnost! Deviški marmor njenega srca se je mehčal... Poslanka božja je postaja žena; brezspolni angel je zgrinja! plameneče peroti in se je spuščal k tlom. »Ali sem to še jaz?« je zastokala v strašni boli. »Ali res ni dovoljeno, da bi smela ženska živeti, ne da bi ljubila?... Jaz, Iju-bosumna! O, veliki Bog!...c Tisti mah se je Violetta zbudila. Uzrla Je mladega moža — Favsto, preoblečeno v kavalirza — ld si je pokrival obraz z rokami in ječa!. Sočutje ii je zaliio velike sinje oči Ni se začudila. Ni ji prišlo na um, da bi vprašala, česa išče mlad človek sredi noči v njeni sobi. Bila je nedolžna. Moški je bil zanjo le eden na svetu. In tega edinega je pomnila zgolj s polnim naročjem lilij in rož-, kako je sipal to cvetje na truplo njene domnevne matere... Nežno se je dotaknila Favstine roke. »Kdo ste?« je vprašala. »Ali ste tudi vi žrtev, kakor sem jaz?... Ali ste... Oh!...« Njen glas se je prelil v vzkrfk brezmejne groze. Planila je na noge in odskočila v najtemnejši kot brloga: Favsta, zdramljena po njenem dotiku, je bila nenadoma spustila roke z obraza... in Violetta io je spoznala!... Nešteto misli ie plapolalo v Favstinl duši Nešteto strastnih besed ii ie sililo na ustnice, nešteto psovk ln jekov bolečine... zakaj Favsta v tem trenutku ni bila več devica-svečenlca niti ne vladarica in izvoljenka tainega kardinalskega zbora.... ampak samo potomka Lukrecije Borgijske... A ves ta notranji vihar si je dal duška v enem samem hripavem, jedva še razumljivem kriku: »Z menoj!.. .< Z njo!... Kam? Kaj Je nameravala?... »Z menoj!...« In ko se Violetta v svojem trepetu ni ganila z mesta, je Favsta stoprla k vratom. Njen obraz je mahoma postal miren in jasen... »Nosilnico,« ze velda Klavdini. »Takoj. Naj čaka pri velikih vratih.« Prednica je odhitela. Favsta se je obrnila k Belgoderu. »Vzemi deklino,« je ukazala, »in sedi z njo v nosilnico. Z giavo si porok, da ne pobegne.« »Kam poide nosilnica?« se je zdrznil Belgoder. »V Bastiljo!« je zamolklo odgovorila Favsta. Cigan ie stopil v brlog tn se ie obrni! k Violetti: »Z menoj!...« »To pot,« ie zamrmral sam pri sebi, vlekoč jo za roko, »to pot bo plakal mojster Gaude krvave solze... kakor sem ilh plakal jaz zaradi njega! XXXI. Foucaudki Vioietto so pahnili v nosilnico in Belgoder ie prisede! k njej. Favsta je zajahala konja. Konjeniki so obkolili nosilnico, princesa se je postavila na čelo in vsa mala četa se je odpravila v Pariz. Kmalu so dospeli v uiico sv. Antona. Favsta ie krenila naravnost proti Bastilji. Pred vrati, ki so gledala v ulico Sv. Antona, se je nosilnica ustavila. Eden FavStinih jezdecev jet rikrat zatrobil v rog. Cez nekaj minut so se pojavSe onkraj jarka svetiljke, verige na škripcih so zarožljale ln mo« se je spustil nizdoli; nosilnica ie zavila nanj. utonila pod črnini obokom in obstala na tesnem dvorišču. »Govoriti hočem z guvernerjem!« je rekla Favsta narednika. »Ako izvolite z menoj, vas povedem k njemu.« je dejal vojnik. Favsta je stopila s konja ter pokazala na noslnico: * J et niča je v n.iei. Ako ukie. ie obesijo brez sodbe, kakor hitro se zdani.« Narednik se je nasmehnil. .Mignil je dvema ječarjema, ki sta ga spremljala. Nekaj minut nato je bila Violetta pod ključem... Belgoder in spremstvo so ostaii na dvorišču pri nosilnici. Favst je krenila za narednikom, pred katerim je stopal ječar s svetiljko v roki. Vzpeli so se po stopnicah. Zgora.i пз hodniku so sreča' Bussija-Leclerca. ki je naglo prihajal naproti. Preselitev brivmce. Uljudno пагаафш o» se t ШГ brlvnlca SEBAL ТЦВ na Sv. Petra cesti št. 55 preselila na nasprotno stran Iste ceste št. 44. Prijo-očau se ctni. naMčMkom za nadaljno naKlomenost, posebe še ceni damam za ptvo-re«redne sniženje , Bubi" glavice. Z edifnim spoš o anjern Vendelin Sebal brivec Izvoz južnega sadia I Limone g po zaboju...........Dta Ил— |= Pomaranče E po zaboju........^ П 160 — t Pomaranče na kg D n 3 75 do S 85 S= Čebulo . p гcira*o na hg 2ч>5 do '2 75 H kakor vse i stalo južno sadje mm ra po i=s na;n žjih tfnevnm cenah n GJURO ENGELHARDT, Sušak. | Zahtevajte ce dke. 67 a ђ ШШШДШШШХШДГ □C Sprejme se več spretni * тгокп mm\m sttokovnib manuîaktWiStov samo prvovrstne moči. Veletrgovina TRGOVSKI DOM. Mar.bsr. 1^7 Veliko izbiro samo- veznic ovratnikov srajc nosavc rokavic za p!esne nudi posebni oddelek za gospode tvrkô POTNIK, žeiezninar strokovn ak, agilen z prima referencam:, dobro j vptljsn skoz več let v Sloveniji m H.vatsk., liée službo kot potnik, posuvodja, s*la diščn. a i s lčno reprez ntanč iih tvid-ч sli tovarn Dopise na oglasna oddelek „Jutra* poo .Potnik siro tem potom najiskrenejšo zahval . Pred.sem se zahvalmprao gg- zdravnikom, čč. sestram ki so ji st.eg'e m t-Jažile za časa njene ntozdravlj ve bolezni čč. duhovšCm 23 zadn o f>ot nči