PHIHOBSKI DHEVHIK
1&T~77t—  OUASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
-t0 v 1 - Stev. 217 (1905)
★
ra
PoStnlna plačana v gotovini
Spedizione in abbon. post. 1. sr.
TRST, petek 14. septembra 1951
Cena 20 lir
ne smejo ga dobiti!
M^°J^vanskem easo. hz-J, obiavljejio popolno in odgo.
and ■ZiVV^ev> ki iih
vto-emJ-' -	0	z	raznimi
hfn^Luovmarn. IZ
no dT™?v ponatiskuje. tor, tj “e5!no tisti odgo-
dobesed
Sr^„n?mSa na tr~'a'
■KašE ž??nje’ ker smo pač
iv'
Lr<šh o) J ’ smo foniskn lov?nci vri tem F VrltSsmteresirani-
«£k£}fc SC Blasi: slawfiTlJ° odnosi Jugova tn dru®imi sosedi?» ki xlu ^osanje je mar-*0z£j<ioovorii takole: Jugosiav|1nmed Grcjio in 86	50	se zadRje ča-
precei ’ z Avstrijo so •« Ssbh ni 2 ItaU3o *>a so
izaradi c°ne
Jitvi da
«£TSmo za to-
»Jied j,. ® do sporazuma v«a«i!°slavH° in Italijo, 9tto. 0 Podlagi statusa
•ahko dnS rVaj0 vec kot
Trst. ’ Lahk0 dobe Pogodba	mirovna
*»?l^ena tako in to(ja ničesar sto-^omo Q<J£jiatusa 9UO ne
^ da bo ^pil1’ kar Pome-
gl°ameri5knna <<A>> pod an' Pa ^ -upravo> cona talilan^o jugoslovansko. 5olitikaa revizionistična samo slabi ^roca le\, za mir ^ Iu sedal vn™? borcev mi-? sovietlt 0 “k°do. To je zelo t«0 • z.unanjo poli-Sa £XJta5*tno' kajti ta-EvroDe ]fnw *,razmh delih ^itiki. ital fi .le njihovi aj Ha sotw3^ ^rajo se-Kakor vifi violino». Tll°va i-in °’ Je 0°mja n-uto i~ a nadvse vatna
smo proti zdru-
X
tyavc
o V'u^n°, da pove-
?refiuse«!:,SJ' ,sv°ie mnenje
>*h Mav nni’ ki nas od pe’oa. 30iov° Se najbolj
<ti>Serirn ?e VOtrebno po-2, Pod’ ,se. ie Jugoslaviji vech,»	m maršala
Sno -	odločno in do-
N	in	a«	»•
l^-nih m°Aila Za d0se9°
L Ci ja 2 dalijo. Ce
^Inosti klju-b Oloboki fatKsati u ?v°iih zahtev i?^bn	mirovno
^lih	Pustiti	izven
Sno^a dele svojega ot}ivnstvn9a 0zemlia in
L ekk 7r,5’.pa se nikoli ni Sev. Tn1 Pravici do teh nu Pavica ni le mo-
jD"v nu ‘ \.r ru Le 7nu’
n tudi	temveč
l' km tid\ino zavarova-£ iZwn/Jebruarja 1947
noal^i 0b P°dPisu °> (ta C Podala iz-
%
?efca#o mJ0m Pogodbe ne
Sn ^‘% n~nien° OUgOSlO-
Sk ^anaukemliem- kakor
ia SloveyU4 d0lina' Bene’ S	Področje	Go-
laho<inp’ t fsta in sever-Tudi	Istre-
°°slavija° te’ izjavi
ynoia »V0<i
dosledno z
<lePla »se banjem bf	a	kateri	koli
iijow^i t^Ba ozemlja ne »ti' f"‘
je Ju-vodstvom
ObvZlvadel P°d J ta ja »a Poskusih, zla-»o« 20 ml* tristranske iz-1vkviia w c,a 1948■ ie Ju' lk? Sv°ie ° edn° poudar->!n a o4j,ravice do Tria-/ ^Vrla ■,la1 in se odlor-
^ in izsiu nirn vriti' t “Soj- h *sn™vanjem.
*eV°»oS° premija raz-°v v svetu, ir, >
hit tmi J. P svetu in s %!eP'0 *°skvse za čim ti5 ^nja ^tev tr~askega oh	nico ugotovi,
%!aia1o Z, -adnjem iasu b^tranzkpSl 1 nasilne in .n„ r^itve tega
S a°biia ,+ ateri nai bi
6. [“ 1 talija, kajti s
kh°sloianliJe vod upravo %'ni ?o$e armade. so
zJent nalSi 'e naPrei
u, euspeh-
^fn 0 lahko tol-
da*n g0rnji Ti' %?>«/ 5 itaii}a lahko
•„ r„ gasilno in eno-
bš % t vii°-\ ^iiZ'na enostranska nikakor
\Sio •
■«. -c r„*-, Pravilne in 'n"i,. „!i»e tr’a*kega tako nasilno
- v‘Jo hi o \ *»ioe ,ie ustvarile no-Ju« sačp/„, 0,i« bi name-
Sfsenii ir JI ??1 nasilij
a nad Vn mi demo' %;	*lovenci te po-
We Trst,, °noV7l*> zasui-W\, ‘sursj iahltali1° se
y *e 7V«i?	0 samo
^o!J; P?-at) Bo'5?aJno» spio/i
s?n pa proti
e? Wn° za,Jlovenoev. To
.fco šarjenje 3e /0.
Pr,
j *e !ia *5o rru2ia‘ »n-e Jugoslavijo,
V rnU;in POVSOd Z
b^nihi>l krvni] ,sa ceno o.
S(a {nS^ »‘I*” »»ate. 7? cžo<>7	vojne
lr*t , etžn0 Ja zeleno mi-
e parie ° ^ 'Ja s* 'Tifouo7
mo tolmačiti samo takole:
Sporazum glede tržaškega vprašanja, ki naj bi bil pravičen in ki naj bi upošteval mirovno pogodbo ter činitelje, ki so do te pogodbe dovedli, ki naj bi dalje upošteval voljo Tržačanov, ki nočejo vet povratka pod Italijo, tak sporazum, obstaja lahko samo v tem, da se ustvari svoboden in neodvisen Trst. Le taksen Trst bo lahko slui.il svoji gospodarski funkciji in svojemu zaledju, zaradi katerega je nastal in se razvil. Samo taksen Trst bo zadostil Življenjskim interesom vseh Tržačanov in v njem bomo mogli končno tudi Slovenci doseči vsaj tisto enakopravnost z Italijani, ki jo določa tudi mirovna pogodba.
Glede izjave maršala Tita, da Italija zahteva več kot lahko dobi (kot namreč lahko dobi s pomočjo nasilja in krivice ob podpori Angloameričanov), pa pribijamo:
Italija na TriaSkem o-zemlju sploh nima več ka:i dobiti! Italija ima s TrZaskim. ozemljem le toliko opravka, kolikor ji to določa mirovna pogodba, ki jo je podpisala in katere se mora držati! Ce pa se ne omejimo le na Tržaško ozemlje, potem moramo ponovno poudariti, da Italija, ne le da nima kaj dobiti, temveč je dolina marsikaj vrniti — ne sanio v ozemlju, ki ji narodnostno ne pripada, temveč tudi v poravnavi Škode, ki so jo 7i j ene razbojniške fašistične in kraljevske horde storile po naSih mestih in vaseh kot je le neštetokrat v svojih govorih poudaril maršal Tito.
Poudarjanje statusa quo v izjavi maršala Tita pa jasno priča o tem, da v pogajanjih za dosego sporazuma glede trZaškega vprašanja Jugoslavija pač v nobenem primeru ne more popustiti tako daleč, da bi se današnje starfie ali status quo izpremenilo v njeno škodo. Zato je maršal Tito tudi poudaril:
«...od statusa guo ne bomo odstopili, kar pomeni, da bo cona A pod anglo-ameriško upravo, cona B pa pod jugoslovansko*.
Kajti sedanja razdelitev cone A in B je pač samo prva faza v uresničevanju določb mirovne pogodbe. Vse to pomeni, da sedanje stanje preprečuje v današnjem političnem položaju uresničenje revizionističnih zahtev italijanskih imperialistov po priključitvi STO ali katerega koli njegovega dela k Italiji. Status quo je pa hkrati tudi podlaga za popolno uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja.
Zato v svoji izjavi prav
v zvezi s tem maršal Tito obsoja italijansko revizionistično politiko in pravi:
«Italijanska revizionistič-na politika sicer samo slabi fronto borcev za mir in povzroča fronti miru sedaj veliko Škodo. To je za sovjetsko zunanjo politiko zelo koristno, kajti taka zmeda v raznih delih Evrope koristi le njihovi politiki. Italijani igrajo sedaj na sovjetsko violino*.
Končno pa moramo kot glasilo trZaskih Slovencev povedati, kaj se dogaja v Trstu v teh zadnjih mesecih, ko je kot se nikoli v povojnem času protijugoslovanska italijanska kampanja iredentistov s komin-formovskimi iredentisti-vred za svoj prvi cilj vzela prav nas trZaske Slovence. Evo za kaj gre:
Prav v vidu ponovnih občinskih volitev sprožena kampanja okrog trZaškega vprašanja, ki jo je maršal Tito v svojem govoru v Titogradu tako pravilno ocenil in tako energično zavrnil, je doživela popoln neuspeh. Ko so iredentisti, ki hočejo sedaj Je drugič navadne upravne volitve iz-premeniti v plebiscit za ponovno priključitev Trsta k Italiji, začeli tipati razpoloženje Tržačanov, so ugotovili, da bodo ta in taksen plebiscit zgubili kljub dejansko nezakonitim glasovom, ki so bili zanje oddani le pred dvema letoma (in dosegli skromno večino samo v eni edini od Šestih tri. občinJ kljub uradno javljenim skoro dvanajst tisočem prav takim svojim volivcem v dodatek onim pred dvema letoma, kljub posebnim vlakom in avtomobilskim kolonam ter kljub Škarjam in platmi, ki ga imajo v rokah kot monopolistična civilna oblast, so sklenili s pomočjo samega predsednika rimske vlade izsiliti ccllo~itcv volitev in se volilnemu porazu izogniti. Kar so hoteli so dosegli: angloameriška vojaška u-prava jim je umik iz borbe omogočila na škodo vseh pristašev svobode in neodvisnosti našega mesta in o-zemlja. Sedaj pojejo zmago, čeprav so doživeli ■volilni poraz Ze pred volitvami samimi.
In ravno ta njihov poraz je povečal v ogromni meri število naših pristašev v naši nepopustljivi borbi, da ne pridemo nikoli več pod Italijo. S tem hočemo torej poudariti dejstvo, da nikoli doslej od poraza Italije pa do danes nismo Tržačani bili tako močni v svoji borbi proti ponovnemu zasul-njenju s strani italijanskega imperializma.
Zato Se bolj upravičeno poudarjamo, da Italija Trsta ne sme dobiti!
KONFERENCA HZffff ZUNANnH MINISTROV V WASHiNGTONU
Sporazum o Plevenovem načrtu za ustanovitev evropshe vojske
Danes verjetno končno poročilo o sklepih konference ; Schumacher odločno proti sodelovanju Zahodne Rlemčije v okviru Plevenovega načrta - Protest Svetovnega židovskega kongresa
mm	p1				■ mmm	
0	si	m	iri	m	nvp	rasaniin
n	te	d	I		Bliifl	In ZDH
VVASHINGTON, 13. — Včerajšnja nočna seja treh zunanjih ministrov je bila posvečena skoraj v celoti nemškemu vprašanju. Kakor poročajo a-gencije, so se trije ministri izjavili za Plevenov načrt, ki predvideva ustanovitev evropske vojske, ker po njihovem mnenju pomeni ta načrt najboljšo rešitev za priključitev nemških vojakov v zahodn0 obrambo. Sporazumeli so se, da bodo skušali kolikpr mogoče hitro ustanoviti evropsko vojsko pod poveljstvom generala Eisenbowerja.
Na sestanku je francoski zunanji minister Schuman v podrobnosti obrazložil francoski načrt in je poročal o pariških razgovorih glede tega načrta.
Takoj po nočni seji je Ache-son odšel k Trumanu in mu poročal o Schumanovi obrazložitvi, in o poteku razgovorov.
Včerajšnji sporazum je pripravil pot za današnje razgovore o vprašanju tako imenovane »pogodbe o miru» z Zahodno Nemčijo, ki naj bi nadomestila okupacijski statut in dolo-
č1^. „do kakšne mere naj se Nemčiji dovoli neodvisnost kot plačilo za njeno sodelovanje v evropski vojski.
_Na podlagi prtdloga bi Francija, Italija,Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Zahodna Nemčija ustanovile enotno vojsko, ki bi sodelovala z vojaškimi sj. lami ostalih držav atlantskega pakta pri obrambi Zahodne Evrope. Trije veliki so mnenja, da je to edini praktični način, da se pomiri bojazen v Evropi pred obnovitvijo nemške vojske.
Panes so se trije ministri ponovno sestali zjutraj in popoldne. Ob 17,30 pa so prekinili sejo, ker sta bila Schuman in Morrison sprejeta pri Tru-manu. Na današnji seji so razpravljali 0 «pogodbenem spora-zumu», kj naj dq Zahodni Nemčiji položaj enakosti z ostalimi državami, kj sodelujejo pri obrambi Zahodne Evrope. Navzoči so bili tudi trije zavezniški visoki komisarji v Nemčiji. Domnevajo, da se bodo ministri ponovno sestali ponoči.
Jutri zvečer pa bodo razprav-
ljali o gospodarskih posledicah oborožitve. Navzoči bodo finančni ministri treh držav. V ameriških krogih pravijo, da
bo končno poročilo o konferenci verjetne objavljeno šele jutri.
V ameriških krogih pravijo, da pomeni Schumanovo poročilo na včerajšnji nočni seji pozitiven element velike važnosti, ki bo omogočil rešitev še zadnjih tež koč y zvezi z nemškim sodelovanjem pri skupni obrambi. Acheson je izjavil, da je po njegovem francoski načrt najboljši mogoči način za ureditev tudi drugih številnih evropskih vprašanj.
Pripominja se, da britanski zunanji minister Morrison ni postavil nobenega bistvenega ugovora proti Schumanovim razlogom, pa* pa je samo izjavil, da bo ..lorala biti Velika Britanija gotova preden se odloči, da bo ohranila položaj, do katerega ima pravico k.ot okupacijska sila v Nemčiji. Velika Britanija ne bi hotela, ds bi se nemška oborožitev izvedla še pred oborožitvijo ostalih evrop. skih zaveznikov. Acheson pa je
Morrison in Gaifskeil zagovarjata potrebo trqovine s Sovjetsko zvezo - Nov trgovinski doqovor s SZ - Dolarski primanjkljaj šterlinškega področja - Morrison pripravljen št dalje objavljati članke v cPravdit
WASHINGTON, 13. — Britanski zunanji minister Morrison je danes v novinarskem krožku v Washingtonu pozval ameriško ljudstvo, naj ne opur sti upanja, da bo Sovjetska zveza opustila sedanjo napadalno politiko. Dejal je tudi, da bi mu morala «Pravda« da^ ti možnost, da napiše nov članek. v katerem bi komentiral odigovor na njegov prejšnji članek, ki je bil objavljen v j Ulili ju. «Pred nami — j.e dejal Morrison — je eno samo vprašanje in to je najti način, kako naj se ohrani mir v svetu».
«Prava tragedija je — je nadaljeval Morrison — dejstvo, da Sovjetska zveza- uporabi to-Iško svojih sil za napadalne priprave, namesto da bi jih uporabila za potrebe narodov Sovjetske zveze, ki sem gotov, da želijo mir. kakor ga želimo mii. Skušal sem vnesti naše ideje med- sovjetsko ljudstvo v stolpcih «Pravde». Ne trdim, da sem dosegel velik uspeh, vendar pa bo gotovo kdto, ki je čital nekaj, kar ni čita! nikoli prej. «Pravda» je odgovorite. Ali ne bi bilo sedaj dobro, dia bi mi ((Pravdaš rekla: «Gospod Morrison, čemiu ne
IIITAUJI SE PHMJO SlfiUKE
ra	■
Schuman predlaga v New Yorku francoski načrt o reviziji vojaških določil mirovne pogodbe - Zaprt Italijanski konzulat v Bratislavi in konzulat ČSR v Milanu
i^urnea Ju_
HalVo more.
RIM, 13. — Italijanski parla-ment še vedno ni začel ((jesenske bitke«, ki so jo mnogi napovedovali, ko so predvidevali močan napad kominformistov. Toda prvi dve zasedanji po parlamentarnih počitnicah sta sta bili dokaj mirni; kominfor. mistični napadi so se omejili na razne drobne zadeve v zvezi z državnim proračunom.
Vlada je medtem objavila zakonski načrt o šolski reformi, ki predvideva petletno osnovno šolo, nato pa obvezno triletno šolo, ki je nekje na sredi med osnovno in srednjo; neobvezno sledi pet let višje srednje šole, katere ustroj je podoben dosedanji.
Ce v parlamentu ni nig zani. mivega, se pojavljajo temni oblaki na sindikalnem nebu. Kar naenkrat se je pojavila ne! varnost dveh stavk: uslužbenci prevoznih podjetij in državni nameščenci. Stavka uslužbencev prevoznih podjetij je bila že večkrat odložena in okol; nje je bilo že mnogo diskusije. p0 današnjem sestanku predstav, nlkov sindikalnih skupin se zdi, da je treba samft še določiti dan za stavko. Na področju dr. Zavnih uslužbencev se položaj spet nagiba k stavki: tudi Zve. za Italijanskih delavcev (UIL) se je izrekla za 24-urno protestno stavko proti vladnim predlogom, ki jih vse sindikaf-ne struje smatrajo za nezadostne in nesprejemljive, zlasti ker praktično sploh ne izboljšujejo položaja najteže prizadetih niž. jih uslužbenskih kategorij, za katere predvidevajo vladne tabele samo minimalno poviške.
Na polju strankarske delavnosti je treba zabeležiti nadaljevanje zasedanja odbora pS
(SI1S), ki je danes razpravlja) o položaju italijanske strojne in mehanične industrije. Glavni predstavnik MSI Guido de Marsanich pa je danes zavrnil predloge, ki so jih lansirali monarhisti, o združitvi vseh italijanskih desnišarskih skupin v skupen «narodni b!ok».
Razmeroma zaspane vode okoli De Gasperijevega obiska v Ameriki je danes zvečer nekoliko razgibala vest iz New Vorka, da je Schuman -- vest je dana v pogojni obliki — predložil na današnji seji treh zunanjih mir.istrov francoski predlog glede revizije italijanske mirovne pogodbe. Predlog se tiče vojaških točk in konkretno ne predvideva drugega kot izjavo posameznih držav podpisnic, da se jim zdi mi-rovrja pogodba «preživela». V Rimu poudarjajo, da je predlog daleč od italijanskih želja.
O De Gasperijevem obisku objavlja današnja torinska aSTAMPA« poročilo iz New Yorka, ki potrjuje zaskrbljenost nekaterih političnih opazovalcev — o tej zaskrbljenosti smo že poročali — da se bo De Gasperi lovil za moralnimi uspehi na škodo materialnega učinka.
Da bo De Gasperi zanemaril
materialne potrebe Italije v zameno za bolj ali manj meglene revizionistične zahteve, katerih praktični učir.ek tako zelo diši po «moralnem zadoščenju«, pa naj gre za dejanja ali za same obljube.
«STAMPA» pravi, da 1e načrt italijanske delegacije v Ameriki ta, da bo delovala «v dveh smereh in na dveh poljih«: »vzbuditi najboljše razumevanje za naše potrebe« in
pa ((zagotoviti si drugod odškodnino, če bi bili prikrajšani pri razdeljevanju pomoči*.
Zanimanje je vzbudil tudi članek rimskega dopisnika angleškega lista «Times», ki govori o protiangleškem razpoloženju v Italiji zaradi Trsta, piri čemer očitno močno pretirava Treznejši opazovalci vidijo v članku (ki pravi med drugim, da se (<zamimanje javnega mnenja koncentrira okoli Trsta, to je, okoli manj važnih potreb Italije« in nato nadaljuje: «Če bi bilo mogoče ukreniti kaj glede glavnih potreb Italije, bi na vprašanja kot tisto glede Trsta ali mirovne pogodbe, gledali bolj realistično«) dolgo roko italijanske vlade, ki si hoče zagotoviti čim več podpore pri iskanju pomoči v Ameriki — za kar je zaposlena sko raj polovica vlade. Vendar je članek, ki pravi med drugim tudi. da «se Italija zdi danes zelo blizu Rusije, kar se tiče komentarjev o maršalu Titu«, prav zaradi tega zanimiv, ker vsaj deloma odgrinja zastore raz zakulisno delo italijanske diplomacije in — povejmo odkrito — njene metode izstlje-vanja v vseh mogočih oblikah.
Italijansko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je zaprlo svoj konzulat v Brati-slay* *" jstočasno zahtevalo naj češkoslovaška vlada zapre svoj konzulat v Milanu. Poročilo ministrstva pravi, da kon-zulat v Bratislavi ie dalj časa praktično ni mogej delati. Nekateri menijo, da tudi ta ukrep ki je prišel pravzaprav nepričakovano, ni brez zveze z De Gasperijevim potovanjem v A-meiiko.
A. P.
komentirate natega odgovora?« Bil bi zelo sre en, če bi irrr.l zopet tako prih o in oni bi mi lahko pon»vr»>. 'iodKnvortti. To bi bilo v dobro vseh. Dovolimo torej, da se debata nadaljuje«.
Nato je Morrison priznal, da je nesporazum med ZDA in Veliko Britanijo glede dveh vprašanj: prvo se nanaša n« priznanje LR Kitajske, dočim ZDA ae dalje priznavajo Cang-kajška. Dejai je, da are tu za praktično vprašanje. To pomeni, dJa Velika Britanija priznava dejstvo, da ima osrednja kitajska vlada sedaj pod oblastjo kitajsko ozemilje in tamkajinje prebivalstvo, «Naše priznanje pa ne pomeni odobravanje, kar dokazujejo naši vojaki na Koreji*, je zaključil Morrison.
Dalje je Morrison branil britansko politiko glede drugega apomtga vprašanja, in sicer glede trgovine s Sovjetsko zvezo in Vzhodno Evropo. Znano je; da so to britansko politiko ostro kritizirali v ameriškem kongresu, Defcfl je med drugim: «Ce bi se odrekli blagu, ki nam prihaja iz Vzhodne Evrope, bi to pomenilo oškodovati naše gospodarstvo in zavleči njega obnovitev, kar ne bi bilo za nas pozitivno. Od Rusije kupujemo les in žito. Milijoni delavcev zaposleni pri oborožitvenem programu, nimamo pa dovolj stanovanj za te delaivce. Potrebujemo torej les za te hiše. Zidati moramo tovarne za nai izvoz in za splošni industrijski program. V sedan jih okoliščinah je naša trgovina z Vzhodno Evropo pravi doprinos k naši sili in naši vitalnosrtii*.
«Kljub tem nesporazumom Pa imajo ZDA in V-sll-ka Britanija skupno politiko«, je dejal Morrison, ter je kot primer navedel sodelovanje britanskih čet n« Koreji ter enotno gle*-danje pri razgovorih treh zunanjih ministrov y Waehing-tonu.
Tudi britanski finančni minister Gaitskeli je sinoči po radiu y Washingtonu izjavil: »Področje funta šterlinga bo imelo to trimesečje valita primanjkljaj v dolarjih, ki je toliko hujši, ker bo lahko trajal dolgo*. Navedel je diva vzroka težav y Veliki Britaniji: zvišanje uvoza zaradi oboroževanja in zviianje svetovnih cen zlasti za surovine. Obraložil je nato potrebo, da se ohranijo trgovinski odnosi medi Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. «Ukinitev trgovine s Sovjetsko zvezo — je dejal Gaitskeli — jemlje ZDA kaviar in kožuhe, toda Veliki Britanijj jemlje žito ip gradbeni material«, prepričani anc, da ta trgovina nudi več dobičk* nam kakor Rusom«.
Medtem ko v Washingtonu razpravljajo o bodočih trgovinskih odnosih m^d Vzhodiom in Zahodom, so danes v Londonu uradno javili, da sta angleška in sovjetska vlada podpisali nov trgovinski sporazum, na podlagi katerega bo Velika Britanija uvozila u SZ 300 tl-s.(<* 'on fcoruzK-'. 425 tisoč ton ječmena, 75 tisoč ton ovsa in 200 tisoč ton pšenice.
Resen primanjkljaj, iterlin-škega področja »o danes potrdili tudi krogi, fci so blizu OEEC, Primanjkljaj tega področja v odnosu do Evropske plačilne zveze jf, namreč v avgustu dosegel 65 milijonov iuntov. Zaradi tega so se stari krediti funta šterlinga v pJa-
čilni zvezii znižali n® okoli 20 milijonov funtov, dočim so pred nekaj meseci znašali 100
milijonov.
Finančne težave
Franclje
PARIZ, 13, — Podtajnik v francoskem zunanjem ministrstvu Maurice Schumann je danes navedel nekatere naloge, ki čakajo Francijo po konferencah v Washingtonu in Otta-wi. Poudaril je zlasti potrebo, da se spravi v ravnotežje plačilna bilanca, in je dejal: «Bolj ko bo naša industrijska proizvodnja naraščala, več surovin — zlasti premoga — bomo morali uvažati s področja dolarja. Potrebno pa je, da se oborožitveni napori naslanjajo na trdne finančne temelje*.
Govoril je nato o vojni v In-dokini in o velikem bremenu, ki pomeni ta vojna za francosko gospodarstvo. Dejal je, da je za vojno v Indokini v letu 1951-52 predvidenih 950 milijonov dolarjev izdatkov, t. j. dvakrat toliko, kolikor znaša Marshallova pomoč Franclji in Francoski uniji v istem razdobju. «Ne zahtevamo dodatne pomoči — je dejal Schuman, pač pa pravično razdelitev bremen«.
odgovoril, da je ta bojazen odveč, ker bo ameriška pomoč v materialu šla evropski vojski in ne državam, ki jo bodo sestavljale.
Tudi Schuman je vztrajal, da je treba ustanoviti evropsko oblastvo, ki bo moralo nadzorovati evropsko vojsko. Začasno b0 ustanavljanje nove vojske nadzorovala organizacija atlant. skega pakta.
Politični in vojaški predstavniki v Nemčiji so se danes razdelili na dva tabora v zvezi s sporazumom treh zunanjih mi. nistrov. V civilnih krogih Ade. nauerjeve vlade sprejemajo sklep z naklonjenostjo, voja. ški krogi, vjer pripravljajo načrte o nemški oborožitvi, pa ni. so prav nič navdušeni in priča, kujejo nove podrobnosti, preden se izrečejo.
Predsednik socialdemokratske stranke Schumacher je danes ponovno odločno nastopil proti sodelovanju Zahodne Nemčije pri evropski obrambi v okviru Plevenovega načrta. Dejal je, da ta načrt ne teži po zvezi z Nemčijo, pač Pa po protievrop-skem izkoriščanju Zahodne Nemčije.
Clan glavnega odbora Fritz Heine pa je izjavil, da je 65 odstotkov Nemcev proti Pleve-novemu načrtu.
Izvršilni odbor Svetovnega židovskega kongresa pa je danes sprejel resolucijo, s katero se protivi zopetni oborožitvi Nemčije. Resolucija pravi da bo ta oborožitev dovedla’ do okrepitve tradicionalnih nemških reakcionarnih elementov, ki se danes pojavljajo v Nemčiji v, vedno večji meri in preprečujejo razvoj demokratičnih
sil.
Resolucija poudarja tudi, da mora Nemčija priznati materialne in moralne reparacije Izraelu, ki si je prevzel nalogo sprejeti večji del onih Zidov, ki so trpeli od nacističnega pre-ganjanja.
O
NEW YORK, 13. — Pristojni odbor OZN je danes sprejel resolucijo, ki jo bodo predložili glavni skupščini in s katero se predlaga, naj Sovjetska zveza zviša za 1.172.500 dolarjev svoj prispevek za proračun OZN. Prispevek Velike Britanije in ZDA pa bi se znižal za 330.300 dolarjev, oz. 823.400 dolarjev.
PARIZ. 13. — Med Valencio In Oranom je včeraj zginilo francosko letalo DC-3. Na njem je bilo H oseb. med njimi 8 potnikov, iskanje je zelo otež-kočeno zaradi slabega vremena. * * *
TEHERAN, 13. — v glavnem mestu pokrajine Guilan na Ka-spiškem morju je prišlo do -potresa. kateremu so sledile poplave. Zveze so prekinjene. Število žrtev še ni znano.
Papagos
se ni še odločil
ATENE, 13. •— Maršai Pa-P®8os je doslej odklonil vsako pojasnilo o svojih namenih. Neka osebnost, ki jt- ,blizu Pa-pegosa, pa je izjavila da si pridržuje vsako odločitev, dokler ne bo znan dokončni sestav poslanske zbornice ker uradni podatki ne odgovarjajo anr>5’ ^ ^ imajo stranke.
Pripomnil je. da bo Papagos obrabložil svoje stališče kralju kadar ga bo ta vprašal za mnenje kot voditelja najmočnejše stranke, Ce se bo Papagos prepričal, da ne bo mogoče sodelovati z ostalimi strankami, se bo verjetno izrekel za nove vo. litve na podlagi večinskega sistema, ker ni pripravljen s komer koli sodelovati.
Papagosovo gibanje ogrska skupnost« je zahtevalo od Vt-nizelosa, naj takoj odstopi, k r pet članov njegove vlade ni bilo izvoljenih. Venizelos. pa je izjavil, da bo podal ostavko, takoj ko bodo znani dbkončni izidi volitev.
Atenski listi javljajo, da sta dva funkcionarja, ki sta imela nalogo spremljati v Atene zapečatene vreče z glasovnicami vojakov v treh okrožjih, izginila stepno z vrečami.
Truman zanikal
bližnjo ostai/ko Achesona
Senatna komisija potrdila imenovanje Lovetta Komentarji pariškega tiska o Marshallovi ostavki
VVASHINGTON, 13. — Senatna komisija za oborožene sile je danes potrdila imenovanje Roberta Lovetta za obrambnega ministra.
Pariški tisk postavlja razne domneve o vzrokih, ki so privedli Marshalla do ostavke. «Franc Tireur« pravi, da «je veliki tercet Iruman-Acheson-Marshall sedaj porazgubljen«. «Aurore» pa pravi, da je znano, da se je Marshall upiral «neki določeni ameriški politiki v A* ziji«. List nadaljuje: «Toda čemu ni Marshall odstopil še pred konferenco v San Franciscu?« Po mnenju lista je bil Marshall naklonjen omejitvi vojne na Koreji. »Neuspeh pogajanj za premirje pa mu je vlil bojazen, da bi Mac Arthurjeva politika zmagala, če bi v določenem trenutku Kitajci in Korejci za. čeji novo ofenzivo. Zato ni hotel biti orodje te politike«,
«Le Parisien Liberč« pa piše, da pomeni Marshallova ostavka zmago tistih, ki hočejo znižati kredite za zahodno obrambo, in izraba bojazen, da bo v kratkem tudi Acheson šel pp Marshallo. vih stopinjah. Istega mnenja je
«Combat». ki pravi, da pomeni Marshallova ostavka nov poraz za Evropo v bitki, ki ji je'namen dati prednost Aziji pred Evropo.
Na današnji tiskovni konferenci pa je Truman med drugim izjavil: «Dokler bom predsednik ZDA, bo Dean Acheson ostal državni tajnik«. Predsednik je pripomnil, da je tudi mogoče, da bo 0n ostal še dolgo časa predsednik ZDA.
N? vprašanje, kaj misli o iz. javi senatorja Deweya, da je važno takoj določiti obrambno linijo na Daljnem vzhodu, ker je obramba v Evropi sedaj organizirana, je Truman izjavil, da je enako važno pripraviti obrambno linijo tako v Evropi kakor na Daljnem vzhodu. Izrazil je nato upanje, da bo kongres kmalu odobril mirovno pogodbo z Japonsko
Na vprašanje nekega novinarja je predsednik izjavil, da je eno od novih »izrednih* orožij, ki jih je pred kratkim napovedal, neki bombnik brez pilota, ki ga lahko vodijo po radiu nad sovražnimi položaj.
V NEDELJO 16. SEPTEMBRA 1951 V NABREŽINI
TABOR
OSVOBODILNE FRONTE za
DEVINSKO—NABRE2INSKI OKRAJ
~	-	NA SPOREDU:
v dopoldanskih urah kolesarske tekme po krasktb vaseh z odhodom in prihodom v Naforežini
OB 14.30 URI:
Otvoritev Kulturnega doma «Igo Gruden* - Koncert pevskih zborov - Govorita tovariša Janko Furlan in Branko Babič . Sledi koncert godbe iz Nabrežine - Zgodovinski prikaz borbe slovenskega ljudstva na Primorskem od leta 1918 do današnjih dni z besedo in živimi slikami - Prosta zabava z zabavnimi točkami in plesom . Dobro oskrbljen bife - Za udeležence bo avtobusna zveza s Trstom ojačena
OKRAJNI ODBOR OF
Pomen
tabora OF v Nabrežini
Ni slučajno, že bo nedMjski tabor OF prav t> Nabrežini in v tem času.
Prav v tej občni so naši ogroženi narodni mejniki in tod raste že stoletja skrajna veja slovenskega na/rodnega, debla. Vanjo se vedno bolj za-grizeno zaganjajo nepomirljivi vasprotniki našega naroda in njegovega delovnega ljudstva. Nestrpni so kot še nikoli in radi bi £im prej popolnoma zabrisali vsako sled našega naroda in naše bitno sti. Kakšnih sredstev se poslužujejo, je vsem dobro znano. Podčrtavajo le, da je njih raznarodovalna politika prepletena z lažnimi obljubami in prekanjeno nastavljenimi pretnjami.
Mi se borimo in se bomo nenehno borili za uresničenje načel narodno osvobodilne borbe; za bratstvo in sodelovanje med narodi, za njih samoodločbo, svobodo in neodvisnost, za njih enakopravnost. Oni pa netijo narodno mržnjo in rušijo možnosti zbliževanja. Mi zahtevamo, samo to, kar nam pritiče, kar je bilo in je naše; oni pa strastno in blazno izpodkopavajo temelje našemu gospodarskemu, socialnemu, kulturnemu in narodnostnemu obstoju, razvoju in napredku. Prebili smo se skozi grozote fašističnega krmnega nasilja: skozi skrajna ponižanja, one-čaščenja in sramotenja, skozi gospodarsko in moralno pre-perevanje — in že nam nameravajo kot novo nagrado za Vse prestano trpljenje ponovno Tiaprtili širokogrudnost, mepristmnosh in ttenako-pravnost» itd. »pravične* Italije.
Prav ta njihova nakana je ono poglavje, ki zahteva od nas vso pozornost in resnost ter odločno borbo, in to tem bolj, ker so se ga naii strupeni sovražniki lotili s prekanjenostjo slepih samooboževal-cevt ki iščejo zadostitve svojim pohlepom najprej po žrtvah iz svojega naroda in nato s toliko večjo brezbrižnostjo in naslado tujega, v tem primeru slovenskega naroda.
Ce bi imel naš narod opraviti s poštenim nasprotnikom, ki zna ločiti pravico od krivi-
c£ in vsaj tu pai tam zardi pred. lastnim nečednim dejanjem, bi mu na njegove podle vabe zalučal v obraz:
«Tudi vaš duče je med drugim utemeljeval svoj napad na Jugoslavijo s frazami: «borba za civilizacijo in kuU turo*. Ce pa je bilo to, kar nam je prinesel »kultura«, potem naij tako kulturo raztrešči strela za vse večne čase. Za takšno kulturo s* lepo zahvaljujemo in jo radi prepuščamo onim, ki jo tako obožujejo in s svojimi javnimi im tajnimi somišljeniki t> raznih grupacijah, počenši od nacionalistov, monarhistov, republikancev, itd. do komin-formističnih voditeljev, ki previdno zavijajo težnje za priključitvijo k Italiji v krilatico »boljše rešitve».
Nadejali smo se, da bomo po nekaj letnih težkih izkušnjah končno dobili pravičnega in nepristranskega razsodnika v vrvežu umetno vnesenega spora in napetosti na tem ozemlju. Zadnji ukrep generala Vfintertona — ukrep o odlogu upravnih volitev, ki ga naše in italijansko demokratično ljudstvo ogorčeno obsoja, pa dokazuje, da smo se v tem zmotili in da general nima namena uVatževati volje vsega ljudstva, oziroma demokratičnih načel iz mirovne pogodbe, am-patk da je bolj naklonjen nameram italijanskega imperializma.
Kaj n®s učijo ta dejstva?
Ona naj nam- bodo resen opomin za to, nu kar smo že večkrat in bomo tudi v bodo-Če opozarjali;
Komur je z^ naš narodni obstoj m količkaj iskreno čuti lastno dolžnost in odgovornost nasproti svojemu lastnemu narodu, bo nedvomno razumel nujnost naše čim bolj enotne borbe za naše osnovne pravice. ce težijo k združitvi za krivičen napad na nas naši sovrainiki, toliko bolj s<* moramo q pravični skupni obrambi strniti tudi mi, in ta ne glede na politično pripadnost,
V tem, je bistvo nedeljskega tabora v Nabrežini.
JANKO FURLAN
BE1C1ISKI PAUtmCI m nHiSHH t incnsumii
Glavni ravnatelj organizacije CARE pri Kardelju - Svetovni židovski kongres zahteva izročitev Artukoviča FLRJ-Zaključena razprava proti madžarskim vohunom
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 13. — Na čast belgijske parlamentarne delegacije, ki je na obisku v Jugoslaviji, je priredil danes v prostorih ljudske skupščine kosilo predsednik zveznega sveta jugoslovanske narodne skupščine in predsednik jugoslovanske skupine medparlamentarne unije Vladimir Simič.’ Pri kosilu je bil navzoč tudi belgijski poslanik y Beogradu Georges Del-coigne.
Belgijske parlamentarce je sprejel danes tudi podpredsednik prezidija narodne skupščine Moša Pijade. zvečer pa je belgijski poslanik priTedil sprejem, ki so se ga udeležili tudi člani jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki je sodelovala na zasedanju medparlamentarne zveze v Carigradu.
Dva člana delegacije, poslanca belgijske socialistične stran-ke Van Remortel in Leo Col-lar ste obiskala člana politbiroja CK KPJ Milovana Djilusa. Pri sestanku je bil tudi navzoč Vladimir Dedijer, sekretar komisije CK KPJ za mednarodno vprašanje.
Podpredsednik zvezne vlade in njen zunanji minister Edvard Kardelj je sprejel izvršnega ravnatelja organizacije CARE Paula Franka in člane misije organizacije CARE v Jugoslaviji, ob koncu razdeljevanja pomoči, ki jo je ta dobrodelna ameriška organizacija nudila Jugoslaviji, da bi ji pomagala prebroditi posledice lanske suše.
V Splitu so včeraj skupine radovednih meščanov obiskovale angleško križarko Liwerpool, ki je na obisku v splitskem pristanišču in s katero je prišel Uidi poveljnik britanskega bro-dovja na Sredozemskem morju, admiral John Edelsten, Splitčane so na ladji zlasti zanimale naprave in oborožitev. Včeraj so britanski mornarji tudi izmenjali vež sprejemov s predstavniki jugoslovanske mornarice.
»Misilimo, ds je jugostav*n*
skega vojnega zločinca Andri-jo Artukoviča treba izročiti deželi, kjer je izvrševal svoje zločine in kjer ga bodo za te zločine sodili*, pravi brzojavka svetovnega in ameriškega židovskega kongresa, ki so jo poslali kazenskemu sodišču v Los Angelesu, ki sklepa o zahtevi jugoslovanske vlade o izročitvi Artukoviča.
Ameriški in svetovni židovski kongres poudarja v svoji brzojavki, da sta pripravljena dati sodišču priče in dokumente o sodelovanju Andrije Artukoviča pri težkih vojnih zloči= uih. V Novem Sadu se je končal proces proti skupini jugoslovanskih državljanov, ki so bili obtoženi vohunstva za madžarsko obveščevalno službo. Sodba bo izrečena jutri.
Glavna obtoženca Ferenc Bo-sanski in Bela Gombos sta izpovedala pred sodiščem, da »o 5u organi madžarske obvešče-valne službe ilegalno poslali jz Madžarske v Jugoslavijo ob koncu leta 1948. da bi organizirala. vohunsko mrežo, Obtoženca sta abirala Dodatke ao-spodapkega in vojaškega značaja, in sta razširila svojo mrežo s soobtoženimi Nikolo Bosanskim. Ferencem Peleom, Petrom Crvenakom in drugimi. Madžarsko obveščevalno službo so posebno zanimali podatki o jugoslovanski armadi. R. R.
Austin bo vodil
delegacijo pri OZN
WASHINGTON, 13, - Pred-sednik Truman je imenoval Predstavnika ZDA v OZN Warrena Austina z* voditelja ameriške delegacije na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN, ki bo novembra v Parizu. 2ena pokojnega predsednika Roosevvelta je bila ime. novana za Austinovega namest. nika. Drugi člani delegacije so PhiliB Jessup, demokratski predstavnik Michael Mansfield in republikanski predstavnik John Vorys.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Petek 14. septembra
Pov Sv. Kr. /.nanosi. Sonce vzide ob 5.40, zatone od 18.21. Dolžina dneva 12.41. Lun* vzide ob 17.54, zatone ob 4.06. Jutri, sobota 15. septembra Ustanovitev STO 1947
TRŽAŠKO DELAVSTVO
mora dobiti ponovno zaupanje v svoje sile
Kako to, se vprašujejo Tržačani, da je postalo sindikalno življenje tako nerazgibano ter se vodi borba le za v bistvu malenkostne spore in zahteve. Pa ne da bi bili delavci dosegli vse. kar so želeli in zahtevali ter se jim sedaj ni treba več boriti za svoje pravice? Ne, ta-ko srečni tržaški delavci še niso in tudi položaj se zanje ni izboljšal — nasprotno. Tržaški delavci že dolgo niso bili tako zaskrbljeni zaradi gospodarskega položaja, ki se iz dneva v dan slabša.
Vzrok tega «zatišja» je povsem 'drug in naše delavstvo, ki občuti na svoji lastni koži posledice tega, dobro ve, kje ga je treba iskati. Ce je danes tako rekoč sindikalna borba prenehala ter se danes sindikalne organizacije borijo in pogajajo le za rešitev malenkostnih sporov, potem nosijo za to odgovornost edinole predstavniki Delavske zbornice in Enotnih sindikatov, ki smatrajo, da so svojo dolžnost do delavstva o-pravili že s tem, če so sklicali protestno stavko (ki ni bila nikoli uspešna) ali pa ponudili delodajalcem pogajanja, ki so se tudi v večini primerov zaključila v škodo interesov prizadetih delavcev.
In tako stoji tržaško delavstvo prav Pred pričetkom nove ofenzive delodajalcev, fei nameravajo izvesti nove ukrepe o množičnih odpustih z dela, brez vodstva in zaščite, predano na milost in nemilost svojemu razrednemu sovražniku.
Da je moral položaj ubiti v tržaškem delavstvu vsako zaupanje v lastne sile ter ga pripraviti v pasivnost, je povsem razumljivo. In prav ta pasivnost je danes vzrok mrtvila v sindikalnem življenju, ki ne predstavlja več resnične borbe tržaškega delavstva za svoje pravice, temveč samo borb0 sindikalnih predstavnikov, s ka. tero hočejo prikriti pred delav. stvom svoje protirazredno zadržanje.
Posledice tega mrtvila so zelo težke. Tako se na primer do. gaja, da nočejo v tovarnah in drugih podjetjih delavci postati člani tovarniških odborov, katerih naloga bi vendar bila bo. riti se za zahteve in pravice vseh tamkaj zaposlenih uslužbencev. Zev ladjedelnici Felsze. gy se je na primer zgodilo, da delavcj niso mogli predložiti liste za člane odbora v podjetju lter se nihče ni javil, da bi to mesto tudi sprejel, isti je primer tudi v tržaški konopljar-ni, kjer se najboljši itr do nedavna najbolj zavedn; delavci otresajo vsakih dolžnosti v odboru v podjetju. Vsi se izgovarjajo, nihče pa si ne upa po. vedati, da gz. je strah voditi borbo z delodajalci, ko pa ve, da ima za seboj le delavstvo brez volje in zaupanja v lastne sile ter da nima nikake pomoči v sindikalnih organizacijah, ki bi morale biti vendar vodilna sila v borbi delavstva Droti razrednemu sovražniku.
Kako naj se tudi delavci upirajo in borijo proti nakanam In mahinacijam delodajalcev, če
se pa medtem voditelji Enotnih sindikatov bavijo z nabiranjem podpisov za «mir» (takšen, kot ga «uživa« danes korejsko ljudstvo) ter podpisov, proti «ba-ratto infame« itd. Kako naj se delavstvo v tovarnah bori za svoje pravice, ko pa je med tem usmerjeno vse pisanje v sindikalnih časopisih le v, gonji proti Jugoslaviji ter njenemu ljudstvu?
Zato je prav naloga zaupnikov Enotnih razrednih sindikatov, da vnesejo v tovarnah in podjetjih zopet borbenega duha ter da prepričajo delavstvo, da bo lahko zmagalo ter izboljšalo svoj položaj edinole, če bo enotno, že ne |bo pasivno in če se bo uprlo ofenzivi delodajalcev z vso silo ter z vso odločnostjo zahtevalo uresničitev svojih zahtev. Prav tako bodo morali zaupniki Enotnih razrednih sindikatov pripraviti najdosled. nejše delavce, da sprejmejo delo v odborih v podjetjih ter ta. ko pripomorejo k uspešnejši borbi vsega tamkaj zaposlene-va delavstva Z obsodbo oportu-
nistične in protirazredne linije Enotnih sindikatov in Delavske zbornice bodo delavci zopet našli pot, ki jih bo kmalu privedla do uspehov ter s tem tudi do izboljšanja njihovih življenjskih in delovnih pogojev.
Proslava obletnice ustanovitve druge brigade KNOJ
Okrajni odbor Zveze borcev za Novo Gorico vabi vse bivše člane VOS, VDV in druge brigade KNOJ, naj se udeležijo proslave sedme obletnice ustanovitve druge brigade, ki bo v Novi Gorici dne 16. t. m. ob obletnici priključitve Primorske k FLRJ.
Spored proslave:
Dopoldne ob 9. uri prihod in sprejem vojnih patrulj in predaja raportov; ob 9.30 govori; nato zbor borcev VOS. VDV in n. brigade KNOJ.
SLAVA PADLEMU BORCU!
Tov. Albin Škabar
Rodil se je dne 23. marca 1927 v VHikern Reprni. V partizane je obMfe® 14. septembra 1943, kjer je daroval svoje mlado žiiŽjenje za boljšo in srečnejšo bcdočnost svojega naroda.
Slava padlemu borcu!
Predsiauniki nega gospodarstva
so imeli na Dunaju tiskovno Konferenco
Dunajski mednarodni velesejem je letos obiskala skupina tržaških gospodarstvenikov ter ob tej priliki poskrbela za posebno tiskovno konferenco, na kateri so zastopnikom dunajskega tiska prikazali razvoj tržaške ekonomije v zvezi z gospodarskimi odnosi z Avstrijo.
Predstavnike tiska je zlasti zanimalo tehnično poročilo direktorja tržaških pristaniških skladišč dr. Bemardija, ki je govoril o konkurenci severnih pristanišč nasproti Trstu ter o naporih našega mesta, da bi zaradi zmanjšanja te konkurence Čim ustrezneje uredilo svojo luko Poudaril pa je pri tem da se ravno Avstrija, v kolikor ima opravka s prekomorskim prometom, poslužuje skorajda
izključno tržaškega pristanišča.
Predsednik tržaškega velesejma ing. Sospisio je na konferenci izrazil željo, naj bi Avstrija na prihodnjem tržaškem velesejmu, ki bo od 29. junija do 13. julija prihodnje leto, p i-pravila posebno razstavo avstrijskega lesa, medtem ko je predstavnik tržaških špedicio. nerjev podčrtal tehnično in gospodarsko zmogljivost luških špedicijskih družb, ki slove po vsem tržaškem zaledju, tako v Avstriji kakor v Podonavju.
Končno je predsednik Centra za gospodarski razvoj Trsta na široko objasnil novinarjem funkcijo te ustanove, ki stremi za tem, da bi okrepila čimbolj prometne vezi z zaledjem in postavila na noge nove indu
i
Občinstvo
zanimanjem ogleduje razstavo «Naea borba za svobodo« na stadionu vPrvi maj».
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
V nedeljo partizansko taborjenje v Borštu
Za četrto obletnico priključitve Primorske k Jugoslaviji pripravlja okrajni odbor Zveze partizanov Koprskega v Bor-štvu partizanski tabor. Da je bila izbrana za to pomembno priložnost prav vasica Boršt, *o posebni vzroki. Za časa borbe je bil v bližini bunker komande mesta Koper, središče vsega partizanskega delovanja n» Koprskem. Ni ga človeka v Slovenski Istri, ki ne bi vedel za ta kraj, kjer ie junaška posadka do skrajnih mej človeške vzdržljivosti branila partizansko čast.
Spored taborjenja je sledeč: ob 9 uri napad na Hrepelce, ob 10 uri odkritje spominske plošče na bunkerju, ob 14 uri odkritje spominske plošče v Hre-pelcah in nato kulturna predstava Vsemu bo sledila prosta zabava in obuj-nje spominov na junaške dni borbe, ki so prinesli pp tako velikih žrtvah in trpljenju zatirani Istri svobodo in ljudsko oblast.
Bili so izdani..,
Prav je, ie se ob tej priložnost i na kratko spomnimo dogodka, ki se je pripetil zadnje mesece junaSke borbe na tem mestu. Ni ga partizana in aktivista, k' bi se ob takih obletnicah ne spominjal prestanega trpljenja in padlih tovarišev. Ob teh spominih si utrjuje zavest, da je bila prav taka junaška odločnost tista, ki ie prinesla zmago nad okupatorji in izdajalci.
Zgodnje februarsko jutro leta 1945. iz nizk/oležečih oblakov je nalahko pršil Tovariši komande mesta Koper so se v burtkerju, ki ie bil skrit med vasicama Hrepelci in Boršt, pripravljali na nove naloge, ki jih bo treba izvršiti tisti dan. Mlad in pogumen obveščevalec tovariš Glavtna iz Šmarij se je splazil iz bunkerja, da pregleda teren. Cez nekaj minut se je vrnil in povedal da »o od vseh stvh-ni obkoljeni.
Komanda mesta Koper ie bila izdana.
To sporočilo tovariša Glavine je pomenilo toliko kot — smrt za vso posadko. Sest borce« si je pogledalo iz oči v oči, v katerih ni bil0 strahu a V om^h'-vanja. Tu ni bilo časa za oklevanje. Izbrati ie bilo samo met borbo in smrtjo.
V naigllci so napravili zasilen
zaklon iz nahrbtnikov in odej. Komandant Frenk je Za zaklonom zavzel položaj, drugi pa so z orožjem v rokah čakali za njim. Nacifašisti so začeli napadati. Komandant Frenk je proti najbližjemu spustil rafal.. Nemec se je zrušil kot posekan in še umirajoč zaklel: «Ver fluchte Banditen* — prokleti banditi.
S tem ra,falom je bil dan znak za borbo na življenje in smrt. Sovražnik je začel napadati z ročnimi bombami. Ena je pogoii-la bunker in ranila tri tovariše, To pa še zdaleč ni omajalo poguma in odločnosti obkoljenim.
Sovražnik je sprevidel, da tako ne bo prišel do posadke in je začel pozivati na predajo. Slabo je poznal partizane, ki se ne predajo. Zavzel je drugo taktiko in zažgal suho dračje in grmovje okoli bunkerja. Dim. ki je od vseh strani silil v bunker, je tovariše diušil. Pomagali so si s tem, da so Okoli ust navezali mokre robce. Tudi s tem jih niso prisilili k predaj i. Začeli so z minometi. p0 zraku je pri-žviigala prva težka mina in se s silnim pokom raztreščila prav pred bunkerjem To je Domenilo, da se bitka odloča. Mina je odkrila cel blok pred vhodom. Vruga mina je odnesla vrata bunkerja tretja pa pogodila vhod. Sovražnik se je z divjim kričanjem pognal o juriš. Komandant Frenk je zadnji naboj porabil zase. Ni več videl, kako so pridrveli Nemci.
Borba je trajala od sedme ure zjutraj do 3. popoldne.
Od vse posadke je ostal živ edwo tovariš Jakomin Valerij, ki se je četudi ranjen v bližini Kopra iztrgal iz rok sovražnikov in srečno ušel kroglam, ki so se vsipale za njim. Ostale štiri tovariše so Nemci odpelja. li v Trst in jih sežgali v r'žarni.
Tovariša Frenka se ljudstvo v Istri spominja kot junaka, ki se je boril za njegovo svobodo To ie najlepši spomenik, ki ga more postaviti ljudstvo svojim sinovom.
V nedeljo bomo tako ponovno prišli na tlmti kraj i-> t>seh vasi Koprskega in ne poklonil i spominu tistih, ki so bili...« vrhu gore hrast* Bilo jim je dragoceno življenje t>saik"ga, ki so ga dobili v varstvo. To dokazuje tudi primer ko so prav V sto noč sprejeli nek°ga angleškega letalca, ki se je bil rešil na to ozemlje in so ga proti jutru s spremstvom poslali v bližnji t^jnker ’n cia tak') rešili gotove smrti. Velike žrtve niso bila zaman. Oblast delovnega
ljudstvo, za katero so padli, je danes trdno zasidrana in je ne morejo več omajati viharji šio-vinističnih izbruhov iz Trsta.
Kratke vesti
Zveza kulturnih društev v bujskem okraju si je te dni nabavila prenosljiv kinoprojektor s priključenim generatorjem. S tem je omogočeno, da bodo tudi ljudje po vaseh, ki so v notranjosti okraja, lahko prisostvovali kino predstavam.
To je nova pridobitev za naše ljudi, ki so bili do sedaj brez tako potrebnega kulturno vzgojnega sredstva.
V kratkem se bodo začeli v Kopru. Izoli, Piranu. Bujah. Umagu in Novercv-gradu večerni tečaji za prvo pomoč. Te tečaje organizira okrožni odbor Rdečega križa v Kopiy in imajo namen usposobiti čimvečje število zdravstvenega kadra za prvo pomoč. V tečaj se lahko vpišejo tako moški kot ženske, ki so dopolnili 18 leto starosti.
Avto moto klub iz Kopra organizira za nedeljo 16 septembra ob 16 ur* cestne krožne moto dirke za prvenstvo okrožja. Dirke bodo v počastitev četrte obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji. Start in cilj bo pred trgovino «Orrania» v Kopru. Zvečer ob 20. uri bodo razdeljene nagrade na igrišču košarice.
strijske obrate. Ob tej priliki je obenem, napovedal pravkršn0 otvoritev centrovega urada na Dunaju. Ta bo odslej dunajskim gospodarskim krogom vsak čas na razpolago z vsemi tehnično-ekonomičnimi informacijami, nanašajočimi se oa skupne gospodarske interese.
Otrok padel v lonec vrele vode
Predi meseci st je tisk bavil z nesrečo, ki je zadela mladega otroka, ki je med igro z bratcem zletel v lonec vrele vode, katerega je mati postavila na tla. Takrat se je nesreča končala kaj tragično, kajti otrok je po nekaj dneh trpljenja u-mrl.
Včeraj se je podobna nesreča zgodila komaj 3-letni Meri Barbanovi iz Ul. Flavio Gioia 3, le da ne bo talko hudo. Mala dfeklica se je v kuhiuja igraj la in ni opazila lonca vrele vode, katerega je njena mama postavila za trenutek na tla. Dekletce se je najbrž spotaknilo in priletelo v lonec, ki se je seveda prevrnil. Zaradi o-peklin I- in II. stopnja po ramenih in trebuščku so jo morali odlpeljati v bolnico, kjer so jo sprejeli na dermatološki oddelek in kjer bo verjetno ostala kakih 20 dni.
Rocol je pretežno slovenskiPosebni avtobusi
.	,	za	ogied	razstave	OF
zato potrebuje predvsem slovensko šolo
Kominformisti - zavezniki iredentistov pri poitalijančevanju slovenskega predmestja
Pred tremi tedni so komm-1 vo rem-ek delo. ko je objavil na
V ponedeljek bo zasedala v Ljudskem gledališču v Kopru skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Skupščina bo razpravljala o izvršitvi plana in proračuna za čas od 1. januarja do 31. julija tega leta ter o proračunu Istrskega okrožja od 1. avgusta do 31. decembra tega leta.
Na tem zasedanju bo skupščina sprejela tudi nove odloke ter odobrila gospodarske odredbe, ki jih je v zadnjem času sprejel izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora
Druga mladinska delovna brigada «Marija Lina» iz bujskega okraja, ki dela na mladinski progi Doboj-Banja luka, je bila te dni prvič razglašena za udarno. To visoko priznanje so člani te brigade zaslužili, s tem. da so v prvi dekadi nakopali in prevozil-, 744 m3 zemlje in kamenja ;r> položili :'2 metrov tira za prevoz z ročnimi va-gončki. Predvideni plan so tako prekoračili za 20 odstotkov.
Kazue nesreče na delu
Med delom v p-r^vkar skopanem jarku v Rojanu je 30-let-ntrou Virginiu Stuperju iz Ul. dtgli Artisti 7 priletel na nogo precejšen kamen. Mož se je moral zateči v bolnico, kjer so ga zaradi poškodb desne noge z verjetnim zlomom gležnja pridržali na ortopedskem oddelku. Predvidevajo, da bo potreboval za zdravljenje od 10 do 40 dni.
• * *
V strojnici neke ladje, ki je trenutno v popravilu y Jadranskih ladjedelnicah, j« 38-lttni kovač Miroslav Bervedetič iz Ul. Giuilia nepričakovano padel in si ranil levo roko, za-kar se je zatekel v bolnico, kjer so mu samo nudili prvo pomoč in ga odlposlali domov, kj«r bo moral 7 dni počivati.
* * *
Podobna nesreča je zadela 47-letntiga kurjača Niccola Bru. nija iz Ul. Cologna, ki je med prenašanjem kisikove bombo le na parniku «Gerusalemrm», kjer je zaposlen, padel in sc precej potolkel po kolenih. Mo. la so trenutno pridržali na opazovalnem oddelku in upajo, da bo v osmih dneh zopet sposoben za delo.
* * *
Med vožnjo z električnim vagončkom v tovarni ILVA, kjer jie zaposlen, je 27-letni mehanik Severino Biosa iz Ul. Roncheto 117 zaradi nenadnega sunka zletel na tla, pri čemer si je zlomil levo ramo in se potolkel Pp rokah. Moža so takoj odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki menijo, da bo ozdravel, če bo se veda šlo vse po sreči, v 40 dtieh.
Mlad motociklist podrl dve ženski
Nekaj po 13. uri so pripeljali v bolnico 45-ld.no Antoniet-to deirOste por. Tomšič iz Ul. Giuiia 34 in 35-letno Amalio Busan por. Ugrin iz št. 32 iste ulice. Medtem ko so prvo zaradi močnega udarca na nogi z verjetnimi kostnimi poškodb bami na gležnju pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo 10 do 40 dneh, so drugo po prvi pomoči odposlali domov, ker njene praske ne predstavljajo nič nevarnega. Obe ženi •Ca izjavili, da ju je med prekoračenjem Ul. Carducci pri pokritem trgu podrl na Ha komaj 16-letni Faustin Sosič iz Narodne Ul. 98 na Opčinah, ki je tedaj pridrvel na svojem motorju «Guzzi». Tudi mladi motociklist je pri trčeniu zletel na tla, vtndar je ostal nepoškodovan. Policija, ki je prišla na mesto, je uvedla preiskavo o krivdi.
Trčenj« dvek kolesarjev na proseškem mostu
Na proseškem mostu sta približno ob 16.20 trčila drug ob drugega dva kolesarja, ki sta oba zletela z vozil na tla, toda le eden, in sicer 19-Jetni Emil Košuta iz Sv. Križa 92, je bil hudo poškodovan, medtem ko se dingi verjetno ni niti po. praskal. Košuto so morali odpeljati v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku.
formisti sklicali nekak ((roditeljski« sestsnek v neki gostilni v Rocolu. Vabila so bila dvo. jezična, a brez podpisa in pojasnila, kdo sklicuje sestanek. Domačinov je bilo malo, večinoma so bili iz novega nasslja «Rione del Re». Na sestanku je govoril kominformistični občinski svetovalec Ferlan o potrebi nove italijanske in slovenske šole v Rocolu.
Domačinom se ie čudno zdelo in jim ni bilo prav, da slišijo le italijanščino. Zato so nekatere matere vprašale: «Zakaj ne spregovorite Po slovensko, saj smo tu vendar Slovenci in se govori, o slovenski šoli?» Gostobesednega Ferlana seveda ta opravičena opazka ni prav nič motila in je »potolažil« slovenske matere: «Saj bo šola «tudi» za slovenske otroke. Ob zaključku pa je nagovoril navzoče: «Mi bomo napravili prošnjo vi pa boste vsi podpisali in bomo prošnjo poslali v Rim«. Zo. pet so rnu matere očitale: Kaj imamo m; opravka z Rimom«? In Ferlan jih je hitel prepričevati, da je tako potrebno in da se tako dela.	«
Tako torej kominformisti »skrbijo« za slovensko šolo v Rocolu in na sestanku govorijo le italijanski, čeprav je vsem znano, da je Rocoi slovensko predmestje Trsta in da so Slovenci tam doma. O šoli pa trdijo, da bo «tudi» za slovenske otroke, kakor da bi bila to miloščina za manj vredne ljudi.
Glavni namen kominformi-stov in italijanskih šovinistov je namreč ta, da polagoma širijo italijanske šole v slovenske predele naše dežele za poitalijančevanje slovenskih krajev. De. magoška propaganda in sloven. ska šola pa jim služita le za krinko, da laže preslepijo naše ljudstvo.
Sola v Rocolu je res potrebna in bi jo morala občina že sezidati Nova šola naj bi služila za gornji predel Rocola za Lovec in Skrilane, zgrajena bi morala biti na primernem kra ju v tem predelu. Sola v Ul. Donadoni pa naj bi bila za spodnji del naselja in bližnje kraje. Nikakor pa se ne sme ukiniti šola v Ul. Donadoni za novo šolo v Rocolu.
Poudarjamo našo zahtevo in pravico, da ne bo slovenska šo. la prikrajšane na račun italijanske. kot je to že stara navada pri šovinističnih oblasteh v Trstu.
Se bolj potrebno pa je, da tržaška občina čimprej postavi nov otroški vrtec v Rocolu in ga tudi vzdržuje, kakor je to njena dolžnost.
2e nekaj let je namreč v Rocolu zasebni otroški vrtec, ker Se tržaška občina zanj še ni zmenila, čeprav je nujn0 potrebno.
včerajšnji goriški strani v prevodu tisti del uvodnega članka s prve strani našega dnevnika, kjer je bila označena etnična meja med Slovenci in Italijani.
Revež je v svoji slamnati bu-tici mislil, da bo uspel čitatelje prepričati, o zmoti našega pisanja; morda je celo hotel doseči pri njih to, da bi mislili na nekak ((imperialistični pohlep Jugoslavije, češ saj je Primorski dnevnik Titovo glasilo*.
Vendar se je pošteno zmotil. ((Messaggerovi)) čiitatelji, kakor tudi oni y Benečiji pri najboljši volji ne dajejo prav «Messag-gero«, ker iz lastnih izkušenj vsi prav dobro vedo, da etnična linija poteka tako kot jo je označil naš list v vseh ne pa morda (razen najbolj zagrizenih fašistov) na Snežniku in po dalmatinskih gorah, kot često beremo zlasti v «Messaggera».
Dvoletni trgovski tečaj na Katinari
Starši in dijaki iz Lonjerja, Baaovice, Katinare, Loga in Sv. Mairije Magdalene!
Ravnateljstvo Dvoletnega trgovskega tečaja na Katinari obvešča, da bo vpisovanje trajalo samo do 25. septembra. Da ne boste izgubljali ure in ure v vrstah na uradih, ki izdajajo potrdila in listine, katere morate predložiti pri vpisu, vam svetujemo, da pohitite, ker je naval vsak dan večji.
Popravni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek dne 17. septembra ob 8. uri.
Obvestite tudi ostale dijake in starše!
v Trstu
Zato da se omogoči okoličanom Ogled razstave «Naša borba za svobodo« in kinopred-stav na stadionu «Brvi maj», bodo vozili posebni avtobusi začenši od' danes zvečer z Opčin izpred kinodvorane ob 18.30. iz, Trebč ob 18.40, iz Padna in Gropade ob 18.45. iz Bazovice ob 18.50. Povratek okrog 22. ure.
Predprodaja voznih kart je na Opčinah v pekarni Cok v Trebčah, Padričah in Gropadi Pri raiznašalkah ((Primorskega dnevnika«, v Bazovici pa v trgovini «Mahnič».
Poslužite se teh prevoznih sredstev in preskrbite si pravočasno vozne karte.
Roditeljski sestanek
Starše otrok vabimo na roditeljski sestanek v Skednju, ki bo v soboto 15, sept, ob 20 uri. Ker smo pred začetkom šolskega leta, je važno, da se skupno pogovorimo o šolskih- problemih. Zato naj pridejo vsi starši iz škedenjskega šolskega okoliša, saj je bodočnost naših otrok naša najvažnejša skupna skrb.
S kolom po glavi
Pijanci so včasih prav sitni ljudje in se med seboj tudi pošteno skregajo in se večkrat tudi medsebojno premlatijo. Tudi 49-letni Giordano Vergi-r.ella, stanujoč v ljudskem prenočišču v Ul. Gaspare Gozzi 5, se je včeraj nekoliko napil in iskal prepir z nekim sostanovalcem, ki ga pozna le na videz. Ta se je kmalu rjaveličal debate in Verginello treščil s kolom po glavi. Ranjenega moža so odpeljali v bolnico,
Izlet na Pivko do Knežaka
Prosvetno društvo Srečko Kosovel priredi v soboto — nedeljo dne 29.-30. septembra izlet v Knežak na Pivko.
Vpisovanje ob torkih, četrtkih in sobotah od 19.30 do 20.30 ure na sedežu društva. Ul. Sv. Vida št. 17.
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu bo od 1. do 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure. Učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra.
Popravni izpiti se začnejo dne 17. septembra ob osmih zjutraj.
Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda v uradnih urah.
Nižja trgovska strokovna šola
Popravni Izpiti jesenskega roka se pričnejo 17. septembra 1951 ob 8.30 v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski šole.
Vpisovanje se prične 1. septembra 1951 in se zaključi 25. septembra 1951. Sanvo za dijake, ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3. oktobra 1951.
Podrobna navodila se dobijo v tajništvu zavoda vsak dan od 10 do 12. ure.
Seja izvršnega odbora OF
Danes 14. septembra ob 17. uri bo na sedežu OF v Ul. K. Manna 29 seja izvršilnega odbora Osvobodilne Ironte z naslednjim dnevnim redom:	J.
poročilo o položaju v zvezi z volitvami; 2. tekoče naloge.
OF
Seja odbora za sektor Skedenj bo danes 14. sept. ob 20 uri v običajnih prostorih.
Seja sektorskega odbora za Ko-lonkovec bo na Kolonkovcu v četrtek 13. sept. ob 20 uri.
Vozni red avtobusov in vlakov
za tabor OF v Nabrežini
Okrajni odbor OF Devin - Nabrežina sporoča vsem udeležencem- nedeljsikega tabora OF v Nabrežini, da so poskrbljene sledeče avtobusne in železniške zveze:	Vozni red avtobusov:
Iz Trsta v Nabrežino: od 12.30 do 15.30 vozijo avtobusi vsake pol ure.
Prav tako vozijo avtobusi iz lirižade na Proseku za prebivalce Proseka - Kontovela.
Za povratek vozijo isti avtobusi oq 19. ure dalje in to vsake pol ure.
Iz Bazovice preko Padrič, Trebč in Opčin odpelje avtobus ob 13.30.
Iz Repentabra bo vozil avtobus preko Briščikov in Malega Repna ob 14.30.
Na tej progi bodo vozili avtobusi za povratek od 19. do 21. ure.
Prav tako bo okrepljena tudi avtobusna zveza Gabrovec . Zgonik - Salež - Sempolaj - Nabrežina in obratno.
Vozni red vlakov:
Trst - Bivio: ob 12.30, 13.30 in 15.45.
Trst - Nabrežina 13.40.
Povratek - Bivio - Trst: ob 20.44,	20.59,	21.10	22.15, 22.44,
23.50.	v
danes 14. t. ra. ob
v okviru
jubilejne razstave 0^ na stadionu »Prvi filmska pre«*1*’'1 Na sporedu je JubosIo vanski lil® (
Jo ljudstvo bo
Sledi dokumenta*«' ffj
»KORAKI V SVOBOD*
JUTRI ji 15. t. m., prav tako bo predvajan jugoslo^ film
„Na svoji zi
Sledi kulturni »PARTIZANSKI D01^ MENTIs
„Messaggerova “etnična meja
«Messaggero V en etos je mislil, da je napravil nedoseglji-
NO VE
SLOVENSKE KNJIGE
Ver ga:	MALAVOGLIEVI, platno . . .	570,— lir
B. Hofmann:	PRED JUTROM, platno . . .	360.— »
B. Znpančič:	ŠTIRJE MOLČEČI IN DRUGE	
	ZGODBE, platno ....	640— »
Voltaire:	ZADIG (Mala knjižnica št. 39)	
	broš			120.— »
Marx-Engels:	IZBRANA DELA, II. del, polplat.	750,— »
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI
GORIŠKEGA
Seja odbora pokrajinske uprave
Na svoji zadnji seji je odbor pokrajinske uprave pod predsedstvom pokrajinskega predsednika odv. Culota proučil številna vprašanja glede javnih del, popravila pokrajinskih stayb in plačila pokrajinskega osebja.
Predsedniki ie obširno poročal o stanju pokrajinskih cest, o delu. ki so ga Že izvršili in ki ga nameravajo še letos opraviti. Razpravljali so nato o popravilu križišča pri mostu v Zagraju, popravilo vodovoda v orožniški vojašnici ter popravljalnih delih v vojašnici v Pie-rtsu. Vsa omenjena dela je odbor odobril.
Nadalje ie odbor pokrajinske uprave vzel na znanje povišanje vzdrževalnine za slepce v zavodu R'ttrnayer v Trstu. Odobrili so nato povračilo stroškov za okvaro obleke pokrajinskim cestarjem, predujem prvega stalnega poviška inženirju pri pokrajinskem tehničnem uradu dr, Depicolzuaneju ter povišek plače šolskemu slugi realne gimnazije v Tržiču Ferrucciju Vidaliju.
Oglejte si razstavo OF v Trstu
Zveza slovenskih žena sporoča. da je za nedeljo 16. t m. organizirala Mlet z avtobusom v Trst za vse one, ki bi si radi ogledali razstavo »Borba za našo svobodo«.
Odhod bo s Travnika ob 8. uri. V dopoldanskih urah si bodo udeleženci ogledali razstavo, popoldne pa iih bo avtobus odpeljal v Nabrežino na tabor QF.
Prijave sprejemajo še danes in jutri v Ljudski čitalnici Ul. Ascoli 1 in pri Darkotu Suligo-ju-urarju na Travniku. Voznina stane 300 lir.
no, upravniki menz, zavodov, hotelov itd naj dvignejo nakazila na Trgovinski zbornici soba št 5.
Trgovci bodo morali prejete odTezke oddati prehranjevalnemu uradu najkasneje pet dni po zaiključku razdeljevanja.
Kulturnaprireditev vštandrežu
Prosvetno društvo «Oton Zupančič« priredi v nedeljo 16. t. m. v Standrežu Jurčič-Oove-karjevo ljudsko igro s petjem ((Rokovnjači«. Igra bo na dvorišču zadružne gostilne s pri četkom o*b 19. uri.
Brezvesten kolesar
V Ul. Ristori se je včeraj neznani kolesar zaletel v 30-letno gospodinjo Simšič Mirko, Iti je ravnokar stopila i,z hiše na cesto. Zenska -je ob nepričakovanem sunku padla na tla, medtem ko je kolesar ostal na svojem vozilu in io urno popihal še preden je Si.msičeva vstala. Pri padcu se je pone-srečenka popraskala po nogah in se globoko ranila v koleno. Rešilni voz Zelenega križa jo je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravela bo v dveh tednih.
* * *
Po stopnicah svojega stanovanja je včeraj padel 82-letni Castelli Anton iz Ul. Levada 2-Pri padcu si je starček zlomil desno nogo. Sprejeli so ga v mestno bolnico. Ozdravel bo v štiridesetih dneh.
Pred popravnimi izpiti
Kamor človeka pripelje pot, pa naj si bo to v hribe, k morju in drugim izletnim točkair., povsod sireča veselega dijaka, ki uživa prostost letnih počitnic. Vendar sreča ni bila naklonjena vsem dijakom. Precej jih )e ob _ koncu šolskega leta s skrermžljenim obrazom izvedelo, da njihovi šolski redi ne zadostujejo, da bi prestopili v naslednji šolski razred. «Na
Razdilja«anl« livil prosta cone
čevala, «in dobro se pripravite, da vam ne bo treba prihodnja leto ponovno trgati
Danes 14. t. m. bodo pričeli z razdeljevanjem živil proste cone. Na oderzek št. 3 nakaznice za živila proste cone bodo potrošniki iz Gorice in Sovodenj lahko dvignili 2 kg sladkorja po 196 lir za log ter na odrezek št. 4 400 gr surove ali 320 gr pražene kave. Razdeljevanje bodo zaključili 30. t. m.
Trgovci z jestvinami na drob-
hlač v isteir.1 razredu«.
Počitnice se bližajo kraju, obenem pa se približuje preizkušnja za dijake s popravnimi izpiti. Njihova volja je sedaj na višku. Cimiholj predelati učno snoy in izdelati, to je želja vsakega. Ze prihodnji te-
den bodo dijaki stopali pred profesorje in dajali obračun svojega dela. Tedlaj bo tudi padla odločitev, ali izdelajo ali padejo.
Želimo vsem dijakom, da bi se njihovo učenje usipešno končalo in da bi prihodnje šolsko leto obiskovali naslednji razred. To ne želimo samo mi, ampak ves siiovenski narod na Goriškem, ki si od njih še veliko nadiejla.
Število učencev v goriški pokrajini
Po poaatkih, ki Jih imamo na razpolago, je lansko šolsko leto obiskovalo razne šole v gtriškj pokrajini preko 19.000 učencev, in sdcer 11.500 učencev v 60 šolah z italijanskim učnim jezikom ter 1.050 učencev v 20 šolah s slovenskim učnim jezikom. Istočasno je štiri slovenske gimnazije obiskovalo 393 dijakov, 32 italijanskih gimnazij pa 6.400 dijakov.
Skupno je torej obiskovalo v goriški pokrajini osnovne šole in gimnazije 19.343 učencev. Porazdeljeni so bili na 117 Sol.
Glede omenjenega števila slovenskih dijakov moramo dodati nekatere naše pomisleke. Vsem je znano, da Slovenci v fašistični Italiji nismo imeli slovenskih šol in da so morali slovenski otroci zato obiskovati italijanske šole. Po koncu vojne niso vsi učenci odnosno dijaki prestopila v slovenske šole. ampak so nadaljevali z italijanskim študijem. Zato imamo danes kot dediščino fašističnega režima žalostno dejstvo, da veliko število slovenskih dijakov obiskuje italijanske šole in da precej slovenskih staršev pošilja svoje otroke v italijanske osnovne šole.
Iz tega vzroka je bolj kot naravno dia število obiskovalcev italijanskih šol ne more predstavljati števila italijanskih dijakov Priznavamo, da se tl učenci odnosno dijaki vzgajajo v italijanskem duhu, vendar so Slovenci in med1 seboj, še celo pa v družini govori jo slo. vensko.
Prav tako je tudi krivično sklepati po številu slovenskih učencev, kolikšen odstotek Slovencev je med gorlškim prebivalstvom.
Omenjeno število lahko služi za šolsko statistiko in administrativno šolsko poslovanje. ne pa za resnično ocenjevanje slovenskih učencev in dijakov;
Izlet v Zagreb
Vpisovanje za 3-dnevni izlet na ogled zagrebškega velesejma dne 22., 23. in 24. septembra se nadaljuje na sedežih OF in pri tovariših ob istih urah, kakor je bilo včekrat podrobneje objavljeno v našem listu.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo Skedenj ima svojo redno sejo danes 14. sept. ob 20 uri na sedežu.
Športni krožek «Zorko Verk» ima redno sejo danes 14. sept. ob 20 uri v običajnih prostorih.
Pevski zbor v Barkovljah
Danes ob 2M5 vaja za mešani zbor. Ker }e v nedeljo predviden nastop v Nabrežini, naj nihče ne manjka.
PEVOVODJA
Družabni večer v Nabrežini
Ob priliki otvoritve kulturnega doma «Igo Gruden« priredi okrajni odbor OF Devin - Nabrežina v soboto ob 19. uri v Nabrežini družabni večer.
Družabnega večera se bodo u-deležile vabljene delegacije in predstavniki množičnih organizacij, prosvetnih in športnih društev ter drugi sodelavci OF.
DAROVI IN PRISPEVKI
Seja glavnega odboru W-industrijskih delavce* ^
V soboto 15. septen^iil na sedežu v Ul. Maelii seja glavnega odbor® razrednih sindikatov i1*' p skih delavcev. Na
du je razpravljanje 0 njih. ki zanimajo i™^ delavce.
NOČNA SLUŽBA
Al Cedro, Trg ObS^JH Cipolla, Ul. Belpogg10 ^ Je
Colle, Ul. p. Revoltella , jjj* pangher, Ul. Sv. Justa i1. zoni. Ul. Settefontane *yj chio, Ul. Ginnastica
Trg Goldoni.
ROJSTVA, SMRTI IN
Dne 13. septembra v Trstu rodilo 13 otrok, ^ bilo 18 in umrle je 9 °njK0*.
Cerkvene poroke: seppe Ligoti in SivMjJJi >’ Eletto upokojenec GJO" rilla in gospodinja	J
električist Marcello služkinja Anna Cosianii, nik Ermando Zeper 1(1 ,u!t.£ Ester Furlan uradnik Fait in gospohinja Gl0wasiti% tanot, stavec Mario MS|ipK trg. pomočnica Diana .^1)' profesor Alberto dr. •* uradnica Ada Staciol1«.-«*» Marcello Špehar in ura milda Balbi, geome«r Trisciuzzi in uradnica Cruccas, čevljar ISi^Jijjtfli^J in uradnica Danica torist Tullio Saule in jLjK 5 Nerina Borghese, Bar*v W» riške vojske W. Harv« in frizerka M. Glayds »r i«> stopnik Beniio Turcino* ^ spodinja Anna Maria "spofe bič Emilio Parentin Dirce Zullic, sluga G'°! rigliano in gospodinj Marchesin, pek Daniel« mj bolničarka .Tosinina J-.
Ob priliki koncerta Zlate Gjun. gjenac je darovala sindikalna podružnica kopališča Sv. Nikolaj 7.601 lir za Kulturni dom v Trstu.
Prosvetno društvo ((Škamperle« Sv. Ivan javlja, da so darovali za Kulturni dom sledeči:	Mijot Alojzija 500 lir,
Saksida Jožko 500 lir, Mijot Marija 500 lir, Placer Lojze 500 lir, družina Lenardon 1000 lir.
Nove znamke
V vseh poštnih uradih bodo 15. septembra prodajali posebne znamke 25 lir v počastitev stoletnice rojstva slikarja Franca Pavla Michettrja. Znamke bodo veljale v prometu do 30. junija 1952. rok za zamenjavo pa bo do 31. decembra 1952.
PDT
IZLET NA NANOS IN NA VREMŠICO
Planinsko društvo v Trstu priredi izlet na Nanos in Vremšico v nedeljo 30. t. m., morda pa tudi že v soboto 29. t. m., s prenočevanjem- v Vojkovi koči.
Vpisovanje do vključno 19. t. m. pri ZDTV v Ul. Machiavelli štev. 13.
Strelne vaje
Cete TRUSt bodo imele strelne vaje na sledečih streliščih ob navedenih dneh in času:
Strelišče v Bazovici (za streljanje s puško); od 17. do 22. septembra, dnevno od 7.00 do 17.00 ure.
Na strelišču na Opčinah (za streljanje s pištolo od 17 do 22. septembra od 7.00 do 17.00 ure
uradnik Clauaio A*?! spodinja Mirella Umrli so: 48-letna , K tič por. Prodan, 4 siietf1,.;* Pavin por. Graridis, *. tonio Pissacci, 70-ie1", ft-u Fontanot por. APO^°Unj Domenico Primani, 81"‘| <1. |t cesca Biscak vd. DoS» Giusepp-ina Zarotti P »Vltn?. letni Giuseppe lob rljana Kovačič por. u
ADEX.IZjŽ$
DVODNEVNI dne 29. in 30.
Ajdovščina
Vipava
Maribor
Celje
Vpisovanje do 1®- 8 bra. — Tel.J“2>^;
ENODNEVNI dne 30. seP^
Opatje selo Škrbina n«
Bled
Vpisovanje do 1®^ bra.
Tel-š^,
ENODNEVNI dne 30. seP1*
v SKfll
Vpisovanje do tembra - Tel. 5^.
IZLETI Z	^
ZaSi-obiM »»'“V
" z AWB
*,». Z »«*5l
Vpisovanje do ■ bra. - Tel
OGLAS
«Putnik» Portorož priredi dne 20. in 24. s»P* dvodnevni izlet* na
Spored izleta, dne 20.IX. ob 18. uri <*ihod ^ do Divače z avtobusi in kamioni. — Iz Diva** m
^1W1
ba vozi poseben ozvočen vlak. V Zagrebu ol
i v j f
ma ln mesta. Naslednji dan izlet z avtobusi	*
rojstni kraj maršala Tita, in Rogaško Slatin0-Zagreba 22. septembra zvečer. Cene za prev0*’ prenočišče in izlet 2100 din.
Prijave sprejemajo «Putnik» v Portorož organizacije SIAU do 15.IX.
{
*—
“»Ka*
C,
3 -=
DVE ETNIČNI LINIJI
14. septembra 1951
Kominf0rmovskemu 4La_ ^ratoru,, ki si daje oprav-** * neko etnično črto na
Tržaški
Odgovorili
em ozemlju, smo že
v uvodnem član-
»edo. Poudarili smo,
da ETNIČNE LINIJE NI NA TRŽAŠKEM OZEMLJU. Potem so «UItlme no-tizie» posnele naš članek ter v naslovu napisale, da se zaCne etnična meja pri
Tržiču, kot je bilo napisano v našem uvodnem članku (pri tem se kajpak «Ulti-me» zgražajo!).
Danes objavljamo tudi mi dve sliki, dvoje etnič-
nih črt. Na prvi sliki predstavlja č-rto zapadni rob ob navedenih vaseh. To so tiste vasi, v katerih so bile še pod Italijo slovenske cerkve. Da ta rob, ta meja,
©
® UW UPALJA VAS ®'
OVČJA VAS
iSnč
©
TRENTA
©
©OSOJA«
®
SOBICA
®
BOVEC tU SOČA
EiPpl
©TER
©BRDO
SERPMtCA @
TRSOVO
©BREGIIU®BOIUANA
® m ©„
©stwo ® © ©«KICA
©ZAVRH ©VČKORS*®1-0^ STARO SflD
®fliPAN rjK^t^jsrw\tCk	®
©Stela -—.vioaH-r © j^utoruf^uati ms	kamro
OeL - ©RARJUCE ® ©nEIBHKSJ MATAJUR ©SNARDECE 7j*Q5t<m	©ROHEC	,1?«
©5EDIGLA -® ©SUBIO®	um
©^^POMMA^Č	®	frnavti
wma*»oi^,|)|©<:ehe8u e*®* ©sovoohja mw<ir
3K-HJ & %»KOZ(orW©SV.VOU1EHg
0 <v©pegat	© @SI
faVdb»«^sw^'™ © ‘SMS""®
Etnične linije ni na Tržaškem ozemlju! Ozemlje, na katerem bivajo Slovenci strnjeno naseljeni, sega preko meje Tržaškega ozemlja z Italijo. Etnična meja slovenskega ozemlja se začne pri Tržiču in poteka po ozemlju, ki je po krivici ostalo še po vojni pod tisto Italijo, ki je vojno izgubila.
^ STRžŽčt F‘00*Bft0° 1U§KJRl/r
®
T01MIR
©SREMOE®^1001*
©
POOMELEC ©
GRAHCVC^
©
OBLO«
rAMPT-iio^nšn©S$TTERE	**AVAfi® SREtHJf
cahpeguo^blPs^tm ^
D0UUI BRHAS	©HARUJMO	CEHE
PRA^THO	kahal
WPOTW> K00RMAa
GORENJE POUE
®	©BATE
DESKLE ©K0Z8ANA ~
©6RADH0 pui[yE
^LOK^KL^^KOUSKO	©6R6AR
I0RUA08 ®8°Č»U LOTI , AVČE
® ©KAL LEVPA
©BAKJ&CF
BUKOVO
©POUCE
® . ©POHiKVE
©OREHEK
© CERKHO
©
RAVNE
DOuJtUBUŠ^6«^®^
©
©ČEPOVAH
GORNJA
©
LOKVE
©
VOJSKO
"'^AaS*8" v,P0Lft ©
i aae etnične meje, ki so st ?0s.^auili nHši predniki pred nit-8^'’ nam ne spreminjal v 1 kak Vidali niti njegovi f ^[Jetični zavezniki. JMiti Pebiscit» za madrepatrijo ^ 1 «solazione migliore» ne ^sta veg 8ppeminjala tega, kar je tudi Jugoslavija
pod • SV°^ Pristanek, ko je Pisala mirovno pogodbo.
©
otuca
SABRtJE
£Xjj(S> KR0HBER6 ® 60RICA	©ŠEMPAS
LOCMIK ® ©STPETER	©OSEK
«®To2!ru 'SUTV^mp
6RADISCE	~K«tf	®UJTJE	©^mut
VELIKEiABUE
©OPATJE SELO g. ©ufA R|rtF|&fB. ©SHARJE	©VIPAVA
©DOBERDOB © ttmnicT,®	®6AB*)JE	©SLAP
KOSTAKJlVKATtHNia JKRB|HA	BRANK*
©VOJSČICA n	^	°
® n ®	ERZEIJ	® PODRASJj
, KOMER ©KOBUASLAVA	^
.GABROVKA	(SSTV'
©
JAMUE ©BRESTOVICA
©
GORJANSKO
©SEHPOLAJveukioOL
©NABREŽINA
©
ZSOHIK
DUTOV ©REPENTABOR
© ©TOMAJ ®KAZUE UE
©Štorje
ne poteka preveč n a zapa-du, bo jasno vsakomur, ki ve, da rimska cerkev nikoli ni stregla z duhovniki v domačem jeziku, ako se ni to izkazalo za neizbežno zaradi prevelikega števila ljudi, ki niso razumeli tujega jezika in ki jih prav zaradi večjega števila ni mogoče na mah potujčiti. Slovenske cerkve na zapa-du slovenskega ozemlja pa so najboljši dokaz, da VSAJ DO TJA Slovenci bivajo. Vsaj tam — in ne bolj vzhodno — je tudi slovenska etnična meja. Ta meja je danes bistveno taka, kot je bila pred 1300 leti, to je tedaj, ko so naši predniki prišli v te kraje. Te etnične črte torej nismo naredili mi, ni je napravil niti Kardelj niti Tito. Postavili so jo naši predniki, ohranila se je tisoč tri sto let in ne vemo, zakaj bi je mi danes ne branili. Tistim, ki z igralskim začudenjem posnemajo iz našega lista, da se etnična meja začne pri Tržiču, pa samo svetujemo, naj odlo-že igralsko krinko in tudi zgražati se jim ni treba.
Za tiste, ki se spotikajo ob ugotovitvi, da je ta etnična linija tudi Titova linija, pa ne moremo drugega kot da spet poudarimo: linija, kakor smo jo navedli v našem uvodnem članku v sredo, je nujno tudi Titova linija, ker kaka druga ne more biti. To je konec konca linija vsakega poštenega človeka (tudi De Gasperija, Togliattija, Nennija itd., ako so pošteni — hic Rho-dus...). Vedno znova pa moramo ugotavljati, da imamo opravka z ljudmi, ki so vse preveč nepošteni, ki si tiščijo ušesa in zapirajo oči, da ne bi videli in slišali resnice, z ljudmi, ki se narejeno čudijo in zgražajo, čeprav vedo, kaj je resnica, z ljudmi, ki po našem slovenskem ozemlju črtajo neke «etnične» linije. Toda kljub vsem potvarjanjem, kljub nesramnim lažem, kljub imperialistični požrešnosti, kljub genocidnim težnjam v nedavni preteklosti, SE VENDAR SLOVENSKA ETNIČNA MEJA ZACNE PRI TRZICU.
Na drugi sliki pa je
L ULTIMA Dl VERSAILLES
LA DINASTIA DEL DELITTD
LA MANO NERA
LA F L OTTA BELLA F RO DE
drugačna «etnična» črta. To je črta. ki gre kar po-dolž in počez čez Jugoslavijo. Cez staro Jugoslavijo sicer, o kateri so grabežljivi, za hrbtom drugih pogumni okupatorji «zmago-slavno* napisali, da jo je konec. To je črta zemlje lačnih zavojevalcev, podlih verolomnežev. ki skušajo vedno komu skakati v hrbet, če ga je že kdo drugi prej spravil na kolena; to je črta požigalcev slovenskih domov, domov po Jugoslaviji vse do Cme Gore, morilcev jugoslovanskih ljudi; to je črta ljudi.
ki so ustvarili Rab, Gonars, Padovo. Renicci in še prej stotine jea in konli-nacij; to je nadalje črta tistega kominformovskega besa, ki si ne bi pomišljal na ukaz Moskve pričeti novo invazijo — v svetem imenu goloba miru. Vemo, kako se je končalo s tistimi, ki so tako junaško prečrtali Jugoslavijo. In to naj bo nauk za bodočnost. Maršal Tito je nedavno izrekel zelo nedvoumne besede: «Kdor koli bo prišel v našo državo kot napadalec in okupator, bo našel tu svoj grob.*
 ..................................................            in	mili	iiniuiiinrii n miiiitiitiiiiii MiiliKiiiiu mi m m mi ntui  ....
V A R D KARDELJ OB 4 O 0 - L E T N I C I SLOVENSKE KNJIGE )
V	—-----------------
in
borbi za nacionalno osvoboditev zavzema reformacijsko gibanje njegova slovenska književnost eno najvažnejših in najčastnejših mest
Sl/V,bil*,_ZI°m!jene tež-
* iz prejinje štev.)
"te 5
Vri?3 vsaH' Psihična ,ciisk ina množičnega J ^ierv	Ribanja, ni
>->'k| l°vens>!f borba zatira-C.lru tiranf®8. nar°da proti nk‘i1 ln Proti izko-.ž*«ova čedalje jas-težnja po gospodar-'maciji. Te urno prišle :mečk»-ple-v reforma-
borba zatira-tiranf?a. naroda proti nj^1 ln Proti izko-V3 >n »*g°va čedalje
S in ini Boli?*?8 težnia po Si?	gospodar-
Vstaj?uV'.tl krnečko-ple-1 Nič ni prirodnejšega kakor
Di.U_	ln V rpfnrma.	_l_____„1-4-----^  
v° burno prišle
^ifga • t»rvim d7e naslednji ta J? reformacijskim \>ige	nove	slo
obsež-delavnost Po-
trebni so bili sicer še številni boji, boji skozi polna štiri stoletja, treba je bilo obvladati mnoge notranje in zunanje ovire, da bi dosegli resnično osvoboditev slovenskega naroda m njegovo bratsko združitev z jugoslovanskimi narodi. Toda narodnoosvobodilna vojna od leta 1941 do leta 1945 in socialistična revolucija sta prinesli slovenskemu narodu tudi to zmago.
to, c<a slovenski narod danes, ko je gospodar na svojih tleh, osvežuje tradicijo preteklih bojev, ki so pripomogli k njegovi nacionalni osvoboditvi m zmagi socialistične revolucije. V borbi za prvo, za nacionalno osvoboditev zkvzema reformacijsko gibanje in njegova slovenska književnost eno naj-
Med proslavo za 400-letnico slovenske knjige na Raščicl.
važnejših in najčastnejših mest. | bi se napravila pot družbene-
    dr. Andrej Budal govori na
“bslavl na Raščici.
Zato je prav, da ob 400-letnici slovenske knjige s spomenikom Primožu Trubarju, avtorju prve slovenske knjige ter najpomembnejši figuri reformacijskega gibanja, slovensko ljudstvo ovekoveči spomin na vse tiste, ki so v XVI. stoletju pripomogli s svojo borbo in s svojim ustvarjalnim delom k rojstvu slovenske knjige in prebuditvi slovenskega naroda.
Tovariši in tovarišice!
Ob proslavi tega pomembnega jubileja se nam nehote vsiljujejo analogije z nekaterimi sodobnimi pojavi. Mislim pri tur. predvsem na kominformi-zem. Takrat, pred 400 leti, je slovenski narod — enako kakor vsa zahodna in srednja Evropa — valovil v borbi proti vsiljenemu in nasilnemu idejnemu monopolu fevdalnega katolicizma, ki je stal na straži interesov in tendenc reakcionarnih vrhov tedanjega družbenega sistema in ki je grozil ne le s posvetnimi kaznimi, ampak tudi z božjo sodbo m peklom vsem tistim, ki bi se upirali temu preživelemu sistemu ter stremeli k napredku. In da
mu napredku, je bil obračun s tem idejnim monopolom katolicizma zgodovinsko neogiben V sodobnem svetu so se v Moskvi pojavili novi pretendenti na idejni monopol. Tudi ti si laste izključno pravico razlage «večnih resnici) in dogem, tokrat dogem pod imenom marksizma, ki so se mu v resnici odrekli. Tudj ti prete z ognjem in mečem vsem tistim, ki izpodbijajo ta monopol, vsem tistim, ki vstajajo proti moskovskemu falzifikatu marksizma in ki streme za napredkom socializma. In tudi pri njih stremljenje k idejnemu
čuvati preživeli reakcionarni sistem, se pravi čuvati državno kapitalistično despotijo in opravičevati njeno agresivno osvajalno jpoliiiko zoper druge narode. Marksizmu so vzeli revolucionarno duišo. a njegove besede — kadar so jim prikladne — pretvarjajo v dogme, ki jih potem uporabljajo pač po potrebi, prav tako kakor uporabljajo policijo ali agresivni zunanje-poli.tične akte. Idejni monopol, ki si ga hočejo prisvou jiti, naj bi tudi birokratskemu despotizmu dal «svetniško avreolo«, t. j. naj bi prikril eks-ploatorski značaj njegovih tendenc Po hegemoniji nad svetom.
monopolu izhaja iz tendence, | Podrejanje drugih narodov
, Veleomikani mož! Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine : saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti ta zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda ko bi le vsi, ki to bedno rovtarstvo v resnici občutijo, hoteli združiti z nami svoje želje in gorečnost, svoje misli in delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu napravijo konec.
TRUBAR — BOHORIČU
eksploataciji jn veleruskemu raznarodovanju naj bi se izvršilo pod plemenitim imenom socializma, a napredna socialistič-na_ljudska misel naj bi bila zadušena v imenu revolucionarnega marksizma. Tak je manever sodobnih kominformističnih osvajalcev.
Na liniji te svoje politike »o poskušali v imenu «socializma» pokoriti tudi narode Jugoslavije Jer jih podrediti svoji hegemoniji in svojim agresivnim zunanjepolitičnim ciljem. Toda nas njihove lažne psevdo-socialistične fanfare niso mogle niti prevariti, niti omajati v odporu proti tem novim pretendentom na svetovno hegemonijo, ki ogrožajo ne le našo socialistično izgradnjo ta neodvisnost naših narodov, ampak tudi sam njihov obstoj. Razšeljieva-nje in uničevanje celih narodov v Rusiji jasno odkriva malim narodom perspektive, ki jih čakajo, če bi podlegli imperialističnemu pritisku moskovskih hegemonistov.
Borba narodov Jugoslavije pomeni zategadelj tudi odstranitev «svetniške avreole* z lažne farizejske maske kominformističnih psevdo-socialistov, ta borba prispeva k osvobajanju poti naprednih, resnično socialističnih človeških misli, prispeva k ustvarjanju takih odnosov med narodi, da bodo miroljubni ljudje lahko mirno spali, brez strahu, da bi tuji agresor vdrl v njihovo domovino. Odločno in aktivno vztrajati v tej borbi, ki jo zdaj bijejo narodi Jugoslavije s Komunistično partijo in tovarišem Titom na čelu. pomeni zavarovati našo svobodo in neoviran napredek na poti v socializem, pomeni biti svoj gospodar na svoji zemlji. pomeni, oa bo trud našega delovnega človeka v njegovo lastno korist in v korist njegovega nadaljnjega kulturnega
napredka in da ne bo šel v nenasitni žep hegemonistov, ki si prisvajajo pravico izkoriščati druge narode v imenu lažnega socializma. In končno, vztrajati v tej borbi pomeni tudi, prispevati k miru na svetu, prispevati k napredku človeštva sploh. In mi bomo — krepko združeni in enotni — vztrajali v tem boju do popolne zmage naše pravične stvari.
To mora biti obljuba slovenskega ljudstva ob 400-letnici veličastne revolucionarne borbe, ki so jo bili njegovi predniki in ki je dala slovenskemu narodu pfvo knjigo v njegovem jeziku.
KONEC
Ladje in plovne linije
Osrednje vprašanje tržaškega gospodarstva
Edvard Kardelj govori na Raščici.
Dve težki vprašanji, odprti še od takrat, ko je italijanska križarka pristala prvič na tržaškem pomolu, tareta tako tržaško prebivalstvo kot tudi vse tržaške poslovne kroge: ladje in redne ladijske proge.
Redne proge pa so za Trst osrednje vpiašanje. Noben izvoznik ne mara, da čaka njegovo blago včasih tudi po več mesecev v pristanišču, da bo vkrcano na ladjo proste plovbe, ki bo priplula bog ve kdaj in od kod; da ne govorimo o neugodnostih pri tarifah in pri kvaliteti prevoza.
To nujno potrebo je ugotovila tudi tukajšnja Trgovska zbornica, ki je pred meseci proti koncu aprila napravila konkretni načrt, ki predvideva obširno povečanje rednih prog in zahteva nove ladje. Načrt zahteva pravično razdelitev tona-že med Jadranskim in Tiren-skim morjem.
Načrt zahteva naslednje nove proge:
1. Potniško linijo proti New Yorku, na kateri bi začasno vo. zila «Saturnia» ali «Vulcania» pozneje pa dve ladji tipa «Giu-Lio Cesares.
2. Za potniško-blagovni promet s Severno Ameriko bi bili nujno potrebni dive ladji tipa iiNavigatori«.
3. Za blagovni promet s Severno Ameriko 4 tovorne ladje.
4. Za promet proti Južni A-meriki 2 ladji tipa «Navigato-ri». in za potniški promet 2 ladji. tipa <tLeme».
5. Za linije, ki jih upravlja Tržaški Lloyd, zahteva načrt parnik «Toscana» in dve tovorni ladji, ki bi vezali Jadransko morje z Avstralijo. Dve motorni ladji, ki ju še gradijo, pa naj bi bili postavljeni na brzo potniško progo proti Indiji in bi vozili iz Trsta preko Benetk. Prav tako naj bi vozile nove motorne ladje skozi Suez v Juž. no Afriko. Ladje tipa «Naviga-tori* pa naj bi odšle na novo mešano progo Trst - Daljni vzhod. Tri mesečne trgovske proge pa naj bi zagotovile reo. ni mesečni promet med Trstom. Vzhodno in Zahodno Indijo.
6. Načrt predvideva okrepitev pomorskih uslug proti Le-vantu, ki jih upravlja družba «AdriaticS». Zahteva dve hitri potniški zvezi proti Aleksandri, ji in Beirutu preko Tel Aviva. ki bi bile vsakih 14 dni, eno štirinajstdnevno potniško linijo proti Carigradu, 4 trgovske štirinajstdnevne proge' proti Siriji, Črnemu morju in Egejskemu morju.
7. Družba uTirrenias, ki ima proge iz Trsta proti italijanskemu polotoku, pa naj bi svoje štirinajstdnevne proge spremenila v tedenske in obenem upe-ljala novo mesečno službo proti severni Evropi.
Mi ne bi diskutirali 0 količini zahtevanih ladij in prog prav tako tudi ne o veliki gospodarski potrebi Trsta za temi ladjami. Avtoriteta zbornice je brez dvoma tako velika, da ni nobenega dvoma, da je zbor. nica zahtevala samo ono, kar je gospodarsko najnujnejše in brez diskusije rentabilno,
Zelo nas pa čudj ton. s katerim se loteva tega vprašanja
šovinistični lisk. On piše na ra-. čun predloga tržaške zbornice o širokosrčni pomoči Italije Trstu in o žrtvah. «Messaggero Veneto« n. pr. piše:
«Prav dobro razumemo, da bo ugoditev tem zahtevam, kljub omenjenemu obsegu, zahtevala novih žrtev od Italije ir, to zato, ker ni mornarica dokončno ozdravljena. Vendar poudarjamo, da bo tudi tokrat Italija napravila to novo žrtev za Trst, za dvig njegovega gospodarskega življenja.*
Ne bi na dolgo razpravljali o «žrtvah» Italije in o njeni širokosrčni pomoči, ker so t&ko «žrtve» kot jromoč že dobro znane. Vendar pa ne vemo, zakaj tak slavospev, ko je vendar prečtlog šele prišel v kanale rimske birokracije in ni nikakih izgledov, da bi kmalu začeli o njem razpravljati. Pa četudi bi razpravljali, obljub smo siti že dolgo vrsto let, odkar ima italijanska vlada tukaj škarje in reže po svojih vidikih in interesih.
Prav tako ta nikakor točno, da stoji italijanska mornarica tako slabo. Res je sicer, da m dokončno zacelila vseh vojnin ran in da tonaža še ni dosegla predvojnega stanja. Pred vojno j'e imela Italija okoli 3,3 milijona ton ladjevja. Med) vojno so ji v resnici mnogo potopili. A vendar je dobila že med vojno, še več pa pozneje, zelo uspešne pomoči od Združenih držav. Z'e v sredini preteklega leta je bilo komaj 800 tisoč ton potrebnih obnove, letos spomladi pa še 700 tisoč ton. Od takrat pa so stopile v službo lepe nove ladje «Giulio Cesa-re», «Australia», «Ne.ptunia* ta «Vulcania».
Od vseh teh ladij je imel Trst bore malo koristi, Ce hočemo biti točni, je z vsako od njih povezan žalosten spomin.
Ko je bila dograjena nova velika prekoocenska ladja «Giu-lio Cesare*. so odpeljali dokončno iz Genove v Neajoelj ((Saturnio* in «Vulcanio», O žalostni usodi vseh treh modernih ladij, ki so za vedno odplule Jz Trsta, pa je govoril ves Trst.!
Italijanska mornarica se obnavlja z bliskovitimi koraki in ni več daleč čas, ko bo presegla predvojno raven. Pr j njeni obnovi je v dobršnem delu soudeležen tudi Trst.
Trst je prispeval večino sredstev, ki jih je dobil po Marshallovem načrtu za gradnjo ladij. Te ladje pa plujejo sedaj pod italijansko zastavo in iz italijanskih pristanišč. Teh sredstev, ki bi bila v precejšnji meri dovolj velika, da bi zadostila najnujnejšim potrebam naše flote, ne bo Trst nikoli več videl.
Program, ki ga predlaga Tržaška zbornica, je minimalen in bi rešil samo najbolj pereče razpoke v rednih zvezah Trsta. Vendar ni nikakega upanja, da bi celo ta tako nizek program dosegel svoj cilj, dokler bo naše gospodarstvo upravljala italijanska vlada po svojih družbah.
1 / r\ J** 1 i	1“	^anes zjutraj bomo	imeli še
J r nA	r	!ep° vreme' Nevarnost poslab.
f |\LlVlL	®an^a se nam obeta	popoldne,
ali pa v zgodnjih	večernih
urah, ko bo najbrž dosegel tudi naše področje val mrzlega zraka. Včeraj je bila v Trstu r/aj-nižja temperatura 20.4, najvišja pa 28.1.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
14. SEPTEMBRA im
;hh	uk
WMm
iiii;
n siHijii
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45:
Rapsodije; 19.00: Poje operni kvinte*. — Slovenija: 12.00: Ne.	-
kaj Meoidelssor.ovih orkestralnih skladb;
Dela Bedricha Smetane in Antonina Dvorak J. Trst II.: 12.26: Sch umann: Otroške slike:	■
Veseli zvoki. — Trst I. :14.10: Jazz oktet; Plesr.-a glasba. & jj., v
23.00:
POLAK PR VI NA BLEDU
Apollonio je na vzpetinah Vršiča potrdil svoj talent ■ Marguiller ostane rumena majica - Fontanot med prvimi
(Po telefonu od našega športnega urednika)
BLED, 13. — Nestrpno smo pričakovali Vršič te od vsega začetka. V njem smo videli čudežni Aleksandrov meč, ki bo naenkrat -razsekal gordijski vozel. Zares ga je. Vendar na način, ki ni med najzanimivej širni. Etapa je samo potrdila to, kar smo že vedeli. Pokazala je, da se v slabotnem Mar-gnitieru skriva nenaivadtna vztrajnost in trdnost, ki bo na kencu po im j verjetnosti tudi triumf ireda potrdila, da je belgijsko moitvo najtnočnejše, kar jih vozi po cestah Hrvar ške in Slovenije, da imajo Jugoslovani nekaj zelo dobrih gorskih vozačev, da j '	’	*
Apollonio zares talen
je Siguenza izvrsten in končno, da je r?T in to ne majhen.
V Bovcu je rasono pregledovali svoje kolo, ko smo se mu približali Bil je nemiren. Takay rtom je tudi zaupal vzrok: nikdar še ni vozil na gorski dirki. In vendar je bil zvečer med najboljšimi.
Občudovali smo tudi Kureta, ki na videz zampano sledi vožnji ng repu, je pa vedno tam, kjer je potreba najhujša. Imel je na Vršiču mnogo minut zamude, a je s sprintom, dolgim več desetin kilometrov, ki je imel na sebi skoraj nekaj čudežnega, prišel na Bled tretji. Fombanct se je zagnal v breg, a noge niso sledile volji. Zato
LESTVICA NA ETAPI BOVEC . BLED, U KM.
1. Polak, neodvisen Jugoslavija v 3 urah 16’35”, povprečno brzino 26.900 km.; 2. Van Schlll (Bel.) po 3’35”; 3. Kuret (Tr*t> po 3’38”; 4. Van Bossel (Bel.);	5. Fontanot
(Trst); 6. Ješič (Jug. II.); 7. Mičič (Jug. II.); 8. Siguenza (Fr.); 9. Perne (Jug. II.); 10. Petrovič (Jug, I.); vsi s časom Kureta; 11. Strain (Jug. I.) po 5’35”; 12. Apollonio (Trst) po 6.48”; 13. Godnič (neodv. Jug.) 14. Marguiller (Fr.) oba s časom Apollonl*.
LESTVICA PO DANAŠNJI ETAPI
I. Marguiller (Bel.) 28 ur 29’39";	2.	Siguenza (Fr.)	po
4’37"; 3. Van Bossel CBel.) po 14’21”; 4. Ročič (Jug. I.) po 18*1”; S. Fontanot <Tr*t). po 29’47”; C. Apollonio (Trat) po 40T’; 7. Petrovič (Jug. I.) po 40’24”; 8. Perne (Jug. II.) po 40'59”;	9.	Bat (Jug. I.)	po
41*15”; 10. Mičič (Jug. II.) po 40'38”;	11.	Kuret (Tr«t)	po
49’42”;	12.	Polak (Jug.)	po
52’41“.
LESTVICA MOŠTEV
T. Belgija; 2. Jugoslavija I.; 3. Trst; 4. Jugoslavija II.; 5. Francija.
ni premočno zmagal, kot bi bilo treba za boljše mesto med posatnezniki. Prišel pa je na cilj s skupino kar končno ni neuspeh.
Juhri zaslužen odmor na Bhedu. Celile. *e bodo rane in govorilo o današnji vožnji, ki sle iz spomina že seli v pozabo, kot pat vse stvari na tem svetu.
39 preostalih tekmovalcev je na znak staiterja ob 13.30 odpotovalo iz Bovca na 88 kir. dolgo etapo, ki velja za najtežjo ja obenem odločilno. Son-Ge pripeka, kot v najhujšeni poletju; vozimo se po ozki cesti proti Trentu. Na desni strani si utira P°t Soča, na cesiti naš avte. nad nami vzpetine, za nami Fontanot in Ješič z 200 m naskoka pred glavnino. Stanje je v Trenti neizpreme-njeno, le divojic« je naskok še povečala.
Naskočimo prve vzpetine, ki so strme ponekod tudi 16 stopinj. Vodita & vedno Jesič in Fontanot, vendar se izza bližnje serpentine podi proti čelu Petrovič. Njegov korak je e-nergičen, v sedlu |e> zelo eleganten, kar ni ravno najboljša la®tnost Mičiča, ld mu sledi okrog 80 m s Siguenzo in Fran. cozon-j Kersitkon (ta bo pozneje drago plačal napor) in Van Boaselom. Rumene majice ni rrte<} prvimi zasledovalci, vozi 2 minuti za njimi. Sreča se torej na&ihs na stran Jugoslovanov? Ne, žal je Ročič, vsa na-da in up, kmalu po startu ime! defekt, izgubil stik z vodečo skupino in je čk> Bleda ni več videl, razen onih, ki jih je anola tepla še bolj kot njega.
Strmina jie vedno hujša. Večina se je na težjih mestih že odločila za solidnejče pešačenje. Le Petrovič lovi Ješiča, Fontanot je medtem že v skupini. V dveh je trpljenje lažje.
Pri prehodu čez Vršič (1661 m) je prvi Petrovič, 2’35” za njim Ješič. Preteče še ena minuta; zagledamo Mičiča, nekaj metrov za njim Van Shilla, Polaka, rumeno majico Mar-
Lahkoatletski nastop v nedeljo na stadionu
ZDTV pripravlja svoje moštvo za dvoboj v Domžalah
V teh nekaj mesecih je delo lahkoatletov na našem stadionu na Vrdelski cesti kar oživelo. iV prvih popoldanskih urah, ko se poleže največja vročina, že iahko vidimo mlade atlete, ki se pridno vadijo.
Spoznavajo tehnične »skrivnosti« posamezne discipline, kar je za njih glavno. Saj je že dolgo časa znano, da pri lahki atletiki ne narediš ničesar s surovo silo. Najbolj so potrebni posamezniku, ki išče lahkoatletske veje, v kateri bi »e vadil in seveda tudi uspešno nastopal <tprijemi», ki jih more najti najprej v družbi drugih. Sam do njih pride le z veliko muko in seveda tudi dosti po-eneje.
Razumljivo ne delajo naši lahkoatleti samo pri Sv. Iva-au. Po celem našem ozemlju So raztreseni, ta se vadi tu, ta tam.
Lahkoatletska sekcija ZDTV *e je namenila, da v nedeljo priredi ob 10. uri lahkoatletski nastop. To bo nekakšen zbor vseh naših mladih ljudi, ki se v svojih prostih urah izživljajo v tekih, metih in skokih.
viti, koliko so posamezniki napredovali v zadnjem obdobju. Lahkoatletski nastopi so prav tako potrebni, kot je potreben trening v posamezni disciplini. Sele na nastopih pride do izraza borber.ost, šele na njih vsak lahkoatlet lahko tudi sam zase preceni svojo «klaso», kakor pravimo v športnem žargonu.
Lahkoatletski sekciji bo služil ta nastop tudi za dokončno izbiro atletov, ki bodo zastopali ZDTV na lahkoatletskem srečanju v Domžalah 23. septembra.
To nedeljo bodo moški nastopili v naslednjih disciplinah: 80 m (v pomanjkanju 100 m proge), 800 m, 3.000 m, skokih v daljino in viSino ter v metih diska, krogle in kopja.
Zenske pa bodo preizkušale svoje moči v tekmi na 60 in 800 m, skokih v daljavo irj višino ter v metih diska, krogle in kopja.
Ker misli ZDTV sestaviti svojo reprezentanco iz vseh naših glavnih klubov, vabi na ta izbirni nastop lahkoatlete iz Trsta, Sv. Ivana, Nabrežine,
Turnir v Benetkah
BENETKE, 13. — V četrtfinalu sta Egipčana Drobny in
par Medici irj Zampori, ki sestavljata italijansko četrto moštvo. V polfinalu je bila ostra borba med italijanskim in francoskim prvim moštvom.
Današnje tekme: Egipt . Italija IV. 6:2, 6:3; Italija I. -Francija I. 6:3, 7:5, 1:6, 6:4.
V polfinalu moških posameznikov je Merlo premagal Drobnega s 4:6, 6:2, 6:2; Washer pa Palado s 6:1, 6:4. Ampor) - Del Bello 6:0, 6:0; Davidson - Gar-rett 6:1. 6:2.
guUiera, ki je bil med boljii- Cernik premagala italijanski mi, kljub defektu na kritičnem mestu, ter njegovo senco, ki S a niti za meter ne pusti sa>-miesa Sigžuenzo.
Kazalci kažejo že 5 minut in pol, po prehodu Petroviča. Tu je Van Bossel in nato v presledkih večje število vozačev, med njimi Fontanot. Apollonio,
Strain, Godhič Ješič st, in drugi.
Pogled v dolino ni vabljiv.
Grušč in ovinki, ki zelo radi popeljejo v prepad1. Poguma je treba in seveda sreče. Mar-guilleriju na primer nobeno herojstvo ni pomagalo, dvakrat je moral menjati zračnico
Polaku je od daleč zadišal cilj. Vozil je divje in rabil zavoro le v skrajni sili. Rezultat: prvo mesto na Bledu. Za njim so se vrstili Van Sehill, Kuret,
Van Bossel, Fontanot, JeSič,
Mičič. Siguenza, Petrovič in Perne, ki so se začeli zbirati po Kranjski gori v solidno skupino.
Zaostankarji režejo drug za drugim cilj; veseli so, da je tudi to za njimi. Ko je Vršič za hrbtom, bo pot do Zagreba le ie sprehod.
MITJA VOLCIC
Brez odločitve
v Milanu
MILAN, 13. — Na današnjem boksarskem srečanju je med sredrjjelahkiml premagal Polo-Facchija v osmih rundah. Med srednjelahkimi je Mola tolkel Voltolinija po točkah v osmih rundah. V peresni teži je For-menti skupno s Famechonom dosegel neodločen rezultat po desetih rundah. Isto se je dogodilo tudi v težko pričakovanem srečanju med Mitrijem in Minellijem.
X/)NDON. 13. — Danes se je v Londonu začel dvokrožni šahovski dvoboj na desetih šahovnicah med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Po prvem dnevu vodi JugosUrvija s 6.5:1.5, dve igri pa sta prekinjeni.
PO 64 DNEH SUGAR
znova svetovni prwak
Kakšen je bil potek odločilne 10. runde - Turpin izjavlja, da je sodnik Goldstein preveč hitel s proglasitvijo izida - Najdramatičnejši dvoboj od Schmelingovega poraza
NEW YQRK, 13. — Turpin je bil torej premagan. Se včeraj zvečer so v Angliji trdili, da se le malokrat v zgodovini zgodi, da bi visel ves angleški prestiž samo ne enem možu. Zanimivo pa je, da še pred štirimi leti niso mogli zastopati Anglije črnci in niti mulati v borbi za svetovno prvenstvo. Ran-dolph Turpin je mulat.
Ta dvoboj je gledalo 61.370 ljudi, ki so plačali vstopnice v skupnem zneslsu 767.630 dolarjev. Obenem pa so to srečanje prenašali po televiziji v dvorane v Filadelfiji, Washingtonu in Bostonu. Samo v Chikagu Se je pripetil incident, ko je množica 1500 navdušenih ljubiteljev boksa navalila na «State Lake Iheatre*. tri ure pred samim začetkom prenosa. Številni od njih so bili brez listkov vendar jih uprava gledališča ni izgnala iz dvorane.
Na srečanju v Polo Grounds so bili prisotni general Mac Arthur bivša prvaka na težki teži Joe Louis in Gene Tunney, newyorški župan impellitteri ter as v baseballu, Joe Di Ma-ggio.
Nas najbolj zanima deseta runda. Q tei danes, v trenutku
natančnejših poročil. Obenem pa je ta runda zanimiva predvsem zaradi tega, ker je prišla odločitev tako nepričakovano. Tedaj je Robinson napadel z levimi hocki. Turpin pa se mu je oddolžil z levim direktom v cbraz. Naslednji desni direkt Turpina na desno oko je bil tako močan, da je pričel Robinson krvateti. Tudi Turpin je krvavel, vendar on na Jevo oko. Zdi se, da ie Turpin odprl Robinsonovo staro rano na o-česu. Tedaj je Robinson s celo serijo udarcev omajal Turpina; zlasti je bil nevaren njegov desni udarec na čeljust. Z levim udarcem ob telo ga je pregnal ob vrv. Naslednji desni udarec ga je vrgel na tla. Takoj ko se je dvignil, ga je Robinson znova potolkel. V 2’52” desete runde je Ray Su-gar Robinson znova osvojil svetovni rekord.
Deseta runda je bila polna hude borbe, je rekel Robinson v garderobi. Enaintridesetletni novi svetovni prvak je bil razumljivo srečen. Se nikoli se ni dogodilo, da bi mogel bivši svetovni prvak znova v tako kratkem času osvojiti naslov. Pre
nu, 16 manj, kot je rabil Stan-ley Kenchel leta 1908.
Gledalce je navdušila močna akcija Američana y deseti rundi. Tedaj so bili zadnji trenutki, ki jih je mogel Robinson izrabiti. Kljub temu. da je Turpin imel mani točk. je vse kazalo, da šele prihaja v pravo .formo. Zmagal je v osmi in deveti rundi; v deseti je Sugar pričel krvaveti.
Nenadna odločitev sodnika Rubya Goldsteina je povzročila nezadovoljstvo danes zjutraj v angleškem tisku in včeraj zve čer takoj po dvoboju pri angleškem organizatorju Jacku Salomonsu. Z roko v laseh j« kričal po garderobi; «Vsi se bo je v Ameriki, da bi se ponovili zadnji smrtni primeri na ringu. Prav zato so prekinili borbo Randy bi mogel zavleči in zmagati«. Tega mnenja je tudi Turpin. ki je vljudno miril fotografe, naj preveč ne hite pri fotografiranju, da se ne bi pobili. Na vprašanje, če je Goldstein napravil napako, ko je dvoboj prekinil in proglasit Robinsona za zmagovalca, je Turpin odgovoril: «Da, mislim, da je naredil napako. Jaz bi
teklo je namreč samo 64 dni mogel nadaljevati. Umaknil
ko smo šli V. ti*, nismo imeli i od njegovega poraza v Londo-1 sem se V defenzivo, da bi zavle*
kel do konca runde. Udarci Robinsona. razumljivo niso bili manj močni, kot y. najinem prvem srečanju. Vendar morate vedeti, da s človekom kot je on. ne morete delati, tako kot se vam hoče. Boril se je, da bi prišel znova do naslova«.
To srečanje, za katerega pravijo nekatgri, da bo zgodovinsko je torej za nami. Strokovnjaki trdijo, da od leta 1938, ko je Louis premagal Scbmellinga, ni bilo tolikšne množice. Pred stadionom je čakalo še najmanj 10 tisoč ljudi. Robinsonova zmaga je bila 129. od vseh njegovih 132 dvobojev, odkar je prišel v profesionaliste. Turpin, ki ima samo 23 let je bil šele trikrat premagan. To je njegov drugi poraz s tehničnim knock outom Doslej se je boril samo 44 krat.
Turpin je še izjavil po srečanju: «Se nisem končan mož. Vrnil se bom!«. Zdi se, da bo prišlo do tretjega srečanja z Robinsonom v prihodnjem letu. Dejal je še. da se bo, ne glede na izid, umaknil iz ringa v septembru 1952.
Newyorski tisk trdi danes zjutraj, da je Robinson zasluženo zmagal. Turpin pa se je odlično branil. «New York Times« _ pravi: «Turpin ni ničesar izgubil — razen naslova. Dal je toliko udarcev, kolikor jih je dobil. Sugar je bil v najboljši formi in njegov stil je bil klasičen. «Turpin», piše «Herald Tribune« je (cšportnik kot zmagovalec in premaganec«.
Angleški, tisk je danes zjutraj pokazal svoje razočaranje. Pričakoval je zmago. Toda tudi to se bo prav lahko zgodilo ob svojem času, saj ima Turpin 23 let, Robinson pa 31.
ZADNJA POROČILA			
Rllrn 		 j	elše vzdui Perzijo i	iievsp m	tora ■ ss .
med		n Ing	luo
Perzijski ultimat naj bi vseboval štiri predloge, ki bi bili za Anglijo sprejemljivi - Washington proučuje Mossadeghov ultimat - Nova stranka v Perziji
WASHINGTON, 13. —
Na poslanikom Shepherdom, ki je * yed, ki je že pet let živel v ameriškem zunanjem ministr- danes poslal na Foreign Office j političnem zatišju, skupno s stvu proučujejo ultimat, ki ga poročilo o tem razgovoru. Ne- j 58-letnim Taibaijem, ki je z n ar.
je včeraj zvečer predal iranski kateri pravijo, da je Shepherd j kot anglofil. Zadnjega podpira j vzroka zaprle _	________
poslanik Washir.'gtomu Entezam, razložil šahu angleško stališče i 25 poslancev v Majlisu in ne-	državljanov.	Postopek	ZDA pa
Trumanovemu svetovalcu Har-jr.a podlagi katerega še je Ve- kateri pravijo, da bo to giba-	je posledica	obsodibe	dopisnika
rimanu. Izjavili so, da ga hoče. i lika Britanija odločila 22. avgu- nje v kratkem postalo zelo i ((Associated	Press«	Willima
noltvn/iinrt	mtvulrimili
Novi ukrepi
proti ČSR
Češkoslovaška letata ne bodo smela leteti nad Zahodno Nemčijo — Vrnili so pobegu vlak.
FRANKFURT. 13. — Odnosi med Češkoslovaško in zahodnimi državami so se danes precej poslabšali, ko so tri oku-, pacijske sile v Nemčiji prepovedale češkoslovaškim letalom, da bi letela nad Zahodno Nemčijo. Obenem pa so dovolile politično zatočišče 26 Cehom, ki so prišli preko meje z vlakom iz Aša.
Francoska vlada je danes izjavila. da je treba iskati vzrok njene odločitve v dejstvu, da so češkoslovaške oblasti brez več francoskih
Precejšnji begi
nn korejskem bojišču
KINO
v TBSTt	j
Rossetli. 16.30: «Bratje •>** Jessa« W. Morris, J. I (Otvoritveni film).	^1
E*celsior. 16.00: ((Strah » pl liikem odru«, J. Wy« I Dietrich.
Fenice. 16.00: »Ljubezen^ ;
ganje« B. Crosby, N. „s Arcobaleno. 16.30: «Ne 1 menoj« M. Sullivan, V- : ^ Astra Rojan. 16.00: «Pr® mak« E. Flynn.
Alabarda. 15.20: «Kristol P Fred. March. ...	, $
Armonia. 15.30: ((Juliji t)W co» R. Mitchum, C. Ra^jr Azzurro. 16.00: «Ni daljnje ubijanje« G. Belvettere. 16.00: «Snegt»"
7 škratov« W. Disne^n Garibaldi. 15.00: ((NeiHe** vesta«.	uj)
Ideale. 16.30: aPindtel, * morka«, J. Crain, . . m1 Impero. 17.00: «NocOj Riento, C. Croccolo. ^ Itaiia. 16.00: ((Adamovo ^ Hepburn, S. Tracy.
Kino ob morju. 16.00: » jjjji dane sanje« D. Ka.ve< ' jjifl Marconi. 15.00: «Nepr«w»'
G. Cooper, P. GoddarO- t4>
Massimo. 16.00: «U»isJjS elita, G. Raft, D. Mo** f Novo Cine. 16,00: «PJ treh zvonovih« J.
Malone.	i
Odeon. 15.30: «A1 JolsonJ »
E. Keyes.	C	^
Radio. 16.00: «Miss ItalU3’ lobrigida.	...	f	>“
Savona. 16.00: ((Počit«« hiki».	nDvtf*
Viale. 16.00: «Nocoj DiC “»1 Vittorio Veneto. 16.00: «
Anglija zahteva sodelovanje vseh držav pri dolo-
«...	u	protjUkrepov proti pe{(jngu
jo najprej natančno proučiti j sta prekiniti pogajanja s Tehe-in šele potem zavzeti stališče I ranom.
glede morebitnih novih posre dovamj.
Neki predstavr/ik perzijske vlade je o tem ultimatu danes zvečer nekaj več povedal. Zatrdil je, da vsebuje štiri točke:
1. Perzija je pripravljena prodajati Angliji vsako količino nafte, tudi več kot jo sama potrebuje, vendar po cenah svetovnega trga, brez popusta. Perzija je pripravljena dovoliti Veliki Britamiji. da bi plačala samo polovico kupljene nafte, druga polovica pa bi šla v korist odškodnine «Anglo - Ira-nian«.
2. Perzija bi ustanovila mednarodno družbo za prevoz in razdelitev nafte. Sama bi imela največ delnic.
3. Odškodnino «Anglo-Ira-nian» bi plačali na podlagi medsebojnega dogovora; Perzija bi tudi lahko kupila vse delnice družbe po ceni pred nacionalizacijo, ali pa bi se poslužila istih sporazumov glede nacionalizacije podje-ti}, kot so jih sklenili v Angliji ali v Franciji. Odškodnino bi lahko določili po prijateljskih pogajanjih, na katerih bi Angleži izbirali med tremi zgornjimi načini.
4. Perzija bi vključila nevtralne strokovnjake za nafto iz evropskih zahodnih držav v vodstvo «Iranoil». Vsi voditelji oddelkov, ki so sedaj delali za ((Anglo-Iranian« bi mogli obdržati svoje funkcije.
Medtem ko politični opazovalci v Teheranu izjavljajo, da bi Anglija mogla sprejeti te pogoje, se je danes izvedelo, da je perzijski šah odobril Mossadeghov ultimat Angliji. Sah se je včeraj sestal z angleškim
Perzija je danes podpisala sporazum z Afganistanom, po katerem bodo poslali tej državi po železnici 300 tisoč ton bencina, 400 tisoč ton letalskega bencina in 7 tisoč ton petrolejskih derivatov v skupni vrednosti 3.4 milijonov dolarjev. Menda bo danes zvečer tudi italijanski poslanik poiskal Mossadegha in se zanimal za nakup nafte.
Perzijska državna banka je danes odbila odločitev angleške banke glede neveljavnosti posebnih sporazumov, s katerimi je mogla Perzija zamenjavati šterlinsko valuto. Angleški minister za trgovino pa je s svoje strani javil, da je ukazal vsem angleškim ladjam, ki vozijo Perziji redke surovine, naj spremenijo smer.
Kljub temu ukrepu, ki je za Perzijo precej težak, se je danes v angleški prestolnici razširilo mnenje, da bi Attlee vseeno mogel znova pričeti s pametnim razgovorom z Mossa. deghom. Zlasti ker se je v celo zadevo, kot vse kaže, pričel vmešavat! šah, obenem pa je opažati porast vpliva parlamentarnih krogov. Angleže skrbi samo še to, kakšno stališče bi zavzeli, če bi Mossa-degh res s policijo Signal 350 angleških strokovnjakov, ki stražijo petrolejske naprave v Abadanu.
Da je angleško prepričanje o vrenju med perzijsko opozicijo opravičeno, nam kaže tudi dejstvo, da bodo danes v Teheranu ustanovili novo gibanje pod imenom »Nacionalna volja«. To bo sredinsko desničar-sko gibanje, ki ga bo vodil
stvo proti Mossadeghu.
Nepotrjene vesti pravijo, da so ustanovili posebne skupine z namenom, da bi zaščitile voditelje te nove stranke pred morebitnimi napadi privržencev vlade.
močno, ker se širi nezadovolj- j Oatisa. Svojo odločitev je visoka zavezniška komisija sporočila CSR v posebni noti, ki so jo predali vojaški komisiji CSR v Berlinu.
Vlak, ki je iz Aša pripeljal preko meje na Bavarsko, se je danes vmii v CSR. Na postajo so pripeljali 87 povratnikov v avtobusu ameriške vojiske.
Z Dunaja pa se je zvedelo, da sta dva češkoslovaška državljana v starosti 16 in 17 let vrgla bomibe policajem. Bombe niso eksplodirale. Izjavila sta, da bi bila raje aretirana, kot pa dg bi jih repatriirali.
Schacht gre v Perzijo
LONDON. 13. — Danes zvečer je javil radio Djakarta, da bo znani nemški finančni strokovnjak Schacht odpotoval v Perzijo pribl' žno čez en me: sec. Indonezijo bo zapustil, ko bo končal svoje poročilo o denarnem in finančnem položaju te države.
Schacht, ki je kot znano reorganiziral Hitlerjev finančni sistem, je sedaj v Djakarti gost indonezijske vlade. Iz Perzije bo Schacht odpotoval v Indijo in nato v Egipt.
—	  godek	------ ---------- ---------
bivši ministrski predsednik Sa-lmed našima dvema deželama«. I
Morrisonovo mnenje
WASHINGTON, 13. — Na tiskovni konferenci v «National Press Club« so angleškega zunanjega ministra Morrisona med d. ugim tudi vprašali, ali meni, da bi Robinsonova zmaga nad Randolphom Turpinom, ki ie s tem izgubil naslov svetovnega prvaka srednje katego. rije, mogla biti element, ki bi utegnil pokvariti angleško-ame-riške odnose. Morrison je napravil zelo zaskrbljen obraz, pomislil in odgovoril: «Po skrbnem preudarku lahko odgovorim, da ne mislim, da bo ta do-težko prizadel odnose
WASHINGTON, 13. — V angleških krogih v ameriški prestolnici se je izvedelo, da bo Anglija spoštovala vse odločitve, ki jih bodo regularno podvzeli Združeni narodi glede razvoja položaja na Koreji. Kot je znano, se stališče ameriškega zunanjega ministrstva zaostruje v teh dneh, ko so se zmanjšali upi za dosego premirja. Pravijo, da bi Angleži sledili stališču OZN, če bi bili prisiljeni odrediti blokado Kitajske. Kot znano sta korejsko vpraša. nje proučevala Morrison in Acheson. Angleški zunanji minister naj bi ne priznaj ZDA pravico, da bi same podvzele iniciativo v protiukrepih proti Pekingu, tudi če bi jih opravičevala nova kitajska ofenziva.
Na korejskem bojišču so danes zavezniki na zahodnem delu napredovali za 8 km. Opazili so velika zbiranja nasprotnikovih čet, ki so jih obstreljevali s topniškem ognjem. Kitajci in Severnokorejci so odgovori, ti z minometalci. Prav tako so bili ostri boji na vzhodnem bo. jišču. Sile OZN so se morale odločno boriti, da so znova
osvojile dve važni višini.
Prišlo je tudi do zračnih bojev in 3Q Thunderjetov se je spopadlo s 35 Mig-15, severno od Fenjanga. Poškodovali so tri nasprotnikova letala, eno ameriško letalo pa je bilo zbito. Dva Mig-15 sta napadla ameriška letala F-80 brez uspeha. Do boja je prišlo tudi na mandžur-ski meji. Kitajska in severnokorejska letala so se umaknila.
v Seslo San Giovanni
MILANO. 13. — Do kolektivne zastrupitve zaradi uživanja pokvarjene hrane je prišlo da-nes popoldne v mehaničnem podjetju Redaellj v Šesto San Giovanni. Približno 5Q delavcev in uradnikov so morali Prepeljati v bolnico nekaj ur po kosilu. Imeli so velike bolečine y želodcu in so bruhali. 45 so jih obdržali v bolnici. Napravili so preiskavo.
' 'i ‘' v'":
drugačen dan».
POLETNI KINO:
Javni vrt. 20. in 22.: reki«.
F. Severo. 20. in 22.: tiger«.
Rojan. 19.45 in 21.45. •* neb°». „„ Broccnotta. 20.00:	.
vseh«.	.	Bei	iP
Ginnastica. 20.30: «Mr> gre v zavod«. ..kb, Vittoria. 20.30:
Skoljet. 20.30: ((Rdeče
RADIO
J l«OSIiOVA*SJ* COSG T B f* PETEK U-tfK
12.45 Igra orkester 13.20 Glasbeni interni
j
pi«***" u;
zem P.ožica. 18.00	<<5
13.20 Glasbeni i Rapsodije. 14.00 Pester ski koncert. 14.30 °.,nistKJj(
danes. 14,35 Poje sopr^j zem Rožica. 18.0C vanski plesi. 18.15	\
Letalonosilke. 18.30 fi 45 f®> J igra Rajmund Hrovat. 1 'u<R , čila v hrvaščini. l9-° ,iane- ,5 1 ni kvintet iz LjupJJ* .j* I Glasba iz filmov, 20'-”' simfonična glasba. 22.0"
plesna glasba.
22.45
S JL. O V E
13.00 Pester spored	■»«
metne in narodne Dr. Vlado Schmidt. ^ smernice za dobro_
> k
_ . . 14.30" Stare W pevke. 15.10-15.30 .Za^sn>i. jjf
vzgojo.
ba. 18.00 Partizanske P®!* ‘L Skladbe Johanna ^	2^1’	&
Želeli ste _ poslušaj^' dl mi slovenskih avtorje* r. in solisti. 21.00 drin: Basen o praviti’ « , ju. 21.20 L. v. BeetftOjfVJ št. 3 v Es-duru, op. 1
C-duru, št. 21. op. 53^‘(<1 tiskaš. 22.30 Veder S stralne in solistične .
Bedrich Smetana:	iS-j*
simfonična pesnitev °r' Ji a tonin Dvorak: Slmffji1 d-molu., op. 78, 23:”
24.00 Zaključek ocK«*'
1IIS11 li‘ j« 11.30 Za vsakega dobna Anglija. 12.1" ^ J
""	i#*,
12.10
Trnjulčica balet, 12.2® g|3: Otroške slike. željah. 17.30 Plesna^ S Glas Amerike.
Koncert za violino m ; rf D-ckiru. 18.55 vitka, opus 21. ženo. 19.15 Operetni Koncert pianista šarja. 20.20 Nekaj nrav. 20.30 Tržaški ' 0kI; gledi. 20.45 Veseli Mojstri besede. 2h3'>	,,,
Gynt. 21,47 Lahks Jt. Beethoven:	Slmfon’J%tiV‘’
Es-duru. 22.50 Nočni d. m Polnočna glasba do	mlj
ru*T ':*S:
i
rt
18.00 Plesna glasba^ 'iil ».?<
PL
st. v
Blackpool J. Gray, predstavnik ameriške sindikalne zveze govori na S3. letnem kongresu Trade Unionov.
ZDTV hoče pravzaprav ugoto-1 Bazovice, Pirana in Kopra.
Illlf IIHIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIlIHIIIIHIIIIIIlIllIlHIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllliiliiliilinlniiiillllHllllllllllllllllllliiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii IIIIIIIIMIIlllllllimilllllllllllllllMIlllMINtllllUIHIIlll llllllfllllMIalMIMIIIII
'»■ji«**	ti1
11.30 Godalni <ff'&&
ž
mance. 17.00
Ples, lz prejšnih P%t$ pesmi. 13.25 Sem t®r n sisOl*; 14.10 Jazz oktet. 1 ?'?|gr>t
** id 25 Mr
18.00 Plesna £la5f’',ucHl^ / na glasba. 19.15 PreWQi^/ ni intermezzi. 20.3J r rlete. 21.30 23.20 Plesna glasba^
53.
«Jaz ne vem... danes ne,» Je odgovorila, bom prej pisala... vi ne veste... to je jako...»
«Pa pojdi z mano! Izpred hleva si vzemi grablje! In izpodrencaj se!» Izza kamri-nih duri je snel podrenc in ji ga vrgel: «Na!»
«0... v nedeljski obleki...> se je pomišljala gospodična.
«Pa jo nosi za vsak dan. Praznično tl ze drugo napra. vim, tako, da bo za naso hi. so in za naš kraj. Da se ne bodo izpregledoval! nad ta. bo. Zvečer reci Urši pa gresta k šivilji! In lase si takoj ravnaf, da ti jih ne podo s prižnice dol grebenih!*
Gospodična je globoko za-iJemala sapo. Dota se bo težko služila. — Izpodrecanje ji ni šlo od rok — bala se Je, da se bodo videle luknje v nogavicah.
«Ali bo kaj?» Je priganjal ooe ze sedeč na vozu.
Zavezala sj je podrenc;
stopila po grablje in zlezla na voz. Hijo! je pognal oče in po strani pogledal hčer, ali je pač pustila doma rdeči sončnik. Ni ga imela s sabo! Oče Menart se je rahlo na-muzal.
Senožet v Gornjem lazu Je ležala v breg in ljubo sonce se Je upiralo vanjo z vso ne. usmiljeno svojo silo.
Gospodična Mici pa Je v brezobzirni , neolikani tej vročini morala obračati otavo, kakor so jo obračali dru. gl, in jo je grabila in nosila v kupe in hiteti je bilo treba — zakaj na zahodu se je dvl-gala siva meglena stena, ki ni obetala nlfl dobrega in prelestna lepa bluza gospo, dične Mici je dobila na hrbtu in ob straneh velike črne lise od potu.
V zvoniku na nasprotnem griču je ura bila sest. Ob tem času se v Ljubljani delo pri zidarjih že nehava; kdor de. la. naprej, dobi posebe platano vsako uro. Natakarice ob tej url šele pričenjajo, prej
GOSPODIČNA MICI
lahko ves popoldan dremlje, jo ali se frizirajo. Tu pa gre delo kar naprej ln vedno bolj se je mudilo in že je bila trdna noč, ko je tudi drugi
r N A Pl S aF FRAN MILČINSKI - FRIDOLIN ŽOLNA
rodni gozdni
sanje sicer niso gosposke, toda so koristne. Kajti drobna
poti navzdol proti domu.
Gospodična Mici Je bila vsa zbita in tako trudna, da po večerji niti ni marala k 31vilji, ampak se Ji je hotelo po postelji. Toda ko je legla, dolgo ni mogla zaspati — bolele so Jo kosti. In je mislila na preljubljeno Ljubljano in na gostiln bogato Sisko, na gugalnice v drevoredu in Car drugih komedij, — na svojega prijatelja Milana, ki zdaj vojake služi v Celovcu, in na Ivana, ki Je v civilu to za časno onega nadomestuje v njenem srcu, to potem so Ji prešle misli na dobrega Smu-ka in na njegovo lepo doma. čijo, pa se Ji J« pričelo zde-hati to je zaspala to zasa njala ln se Ji Je sanjalo — pa brez zamere ~ od usi. Take
ta žival pomenja denar. Siguren denar! Tako siguren, da. so baje banke, ki na take sanje kar koj in brez tež-koč in druge varnosti dajo primeren predjem.
Druiina brez srca
Ponoči se je bliskalo to grmelo, z dnem je nehala nevihta, ni pa nehal dež, ki je enakomerno in vztrajno padal na žejno zemljo in se ni kaj pripravljal, da se umak. ne boljšemu vremenu. Toda zaradi dežja ni bilo niti manj dela. Ze navsezgodaj so zapeli na podu cepci to so neumorno peli svoj starodavni k£non: «Pikapoka pikapoka
pikapok pikapok...», popol.
dne pa je pred podom pod napusčem pričela zveneti to klopotati Se čistilnica to je bilo dela za vse roke.
Gospodično Mici Je uvajala Segava sestra Urša najprej v skrivnosti svinjske kuhinje in ji sila resno razkladala, da je svinjam teže kuhati nego ljudem. Zakaj če kuhaš ljudem m se kuha skazi, Jed vendarle ne gre v nič: ako m za ljudi, zaleže vsaj svinjam! Kdo pa naj jč za svinjami, kadar tem ne bi dišalo, kar so jim skuhali! — Popoldne so jo postavili k či. stilnici. Tod in tam, povsod dim, smrad, prah in prepih, neznosen za gosposki nos, za gosposko lice, za gosposko gospodično Mici! Jako... In
stite!» — Grizlo je gospodič no .tolažila se je pa: «Ne bo. ste me dolgo gledali!»
Deževalo je tudi drugi dan in tretji dan se Je začel po istem kopitu. Gospodična Mi cl je bila razdražena, da se ji je kar ponujal jok. Skleni
namesto priznanja za požr- la Je da lzpregovorl danes tvovalnost in trud sploh... še J ociloCilno besed0 z oCet0m
ono očitno ali prikrito roganje sodelavcev, pogledi, se pet, smeh, opazke! Vse jih Je bodlo v oči: njena obleka, vsa in vsak kos posebe, in prav vsaka njenih kretenj, res, grozno! Vsak človek ven_ dar ni za vsako delo — o, če’ bi jo videli, kako se je sukala v Ljubljani pri gospodični Fini... In sploh, celo njeni govorici so se muzali, ko je vendar gosposka ljubljanšči. na tako vzvišena nad robato kmetsko besedo. Zavračala Jih je z uničujočimi bliski iz svojih oči. Ali kmet je kmet _ kaj se meni kmet za po-glede, ko se ga niti ne pri-
bodi potem, kakor hoče!
Bilo Je torej tretjega dne dopoldne. Uboga gospodična se je pod odgovornim vod-stvom sestre Urše trudila pred svinjskim kotlom in se. kala buče, pesno perje, zelj. no šč-avje in druge zakuske za svinjski obed. Smilila se je sama sebi. Od gorjupih občutkov ali od pekočega di. ma butaric so se ji dvigale solze, pa jih je.junaško po-žirala: saj bo še danes konec trpljenja!
Niti ji ni mogla razvedriti ofcupnega razpoloženja vese. la pesem, ki jo je menda bas
me, če mu v lice zabrusiš na- njej na čast zložila n ne' ravnost «Pardon!» ali «Opro. umomo prepevala sestra Ur-
y
  minulimi""1""" „ f
Kel".P
tinom postavljal je bil večkrat las*1^
Sa po starem znanem napevu:
«Sewi svinjska deklica,
Mici mi je ime,
sem obraza umazanega,
kuham za svinjč.*
Nak, kako so neotesani nekateri ljudje!
Priplazil pa se je tedaj na Menartov dom gologlav ln bos paglavec. Zavil je okoli hiše, postal pri zadnjih durih in napel uSesi: ničesar ni čul, da bi bilo zanj. Stopil je na dvorišče in oprezal na-okoli. Iz svinjske kuhinje so prihajali glasovi, pa Je kre-nil v velikem loku mimo ln s Širokimi očmi to odprtimi usti gledal tja. Nemara se mu je zdelo ,da je našel, kar išče, kajti obrnil se Je in se pritepel bliže, kakor maček pod drevo. Kraj vrat se Je ustavil, z očmi lovil gospodič, no Mici in Ji delal skrivnost, na znamenja.
Gospodična Mici ga Je poznala: pri Siplju je služil za pastirja in ob nedeljah fan-
je deval na spago- * ,(.j
r
xjr=>
J
si:
la se je iz kufl mignila stran, od.
«Kaj bi rad?»
«Doli pridite * povedal in si 0,6 0 i>V vas čaka. Rekli ’ jj»> čem, da vas čak» ^ ca.» Lokavo so »	^
jale oči.
Ni dvomila, kd°AemJ bi. in dobro Ji v teh zoprnih
dar še kdo Cisl*.
cast!
drugi nego
Smuku vso
sicer in plesni**10
;
kakor Menartov1. jj>? c'
Rabuza je
rek«1
že ve, da iroa v® y d1 kaj 1,1 1
O. Smuk, Kaj te #1 j primer
klonil par tiso	W
In sploh, ko- J« knjigi prav z	j
"0I“
UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCHI St. «, JU. nad. — Telefon Stev. 93-808 In 94-638. — Postni predal 502. — UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA St. 20. Telefonska St, 73-38, OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 -18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlšine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finantno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Peliico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 301a-I Tel. 70
. #
setr'0 1 tU*’
NAROČNINA: Cona A: mesefna 330, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, m«’*., Postni tekoči račun za STO . ZVU: ZaloZnlStvo tržaškega tiska, Trst 11,5374, - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tnoiettZr),Z. •
T. inhl iano TvriPiii	_	tr>1	‘JA_OQ	f	i	r\*>l Ifnminilii: )mi»I>i .. r !..>.< 1 . r- « nAn,,., .	.	_ iirlrt D*
Ljubljana TyrSeva 34 . tel, 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska P'