Posamezna številka Din 1.
ŠTEV. 211.
V LJUBLJANI, torek, 13. oktobra 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LET« it.
DNEVNIK
lakaja vsak dan opoldne, izvzemži nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani ln po poiti: Din 20*—, inozemstvo Din 30-—.
-	  ■
ieedvlsen političen list
UREDNIŠTVO H TTPRAVNIŠTVO: 8IM0N GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON 8TBV. 652.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Plamenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
1
Brez režije.
Po programu ljubljanskih spominskih S manifestacij ob petletnici plebiscita bi se moral po zborovanju na Kongresnem trgu formirati velik sprevod, na čelu ka- j terega bi bil odbor Jugoslovenske Matice, ki bi ponesel resolucije shoda na j vlado. Na ta način bi se vladi ad oculos demonstratiralo, da je sklenil te resolu- ; cije narod in da jih je treba zato brez- > pogojno uvaževati. Dosledno tej misli se je tudi naglašalo, da se ne rabi no- j benih gledalcev, temveč samo udeležen- j cev sprevoda. Priznati je treba, da je bi- ( la ta misel zlasti simpatična, ker je koro- ! ško vprašanje vsenarodno vprašanje, v ! katerem so udeleženi vsi Slovenci in je j vsako ob strani stanje nedopustno.
Apel prirediteljev sprevoda je bil uspešen in po ljubljanskih ulicah je šel tako številen sprevod, kakor ga že dolgo ni bilo videti. Ni pa mogoče reči, da ne 1 bi mogel biti sprevod mnogo večji in ' mnogo učinkovitejši.
Da se to ni doseglo je vzrok v tem, j ker- ni bilo nobene režije. Množice so prišle, nikogar pa ni bilo, ki bi se zanje , brigal. In zato je sprevod trpel na svoji ’ učinkovitosti. Ni zadosti, da je sprevod , mnogoštevilen, temveč treba, da dokaže ; tudi svojo notranjo silo, da pokaže discipliniranost in svojo organiziranost, ker vsaka množica pomeni najmanj še enkrat toliko, Nje dokaže, da je orgamzi-
rana.
Sprevod bi moral biti manifestacija, da je ves narod brez razlike na stranke, stanove in druge razlike za slovensko _ Koroško. Zato bi morali na čelu spievo-da korakati najbolj znani predstavitelji naših strank in stanov, da bi vsakdo videl, da so si tudi najodločnejši nasprotniki zaradi Koroške podali roko.
Sprevod mora pa biti nadalje zgovoren. Tudi popolnoma nepoučen gledalec mora vedeti, kaj je namen sprevoda. Povsod po kulturnem svetu so že opustili, da bi se z vzkliki iz sprevoda poučevalo gledalce o cilju sprevoda. Ti klici so navadno silno neestetični in vrhu tega je skoraj nemogoče, da bi bilo to vzklikanje tako dobro organizirano, da bi se vsakega gledalca poučilo o namenu sprevoda. Zato se uporabljajo povsod transparenti z jedrnatimi gesli in na ta način se poveča pestrost sprevoda, doseže estetična slika in obenem postane sprevod tudi v resnici zgovoren.
Zlasti v nedeljo, ko se ni hotelo gledalcev, so bili taki transparenti potrebni. V prvih vrstah sprevoda, ali še par korakov pred njim bi se moral nositi transparent morda z napisom: Oglej si sprevod in potem priključi! Ne dvomimo, da bi tak način zdecimiral število gledalcev, zlasti če bi reditelji ob koncu sprevoda skrbeli za njegovo izvajanje.
Vsi ti nedostatki nedeljskega sprevoda izvirajo iz naše stare napake, da ne posvečamo prav nobene pažnje režiji mas. In vendar je ravno tako potrebno zbrane množice na ulici upravljati in jih voditi, kakor pa jih priklicati na ulico. Šele petem je mogoče doseči popolen uspeh in šele potem se bodo vse na ulico priklicane množice zavedale, da so sodelovale pri pomembni stvaii, ne pa da so se samo izprehajale po ulicah. Treba je skrbeti, da ostane manifestacij-ski sprevod množicam v trajnem spominu, da se ga vsled njegove lepote z veseljem spominjajo.
Mi. ki smo pred vratini Italije, bi se že zdavno mogli naučiti od Italijanov, kako se vodi in pripravi velike sprevode in nacionalne manifestacije. Zato bi bilo dobro, da ne bi samo na Italijane zabavljali, temveč se od njih tudi kaj
Seja finančnega odbora.
Beograd, 13. oktobra. Finančni odbor se je sestal včeraj popoldne ob 16. k svoji prvi seji. Prisostvovali so ji vsi poslanci hi finančni minister. Predsedoval je seji poslanec Radonič. Najprej so razpravljali o nekaterih kreditih iz 7% investicijskega posojila. Soglasno so bili odobreni virmani za zgradbo in popravilo luk v Dalmaciji in na Sušaku. Nato so se kot druge točke dnevnega reda vršile volitve članov sekcije za proučava-nje zakonskega načrta o obči carinski tarifi. Izvoljenih je 12 članov. Finančni minister je ob tej priliki razložil načela, ki so vodila vlado pri sestavljanju te tarife. Razlogi zato so: 1. zaščita domače industrije in 2. ustvaritev podlage za pogajanja ob priliki sklenitve novih trgovinskih pogodb. Postavke te carinske tarife se morejo spremeniti in bodo spremenjene povsod, kjer se morejo doseči znatne olajšave za izvoz naših proizvodov, medtem ko bo carinska tarifa dejansko izdelana šele za časa pogajanj s posameznimi državami.
Nato je dr. Svet. Popovič stavil vprašanje na finančnega ministra, ali so mu znane izjave St. Radiča glede posojila v Ameriki. Vprašuje finančnega ministra, ker nosi on odgovornost za te izjave. Sto-jadinovič mu je odgovoril, da je čital nekatere Radičeve govore, a ne vse. V vsakem »lučaju pa ni potrebno, da sprejme odgovornost za Radičeve izjave. Sicer pa misli, da je misel o najetju posojila pri izseljenikih v Ameriki zelo interesantna in da ji moramo posvetiti vso pozornost. Vlada po še ni razpravljala o notranjem posojilu.
PROTI DAVČNI PREOBREMENITVI SLOVENIJE.
Posl. Kulovec je nato zahteval od fin. ministra pojasnilo, kako stališče da zavzema proti znani okrožnici delegata Savnika. Stojadinovič je izjavil, da je on ukazal dr. Savniku, da ostreje iztirjuje davke, ker je opazil, da plačuje Slovenija sedaj manj ko preje. Nato si je dovolil finančni minister dr. Stojadinovič
tudi znano in vseskozi neresno trditev, da je Slovenija bogata, ker da ima polno bank, tovarn in velikih podjetij. Samo čudimo se, da se more finančnemu odboru servirati take argumente. Poslanec Kulovec je še enkrat odgovoril dr. Sto-jadinoviču, pa bilo je vse zaman. Edino to se je doseglo, da je finančni minister obljubil, da bo naročil, da se občinske in okrajne doklade izplačujejo.	j
Izjavo finančnega ministra ne moremo označiti drugače kot poraz Slovenije v enem najvažnejših vprašanj. Ali je bilo to potrebno? — Naj odgovore na to slovenski poslanci.
SANACIJA HRVATSKO-SLAVON-SKEGA GOSPODARSKEGA DRUŠTVA.
Finančni odbor je zvišal dohodke občin v Srbiji in Crni gori. Odobril je tudi nekoliko nujnih kreditov kaznilnici v Mifrovici. Na koncu je dr. Krajač obrazložil članom finančnega odbora situacijo v Hrvatsko - slavonskem gospodarskem društvu. Pasiva znašajo 37 milijonov dinarjev. Za društvo ni rešitve. Družba sestoji pravzaprav iz 6 drugih društev. Dr. Krajač je poudaril, da se more samo na dva načina zahtevati likvidacijo te družbe: ali s konkurzom, ali pa s tiho likvidacijo. Priporoča predvsem zadnji način, da bi se tako zaščitili interesi države in zemljoradniških zadrug. Vse vloge znašajo 7 X- milijona Din. Vlagatelji so večinoma revnejši sloji, ki so vložili vse svoje prihranke in zaslužek v Ameriki. Smatra, da je stvar nujna in zato je potrebna nujna rešitev še tekom današnjega dne. Dr. Krajač je izjavil, naj bi Hr-vatska štedionica izvedla tiho likvidacijo na ta način, da sprejme vlagatelje te družbe za svoje, zadruge pa bi se oprostilo od jamstva ter tako zaščitil njih kredit. Država naj prevzame nepremičnine, kar bi bilo velikega pomena. V poslopjih te družbe bi se namestila šumarska fakulteta, katero mora sicer država zgraditi. Prihodnja seja se vrši danes popoldne.
Pred zasedanjem skupščine.
Beograd, 13*oktobra. Včerajšnja prva seja finančnega odbora se more smatrati kot pričetek parlamentarnega življenja. Prva seja izrednega zasedanja se pričakuje v pondeljek 17. t. m. To zasedanje bo končano 19. t. m. Dne 20. t. m. pa se otvori novo zasedanje. Ob tej priliki se bo izvršila reorganizacija skupščinskega odbora, vendar ima končno besedo o tem g. Pašič. Zanimivo je, da v tem pogledu še ni nobenih kombinacij. Gotovo pa je, da bo postal prvi podpredsednik skupščine član HSS. Radi-čevci bodo dobili še 2 tajniški mesti.
Včeraj so M. Trifkovič, Gjuričič, Uzu-novič in Trifunovič razpravljali o skupščinskem delu. To vprašanje bo definitivno rešeno na seji ministrskega sveta.
Narodna skupščina bo otvorjena s či-tanjem kraljevega ukaza. O tem bodo
naučili. Ravno v režiji mas pa bi se mogli naučiti mnogo in samo potem bodo naše manifestacije pridobitve, ne pa samo rezultat že obstoječega navdušenja.
Naj se pa ne smatra teh naših besedi ket napad na prireditelje koroškega dneva, ker vemo, da so se ti pošteno potrudili za uspeh koroškega dne. Kon-statiramo le splošne našo nacionalno napako in pričakujemo, da se nas tako tudi razume.
sklepali merodajni krogi neposredno pred pričetkom rednega zasedanja. Ugotovljeno je, da je možnost prestolne besede izzvala najboljši vtis v vladnih krogih. Vstop Stjepana Radiča je še vedno predmet živahnih komentarjev. V vseh aktualnih vprašanjih pa se pričakuje ! povratka g. Pašiča.	________
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 13. okt. Danes dopoldne se bo sestal ministrski svet. Kakor čujemo iz dobro informiranih krogov, bodo na seji razpravljali o tekočih vprašanjih. Ne bo se vršila diskusija o političnem položaju, ampak bodo razpravljali samo o novem proračunu in o predlogih finančnega ministra.
! NOTRANJI MINISTER V ZAGREBU.
Zagreb, 13. oktobra. Včeraj se je mudi! v Zagrebu notranji minister Božo Maksimovič. Sestal se je z velikim županom dr. Treščecom Drugih sestankov ni imel. Opoldne je odpotoval v Beograd.	^__
VOLILNA ZMAGA HSS.
Zagreb, 13. okt. V nedeljo so se v j Medjimurju pri Sv. Martinu vršile občin-j ske volitve. Samostoj. demokrati so sku-i šali izvajati teror, kar pa se ni posrečilo, j Kandidatna lista HSS je dobila vseh 12 i mandatov.
Kralj nalahno sbolel.
Beograd, 13. okt. Šef kabineta predsednika vlade je izdal sinoči sledeči komunike: Na poziv Nj. Vel. kralja je bil dr. Koem danes v Topoli. Na povratku me je obvestil, da je kralj obolel na gripi in ima temperaturo 382 stopinj. Dr. Koem je svetoval kralju, naj ostane tri dni v postelji in naj 10 dni ne zapusti sobe.
Konferenca v Locarnu.
Locarna, 13. oktobra. Na f včerajšnji seji konference se je nadaljevala diskusija o vprašanjih, ki jih je sprožila Zveza nar. z ozirem na eventuelne signature garancijskega pakta. Na prošnjo nemške delegacije je prišlo do izmene misli, kar pomeni korak naprej. Na seji je Briand izjavil, da je dosežen znaten uspeh v vpogledu vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Chamberlain je bil zelo optimističen. V nemških krogih se trdi, da je prevelik optimizem, če se govori o »velikih« rezultatih.
S seje je bil izdan oficijelni komunike, v katerem se konstatira, da pogajanja vidno napredujejo.
Iz italijanskih virov se poroča, da pride jutri v Locarno Mussolini, da podpiše ! garancijski pakt.
j Locarno, 13. oktobra. Včeraj se je vr-I šil v apartmanu Chamberlaina sestanek I med dr. Lutherom in Stresemannom. Pogovor se je sukal največ okoli vzhodnih arbitražnih pogodb.
BALD\VIN »RAZŽALIL« MUSSOLINIJA, j London, 13. oktobra. Baldvvin je v ne-1 kem svojem govoru omenil, da Anglija | v svoji sredi ne bi mogla trpeti Musso-I linija. Italijanski državnik je bil radi ; tega razžaljen in je naročil svojemu poslaniku v Londonu, naj vloži protest pri angleški vladi.
ČICERIN SE NE SESTANE Z MUSSOLINIJEM.
:	Berlin, 13. oktobra. Nasproti italijan-
| skim vestem, ki trdijo, da je čičerin j prispel v Meran, se poroča, da se je nahajal Čičerin ves čas v Berlinu in da je za nekoliko dni odpotoval v Wiesbaden, kjer bo počakal konca konference v Locarnu. Na to se Čičerin spet vrne v Berlin in se bo razgovarjal z odličnimi nemškimi državniki.
REORGANIZACIJA FAŠISTOVSKE
STRANKE, j Rim, 13. oktobra. Na 15. t. m. je sklicana skupščina fašistovske stranke. Na skupščini bo glavni tajnik fašistov Fari-nacci zahteval reorganizacijo stranke. Razen tega bodo razpravljali o situaciji, ki je nastala po poslednjih krvavih dogodkih v Firenci. Zastopnik stranke bo zahteval, da se ukine vpis v stranko toliko časa, dokler se ne razčistijo vrste i fašistov.
!
TRGOVINSKA POGODBA MED NEMČIJO IN RUSIJO PODPISANA.
Moskva, 13. oktobra. Včeraj je bila podpisana trgovinska pogodba med Nemčijo in Rusijo.
SMRTNA KAZEN ZA PRIJATELJE GEN. PLAHIRASA.
Atena, 13. oktobra. Včeraj je Panga-los izdal proglas na narod, v katerem zahteva, da se izda Plahiras sodišču-Vsakega, ki bi Plahirasa prikrival, čaka smrtna kazen.
Velika Neme ja — Jugoslavija
(Zaključek javne diskusije.)
III.
Priznavam, da so celo merodajni krogi že mislili na nekaj podobnega, 'kar razpravlja naš mariborski prijatelj, namreč: da za slučaj združitve Avstrije z Nemčijo bo treba to Veliko Nemčijo nekoliko oklestili, da bo vsaj nekaj oslabljena; zlasti pa bo treba paziti, da nekatere strategične meje ne bodo njej v korist.
Toda ta misel je začela pojemati in je že precej splahnila. Dvoje je razlogov za to. Prvi razlog je vojnotehnične narave, namreč: da vse tisto ozemlje, ki bi ga mogli še Nemčiji odvzeti, ne bi moglo kaj prida oslabiti njeno bojno silo. Vse to je le muha proti silnemu slonu, proti enodušnosti 70-milijonskega naroda, ki more biti neopaženo pripravljen na vojne operacije veliko bolje nego si nasprotniki mislijo. — Drugi razlog je ta, da Nemčija ni tako osamljena, kakor bi veliki zavezniki želeli, narobe: čedalje več je držav, ki tekmujejo med seboj za njeno prijateljstvo. Niti zavezniki sami nimajo v tem pogledu — čiste vesti. — Zato veje v Društvu narodov že čisto drugačna sapa napram Nemčiji, zato je prišlo že celo tako daleč — do Locama, kjer se utegne splesti čisto nov položaj v Evropi, položaj, ki ne pahne le mariborskega dopisnika med smešne utopitve, marveč grozi onemogočiti celo tako rešitev koroškega vprašanja, ki jo imam jaz pred očmi. — Francija in Belgija hočeta na vsak način »garancijski pakt«, ki jima »za večne čase« zagotovi pridobljenje dežele. Prav sinoči sem čul v radio Berlin poročilo, da utegne priti celo do — vzhodnega pakta: in Francija je še blizu sklepa, da pedpiše obvezo: da bo če treba, tudi z vojno silo pomagala, celo proti Češkoslovaški in Poljski, ako bi bili ti dve državi med napadalci na Nemčijo.
Ali pride do takih usodepolnih sklepov v Locarnu, danes ne moremo vedeti. Ko bo ta članek tiskan, bomo morda že na jasnem. Ali bodi kakorkoli, jasno je za vsakega razumnega Slovenca, na kakšno pomoč smemo računati takrat, ko ise utegne ponuditi prilika, da rešimo koroške brate.
Ako nas tak razvoj povojnega položaja v Evropi še ne strežne, da začnemo hoditi po realnih tleh na zemlji in ne po Marsu, tedaj nam sploh ni pomagati: utonemo v mlaki neozdravljive domišljavosti in megalomanije. Potem res ni škoda, ako nas vse skupaj vrag vzame!
Da rekapitulujem:
1. Edino upanje je, da bo rešeno naše koroško vprašanje mirnim potom. O tem sem razpravljal dovolj in ne bom ponavljal.
2. Pri takih naših pravičnih težnjah imejmo pred očmi, da: to vprašanje ni edino, — ne najvažnejše.
3. Tega vprašanja pa ne bomo mi reševali, marveč Društvo narodov, v prvi vrsti naši dosedanji, takrat morda že — bivši prijatelji in zavezniki.
4. Ako se našim diplomatom sploh posreči (in celo v to možnost sem že začel dvomiti!), da to vprašanje sploh spravijo pred kompetentni forum, tedaj imejmo vedno pred očmi gornjo 2. točko in sklenimo sporazum za vsako količkaj sprejemljivo ceno. Ne fan-tasterij iz srednjega veka, rešimo to, kar je res rešitve vredno — in glejmo v bodočnost, ki bo še bridka in težka. Velika Nemčija bodi naš prijateljski sosed — I
5 Ako pa bo ta Velika Nemčija zijala na Jadran in bi hotela svoje znane načrte iz; vršiti, tedaj nikar ne fantazirajmo, da ji m> sami prekrižamo račune. So tu velesile, ki imajo vse interese, da one — to preprečijo. Seveda bi Jugoslavija ne držala križem rok in bi za svoje žrtve morala dobiti pravično plačilo — — — !
6. Ako bi se pa res dogodil neverjeten slučaj, da bi velesile ostale z Nemčijo v neprijaznosti in bi dovolile »Anschluss« pod pogojem, da se izvrši »korektura mej« nekako po mnenju mariborskega prijatelja, tedaj prav, naj naredč po svoje: ali prevzamejo tudi moralno in morda celo pisano obvezo s posebnim »garancijskim paktom«, dn bodo znale nove meje tudi varovati. Jugoslavija prevzame nalog velesil na njih odgovornost in ob njih pomoči, ki se pokaže potrebna.
7. Tudi za ta poslednji slučaj bi bilo priporočiti našim diplomatom 2. in kolikor mogoče 4. gornjo točko. Nikar zanetiti kali revanšnim naklepom!
8. Za slučaj, da nas dosedanji prijatelji puste na cedilu in dopustč Anschluss brez-
pogojno, tedaj bi bile zločin nad narodom in državo vsakršne take pustolovščine, ki roje po glavi mariborskemu prijatelju in — kakor čitam v »N. D.« — tudi vročekrvni mladini okoli »Orjune«. — Mladini se ne čudim, ta mora biti idealna in podjetna. Saj sem bil tudi jaz tak srbopetež, ko sem bil mlad. Toda trezni politiki bodo znali prav preceniti moč države in »pomoč« prijateljev, ogledajo si svoje hinavske sosede in — se ne bodo spuščali v avanture, ki bi lahko imele grozne posledice. — »Orjuna« naj le bo pogumna, idealna in pripravljena na žrtve, ki jih res utegne od nje zahtevati domovina, — toda ob drugi priliki! (To je moj odgovor o — pacifizmu!)
9.	Ker so pa vsa ta vprašanja silno delikatna in obsežna, ne kaže o njih dalje javno razpravljati, zlasti ni mogoče v polnem obsegu govoriti o celem kompleksu in vseh možnih kombinacijah — —. Zato rotim svojega mariborskega prijatelja, naj hrabro požre morda neprijetne kroglice, ki sem mu jih natrpal (narod mu bo za to hvaležen!), in tudi »Orjuna«: da končamo in nobene besede več! — Pripravljen sem priti v Ljubljano na sestanek zastopnikov tiiska in strank, da si povemo tudi take reči, ki niso za javnost in vsled česar bi morala biti ena stranka v polemiki — v mučnem položaju, da svoje stvari ne more, ker ne sme, s polno paro zastopati. (Jaz sem napisal svoje članke, ker so nekateri naši listi jako nerodno in — nevarno pričeli —I)
9.	Ker pa ni mogoče dopustiti, da bi se bavil in javno razpravljal o tako neizmerno važnih in težkih vprašanjih vsakdo, komur to. ravno v glavo pade; treba ustanoviti v Ljubljani forum, komur bo ta naloga poverjena in bo vodil vsa pripravljalna dela za rešitev vseh naših manjšinskih vprašanj!
— Sprožena je bila misel — »Narodnega Sveta«. Rodoljubi: razmišljajte!
• * ♦
P. S. — V »N. D.« čitam, da mi je neki g. A. V. naprtil v »Orjuni« — avstrofilstvo. Smatram, da je ta gospod še jako mlad in ne pozna slovenske zgodovine zadnjih 40 let, sicer se ne bi osmelil s tako psovko na starega moža, ki ‘je osivel v nepretržnem političnem, kulturnem, gospodarskem in tudi literarnem delu za svoj narod, ki je bil povsod poleg, kjer so se rušili temelji stare monarhije. Poleg najintenzivnejšega dela — doma sem bil med ustanovitelji slovanske novinarske zveze in že na prvem kongresu 1. 1898. poročevalec, eden najradikalnejših govornikov na vseh poznejših kongresih. Od 1891. sem se udeležil vseh sokolskih zletov v Pragi, — in moje besede eo nekaj zalegle in odmevale. Bil sem član eksekutivneea odbora vseslovanskega gibanja (Praga 1908, Sofija 1910) in sem v Sofiji na banketu 1000 oseb govoril tako »avstrofilskoc, da sem vzbudil med vsemi govorniki največji vihar
— da so me sofijske dame kar zasule s cvetjem, stopiti sem moral iz kupa cvetja na stolico in — dalje govoriti... L. 1911. sem pozdravil v Beogradu kralja Petra prav
Ne fan i po »avstrofilsko« med drugim >s citatom iz kralja Nikole proroške pesnitve »Pjesiuk i Vila«, da »tamo gdje slovenačka mrtva straža brani najzapadnije granice Slovenstva, ča-kamo na njega — kralja Osloboditelja.« i ... In kdo, pa kako je govoril sibskemu narodu z izletne ladje po Donavi?! — Ali čemu ti spomini! No, stara monarhija je znala dobro oceniti moje »avstrofilstvo«, zato me je prvega med prvimi shranila v kazemate, naprtila mi kazensko pravdo radi »veleizdaje« ter me štirikrat gnala pred sodnike v obeh instancah radi razžaljenja avstrijske armade; pa me je gnala še v konfinacijo, internacijo, ječo v Ptuj, Lipnico, Oberhol a-brunn in Gbllersdorf doi srede aprila l£tt7, ko mi je odkazala bivališče Dunaj, kjer sem ostal ker bi v Jugoslaviji zaman iskal bivališča in nove eksistence — —. Pa pride zdaj ne vem kdo in mi zaluča v obraz — psovko avstrofilstva! Ne poznam zaslug g. A. V. za domovino in narod, ali bodi kakorkoli, menim, da bi moral biti malo bolj obziren pri razdeljevanju takih naslovov, ako se že čuti poklicanega sodnika v sedanjih žalostnih časih povojne podivjanosti. Jaz mu psovko odpuščam, ker upam, da je še mlad in bo mogel še dolgo delati za ideale, ki so bili in so še vedno tudi moji — t
A. G.
vprašuje: čemu je bilo treba toliko borbe za Sušak, ki je tako »majhen« in »brezpomemben«. Spšačani so dobri patrijoti, ljubijo pa tudi svoje mestece nad vse. Ko se je pred tremi leti pričelo živahno gospodarsko življenje, ko se je pričela razvijati obrt in trgovina, sp veselo zrli v bodočnost. V mestu se je naselilo precej agilnih tujih trgovcev, banke so tu otvarjale svoje podružnice in tujski promet je znatno zvišal aktive mesta Su-šaka. Tekom časa pa se je to spremenilo. Bližina Reke je vplivala na trgovsko obrtni razvoj, ker je bila Reka premočan konkurent in neugodna trgovinska pogodba z Italijo je kmalu obrnila pogled od tukajšnjega pristanišča. Liška železnica je odvzela Suša-ku skoraj ves tujski promet in končno je prišlo še do omenjene železniške tarife, ki daje gotove ugodnosti za blagovni promet s Splitom in Šibenikom po liški železnici.
Posledice železniške tarife niso izostale in zadnje dni je opažati skrčenje prometa v tukajšnjem pristanišču. Veliko vprašanje je, ali je stališče vlade pravilno? Po mnenju prometnega ministra je sušačko pristanišče majhno. To pa ne odgovarja resnici. Sušak je v primeri z našimi ostalimi lukami največje pristanišče, ki razpolaga tudi z največjim pristaniškim aparatom, ki ga ne more pokazati nobeno naših ostalih pristanišč. Pristanišče ne pomeni namreč samo kos obale, nego kompliciran aparat, ki mora točno funkcionirati. Kar tukajšnji luki še primanjkuje, so skladišča, ki so neobhodno potrebna za vsak večji promet. Toda ta bi se dala z nekaj dobre volje kmalu zgraditi.
Kar se tiče strategično - obrambnega kriterija opozarjajo tukaj na ostale države in v
prvi vrsti na Reko samo, ki je ravno tako ha meji kot Sušak. Italija pa se tega ni ustrašila in je vrgla na Reko težke milijone, da bi absorbirala naš pomorski promet, dasi ima zadostno drugih moderno urejenih pristanišč. Da ne prihajajo v tem oziru v poštev s!r?.~gi{ni vi(iiki’ marveč zgolj gospodarsko stališče, pričajo tudi geografske lege Hamburga, Leningrada, Rige, Londona, Soluna, Odese itd.
Tudi siromašnost Dalmacije ne bi smela biti merodajna za železniško tarifo, ki škoduje ne mnogo manj siromašnim Primorcem.
Ob tej priliki naj se dotaknemo železniške zveze Slovenije z morjem. Čim bi se ta izvedla, bi življenje samo promet tako reguliralo, da bi ne bilo treba zapostavljati eno pristanišče na škodo drugega. Od te zveze pa bi imela ogromne koristi tudi Slovenija. Ona izvaža les in Sušak je brezdvomno naša edina največja luka za izvoz lesa. Osobito za les pa je morska pot velike važnosti, in če bi prišlo do omenjene zveze bi znatno padli tudi prevozni stroški po kopnem. Tudi glede raznega drugega blaga bi lahko odpadlo tuje posredovanje. V tem oziru je opažati pri nas še neko omahljivost in marsikdo se zadovolji z manjšim dobičkom, samo da mu ni treba preveč riskirati. Toda v tem oziru se bodemo morali, ko dobimo novo železniško zvezo, postaviti na lastne noge in se nekoliko ozreti po svetu, Sušak pa je naše »okence«, kakor je pripomnil neki naš državnik. S tem ni rečeno, da je danes to nemogoče; treba je le nekoliko več podjetnosti! Sicer pa ne smemo glede železniške zveze z morjem izgubljati dragocenega časa. Z njo bo pomagano i Sloveniji i Sušaku!	—am—
Zapostavljanje SuSaka.
Po vsestranskih pripravah za sprejem kraljeve dvojice je zašlo življenje našega mesta jj e. s r_i„:	Ni-niieve	dvojice	na
ra smo
čakali nesrečno železniško tarifo, ki jc
zopet v normalni tir. Kraljeve splošno žalost sicer ni bilo, pač pa smo do- tarifo, ki
vzbudila v tukajšnjih gospodarskih krogih veliko ogorčenje, ker favorizira nekatera dalmatinske luke na škodo našega pristanišča. Tukajšnji gospodarski krogi so storili vse, da se ta velika krivica popravi, a de-putacija, ki je odšla v Beograd pod vodstvom mestnega načelnika Kučiča, se je vrnila domov praznih rok.
To je bilo po odgovoru ministra Radojeviča na interpelacijo posl. Zaniča tudi pričakovati. Iz ministrovega odgovora posnemamo sledeče: »Z druge strani pa moram izjaviti, da je vprašanje sušačke luke zelo komplicirano in drago. S Sušakom smo dobili malo luko, ki m v stanu obvladati ves naš severejadranski promet. Pri tem se je sprožilo vprašanje, ali more naša država žrtvovati ogromne vsote denarja za razširjenje in pospeševanje luke, ki je z morske in kopne strani tako izpostavljena kakor Sušak. Sicer pa ie razširjenje in forsiranje v veliki meri tudi s tehničnih vidikov zelo težko.'
Sušak, 10. oktobra.
Dostaviti moramo še nekaj. Deputacija je posetila tudi zunanjega ministra dr. Ninčiča in dr. Rybafa, ki sta oba kategorično zavrnila infamne insinuacije, da bi bil Sušak, oziroma njegova luka, kompromitiran z nettun-skSm sporazumom. Florentinsko - nettunske konvencije odrejajo pariteto železniških tarif samo za Sušak loco in Reka loco; glede tarife za Sušak — pristanišče pa si nismo niti najmanj vezali rok.
Z ozirom na to izjavo je sušačka deputacija radostno potrkala na vrata prometnega ministra, kjer pa je slišala še en nov argument v prilog novi železniški tarifi. »Računati je treba,« je rekel prometni minister, »z dejstvom da je Dalmacija zelo siromašna in lačna in da je liška proga pasivnal Mi moramo doseči njeno aktivnost, kar pa se lahko zgodi samo s tem, da dirigiramo tja čimvečji kontingent prometa.«
Iz teh odgovorov torej sledi, da niso bili pri stvoritvi nove železniške tarife merodajni zunanjepolitični razlogi, da pa so so upoštevali strategično-obrambni kriteriji in oziri na gospodarsko stanje Dalmacije.
To so slabe perspektive za bodočnost Su-šaka in tukajšnje prebivalstvo se začudeno
Politične vesti.
== Zanimiva izjava St. Radiča. Ob priliki zadnje svoje avdijence v Topoli je podal St. Radič novinarjem več izjav, od katerih objavljamo v sledečem nekatere: Demokracija rabi komunikacijo. Ko je kralj po svoji navadi vprašal začetkom avdijence, kakšna je bila pot, je Radič odkrito izjavil, da slaba, ker iso nekatere ceste v mizernem stanju. Radič je o neobhodni potrebi izboljšanja cest govoril z vojnim ministrom, da bi se k temu delu pritegnilo tudi vojaštvo, zakaj mi moramo biti kulturna dežela, kar pa postanemo le, če imamo dobre ceste. Treba pa tudi zgraditi posebne ceste za avtomobile in dvigniti na vso moč aviatiko. — Izseljeniško vprašanje. Naši ljudje v Ameriki so sami izučeni delavci in zato jim je treba v domovini preskrbeti dela. V ta namen treba pričeti z melioracijami, zlasti z osuševanji močvirnatih krajev. Pričeti pa je treba s tem delom v Crni gori in Hercegovini, ker je tu potreba največja. — Statistiko treba dvigniti. Beograd viši to delo slabo, zato naj bo to delo prepuščeno onim mestom, ki vodijo dobro statistiko. — Ženska volilna praviva. G. Kosla Timotijevič je pripomnil, da je ženska manj vredna od moškega. Radič je temu odločno ugovarjal in dejal, da je vaška žena dobra gospodinja, ki dostikrat vzdržuje vse gospodarstvo. Zato ji je treba dati vsaj pri občinskih volitvah volilno pravico. — Slovani in mir. Nikdar se nismo Slovani prepirali. Vsi naši majhni konflikti niso nič v primeri s 30 letno vojno. Slovani niso nikdar uničili nobene dobrine. Mi čuvamo staro civilizacijo in se prilagodujemo novi. Naša civilizacija je boljša od zapadne, ki je kakor orlovsko gnezdo, iz katerega vsak hip odleti orel, da ugrabi plen.
= Dober odgovor g. Pribičeviču. Radikalna »Zastava« odgovarja na Pribičevičevo delitev Hrvatov v avstrijakante in nacionalne Hrvate, ki so seveda sami samostojni demokrati. »Zastava« pravi: Pribičevičev odličen pristaš g. Lukinič je bil od Avstrije odlikovan s Franc Jožefovim redom, dočim m dobil St. Radič nobenega odlikovanja. Po mnenju g. Pribičeviča pa je g. Lukinič na- ; cionalni Hrvat, g. St. Radič pa avstrijakant. i Ali je mar Avstrija odlikovala tiste, ki so bili proti njej? Naj pojasni g. Pribičevič to zagonetko.
—	»Obzor« o vstopu Slovencev v vlado. Svojo prejšnjo izjavo, da bi mogel spor okoli vstopa Radiča v kabinet,"povzročiti vladno krizo, popravlja »Obzor« v zadnjem uvodniku in pravi, da o tem ne more biti govora. Pač pa je treba rešiti eno stvar pri bodoči rekonstrukciji vlade, in to ‘je vstop Slovencev v vlado. Pašid in Radič sta že opetovano izjavila, da bi rada imela tudi zastopnika Slovencev v vladi. Ker so radikali v Sloveniji needini, zato da ni verjetno, da bi bil i iz njihovih vrst vzet zastopnik Slovencev.
I silno pa se trudijo samostojni demokrati, da ; bi prišli v radikalno stranko. O tem se je i (Tovorilo pred mesecem dni, danes pa se po-: javlja ta vest v bolj konkretni obliki. Po tej i verziji bi imel postati trgovinski minister dr. i Kramer, dočim bi postal dr. Krajač finančni • minister, dr. Stojadinovič pa poslanik v Wa» shingtonu. Nato pripoveduje »Obzor« obširno
o	»Slavenski banki«, Trboveljski družbi in njih zvezi z vodilnimi ljudmi SDS ter se odločno izreka proti 'temu, da bi prišel v vlado i dr. Žerjav, ker bi v tem slučaju bilo ogro-! ženo vse delo za sporazum. Tudi ni po »Ob-1 zoru« niti najmanje verjetno, da bi radi-j kali tako rešitev mogli sprejeti. Najbolj na-j ravno 'bi seveda bilo, da vstopi SLS v vlado.
' Toda niti noče Korošec vstopiti v vlado in niti ga nočeta sprejeti v vlado Pašič in Radič. Ostane torej samo ta kombinacija, da pride v vlado zastopnik Zveze slov. kmetskega ljudstva, ki je tudi že v dobrih odnošajih s slovenskimi radikali. Nato prinaša »Obzor« resolucijo o u-stanovitvi skupnega delovnega odbora Zveze slov. kmetskega ljudstva in narodno radikalne stranke v Mariboru. Vidi se, da je ta resolucija napravila tako v z,a-grebu ko v Beogradu popolen učinek.
—	Vprašanje glede drž. podtajnika za seliencc rešeno. Kakor znano, je hote ■ SSč, da se osnuje v^e.^
oosebno državno podtajništvo, lu bi saroeio naše izseljence in zlasti za njih repatriacijo Radikali pa so temu načrtu nasproto-vali vsled tega, ker spada to delo po njih
mnenju v področje ministra za socialno politiko in ne zunanjega ministra. Ker gre Radiču samo za stvar, da se tako podtajništvo sploh osnuje, zato naravno ni nasprotoval taki rešitv vprašanja in je smatrati s tem to vprašanje rešeno. Drž. podtajnik za izseljence postane najbrže dr. Kežman, dočim bi prevzel dr. Krnjevič drž. podtajništvo v kakem dragem ministrstvu.
= čičerin namerava ustanoviti nacionalni blok. Italijanski dopisni urad sporoča, da se sestane Cičerim v Meranu z rimskim sovjetskim poslanikom Kržemovim. Po informacijah italijanskega dopisnega urada, namerava ustanoviti Oičerin rusko-nemško-poljski blrtk, h kateremu naj bi kasneje pristopila tudi Italija, za njo pa Francija in Španija. Na ta način naj bi bil ustvarjen evropski kontinentalni blok, ki bi bil naperjen proti anglosaškemu svetovnemu imperiju. Ta kontinentalni blok pa naj bi tudi preprečil vstop Nemčije v Zvezo narodov, 'ker bi 'bil ta blok dovolj močan, da vsaka v njem včlanjena država z lahkoto pogreša članstvo v Zvezi narodov.
=Sestanek čičerina z Mussolinijem. Prihod sovjetskega ipaBlantk« Kržemova v Morim je v zvezi z nameravanim sestankom Čičerina z Mussolinijem. Ta sestanek se ima vršiti v Stresi in se bodo v Meranu določile vse podrobnosti sestanka. — Mussolini se sestane s čičerinom, kdaj pa se sestane naš zunanji minister z zunanjim ministrom Rusije? Ali je res treba, da se bo Rusija orientirala v jadranskem vprašanju po željah italijanske politike?	,	,
= Rusija za Turčijo. Turški poslanik v Moskvi je imel daljšo konferenco s Karaha-nom, specialistom ruske vlade za vzhod. Dogovarjat se je z njim glede rusko-turskega dogovora. Karahan je baje izjavil turškemu poslaniku, da je sovjetska vlada mnenja, da mora Mosul pripasti Turčiji. Turški poslanik je nato izjavil, da Turška sicer ne želi vojne, da pa se bo z vsemi sredstvi uprla vsakemu poskusu, da se odtrga Masut Turčiji.
ŠOLSKA SLOVESNOST V ŠT. VIDU.
Vodstvo strokovno nadaljevalne šole za mizarje in občne obrtne nadaljevalne^ šole v Št. Vidu je priredilo sporazumno z šolskim odborom in zadrugo lesnih strok lepo šolsko slovesnost. Slovesna izročitev diplom odlikovanim vajencem, ki so razstavili najboljše izdelke na vajeniški razstavi v Ljubljani, je bila združena z veličastno manifestacijo za osvobojonjo zasužnjene Korošce. \ nedeljo so se zbrali vsi obrtni učenci vseh razredov v šolski risalnici k slavnosti. Med udeležen-! ci so bili kot gostje vladni svetnik dr. Lubec, slavnostni govornik g. profesor dr. Rožič, i župan in predsednik šolskega odbora v Zg. i Šiški Zakotnik, zastopniki šolskega odbora ; v Št. Vidu s predsednikom in županom Bab-j nikom, zastopniki obrtne zadruge lesnih strok j z načelnikom Berličcm, zastopniki učitelj-i stva, županstva in vseh obrtnih korporacij, j Voditelj Jeločnik otvarja slavnost si po-1 zdravom na navzoče in povdarja P®*" m„n: žitve odlikovanja pridnih učence festacijo po osvobojenju Korošice.
Svetnik Lubec pozdravlja navzoče imenom velikega župana in poudarja potrebo pip nosti, vztrajnosti našega obrtnega naraščaja, potrebo strokovne izobrazbe istega, da bo kdaj v korist narodu in državi.
Nato je predaval slavnostni gpvorn raj; profesor dr. Rožič o pomenu vajem nflrag&i_ stav, o potrebi podviga ebrtmšk^« ^
ja, o potreb, strokovnega 6	^	^
j popolnitve že obstoječe^	^
j brane m ^eler zanimanjem, vsesplošno
' odlikovancem Učno izdelane diplome,
i	Pričel se je drugi del slovesnosti, na ka-' terem je zopet nastopil kot slavnostni govornik dr. Rožič, ki je opisal potek plebiscita, kako bi se izvršil drugače, če bi imela’ Koroška vsaj nekaj slovenskih obrtnih in industrijskih podjetij. Očrtal je Koroško kot njen izreden poznavatelj, kot zibeljko Slovenstva in slovensko kulture. Povzdignil je glas. tudi obrtna mladina stoj na braniku v pripravljenosti, da tudi ona pripomore, kadar pri čas, osvoboditi zasužnjene brate. Zlasti s.	.
ob klicu Avstrijcev k združitvi z Rajno Pozorni moramo biti, da bomo mi P
sedli našo Koroško, predno se pokažejo vrh Karavank nemške pikelbavbe. Res bo treba žrtvovati marsikatero življenje. Toda brez ; žrtev ni zmage, ni novega življenja.	j
Njegove iskrGO® jn douioljubn© besede so izzvale burno odobravanje in -pritrjevanje. Nato je obrtna mladina sprejela kratko resolucijo na Jugoslovensko Matico v Ljubljani, ki se glasi: Gbrtnošolski naraščaj v Št. Vidu pri Ljubljani, zbran pri šolski slovesnosti izjavlja, da se priključuje vsem manifestantom cele naše domovine in z njimi vred kliče po zahtevi: Koroško Jugoslaviji, ker je naša. Od te zahteve tudi mi ne odnehamo, dokler je ne uresničimo.
Prosveta.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Torek, IB. oktobra: Jakob Ruda. Gostovanje režiserja narodnega gledališča g. Mi-lana Skrbinška. Otvoritvona predstava.
Prva repriza na novo naštudirane Masse-netove opere »Manon« se vrši danes, v torek dne 13. t. m. in sicer za red B. Zasedba je ista kakor pri prvi vprizoritvi, le starega grofa des Grieux poje mesto g. Betetta g. Rumpelj.
Šport
JADRAN : PRIMORJE 4 : 1, (3 : I).
Nepričakovana — toda zaslužena zmaga Jadrana.
Presenečenja v športnem življenju so skoraj na dnevnem redu, brezdvomno pa najpogosteje v nogometu. Poznana kvaliteta moštev ni nikoli sigurna garancija za njihove bodoče zmage, čestokrat tudi za nad celo klaso slabejšemu protivniku. Mali psihični ali fizični momenti, neznatni kamenčki na sredi ceste športnega življenja so, ki često vržejo favorita iz ravnotežja in presenečenje je tu. Eden najvažnejših faktorjev v nogometu, ki tvori pogosto za nasprotnika nepremagljivo oviro, pa je volja, volja in zopet volja do zmage. Ta volja in z njo združen borben duh vdahne čestokrat nefavorizira-nemu moštvu tako igro, pred katero klone najodličnejše moštvo. Zal, da to voljo, tega bistvenega faktorja v športu tako redko opažamo pri naših moštvih, šport - nogomet je predvsem borba. Ni nežna, mehka igra s tehniko in taktiko kajti pred voljo in borbenostjo se vsa tehnika, taktika in znanje le prehitro in prečesto razblini v prazen nič. Le oboje, eno združeno z drugim je ustvarja-
lo,	in bo ustvarjalo renomirana in zmagovita moštva.
Naš najodličnejši predstavnik izrazitega borbenega moštva, ki razpolaga tudi z dovolj dobro tehniko in taktiko pa je brezdvomno Jadran. Že večkrat je v svojih nastopih proti tehnično in taktično jačjim nasprotnikom igrgl v takemstilu.da je uprav frapiral. No in
v. nedeljo se je zopet pokazal iz te svoje najboljše strani. Njegova volja in borbenost se
je pokazala v kar najboljši luči ter mu diktirala igro, pred katero bi klonil tudi močnejši nasprotnik, kot je Primorje. Celo moštvo je igralo kot ena sama celota, v kateri ni biio izrazito šibkih točk. Obramba je bila na višini. Krilska vrsta pa, hrbtenica moštva, je ravno tako odgovarjala kot napadalna. Res lepo in navdušeno je igrala ta enajstorica požrtvovalnih ljudi. Vsak je pač dal iz sebe, kar je znal in mogel. Le na eno je jjozabila. Borbenost in navdušenost v igri občinstvo očara, ako se pa to igro podpira še s prekomerno porcijo fizične sile, tedaj zgubi cela prireditev neprimerno na svoji moralni veljavi. Borbenost ima svoje meje in te meje je Jadran proti Primorju le prekoračil. V svojo igro je položil preveč ostro noto. Momenti dvobojev v igri so od njegove strani le prečesto očito surovi. Tu je . žjil sodnik Vodišek, ki sicer ni slabo sodil, popolnoma odpovedal. Le premirno in blagohotno je prepustil v tem pogledu igro svojemu nadaljnemu poteku.
Primorje je ta poraz docela zaslužilo. Rezultat bi bil brezdvomno še hujši, da ni bila obramba, predvsem pa vratar tako na mestu. Slednji je ubranil nebroj težkih strelov ter s svojo igro naravnost imponiral. Bil je sploh edini mož Primorja, ki je bil polnovreden. Ne po rezultatih, marveč po previdni igri v svojih tekmah te jesenske sezone je to moštvo kar najprijetneje presenečalo. Ni bilo še povsem uglajeno, vendar je v svojem nndaljnem razvoju še zelo mnogo obetalo. Predvsem je vsled raeijonalnega treninga v preteklem poletju zelo napredovalo ter pokazalo v tehniki in taktiki za naše razmere prav lepo višino tega znanja ter v tem pogledu precej nadkriljevalo nedeljskega na- I sprotnika. Branilca sta vsekakor še bolje igrala kot v nedeljo. Krilska vrsta je slonela predvsem na desnem in srednjem krilcu, ki »e ju pa v nedeljo kot taka ni dalo spoznati. ;
jsilnejše *eSa moštva pa je bila napadalna . n™™,	levega krila, ki je absolutno
ie hi h	Nal>adalni	trijo	ter	desno	krilo,	*
ni-nčp In l nr/uf en,ota’ v>grana ter vešča lepe, j tekoče m koristne kombinacije. V nedeljo pa !
je tu tud. nastala Wija. Mesto prodorne ' m vigiane lepe spojke, ki ima za prv. tekme ! še zabrano igre je tu nastopil docela netre- j niran igrač in cel mehanizem napada, pred- j vsem trija je obstal. Lepo je igralo to moštvo ' v preteklih tekmah, toda boriti se ni znalo nikoli in se do danes tudi še ni naučilo. V , nedeljo pa je naletelo na nenadejano hiter j ter oster start nasprotnika, prišlo vsled tega še bolj iz koncepta in debacle je bil gotov. Kakor smo že prej omenili, se je tudi tu vsa preje pokazana tehnika in taktika ob trdni , volji in odporu nasprotnika razblinila v nič. Torej še enkrat, ne samo znanje, ampak tudi . volja je potrebna za zmago. Morda bo ta lek- 1 cija v tem oziru moštvu pomagala za bodočnost.	i
To je torej karakteristika obeh moštev, vzrok zmage enega in poraz drugega moštva ter vzrok presenečenja športne javnosti, ve- i selja in potrtosti. Sicer pa, kdor zna zmagati, mora tudi znati biti premagan.
Dnevne vesti.
JUBILEJI.
V	enem oziru smo Slovenci čisto gotovo najsrečnejši narod na svetu. V starosti od 50 let naprej nimamo človeka, ki ne bi imel za naše gospodarstvo ali za našo 'kulturo, ali pa za kako obskurno društvo nevenljivih zaslug. Do tega prepričanja mora človek priti, če bere slavospeve ob raznih jubilejih, ki so se v zadnjem času v slovenskem tisku naravnost razpasli.
Tu zaslužen šestdesetletnih, tu velezaslužen sedemdesetletnik in če je kdo tako srečen, da je dočakal osemdeset let, potem sploh ni superlativa, ki 'bi bil zadosten, da bi označil vse zasluge jubilanta.
Mislimo, da je res že skrajni čas, da se neha to povzdigovanje ljudi zato, ker so postali toliko in toliko let stari. Zlasti še, ko se jubileje res zaslužnih ljudi navadno prezre. Da navedemo v tem oziru samo dva primera. Jubilej zaslužnega šolnika in narodnoobrambnega delavca se je prezrlo, zato pa se je šestdesetletnica agitatorja proslavila, kakor je Ljubljana zlepa še ni videla. In s hrupom se je proslavljala petdesetletnica enega novinarja, dočiin se je šestdesetletnica gotovo bolj zaslužnega novinarja prezrla.
Vsaka stvar ima svoje meje in tudi pretirano proslavljanje jubilejev se mora nehati. Ker tako srečni Slovenci vendarle nismo, da bi imeli v starosti od 50 let naprej same zaslužne ljudi.	j
S temi našimi brezštevilnimi jubileji smo > samo smešni in zato naj se nehajo!
— Kongres odvetniških kandidatov iz vse
države se je vršil te dni v Beogradu.
— Konferenca privatnih uradnikov. Uprava »Saveza privatnih činovnika« v Zagrebu je sklicala za danes in jutri v Beograd konferenco delegatov privatnih uradnikov iz vse države.
— Naš kolodvor v Solunu. V prometnem ministrstvu je izdelan načrt za zgradbo modernega kolodvora v naši svobodni solunski coni. Z zidanjem prično prihodnjo spomlad.
— Donavska komisija. Od 30. oktobra do 30. novembra t. 1. se vrši v Bratislavi mednarodna konferenca Donavske komisije. Na dnevnem redu je uvedba novega plovitve-nega reda, ki stopi v veljavo dne 1. februarja 1926.
— Preložitev Jadranske razstave v Beograd. Vlada je dala iniciativo, da naj bi se preložila Jadranska razstava, ki je vzbujala več tednov v Splitu in Šibeniku veliko zanimanje, v Beogradu, da se tako zainteresira tudi rezidenca za sodelovanje pri neob-hodno potrebnem razvoju Primorja. V beograjskih gospodarskih krogih je vzbudil načrt veliko zanimanje ter se splošno odobrava.
— Kontrolna stanica v Zagrebu. Ministrstvo poljoprjvrede in voda je ustanovilo v Zagrebu novo kontrolno stanico.
— Novi kovani denar. Tekom tega tedna prispe v Beograd zopet za 20 milijonov dinarjev novega kovanega denarja po 1 dinar.
V	drugi polovici oktobra pridejo komadi po pol dinarja, ki se izdajo takisto takoj v pro- j met. Papirnati denar po 1 Din, 50 in 25 para se potegne iz prometa najbrže okrog 1. januarja 1926.
— Davčna oprostitev. Ministrski svet je oprostil vse občine, ki jim je povzročila letos toča ali povodenj na žetvi večjo škodo, za dve leti plačila davkov.
— Nov list. V Vel. Bečkereku je začel izhajati nov nemški tednik > Volksbote«. Urejuje ga Štefan Hauptmann.
— Polovično vožnjo po državnih železnicah je dovolil prometni minister posetnikom kulturno historične razstave v Zagrebu. Znižanje velja za čais od 8. oktobra do 17. novembra t. 1.
— Poljski visokošolci v Beogradu. Kon-
ceni oktobra pride iz Krakova v Beograd večja skupina poljskih visokošolcev, ki bodo priredili v Beogradu več koncertov.
— Iz kraljevega potovanja. Kralj je pod-vzel ob priliki svojega bivanja v Dalmaciji polet nad kotorskim zalivom. Listi pišejo, da je pred poletom povabil svoje spremstvo k vstopu v letalo rekoč: »Izvolite, gospodje , toda nikdo ise ni upal udeležiti poleta, zato je vstopil kralj sam. — Sicer se cedi iz gospodov dvorjanov vedno brezmejna požrtvovalnost in ljubezen do kralja, to j>ot pa so iz strahu pred rizikom, ki v ostalem ni bil velik, na ta svoja čuvstva popolnoma pozabili.
— Naslov »dvorni svetnik« je bil čast, po kateri je hrepenelo v Avstroogrski srce marsikaterega birokrata. Sedaj so se časi iz-premenili — vsaj v Avstriji. Tam so ta naslov svoječasno že odpravili, in sicer na željo uradništva samega. Te dni je diskutiral
o	tem naslovu odbor Zveze avstrijskih srednješolskih profesorjev. Po burni debati je bilo sklenjeno, da ne podvzame odbor nobenih korakov, da bi naslov provociral, da pa ne bo ugovarjal, če se podeluje odslej zopet
—	umirovljencem.
— 16 uren delavnik so uvedli boljševiki za poljedelske delavce na državnih sladkornih plantažah. Za to delo zaslužijo kuliji po 15 do 20 kopejk dnevno. Hrano dobivajo slabšo kakor psi, ispe pa na umazanih golih tleh po skednjih. To suženjstvo je zavzelo take dimenzije, da se je pričelo zgražati celo sovjetsko časopisje h la »Pravda«.
~ Honoris causa. Akademični senat zagrebške univerze je soglasno sklenil, da se promovira Vladimir Mažuranič, predsednik banskega stola v p. in član Jugoslavensike akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu radi zaslug za prosveto in pravosodje ob priliki njegove SOletnice, t. j. dne 15. oktobra t. 1. doktorjem prava honoris causa.
— Iz poštne službe. Premeščeni so: Viktor Zagorski od pošte Maribor 2 k pošti Maribor 1, Natalija Lingelj iz Ruš v Maribor in Štefanija Zuljan iz Ljubljane v Dravograd.
— Železniška katastrofa v Južni Italiji. V soboto se je utrgal v Kalabriji oblak. Med silnim nalivom je pasiral neki osebni vlak j
pri Roccelli most preko reke Ponza. Narasla reka je porušila del mostu ne da bi bilo železniško osobje ‘to pravočasno opazilo, zato je padla lokomotiva s prvim vozom vred v vodo. Dva rešilna vlaka sta obtičala v vodi. Na kraju nesreče so se odigrali nepopisni prizori. Baje je mrtvih 10 oseb, 17 pa težko ranjenih. Voz, ki je padel v vodo, je odnesla voda 50 metrov daleč. Tik za vlakom so 'odnesli silni valovi drugi železniški most, raz-ven tega še nekega tretjega z rešilno lokomotivo vred. Škoda se ceni na 1,000.000 lir.
— Karambol avtomobila z železniškim vlakom. Iz Berlina poročajo o veliki nesreči, ki se je pripetila v soboto dopoldne pri nekem železniškem prelazu v bližini Primke-naua. Ko je peljal preko prelaza neki rudniški avtomobil, je pridrvel osebni vlak, ki je prerezal sprednji del avtomobila ter povozil šoferja in oba potnika. Vsi trije so obležali mrtvi. Stroj in neki osebni voz sta bila tako poškodovana, da so ju morali izmenjati. Nesrečo je povzročilo dejstvo, da je železniška uprava ukinila radi štedenja za-tvornico.
— Ljudožrka. Ves ruski jug je zasledoval te dni z največjim zanimanjem proces zoper Efrozino Sjerostavikovo iz Rostova, ki je sedela na zatožni klopi radi umora in kanibalstva. Umorila je devet oseb. Prva njena žrtev je bila njena lastna sestra. Razsekala je njeno telo na kose, ga odrla ter deloma nasolila in shranila v kadi, deloma pa prodala kot svinjsko meso na trgu. Pri tem poslu ji je pomagal njen ljubimec. Druga
Oblačila
za gospode in dečke se
kljub vsemu
najugodneje kupijo pri
J. MAČEK, Ljubljana
žrtev je bil njen bivši ljubimec Borodinov. Kmalu nato je prišlo na vrsto troje otrok njene sosede Popove. Obravnava je ugotovila, da obtoženka ni samo sama jedla mesa svojih žrtev, temveč hranila ž njim tudi svoje otroke. Sodišče je upoštevalo dejstvo, da je živela proletarka v veliki bedi ter jo je obsodilo samo na 10 let prisilnega dela.
— Umor na Dolenjskem. Iz neke mlake v bližini Bele cerkve pri Šmarjetskih toplicah so potegnili te dni nekega domačina, o katerem so domnevali, da je že davno v Ameriki. Ker je imel prebito lobanjo, domnevajo, da gre za umor. Dejanja osumljen je neki delamržen domačin, ki so ga vtaknili pod ključ.
— Bandit Collarich pred poroto. Kakor smo že poročali, se vrši te dni pred tržaško poroto razprava proti banditu Collarichu, ki je bil skozi dve leti strah in trepet tržaške in puljske okolice. Na vesti ima več umorov, neštevilne vlome, roparske napade in tatvine. Bil je poglavar roparske tolpe, Kroječe 30 mož. Med drugim je ustrelil štiri policijske stražnike sredi ulice. Kdor ga je hotel prijeti, je bil zapisan smrti in vselej se mu je posrečilo pobegniti. Zato je postal predrzen. Razširil je svoj delokrog na mesta.
V	Trstu je oropal in ustrelil nekega gospoda pri belem dnevu na ulici. Zato se ga je končno vse balo. Vsak tržaški otrok je vedel za njegovo ime. To mu je postalo usodno. Ko je prišel v svoji izredni drznosti zopet enkrat v neki tržaški kino, so ga ljudje spoznali ter poklicali karabinjerje. Ti so jeli nanj streljati, toda Collarich se je besno branil. Končno je bil zadet v nogo, tedaj «o se vrgli karabinjerji nanj ter ga uMendlL V njegovih žepih so našli cel arzenal orožja, med drugim celo dve ročni granati. Par mesecev po aretaciji so ga poskuuild osvoboditi njegovi razbojniški tovariši, id so prebili »id na dvorišču, toda pazniki so jih pravočasno zasačili in poizkus se je ponesrefiL Pred kratkim ga je intervjuval neki lamaRst Dejal je, da mu gre dobro, da pa se bo najbolje počutil, kadar se bo maščevaL To bo storil potem, ko bo pobegniti, kar se bo *godilo čisto gotovo. Svojemu zagovorniku je pisal, da ga Aaenkrat ne more honorirati, da pa že še pride čas, ‘ko bo imel zopet denar. O svojih zločinih govori z nenavadnim cinizmom. Neki umor je opisoval s takim sadističnim užitkom, da je bilo prisotno občinstvo silno razjarjeno. Izbruhe ogorčenja je kvitiral Collarich z ironičnim smehljanjem.
— Prisega. Pred par dnevi je bil končan J pred sarajevskim srezkim sodom tragikomi- | čen proces. Kmet Rade Makljenovič je bil obtožen, da je posilil Milevo Kuzmaničevo. V predpreiskavi je dejanje tajil in ker so govorile tudi priče ugodno zanj, je malo manjkalo, da ni bila preiskava ustavljena. Sedaj, pri glavni obravnavi je bilo drugače. Mileva se je med tem časom poročila in porodila je
iktovo gove o juho
z najfinejšim okusom napravijo
MAGGI""
kocke za govejo juho
Pazit- dobro na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem Druge kocke niso od tvrdke MAGGI
dete, ki ga je prinesla seboj kot »corpus de-licti«. (Datum se je namreč približno ujemal.) Ž njo je prišel tudi njen mož. Mileva je vztrajala trdovratno pri svojih prejšnjih izpovedbah. Ne tako priče. Državni pravdnik je zahteval namreč zaprisego. Zgodilo se je in priče so pričele vse drugače govoriti, kakor so govorile \ predpreiskavi pred preiskovalnim sodnikom. »Kako pa to, da govorite sedaj vsi popolnoma drugače, kakor ste govorili popreje?« je vprašal predsednik enp izmed prič: »Gospodine,« je govoril možakar, »takrat nismo bili zapriseženi... govorili smo, kar smo hoteli... sedaj je pa drugače, sedaj... smo prisegli... Sedaj moramp govoriti resnico!____«	Najbolj	zanimivo	je	bi-
lo,	ko je ena izmed prič preklicala po prisegi, kar je izjx>vedala par minut pred tem. To pričo so takoj aretirali. Rade Miljenovič jra je padel končno na kolena ter prosil jokaje milosti. — Obsojen je bil na dve leti ječe... Državni pravdnik je dejal, da pridejo priče, ki imajo tak silen rešpekt pred prisego, v kratkem na vrsto.
— Na križu na ulici sc je hotela obesiti pred par dnevi v Osijeku 471etna Magdalena Krišan, ker se je skregala s svojim možem. Slučajno jo je opazil pravočasno policijski stražnik ter jo odvedel na stražnico. Križ bodo vnovič posvetili.
— »Bubikopk pred policijo. Sušaška policija je imela rešiti te dni težak slučaj, kar se ji pa ni posrečilo. Od jeze se peneča je privlekla starejša dama svojo 18-letno hčerko pred komisarja ter zahtevala, da jo čim najstrožje kaznuje, ker ji »dela tako sramoto«. Deklica se je dala namreč odstriči lase. Ker pa v policijskih predpisih zato ni določena nobena kazen, je zmajal policijski uradnik z ramami ter vrnil »corpus delicti« (odstrižene lase), ki jih je prinesla mati s seboj, deklici.
— Najfinejšo govejo juho pripravi se v hipu in po ceni z Maggijevo govejo kocko.
— Esperantiste in vse one, ki se zanimajo za esperanto opozarjamo, da izide v najkrajšem času »Popolna slovnica esperant-skega jezika« z malim slovarjem. Interesenti naj se obrnejo pismeno na »Esperantski klub« v Ljubljani (Narodna kavarna).
Ljubljana.
1— Zatiranje mrčesa. Mestni magistrat ljubljanski opozarja posestnike in najemnike zemljišč na tozadevni razglas, ki je nabit po mestu.
1— Klub esperantistov v Ljubljani otvori danes dne 13. t. m. v šentjakobski šoli es-perantski tečaj za začetnike. Kdor se misli učiti tega važnega mednarodnega jezika, naj se zglasi navedenega dne ob pol 20. uri v šentjakobski šoli II. nadstropje. Mesečna učna pristojbina bo znašala Din 15.—, za dijake Din 10.—.
1	— Rop. V soboto zvečer je napadel 21-letno Marijo Logar v Tivolskem parku neznan moški. Iztrgal ji je ročno torbico z vsebino 200 Din ter pobegnil.
Glas lz občinstva.
Cestna svetiljka na pot/ od Tivolskega gra-au proti hotelu Tivoli že dalje časa ne gori. Ker je to edina svetiljka na navkreber in skozi nasade vodeči poti, je sedaj tam temno kakor v rogu. Želeti bi bilo, da se ta nedo-statek odpravi.
Škandalozno majhne kose kruha prodajajo v nekaterih gostilnah. Poznam neko klet, kjer so ti kosi 'trikrat manjši kakor kos, ki bi ga dobil pri peku za isto ceno 50 par. Prav je, če se pusti gostilničarju pri prodaji kruha majhen dobiček, ampak kar je preveč, je preveč: 60% dobiček je oderuštvo. Mestno tržno nadzorstvo, kje si?
Imenitno!
Novo!	Krasna	družabna	igra	ljubezni	iz	aristokratskih	krogov.
EDINA ŽENA
po romanu C. Gardner-Sullivana, v glavni vlogi prekrasna Norma Talmagde Izvnstna režija — Izvanredno lepi posnetki z morja — Osobito efektni so momenti kakor: Moč denarja — Poroka proti volji — Ljubezen ali alkohol itd. — Velefilm Edina žena je eden od onih filmov, ki jih štejemo med najboljše filme nove sezije. V Ju goslaviji ta velefilm še ni bil predvajan. — Kot prvi ga prinaša Vaš
Elitni KINO MATICA, (tel. 124)
Predstave kot običajno ob 4., 'A 6., 'A 8. in 9.	Izvrstni	orkester	pri	vseh	prestavah.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 1‘2. oktobra 1925.
Vrednote: Invest. posojilo iz leta 1925 den. 81; loter. drž. renta za vojno škodo den. 300; zast. listi Kranj. dež. -banke den. 20, bi. 24; kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20, bi. 24; ! Celjska posojilnica den. 201, bi. 205; Ljub- j ljanska kreditna banka den. 220, bi. 240; • Merkantilna banka den. 100, bi. 104; Kre- ! ditni zavod den. 175, 'bi. 185; Strojne tov. in liv. den. 125, bi. 127, zaiklj. 125; Trboveljska den. 338; Združ. papirnice Vevče den. 120; Stavbna družba den. 165, bi. 180; »šešir« ' den. 128, bi. 148.	j
Blago: Frize od 4—10 cm, od 25—60 om, ; fco meja bi. 1280; breza, od 10—30 cm prem., ! fco meja bi. 400; late 25/50, 30/50, monte bi. j 540; trami, monte, po noti, fco meja, 1 vag., ' den. 320, bi. 322; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco maki. postaja, 2 vag., den. 17.50, bi. 17.50; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza stara, fco slav. post. bi. 185; koruza medjimurska, nova, na solncu sušena, fco Čakovec bi. 205; koruza okrogla, drobna, zaduhla, par. Ljubljana, 1 vag., den. 195, bi. 195; koruza v štoržih, par. slav. post. bi. 75;
j	koruza nova, okt.,	nov., dec., 100% kase pri
i	sklepu, par. slav. post. bi. 122.50;	fižol	man-
!	dolon, netto, fco	Ljubljana den.	285;	fižol
j	prepeličar, netto,	foo Ljubljana	den.	325;
fižol ribničan, netto, fco Ljubljana den. 300; fižol beli, b/n, fco Postojna tranz. bi. 300.
BORZE.
— Zagreb, dne 12. oktobra. Devize: Ne\v-york ček 55.95—56.53. London izplačilo 271.72 -273.72, Pariz 256.25—260.25, Curih 1082— 1090, Praga 165.77—167.77, Milan izplačilo 224.42—226.82, Dunaj 788.25—798.5, Berlin 1333.7-1343.7.
— Curih, dne 12. oktobra. Beograd 9.20, Newyork 518.75, London 25.1075, Pariz 23.85, Praga 15.35, Milan 20.75, Varšava 84, Bukarešta 2.50, Berlin 123.40, Dunaj 73.125, Budimpešta 0.007260, Sofija 3.80.
X Dobava industrijske soli. Po pravilniku o prodajanju industrijske soli, katerega je izdal minister financ z razpisom z dne 9. lebruarja 1925 k štev. 568 je treba prošnji za nakup soli v denaturiranem stanju poleg potrdila o plačanem davku priložiti tudi potrdilo ministrstva, iz katerega je razvidno, da je dotično podjetje sodno protokolirano in da potrebuje sol za obratovanje. Na ini-
j cijativo Zbornice za trgovino, obrt in indu-
■	strijo v Ljubljani je uprava državnih mono-! polov navedeni pravilnik izpremenila v to-j liko, da se potrdilo ministrstva trgovine in industrije o sodnem protokoliranju in o potrebi soli za obratovanje nadomesti s potrdilom pristojne Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. V ostalem ostane pravilnik neizpremenjen.
X Uvoz lekarniških specialitet v Romunijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je dobila od našega generalnega konzulata v Bukarešti seznam farmacevtskih specialitet, katerih uvoz v Romunijo je dovoljen proti plačilu predpisanih carinskih pristojbin. Seznam je interesentom med uradnimi urami na vpogled.
X Poslovni stiki z republiko Chile. V San-tiago de Chile se je ustanovil urad za znanstveno gospodarsko službo, ki se specijelno bavi s pospeševanjem trgovskih stikov med republiko Chile in drugimi državami. Zato se naj naši gospodarski krogi za gospodarske informacije, ki se tičejo Chile obračajo neposredno na ravnatelja urada: Direcion General de los servicios agricolas (servicio de estudios economicos Agricolas) Santiago de Chile, Casilla 31 D.	1
To In ono.
ZASPANE JAPONKE.
Kyabara Kazan, eden od najbolj priljubljenih japonskih pisateljev pripoveduje, da se je vozil nekoč v železniškem vozu druge-| ga razreda, v katerem so sedele razven nje-j ga same dame. Njemu nasproti so sedele šti-! r>i od katerih se je ena naslonila na okno i ter zaspala. Druga je spala z detetom v na-t ročju tako trdno, da bi bila padla kmalu pod klop, tretja je smrčala z ostankom breskve v roki, četrta je spala tako trdno, da se ji je sanjalo in je govorila v spanju.
»Zakaj so pač Japonke tako zaspane?« j Kazan odgovarja: Po njegovem mnenju trpe j japonske ženske na kroničnem pomanjkanju spanja. Posebno poročene. Poročena ženska vstaja zjutraj pred možem, kljub temu, da mora hoditi pozneje spat kakor ta. Celo, kadar mož ekscedira, ga mora žena čakati, dokler ne pride domov. Tako zahteva japonski običaj. Ko se mož vrne, ga mora spraviti žena v posteljo, šele potem — navadno čez dve ali tri ure — gre lahko tudi sama počivat. Ta šega je tako ukoreninjena, da poročene žene ni mogoče pregovoriti, da bi ravnala drugače.
(106)
oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
Georg pripoveduje še več, čeprav ni vsega sam videl. V teh maloazijskih krajih je prav mnogokrat potres, četudi niso pravzaprav vulkansko središče.
Pred približno petnajstimi leti je bil tu zadnji potres in ta je bil še v strašnem spominu onim, ki so bili tedaj še otroci. Vse je bilo v razvalinah, in ne le to, iz nastalih zemeljskih razpok so prihajali strupeni plini ali pravzaprav dušeča oglikova kislina in kdor ni ubežal pravočasno proti vetru, je bil mrtev. Tretjina vsega prebivalstva je bila takrat mrtva.
Z grozo posluša Leonor ta poročila, ki jih potrjuje zemeljsko valovanje in podzemeljsko gromenje.
Zlasti čuden je bil kontrast: zvezdnato nebo tako jasno, topla noč brez vetra, tako mirna.
* Toda le pol ure traja ta zemeljski nemir — potres je pač dosti dolg — potem se s končnim gcdmanjem umire razburjeni podzemski duhovi.
31. V zapuščenem mestu.
Ni se še popolnoma zdanilo, ko dospe avtomobil do prve človeške naselbine, ki je precej veliko mesto
—	to se pravi, pred nekoliko urami je še bilo.
Je to Arbak, ki ima približno pet tisoč prebivalcev, razne urade in je važno kot izhodišče karavan, ki
gredo v Arabijo, da preskrbe pustinjske rodove z vsem, kar rabijo in česar si sami ne morejo napraviti. In tudi v Arobiji je mnogo cvetočih vasi in mest, kjer se pač izplača trgovati, ker ob obali promet še ni mnogo razvit.
Naši prijatelji še niso zagledali dosedaj nobenega človeka, in ga tudi ne bodo videli tako kmalu, vsaj živega ne.
Potres je opravil svoje delo. To so opazili že od daleč, ker ni bilo videti nobenega minareta, ki so tako karakteristični za vsako arabsko in turško mesto. Vse je bilo podobno kupu podrtij.
Ker pa so mohamedanske hiše vedno le enonadstropne in ker so vse ceste precej široke, radi karavan, ki potujejo skozi, ni bila avtomobilu nikjer pot zaprta.
Nobenega človeka ni bilo videti, ne mrtvega ne živega. Prebivalci so pričakovali najbrže zopet strupene pline in so bežali v ono stran, kjer so jih najmanj slutili in se še niso upali vrniti.
Da pa topot ni bilo strupenih plinov, so pričale blodeče živali, zlasti krave, ovce in koze, tu pa tam kamela; mnogo jih je bilo še v zasutih hlevih, odkoder je bilo slišati mukanje itd.
»Ali jih ne bomo osvobodili?« vpraša Leonor, živali so se ji pač smilile.
»To bi bilo Herkulovo delo za nas pet ljudi. To bodo preskrbeli že prebivalci, ki se vrnejo gotovo še danes, ko se prepričajo, da ni več nobene nevarnosti.«:
Tu pa tam so ležali predmeti na cesti, zlasti ob-
leke, ki so jih v splošni paniki pograbili in po poti izgubili.
»Tam je veliki bahhal«, reče Georg in pokaže na še precej ohranjeno poslopje; v odprti prodajalnici so bili razpostavljeni predmeti, ki jih najbolj nujno rabi človek v vsakdanjem življenju.
Leonor vstavi avtomobil. Beseda »balihak je vzbujala v njej že dalje časa skrivno poželjenje.
»No, tu si pa lahko naberemo provijanta,« izreče Adam takoj njene misli.
»Če le smemo?« vpraša obotavljajoč se.
;	»Nu, kdo nam bi neki branil?«
;	»Ni prav ...«
i	»Nu, saj hočemo plačati; vprašajmo,	koliko velja,
seveda, če ni nikogar v prodajalnici...«
■	»Nehajte z vašimi neumnostmi! Mr.	Hartung, kaj
menite?«
i	»Nimam nobenih pomislekov, uporabimo prilož-
nost in preskrbimo se z vsem, kar potrebujemo,« od-’ vrne Georg. »Kmalu bodo prišli roparji, Beduini, Kurdi in še celo Arnavti, turški vojaki, ki bodo brezvestno vse oplenili. Ampak mi moremo edino v tern bahhalu dobiti vse, kar rabimo, tam je lastnikovo ime, Papa Demetri. Stehtajmo in napišimo vse, kar vzamemo, pozneje, ko boste imeli dovolj denarja, mu lahko vse plačate. Potem vam bo Grk zelo hvaležen, zakaj vsega, kar sedaj vzamemo, mu ne more nihče več ukrasti, splošno plenjenje pa bo tu še prav gotovo. Plenili bodo vrnivši se prebivalci, če ne bo že preje pobrala vsega | sodrga iz puščave.«
„GROM"
ojuunsko poshbdniSki in Špedicij ski duhkau LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
RmIOV brzojavkamt	Telefon	Interurban
.OBOM”.	Mev.	4S4.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
m v to stroko tpadaJoCa posle najhitreje In pod kulantnlirU pogoji.
lattopnlkl družbe spalnih voa S. O. E. za ekspresne pošiljke.
MALI
OGLASI
C— oy la sobi do 20 besed Din 5*—, vsaka nadaljna beseda
M par.
Stanovanje
obstoječa iz kuhinje in ene sobe išče proti nagradi zakonski par. — Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje«.
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja ia korespon-dent z *ečletno prakso, iS8e primernega mesta pri večjem trgovskem aU industrijskem podjetju. Ponudbe M uprav* Usta pod »PrroTrstna aoic.
Samostojna
*njigovodkinjn In korespondentinja
> večletno prakso išče stalno mesto w takoj v večjem kraju na Gorenjcem. Ponudbe i navedbo plače na ipravo lista pod »Energična moč<.
v vseh banrah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji izbiri'po najnižji ceni pri
josip Peteline
LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Na veliko.	Na	malo.
7mOi.
Gospod
išče preprosto sobico za takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«.
Gospod
Absolventinja
trgovske šole želi vstopiti kot prak-tikantinja h kakemu večjemu ljub-, ljanskemu podjetju. Ponudbe prosi i na upravo lista pod: »Marljiva«.
v s ta roški 30 let se želi seznaniti z
gospodično iz boljOe rodbine. Ženitev ni izključena. Le resne ponudbe prosi na upravo lista pod »Značaj«.
Latera dama
je pripravljena posoditi uradniiku-akademiku 1000 Din. — Dopisi na upravo pod »Posojilo«.
Vrtnarske zadeve
posreduje
društvo „Vrtnarska šola“ v Kranju. <*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*'
Zahvala.
Za ninogobrojne dokaze globokega sočutja radi smrti našega predragega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
izrekamo tem potom vsem in vsakemu najiskrenejšo zahvalo. Posebno častiti duhovščini, častitim očetom frančiškanom za slovesno opravo pogrebnih obredov v cerkvi, visokim oblastem, častitemu odboru Ljudske posojilnice za posebno naklonjenost, kakor tudi Prometni banki, darovalcem prekrasnih vencev in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Globoko ialuinta rodbina kitrSif.
SIMON
tsdsjatelj ta odgovora! »rednik: ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. — Z* ttiksruo >Meir kure v Ljubljani: Andrej S«T«r.