- wtuiotvu momm
23.XIL 1931' -h—
^•ftnin. plmtanm w gotovini.	V Ljubljani, dne 24. decembra 1931.	štev. 21.	Letnik LX$I1. (Šol, leto. 1931132.)
Učiteljski Tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J. C/. V. — sekcije sza Dravsko banovino v Ljubljani
« «	v „ Fil*ii/1/1/1 4v	,	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letnm
S jyiGSGCntl fjMMM^^ftM	MrM. U^isCMU« = 60 Din xa inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, i m ek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Tele/on 3112
Božične in novoletne ielie učitelja!
'Vsem sotrudnifcom, tovarišicam in tovarišem, kakor vsem čitateljem in prijateljem, želi
vesele božične praznike in prav srečno novo leto
In zopet je minilo leto! — Ni bilo brez; pomembno, prineslo nam je mnogo dobrega in Ikoristnega. Dobili smo uradniški zakon, ki smo ga težko pričakovali in mnogo upali in dosegli z njim delno izboljšanje našega gmotnega položaja. Dobili smo novo ustavo in tudi volitve so bile izvršene. Nov parla« ment je začel z delom, ki naj ustvari temelj za boljšo bodočnost v naši državi.
Prineslo pa je staro leto tudi nekatere neprijetnosti, pred katerimi ni bilo obvaro« vano učiteljstvo. Uredba o ocenjevanju na-turalnih stanovanj je zelo težko prizadela učiteljstvo, predvsem pa šolske upravitelje in upraviteljice. Edino dobroto, ki so jo šol» ski upravitelji uživali kot nagrado za svoje upraviteljske posle in za delo pri krajevnih šolskih odborih je odpadlo.
Po predpisih uredbe odtegnjene vsote so pri današnjih časih zelo občutne, poseb« no za one tovariše, ki imajo stanovanja v slabih in starih šolskih poslopjih, ki se nikakor ne morejo primerjati z urejenimi in zdravstvenim predpisom ustrezajočimi stanovanji v novih šolah.
Težave so tudi glede kuriva, ker še danes nekateri ne prejemajo od krajevnih šolskih odborov redno, kar jim pripada.
Težka svetovna kriza je začela priti« skati tudi pri nas in vsa država je prizadeta in v njej vsi stanovi. In če pregledujemo bilanco preteklega leta, jo moramo precenjevati zgolj iz tega vidika, in tudi naše želje naj se gibajo v mejah možnosti.
Izvajanje določb šolskega zakona je po« kazalo, da nastajajo z izplačevanjem stana« rine od strani občin velike neprijetnosti za učiteljstvo. Zato si želimo, da bi v bodočem letu prevzela država izplačevanje stana« rin za učiteljstvo iz svojega proračuna.
Želimo, da bi bila uredba o ocenjevanju stanovanj v sedanji obliki ukinjena in bi s tem dobili vsi prizadeti zopet vse svoje do« sedanje prejemke.
Želimo izdajo pravilnika k šolskemu zakonu in z njim regulacijo dajatve kuriva kot jo predvideva šolski zakon in tolmačenje vseh predpisov šolskega zakona.
Najiskrenejše pa želimo, da bi čim prej minila svetovna gospodarska kriza, a oso-bito, da bi minil njen pritisk na našo državo, da bi se mogla gospodarsko dvigniti in okrepiti in kot taka zadovoljiti vsem našim željam in težnjam.
Želimo si pa tudi kar najboljšega so« glasja v naši organizaciji in vsestranskega razumevanja za stvarno delo in ustvarjajoče težnje našega vodstva. Da bi bila pa vsa prizadevanja uspešnejša, želimo, da bi v bo« dočem letu pristopili še vsi neorganizirani učitelji(ice) v naše vrste in s tem okrepili vpliv naše organizacije.
Želimo, da bii se članstvo tesnejše opri« jelo svoje stanovske organizacije in bi bilo vedno pripravljeno zanjo tudi žrtvovati vsaj nekaj časa, da bi s tem pripomoglo do vid« nejših uspehov. Ne samo članstvo, marveč marljivo sodelovanje v borbi za dosego cilja, je vsaki stanovski organizaciji nujna potreba.
Želimo, da bi se članstvo z večjo vnemo oprijelo dela za »Naš rod« in »Mladinsko Matico«, da bo v bodočem letu število na« ročnikov naraščalo in ne padalo.
Še mnogo bi bilo želja in med temi men« da ne bi bila najskromnejša ta, da bi v bodočem letu vsa sreska društva in vse članstvo žrtvovalo za naša domova toliko, da bi jih mogli že v doglednem času postaviti
Naša sekcija in tudi celotno udruženje sta si v vsakem oziru mnogo prizadevala za uresničenje naših upravičenih teženj in želja. Zaznamovanih je mnogo vidnih uspe« hov in z dobro voljo, s sodelovanjem članstva in z željo koristiti skupni stvari poj« dimo vsi složno na delo za uresničenje vseh naših napisanih in nenapisanih božičnih in novoletnih želja.
Če se bomo strnili vsi v delu za skupne koristi, če se v najboljših stremljenjih okle» nemo svoje organizacije, ki dela vedno za dobrobit celokupnega učiteljskega stanu, tedaj nam bodo uspehi zasigurani in bomo smeli in mogli pričakovati tako novo leto, kakršno si mi vsi želimo.
VABILO
na izredno posvetovanje vseh predsednikov s r e s ki h učitelji s ki h društev in članov upra v * n e ga in nadzornegaodboraJUU sekcije Ljubljana, ki bo
9. januarja 1932. v r i s aln i c i državnega moškega učiteljišča v Ljubljani.
Začetek točno ob 10.30. Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo o tisku.
5.	Razprava in sklepanje o razposlan nih okrožnicah.
6.	Predlogi sreskih društev.
Seja se bo vršila od 10.30 do 12.30 in od 14. do 17. Zaradi važnosti posvetovas nja pričakuje predsedstvo sekcije polno> številne udeležbe. Stroške krijejo sreska društva. Predsednika more nadomeščati le podpredsednik.
JUGOSLOVENSKO UČITELJSKO UDRUŽENJE,
sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani, dne 21. decembra 1931. IV. DIMNIK, s. r., JOS. KOBAL, s. r., predsednik.	tajnik.
VAŽEN ODLOK MINISTRSTVA PROSVETE.
Ker se vkljub odredbam ministrstva prosvete še mnogi učitelji(ice) obračajo s prošnjami za premestitev neposredno na ministr« stvo prosvete, je ministrstvo prosvete v smislu § 73. uradniškega zakona in § 97. zakona o narodnih šolah z odlokom O. N. br. 85.751 z dne 23. novembra 1931. odredilo, da se da vsemu podrejenemu učiteljstvu na podpis na znanje:
1.	Da se učiteljem(icam) najstrožje za-branjuje neposredno obračanje s prošnjami na ministrstvo prosvete, bodisi osebno, bo« disi preko prijateljev, bodisi preko zavodov, organizacij in korporacij, a to posebno s prošnjami, v katerih se prosi za premestitev v teku šolskega leta.
2.	V teku šolskega leta se lahko pred-lože ministrstvu prosvete prošnje za preme« stitev preko šolskih nadzornikov (po instanc« ni poti) samo: a) v primeru poroke, b) če mož in žena nista v istem službenem kraju, c) v slučaju nevarnosti po akutnem obole« nju, zaradi katerega je potrebna izpremem« ba klime, o čemer je pa predložiti uradno zdravniško izpričevalo.
Sreski šolski nadzornik in kraljevska banska uprava morata dostavljati take prošnje vedno s svojim mišljenjem in z obrazlo« ženim predlogom.
3.	Za izvrševanje te odredbe pod točko 1. se bo postopalo najstrožje po zakonu.
4.	V slučaju, da se bo kateri izmed uči-teljev(ic) v bodoče še obrnil neposredno na ministrstvo prosvete, ker mu ta naredba ni bila priobčena, bo odgovoren pristojni organ, ki je bil dolžan dotičnega obvestiti o na-redbi.
—	Učiteljska stanarina. Izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je poslal prošnjo gospodu ministru prosvete, da se predvidi v proračunu in finančnem zakonu za leto 1932./33., da se izplačuje učiteljstvu vsa draginjska doklada iz držav« ne blagajne. — Ta prošnja je vložena iz raz« loga, ker mnoge občine ne plačujejo učiteljstvu stanarine, a od osebne draginjske do« klade se jim kljub temu odteguje znesek v višini stanarine. ■
—	Samopomoč za otroke. Naprošamo vse člane Samopomoči za otroke, ki kljub ponovnim opominom zaostale članarine še niso poravnali, da to nemudoma store. Za društvo ne more biti vseeno, kdaj denar prejme, ker je vse njeno poslovanje gospo-darsko-socialnega značaja. V bodočem letu bomo pošiljali članom čekovne položnice začetkom vsakega meseca. V januarju nakažite člani poleg mesečnega članskega prispevka še 10 Din za upravne stroške!
Uredništvo in uprava „Učiteljskega Tovariša"
—	Sprejemni izpit za srednje šole. V
»Narodni Prosveti« je izšel članek tov. Za« ninoviča iz Zagreba, v katerem predlaga pisec, z ozirom na dejstvo, da se morajo vršiti sprejemni izpiti za srednjo šolo, naj bi se ti izpiti izvršili na sledeči način: Komisija pri sprejemnem izpitu naj bi bila sestavljena iz dveh profesorjev dotične srednje šole in pa dveh učiteljev osnovne šole in to šolski upravitelj in učitelj učenca, ki dela sprejem» ni izpit. — Predsednik te komisije je direktor srednje šole, kjer se izpiti vršijo, ali pa kak profesor, ki ga odredi direktor. O vsakem otroku, ki dela izpit, naj bi se sestavil poseben zapisnik o učenčevi sposobnosti, zdravstvenem stanju, o dobrih in slabih lastnostih. — Predlog je sicer dober, a bo v tej obliki težko izvedljiv.
—	Šolstvo v Zetski banovini. Pred sprejetjem šolskega zakona je imela Zetska ba« novina urejeno šolstvo po sistemu treh držav, in sicer Srbije, Črne gore in Avstrijo. Z novim šolskim zakonom je dobilo to š">I stvo enotno obliko. Zetska banovina, ki ima 910.029 prebivalcev, ima 722 osnovnih šol z 1479 razredi. Na teh šolah je nameščenih 1550 učitelj ev{ic). Vse te šole poseča 67.423 otrok. Poleg osnovnih šol je tudi 14 meščanskih šol z 2876 učenci, 3 učiteljišča s 345 di» jaki(njami) in 17 gimnazij s 6672 dijaki. Opaža se tudi v tej banovini, da od leta do leta število šol stalno narašča.
—	Špansko šolstvo. V Španiji je 65% analfabetov. Po prevratu se je vlada resno zavzela za to, da se stanje popravi. Novi mi« nister prosvete — bivši učitelj je izjavil, da namerava vlada otvoriti 25.000 novih šol. Učiteljske plače, ki so bile nezadostne, so v zadnjem času zvišali.
—	Družba sv. Cirila in Metoda je izdala
za šolsko mladino prav ličen koledarček »Kraljevič Marko«. Priporočamo ga šolskim upraviteljstvom, da ga med mladino razširijo. Vezan stane le 6 Din.
—	Še eno pojasnilo. Na pripombe uči-teljstva kamniškega sreza, priobčene v »Učit. Tovarišu« z dne 10. decembra t. L, štev. 19., v odgovor mojemu objavljenemu, dasi izključno oblastnemu odboru RK namenjenemu pismu, si dovoljujem odgovoriti tole: Upoštevam navedene težkoče socialnih razmer kakor tudi pasivnost gotovih krajev, vendar ugotavljam, da bi lahko mar» sikje nabrali marsikaj, če bi poznali revšči» no, ki vlada v Beli Krajini še ob dobri le« tini. Sigurno bi mogla pokazati sijajnejši uspeh nabiralne akcije tudi Komenda, toda ne zaradi tega, ker »tvori v celem kamniškem srezu prijetno izjemo dobre letine«, pač pa, ko bi imela šola in učiteljstvo ob svoji strani vsaj nekaj prijateljev — a teh žal ni. Z ozirom na pripombo, da bi se opustilo zbiranje na šolah ter to raje prepustilo občin« skim upravam, navajam v dokaz, kolike važnosti je vzgojni moment uprav pri takih akcijah, sledečo prigodo: Podmladkarji Da« vorin Jenkove narodne šole v Cerkljah pri Kranju so nabrali za pasivne kraje preko 1000 kg živil. Med nabiralci IV. razreda je bil tudi manjnadarjen deček, ki ga ni v šoli ogrel noben predmet. Poziv njegove učite-ljice«poverjenice PRK Mire Povhove k zbiranju živil za gladujoče pa je našel v njegovi duši močan odmev. Bil je med prvimi, ki so radovoljno obljubili svojo pomoč ter hiteli po hišah. Še o poznem mraku so dr-drali vozički po vaseh, da nadomeste, kar podnevi vsled domačih opravil niso mogli storiti. Zjutraj pa so radostnih lic vozili darove v šolo. Ker imenovanega učenca ni bilo pravočasno k pouku, so zaprosili skrbeči njegovi tovariši, da bi mu smeli na pomoč. In bilo je kot so slutili — našli so ga sredi pota, kjer je obstal, kajti šibko njegovo te« lesce ni bilo kos težko naloženemu tovoru. Navedeni primer jasno priča, koliko toplega razumevanja in močne pripravljenosti je skrite v dušah naših otrok. Samo kdor je poizkusil, ve, kako težko je določevati nabiralce, ker bi to vsi radi bili. Nikakor bi torej ne bilo prav, da bi izključili mladino od takih dobrodelnih akcij ter s tem prezrli dobrotne nagibe nje srca. Naj se giblje sto urnih ročic v šoli mesto desetih okornejših rok v občinski pisarni, naj se vežba sto in sto mladih src v ljubezni, požrtvovalnosti in tistih malih dolžnostih, ki izoblikujejo v poznejšem življenju močne stebre naroda in domovine. Kdo usmerja vse to? — Organizacija PRK, ki gre s plemenito svojo idejo resničnemu bratstvu, veliki sreči in svetli bodočnosti naše Jugoslavije — zmagovito nasproti.	A. Škerletova.
JOŽE RUPNIK:
Radijski aparat za šole.
V eni zadnjih številk »Učit. Tovariša« se tov. Kunst zavzema za uvedbo radijskih aparatov, ki naj bi bili aparati in poizkusni modeli obenem. On pravi: »Sedmič in devet« indvajsetič mora aparat, ki ga bo nabavila šola, ustrezati metodično«didaktičnim zahtevam, mora biti model — poskusna lutka — igrača — aparat, na katerem se bodo učenci naučili, kaj je radio, kako aparatura deluje, kako se popravijo enostavne pogreške itd., itd.« Ker se mi zdi to vprašanje važno in ker sem imel priliko slišati o tem že razna nasprotujoča si mnenja, mislim, da ne bo odveč, če se zadeva razčisti'.
Šolski radio je ustanova, ki naj v prvi vrsti pospešuje uveljavljenje radia kot kul« turnega faktorja vobče. Gre tu predvsem za vsebinsko, ne toliko za tehnično stran. To pomeni, da je aparat za šole lahko v splošnem ravno tak, kakor oni za zasebno uporabo: čist, selektiven, dovolj glasen, ekonomičen v toku, zanesljivo delujoč, praktičen v rokovanju, estetičen v obliki in formatu.
Jedro problema je v tem, v koliko naj služi radio in radijski aparat še drugim, postranskim svrham. Vpoštev prihaja tu zlasti pouk fizike in s tem združeni tehnični pro« blemi. Verjetno je, da bo učitelj fizike na srednji ali meščanski šoli poudarjal pred« vsem pomen radia za pouk fizike. Bilo bi celo pogrešeno, ako ne bi izrabil te, tako aktualne in popularne iznajdbe za to, da sko» raj igraje seznani učence z vso teorijo galvanske elektrike, čeprav ni izključeno, da zaide pri tem predaleč na račun ostalih pred« metov ali da celo najmanj poudari najvažnejši, to je kulturni smoter šolskega radia. V vsakem slučaju pa j5 naravno, da ostane ta stran radia pridržana srednji in meščan« ski, kvečjemu in to deloma še višje organizi« rani osnovni šoli.
Šolski radio pa ni namenjen le tem, marveč tudi, in še bolj nižje organiziranim pode« želskim šolam. Na žalost so pri teh gospo« darske prilike šolskemu radiu manj naklonjene, vendar nas to ne more motiti pri presoji in delitvi nalog. Na podeželski šoli praktično ni mesta za teorijo v takem obsegu da bi se lahko izkoriščala pri gradnji aparatov. Marsikje bo ostal šolski aparat še dolgo edini aparat v kraju (oziroma bo še dolgo, preden bo šolski aparat prvi in edini v kraju); iz stališča amaterstva pa bomo lahko veseli, če bodo vsaj ti aparati zgrajeni doma. Lajik bo itak zadovoljen, če mu bo aparat zapel potem, ko ga bo sam zgradil po pre« glednem in v potankosti izdelanem načrtu, ne da bi vprašal, kako dimenzijoniramo ni«
kelinsko žico na gotov upor ali pa, koliko znaša lastna kapaciteta mrežne tuljave.
Kjer je v bližini po več učiteljev radioamaterjev, so se že ustvarila nekaka amater« ska občestva brez vseh formalnosti. Ob vsakem svidenju je prva stvar »kako ti poje?« Tudi tečaji za radio so dosegli svoj namen v obilni meri. Slednjič imamo na razpolago že prav prvovrstno literaturo o radijski teh« niki, ki jo prof. Andrée še vedno neumorno dopolnjuje. Vse to naj služi učiteljstvu pri njegovi samoizobrazbi v radijski stroki, bilo pa bi po mojem mnenju neumestno in pre» tirano goreče, če bi s temi stvarmi silili tja, kamor ne spadajo. Šola naj nima namena vzgajati samih radio-napol-tehnikov, ki jih je že itak preveč, niti množiti števila komarjev, ki se jim ne izplača plačevati takso za laži« aparate.
Kadar bo smisel za radio prodrl dovolj globoko med ljudstvo — za to ni treba posamezniku tehnične naobrazbe, kakor dokazuje zgodovina našega radia — bo učitelj storil dovolj, če bo svetoval interesentu pri nabavi aparata, ki ga bo itak dobil v pregled, če kaj ne bo »funkcioniralo«. Še bolje in več pa bo napravil, če bo — sčasoma — usposobil v svojem kraju enega ali dva dobra amaterja, da bosta v slučaju nezgod ostalim pri roki. Zato pa še ni potrebno, da bi morala šola skrbeti za toliko urarjev, ko« likor je ur na vasi; točnost se da privzgojiti tudi brez tega.
Šolski aparat naj služi tedaj v prvi vrsti poslušanju; če je pregledno grajen, tem bo« lje. To za osnovno šolo zadostuje. Udomačil pa se bo le estetičnim zahtevam odgovarjajoč aparat, zato tudi te strani ni zanemar« jati.
Splošne vesti.
—	Ekskurzijski odsek JUU. Opozarja« mo vse tovariše in tovarišice, ki se zanimajo za ta odsek, da se udeležijo sestanka v po» nedeljek 28. decembra 1931. ob 10. uri v sobi odsekov JUU, Frančiškanska ulica 6 — Učiteljska tiskarna.
—	Pooblastilo ministra prosvete za dovolitev bolovanja. Z odlokom P. br. 38.106 z dne 21. novembra 1931. je dal g. minister prosvete dovoljenje, da smejo bani v svo« jem področju dovoljevati do 2 meseca bolovanja na podlagi spričevala zdravniške komisije, za vse uslužbence iz resora Ministrstva prosvete.
Vesele božične praznike
in srečno novo leto
vsem	£ l a nI o m	■
JUU — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani
KMETIJSKA DRUŽBA IN UČITELJSTVO.
Po novih pravilih Kmetijske družbe ne more biti učiteljstvo kot član pri tej važni kmetijski korporaciji. Omogočeno mu je sa* mo sodelovanje kot nepravemu članu in to šele takrat, če sam in dotična podružnica na deželi pri glavnem odboru Kmetijske družbe izprosita dovoljenje.
O tem se je že pisalo v našem listu, naša učiteljska društva so na svojih zborovanjih zavzela v tej zadevi svoje stališče.
Vodstvo bivšega poverjeništva je na pristojnem mestu tolmačilo kvarnost tega ukrepa, ki ni niti v skladu s predpisi zakona o narodnih šolah, saj ta izrecno poudarja potrebo sodelovanja učiteljstva v vseh kultur* nih in gospodarskih ustanovah.
Na občnem zboru ljubljanske podružnice Kmetijske družbe je uvaževani agrarni poli* tik in kmetijski strokovnjak ter narodno*go* spodarski publicist dipl. agr. A. Jamnik poudaril zasluge učiteljstva v njegovem delu za dobrobit in napredek kmetijstva s sledečim predlogom:
»Z oktroiranimi pravili Kmetijske družbe je bil izključen od članstva oni stan, ki je od nekdaj največ delal za prosveto in orga* nizacijo kmetskega stanu, ki je Kmetijsko družbo soustanavljal in jo ustvaril za to, kar je. Ugovarjam proti odločbi, ki je onemogočila učiteljstvu ne samo članstvo, ampak tudi sodelovanje pri Kmetijski družhi za blagor in korist kmetijstva. Ne vem, ako je sedanja uprava Kmetijske družbe kaj storila za od* pravo te pogreške in proti nadaljnjim določbam, ki neaktivnim kmetijskim strokovnjakom onemogočajo članstvo. Povejmo mi, da te odgovornosti nočemo več nositi in predlagam, da Kmetijska družba to napako po* pravi.«
Predlog je bil sprejet soglasno.
Hvaležni smo za to priznanje, ki nam ga je dala ljubljanska podružnica Kmetijske družbe, ki nam je v zadoščenje, da se je kdo zmenil za nas in uveljavil pravico in resnico.
Želimo se uveljavljati vsepovsod in nesebično, saj je bil učitelj vedno požrtvovalen delavec, ki ni nikdar iskal zase ne blaga ne politične moči. Kdor pa je zametaval njegovo delo in pomoč, je delal v škodo le sebi in narodu.
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU!
— Poverjenike Slovenske Šolske Matice,
ki še niso poslali seznamov članstva za leto 1931., nujno prosimo, da nam iste dostavijo v" najkrajšem času, vsekakor pa do 15. januarja 1932., da moremo na podlagi prijavljenih članov določiti naklado publikacijam za tekoče leto. Doslej se je odzvalo komaj 20 poverjenikov, manjkajo pa nam še seznami iz okrajev: Apače, Celje, Dolnja Lendava, Konjice, Kočevje, Kozje, Kranj, Laško. Sv. Lenart v Slov. goricah, Litija, Ljubljana-okolica. Logatec, Marenberg, Mokronog, Murska Sobota, Novo mesto, Rogatec, Sevnica, Slovenska Bistrica in Vransko. Ker je odboru SŠM mnogo na tem, da izidejo knji* ge pravočasno še pred Veliko nočjo, prosimo vse gg. poverjenike(ice) prizadetih okrajev, da ustrežejo naši prošnji do zgoraj določe* nega termina. Z ozirom na to, da se bodo knjige tiskale v nakladi, ki bo odgovarjala številu prijavljenega članstva, se nam na prepozno došle prijave ne bo mogoče ozirati. — Odbor Slovenske Šolske Matice v Ljubljani, 21. decembra 1931.
—	Praktični izpiti učiteljic v januar* skem roku 1932. se bodo vršili na državni ženski učiteljski šoli v Mariboru pričenši z dnem 25. januarja 1932. Predpisno opremljene prošnje za pripust k izpitu morajo priti komisiji v roke po uradni poti (glej čl. 3. Pravilnika-) najkesneje do dne 17. ja* nuarja 1932.
—	Nove določbe za »razžaljenje časti«.
§ 71. novega zakona razločuje glede »razža* ijenja časti«, uvredo in klevete. Uvreda se kaznuje s zaporom do 1 leta ali z globo, jav* no storjena z zatvorom. Kleveta pa z zatvo-rom do enega leta, brez najnižje mere, izpre-menljiva kazen, katere ni treba odsedeti. Javna kleveta pa z zatvorom enega meseca do leta in globa, torej z najnižjo mero, ¡kazen neizpremenljiva v denar! Kazen za javne klevete je odslej vedno zatvor, ki se ne more izpremeniti v globo. Namen te določbe je ostreje pobijanje opravljanja, obrekova* nja, sramotenja, očitanja, neresničnih ne* častnih dejanj, razširjanja domačih ali oseb* nih prilik, očitanje kaznjivih dejanj ali pre* stane kazni, očitanje tudi resničnih dejanj rodbinskega ali privatnega značaja, kjer dokaz resnice ni dopuščen. Ravno tako treba paziti pri občevanju z uradnikom, n. pr. stražnikom, ali svedokom, kjer prav tako poleg dosedanje ostre kazni določa za javni delikt novela s §§ 71. in 302. nepremenljivost zatvorne kazni v globo. Tiskovni zakon je poostren še s k. z. in je vsaka kleveta potom tiska javna! Važne so torej nove določbe tiskovnega značaja in poostrenie in neizpre* menljivost zatvorne kazni z globo pri javnih klevetah in pri napadih na državna oblastva in uradne osebe, na kar naj učiteljstvo opozarja ljudstvo, da zaradi nepoučenosti ne pride v nesrečo.
Osebne zadeve.
—i Upokojeni so naslednji učitelji(ce):
Kovačič Henrijeta, učiteljica pri Sv. Trojici v Slov. goricah; Pirkovič Roza, učiteljica v Radečah pri Zidanem mostu; Kovačec Ant., učitelj v Gornji Radgoni; Gerbac Ivana, učiteljica v Št. Petru pod Sv. gorami; Jelov-šek Marija, učiteljica v Liboji; Poljanec Te* režija, učiteljica v Šmartnem pri Litiji; Brinšek Antonija, učiteljica v Mostah: Ko-kot Erna, učiteljica v Pišecah; Lušin Eliza* beta, učiteljica v Ljubljani; Sep Janez, uči* telj v Dolnji Lendavi.
Uliteliski pravnik.
—§ Kontraktualni učitelji — zmanjšanje prejemkov. 5% odtegljaji, ki so se izvršili v času od 1. oktobra do 31. decembra 1931. se posameznikom vrnejo s plačo za januar 1932.
—§ »Pregled dospelosti periodičnih po-viškov in prevedba«. Na izraženo željo po* sameznikov in nekaterih društev objavljamo tu še nekaj pojasnil k tiskovini, ki je ozna čena v naslovu in sicer pojasnila, ki se na* našajo na napredovanja - - Doviške.
Za prejemke in zvišanje istih po uradniškem zakonu iz leta 1931. Dridejo v po* štev §§ 49., 52., 249., 253. in 255. Za vsa napredovanja po teh §§ je merodajen le datum dekreta, s katerim je bil posameznik postav* Ijen v gotovo skupino, ne pa njegova službena leta, četudi so mu bila všteta s poseb* nim odlokom za položaj. Izjema v tem so
le rešenja o prevedbi na uradniški zakon iz leta 1923., ki se je izvršila v letu 1924., a po zakonu samem veljavna od 1. septembra 1923. Istotako veljajo kot izjema dekreti o sprejemu v državno službo bivših kontraktu-alcev, v katerih je izrecno označeno: »Spre* jem in stalnost v državni službi se mu rn=
čuna od dne ........ katerega dne je postal
naš državljan.«
Če je prebil uslužbenec v skupini 3 leta, ima pravico za napredovanje v 1. periodični povišek, če je prebil 6 let v skupini, mu pripada 2. periodični povišek itd. V to dobo se ne šteje samo čas, ki ga je prebil po razvrstitvi, t. j. po 1. aprilu 1931., temveč ves čas, ki ga je prebil v skupini, na podlagi katere je bil preveden (§ 249.).
Zakaj so predvideni v uradniškem zako* nu periodski poviški? Paragraf 49. uradni* škega zakona določa roke, po katerih se more uslužbenec prevesti v višjo skupino na izpraznjeno mesto (Nb na tiskovini!) Ker je jasno, da ne bo po zakonu o sistemizaciji mest, ki ga predvideva § 46., vselej praznih mest, tako da bi prišel uslužbenec, ko izpolni Pogoj § 49., v odgovarjajočo skupino, je dana uslužbencu s § 52. uradniškega zakona možnost, da se pomika vsaka 3 leta po period-skih poviških, ki se nakazujejo uradno in je treba le prijaviti dospelost istih.
Kako izpolniti tiskovino »Pregled dospe* losti«, ki naj služi tovarišem šolskim upravi* teljem ali po njih. določenemu članu učitelj* skega zbora za razvidnico, kdaj se morajo prijaviti dospele periodske povišice, navajamo nastopno.
Upravitelj izpolni najprej II. stran tisko* vine »Prevedba« za vse osobje na šoli. Ko je to vbeleženo, vpiše na I. stran... »Pregled ...« posameznike v oni razpredelek, ki odgovarja datumu napredovanja, n. pr. Prime N. je bil postavljen v II/2. skupino z ukazom z dne 13. decembra 1925. Dne 1. aprila 1931. je bil preveden v III. skupino s
1.	periodskim poviškom; 2. periodski povi* šek mu pripada 1. januarja 1932., ker je v skupini 6 let. Vpiše se torej v zadnji raz* predelek »Pregleda« v prvo vrsto »Primo«. Ob izplačevanju prejemkov za januar 1932. opozori upravitelj Primca, da mu pripada
2.	p. p. in ga pozove, naj predloži potrebne listine za prijavo poviška, sam pa izpolni prijavo in jo predloži banski upravi v urado-vanje. Tiskovina »Pregled« je prikrojena le za napredovanja do 1. oktobra 1932, zato ne bo mogoče zaenkrat vnesti vsega učiteljstva iz II. na I. stran tiskovine.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru in Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. vabi vse zavedno učiteljstvo, šolske upravitelje in krajevne šolske odbore, da naročajo vse potrebščine potom UGP. — V zvezi smo s prvovrstnimi tvrdkami1 za radio-aparate, radio* in elektro-tehnične potrebščine, domače lekarne, razno železnino in orodje, barve, lake in sploh vse potrebščine si lahko naročite potom UGP. Bodite uver* jeni, da bomo storili vse, da bodo naročila točno in strokovno izvršena. Vsi na delo za naš skupni dom!
—g Učiteljstvo narodne šole v Sevnici je
darovalo za Učiteljski dom mesto venca na grob pok. tovarišu Erženu Antonu: Bonča Leopold 10 Din, Bonča Marija 10 Din, Bošt-jančič Ana 10 Din Bras Marija 10 Din. Dolgan Alojzij 10 Din, Dolgan Marija 10 Din, Drnovšek Pavla 10 Din, Jančigaj Sta* nislav 10 Din, Juvanec Stanislava 10 Din, Kladnik Josip 10 Din, Kladnik Vilma 10 Din, Klemene Franc 10 Din, Maurin Marija 10 Din Zomer Franc 10 Din, Železnik Marijan 10 Din, Žitnik Maks 10 Din. Skupaj 160 Din. Iskrena hvala in vsem tovarišem in tovariši* cam v posnemanje. — Jos. Kobal, blagajnik.
—g Članom Učit. Samopomoči. Za pla* čilo v tem mesecu dobite v zadnjih dneh položnice za nakazilo članskega prispevka po umrlih članicah: Karli Samec v Polju in Hed-
CIKORMA
viki Kaligar v Ljubljani (259. in 260. smrtni slučaj). Za obe posmrtnim je uprava izplačala 25.420 Din. — Če bi pa med prazniki — do razpošiljanja položnic — umrl še kak član, se bo vračurfal prispevek tudi zanj, o čemer Vas bo uprava obvestila v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. — S prvim nakazi* lom v letu plača vsak član za leto 1932. pri* spevek za upravnino in rezervni fond. Skupni znesek za članski prispevek, za upravnino, za rezervni fond in poštnino bo znašal za člana 21 Din, za zakonske pare 41 Din. — Z 31. decembrom 1931. preneha društvo Učit. Samopomoč. S 1. januarjem -932. pri* čne poslovati Učiteljska Samopomoč v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, oddelek III. je 23. septembra 1931. vpisalo zadrugo v zadružni register pod Firm. 847/31, Zadr. X. 161/1. Svoj poslovni lokal ima zadruga v Ljubljani, Frančiškanska uli= ca 6, I. nadstropje — prednji trakt Učitelj* ske tiskarne. Uradne ure so vsak dan — iz* vzemši nedelje in praznike — od 9. do 12. ure. — Nekaj članov nam še ni vrnilo podpisanih pristopnic. Prosimo, storite to takoj, da nam prihranite stroške za tiskovine in poštnino. — Uprava vljudno prosi vse tiste člane, ki so dobili v teh dneh opomine za zaostanke, da te takoj ali vsaj v prvih dneh januarja 1932. nakažejo s prejetimi položnicami. Znesek zaostankov je visok, zadruga potrebuje vsak dan denar za izplačila po* smrtnin. Učit. Samopomoč je izplačala do danes vse posmrtnine navzlic denarni zapo* ri brez zadržka takoj na dan, ko so dediči predložili potrebne listine o umrlem članu. — Uprava Učit. Samopomoči je izplačala do 20. decembra 1931. na posmrtninah 1,832.567 Din 50 par. V letu 1931. je umrlo 29 članov. Izplačane posmrtnine v tem letu so znašale 367.225 Din. — Učit. Samopomoč ima 2546 članov. — Posmrtnina znaša 12.730 Din. — Kdor želi sebi pomirjenja, svojcem pa v nesreči potrebne denarne podpore, ta se bo pri* glasil za sprejem v zadrugo. — Vsem članom, prijateljem in somišljenikom želi uprava Učit. Samopomoči: Veselo novo leto 1932.!
Nadaljevalno šolstvo.
—š Odbor voditeljev kmetsko-nadalje-valnih šol. Seja v Celju 8. decembra 1931. Konstituiranje: Gosak, predsednik; Dober-šek, podpredsednik; Verk, tajnik; Inkret, blagajnik. Doslej je prijavljenih 16 novih šol. Prihodnja številka »Prosvete« prinese večinoma gradivo o kmetsko*nadaljevalnem šolstvu. Na vse šole se bode razposlala okrožnica s smernicami za pouk in vzgojo na kmetsko*nadaljevalnih šolah v dobi krize ter o gospodarskem delu učiteljstva med kmeti v dobi, ko ni toliko misliti na napre* dek kakor na obrambo kmetskega življa. Izdaja učne snovi za vse važnejše panoge ikme*
Hočete razveseliti svoje otroke za Božič? Kupite jim „Mihca in Jakca" in „Tiho življenje"!
LISTEK
RUŽA LUCIJA:
Tovariši, pri nas igramo.
Kako bi drugače sredi te zemlje, ki je vsa kakor pesem: polna živega ritma, lepote in hrepenenja, ta zemlja nad Krko, ki s svojimi slapovi bežečimi in večno novo se porajajočimi zvesto šumi skozi častiti Žužemberk.
Trideset nas je sosedov, usoda nas je razsejala med griče nad Krko, v tiha domov-ja, tako skromna po videzu in tako bogata po nevidnem, mladem, velike sreče, velikega dela, velike bodočnosti upajočem duhu.
Daleč od nebotičnikov, pod zimskim solncem, v snegu pokojnem leže krog in krog Žužemberka: Šmihel, Zagradec, Selo, Dobrniče, Ajdovec, Dvor, Topla reber, Smuka, Hinje, Žvirče, Korinj.
Dve, tri, štiri ure hoda drug od drugega smo si sosedje. Pa pridejo dnevi, kakor da jih je vzdramil romarski zvon, čudovito poje iznad Krke, preko klancev, gričev belih: »Tovariš, pridi dol... pridi dol.. . pridi dol...«
In fant stopi na prag, preko obzorja mu duša kliče: »Pridem! Se svojo družico — kitaro— a drugi de: gosli — in tretji: še knjigo vzamem s sehoj!« Dekle ;in žena in mož, vsi iz belih samot odgovarjajo klicu: »Pridemo!«
No, pa kam in čemu!?
Kdor je vajen formule, bi kratko dejal: »JUU, sresko društvo Žužemberk — zboruje«.
Zboruje. Kdo bi ne vedel, kaj se to pravi? A jaz, kakor da sem spoznala to šele včeraj. Lepo, te zemlje vredno spoznanje!
Zboruje! To se pravi: »Tovariši, tovari-šice, kar sem utegnil zgraditi lepote, kar mo* gel vtelesiti svojih sem svetlih želja, kar dala mi je rodovitna ura samote, kar ustvarjale so ure tovarištva, do tega trenutka otroško radostno prikrite: evo vam! — čujte in glej* te! — in dobro naj vam bo od dobre volje moje!«
In kakor da se čudo odziva čudu: zunaj je nekdo, ki čuje odmeve, nekdo, ki hoče, da dvignemo zastor, zunaj je: narod!
Od ust do ust gre jasna beseda: »Naši učitelji zborujejo!«
A kakor nujna posledica, razumljiva, v smehljaju sobotnem se upanje vžiga za nedeljski dan: »Naši učitelji bodo igrali!«
— Naši? Od kod?
Od tu in tam, naši, kakor da so eno! — ker hočejo biti eno!
Tu ši nedelja naša, narodova nedelja!
Tiho, lahno pada sneg ... spomini: težke so bile ure poti iz hriba v hrib, ure priprav v kamricah zdaj pri tem, zdaj pri onem so* sedu. On pa je vstal, pogledal verujoče, živo, mlado zahtevajoče v oči svojih drugov:
»Petrovičeve ,Duše'! To je nekaj za naše hiše... za vse te naše uboge, zlate, naše, naše bajte med klanci! Hočete z menoj!?«
»Hočemo!«
In padal je sneg, zidal gore od soseda do soseda.
»Hočemo!«
Tn zatulila je burja, vrtinčila ledeni prah od soseda do soseda.
»Hočemo!«
In je prišla nedelja. Takrat so ga nagovorile moje oči: »Tovariš Japelj, ti naš re* žiser s Hinj, velika je tvoja misija, ostani ji zvest!«
Narod pa je odprl vrata in zgrabil svoj prostor, ves prostor! Za zastorom mu je zagorela luč. O. ti čudovita uganka, ti luč za zastorom, pred teboj utihne svet nebesne luči, da mu ti drobna, iz duše umetnikove rojena, poveš, kako je nebesna luč življenja, ljubezni, dela in upanja vredna.
'Iz »Duš« kriči bolečina onih, ki spozna* jo, da so prodali tujini svojega življenja cvet za grozno plačilo, za grob ob vrnitvi.
Narod strmi, j, v dušo mu lega materin jok... fantje-orjaki v srcu obetajo domu zvestobo, žena in mož se jokata z njo, ki na odru trpi. Zdaj! — smeh iz »parterja« ... v tragiko smeh! Kako bi drugače? To je edino skrivališče čuvstva, ki se noče izdati.
Tovariši, zmagali ste! Ti v bolečini silni Štefan, ti mati, za vse trpeča, ti Lela, pre* tresljivo tiho v smrt odhajajoča, ti Nikola — veliki otrok, ti Stana — vijolica in ti Bogalj, plugu zvesta, dobra, stara duša.
O, pojdite še, vi družina iz luči odrske,
pojdite čez te bele griče! Narod odpira vrata, narod hoče, da mu dvignete zastor!
Da?
Prav je tako! Tja v Novo mesto, Treb* nje . .. Tovariši k tovarišem za lepo nedeljo, za svetal spomin. Prav je tako!
In denar?
»Domu!«
Čigavemu?
Našemu!
Sneg pada tiho, lahno ...
Odšel je fant s kitaro, odšel je oni z vi-jolino, odšel je s knjigo — v novi delavnik, tja za bele griče.
«T OBLAČIINICA ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA, MlkloiKeva casta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blag* prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn Državni nameSenci dobe blago tudi na obroka proti predložitvi legitinsrij
M atična knjigarna
mtmmmmmmmmmmmmmammmmmm
v Ljubljani — Kongresni trg
Muzikalije vseh vrst
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno*
tijstva v isti obliki, kakor je bilo svoj čas izdano tloznanstvo, je perfektna in se izvrši v delokrogu odbora. Za učne pripomočke se je izdelal program. Sklenili smo izdajati za učence kmetsko-nadaljevalnih šol primerne brošurice. Tov. Venigerholz je predložil vzo« rec tiskovine »List o gospodarskem stanju« — nekak matični list za učence ikmetsko-na-daljevalnih šol. Odbor je vzorec z malimi izpremembami odobril ter dobijo razmnoženega vse šole v zadostnem številu. — Ba« novina se je ponovno razdelila na poročevalk ska okrožja, in sicer: Celje, Laško, Konjice, Gornjigrad. (Poročevalec Gosak). Dravograd, Slovenj gradeč. (Doberšek). Oba sreza Maribor. (Kramer). Ptuj, Ljutomer. (Venigerholz). Murska Sobota, Dolnja Lendava. (Titan). Šmarje, Brežice. (Verk). Kamnik, Radovljica, Kranj. (Inkret). Ljubljana, Logatec. (Dolgan). Litija, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj. (Jevnikar). — Ponovno prosi odbor tovariše voditelje kmetsko-nadaljevalnih šol, da se v vseh zadevah našega šolstva ob« racajo v prvi vrsti na svoje odbornike. Po« sebno predlogi glede ustroja šolstva, izpre« memb pravilnika, učil, učne snovi in slično se naj nikakor ne predlagajo naravnost ban-ski upravi. Na brzojavni pozdrav iz delovnega občestva sta gg. ban dr. Marušič in po« močnik bana dr. Pirkmajer poslala vsak svojo bodrilno zahvalo. — Verk Miloš.
Mladinska Matica.
—m V dveh samih tednih je razprodala Mladinska Matica nad dve tretjini naklade »Mihca in Jakca«. V tej krizi je to pač rekordna hitrost. Kartonirani izvodi zmanj-kajo vsak čas in potem ostane še nekaj vezanih izvodov. — Kdor noče ostati brez te zanimive, lepe in koristne knjige, naj se ne obotavlja in naj knjigo hitro naroči!
—m Jože Lovrenčiča: »Tiho življenje« je pravkar izšlo. V ponedeljek se je že tudi knjiga razposlala vsem, ki so jo naročili in jo morajo imeti sedaj že vsi v rokah. Kdor pa knjige še ni dobil, naj reklamira. Tudi »Tiho življenje« je izšlo v večjem formatu na finem belem papirju in je bogato prepre-žena z ilustracijami Božidarja Jakca. Kljub temu da je knjiga dvakrat obsežnejša od »Mihca in Jakca«, se prodaja po isti ceni. Kartonirani izvodi stanejo po 12 Din, vezani v polplatno 18 Din, v platno po 24 Din in v platno na posebnem papirju po 27 Din. Naroča se pri upravi Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. — V knji« garnah se prodaja z običajnim knjigotrškim pribitkom.
Učiteljski pevski zbor JUU.
—pev. Pevski tečaj za vse se prične 7. januarja ob 9. uri v Glasbeni Matici. Vaje bodo 7., 8. in 9. januarja. Prva dva dneva se bo vežbal ženski zbor zase, moški zase. V soboto 9. jan. bo skupna vaja. Prosimo, da nam vsakdo javi v naprej, ako ima namen izostati. V slučaju slabe udeležbe bomo pri-morani za moški zbor vajo odpovedati, da tako prištedimo stroške vestnim in točnim pevcem. Javite takoj, kdor želi prenočišča!! Na zadnji turneji so poslušalce posebno vnele narodne pesmi, ki jih je g. E. Adamič komponiral za to priliko. Odbor je ponovno naprosil g. profesorja, !ki je prošnji' rad ustregel in je priredil še 12 narodnih pesmi, in sicer 6 za moški in 6 za mešani zbor. Vse te pesmi bomo vadili pri tem pevskem tečaju. Vse in vsi!!!! — Odbor.
—pev. Zahvala! Odbor pevskega zbora JUU izreka vsem članicam, dirigentu Srečku Kumarju in arhivarju Silvestru Cerutu iskreno zahvalo ter prisrčne čestitke k velikemu uspehu, ki ga je dosegel renski pevski zbor s turnejo 6., 7. in 8. decembra. Konstatirati moramo, da bi 7 koncer'ov tekom treh dni ne vzdržal kmalu kak d.ug dirigent in kak drug zbor. Dokazali ste, da dajete delu za narod in stan prednost, pred vsem drugim, da celo pred svojim zdravjem. Nadalje iz« reka odbor iskreno zahvalo vsem tovarišicam, tovarišem in drugim, ki w s svojim neumornim delom ali s svojo navzočnostjo pripomogli do tako velikega uspeha. Prepričali ste nas, da je učiteljstvo največji in najjač'i podpornik kulturnih stremljenj pevskega zbora. — Za odbor: Supančič Drago, preds. Mina Selan, tajnica.
Prihodnja številka »Učit. Tovariša« izide 7. januarja 1932.
Gg. šolski upravitelji!
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo z rešenjem ministrstva prosvete O N. br. 36637/25 in O. N. br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku
imeti «saj 1 livod tega uClla
Slike z Jadrana in Primorja
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu.
Znižana cena Din 296a—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran.
Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja ! Budite v otrocih nacionalno zavest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana.
Oskrbo Col v Dravski banovini vrli samoi
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
Šolski radio.
—r Med božičnimi počitnicami ne bo od«
dajal šolski radio.
—r Sobotno predavanje prof. dr. Stanka Gogale v radiu: »Nasprotnik« je iz tehničnih razlogov pri radio postaji odpadlo, česar odsek za šolski radi ni mogel pravočasno ja« viti. Predavanje bo uvrščeno v prihodnji program.
Stanovska organizacija JUU
Iz društev:
Poročila:
-f- Upoštevanja vreden sklep. JUU —
sekciji za Dravsko banovino v Ljubljani po« šiljamo v prilogi poročilo o našem zborovanju z dne 12. decembra 1931. Sestavljeno je v »smislu sklepa letošnje banovinske Skupščine in po našem mnenju popolnoma zadostuje za čitatelje izven tukajšnjega sreza, dočim se imajo oni naši člani, ki se zboro« vanja niso udeležili, priliko seznaniti z vse« mi podrobnostmi poteka zborovanja iz našega zapisnika. Ako tudi sekcija odobrava naš sklep, naj pozove ostala društva, da nam slede z boljšimi, popolnejšimi, a krat« kimi poročili ter s tem omogočijo, da bo:
1.	»Učiteljski Tovariš« pridobil na dragocenem prostoru;
2.	odpadla zasmehujoča kritika, ki smo jo že slišali, da so si naša poročila »podobna kot jajce jajcu«. — JUU, sresko društvo v Brežicah.
J. Knapič, t. č. preds. Svetinova. t. č. tajnica.
Opomba sekcije: Pozdravljamo ta sklep in ga najtoplejše priporočamo vsem dru« štvom v upoštevanje!
Opomba uredništva: Če se bodo ravnala vsa društva po tem sklepu, ne bo pritožb zaradi zakasnelih društvenih poročil.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO V BRE« ŽICAH je imelo zborovanje 12. decembra 1931. v Brežicah.
A.	Sklepi:
1.	Skrb za učiteljski naraščaj naj prevzameta v vzgojnem oziru obe učiteljski društvi (Ljubljana in Maribor), v materialnem, kolikor je to mogoče, pa oba Učit. domova.
2.	Za februarsko zborovanje zaprosimo za predavatelja g. direktorja dr. Dragotina Lončarja. (Teorija in praksa moderne šole).
3.	Pri istem zborovanju bo tudi članstvo zavzelo definitivno Stališče glede enot« ne pedagoške ustanove za Dravsko banovino.
B.	Predlogi:
1.	V počitnicah naj se otvori tečaj za lutkovna gledališča.
2.	Tov. esperantisti naj se združijo v poseben odsek.
C.	Razno:
Radio v vašo hišo!
V času od 10. decembra t. 1. do 10. januarja 1932. prodajamo:
1.	Troelektronski aparat „Reinartz"
s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem „Hoppecke" 18 ah z držajem, anodno baterijo .¿ma] yu Volt, finim zvočnikom ter antenskim materialom
za naplačilo Din 200'— ter 10 mesečnih obrokov po Din 150'—.
2.	Štirielektronski aparat „Reinartz"
z visokofrekvenčno stopnjo (elektronka z zamreženo anodo!) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem „Hoppecke 36 ah z držajem, anodno baterijo „Zmaj" 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materialom
za naplačilo Din 300'— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210*—.
RADIO LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5
1.	Iz društva so izstopili (vsled preselitve): Kobal Vera, Costa Anton, Hiršman Božidar, Jereb Milan in Anka. Razen treh je organizirano vse učiteljstvo tukajšnjega sreza.
2.	V načrtu je skupno zborovanje posavskih društev, združeno z nastopom Suligo-jevega pevskega zbora v Trbovljah.
Opomba: Za tukajšnje članstvo je ostalo razvidno iz zapisnika.
J. Knapič, t. č. preds. Svetinova, t. č. tajnica.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO V OR= MOŽU je zborovalo dne 14. novembra 1931 v Ormožu.
Statistika: Od 65 članov je bilo navzočih 45, t. j. 69%.
Situacijsko poročilo: Tov. podpredsednik Megla otvori zborovanje. Pozdravlja na novo pristopivša člana. Čestita tovarišem, ki so napravili usposobljenostni izpit.
Prečitali so se zapisniki dveh odborovih sej in zadnjega zborovanja, ki so bili odobreni.
Ker je Šolska Matica zvišala naročnino za 10 Din letno, je zbor sklenil na predlog tov. blagajnika, da se tudi naša društvena članarina za toliko zviša, to je za 1 Din mesečno.
Po prečitanju ostalih dopisov, ki so bili vsi brez debate sprejeti, se je vršilo preda« vanje tovariša Lavrenčiča iz Maribora, ki je predaval o moderni telovadbi v osnovni šoli. Skoraj dve uri trajajočemu predavanju s praktičnim nastopom je učiteljstvo sledilo z največjim zanimanjem.
Tov. Kotnik je razložil zborovalcem, kako si tov. S. "Kumar zamišlja pevske vaje po okrožjih.
Predavanje o šolskem in izvenšolskem delu odpade, ker tovariš predavatelj ni bil navzoč.
Ker ni bilo tovariša zaupnika Gospodar« ske poslovalnice, je poročilo šolskih upraviteljev odpadlo in naj isti pismeno poročajo o zadevi tov. Venigerholzu.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo dne 6. februarja 1932 v Ormožu. Milan Megla, preds. Olga Šijanec, tajnica.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO V LJU= TOMERU je zborovalo v soboto dne 21. no« vembra 1931. v dvorani Sokolskega doma v Ljutomeru. — Navzočih 72 članov.
Tov. predsednik otvj>ri zborovanje in po« zdravi s prisrčnimi besedami hrvatske tova« riše iz štrigovske občine in jim želi, da bi se počutili v naši sredi prav domače. Tovariši se pridružijo z velikim aplavzom govorniko-vim besedam.
Zapisnik občnega zbora se prečita in odobri. Med došlimi dopisi se obravnavajo natančneje sledeča: 1. Štev. 489. Legitimacije. 2. Propaganda v prilog Mladinske Matice: Za referenta za sistematično propagando v prilog Mladinske Matice se določi tov. Gre« gorič. 3. Periodični poviški: Sprejme se predlog, da se natisne navodilo k tej tiskovini v »Učiteljskem Tovarišu«.
Med slučajnostmi omeni tov. predsednik, da je sedaj 109 članov in da je sedaj organi« drano celokupno aktivno ljutomersko učiteljstvo.
Štrigovski tovariši se zahvalijo za prisrčen sprejem in naznanijo, da pristopajo v naše društvo s 1. januarjem 1932.
Glede šestdesetletnice ljutomerskega učiteljskega društva vodi priprave poseben odbor, kateremu predseduje tov. Zacherl.
Sledi poročilo pedagoškega odse« k a ljutomerskega učiteljskega društva: Tov. France Jandl prečita poročilo seje pedagoškega odseka, ki je bila v sredo 18. novembra 1931. v Gornji Radgoni.
Sledilo je predavanje tov. Lavrenčiča iz Maribora. Najvažnejše misli njegovega predavanja so sledeče: Ne telovadimo v zaprtih prostorih, temveč le na prostem! Telovadba naj bo polna življenja! Z deco igrajmo mnogo!
Svoja teoretična razmotrivanja je pod« pri s praktičnim nastopom. Za predavanje in nastop je vladalo med tovariši veliko za« nimanje. Predavatelj je zadovoljil.
Prihodnje zborovanje bo koncem janu« arja v Gornji Radgoni.
Zborovanje se sklene ob 1. uri. K. Mavric, t. č. preds. Fr. Jandl, t. č. tajnik.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO V KO* ČEVJU je imelo v sredo dne 2. decembra 1931. v Kočevju svoje zborovanje. Navzočih 88 članov in članic od 123. Tov. predsednik je uvodoma pozdravil bivšega prosvetnega šefa g. Dr. Lončarja, predsednika JUU, sekcija za Dravsko banovino tov. Iv. Dimnika in sreskega šolskega nadzornika tov. Betri-anija.
Gospod predavatelj dr. Lončar je predaval o »Teoriji in praksi moderne šole«. Stro« kovno predavanje je privabilo na zborova« nje številno članstvo, ki je s tem dokumenti« ralo zanimanje za nova šolska stremljenja in za reformo pouka.
Za svoje predavanje je gospod predava« telj žel toplo priznanje vseh navzočih.
Tov. predsednik je sporočil, da je odbor določil za tekoče poslovno leto sledeči delovni program:
1.	2. decembra 1931. zborovanje v Ko« čevju s pedagoškim predavanjem.
2.	6. februarja 1932. zborovanje v Kočevju s književnim predavanjem.
3.	9. aprila 1932. zborovanje v Velikih La= ščah z gospodarskim predavanjem.
4.	4. junija 1932. zborovanje v Dobrepo-ljah s predavanjem o Sokolstvu.
Predsednik sekcije tov. Dimnik je obširno poročal o zadevah, ki tangirajo organizacijo in članstvo. Poda! je razjasnitve o or«
ganizaciji, uradniškem in šolskem zakonu ter o najnovejših odredbah.
Sklep: Zborovalci sklenejo, da ostanejo še nadalje člani vseh pedagoških institucij. H. Kmet, t. č. preds. Čokova, t. č. tajnica.
-f- JUU, SRESKO DRUŠTVO ZA MARIBOR DESNI BREG je imelo svoje redno zborovanje dne 21. novembra 1931. v Mariboru.
Od 92 vpisanih je bilo 55 članov na vzo« čih, t. j. 60%.
Tovariš predsednik Hren je to prvo zbo« rovanje po ločitvi z levim bregom otvoril z lepim pozdravom, vzpodbujajočim k enotne« mu delovanju članstva, v prospeh organizacije in šolstva.
Članstvo je vzelo na znanje dopise, ti« kajoče se ocenitev stanovanj, prestopanja članstva iz društva v drugo društvo, ponudbe predavanj, uporabi prispevkov za učite« ljiščnike, staležu naročnikov »Našega roda« in o tekočih društvenih poslih.
Debata se je razvila o »Našem rodu«, ki je pokazal z novim letom manj naročnikov in bo treba skrbeti za večji razmah naročni« kov, morda tudi za saniranje vsebine; o uporabi starih in novih šolskih zvezkov ter o skupnem arhivu prejšnjih združenih po« slovnih spisov obeh društev, pri katerem se je osvojilo stališče dogovora pri likvidaciji, da ostane dostopen obema društvoma.
Predavanje tov. Čička o »Stoletnici Tyr-ševega rojstva« je bilo res času primerno, idejno, kakor se sliši malo sličnih predavanj.
Tolmačenje nove politične karte Evrope g. prof. Baše je bilo izredno zanimivo; pokazal nam je mnogo momentov sestave, na katere posameznik, ako se ne bavi intenziv« no s kartografijo, težko pride. Karta bo seve služila predvsem srednjemu šolstvu, a tudi višji osnovni šoli bo pri obravnavi političnega pregleda res edino verno ponazorilo zemljepisne in kulturno narodne snovi.
Sklenjeno je bilo, da pristopimo k poštnemu čekovnemu računu in da votiramo znesek po 500 Din za Učiteljski dom. A Hren, t. č. preds. Ivan šeško, t. č. tajnik.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC je zborovalo v soboto dne 5. decembra 1931. v slovenjgraški osnovni šoli po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Referat tov. Mrovljeta »O državljanski vzgoji«. 4. Referat tov. Šinigojeve »Gospodinjski tečaji«. 5. Slučajnosti.
Statistika: Društvo šteje 44 članov, pri zborovanju je bilo navzočih 32 članov(ic), ob« isk je torej znašal 73%.
Predsednik tovariš Kopač Leopold je uvodoma pozdravil vse navzoče. Nato je otvoril zborovanje in prešel na dnevni red.
Ad 1. Tajnik tov. Iglar Rajko je prečital zapisnik zadnjega zborovanja, ki je bil odobren.
Ad 2. Vsi došli dopisi so se temeljito obravnavali in so se z ozirom na te storili sledeči sklepi — predlogi.
I. Učiteljsko društvo se soglasno solida-rizira z okrožnico sekcije Ljubljana št. 523. — Učiteljstvo naj se ne odteguje od poklica s prekomernim izvenšolskim delom. Kvalifikacija naj se v prvi vrsti ozira na šolsko delo.
51. Ker se je nova uredba o ocenitvi sta« novanj pričela izvajati s 1. decembrom t. 1. samo pri osnovnošolskem učiteljstvu, med« tem ko se drugim strokam državnih usluž« bencev na podlagi te uredbe niso odtegnili nikaki zneski, naj sekcija zastavi vse sile, da se uredba, če ne ukine, pa vsaj omili v toliko, da se odtegljaji za stanarino znižajo na vso« to, ki jo določa zakon o narodnih šolah kot odškodnino za naturalna stanovanja.
III.	Sekcija naj ukrene vse potrebno, da se izvede čimprej sistemizacija mest, napre« dovanje .po skupinah, kakor tudi perijodične povišice. Vse drugo uradništvo že napreduje, le pri učiteljstvu se nič nt ^ane.
IV.	Upravno poslovanje naj se poenostavi po smernicah splošnega varčevanja.
»Učiteljski Tovariš« naj prinaša več člankov o slabem učiteljskem materialnem položaju.
VI. Fond za učiteljski naraščaj naj služi v prvi vrsti duševni izobrazbi učiteljskega naraščaja; za materialno podpiranje uči« teljiščnikov pa naj se išče drugih virov.
Ad 3. Sledil je referat tovariša Mrovljeta o državljansiki vzgoji. S podanimi smernicami so se strinjali vsi navzoči tovariši(ice).
Ad 4. Referat tovarišice Šinigoj se je moral vsled pomanjkanja časa odgoditi do prihodnjega zborovanja.
Ad 5. a) Pri zborovanju meseca aprila naj bi se vršilo predavanje gospoda direktorja dr. Lončarja »Teorija in praksa moderne šole«.
b)	Učiteljskemu domu v Mariboru se pošlje kot članarino društva znesek 100 Din.
c)	Prihodnje zborovanje se bo vršilo prvo soboto v februarju v Slovenjgradcu. Kopač Leop., preds. Iglar Rajko, tajnik.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO V ŠO= ŠTANJU je zborovalo dne 12. decembra 1931. v Šoštanju.
Navzočih od 52 članov 42, t. j. 81%.
Otvoril je zborovanje predsednik Vreč« ko M., ki je uvodoma pozdravil članstvo. Dotaknil se je raznih važnejših dogodkov v zadnjih 2 mesecih.
Ves nadaljnji dnevni red je bil izluščen iz važnih dopisov sekcije, ki so tvorili podlago za živahne debate. Članstvo je dalo predsedniku navodila, kako stališče naj za« stopa pri seji širjega sosveta.
Za Učiteljski dom v Mariboru naj nakaže blagajničarka članarino za vse članstvo.
Ustanovitev višjih narodnih šol se naj ne forsira na poedinih šolah, dokler ne izide pravilnik.
Naši prošnji za predavanje o Fr. Lev* stiku se je rade volje odzval g. sod. starej* šina Tone Potočnik iz Šoštanja. Iz vseh vidikov nam je podal v lepo zasnovanem govoru pesnika in pisatelja ter takratne na-rodnostno«politične razmere, ki so vplivale na njegovo delovanje. Poleg zahvale od stra* ni predsednika je žel predavatelj enodušno odobravanje članstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem.
Po razgovoru o še nekaterih zadevah stanovsko in šolsko-upravnega značaja smo končali skoro 3 urno zborovanje.
Prihodnjič se sestanemu v prvi polovici februarja v Velenju.
Vrečko, predsednik.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA, zahodni del je zboro* valo dne 7. decembra 1931. v Ljubljani. (Čla* nov 90).
Tov. I. Mihler je predaval o jamarstvu. Z lepimi skioptičnimi slikami je predmet tako poživil, da so so ga vsi člani poslušali z velikim zanimanjem.
Tov. predsednik je priporočil, da bi se kolikor mogoče razširil Šolski radio, pozval je člane, naj svoje želje in nasvete priobču-jejo v »Učit. Tovarišu«, da bo radio ustre* zal občim željam.
Na zborovanju so bili sprejeti ti-le predlogi:
1.	Predlog tov. Lukrčeve, da bi imela zadruga »Dom učiteljic« pravico priobčevati svoje vesti v »Učit. Tovarišu«. K temu pred« logu je bil sprejet še dodatek tov. Kržiš* nika, da veljaj ta sklep pod pogojem, da se prizna enake pravice vsem učiteljskim kulturnim društvom.
2.	Predlog tov. Lovšeta, ki se glasi: Ako bi bilo možno, da se prispevki za Zvezo na-bavljalnih zadrug v Beogradu dobe povrnjeni, društvo prepusti sekciji v Ljubljani, da jih porabi za zgradbo Učiteljskih domov v Ljubljani in Mariboru.
Zdr. Mikuž, preds. Lenarčič Ana, tajnica.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo v soboto dne 12. decem* bra 1931. v Žužemberku ob 80% udeležbi1.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje in pozdravil vse navzoče.
Nato so se pretresale stanovske zadeve, zlasti vprašanje stanarin. Zato naprošamo
sekcijo, naj tolmači upravičene želje učitelj-stva in naj na merodajnih mestih izposluje odpravo ali vsaj znižanje odtegljajev za stanovanje krajevnim razmeram primerno in odgovarjajoče.
Giede obeh predavateljev g. Pirkmajer-jeve in g. dr. Lončarja je dalo članstvo upravnemu odboru svobodne roke, da se samo svobodno odloči za enega izmed obeh.
Društvo je mnenja, naj se Slovenska Šolska Matica in Pedagoška centrala združita v eno skupno banovinsko pedagoško usta« novo. Enako naj bi se tudi ustanovila skup* na banovinska knjižnica, ki naj bi poslovala uradno in brezplačno.
Društvo želi, da bi Učiteljska tislkarna ali kdorkoli založil ročni zemljevidni atlas za učence višjih osnovnih šol.
Nato je predaval tov. Pavle Japelj iz Hinj o razmerju učiteljevem do knietskega ljudstva, med katerim živi.
Predavatelj je razvil iz lastne izkušnje in po lastnem opazovanju prelepe misli, kak* šen bodi učitelj in kako naj se vede, da bo mogel koristiti ljudstvu, med katerim živi.
Zborovalci so zelo pazno sledili prele« pemu predavanju in izrekli soglasno, naj se predavanje ponatisne v stanovskih listih.
Tov. predsednik se predavatelju v ime* nu zborovalcev za res lepo in izčrpno pre« davanje najlepše zahvali.
Nato je to^ predsednik povabil vse uči-teljstvo za naslednji dan 13. t. m. na gledališko predstavo P. Petrovičeve drame »Duše«, ki jo prirede člani našega učiteljskega društva.
F. Mervar, t. č. preds. R. Hrovatova, t. č. tajn.
Književnost.
—k Kmetijski koledar za leto 1932. v
žepni obliki je pravkar izšel. Poleg običajnega koledarskega dela ima celo vrsto po* učnih kmetij sko=strokovnih razprav, med temi: JIng. T.: Ena ali več poti? (Načelne smernice našega gospodarskega dela). — Ing. Šivic: Pogozdite poseke in praznine v gozdu pravočasno! — Ing. Zidanšek: Zbolj-šujmo kokošjerejo! — Ing. T.: Katera obli« ka mlekarstva ima bodočnost? — Grm: Otrok in njegov govor. — Ing. Šivic: Povračilo škode, napravljene po divjačini, pred» vsem po zajcih in divjih svinjah. — Ing. T.: Nov carinski sporazum z Avstrijo. — Ing. T.: Samo pravilna uporaba umetnega gnoja je donosna. — Dalje vsebuje koledar seznam sejmov, pristojbine, zapisnik prejemkov in izdatkov ter delavski zapisnik. —
Dobrodošel bo zlasti onim gg. tovarišem, ki poučujejo v kmetijsko - nadaljevalnih šolah. Cena v platno vezanemu koledarju 10 Din, po pošti 11 Din. — Pri naročilu vsaj 5 izvo= dov 20% popust. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
N
aročajte
vse potrebščine potom
Učit. gosp. poslovalnice S
—'k Juš Kozak, Šentpeter. Roman. 1931. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Opremil ing. arh. Janko Omahen. Cena: broš. 90 Din, v platno vez. 120 Din.
Spet je dobila Ljubljana svoj roman, Juš Kozak, ki je pokazal močno pripovedni-ško nadarjenost z uspelimi novelami in povestmi, je v »Šentpetru« velikopotezno orisal življenje ljubljanske periferije, nrave in du* ha šentpeterskega predmestja. Njegov ro» man se dogaja v časih, 'ko je bil ta del Ljubljane ohlapnejše nego danes spojen z mestom, ko so njegovi prebivalci še kmetovali po ljubljanskem polju in gojili mesarsko obrt. Junaki Kozakovega romana, šentpeter-ske mesarije so premožni in bahavi ljudje, ki se iz kmetstva počasi prerivajo v meščan* stvo. V ospredju dejanja stoji Zamejčeva .rodbina, katere dramatično usodo, določeno po dednih vplivih — moč krvi — in izpreme* njenih gospodarsko*socialnih okoliščinah je pisec postavil v okolje razgibanega pred* mestja. Razdvoj stare kmečko-obrtniške rodbine je dal romanopiscu priliko, da postavi pred čitatelje vrsto psihološko dobro zadetih in živo podanih oseb, med njimi starega Matijo Zamejca, njegovega brata Luko, ne> srečno hčerko Marijo, nje krasno sestro Azo, pa tudi celo galerijo drugih oseb, ki ozna» čujejo okolje in kažejo predmestno Ljublja* no izza dni naših očetov in dedov. Roman je poln dejanja, napetih zapletljajev in učinkovito opisanih prizorov Posebno so piscu uspeli opisi ženitovanj v razkošni potratno-sti »starih, dobrih časov«, pustnega veselja« čenja in drugih značilnih običajev. Tragika
Spominjajmo se ob vsaki priliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru l
rodbinskega propadanja, preko katerega po» ganja nov rod, je podano umetniško prepri* čevalno. »Šentpeter« pa ni značilen samo za Ljubljano, v kateri se dogaja, marveč sploh za slovensko kmečko in malomeščansko živ* Ijenje. Ž njim smo dobili roman trajne vrednosti. Knjiga je izredno lepo opremljena in spada po vsebini kakor po opremi med najlepše izvirne novosti zadnjega desetletja.
—k Spomenica o kongresu trezvenosti u Beogradu. Skoro je izšla iz štampe Spomenica o IV. jugoslovenskom kongresu triezve* nosti, koji je održan jula 1931 godine u Beo= gradu. Ona sadrži predavanja: dr. Andrije Štampara o socijalnoj medicini i borbi protiv alkohola, Ede Markoviča o etičkim osnovama trezvenjačkog pokreta i dri. Ilije Jeliča o za* konodavnim merama za suzbijanje alkoho* lizma itd. — Cena je Spomenici svega Din 12 i dobija se za unapred poslat novac kod Sa-veza trezvene mladeži, Beograd, poštanski fah 138.
—k Miljenko Vidovič: Heroji duha i njihova sredina. Sarajevo 1930. V knjižici opisuje pisatelj večni problem borbe velikih mož s predsodki 'in utrjenimi navadami. Cena 3 Din. Naroča se od Biblioteke »Uzgajatelj«, Sarajevo, Kralja Aleksandra ul. 53.
MALI OGLASI
Mali oglasi, k! služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJSS znesek Din 5' —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit» najcenejSe pri Fr. P. Zajac, optik — Ljubljana
Stari trg 9. — Ceniki brezplačno'
Prodam za nizko ceno dobro ohranjen štiriceven radio-aparat znamke Radione. Pripraven zlasti za šole, koder ni električnega toka.
Naslov v upravi lista pod šifro »Radione«.
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAH1EVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
je najboljši pa t n il i najcenejši
Dobite ga tudi na obroke pri
«.Apolo Palača Grafike,
Ljubljana — Miklošičeva cesta št. 38
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton Janežič
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin
LJubljana! Florjanska ulica it 14

Mmom pmxkya
raznih ostanker polne, baržuna,
¿zarhenfa, svile itdjwzfiatn& #
mizamii cenah!
&.*£SJuii>j0bne
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
KROJAŠKI ATELJE
za gospode in dame
FRAN IGLIC
Ljubljana, Pražakova ul. 10
Premog in drva
a*, najboljše vrste dobavlja
a i. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.
VELETRGOVINA
F. König
#/
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
Sralce
modne in športne, kravate, naramnice, iepne robce, palice,
damsko perilo
moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izbiri in po najsolidnejših cenah pri tvrdki Šterk nasl,
Miloš Karniinik, Liubllana
Perilo po meril Stari trg Št. 18 Velika zaioga iipkl
Pnnoročamo tvrdbe, Hi inesrirejo v naš
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
MoSke galoše ...	75 Din
Damski snežni Čevlji	100 Din
MoSki snežni čevlji .	110 Din
IBTDIKSBPQL UnhHBIi
■ñutía »Obrnil dal